Vofni cilfi obeh vojskujočih se taborov Dva najbolj pristojna činitelja v obeh nasprotujočih si vojnih taborih sta v soboto, dne 24. februa.rja, opredelila vzroke, ki so dovedli do usodnega vojnega spopada med evropskimi velesilami, in določila cilje, ki se za njih dosego vojskuje ta, odnosno drugi tabor. To sta angleški ministrski predsednik Chamberlain in neniški voditelj kancler Adolf Hitler. Vojni cilji so jasno postavljeni. Svet vg, za kaj se velesile vojskujejo. Vojni cilji obeh taborov so med seboj v takšnem nasprotju, da ni med njimi mogoč noben kompromis, nobena srednja rešitev, ki bi vpoštevala stališči obeh taborov. Vojna je celotnostna, rešitev bo tudi taka: na eni strani popolna zmaga, na drugi strani popoln poraz in uničenje. Chamfoerlain doioea vojne cilje Anglije in Francije V svojem govoru v svojem volilnem okraju Birminghamu je angleški ministrski predsednik pohvalil junaštvo Fincev, s katerim se bojujejo proti svojemu ogromnemu nasprotniku. Vojni dogodki so dokazali, da se narodni r>ocialisti niso zadovoljili samo z osvajanjem Poljske in Čehoslovaške. Strašna poročila slišimo o postopanju s Poljaki in Čehi. Nemška prizadevanja gredo za tem, da uničijo dušo in telo teh narodov. in prve žrtve so predvsem oni, ki delajo za kulturo naroda. Tako se ne smemo čuditi, da žive v strahu tudi oni maii nevtralni narodi, ki so dovolj blizu narodno socialističnim prstom in ki niso dovolj številni in dovolj opremljeni, da se lahko zoperstavijo sili. Vprašanje, za katero gre v tej vojni, je vedno bolj jasno. Ves sestav, ki so ga postopoma zgradile omikane države, da se osvobodi svet barbarizma srednjega veka in ustvari boljši red v skladu z osnovnimi načeli krščanstva, vse to je še danes v igri. Samo z zmago zaveznikov (Anglije in Francije) more biti vse to ohranjeno. Naj se zgodi kar koli, mi nimamo nobenega razloga, da bi se bali rezultata sedanje vojne, pa naj traja še tako dolgo. Nobenega bolj zanesljivega zagotovila ni za našo skupno zmago kakor tesno angleško-francosko sodelovanje, ki ga vršita ne samo obe vladi, marveč tudi oba naroda. Obenem pa ni tudi nobene bolj aigurne osnove za trajen mir, kajti naše sodelovanje ne sme biti z zaključkom vojne končano. Vojne cilje Nemčije sta nemški zunanji minister Ribbentrop in propagandni minister dr. Goebbels tako opredelila: uničenje Anglije in zagospodovanje nad svetom. Na drugi strani se mi borimo proti nemški nadvladi na svetu. Toda ir>i ">rio "ničenja nobenega naroda. Mi se borui.j -.a '< da bodo mali narodi v Evropi odslej živeli v varnosti in da bodo prenehale stalne grožnje napada na njihovo neodvisnost. Borimo se, da popravimo krivice, ki jih je storila Nemčija na narodih, ki so bili nekdaj svobodni. Borimo se za svobodo vesti po.sameznika, za svobodo religije proti zatiranju in končno za uničenje duha militarizma in povečavanja oboroževanja, ki spravlja v oedo Evropo in Nemčijo samo. V stvarni obliki so naši cilji ti-le: obnovl-jena mora biti n°od"is- nost Poljakov in Čehoslovakov. Obenem moramo dobiti vsa zagotovila in jamstva, da se bo vse to v redu izpolnilo in da bo dana beseda tudi ohranila svojo veljavo. Pod sedanjo vlado v Nemčiji pa za Evropo ne more' biti nobene varne bodočnosti. Nemčija mora storiti prvl korak in dokazati, da je enkrat za vselej opustila načelo, da je sila isto kot pravica. Hitlerjev govor V isti dvorani v Monakovem, kjer je Adolf Hitler kot organizator pred 20 leti ustanovil svojo stranko in proglasil njen program, je bilo v soboto zvečer zborovanje, na katerem je govoril Adolf Hitler kot voditelj in kancler Nemčije. Zahteve Nemčije je tako opredelil: Nemčija hoče imeti svoj življenjski prostor. To je namreč vse to, kar so s svojo krvjo in omiko oplodili Nemci, ne pa Angleži. Vse to je nekdanja nemška zemlja. Nemški življenjski prostor je vsa srednja Evropa. Srednja Evropa je bila zgrajena pod nemškim vodstvom in v tem nemškem prostoru hočemo mi živeti in se ne pustimo od nikogar izpodriniti. Nadalje smo zahtevali, da nam dajo nazaj naše kolonije, ki so nam jih uropali. To so bili zelo skromni cilji. Toda kljub tej skromnosti so zopet nastopili proti nam lsti nasprotniki, kakor v prejšnji svetovni vojni. Zunanji politični položaj Nemčije je danes drugačen kot je bil leta 1914. Rusija danes ni sovražnik, marveč prijatelj Nemčije. Nemška vojska je danes neprimerno bolje opremljena, kot je bila leta 1914. Kakšno je danes vodstvo? Jaz sem magnet, ki kroži nad nemškim narodom in ki lovi jeklo iz njega. Organizacija nemškega naroda je sijajno izvedena. Gospodarsko smo se tako pripravili, da nam nobena blokada ne more nič napraviti. Niti vojaško niti gospodarsko Nemčija ne more biti premagana. Mi moramo zmagati in zato bomo zmagali.