IZDAJA CP ^GORENJSKI TISK« - UREJUJh UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZMK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCI J AN - TEL. UREDNIŠTVO IN TTPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK >4-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, PONEDELJEK 26. MARCA 1962 V /iT. 35 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK -OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pomanjkanje surovin je hromilo januarsko proizvodnjo Čeprav je že konec marca, pa kljub temu ne bo napak, če se povrnemo na letošnji januar in pogledamo, kako so je gibal fizični obseg proizvodnje v nekaterih industrijskih panogah. Ta mesec je mogoče še toliko bolj zanimiv, ker pomeni start v novo plansko leto in ker je v tem mesecu v primerjavi z ostalimi skoraj vsako leto nekoliko nižja proizvodnja. Tako smo tudi letos za našo celotno »Imensko industrijo ugotavljali, da je bila januarja pod planom. Prav zato se bo morala proizvodnja v prihodnjih mesecih povečati še na račun januarskega izpada. Zabnica se Je za svoj krajevni praznik odela v zastave. Letošnjemu praznovanju daje še posebno obeležje jubilejna obletnica zgodovinskega boja v Rovtu nad Crngrobom. V okviru praznovanja krajevnega praznika so pripravili številne prireditve, ki bodo na spo-redu vse do nedelje Lesna industrija je na Gorenjskem panoga, ki je dokaj dobro zastopana v naši gospodarski strukturi. V primerjavi z lanskoletnim januarjem je ta panoga v januarju leta 1962 povečala svoj fizični obseg proizvodnje za 17,7 odstotka. K temu je delno pripomoglo ugodno vodno stanje in seveda vremenske razmere, ki so omogočile večji razrez hlodovino. Razrez hlodovine se je povečal za 23 odstotkov. Proizvodnja se je povečala tudi v estalih skupinah, čeprav nekoliko manj. Porast januarske proizvodnje so omogočile tudi zaloge nedovršene proizvodnje v decembru preteklega lota. Tudi edina tovarna na Gorenjskem, ki zastopa industrijo papirja, to je Tovarna lepenke Tržič, jo povečala januarsko proizvodnjo za 6koraj deset odstotkov. To ji je omogočil močan dotok celuloznega lesa. Porast proizvodnje v letošnjem januarju v primerjavi z januarjem preteklega leta je zaznamovala tudi tekstilna industrija (6,4 odstotka), za črno metalurgijo najmočnejša industrijska panoga. Vendar se je že v januarju v tej panogi čutilo pomanjkanje bombaža, kar bo vplivalo še na kasnejšo proizvodnjo. Pomanjkanje deviznih sredstev pa omejuje nakup česanke. Industrija usnja in obutve je v letošnjem januarju sicer povečala Ob razpravah o družbenem načrtu in proračunu kranjske občine Pogledi na probleme šolstva fizični obseg proizvodnje za 4,6 odstotka, čeprav proizvodnja usnja ni dosegla lanskoletne ravni. Temu je bilo krivo pomanjkanje kvalitetnih kož, kar je rakava rana naše usnjarske industrije. Pač pa je v letošnjem januarju porasla proizvodnja obutve. Proizvodnja v kranjski Savi, torej v industriji gume, pa je bila v januarju manjša kakor pred letom dni zaradi pomanjkanja surovin, ki niso dotekale pravočasno. Živilska industrija je v letošnjem januarju v primerjavi z januarjem 1961 povečala fizični obseg proizvodnje za 20,7 odstotka, medtem ko proizvodnja v grafični industriji v letošnjem januarju ni dosegla proizvodnje kot v januarju leta 1961. - P. Naša dolžnost do prihodnjih rodov Kokrški odred v ,pripravljenosti' Celovečerni dokumentarni film o partizanskem pohodu na Poljane Gorenjska je lani dostojno proslavila 20-leinJeo revolucije. Vendar pa naša dolžnost še ni izpolnjena. Treba je nadaljevati z nekaterimi lani začetimi aikcijami, da bi dokumente 1* našo slavne preteklosti iztrgali pozabi in jih ohranili prihodnjim rodovom. Volivci kranjske občine te dni prav gotovo bolj kot kdajkoll nrH razoravljajo o letošnjem družbenem načrtu in občinskem proračunu .Zlasti živahne so bile razprave, ki so jih v preteklih dneh ori redile družbeno-poKlicne organizacije po raznih dejavnostih. Teh razorav so se udeležili predvsem volivci, ki se ukvarjajo s posa-mo/nlmidcjavnostmi. kar je dalo tudi toliko bolj konkretne spre-minjevalne predlog. Nadaljevanje vseh teh razprav pa je bil skupn, plenum ObSS in ObOO SZDL Kranj, ki je bil v petek popoldne v Delavskem domu. ^nričo tega, da je bila morda t olj živahna in — če hočete — t najbolj razburljiva razprava 0 problemih šolstva in da je 6Pričo uveljavljanja novih ukrepov na tem področju dejavnosti precej r?:asnosti, je prav, da seznanimo s '-m širši krog bralcev. snovni zaključek torkovega pceveta bi bil, da so šole v položaju, ki ne zagotavlja kvalitetnega pouka, predpisanega učnega programa, izvenšoLskega krožkovnega dela in drugega. Čeprav so na omenjenem pesvotu predvsem razpravljali ravnatelji in upravi-tc"ji. so bolj pomembne njihova i--->*ovitve, da se položaj šolstva V "> obljubam letos ni bistveno 1 'Jal, čeprav je sredstev letos v primerjavi z lani za 22 odstotkov več. Vsi vodilni prosvetni delavci pa so v razpravah ugotavljali, da za osebne dohodke spričo ost" lih obveznosti, ki so letos nove, ne bo nič več sredstev kot v letu 1961. Zaradi tega sc bodo morali ponekod odpovedati hono-r-'-n'm uram, okrniti učni program ali pa dati odpovedi nekaterim P" Pitnim delavcem, čeprav se mlajši kadri že tako ali tako neradi vključil ;oj so stvar zaključili — seveda brez uspeha. Potem je mnrtfo vse Če podobnih primerov ne bi bilo imena, očitke, ialjivke ... Skratka to poslušati še veliko ljudi nt so- veliko preveč za današnii čas, prav — prepir. dišču in tudi nekaj Advokatov, se "otovo ne bi obravnavali tega bon- 2e naslednji dan je Cveta hodila veliko zapisnikov in aktov so spi- hretnega primera. okrog advokatov. Prič je imela čez sali o tem in tebi potem je Cveta V poravnavo', kot je povedal glavo dovoli Zakaj bi se pustila!? popustla. Dobila ^ je »zadoščenje*, eden izmed članov poravnalnega Tako ie šlo tudi pred poravnalnim Tako sedaj pravi in te hvali. Večina sveta, so sprejeli tudi zadevo o svetom. Natalija je priznala moz- ljudi na, ki jo poznajo in tudi opi- razialjenju časti. Prizadeta oseba nost ialitve v tisti naglici in raz- tani dogodek, ob tem navaja znani je šla najprej na sodišče, potem pa burjenju. Pripravljena je bila na pregovor: »Lastna hvala — cent so jo napotili na poravnalni svet. poravnavo, Češ da je za take stvari mala.* — K. M. anili;!!!H;l!li!!li:illllll|||lll!l||!lP^^ NI PO SVETU PONEDFXJEK. 26. m*«*!* # VLADNA KRIZA V ARGENTINI Pe tem. ko je predsednik Fron-dizi v nekaterih pokrajinah s pomočjo vojsko' razveljavil volilne rezultate, kjer je zmagala peruni-siirna stranka opozarjajo v Argentini, da sedanje krize v deželi ne bo mogoče lahko rešiti. Predsednik Frondizi se še naprej prizadeva, da bi rešil krizo v deželi s formiranjem koalicijske vlade, ki bi bila sprejemljiva za vojaške brst«. 0 POLOŽAJ V ALŽIRIJI Okoli 10.000 francoskih vojakov Je Kodelovalo to dni v akciji proti teroristom OAS v alžirskem predmestju Bob El Ued, kjer so poskušali skrajni desničarji izvesti vojaški udar. Po spopadu predvčerajšnjim je vladalo v zadnjih dveh dneh v tej četrti relativno zatišje. I>o novih eksplozij plastičnih min »a je prišlo v ostalih alžirskih ■testih. Vsi pariški listi in organizacije Francije obsojajo dejavnost OAS v Alžiru. Tako zahteva generalna konfederacija dela, da naj zlomijo sleherno nasprotovanje proti uresničitvi cvianskega sporazuma. i ŽENEVSKA V ZAGATI KONFERENCA Odmevi po neuspehu trojnega podkomiteta na ženevski konferenci, ki ni dosegla soglasja o prepovedi atomskih p kusov, so bili v teh dneh v ospi Mu v Ženevi in drugod po svetu. Odmevi so bili trojni. Zahodni kn | so govorili o popolni slepi ulk in znova opozorili, da je naspi tni tabor odbil, da bo sprejel predložene rešitve samo zato. d; bi imel opravičilo izvesti še eno serijo poizkusov. V krogih vzl Vrni h dežel pa trdijo nasprotno — ZDA želijo za vsako ceno izvršiti serijo poskusov. Medsebojne obtožbe in očitke o odgovornost pa vendar tudi vče-«aj niso mogli med najširšimi konferenčnimi krogi izbrisati vti- sa, da povezujejo jednske sile v bistvu še vedno vprašanje rešitve problema prepovedi jedrskih po-soskuv z ureditvijo blokovskih odnosov na širokem mednarodnem planu. V krogih izvenblokovskih dežel, ki se ne strinjajo, da ni mogoče doesči soprazuma, so zaposleni * iskanjem konstruktivnih rpedlogov, da bi našli izhod iz položaja. Razrešitev jedrskega podkomiteta 6 predstavniki dežel, ki ne pripadajo »atomskemu klubu« bi lahko pripeljala do ugodnejših pogojev in ublažila nasprotja v razgovorih. #. FRONTA ALŽIRSKE NARODNE OSVOBODITVE NASTOPA ZE KOT ZAKONITA POLITIČNA ORGANIZACIJA Vrhovno poveljstvo alžirske narodno osvobodilne vojske in notranje ministrstvo začasne alžirske vlade v Tunisu prejemajo sporočila iz notranjosti Alžirije, da je fronta alžirske narodne osvoboditve izstopila iz ilegale in j« začela delati kot zakonita politična organizacija alžirskega ljudstva. Razen tega so sporočili ,da so enote alžirske vojske pripravljene učinkovito podpreti fracosko vojsko, če bi francoska vlada zahtevala za preprečitev terorističnega delovanja OAS. judje in dogodki. Evianska listina čas« je naletela na globok edjek na dveh različnih krajih. V maroški prestolnici je tisoeglava množica Arabcev dočakala voditelja alžirske revolucije — legendarnega Ben Belo, ki Je po treh gladovnih stavkah v francoskih zaoorih slednjič s solznimi očmi in v objemu Krima Belkasenia stopil na arabsko zemljo v deželi, kjer Je tisti trenutek maroSk? kralj pomenil drugo osebnost. Drugo tori.ščs sta alžirski mesti Oran in Alžir, kjer so od maščevanja in Jcie ponoreli ubijalci Iz vrst OAS množično pritisnili na petelin« in ne štejejo vež krogel Iz cevi pušk In strojnic, ki kosijo po telesih nedolžnega muslimanskega prebivalstva v zaostalih predmestjih dveh alžirskih mest. To nasilno maščevanje desničarskih skrajnežev se meri s trupli Arabcev. Fo mrliški kroniki je bilo na alžirskih treh ubitih po evianskem sporazumu 176 Alžircev. 219 pa ranjenih. Zoprne številke oovedo, s kakšnimi krutimi sredstvi je general Salan začel uresničevati svoj »načrt«. Kaj pomeni ta »Salanov načrt«, o katerem zadnji cas veliko pripovedujejo predvsem v pariških listih? Nova fronta, ki jo je odprl general Salan, da bi preprečil uveljavljanje eviamkega sporazuma, je pripeljala do prvih spopadov med francosko vojsko in desničarskimi skrajneži. Ze v prvi bitki v središču mesta Alživ je padlo 40 francoskih vojakov. Razvnele so se poulične borbe, ki so zahtevale nove okrepitve in celo pose? francoskega letalstva. De Gaulle Je po pretepu v francoski skupščinski hiši slednjič le vzel naočnike popuščanja z oči in odvrgel svoj Hamletovski površnik. časti. Začasna alžirska vlada je v večdnevnem zasedanju ocenila vsebino evianskih določil. Pravica samoodločbe alžirskega ljudstva je bila s francoske strani priznana kot temeljna pravica bodoče Alžirije. Novo dopolnil« s seje alžirske vlade napoveduje, da si bo Alžirija izbrala takšno obliko družbene ureditve, ki bo ustrezala volji alžirskega prebivalstva. Evianska določila obsegajo glede samoodločbe tri možnosti: Alžirija bi zadržala sedanje mesto kot sestavni del Enaka jamstva so AlžircI prevzeli glede privatne lastnine uporabe francoščine kot uradnega jezika in enakopravno zastopništvo evropskega življa ▼ »"irski skupščini, pravni in sodni .službi. Francija se je obvezala, da bo v enem letu povlekla svoje oborožene sile z alžirskesa ozemlja in zadržala v uporabi samo oporišče Mers el Kebir. ti je oddano v najem za dobo petnajstih let. Oblika francosko-al-žirskega sodelovanja bo določena s poznejšimi pogodbami in M ARABSKI OBJEM Visoki alžirski voditelj v Tuniziji je te dni dejal: »Ce de Gaulle želi zgubiti vse v Franciji in Alžiriji, potem ne bo spoštoval točk evianskega sporazuma. Moramo nastopiti skupaj proti desničarskim skrajnežem iz vrst OAS in proti vsem tistim, ki jih podpirajo.« Zgodovina je učiteljica življenja, so dejali že stari Rimljani. Skrajni čas je, da so to uvideli Francozi v FJizcjski vladni palači. Razdobje po evianskem sporazumu je sprožilo v alžirskem tabor ugloboko oceno te listine Francije, neodvisnost bi pomenila razvezo vseh vezi s Francije ali pa neodvisnost s sodelovanjem s Francijo. V tej izbiri je za Alžiree mogoče glasovati samo za drugo ali tretjo točko. De Gaullov odposlanec minister Joxe se spozna na politično trgovino, zato je pred glasovanjem postavil na papir jamstva, ki jih ima evropsko prebivalstvo v Alžiriji. Evropski naseljenci so dobili triletni rok za razmišljanje, da postanejo Alžirci s francosko narodnostjo ali pa ostanejo v Alžiriji s položajem tujcev in pravico do naselitve. vsebovala pomoč Francije kulturnem in tehnicno-znanstve-nem področju. Nobenega dvoma nI, da t en* anskim sporazumom Alžiriji It ni dodeljena samostojnost t pravnem In dejanskem pogledu. Evian je samo izhodišče, Id lah-ko pripelje do resnične neodvisne Alžirije. Prvi ln obenem najbolj zapleten problem, odktf so v francoski skupščini potrdili eviansko listino, je - poreiaii krila razbesneli tolpi Salanovib huzarjev. Meč Salanove vojsk« bo treba s silo zlomiti. Zdravko TomaŽeJ Dan mladosti in brigade Pretekli petek je bil plenarni sestanek Okrajnega komiteja LMS Kranj. Na sestanku so obravnavali mladinske delovne akcije ln praznovanje Dneva mladosti. Plenarnemu sestanku je prisostvoval tudi član Centralnega komiteja LMS Franček Rogelj. Uvodne misli v Zvozi z mladinskim delovnimi akcijami je podal Milovan Cikič. Poudaril je pomembnost mladinskih delovnih akcij za vzgojo mlada generacije in nanizal hkrati nekatere napotke za organizacijo lokalnih mladinskih delovnih akcij v prihod- Kataster tudi »v lovstvu fNadaljevanje s 1. strani) Zdaj - ko je kataster izgotov-Ijen — priden o do zanimivih ugotovi *er. Kataster posreduje približno emke številke glede staleža živali, kot so še prod časom bolj ali manj površno ugotavljale posamezne lovske družine. •eetavni del katetra so tudi p«.. -»Sne NHele za nesameme vrste divjadi. Oglejmo si nekatere, saj je zanimivo videti, koliko živaM živi v loviščih v okraju. Število živali, ki jih bomo našteli, se nanaša samo na lovišča lovskih druži«, brez tiste divjadi, ki živi v drživnih gojitvenih loviščih. F* pomladnem staležu jo srnja-«i 42C0, zajcev 3100, gamsov 1400, far--- 34gt jerebic 450, jelenjad! 71 : '. Trirnerjava staleža ernjadi 4200 k ■ 'Milom zajcev 4100 vsiljuje misel, dn ere tu za pomoto. Menda ni srniadi več kot zajcev? Na žfclo.st j* tako. Medtem ko število zajrev nazaduje, pa število srnja-«ii. kljub velikemu odstrelu, nenehno narašča. Stalež zajcev skušajo lovske organizacije zvišati z osvežitvijo krvi, to je z živalmi, Id jih dovažajo iz drugih lovišč. Taksne akcije pa zahtevajo precej «<" *rja, zakaj lovske družine (n. pr. iz Prekmurja) raje zajce izvažajo v inozemstvo po znatno ugodnejših eenah, kot je tista, ki jo zmorejo lovske družine oziroma lovska zveza. In še marsikaj zanimivega vedo pevedati na Lovski zvezi - denimo © staležu nekaterih drugih živali. Število divjih svinj je razmeroma visoko (okrog 80 živali), eeprav zabeležijo lovske družine vsako leto okrog 35 odstrelov. Žival s« množi zelo hitro, razen tega pa povzroča po poljih precej škode. Tudi jelenjad je za gozdarje in kmetovalce pravi kamen spotike, saj tudi ta povzroča škodo po gozdovih in poljih. Ce pa upoštevam i, da bi brez te živali naši gozdovi precej izgubili na svoji privlačnosti, tedaj lahko spričo ^'orjene škode nekoliko za-tisnemo oči. Prav gotovo pa bi tesnejše sodelovanje med gozdarji in lovci rodilo uspehe in ublažilo prenekatero nevšečnost. - S. S. nje. Poudaril je tudi, da brigade postajajo vse bolj pomembna šola upravljanja in da se letos na tem področju postavljajo pred organizacijo Ljudske mladine pomembne naloge. Posebej šo zato, ker praznujemo letos 2'0-letnico mladinsikh delovnih akcij. Letošnji program ob praznovanju 20-letnice, kakor je bilo razvidno iz referata in kasneje tudi iz diskusij, je zelo pester. Predvidevajo tudi, da bosta letos v okraju dve občasni delovni akciji. V diskusiji pa se je tudi letos pokazalo, da nekateri še vedno niso povsem doumeli problemov, s katerimi se na področju mladinskih delovnih akcij srečujemo. Tudi sistem upravljanja ni Še povsem razumljiv. O Dnevu mladosti in ŠTAFETI MLADOSTI je govoril Ludvik Gorjanc. Poudaril je, da bodo praznovanja morala biti Se bolj množična in kvalitetnejša. Sproščenost, množičnost in kvaliteta bo najlepše in najzgovornejše merilo mlade generacije in seveda najlepše darilo Maršalu ob njegovem prazniku. Priprave so povsod zelo temeljite. Ob koncu 60 sprejeli sklep, da se poveča sekretariat Okrajnega komiteja LMS od dosedanjih 9 članov na 11. Razrešili so tudi nekatere člane plenuma in sekretariata in izvolili nove. — K. Gasilci so z Nedelja, 25. marca — Danes do- 1 ska društva so skupno e PoSc^ poldan je bil v Delavskem do- ' mi gasilci sodelovali pri 68 mu v Kranju občni zbor Občinske gasilske zveze Kranj. Poročilo upravnega odbora je obravnavalo splošno problematiko gasilstva v občini in delo gasilskih društev. Iz poročil in razprave povzemamo, da je v občina 17 gasilskih društev s 40 operativnimi enotami in 8 industrijskih gasilskih društev ter poklicna gasilska četa v Kranju. V njih je včlanjenih 2597 gasilcev in gasilk. Gasil- Konkretna presoja dosedanjega dela Pretekli petek so 6e zbrali ko-1 izvodnjo izboljšali in povečali, munisti Loških tovarn hladilnikov Komunisti Loških tovarn hladil-Skofja Loka na svojo redno letno | nikov so na svoji letni konferenci konferenco. Delu konference so , analizirali tudi težave m napake, prisostvovali tudi nekateri gostje, ki so se pojavljale pri dosedanjem Razprava, ki je bila vseskozi zelo I delu. Proizvodnja m izpolnjevan,e živahna in konkretna, je načela predvsem proizvodne probleme in proučila možnosti, kako naj bi pro- planskih obveznosti je bila tema ki je številne komuniste izzvala k razpravi. Prav zato, ker je bila diskusija konkretna in kritična, j nedvomno mnogo doprinesla k na daljnjemu delu v tej eni izmed največjih gospodarskih organizacij v škofjeloški občini Svoj delež je petkova letna kon ferenca tovarniškega komiteja ZK v LTH doprinesla tudi k nadalj njemu poglabljanju samoupravlja nja. Na konferenci so razen dru gega razpravljali tudi o odnosih podjetju. Na Trati pri Skof jI Loki se že kažejo prve oblike novega šolskega poslopja. Gradbena dela je prevzelo splošno gradbeno podjetje »Tehnik« Skofja Loka. rih. Občni zbor je med dru*^ ugotavljal tudi to, da gasilstvu * vedno primanjkuje sredstev -■ pecialne oprema za komplio1^* požare, kot so hitro vneV-^ goriva, električni požari, P"**, plini in drugo. Ko so eprejes*--proračun za letošnje leto to tovili ,da bi za kritje potreb F trebovali najmanj 10,490.000 * narjev, od tega samo za inv*£ cije nedograjenih gasilskih ob.* tov 3,800.000 din, in to za Gors* Kokrico, Hrastje-Prebačevo. fanjo goro, Jošt, Jezersko, DupO* Brniki, Lahovče in Velesovo. P* cej govora je bilo tudi o gradn:>-požaroo varnostnih bazenov v ■ stih krajih ker nI v bližini £ merne in zadostne vode ob priE* ru požara. Kot posebno poglavje ebčn«? zbora je bila obravnava gradnje Doma gorenjskih cev. Ugotovili 60 namreč, da * vajalec del SGP Projekt svoj dela pri gradnji, ki mu je bila upana, ni najbolj© opravil in * dogaja, da moramo že 6edaj tera izvršena dela obnavljati. • voritev doma bo predvidoma sr? maja letos. Gradnja bo vn> okoli 130 milijonov din. Od H so prispevali Državni zavare«. zavod 100 milijonov, 5 milijon' gasilska društva, -ostalo p» * prispevala okraj in občina Ko' Rt (Nadaljevanje s 1. strani) In še ena ugotovitev petkovega skupnega plenuma. Na splošno je opaziti, da kvaliteta pouka na šolah upada. Ker gre za vzgojo mladih ljudi, za kadre prihodnosti, bi bilo potrebno vodilne prosvetne delavce, ki jim problemi niso povsem jasni, poklicati tudi na družbeno-politični odgovor. Vzporedno s tem pa si morajo družbeno-politični organi prizadevati, da bi bili v perspektivi čimprej tudi prosvetni delavci pravilno stimulirani. rešitev, in to v najkrajšem * To pa lahko pričakujemo prihodnjih dneh, ker bo v»«**J najbolj kritično stanje nek**" šol pregledala posebna komisij zaključke bo prav gotovo upoštevati tudi letošnji druft* načrt in občinski proračun. B. Fa* Vreme V prvi polovici tedna fc 0 meni j ivo vreme, sredi tedni Skratka — gre za problem, mimo katerega ni moč iti, ker ere za 1 bolj sanje. Temperatura t ugotovitve, ki terjajo primerno dvignila. Gospodarjenje s privatnimi gozdovi Kot sme že poročali, je bil pretekli Četrtek plenum Okrajnega odbere SZDL Kranj, na katerem so obravnavali probleme in naloge l**»et«jstva in gozdarstva v kranjskem okraju. Danes povzemamo nekaj misli iz referata, ki ga je imel na plenumu predsednik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo kranjskega okraja IVO MI-KLAVCIC. Plenum je opozoril na slabosti gospodarskih organizacij in drugih organov, Id delujejo na področju kmetijske in gozdarske proizvodnje, ker je prav od drla teh organizacij v veliki meri odvisno uveljavljanje socialističnih odnosov na vasi. Gozdarstvo na ( Gorenjskem je glede na površine in zaloge v gozdovih močna gospodarska podlaga, na kateri slonijo številne druge ♦iejavnoMi, predvsem pa mehanič-■a predelava lesa. Za kemično predelavo lesa pa je Gorenjska s svojimi gozdovi bogat vir surovin. Od vseh rodovitnih površin kranjskega okraja pokriva gozd 65,4 odstotka; že nekaj let je opaziti upadanje kmeKjskih površin zaraščenih z gozdovi. Upravičeno lahko pričakujemo, da se bo struktura zemljišča še spreminjala, in to bo predvsem v knrist gozdov, kar uelja še posebej za višinske predele. Gozdni gospodarstvi Bled in Kranj gospodarita na približno 35 odstotkih gozdnih površin, 7 odstotkov gozdnih površin odpade na ostale gozdove splošnega ljudskega premoženja, 58 odstotkov pa na gozdove v zasebni lastnini. Sprejetje novega zakona o gozdovih v letu 1961 in na tej osnovi sprejetje republiškega zakona o gozdovih pomeni začetek novega obdobja no področju gospodarjenja z gozdovi, predvsem poglabljanja tistih oblik gospodarjenja v gozdovih, kj lahko zagotovijo večji napredek glede podružablja-nja gozdarske proizvodnj«. • / Eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki jih obravnava republiki zakon o gozdovih, je vprašanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Potencialna zmogljivost zasebnih gozdov — predvsem v republiki — je celo večja od proizvodne zmogljivosti družbenih gozdov. Ce bi to zmogljivost izkoristili, bi se odnosi teh gozdov v 'lor;lednem času močno povečali. Prav v tej možnosti pa bi med drugim morali iskati skupni interes družbe in posameznih lastnikov gozdov za nadaljnji napredek zasebnih gozdov. Z določeno politiko v gozdarstvu je skupnost že pred sprejetjem novega zakona vplivala, da se je gospodarjenje v zasebnih gozdovih razvijalo v smeri povečanja proizvodnih zmogljivosti. Odvis..o od splošnega gospodarskega razvoja na posameznih področjih smo lahko ugotavljati, da so bili tud na področju gozdarstva prvi za-četki kooperativnega sodelovanja Kmetijske zadrugo na Gorenjskem so opravljale v zasebnih gozdovih razen odkupa lesa tudi druga dela, kot so odkazovanje drevja za sečnjo, urejanje gozdov, izgradnja in vzdrževanje gozdnih komunikacij, gojenje gozdov itd. Zvezni temeljni zakon o gozdovih predvideva razen take prostovoljne kooperacije tudi obvezne ukrepe glede gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, kjer je to smotrno in določa pogoje ter primere, v katerih se zasebni gozd prepušča v gospodarjenje gospodarski organizaciji: kmetijski zadrugi, gozdnemu gospodarstvu ali kmetjskemu posestvu. Pri tem je treba poudariti, da to ni zgolj sankcijski ukrep, marveč bodo p tem odločali ljud ski odbori, če to narekujejo skupni gospodarski interesi. V dosedanjem sistemu je zasebni lastnik lahko realiziral del cene lesa na panju, les in steljo za domače potreb? in tudi možnost zaslužka pri izkoriščanju lastnega gozda. T« pravice jasneje opre-delivip in omogo.a tudi novi republiški lakon. Kmečki lastnik 'ms p:'edns-tno pravico, da SO ob takih pobojih kot gozdni delavec ali voznik vključi v delo gospodarske organizacije, ki gospodari v njegovem gozdu in s tem zagotovi vsaj take dohodke kot doslej. Novi zakon zagotavlja lastniku, ki sam ne gospodari s svojim gozdom, rento od gozda, in to v višini najmanj 50 odstotkov cene lesa na panju. Doslej pa je lastnik izjemoma lahko dosegel tudi nadpovprečno ceno lesa na panju. Nobenega dvoma ni, da bo vključevan,) zasebnih gozdov v skupno gospodarjenje v strokovno usposobljenih gospodarskih organizacijah teklo postopoma skladno s politiko občinskih ljudskih odborov in \isposobljenostjo gozdarskih organizacij, kmetijskih za drug in gozdnih gospodarstev. Seveda ni nobenega razloga za odlašanje, da ne bi gospodarske organizacije pričele z lastniki gozdov obravnavati to vprašanje in sklepati kooperativne pogodbe za prostovoljno prepuščanje gozdov v gospodarjenje. Gozdarske ekonomske enote oziroma gozdarski strokovnjaki nekaterih zadrug so se spremenili v • Ugovce z razžaganim lesom, na-I mesto da bi s kmeti sodelovali in prevzemali od njih hlodpr" Tiste zadruge, ki imajo žage, so sicer to omejevali speševale pa so razžagovani« \ na lastnih žagah. In8pfkt(]t kmetijskim zadrugam prepeva trgovanje z razžaganim m vendar ta ukrep ni zaustavili žagovanja les\ pri privatniki*! Ti ukrepi bodo odpravili » hijo na terenu. Treba je odpn) vse venecianke in poskrbjt bodo kmetovalec in drugi pet niki imeli možnost nabave w\ lastne potrebe. Tudi drog* — razen v lesnoindustrijski:! A' jetjih — je treba omejiti. Mil ne dovoljujejo obratovanj* mL lastne potrebe kmetov. Z nim občinskim prometnim dina razžagan les bo močno šan intere: za razžagovarvj« |V vine. Vse žage, ki so rarW\ več kot za potrebe lastniki »y in omogočile s tem trgov«* prekoračile svoj obseg poiha)] Ker razžaganega lesa ne m} šteti za kmečki pridelek, si\ tolmačenjih, k5 so Jih d*i || liški organi, z razjtagag^ H zasebni lastnik gozda ne ss»\. vati. 1974 114 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam novo strešno opeko »fo!-«. - Naslov v oglasnem oddelku 1131 Prodam hišo po ugodni ceni. -Naslov v oglasnem oddelku 1133 Prodam čisto seme črne detelje. — Praprotna polica 18 1145 Prodam motorno kolo »Horex« — 350 ccm. - Adolf Triler, Sem-petenska 13, Kranj 1204 Ugodno prodam stavbni les. — Zg. Bmikl 16, Cerklje 1205 Motor, kolo »Ziindap« - 250 ccm ugodno prodam — Zg. Duplje 57 1203 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko mizo, stole in komodo. - — Jenko. Jezerska c. 87 1207 Prod?m psico — nemški ovčar, staro 1 leto. - Lenčka Pevc, Cesta talce" 10, Skofia Loka 1208 Prodam 1000 kg sena In laneno slamo. - Britof 102, Kranj 1209 Prodam tri prašiče, od 40 do 50 kg težke, in 17 malih pujskov, starih 3 tedne, 40 kg črne semenske detelje in 200 1 hruševega mošta. - Anton Kosci j, Mišače 11 pri Otocah 1210 Prodam brezhiben moped »Co-Hbri« - 12 s prevoženimi 2900 km. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. — Nasrov v oglasnem oddelku 1211 Prodam lepo telico, ki bo čez en mesec teletila. — Naslov v oglasnem oddelku 1212 »Zastaja — servis« pri »Avlo-prometu« Kranj obvešča vse lastnike osebnih vozil »Zastava«, da od 1. aprila 1962 uvede tudi popoldansko servisno služžbo. — Se priporoča »Avtopromet« — Kranj 1169 Podjetje "Avtopromet« Kranj sprejme v službo več kvalificiranih avtomehanikov za »Zastava-servis« — Nastop s'~-oe možen takoj ali po dogovoru 1170 kupim Kur itn late za kozolec ali zamenjam za hlodovino. — Jože Hu-doblvnik, Suha 33, Kranj 1213 ostalo Oo1 *ftđ!nje - potrošniki! — Semena vseh. vrst vam nudi trgovina -Izbira* Kranj (bivši Terčon) 1214 objave OBVESTILO Vsem interesntora sporočamo, da Imamo na zalogi lesne izdelke za gospodinjstva, urade, gostišča, šole in graditelje garaž kuhinjske ln klubske mize predsobne stene raznih vrst in velikosti vrtne garniture — zložljive in stabilne v raznih barvah šolsko pohištvo — klopi in stole vseh velikosti, table, katedre, omare garažna vrata raznih izvedb in velikosti »Roleta — mizarstvo« Kranj PRODAJA SADNIH DREVESC Kmetijska zadruga Naklo bo 21. marca 1962 pričela prodajo sadnih drevesc po zelo ugodnih cenah. Imamo naslednje sorte: Jonatan, Koksoranžna reneata, Šampanjska reneta, Carjevič, Krivopecelj, Bo-skopski in Damasonski kosmač, Ontario, Beličnik, Grafenštajnc itd. Prodaja bo vsak dan od 7. do 17. ure, ravnotako tudi v nedeljah dopoldne, in sicer na posestvu KZ v Podbrezjah. RAZPISNA KOMISIJA INSTITUTA ZA TUBERKULOZO NA GOLN1TCU razpisuje prosta delovna mesta TRI ODDELČNE ADMINISTRATORKE Pogoji- administrativna ali njej sorodna šola ter po možnosti nekaj prakse. Osebni dohodki so spričo specifičnosti dela zelo ugodni. . f Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja na uprave Inštituta. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega preljubega sina, brata, strica in svaka JANEZA PODJEDA se naj prisrčne je zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali številne vence, vsem sorodnikom in znancem, pevcem, godbi, gasilcem PGD Oiševek, sodelavcem in prijateljem tovarne "•Iskra« in vsem tistim, ki 60 nam izrekli gfoboko sožalje in ga tako v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, vaščanom in prijateljema Sparovcu, Krajniku in bratom Kavčič, ki 6o nam tako nesebično pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mama, ata, bratje, sestre, svaki, svakinja in nečaki ter ostalo sorodstvo. Oiševek, Šenčur, Skotja Loka, Jesenice, Mlaka, Srednja vas, Predoslje. Sp. Brniki, Hamburg, Munchen, dne 22. marca 1962 JESENICE, 23. marca — Prostovoljna gasilska četa Jeseniške Železarne se žc pripravlja na različna, tekmovanja. Najprej se bodo posamezne desetine v Železarni pomerile med seboj, najboljše bodo odšle na občinsko tekmovanje, od tam pa bodo izbrali reprezentanco za okrajno tekmovanje in nato za republiško. Naš fotoreporter je ujel desetino prostovoljnih gasilcev Jeseniške Železarne, ko so se urili pri polaganju cevi ln v upravljanju z motorko. Nedvomno jim bodo pridobljene veščine precej koristile. Večkrat se je prostovoljna gasilska četa Jeseniške Železarne že Izkazala, preprečila Je že precej požarov ln s tem prihranila precej denarja skupnosti — Foto: F. Perdan Vse ob pravem času Malice v šolah je treba dati otrokom takrat, ko so lačni ne takoj po kosilu. Taka je bila ena izmed osnovnih ugotovitev članov RK terena Rapa v Kranju, ki 60 se zbrali v petek, 23. t. m. zvečer, na 6vojem rednem občnem zboru. Na njihovem območju imajo dve šoli s približno 1420 učenci (šola »S. Jenka« in »Fr. Prešerna*) ter DID" »Kekec« in Dom šolske mladine. Od mednarodne pomoči so preko organizacij RK dali tem ustanovam pomoč za hrano oziroma za malice v tekočem šolskem letu za več kot 12 milijonov dinarjev. To je iz- redno veliko. V prihodnjem letu bo verjetno ta pomoč za približno I 6 pravim tekom, kot dve tretjini manjša in del breme-1 pozneje. na — stvarne cene — bodo morali prevzemati sami potrošniki — starši. Vendar na občnem zboru niso dosti govorili o tej 6tvari. Udeleženci so sicer poslušali poročilo o tem, kako v teh ustanovah uporabljajo oziroma kako pripravljajo to hrano. Pohvalili so vse kuhinje. Niso se pa strinjali s časom, kdaj na šolah dajejo popoldanske malice. Navadno je to še pred tretjo uro, se pravi dobro uro po začetem pouku — po približno dveh urah, ko so otroci doma kosili. Posledica tega je, da otroci dostikrat razmečejo kruh oziroma da teh malic ne jemljejo ln zauživajo bi to bilo Zdravstveni sklad ne krije vseh potreb po- kot Predstavniki šol, ki so bili vabljeni k tej razpravi tudi gostje, so opravičevali to stvar z urnikom oziroma učnim programom. Udeleženci na zboru 60 6e končno sprijaznili z rešitvijo, da vso zadevo prevzame in jo skuša vskladiti šolski zdravnik. — K. M. ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO NA JESENICAH LEPO NAPREDUJE Na Jesenicah obstoja že tretje leto elektrotehniško društvo, ki je na sinočnem rednem letnem občnem zboru pregledalo lanskoletne uspehe in sprejelo okvirni program dela za tekoče, leto. Predsednik Slavko Turna je v svojem poročilu seznanil navzoče z zavidljivimi uspehi. Društvo je pomagalo pri projektiranju in izgradnji relejne postaje, skrbelo za strokovno izpopolnjevanje članov, sodelovalo z ljudsko tehniko, nudilo predavatelje za razne tečaje itd. V razpravi je bila nakazana pot, kako sodelovati pri reševanju raznih problemov, kakor oskrbovanju in nadzoru nad televizijsko relejno postajo na Me-/.aklji, pri nadaljni izgradnji razsvetljave Jesenic, pri izpopolnitvi telefonskega omrežja, postavitvi javnih telefonskih govorilnic, izpopolnitvi ozvočenja in podobno. Občnega zbora na katerem so izvolili novi upravni odbor, so se udeležili tudi zastopniki Flektro-tehniške zveze Slovenije. — U. POJASNILO V Glasu, ki Je izšel 12. marca, smo v rubriki »Glas bralcev« objavili sestavek »Letoviški kraj brez pitne vode«. Podpisana sta bil* Janko Arh in Stanko Žagar Iz Stare Fužine. Po posredovanju podpisancev smo ugotovili, da niti eden niti drugI ni pisal omenjenega sestavka, ampak da je nekdo tretji uporabil njuni imeni. Stanku Žagarju in Janku Arhu se za to opravičujemo. Upamo, da bomo uspeli odkriti pravega pisca. Preklicani zob S Nedelja, 25. marca — V dvorani OLO v Kraju je bil danes dopoldan 5 .redni občni zbor sklada za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov kranjskega okraja. Od skupnega števila 850, kolikor jih ima sklad, se je občnega zbora udeležilo 180 članov in več predstavnikov Republiškega sklada LR Slovenije, predstavniki takega sklada iz Maribora, predstavniki Obrtno komunalne zbornice okraja Kranj in drugi. Navzočim so razdelili obširno poročilo o delu sklada, odkar Je bil leta 1957 ustanovljen. V razpravi je bilo največ govora o ve-likem primanjkljaju iz potsavk I zdravstvenega sklada za leto 1961, ki znaša okoli dva in pol milijona. Zato so sprejeli sklep, da se s 1. marcem letos uvede dodatni prispevek v znesku 500 din mesečno na člana, da bodo krili izgube zdravstvenih uslug. Pomembnejši sklep so sprejeli tudi v zvezi 6 koriščenjem zdravil. Sklenili so, da bo vsak član, ki bo uporabil na mesec več kot 2000 din zdravil bi razliko plačal sam. Ce pa bo kdo v bolnišnicah porabil za več kot deset tisoč din na mesec, bo sam plačal 10 odst. ostalo pa za 6klad. Sklenili so tudi, da bo vsak član prihodnje plačeval po 100 din mesečno v Sklad za pogrebnine. Vdovam umrlih članov bodo iz tega sklada plačali enkratno podporo v znesku 50.000 din. Govorili so še o rednih invalidskih upokojencih in še o nekaterih drugih zadevah. — R. C. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustila naša ljubljena žena, sestra in teta MARIJA GUZELJ vdova Dacar, roj. Mlinar Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 26. marca 1962 ob 16. uri \z pred hiše žalosti, Seljakova ulica 10, do cerkve v šmartnem pri Kranju, od koder bo prepeljana v Tržič, kjer bo pogreb ob 17.30 izpred križišča pri cerkvi na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči: mož Janez, brat in sestre, družine Mlinar, Me-žek, Guzclj in ostali sorod-, niki Kranj, Tržič 25. marca 1962 ri stvari so, ki državljana Sira tka že od nekdaj spravljajo v obup. To so (' zobozdravniki, pajki in ženske, t Prav gotovo pa so zdravniki tisti, ki so mu do kraja zagrenili življenje. Strah pred njimi je tudi vzrok, da ima Siratka že od vsega začetka hudo slabe zobe. Grozne težave so imeli vselej z njim, preden je sedel na tisti r.loglasni (beri: električni) Stol. In zgodilo se je ... Lepega dne je Siratkn začelo klati po vrhnji Čeljusti. Bolečina se je tako čudno razpasla, da navsezadnje sploh ni vedel, kateri zob mu povzroča težave. Ko so bolečine prerasle strah Dred zobozdravnikom, se je odločil. S težkim srcem je stopil v i ordinacijo .in obraz se mu je za trenutek zjasnil. Naštel je deset ljudi, ki so tjakaj prispeli že pred n'-im. Imenitno! Na'-manj dve uri bo čakal, predeH bo prišel na vrsto. Pravzaprav ;e pa bolečina poien'iala! še preden pa mu je uspelo pobegniti iz grozljivega prostora, se je na vrttih ordinacije pokazala in-strumentarka. Siratka se je sesul vase in — še preden se je dodobra zavedel — je Prirnal, kakšne težave ima z zobom. Potrpitc malo! Takoj boste na vrsti.* Siratka je moral pri priči na stranišče. In potem ... potem se je začelo. Vstopil je v ordinaci'n in se trepetaie zrinil na stol. Nato je pol živ — pol mrtev vpra-f šujoče gledal zobozdravnika. Ta je odločno pa grozeče privzd-"- f nil Siratkovo ustnico in začel f pregledovati zobe v vrhnji če- f ljusti. Vmes je požvižgaval in f kdaj pa kdaj zamišljeno poile- daA skozi okno. Podoba je bila, da se za Siratkove zobe le malo meni. Potrkal je po zobu — menda je bila desna trojka — in vprašal: »Vas tole boli?* Siratka je prikimal. In potem je zdravnik trkal po ostalih zobeh in Siratka je pri vsakem trkanju prikimal. »Desna trojka bo — grono-lom!* je zaključil zobozdravnik. »Ven mora.* Siratka se je zgrbil in prav gotovo bi zakričal, če bi s Pravil iz grla le malo glasu. Potne srage so mu udarile na telo, ko je gledal grozne priprave. Iz omare je priromala tnjekeihfiš brizgalka . . . potem grozne klešče s čudno ukrivljenimi čeljustmi ... In potem se je ipla z.t1 lh v dlesno spodnit M jut ti. Hirat-ko je spreletelo, krčevito e upognil palca na nogah in megleno pomislil: »čemu iniehcvk v spodnji čeljusti, ko pa ga boli gornji zob? No, zobozdravnik bo ?* vedel, kako in kaj... Klešče so se dotaknile podočnika in Siratki se je ustavilo srce. Trenutek nato je zarjul in pacienti v č"kcJnici so se nemirno premaknili. »Kai pa tulite,* ga i? na'lr! zobozdravnik. »Saj ste vendar dobili injekcijo.* Ko ie Siratka boli mrtev kot živ odhajal od zobozdravnika, je premišljevat: »Čudno je to. Injekcijo sem dobil v spodnjo čelmt, zob pa so mi ir.drli it zgornje čeljusti!* Drugo jutro je r*č*lo riratk>: spet neusmiljeno klati po zgornji čel'uJi. Po vDick, Curtis!« sem zaklical. »Sprostite vrvi, toda naglo!« Slišal sem, kako je Lovaas, medtem ko sem naglo splezal s kito-lovke nazaj na svojo ladjo, v norveščini nekaj klical svojim ljudem. Tik preden sem skočil na svojo ladjo, mi je eden njegovih skušal zapreti pot. Toda sunil sem ga z nogo in skočil naravnost na palubo »Diviner«. Dick in VVilson sta že imela vsak svojo sekiro v rokah, in medtem ko sem se jaz še pobiral na palubi, sta z dvema udarcema presekala vrvi. V tem so stekli naši stroji in že smo se ločili od kitolovke. Lovaas je stal zunaj na brvi pred komandnim mostom. Medtem ko jt tekel naprej, da bi aas opazoval s kljuna, je grozeče vihtel pasli proti »eni. VWel sem, kako je prijel topič s harpuao in pogledal nanj. »Krmilo na desno!« sem zaklical Jilli, ki je stala pri krmilu. _ »Je že desno!« je odgovorila in ladja je naglo ubogala. Bilo mi je mnogo do tega. da bi bil čimbolj oddaljen od kitolovke. Čeprav je postajala razdalja med nami vedno večja, je bila jeza moža na kitolovki vse preveč očitna. Razmišljal sem, kaj bi storil, če bi nam uspelo ujeti Schreuderja. Toda to ni uspelo niti nam niti Lovaasu. Več kot stokrat smo z našima ladjama prekrižarili tisti košček morja, kjer je izginil. O njem nismo našli prav nič drugega kot samo slečen suknjič, ki je z iztegnjenimi rokami plaval na pol pod vodo kot utopljenec. Ni bilo niti najmanjšega vetrčka in morje je bilo gladko kot zrcalo. Toda tudi megla je bila tako gosta, da smo često izgubili z vida celo Lovaasovo kitolovko. Na palubo sem potegnil vedro vode in vtaknil roko vanjo. Voda je bila ledeno mrzla. V tako hladni vodi ni mogel noben človek ostati dolgo živ. Cez dobre pol ure sera opustil lov m sledil kitolovki, ki se je počasi pomikala skozi meglo proti Bova-agen Hvalu. Ko smo zapuščali tisti kraj. sem videl, kako je Jill zrla nazaj čez krmo. »Ko bi ga vsaj rešili,« je dejala. »Toliko bi nam lahko povedal. O tem sem prepričana.« Nenadoma se je obrnila zopet k meni. »Kaj menite, kaj se je zgodilo tam zgoraj na Jbstedalu?« • ,.*Tega ne vera'< iem deJa1, Mani ko Je mislila na to, toliko bolje je bilo. »Toda nekaj se mora vendar zgoditi,« je dejala tiho. »Bil je tam zgoraj skupaj z Georgeom in je potem — po nesreči poskušal oditi v Anglijo. Boji se ostati na Norveškem. Boji se tako zelo, da je celo tvegal beg v ledeni vodi. Razen tega -- kaj je z vzorci rudnin? Saj jih je vendar moral odvzeti Georgeovem truplu, BiH!« Prijela me je za roko Li njen glas je dobil roteč prizvok: »Ali verjamete, da je on umoril Gcorgea!« »Tudi jaz nc vem več, kaj naj mislim,« sem odgovoril. Nisem je pogledal. Nisem mogel več prenašati trpečega izraza v njenih očeh. »Karkoli je storil...« je dejal Curtis, »zdaj Je ta revež mrtev. In nikoli ne bomo zvedeli, kaj se je v resnici tam zgodilo. Obrnil se je m gledal nazaj: »Hej! Megla se nekoliko dviga. Rad bi vedel, kaj je z obema čolnoma?« »2 obema čolnoma?« sera vprašal. »Saj veš — s potapljačem, ki j« tuVa.j (jO i ' ' »tor. Moida pa sta bila zasidrana dalje zunaj. To j.- zdaj \ m i . ko ugotoviti. Vendar se mi zdi, da sta bila nekje tukaj v okolici. Kolikor se spominjam, je bila tista skala videti prav tako kot sedaj, ko je Dick govoril z njim.« Pokazal je z glavo proti otoku, ki smo se mu pravkar bližali. »Točno«, je potrdil Dick. »Nekje tukaj je moralo biti.« Curtis je pogledal na vrh našega jambora. Zastavica je plapolala v vetru. »Dviga se rahel veter. Poglejte, tukaj megla postaja redkejša.« »škoda, da prej ni bilo vetra,« je dejal Dick. »Morda bi Schreu-derju rešili življenje.« Megla se je naglo redčila ln kmalu je posijalo sonce. »Niti sledu ni za potapljači,« je dodal Dick. »Verjetno so za danes končali,« je menil Curtis. Toda Dick je zmajal z glavo. »Ne, tega ne bi bili storili. Domnevam, da nimajo pogosto tako mirne vode, kot je danes. To je najboljše vreme za potapljanje. Razen tega je še zelo zgodaj. Svoje dnevno delo so verjetno komaj pričeli.« Pogledal sem ga. Mislim, da smo vsi prišli na isto misel. »Misliš, da bi Schreuder utegnil splavati do čolnov potapljačev in jih pregovoriti, da ga spravijo na kopno?« sem vprašal. Dick je zmignil z rameni. »Nismo našli niti njega, niti čolnov. Ce so dvignili sidro in pognali motorje, tega v ropotanju naših strojev nismo mogli slišati. Prav tako jih ni slišal Lovaas na svoji kitolovki. Toda — le kako jih je mogel pregovoriti, da so tako naglo dvignili sidro in odpluli?« »Tudi tega ne vem,« sem dejal. »Vendar pa ni nemogoče.« Dejal sem Carterju, naj ustavi stroje, in stopil v navigacijsko kabino. Odrinil sem vse svinčnike in ravnila z zemljevida in opazoval obrise Nordhordlanda. Drugi so se zbrali okrog mene in mi gledali čez ramena. »Curtis«, sem dejal, »to je prava naloga zate. Schreuder bi bil iz kakršnegakoli razloga skrajno obupan. Želel je zbežati. Zamisli si, da si zdaj Schreuder in si pregovoril potapljače, da ti pomagajo; kam bi ti hotel, da te zapeljejo?« Naslonil se je na zemljevid in se poglobil vanj. »Hotel je stran od Lovaasa,« je govoril sam predse. »In zanj je pomenil Lovaas isto kot Bovaagen Hval. V takih okoliščinah bi se jaz poskušal izogniti vsakemu kraju, ki je blizu Bovaagena. Tudi no bi šel ven na čeri, pa če bi si Še tako želel v Anglijo. Tam bi se zdel sebi Izdan ln prodan. Ne, mislim, da bi se dal prepeljati na enega najbližjih otokov severno ©d tod in bi se izbrani v kakšnem majhnem /anVu pri Atrsterheimu. GLAS DOKliMhMI! IVA> JAN PONEDELJEK, M. mar«!* DOKUMENTI! DOKUMENTI 87 I 4 Največja skupina pa se je vračala nazaj v tisto smer, 4 od koder so prišli: proti Lajšam in k Sv. Mohorju ter f potem po manjših skupinicah dalje. Odhod je bil 14. ja-\ nuarja, a jih je mimogrede zajela noč. Prenočili so kar i v gozdu. f Komaj so krenili, je nad Dražgošami nenadoma počil t strel. Vsi so obstali! Spodaj so bili še vedno Nemci! Ali \ se bo spet treba tolči? Kaj je vendar? i Toda strel je ostal osamljen. Kaj jc bilo? Nekomu ) se je po nerodnosti sprožila puška. Vsi so ga kleli. Za- f radi take malenkosti naj bi jih spet napadli Nemci, ki so \ bili zdaj v nepopisno boljšem položaju. i S seboj so na konju vodili in nosili tudi ranjenega 4 in po vojni umrlega Jožco, Jožeta šolarja iz Ljubnega, f ki se je tejja takole spominjal. J »To je bil zame najtežji dan partizanstva. Hudo ra-4 njen od dumdumarice sem se na konju ves izmučen 4 vlekel za kolono. To je bila moja najtežja partizanska pot, čeprav jih je bilo še veliko. Pogostokrat sem z živali 4 padel in obležal v snegu, iz katerega so mi spet poma-4 gali tovariši, sami tako zelo utrujeni. Draž^oše pod nami 4 so še vedno gorele. Proti jutru smo prišli k Mohorju, J kjer sem izčrpan obležal. Tu sem dobil zvezo, po kateri i sem odšel na zdravljenje«. 4 In tam na Mohorju se je večji del tovarišev prvič po J šest;h nočeh za silo naspal. ^ Dražgrše so ostale za njimi, toda dejansko jih še ni 4 bilo ke^ec. 4 Na Mošenlski planini pa so zgubili življenja: Henrik ( Biček, M1 ha Fistcr, Edvard Tominc, Janez Kovačič. Kari j Mlakar, B-nCdikt Padovan, Stanko Oman, Mirko Subic, > Jernej Kokalj, Jaka Jereb, Jurij Gračan in Ciril Golja. TO SO BILE DRA2GOŠE Nemci so imeli po partizanskem umiku odprta vrata. Vendar si na Peči in k Cerkvi še niso upali. Se vedno so računali, da jih Cankarjevci lahko napadejo. Ugnezdili so se samo v nekaterih hišah. Po pokolu na Jelenščah pred Grogovčevo in Stur-movo hišo so začeli ropati, piti in razsajati. To ni bila več vo^.k-i, to je bila samovoljna svojat. K Cerkvi .so požigalci in morilci prišli šele v ponedeljek. Najprej patrulje, a ko je bilo mirno, so prišli Se o^lnli. V začetku nikomur niso storili zalega, zbirali pa so moške in jih odgnali k cerkvi. Mlajši moški, ki so že zvedeli za pokol na Jelenščah, so se umaknili iz vasi. Nemci, ki so stikali za njimi, so jim poslali neko žensko z naročilom, naj se vrnejo, da se jim ne bo prav nič zgodilo port i šport . Sport I špor? . šport ...šporI Slovenska conska nogometna liga Presenečenje za Kranjčane Rudar : Triglav 2 : 2 (1 : 2) TRBOVLJE, 25. marca — Danes se je začelo tekmovanje v spomladanskem delu prvenstva v slovenski conski nogometni ligi. Kraj-ski Triglav je gostoval v Trbovljah in na veselo presenečenje osvojil eno točko. Tekma, ki je bila odigrana v težkem blatnem terenu je zadovoljiia 2500 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: točko. Domačini bo bili sicer tehnično boljši, poznalo pa se je tudi, da so za prvenstvo mnogo bolje pripravljeni zlasti še kondicij-6ko. V prvem polčasu 60 v glavnem prevladovali Triglavani, kar se je odrazilo tudi v rezultatu. V moštvu ni bilo slabega mesta. Kranjčani so prišli v vodstvo v 2'4. minuti, ko je Binkovski v solo akciji dosegel vodilni gol za Triglav. Kmalu za tem pa je bil uspešen za Triglav Bajželj po lepi solo akciji z Ugrico. Dve minuti pred koncem prvega dela pa so Triglav: Brezarlll, Brezar II, Dolenc, Jerman, Perkovič, Mar-tinovič, Ugrica, (Goste) Norčič, Bajžel, Krašovee, Binkovski. Rudar: Krajšek, Pristov, Sod, Zibert (Kos), Djurkovič, Brezni-kar, Halilagič, Pajer, Knaus, Ka-etelic, Oprcsnik. Strelci za Triglav: Binkovski v 24. minuti in Bajželj v 32. minuti. Za Rudar pa Knaus v 43 in Oprcsnik v 64. minuti. Na presenečenje 60 Kranjčani danes odlično zaigrali in se skozi vso tekmo srčno borili, tako da i domačini iz prestega strela po so povsem zasluženo osvojili 1 'Knausu znižali rezultat na 2 : 1. Množična udeležba na smučarskem prvenstvu radovljiške občine 2e prejšnjo nedeljo je Občinska | mlajši mladinci - 4 lan: 1. Anton V drugem delu so igralci Rudarja mnogo bolje zaigrali, Kranjčani pa so se v glavnem branili, tako da so le izsilili neodločen rezultat. Igra je potsala tudi ostrejša, vendar ne pTcostra. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali Triglav 7 : 1 (1 : 1). Tekma je bila odigrana na pomožnem igrišču, na katerem so se bolje znašli domači mladinci. Glavno tekmo je dobro sodil Podlipnik. Drnovšek Mednarodno tekmovanje v namiznem tenisu Na Jesenicah je bilo mednarodno srečanje v namige-tenisu med NTK Baden iz Avstrije in NTK Jesenice. Pomerile« se 4 moške in 2 ženski ekipi. Rezultati: 1. moška ekipa 1» Baden 1 : 5, 2. moška eto* Baden 5 : 2, 3. m<* : Baden 3 : 0, *• Jesenice : Baden 3 : 0; 1. ženska ekipa Jesenice : Baden 1 : 3, 2. ženska ekipa Je-eenice : Baden 0 : 3. Končni rezultat jc bil tako neodločen s 13 : » NTK Jesenice, ki je sreč<-m;e organiziral je nudil gostom iz A** strije prav prijetno bivanje na Jesenicah. niče Jesenice ekipa Jesenice moška ekipa tonirano kle! župniščji in Prosvetnega doma, kjer so nc-kaj časa držali zaprte. Nato so tiste, ki so bili v Prosvetnem domu, brez zasliševanj postrelili, druge, ki so bili v kleti župnišča, pa žive sežgali. Zažgali so tudi ostalo, kajti vsa poslopja so pogorela, tudi Prosvetni dom. Sicer na domačini pripovedujejo, da nihče ne ve natanko, kako so umrli ti na Pečeh, ki jih je bilo tudi osemnajst. Gotovo je le, da so »umrli, a neznane smrti«, kot je to povedal Pikčev oče. Med temi trije Simnovi: Miha. Tomaž in Nace, dva Kopačeva, dva Markova in dva Mažova. Dražgošani so bili razgnani na vse vetrove, le tis! i so ostali tam gori, ki so umrli tako mučeniške smrti. Te so pozneje prenesli na pokopališče ob razbiti in porušeni cerkvi. Ob takih zverstvih potem ni čudno, da je neki nemški poročnik po zločinu v Prosvetnem domu rekel Ma-žovemu očetu: zveza za telesno kulturo Radovljica organizirala občinsko tekmovanje v smučarskih tekih, skokih in veleslalomu na Pokljuki in na Rudnem polju. V zelo vbodnih vremenskih razmerah se je zbralo 208 smučarjev — od pionirjev do Članov. V vseh disciplinah so bili najštevilneje zastopani pionirji. V tekih so bili najboljši Gorjani in Bohinjci, v skokih zopet Gorjani, v veleslalomu pa tekmovalci iz Radovljice. V veleslalomu je nastopilo 105 tekmovalcev, v tekih in skokih pa 103 tekmovalci. Od 9 društev so se tekmovanja udeležili le tekmovalci 4 društev, kar je treba grajati. Najboljši so prejeli iz rok bivših državnih reprezentantov Rudija Finžgarja, Lovra Zemve in Franca Cvenkeljna lepa praktična darila in diplome. Rezultati: teki - čl2ni 8 km: 1. Tine Rozman, TVD Bohinj, 2. Rajko Ambrožič, Gorje, 3. Franc Pctorman, Gorje; članice — 10 km: 1. Anica Rozman, TVD Bohinj; starejši mladinci - 8 km: 1. Pnvtl Kobilica, Gorje, 2. Franc Tišov TVD Bohinj, 3. Janez Sitar, Kropa; Hrvatsko-slovenska kegljaška liga Slabe točke za Triglav v Zagrebu ZAGREB, 25. marca — Zadnja dva nastopa v kvalitetnem** movanju hrvatskih ln slovenskih kegljaških moštev je imel Trigi" včeraj in danes v Zagrebu. Kranjčani, ki so bili po dobrih rczuiunj v prvem delu na odličnem drugem mestu, so z velikimi upi «» na zadnjo preizkušnjo. Zal pa se napovedi niso izpolnile, saj laM" damo za oba zadnja nastopa oceno slabo. KordeJ Tišov, TVD Bohinj, 2. Franc Man-deljc. Gorje, 3. Filip Sitar, Kropa; mladinke - 4 km: 1. Ivanka Re-plnc ,TVD Bohinj, 2. Marija Sim-nlc, Gorje, 3. Ivanka Pogačar, Gorje; pionirji - 1,5 km: 1. Filiip Kalan, Gorje. 2. Franc Sta^e, Bohinj, 3. Tomaž Godec, Bohinj; skoki - člani: 1. Franc Ambrožič, Bled, 2. Slavko Skriba, Kropa, 3. Jože Dožman, Radovljica; mladin-"i: 1. Janez Pretnar. Gorje, 2. T-ado Ženiva, Bled, 3. Marko Stan-dler, Bohinj; pionirji: 1. Janez Pretnar, Gorje, 2. M?vko Sten-dlar, Bohinj, 3. Franc Reš, Radovljica; veleslalom - člani 1200 m: 1- Tine Mulej, Radovljica, 2. Janko Grm, Bohinj, 3. Jože Arh, Bohinj; mladinci - 1200 m: Janez Sekova-nič, Radovljica, 2. Tugo Marinček, Radovljica, 3. Drago Arh, Bled; mladinke - G00 m: 1. Zdenka Pri-stavec, Radovljica, 2. Tatjana Zomva, Radovljica; članice -600 m: 1. Poldka Svigslj, Bled; Pionirji - 400 m: 1. Janko SI okov, Bled, 2 Pavel Bolcina, Gorje, 3, Uroš StJire, Bled; pionirke - 400 m: L Metka Svigelj, Bled, 2. Julka Čuden, Bohinj itd. Na 6-tseznem kegljišču Grmošči-ce je le Ambrožiču uspel boljši rezultat, medtem ko so bili ostali zelo povprečni. S skromnim skupnim rezultatom je Triglav trenutno na 6. mestu na tem kegljišču. Danes so Triglavani 6labo izkoristili odlično Proleterjevo kegljišče, ki je v zadnjem času postreglo z izvrstnimi izidi in rekordi. Ekipno so sicer za več kot 100 kegljev izboljšali včeTaj.^njo skupno številko, vendar so si tudi na teh stezah že sedaj zapisali 6 slabih točk. Potrditev odi. kvalitete kegljišča Proleter j a so vmesni rezultati nekaterih posameznikov na 100 lučajev (Bregar 464, 449, Debeljak 447). Kranjčani so tako nabrali v Zagrebu kar 12 štabih točk, ki jih bodo ob zaključku tekmovanja zanesljivo potisnile: drugega mesta. Rezultati na Grmošnicl: Medve-ščak (Zagreb) 5069, Triglav «59 (Ambrožič 852, Rogelj 827. Bregs: 791, Martelanc 836, Debeljak 81». Kordež 835), Grafičar (Osij<* 4901, Konstruktor (Maribor) 484': na Proleterju: Triglav 5087 (Ambrožič 822, Rogelj 812, Bregar 855. Martelanc 859, Debeljak 873, Kof dež 867), Medveščak 5087, Konstruktor 4983, Grafičar 4981. L. S. Občni zbor jeseniških hokejistov Hokejski drsalni klub je imel včeraj popoldne svoj redni letni občni zbor, na katerem so podali obračun dela za minulo sezono. Le-ta je bil lahek, saj jo Hokejski klub Jesenice v minuli sezoni že šestič zapovrstjo osvojil državno prvenstvo v hokeju na ledu in so so si osvojili državno in rpubli-ško prvenstvo tudi mladinci, ter je pravtako lepo napredovala sek- OOKl V1ENT1! DOKUMENTI! DOKUMENTI Občni zbor aerokluba »Stane Žagar« Kranj a šo Ni še dolgo, kar je bila v kadilnici Delavskega doma 18. rodna letna skupščina AK »Stane 2agar« Kranj. Skupščine sta se udeležila tudi tov. Marčan in tov. Silvo Orožim, upravnik letalske šole v Lescah. Skupščina pomeni v delu AK korak naprej in to ne 6amo glede sprememb v zvezi z vodstvom, pač pa tudi v smernicah, ki jih je 18. skupščina sprejela. Kot osnovni problem se je zopet izkazalo pomanjkanje podmladka, to se pravi — osnove za vse pano- Pred Himalajo še v Ande Našim plezalcem in alpinistom je postalo pred leti v domačih stenah pretesno. Zato je bila Planinska zveza Slovenije primorana, da s svojimi preko 100 matičnimi Planinskimi društvi in 25 alpinističnimi odseki že od leta 1950 dalje organizira inozemske alpinistične odprave. Planinska zveza je pred leti organizirala himalajski odbor z na-loso, da pripravi vse potrebno za našo prvo himalajsko odpravo. Mnogi izmed najmlajše alpinistične generacije so si kupili in zaslužili vozne karte za Himalajo v provešnih, prepadnih in ledenih stenah domačih in tujih gora. Zato smo bili veseli uspehov naše prve himalajske odprave, ki je opravila pomembno pionirsko delo na TriGulJh. Kmalu bomo im?'i odločnost, v!doli dokumentarni film o tej oJpravi. Kljub temu pa bi bilo na mestu in potrebno poravnati še nekatere neporavnane račune naše prve himalajske odprave, preden začnemo z načrtnimi pripravami za našo drugo himalajsko odpravo. Ta naj bi odpotovala v najboljšem sestavu leta 1963 ponovno v himalajski 6vet 6edem in osem tisočakov. Razen tega je opaziti v razvoju in vzponu našega alpinizma v zadnjih letih nekako mrtvilo in nerazumljivo stagnacijo. Dosežki našega alpinizma, takoj po prvi svetovni vojni v dobi TK Skaln, so mnogo bolj pomembni za tisto pionirsko dobo naše strme alpini-stike, kot pa dosežki zadnjih let, ko se z resnim, ekstremnim alpinizmom v.kverjajo le nekateri posamezniki. Na žalost je nastala po nnši prvi himalajski odpravi nr\ nna nekaka praznina. Kot 6mo že omenili, se z alpinizmom ukvarjalo le največji privrženci tega športa, ki hočejo doseči nekaj več, V NAJEM VZAMEMO SKLADIŠČNE PRO-STORE V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJA. V POSTEV PRIDEJO SUHI PROSTORI PREKO 200 KVADRATNIH METROV POVRŠINE. EVENTUALNA MOŽNOST POZNEJŠEGA ODKUPA. PONUDBE POŠLJITE POD ŠIFRO »TAKOJ VSELJI-VO« NA OGLASNI ODDELEK »GLASA«. kot so dosegle prejšnje alpinistične generacije. Uspehi v preteklem letu pa prav gotovo ustvarjajo pogoje, da se naši alpinisti tudi v jubilejnem letu Planinske zveze Slovenije uveljavijo v domačih in tujih, gorah. 2e za letos jo napovedana alpinistična odorava plezalcev in alpinistov PD Akademik iz Ljubljane v Ekvadorske in Čileanske Ande. To bo vsekakor dobra in nujno potrebna priprava za načo drugo himalajsko odpravo, ki naj poseže v svetovno alpinistično zgodovino. Selektorji odprave naj temeljito proučijo kondicijo vsakega posameznega udeleženca odprave. Legitimacija za vsakega udeleženca naj ne bo samo njegova fizična sposobnost, zakaj v neizprosnem svetu višin in smrti, kjer se je treba boriti z nadčloveškimi napori, s plazovi in mon-sumi, čestokrat odloča in rešuje situacijo le kolektivno in tovariško delo ter brezpogojno psihično ravnotežje in obvladanje položaja. Selektorji naj izbirajo med najboljšimi ie najboljše. Take, ki so vajeni podrediti osebne ambicije interesov skupnih. Ne samo v , Ljubljani, tudi v Kamniku, Kranju ln na Jesenicah ter v Mariboru in Celju raste in se usposablja številno močan kader naših bodočih HIMALAJCEV. TJ. Zupančič ge letalstva, zakaj politika kluba temelji na tem, da letalcev ne pobira s »ceste«, ampak da modelarski podmladek vzgaja v letalskem duhu in s tem vzbudi v člamh trdno klubsko zavest. Problem bo rešen z modelarsko šolo, ki bi bila po rangu enakovredna glasbeni Soli. Okrajni svet za šolstvo je ukrenil že vso potrebno, da so najde orimeren prostor, medtem ko so finančna sredstva že zagotovljena. Uspehi članov AK Kranj v pretekli sezoni: Modelarji: držalo prvenstvo v kategoriji gumenjakov — Jože Primožič je zasedel 5. mesto: gorenjski letalski zlet — rumenjaki -1. Silvo Seražim, 2. Bruno Stular. 3. Boris Stare; Diesel penjači: 1. Stular; A-2 jadralni modeli: 2. Stular, 3. Fljavž; slovensko prvenstvo v zračnih borbah - na mednarodnem tekmovanju v Zeli nm Seeju le leo usoeh. V drž. letnem tekmov-nju 'e AK Krani zvedel 3. m^4^ za Sarajevom in Zagrebom te-pred Mariborom in LiubMf-.no. Padalci: Le-ti so se v nre**1-'-' sezoni šo nfiibolie izkazali. Na-skakali so 290 skokov. Pohvalijo se l?hko tudi s tem, da imajo v svojih vrstah nakaj odličnih pa dalcev, tako na primer Rudija j Skofica, ki je sodeloval na držav- j nem prvenstvu in kljub poškodbi zasedel 17. mesto, in Janeza Bro-zarja, osemkratnega državnega in svetovnega rekorderja ter člana državne reprezentance, ki bo zastopal naše barve na svetovnem nrvenstvu v Orangu (ZDA). Dva člana te sekcije sta dosegla tudi vse pogoje za »D« diplomo. Lojze Jeras pa pogoj za zlato »C« značko. Jadralci: 12 članov te sekcije je naletelo v letu 1961 166 ur v 203 poletih. Povprečen let je trajal 49 minul v (v 1. 1961 samo 33 min). Tričlanska ekipa je sodelovala na gorenjskem zletu. V močni konkurenci so zasedli prva tri mesta. Motorna piletaža: Ta sekcija 'tejo 10 članov, ki so lani na lcta-1 ih Po-2, Aero-2 in KB-6 napravili 504 polete s 198 urami letenja. Naša tričlanska ekipa je na gorenjskem zletu zasedla prvo mesto, kar je dokaz, da je kranjska "•-kadrila najmočnejša na Gorenj--kem. Prav tnko sta se dva člana udeležila velikega aero mitinga v Ljubljani in Zagrebu, kar je odraz kvalitete naših članov, saj je na teh mitingih sodelovala le elita jugoslovanskih pilotov, — P. T. cija za umetno drsanje. Toliko dejavnosti in tolikih uspehov ho-kejski drsalni klub Jesehica ne bi dosegel, če bi upravni odbor kc* igralci i n trenerji ne delali tako sebično in če ne bi imeli za 6eboi tako številnega občinstva. Občni zbor je dal priznanje prav vseffl, ki imajo zasluge za kvaliteten porast liga moštva, za vzgojo mladega kadra in za uspehe v umetnem drsanju. Mimo ostalih sta 6e obS nega zbora udeležila tudi predstavnik Hokejske zveze Slovenije in predstavnik športne zveze Slovenije. Državnemu prvaku v hokeju na ledu je po občnem zboru priredila Svoboda Jesenice enc-urni kulturni program, ki jc kai lepo prikazal tesno sodelovanje * športnimi in kulturnimi delavci M Jesenicah. — U. Ekipa plezalcev na treningu STAV.": IN BAVEC REŠUJETA TRIGLAV Siri, 25. marca - V prvem slovensko judo litri? je danes kratki Triglav premapal domačo A'-pino s tesnim rezultatom 14 : V-Oslabljeno vrsto Triglava 6ta morala tokrat rečevati odlična bo> ca v težki kategoriji Stare in B'-vec. ki sta osvojila odločilne torke za zmago. Rezultati - Potočnik : Gw IH Albreht I. : Rakovcc 1:1, Starte-nik : Rhznik 2:0, Vrh-r : Vv.l M 1:1, Albreht II. : Bavee 0:", Albreht I. : Gove 2:0, Prtcčnk : t* kovec 1:1, Vehar : Blaža** l' Stanovnik : Kučina 0:7. Alhre'n II. : Stare 0:2, Mlakar : Bavec 1:1. ŠAHOVSKI BRZOTTJ^M". Kranj, 25. marca — Danes jc bil v Kranju šahovski moštveni brco-turnir za prehodni pokal prireditelja tovrrne »Tekatilindus Krar.j-Turnir je bil orgrniziran v pov>-stitev Dneva mladosti. Nastcolo je 10 moštev in je prvo mesto ti sedla ekipa Tckstilindusa s 23.5 tolke. Drugo mrsto je osvojila stražlška Svoboda 26,5 točke, trenje OLO Kranj 23, četrto IKS Iskra 23, peto PTT Kranj 16 toi Zadnji š«$or!m rezultati PRVA ZVEZNA LIGA Dinamo : Novi Sad 3 : 2 Beograd : Reka 0 : 0 Partizan : Borac 5 : 9 Sarajevo : Vardar (odloteMI Velež : Crven:\ zvezda l : i Vojvodina : Hr-jduk 1 : 1 DRUGA ZVEZNA LIGA UahoO Proleter : Sloboda 1 : • Split : Karlovac 1 : i Maribor : Železničar I i * Borovo : Trešnjevka (o