GLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE icago, III, petek, 16. maj« (Miy 16), 11 «■ti»» 1101, Act oí Oct. ft, Ü17. laUorlMd oa ÄTBV.—NUMBER 115 ■iea Naidi totee révolté j IrtHhiWtiu kM^a> ï .j. « JA» *imt odglasoval za strup v alkoholu! Anglija pretrgala stike s papežem Rim. 15. maja.—Angleška delavca vlada Ja odpokllcala svojega dipknaatakega pred-aiavnlka Is Vatikana radi spo-ra nad cerkvijo ln krajevno spravo na otoku Malti. Ka-as poalaalk ne vrne vsi v Vatikan. Krlaa na Malti Maja «e preko leto dni, kar je Ml neki fraailtkan Is- Kile odgodtne volitve na Mal-akojondotnl IkoTMgroall J-.LI - A*------» ---- . iM Jl_ hodi (iftocr pri Mpo\eai, ce bo gktftval ss vlado. Nape-taat ns otoku je selo velika. Wa*hington, D, G—Senat Je v aredo sprejel Hooverje-vs priporočilo, da ae vodstvo tavSjanja prohibielje traaefe-rira iz aakladnllkega v jas-, tltai department Obenem je a 54 glasovi proti 19 pobil a-mendment, da vlada ne ame več dajati strupa v Industrij-«kl alkohol. Senator Tydlngs je predlagal amendment rekel, da je mešanje alkohoU a strupom barbarsko dele, toda visoki senat je aaključll, da ae to 4elo prileše ameriški vladi bi strup ostane. 10,000 Sangni 18. »aja. — Čete ki-tajske nacionalitične vlade «o po hudem boju premagale re-belne zaveaniks s severs. Bitka v provinci Anhvgl je trajala šest dni in general Ciang Kaišek. predsednik nfoionaliatične vlade, je vedli vladne čete. Na temelju oficielnega poročila je bilo 10,000 vstal« ujetih ln ostali bele is province nasaj na sever. Vladne čete, >1 sasledujejo bežeče vstaše, ao jeokupirale mnogo postojank ln uplenile 7000 pušk. Odločilni faktor v bitki so bili bojni aerojflani, katerih ima Kaišek mnogo ha razpolago. V sadnjlh dveh letih je pridobi-la petnajst tleoč novih članov Toronto, Kanada. — (P, p,) — Starokopitnl voditelji delavskih unij, ki mislijo, da je boj sa višje mesde in krajši delov-nik edina naloga organlslrdne-gs delavstva, se bodo nedvomno čudili, kadar bodo prečita!! poročilo, ki Je bilo iMKisno na konvenciji Amalgamated Cloth-nig Workers unije, kl «s js o-tvorila 18. maja v tem mestu. Krojaška unljs js bils prvs med delsvsklml organised j ami. kl se je pričela sanlmatl sa rasne ustanovo v korist svojega članstva. Ustanovila je svoja bančna podjetja, gradila delavska stanovanja na ladrulnl podlagi {In savsrovsls js avojs delavoe proti brssposslnostl. Uradniki unljs so poročsll, ds Js člsnstvo orgsnisacijs na-rastlo is pstnsjst tisoč članov od polls konvenciji, kl M je vršlls v Clnclnnstlju, O., pred dvema letoma, Unljs Js v tem času lsvojevala ahamenlte ims-gs v Phllsdelphtjl, mani open-šapsrsk! trdnjsvl, v Los Ange-lesu, Ssn Frsnclecu, Mlnnespo-lisu in v rstnlh drugih smsrl« ških mestih. Ssvsrovssje svojih članov proti brssposslnostl ss js dobro obneslo. Krojsšks unija v.Chl« csgu Js plslsls nsd pst milijo* nov dolsrjsv člsnom, k! so bili p t* I wdtitl rwl I t)r^RpotM^|AOitit Sns najstarejših dslavskih bsnk, Apslgsmstsd v New YoHm, rsipolaga a enoto $11,-500,000 m prsmotenjo Amshrs-mstsd banki v Chlcsgu js na-rastlo nsd tli milijoni dolsrjsv. «lična ugodna poročila ao bila podana tudi gleda drugih Institucij krojsšks unljs, kl so bile uttanovUsne v sadnjlh psr letih. Progresivci sklicujejo konferenco mmmmmmrnm Raapravljali bodo o amernlcah v političnem gibanju Waahington, I). C. — (F. P.) — Te dni bo obhajala Liga sa neodvisno politično akcijo svojo prvo obletnico. V to svrho je bila sklicana konferenca v glavno mesto, na kateri se bo ras-pra^Jalo o načrtih politične akcije* kl naj jo Uga podvsame v bližnji bodočnosti. , Na zborovanju bodo govorili snsni delavski govorniki. Jsmes H. Maurer, veteran v socialističnem gibanju in dolgo let predsednik državne delavske federacije v Pennsylvanljl, bo govoril o neodvisni politični akciji. Oswald Garrison Vlllard bo razpravljal o vprašanju, dali je čas is dozorel «a revolto. Nadalje bodo govorili John Dewey, Helen Everett in profesor Paul Douglas iz čikaške universe. Na programu je tudi banket, tana* wKs "World Tomorrow". B. C. Vla-deck, upravitelj lista "Jewish Daily Forward", bo govoril o korupcijah v upravah ameriških meet Poleg teh bo navsoč tudi A. J. Muste, načelnik delavske šole v Brookwoodu, N. Y. Preiskava privat nih uposlevalnic Domi drobiž Iz Chicaga:,Gregor Perušek, naš slikar, al je kupil avto, v katerem ae oppelje prihodnji mesec s svojo lino in hčerko na dolgo pot po Ameriki. Vozil se bo najprej pp#severo*apadu in v Montanl krene Čez mejo v Kanado do Padflteega morja, nato pa savijs porfibrežju proti jugu čez države Wsahington, O-regon, Kalifornijo in Uko dalje do Mehldkeg* naliva, odkoder pojde proti domu. Perušek upa ds izvrši svojo ekskurzijo v treh mesecih. Med potjo bo slikal krasota "divjega zapada". — Peter I. AhSčič, znani rnuzl-kant in mehanik, leži telko poškodovan v bolnišnici v Garyju, Ind. Pmd nekaj dnevi as Je peljal v avtu s tremi Cehi is Cice-ra ogledovat nsko farmo v In-diani, ko je avto trčil s avtotan-kom polnim pd^oleja. Pri ko-Hsljl je bila eksplosijs. Vozltelj tanka je bil na mestu mrtev In eden Ceh v avtu je bil tudi ubit. Ahačič s ostal i ms dvema Je pa dobil huda opekline. Is Clevelanda: Umrli so: John Sušmsn is Moundsvilla in rojsn v Preserju. V Ameriki Je bil 20 let In »spušča leno ter osem otrok. Jožefa 2nldaršlč, roj, Virk, doma Is Srednjih Gamelj-nov pri Šmarni gori. Tu je bivala 26 let In zapušča sedem odralčenlh otrok. Bila Je čla-niča1 št. 187 Sflti, — Oeorge Vidmar, star 71 let In doma ls fare Hinje na Dolenjskem. Zapušča sina In dve hčeri. Unije v Phlladelpkljl v polltlč-nem boju Phlladelphla, Pa. — Delavske unije ss pripravljajo na polltlč» no bitko proti openšaparjem. ki podpirajo Grundyja, kl kandidira za zveznega senatorja. Unije vidijo v Orundyju največjega sovražnika organiziranega dela v-stva In bodo napele vse sile, da ga porasijo pri volitvah. Slavkarjl apelirajo aa vrhovno nedlNt K as ton. Pa. — Nogavlčarska unija je vložils pri|iv na državno sodišče, ds sacveljavl ln-JunkcIJo, kl Jo je Izposiovala Kramar Hoalery Co. proti sUv-karjem. InJunkdJa prepoveduje agitacijo med nogavlčarjl sa pristop v unijo. Cepivo protTjet IkTumorl lo osem - streli Luebesk, Nemčija, 15. maja. Tu je bilo obvezno eepljenje proti tuberkulozi na otrocih In o-sem otrok je umrlo na posledicah cepitve. M drugih pe Isftl v kritičnem stanju v bolnišnicah. Radi tega je nastala velika panika med starši ln pojavil se je od-por proti cepljenj«. BREZPOSELNE V ST. LOUISU ZADEL NOV UDAREC St. Louis, Mo. — (F. P.) — Zatvoritev mestnega prenočišča, v Jcaterega se je zatekala armada brsspoeehiih delavcev, Id niso Imeli dennrja, da bi al preskrbeli stanovanje drugje, je hud udarec za nje. Noči so sedsj le prlmrzle za prenočevanje v mestnih parkih. Dobrodelne organizacije, Id so preobložene s prošnjami sa pomoč, ne morejo pomagati vaem In tako se beda med delavskimi družinami veča od dne do dne. Apel centralnega delavskega sveta na mestno upravo, naj prične f javnimi dali, Je naletel na gluha ušesa. Pred poslopji tukajšnjih dnevnikov čaka vrsta brezposelnih delavtsv na prve Isdaje ln kakor hitro Izide časopis, stikajo po oglasih v pričakovanju, da bodo uzrli notico, da v katerem kraju iščejo delavoe. Te notice eo v sedanjem času redke, kajti druftbe ne potrebujejo delavcev In Jih še vedno odslovljajo. Sodi se, da je v St Loulsu okrog petde-set tisoč delavcev bres dela. Izjava sat. stranke » aagleAkl Isieiuhl vladi Chicago. — Britsks delavska vlada, kl jI načelu Je Remaay MacDonald*bo napravila veliko škodo stvari «ocialisma po vaem svetu, ako bo nadaljevala a svojo politiko, ki igra narevnoet v toke britaklm Imperislistom. kl skušajo «streti aspiracije indijskega IJedetva. kl se bori za svojo needvieost To Izjavo je te dni podal časopisom glavni «lan soo stranke v Združenih Mestne volitve v St. Pauhi ss povoljno ispadle. Trije član! stranke v mestnem evetu 1 St. Paul, Mlnn. — (F. P.) — Farmar-laboriti so šli skozi o-stro volilno bilko, da spravijo V mestne urade svoje kandidate, kar se jim je deloma posrečilo. Sedaj ee morajo še bolj pripraviti za primarne volitve, kl ee vrše 1«. junija, da porinejo kolikor največ mogoče svojih pristaševi državne urade. Tako Piše William Mahoney, glavni vodja farmar-laboritov ki u-minik lista "Mlnneeota Union Advocate", uradnega glasila mestnih ln državnih delavskih unij. Nekateri pristaši stranke so biti razočarani, ker nI zmagal njihov kandidat Jamea M. Clancy, ki Je kandldirar za župana mesu St JpauL Njegov na» "protqflk G. Bundlie ga Je premagal z večino pst tisoč gla-*ov. Laberitoih se Je vseeno i zreči!* da je bil isvoljen William F. Scott mestnim kontrolorjem. Nadaljl sU bila Isvo-Ijena dva kondlmana In tako I »odo imeli farmar-laboriti v mestni zbornid enako zaatop-"tvo kot njlhoH nasprotniki. stranka posveča veliko po-" rnoat volitvam, kl ee bodo vr-*ile prihodnjo jeeen. Kandidat '•a zveznega eenatorja je Knud Wei aid, za governerja pa Floyd b. oison, rm državi New York New York. Kljub Hoover-Jevim optimističnim izjavam, da se dežela dviga iz Industrijske depresije, dejstva govore drugače. Iz poročila, kl ga Je te dni iz-dala Frances Perkins, d rta v na delavska komisarka, je razvidno, da se je lUvilo brezposelnih v državi New York zvišalo v mesecu aprilu za dva odstotka. Kriza Je najbolj udarila delav-ce v oblačilni ln kovinski industriji. _ Poldnevnik sa eUvMneke delavce Denver, Colo. — Osemsto u-nijskih električarjev, poUgal-cev cevi, ometačev In plumber-jev bo s pričetkom messes Junija delalo le pet dni v tednu In plača oeUne sUra. Tesarji in pleakarjl so Izvojevall petdnev-nik le pred par meseci in voditelji sUvbinskHi unij pričakujejo, da bo v prihodnjih par mesecih 40 ur deU v tednu v vel I s vi sa vse eUvbinske unije. flrutalaeat poMJ« * itatilu Seattle, Wash. — Tukajšnja polletja Je i navalom na>mpo-sel ne delavce, Id so se zbrali na protestnem shodu, pokaasls, da se jI ne bo treba ničesar učiti od newyorlke policije, kl Ji načelu je Whalea ln kl je le večkrat pokazala svojo tonUlno taktiko proti radikalnim delav-eem. Policija v fteattlu Js ob tej priliki pretepala tudi ženske In otroke, kar je penročllo nejevoljo celo pri koassrvstiv. nih odvetnikih, kl eo obljubili, ds Jih bodo zagovarjali ns sodišču brezplačno. Chicago deti federalne Ječ» v elarsm pradoslnf Chicago. — Kakor poračajo is Washingt/ma, Js svesne vlada sklenila dati Chicaga Belo potrebno federalno ječo, kl ps ne bo novo poslopje. H Uro asrlnsko poslopje ne oglu Merman In Hsrriaon ulice nameravajo *pre- Chicago. — Edith M. Black, M* So. Park Way, stara 17 let. je v sredo Isjavila prsd sodiščem V svoji tožbi za ločitev zakona, da'jo je njena mati Alke Upton naravnost prislUU. da se je mo-rala poročiti s Willlamom Bla-ckom. starim 42 let. Black Je obljobd materi, da jo vzame k sebi hi JI ds brezplačno hrano In ataaovaaje do «mrli, če mu propasti svojo Mer. . . Los Angele«. Cal. — V tem lepem msstu je okrajne JetnÜ-slca prenapolnjoaa s Jetniki. V zaporu ae nahaja 1,761 Molkov. doUm je proetora komaj za p^ lovleo martjle Merilo. ReSi po-manjkanja proetora mora tristo jetnikov epaU aa tlsh, klr Jih as morfjo spraviti v celiee. Knnveddja dela Pueblo» Mo. iriavnt dsdavak4 stvori v tem umi —p ■■"■■»1 PROSVITA TBB ENLMiHTBRMBT C LABI LO DI LASTNIMA NI-"VBNSSS pgOSVETA ^■iJl v kongresu Sä Koofreo Jo strašno "busy" • tisoč in onim I delom, toko do nlmo čsss — in šs monj smisla -1 za kako pošteno zakonodsjstvo. Kljub temu ima dovolj ¿asa; da se smeli z novim "rdečim strašilom." Kongresnlkl se pripravljajo na preiskavo o "sovjetski propagandi" v Združenih državah. Neki krak je potegnil policijskega komisarja Whalena v Hew Yorku s "sovjetskimi dbkumenti" in komisar zdsj skuša potegniti kongresnike. Teti dokumentov je dandanes na kupe po sveto. V Nemčiji so cele tovarne, ki izdelujejo "sovjetske orodne dokumente" vsake vrste in kolikor jih kdo hoče — seveda, še plača. Ni dolgo tega. ko je neki ameriški list, ki je jako "smart", odštel lepe tiaočake sa papirje, v katerih je bilo «opisano, da šenator Borah dobi milijon dolarjev ii Moskvo. Nemška policije, ki je še bolj "smart", je pa odkrila v Berlinu tovarno, kjer so bdi papirji fsbricira-nI. Najbrt so take tovsrne tudi v Ameriki. * Whalenovi "dokumenti" odkrivajo vsem onim, ki radi verjamejo, da so komunlrtičnl agenti is Moskve zanetili nezadovoljnost in demonstracije med ameriškkljl dslsvd. Kon-gresniki, ki so tako dsleč od smsrišltsgn delavca (n njegovih dejanskih rasmer kakor je Moskva od njihovih luksurioanih pissren v Waahingtonu, so zdaj vsi iz sebe; "rdeči strah" jim je zašel v kosti. * Besedičenje, ds je smertškl delavec na-hujskan k nezadovoljnosti po agentih iz Moskve, je sbb kompliment za "potomce ponosne angloeaške krvi." Odkod so pO prišli agontje, da so nahujškall njihove prednike na revolucijo proti Angliji? Kadar Je človek bras dels celo zimo in ga začne stiskati pomanjkanje ia vrat, ni treba agenta U Moskve ali odkoderkoU, ki bi mu povedal, da jo nekaj narobe s njim. Delavec, k! Še mesece t rem pa od tovarne do tovarne ln zaman prosi dela, traven pa vidi one, ki še valjajo v bogastvu in oo vosi jo v krasnih llmosl-nah mimo njega — no potrebuje komunističnega agitatorja It Rusije, da bi mu povedal, da to ni prav! Ameriški delavec, pa naj njegov ameriški rod datira od Mayflowerja ali naj je lani prišel kot naselnlk, ki ga najhujša iskušn/a brezposelnosti ln pomanjkanje potrebščin ne «drami toliko, da spozna, ds Jo nekaj narobe v Ameriki — ni vreden boljšega življenja. Ako ga ne zdrami nedanjs beda — ga tudi noben agent ne zdrami. Današnja kriza je najboljši agent? Delavec, ki ve. da je Amerika najbogatoj* ša dežela na svetu ln ki neprenehoma sliši pasem o proaperltetl, so bo zdramil sam, če ima količkaj pameti v svoji trdi buči. In delavci se dramljo! Zato je nepokoj. In delavci bodo zahtevali svojo pravico vedno^rtasnoje in gtaa-neje in v vedno večjem številu, pa če bo eta-rlm coprnkam v kongresu prav all no. Naj gre še tako počasi — enkrat le pride spoaaaajo. T" Izguba časa Delavski listi in revije v starem kraju oo pečajo z umetnim Jetlkom Ksperantom, * Pečajo se veliko preveč. Tam mislijo, da Espéranto lahko postane mednsrodnl delavski jo-slk. Slabe nade. Učenje Ksperanta je nekak latelektualskl sli jezikovni šport za ljudi, ki Imajo dosti časa »n veaeljs za to reč. To niš ne škodi; saj Ima msrsikdo "hob«p* — kakor pravi Američan — ali postranski posel, s katerim oo zabavo. Ba praktično življenje pn to nI. Jeilk raste in se>szvijs po i>otrfl>eh — je šiva stvar. Umeten jezik je mrtev jezik. Katoliška eer-kov ims svoj mednstuftai Jeolk letinščlno. ki drugače «e davno mrtva in nerabna sa moderne potrebe DMavako pihanje pn nI cor-kev; to Je gibanje življenja, ki zahteva šivih la. praktični h prtpomsškov Dobro je. da zna delavec vanj dva jeel-ks: materinega in kakega tujngn. AN da bi ae učil in trot« čne g MoperanUnu, jo bolje, da se loti katerega živega avetovnegn jezika. Bodoči jezik, ki ga bo msom-l (Maver vaegn ave. ta» pride te današnjega šlvegn jezika, kl je najbolj praktičen In rneâlrTutermlni «e» . laver v Ameriki ne fnt"*'"111 K»i»nnts. Njegov mrdnamdnl Km-rante ia MMk * haUrl m laktu» .poratam«- t l)«4mt aa-r..).,v la "77" Vi IZ PS08VBT1 Koncert in Sefle. nt— svojimi nepri za nami ia topi , ako solnce je vzbudili} dolgega spanja. Vse s» prebuja in cvete; šivljenje vsepovsod. Z naravo se tudi človšk veoeli In prrfnija z Upanjem v srcu za dosego boljše bodoč nogjjl, katero človeštvo gradi, sicer pečaaf, pa go*v ' Naše delo na odra dramatike e bik) v skoraj zaključeni Sezoni tudi bolj podobno thtiskertlu vremenu. Priredi) je bilo bolj malo ln naselbina je povsem u-pršvdčena -pričakovati večjega užitka s našega odrf kot ga je mola ssdnjo sezono. Ds pa bode stvar et dni tednu, a zaslužek jo pa slab. Več-krat ališim delavce, ki ee prito-/ujOja. da morajo ¡sedaj hujše ga mM «,kot ao nekdaj in sa slutijo komaj polovica aH pa šo manj k«I so, ko smo še Imel unijo. Svojemu gospodarju pa mora Jo tttl pok «»roi kot pes Gorje nemu, ki oo drsno prltoievstl sU pn celo zoperstavljat i Bosa mn na kratko pove* naj pobere šila ln kopita, ako mu razm. re ne u-gajaja, ker jih dovolj čaka. ki en pripravljeni se vsot i njegovo me-■to. B strahom se delavec vpraša, kam saj gre. Tako ee nedsj godi odkar fri en«j* ■ Da Je anljs lsgnM)ena tukaj nisniA MViviwl krivi t «mu. kit ee Mevrilsev MBo, oo «teli no stran»» četa in strogega gospodarja sna ceniti ubogega in dobrohot naga starčks. ^SB Videli boste pa tudi našega Anžeta in kake preglavice mu e naredila srna, katero je našel na planinah. Vabimo rojake in rojakinje iz bližne in daljne oko-ice, da nas poseti jo na 25. ms j a n ne bo vam žal. Katle Kral. Calumet, Mich. —- Nedelja e-smega decembra m. 1. nam je še vedno v spominu. Ta dan aa* je g. Svetozor B. Banovec, tenorist ljubljanske opere, počastil krasnim koncertom. Columbus dvorana je bile do zadnjega kotička polna ljudstva. Mod poslušalci je bilo tudi mnogo naših prijateljev Amerlkahcev, na katere je naš umetnik narodi! najlepši vtis. Dokaz temu jO bila laskava ocena v tukajšnjem najbolj uglednem in razširjenem listu "The Daily Minto* Gazette." Ta list je priobčil nSd ono kolono gradiva o g. Bsnov-eu, Ig katerega tukaj navajam samo tri stavke, ki se glasijo I "SVetozar R. Banovec, operatic tenor, made a complete co«fc-quest of Calumet in his ooncoH here Sunday afternoon. Set^ Oral persons who are competent to judge singing hsve declared Mr. Banovec over heard ftgjt iz težjih dveh slovenskih iPfrrvatakii skUdb. Dve skladbi sta v angleškem jeziku In dve opeit—ena v nemščini ena pa italijanskem jeziku. Drugi del programa pa sestoji is naših lepih narodnih pesmi, s katerimi nam bo na» umetnik dokazal, kako je lep naš jezik, in naša melodija srebrno čista. ■Rojaki Slovenci in sploh vsi Jugoslovani v Copper Country, ne zamudite tega koncerta. Vabimo vas, da se ga udelotlte vsi, stari in mladi, tako da bomo zasedli vse sedeže v mestnem gledališču. Par ur užitka ob naši krasni pesmi bo trad vsakemu !>opjačale. Saj to je naš edini pravi kulturni užitek, lepa domača slovenska ali hrvatska pesen!, proizvajana r*> priznanem pevcu-umetniku. V trdni nadi smo, da boste gotovo zastopani obilnem Številu na tem koncerta ter da boste s svojo mnogoštevilno udeležbo dokazali na-Aemu rojaku-peveu, da smo vsi Jugoslovani tega okrožja prijatelji, kot skupen bratski narod, tako dobre dlletantake moči. Le tako naprej, ker gavedno občinstvo je z vami. Dvorana je bila detiro zasedena. Ostalo je nezasedenih le nekaj sedežev za tiste« ki bodo s časom priznali, kako velikega pomena je za deA lavstvo politična organizacija, katere naloga je buditi, bodriti, in organizirati delavstvo v svojih organizacijah, potom katerih bo prišlo' do moči in popolnejšega življenja in bo končno prevzelo vlado in družbo v svojo roke. Po Igri se je ob zvokih Blat-nikove harmonike in bobna rSZ-vH ples in po plesu nam je v spodnjih prostorih zapel mešani zbor par domačih pesmi. Manjkalo je le Banovca. Razšli smo se s dobrimi spomini na ta večer. LoUls Pavlhtich. Zopet nesreča PofCBt CHy, Pa. — Minilo je komaj štiri mesece odkar som poročal, da je v rovu Ubilo dva člana našegs društva št. .124 maja. da nas veže ena in ista vez in HMPJ. Sedaj moram sopet poroda smo vsi složni kadar gre za žalostno vest o_ nesreč i na- našo, omiko. Kdo se ne bi spomnil onih lepih peemi, ki nam jih je g. Banovec zapel, kakor "Metuljček," "Sem se oženil, se kessm" in več drugih. Meni se je nsjbolj do-padla sledeča: " Pa moje ženkc glas, mi dela kratek čas, kdor ga hoče slišati, . jft naj pride k meni v vas. K temu jas dostavim: Kdor hoče slišati Banovca glas, naj pride v pondeljek zvečer, dne 2. junija, v mestjio gledališče (0-pera House). Za pripravljalni odbor, Paal Shaltz, st. :!* TI!* na igralka. Grabsac« f iT u? ~ .Blatnik) je tudi dobro in Houghton County, etovati, izmedju sedem-naeat progran^nih pjesama." ^ Take in enake ocene in na zahtevo velikega števila našik rojakov kakor tudi mnogo naših Amerikancev, nam je dalo povod, da smo takoj po istem koncertu podvzeli potrebne korake, da nam naš tenoriat-umet» nik priredi koncert to opomlsid v Calumetu. Prihodnji koncert g. Banovca bo torej v Calumetu dne 2» junija zvečer ob onitil uri v meatnem gledallščšu aH "Opora House." Kakor ao minulega tako ss tudi ta koncert aranžirala vsa naša slovenska društva v CaB^ metu. Glavne s vrha naših dnft* štev v tem je: "Povzdigniti ves Jugoslovanski trnrod v Coopar Countjr do višje kulture in s te« dokazati drugim 'narodom, da tudi ml imamo svoje rodoljubi umetnike, na katere smo Ishlcn Kolikor nsm Je do danes zna» no, bo ta koncert ''Internacionalen." G. Banovec ima na projrfi» mu petnajst skrbno fshranlh po-srni. med katerimi m tri hrvsA-dk* dve angMke, ena ilsllja». ska in ena nemška. Oatale SB slovensko. Prvi del programs s*. Wilsonu. Rudarjeva žena (Mary Krofllč) je ovojo potico stlačila v košaro in odkorakala z njo s tako jezo, da je napravila pri poslušalcih veliko kmeha In da je Wilson ostal veš ostr-moL- Jurman (Albin Potnik) je 1-mel dobro izgovorjavo in je rešil svojo vlogo ženina jH>P<*lno-ma dobro, čeprav je Sc mlad. se je izkazal talentiranim in ho dobrb diletantska moč. Angela (Mary Straue) je nastopala jako prepričevalni, ko je rotila Ženina, da mu bo ostala zvesta. Naredila velik vtis na avdicn-co. Mati (Frances Martin) Je bila res prava mati In jI je občinstvo napeto aledilo vseskozi. Zadovoljiva so rešil! svoje vlog* tudi Adolf Bradač (nameščenec), Avgust Krofllč (rudar) ln Domen Bradač (policaj). Med drugim in tretjim dejanjem sta v komičnih priso-rih nastopila Frank Raakovieh ia S. Gorenc, ml., in sta s predvajanjem zamorcev napravila .obilo smeha v dvorani. Da se je pelušalcem uprizoritev jsko dopadla. je dokaz velik aplavz, ki aa ga igralci p» ejeli, ko so bili aa koncu Igre pokllcsnl na o-der. „ In sekaj tudi ne. Drama je vseskozi zanimiva in igralci so jo predstavili v popolno zadovoljstvo navzočih. Nič ne pretiravam. ako rfečem, da bi tudi najboljši kritik ne mogel obratno ponJati, ako upoštevamo «tSjBfWda je bilo nad polovico igrsteev tukaj rojenih. Vendar jim )e Als govor les glndk > It not la oe v tem Oslru niso nič ločili od tistih, k! so prišli odra-V Ameriko. Naselbine Beydarille je lahko da Ima v svoje šega člana Joseph Zsveris. On je šel zdrav in Vesel na delo dne 8. maja. Delal je pri rftroju za nakladanje premoga. Ta stroj takftzvnn mehanični "loader", pa morajo v prostoru, kjer t njim nakladajo premog, pritrditi z vrvmi in tako je bil prostor ves preprežen z njimi. Neefeča je pa hotelb,J da je Zaverla ena vrv udarila po o-brasu in sicer s tako silo, da ga je udarec vrgel ng tla in mu prebil črepinjo. Kompanijski zdravnik ga je obveSal in poslal domov. V nedeljo 4. majš sem vprašal Zaverla; ako se bo prijavil bolnim. Odgovoril mi je, da ne, ker upa, da bo v par dneh zopet zdrav. V tem se je silno motil. v četrtek 8. mišja so ga odpeljali v bolnišnico ln v soboto zjutraj pa je 2e izdihnil. Pokojni je bil star 3« let. Doma je bil iz vasi Javorje, občina Moravče, okraj Litija. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, štiri nedorastle otroke in Ono sestro. V hurinu, Pa., eno sestro, v Cle-velandu dva bratranca in v starem kraju pa mater, tri brate ter eno ssstro. ^ ^. • I V interni društva št. 124 SNPJ izrekam prizadeti družini in sorodnikom naše globoko soža- Ije. I , „,1 BjBB * Naj ao konča- Plerco, W. Va. — Zadnje čase se je veliko pisalo o A. Forttt-nu v P roleta rcu in v Pfosveti Vsa stvar se je ssčela več rad oaebnoBtl kot pa radi druge stvari. Stvar je mogoča na mestu, vendsr pa ne "Kroni-kar" v "Hipcih". Kljub temu da je društvo ŠW 29 protestiralo proti A. Fortunu nenaklonjenim dopisom, ni pri stvsri nič prizadeto. Meni so poznane tu-ksjlnje razmere kskor v John-stownu. Da to zadevo komentiram, Je vzrok ta, ker se mi vidi bres-pomembnn zs javnost, in ko pridem 4» julija v JohnstoWn« ako •bom zdrav, bom stvar lahko o-sebno pojasnil, ker ml je dokaj znana; Je v resnici drugačna kot jo pa opisujejo razni krojači, ki so eden proti drugemu radi tegB, kdo <1 VaČ MaČ pomo-ril. Pri tem pa trpita Prosveta in Proletarec o ftentUr asH8 H prepridsl, ko sem bil ns afita- siji. pr k Pol Morala je sredstvo, ne cilj Morala zaradi morale, ne spada več v našo dobo! Te revolucionarne besašo je izrekel Hor-nell Hart, profesor socialne ekonomije v Hryn Mawr Collegu, na prvem mednarodnem kon-gresu za mentalno higieno, ki se je vršil zad. nji tedan v Washiugtonu, D. C. ' ^ Hart je dejal, da morala mora biti le sredstvo in ne cltj. To svoje stališče je utemeljil takole: • "fef "Z obožavanjem kakega samopašnega i" v težkih slučajih tudi splošna -sastrupl^J' krvr To, ksr ml imenujemo -ssslrupljrnj krvi", ni nobeno navadno zaatrupljenje s neživim (kemičnim) strupom toraj tudi ae z rjo. temveč poplav I jen je tetoao o klicami kolo»"' (bakterijami), ki povsrošsjo vnetje in gnojenja in tvorijo vrhutegn ŠO avuje psaobne strope. haktSfiM» toksine. B tam pa rja sama ns sebi nima nnhoašja opravka; paš pa je rjs lamenje, da jo rjasa predmet amazaa la Pokrit 8 bakterijami, torej zdravju pridemo torej v atik. naj ko temeljite osnnšlm» Rje treba prav alé bati. rjo ai etri Vestí iz Jagost == L •• oslavije (Poročevalski biro Proevete v Jugoslsviji.) ■„..... ... HRVATJE PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM Kako obtožnica opisuje delovs-nje teroristov Oblast je prišla na slad teroristom po izjavi šoferja Djoki-ča. ki je javil policiji, da je pripeljal v svojem avtu dva tumlji-človeka s težkim zabojem. I',,liiija je ta dva, Bernardiča in Hadžijo aretirala, ter tako prišla na sled vsem teroristom- .Skupina je bila organizirana v dveh skupinah; prva naj vrši atentate na osebe, vodil jo ll( rnardič, druga !ia objekte, vodil jo je Hadiija. Sprva so obtoženci priznavali» kesneje so vse preklicali in UjiM. 1'ekfcmske stroja so hoteli položiti as dan 80. novembra na Zrinjevcu (trg pred kolodvorom), pri Jugofttampi in Akademski čitalnici. Ti stroji-naj bi eksplodirali na večer pred naiodnim praznikom 1. decembra Stroj na Zrinjevcu je bil temperiran na čas, ko bi v pavi-ljonu igrala godba kraljeve gardi K k s plodi r al je precej prekmalu in ni povzročil škode. Ce bi bilo v bližini vCč os#b, bi gotovo bile vse pobite. V Jugoštampo t uja niso aiogli spraviti, ker je pod policijskim nadzorstvom. Moralni krivec aaj je Jslsšlč Bernardič in Hadžija označujeta za poveljnika Jelašiča,-ona dva da sta le izvrševalca ukazov tega vodja. JelaSič je baje novembra meseca Hadžiji povedal, (la hrvatsko vprašanje v inozemstvu dobro stoji in da je treba za uspeh emigrantov dati izraza v pojačani borbi oinladine doma. Obtožnica označuje Jelačiča za glavnega hujskača mladine. JelaSič in Beglč pa spet obte-žujeta dr. Mačka, Češ da je Maček dajal denar in podpore Haotič: "Ns pMpolago imste moje tossdevne naredlie." Trumbič: "Težko čitsm cirilico" Zapisnikar nsto prebere te ns-r'. ki pravijo, da je v dvora- J» prostora jfiomsj zs 110 ljudi. ™ Min odvetnikov 169 ps smstrs ■"difc-e za nepotrebno, 8 te vilo '^«•»nikov, kakor jih ima sedsj, >* i"» mnenja sodiščs povsem za- l'r Trumbič rmatrs, da js to ^ii^e popolnoam neutemeljen i rsvilno. No tre sa ■^rariK rre sa mamUmdM-kako velik arfsd ašiva «r. Močeh Miaai e««e držs-*»vseradnje ugotavlja ««<" 'Trombič. da pri razpravi al siti ssvurf« jsvaeat Zato zahteva odgoditev Tem predloge in zahtevam dr. Trumbiča so se pridružili tudi ov stali odvetniki. Ob 2. popoldne je bila razprava prekinjena ter se danes nadaljuje. Že uvod v razpravo je bil dokaj značilen, te postava in osebnost dr. Trumbiča dela najboljši vtis, zlasti pa njegovi govori. O razpravi bomo poročali sproti Jlplikor mogoče Mrobno,. ker je proces precejšnje važnosti že spoznavanje položaja in nastro-jenja med Hrvati, zlasti še med hrvatsko miadino. DRUGI DAN BEOGRAJSKEGA PROCESA Prvi, glavni obtoienee Bet* nardič prelclicuje vse izjava ki jih je dal rut zagrebški policiji, kfer je podpisal njemu netnans zapisnike. — Zanikava članstvo terorističnih organizacij, hi jih sploh ne pozna. —- \se njegove izjave v preimkavi so izmišljene. — Odvetnik dr. Trumbič polju* bil po hrvatski navadi dr. Mačka. — Obtoienci odobravajo. Majhni incidenti. Beograd, 25. aprila 1930. Danes sjutraj ob 8 se je nadaljevala razprava proti obtoženim hrvatskim revolubijonar-jem. Predlogi odklonjeni Predloge, ki jih je včeraj stavil dr. Trumbič ter ostali advo-katje, naj se razprava preloži in naj se vrši v Zagrebu, je sodišče gladko odbilo. Sodišče dovoli, da advokatje lahko vsak dan popoldne pregladajo spise, s pogovarjati se smejo s svojimi klijenti le v navzočnosti preiskovalnega sodnika. Dr. Trumbiču je sodišče dovolilo — kakor tudi ostalim advokatom za njfh klijente —-da se sme pogovarjati s obtoženci in z dr. Mačkom med razpravo, a motiti razprave s tem ne smejo. Te sklepe je predsednik sodiščs najprej javil odvetnikon) ter obtožencem. Potem je dr. Maček zaprosil zs besedo ter vprašal, kaj je z njegovim glavnim odvetnikom dr. Sekulo Drljevičem, ki ima ves dokazilni materi jal? Predsednik pojasni, da ne mere dostaviti dr. Sekuli Drljeviču pozivnice, ker jé Drtjevič internima ter je torej laven kom potence sodišča. Glavni zagovornik je torej In-terairaa Nato prosi dr. Maček, da sme govorili z dr. TrumblČem, kaT prosi tudi dr. Trumbič. Predsednik dovoli, nakar je dr. Trumbič pristopil k dr. Mačku, ga poljubil na Uce, nakar sta stopila v kot ter začela govoriti. Ko sts se poljubila, so začeli vsi obtoženci vzklicati: "živijo!* ter odobra-vati in ploskati. Predsednik je moral pozivati k redu. Dr. Maček se je med tem pogovoril t dr. TrumbiČem ter zaprosil predsednika, da mu sodišče dovoli šestegs zagovornika v v osebi dr. Bsde BoškoVičs. biv-šegs poslanca Mblfevišm [stranke, ki je v Beogradu navzoč. Sodišče je U predlog spre- jelo. _ V dvorano vstopi dr. Buds Baškovič. Predsednik gs vprsšs: "Gospod dr. Msček vas je danes pooblastil sa svojega zagovornl ka. Ali sprejmete r Dr. Boškovič: "Z nsjvečjlm zadovoljstvom ." Predsednik: "Ali je te protest 7** Dr. líartl kega odvetnika, ki js zahteval, da nsj se preskrbi obtožencu Krem zirju zdravnik, ker je ta močna bolan in bljajs krit Zahteva, ds ga dajo v bolnico. ,. j .>\ ■ Pričetek sasMAevsnja S tem je bil končan uvod v drugi dan procesa ter se je pre-Mo k zasliševanju posameznih obtožencev. Prvi je prišel na vrsto Bernardič, ostale pa je ukazal predsednik sodišča prepeljati nazaj v zapore. Ko so obtoženci odhajali iz dvoran«, je obtošeni Pa ver zsklical: Tudi jsz še mašeč dni zahtevam zdravnika, pa IVU ma JALIM ' K>| ne aooin, Predsednik je naročil žandsrij-skemu podporočniku, naj odvede ta dva bolna obtoženca k zdravniku. Kaj izpoveduje Ivaa Bernardič Predsednik pokliče na majhen oder pred senat Bernardiča, ki je obtožen, da je organiziral in vodil teroristično organizacijo, katere namen je bil rušiti javni red v državi in delati s silo na tem, da se sedanje stanje v drŽavi spremeni. Bernardič je star 27 let, po poklicu sasebni uradnik, lep mladenič in dolgi lasje mu padajo pri kretnjah, s katerimi ne skopari, na čelo. Kadar govori o o-sebah. ki ga bromene, mu seva mržnja iz oči. . Si« razumeli o||tožnico7 Sem. Veste, za koliko dejanj ste obtoženi? T v . . Toga pa res ne vem. 'T Predsednik mu prebere in našteva očitana .dejanja; nato po-zovf obtoženca, naj pove v svojo obrambo vse, kar šali, mirno lajlatanko. Obtoženec pripoveduje, da mu o kaki taki organiaaciji ai znano ničesar, ter ni mog«l aato biti nlfl član, kaj š«le vodja te organizacije. Na policiji v Zagreba ss gs zasliševali Amft tar tsr zahtevali ad njega, naj v*e prizna. Nfett pa povedat, kaj aaj prizn* Policija js imela svoj formular, po katevam je postopala. Podpisal le neke zapisnike, il jih sploh poprej nI alti videl niti povedal, tr. Ko ga predsednik vpraša radi densrja, ki ga j« dobil od JelaM- TT PgftBVBTK Mflk tosftf ■ ' ? vT; ' -~mmmmmmmm s Bsaklrjl ee pritožujejo •< New York. — Asociacija a-meriških bankirjev apelira za boljšo protekcijqJfeančnih institucij. V prpšlttk listih mesecih je bilo uprizorjenih nad šUristo ropov in vlomov v banke in bankirji bt radi videli, ako bi se ustanovila državna policija po eylvsnijl, ki so bolj znani radi razbijanja štrajkov in brutalnosti napram delavcem kot pa v lovljenju zločincev. ■ i .i..... — benikov zdi se, da je Wagner najbolj populanm: 31 ulic noal njegovo ime. ». h fffi I metla dreves in sadja se po« javljajo kaj pofostoma v našlo* vih ameriških olic. Javor (maple) je dal svoje ime 743 ulicam, hrast (oak) 760 ulicam, orah (walnut) 74*. smreka (pine) 708 in kostanj (chestnut) m ulicam. Na ČTeAaje (sherry) nas spominjs 448 ulie, na oljke (olj- ne ullšat vzgledu kosakov v drŽavi Penn-jvo) aao, na pomoranče (orange) 80S in na slive (plum) 148 ulic. Mnogo ameriških ulic nosi iai» inozemskih dešei. Tako imaaw 2 Italije in po ena Nemčije, Avstrije in Rusije. V sesaamu ulic je najti tudi najbolj čudna imena izmed ameriških, ulic. Tako imajo v Concord u, N. H., ulico, ki nosi ime gorke luknje* (Hot Hole Road). Philadelphia je počastila neko u. lico z imenom 'blatne luže' (Mud Pud le Lane) in v treh večjih mestih je najti Ime '«viiljlke ulice' (Pig Alley). Washington pa ima tudi ulico i jako tečnim Imenom "Pork Steak Alley" in Saginaw, Mich., ša vedno počaatuje sobo» treboe "Toothpick Avenue". Nebeških ulic (Paraaide streeU, a-venues, lanes in road) pa jih je po vsej deželi. , P Cleveland, Oi — Vognlna aa ulični železnici v ©evelandu bo najbrž spe tsvišana, ko j« mestni svet dovolil Cleveland Railway Co., ki jo hstujejo S wort gensovi Interesi, ds lahko zviša obratovala« stroške sa dVa centa na dolar. Vosnina se navadno sviša, kadar pade prebi- Ilm »■■■ » VeMk polar v Chicagu Chicago. ¥ arado svešar Je ogenj uničil Minn«a5ta Grain E-levator, ki be j« dvigal ISO čevljev visoko ob Olkaški reki v Hooker ulici. V tej ogromnt šit-nici je bilo vekladiščenih 200,000 bušljev rži in vsa ta zaloga je u-ničena. Skoda se ceni na pol mi-(jjona dolarjev, ^taplozija prahu je povzročila ogenj. • , rnfr rvrt! llRiM inifliklh ulic Poveat "Main.itóet",nadarjenega amerUkegs^*romAi»opisca Sinclair Lew isa, v kateH opisu-js kulturni značaj malega ameriškega mestá, ja postala tipična sa označbo amsriškegs malo-meščanstva. Povsod v Ameriki, v meatlh In vaseh, najdemo 'Glavno ulico' (Main Street), ki je psvadno na je sMdiAi-e t rjfovlne in poslov, marveč tudi ono soci-jakiega življenja. "Main Strast" navadno začenja pri železniški postaji In nadaljuje skozi mesto hali vas. Tanr J«r najti tipično a-meriško prodajalnito tobaka, ki je le iMKiruJltlS* HM čs, obtoženec prizns, da js doMI dmîbe (ohain clgag stota), tam ta denar, teda no ka kako tsrori stično akcijo, marveč aa poljisro Predsednik nsrekuje zspisnl-ksrju, ds zsbeležl, ds je morsl dr. Boškovičs posvsti k redu. Sodišče je sprejelo tudi ns zns-Bb ds so se odvetniki dogovorili,' da bodo zastopali drug drugega v primeru odsotnosti katerega izmed njih. kar je razumljivo, saj utegne trajati prosss cel meeec. Odvetnik dr. Zdravknvlč izjs-vi še, ds so vsi odvetniki, ki *> pripaščeni k raaprsvi. pripravljeni braniti tudi dr. Msčks, s-ke os ta sprejme. Dr. Msček: Meni bo to U teb ,m,5ed tem uvodom k razpravi 1 ja prišlo t odi de laterveaeije ao- eem, ki jih je režim preganjal ter so bili odpuščeni Is služb. Imen teh omlsdincev ne pove. Ns policiji v Zagrebu j« obtoženec It-Jsvil najprej prav tsko, toda po-licija je trdila, ds je bil densr izdan sa ter. akcije, tako ao aapi-sali v zapisnik, katerega jo podpisal. Kes so ti aapisnikl radi tega dvomljivi v svoji verodostojnosti, se začne razprava o znpiHnlML!' Predsednik pokaže obtožencu te zapisnike t«r pod njimi obto-ženceve podpise ter vpraša, ali so zapisniki točni. Obtoženec: "Podpikl «o moji. Povem pa, da asa al vss to le Is« mislil. IzmlsMI sem si a. pr. cala ime nekega ftlfonljs, ki sploh ne eksistlrs, in o katerem sem pri-povedal, da je prišel Is Inozemstva in da ga Js poslal dr. Krnje-vič, da z njegowt pomočjo ustanovim teroristično orgsniucijo. Izjavljal sem tako, kar ssm marši in sem todi moral ts zapisnike podpisati. Zapisaik aa sssis-vili brez meas, zvečer ns so me pokliesli, aaj ga padpMsm. M policije dr. Bedaki»!« ml je da-jsl, da zapisnika al trebe člUtl. ker njemu le Ishko verujem. Podpisal ss». Maral ssm. Kajti smatral nem. I« le maram legs M, asj pemetao lašem. Zato sem vse lepe piipsvsdavai Vas pa js Izmišljeno." ; I Pri teh izpovedbah obtoženaa M račun vpada jo advokatje c raznimi medklici. Predsednik jth poaHrs k redu. Odvetniki zshtsvsjo, ds s« ugotovi, da so MM zapisniki ns sagrebški poMeijl diktirani. Zs govornik dr. Gveailč vpra-tafc obtožence a oMska policijskega šefa dr. ltedakovtča pri nJem v zaporu.^. Bernardll pova, da ga je v zagrebških Mkljsklh zaporih a» Sigkal pol. šef dr. BedekovIČ ter zahtevsl od ajega, ds prizna, ds Obstoj s teroristična orgsnizsri-ja. V celoti obtaftener vae zanika, priznava le. da j« pr«Jel denar za podpore preganjanih radlčaverv omladinrev. Sod^sCeace pozne le In Is to slabo (Onije prfteSM») { je «'five aad tad" #ro Hiše so tako naglo belale mimo njegavlk oči. Hiše, polne sob, polne ljudi . . . Tam sunaj bodo samo mirna pol Jalta ... Grmovje . ,. Morda kak tfoadid ... Pa, mora biti gozdič, kjer ga ha t>o nikdo opazoval —. kjer f» bo vldal samo Bog ,., Kusmjn se nasloni na motor: "AH me bo Bog opaaoval ? . . Naenkrat ao m mu sačels tresti kolena , , . "Ali me bo Bo?.v.* ¡ ' * Toda nato sa ja «opat spomnil tists krasne kroSi ln blagega obraaa MaUra Bolje la njenega blagega pogleda. O, U pogled ja bil Uko blagi.,. In zopet mu j a postalo lsšj« pri duši. Zbral js vas svoja moči In odločnost Samozavestno Ja po» gledal skozi sUklsna vraU. Tam je zadelo nekoliko lenak. Ens Ja vlovlla njegov pogled. Gfedala ga Jo. A naenkrat ja uprla svoj pogled na njegova prsa. Kakor da sa ja piastra-Mía, ja začela nekaj IspeUtl svoji sosedi. Nato sU oba glodali na njegova prsa, a njuna IfcNMk'«U dobila Izras, ki ga o» palamo prt ženskah, ko gledajo radovedno nekoga ln se Jim smIH. Kuzmin skrlvsj pogleda na svoja prsa. ' Nekaj vlaknata ee je rde- čilo... # I Dvignil ja nato glavo ki se izsivaino naamehnil. Toda poaUI je Uko bUd, da ^a se obe lanski m steklenimi vrati pripravili, ds mu prlsko-čiU na pomoč. Ena ja dvignila roki, nekaj kriknila ln vatala. Drugs Je poklmala z glavo, Nato sU stopila oba k steklenim vrutom — proti nJemu. VraU aa salkrUla, ko Jih J« sna od obeh lensk porinila na ■UM«, raaJsni ste!" j« -lita! la Kasmin,' Nato pa se ja strašen orkan zavrtel v njego-vik možganih. Kakor da ga J« nekaj hladnega ugrabilo sa vrst. Kriknil ja Ui skočil s tramvaja. * Hkočii je pa tako nespretno, da ja psdsí, j Koless so mu nad koleni odra-sala obe nogi. ■fkko je zadaj ležal pohabljen množlss. Nič gs ni bolelo. r Prtd njegovimi očmi «o s« vr» teli ognjeni vrtinci. V njegovih ušesih je aekaj rahla šumal^^ Tramvajski uslužbenci ao ga dvignili, prijamšl ga pod pasdu- č n M«m1 tračnicami sa J« rdečila na sivi mokri ni aafalU velika mlaka. Neki rdeči gardist as ja sklo-Hr Mi ponesmSMu-s, ki ja u» mira) In mu hotel odpeti auknjo. Tedaj sa ja Kuzmin zganil s poslednjimi močmi ln zastokal: "Ne, ne!" Ko Ja rdačl gardist razpel suknjo ponssrsčenega vojaka, j« padla na trotoar mala ženska roka. BUa Ja to bala, skrbno negovana (očka. i Na skrčonlh prstih so blaate-II prstani s velikimi britjanti... Mt^il pHlo®iM in ic^^ii^J^jiiiii las , . . "Pasi" sakričl rdeči gardist la sune s nogo človeka, ki ja že hropel. U mnošiee ja slišno šepeU» nje: "Bog ga Je kazaovall" ' Neka ženske so kričal«. A Kuzmin Ja delal očitka Ms» Uri Kazanski . . . Plaval Je pad belimi višina» mi In Ja s poslednjim naporom la na pol mrUv vpralal: "Zakaj nI ms sapustlla? AH aem premalo molil? Zakaj si ihe zapustila T In s temi vprašanji na ustih ja pldel It mehkih belih vlila v Umno, strašno breadno. (U ruKino IyV.) M* - KOLEDARČKI Nsrakak lasno l9R9ksJ KoUdarčaovg.N.PJ.lnaU-najo po 2ftc komad, K4or loll Imeli enega sU TOl« BSj M* polito noroêHa Imamo lo io ksM M dov, torej hhlto. Naročila Jo poalatl upravnlltvu Proovo-U, 1467 g. Lowndslo iff, ïïïo je vea mu r __Bojo. ni* ti nočem očitati! Dobro veš, • kolikšno ln kako nežno ljubeznijo sem bila vdana vajini, tvoji in Tanjini ljubezni. Saj si mogel čutiti, kako neumno, skoraj čisto ne-človeškšo sem se veselila tvoja sreče ... in m nisi rea nikdar mislila name, kakor miali ženska na moškega, ljubica na svojega drsgegs? * I. _ . Rosa je zardela. Priznati bi mu morala, da je včasih, ko je ležal nezsvesten, božala njegove Črne kodre, božala njegove črne obrvi, hrepenela po njegovih ustnicah . . f Molčala je. — Bosa, patejt , In Bosa je odgovorila: — Ds, mislila sem natf„ kakor misli žen-ska na moškega, žejna aem bila tvojih ustnic. Bojo je ttopU k njej. jo prijel sa glavo ter jo dekliško nežna poljubil . . . Potem pa ji j« poljubljal oči, čela, lica, vrat. , Hj Rosa js zastrmela ln je komaj mogla doumeti, kako ji je mogla tuja nesreča postati vir še neobčutene slsdkosti. — Rosa moja lepa! t JSe; Rosa je bila v tistem trenutku resnično lepa. HI' ' Bojo se je začudil. M % . , — Rosa. tako si lepa, tako zelo al lepa. Le vers v Tsnjino lepoto me je mogla tako dolgo alspltl. Bolesten občutek je Rosi zvedril opojne misli. . — Vers v Tanjino lepoto, Bcjo? AH ne bo isto z vero v Rosino lepoto? — Ali dvomi«. Rosa, preden al mogls popolnoma užiti in do dna izpiti sladkost prvega poljuba? — Dvomim, Bojo. — Zakaj, Rosa, zakaj? AH nisem bil nekdaj tam ob motni reki rekel, ds bi hotel obe . . . slišiš, obe? — Res js, a jaz bi hotela, ds bi jutri Sta-la Tanja svobodna pred teboj, da bi pred tebe pokleknila, da bi ta prosila odpuščanja in po-zabljenja. Kaj bi atoril Bojo? Bojo se je te miali prestrašil, ta predočba je bila mnogo presilovits, ds bi jo mogel zakriti a kakšno pUtko lažjo. Rosi nsj bi lagal? Prečudovito dobra in lepa js bijs, ds bi ss ji bil mogsl zlagati! T Ljubil je ras — obe. — Rosa, oprosti, čs ti bom na to vpraša* nje odgovoril šale jutri, šele prihodnji teden, morda šele čsa lato in dsn — morda ps celo ob svoji smrtni uri. V tistem hipu sem doumel, da pri vsej tej fttvsrl neksj ni v redu. Zopet sem moral verjeti da te je — odkar Js na tvoji mizici videl Tanjino fotografijo — jel namenoma pošiljati na najnevarnejše položaje. Vendar pa nisem mogel niti slutiti, da še živil .. . Oba sta molčala. — In Tanja, je bolestno zašepetal Bojo, Tanja me je tako hitro, tako zelo hitro izdala. — Izdala? Kakšna nesmiselna beseda je to? Tanja je otrok. Bojo! Ali ne razumeš, kako kompliciran psihološki lov je U žival vprizorila, da je vjela Tanjo!? Katera izmed njenih tovarišlc bi se mogla uspenšo upirsti takšni živali? W£ ¿- , — Tanja ... Tanja js več, flego so njene tovsrišice! — Tsnjs, veruj mi, je na las podobna svojim tovarišicam, le ti si bil in si še vedno na-ivnejši in bolj otročji, nego je večina tvojih tovarišev. . 'tmS*-' ti- Viktor je zaman premišljeval, kako more Človek, kl je očitoval toliko izrednih Sposobnosti, da, celo toliko genislnih potez, kako more takšen človek biti tako neverjetno naiven, tako otročja brezumen. Hipoma ae je spomnil še nekega podobnega primere. V njegovi rodni vssi Je živel glasnik mlade generacije poetov, čigar pesnitve so vzbudile vsi entuziazms na eni in val besnega sovrsštva na drugi atrani. Nihče ps mu ni mogel odrekati talenta, večina mu Je prisnsvsls celo, ds se.očitaj* v njegovih pesnitvah svež dih genialnosti. V tem so si bili vsi edini rszen dvojice, trojice kritikov, ki so bili tsko bedasti, ds so n. pr. resno in Jsvno vprašali, kako more pesnik pesniti o rudsrju in mornarju ... Mornsr, rudar ... To sta industrijska objekta, številke narodnega gospodarstva . . . Kako mora reesn pisatelj sploh izustit! besedo gnoj (rsssn v primeru, ko je pijan)? To je neodpustUftvs trivialnost! Gnoj smrdi! No, mlademu poetu%ti kritiki niso mo-gii priti do živega ... Bil js srsčen temperament, ki ss js vsem in vaemu smejsl. Kljub vsemu temu pa ja ta človek v svojem življenju nsprsvil toliko neumnosti in takšne neumnosti, po katerih bi človek skoraj moral soditi, ds možakar nI pri čisti pameti. Kupil ja n. pr. danas fotografični aparat za tisočak in ga Js jutri prodsl za atotak. Ns-govsrjsl Je Vlktorjs nsj opusti službo knjigovodja, češ ds mu bo prsskrbel milijone zs bresskrbno življenje, ssm ps ni imel niti bellčs v žepu. Viktor, Id je bil praktičen človek, takšnih nesmisslttih dejanj nt mogel razumeti. Mogoče aem jaz v praktičnem, realnsm, vsakdanjem življenju tisto, kar bl kritiki hoteli pa ne morejo biti v svojem razmerju do umetnosti — Js rsksl. In se je nssmeknil. ESTABtISHED 1879 Moški pdtrebujej ekstra kvaliteto in vrednost Na tisto vprašanje jI ni odgovoril nikdar. Poročila sta se še pred razpadom monarhija dvoglavega orla. 2 i vela sta aadovoljno in sta bila drug nasproti drugemu do skrajnosti odkritosrčna, dasl je Bojo bil včasih silno težko odkritosrčen celo napram ssbi samemu. • t Mnogokdaj je zasanjal v daljnjo preteklost in Tanja aeije razrasla v njegovih mislih, kakor se razlljejo solnčni žarki ob vzhodu preko širne morske gladine. Mučila ga je zavest, ds misli na Tanjo poleg Živa, tsko dobre Rose. — Rosa, danes sem zasanjal o zemlji, ki sem Jo vzljubil nad vse, o zemlji, ki se mi zdi edins prava domovina. Da, o Rusiji! Ssj smo prišli is daljnjih ruskih step, nepreglednih plsnot prsd dolgimi stoletji! Ali ni v tem čudnem hrepenenju ljubezen izpred tisočletje? Ali ne potrjuje to čustvo tvojs vere" v ljube-sen, kl se vrača, kakor se vrača semljs vedno na isto mesto? Ross ga Je razumela. (Dalje prikodajlš.) Dandanes zahtevajo moški vse kar se dobiti da, kvaliteto in polno vrednost za njih denar. To je vzrok, da vidite toliko moških kupovati pomladanske in poletne obleke pri Richmann. Iz izkušnje vedo, ds Rictyuan Brothers obleka lepo pristoja, tako blago in prvovrstni izdelek se prodaj« po veliko višjih cenah. Pridjano le jamstvo ekstra kvalitete in vrednost v tem, da ao te fine obleke izdelane od 3800 krojaških delavcev, solastnikov in delničarjev družbe... čigar izučenost in akušnjs zadnjih enainpetdeaet let v izdelovanju do- ■----1.1-1__ \ Dre oweK$. t - * 1 i 4. j> ' J Gotovo bodete želeli Videti te obleke predno kupite drugje. Na razpolago vam je čudovito velika izbira novih vzorcev, barv blaga, "vaeh velikosti za perfektni pristoj vsakomur. Ekstra hlače ss dsls ali as praznik Kar Js pristopil general Or-mont. prijel gs js d roko In potegnil od svežega grohs, rekoč: — No, stsri prijstelj, tu ven-dsr ne moremo oststl. Polkovnik Je ubogal ln odšel domov. Ko je odprl vrata svojega kabineta. je zagledal na pisalni mizi pismo. Vasi p Je v roko In ms lo je manjkalo, da ae nI od pressnečenja zgrudil. Takoj jo spoznal pisavo svoje žsae. Pismo je bilo franki rano In Ime-lo Je datum Istega dne. ko so polkovnikovo ženo pokopali. Razpečatil ga je in čital: "Oče! \ v * Dovolite ml naaratl vae šs enkrat oče. kakertem vas na-zvala nekoč. Ko prejmete to pismo, bom že mrtva ln peko- THE RICHMAN BROTHERS CO. TIH PHODAJALM« V CHICAOU: 114-118 Sa. State St MM Sa. Halsted St 4111 W. MadisoB St