DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk iu zabavo. Izhaja kot priloga „8L0VENCUa zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej Cena mu je SO kr. za celo leto. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredniHtvu „DOMOLJUBALjubljana, v semenskih ulicah št. 2. Naročnina in inserati pa opravništvu ^DOMOLJUBAu Stolni trg št. 6. — Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. S. V Ljubljani, 3. marca 1892. Letnik V. Prvi slovenski katoliški shod. Dvoboj se bije i v sedanjih dneh med vero in nevero. Ta dvoboj je silen, ker odloči človeški družbi ali življenje ali smrt. Na jedni strani dviga mednarodna frama-s o u s k a loža svojo zastavo z blestečim napisom : N e Boga, ne kraljal — Pod to zastavo so zbrani raznovrstui zastopniki brezverstva, nekateri vedoč, mnogi pa nevedoč, kakšne namene da ima njih vojskovodja. — Vojska, ta zdi se opazovalcu, je skoro vsemogočna. Vse sile na svetu, duševne in gmotne, znala si je pridobiti v svoje nakane. V njeni oblasti je vzgoja človeštva, njej se vklanjajo postavodajaini zbori, po njenih spletkah koljejo se med seboj razni narodi, njej služite veda in umetnost, pod njenim vplivom je svetovno časopisje, na njeni strani je — denar in pest! Tej brezverski Človeški družbi sovražni sili se je posrtčila v dobi takozvaue reformacije revolucija na verskem polju, pred sto leti revolucija na političnem polju in sedaj vspešno pripravlja tla za revolucijo na socijalnem polj u. Tej na videz vsemogočni sili nasprotuje na drugi strani mednarodna katoliška cerkev kot jedina zastopnica pravega krščanstva. Ta se bori pod zastavo križa z napisom: V tem znamenju zmagaš! Cerkev se bori pod zastavo božjo, In to je njena nepremagljiva moč. Brezverska mednarodna zveza čuti to nepremagljivo silo katoliške cerkve in zato velja ves njen boj uprav katoliški cerkvi in njenim spoznavalcem duhovnim in svetnim. — Ta boj pa se ne bojuje jednako po vseh državah. Brezverska zveza dobro pozna razmere posameznih dežel, natanko prevdari, kje treba delovati oči to in kje skrito, kje treba nastopiti s s i 1 o in kje m i 1 o. Ona se poniža, »ko ji kaže, ter cerkvi poljublja noge, da ji tem trdneje veže v onemoglost njene roke. Ako pa vidi, da se črtajo njeni nameni, tedaj sika ves pekel, časopisje rohni, kakor 1 jednega grla, javno mnenje govori besedo in jo večinoma, žal, tudi — odloči, ker ima svoje niti napeljane po vsem svetu in ker njen vpliv sega skoro do zadnje selske koče. A vendar vkljub tej na videz vsemogočni brezverski sili napreduje katoliška cerkev ; zatirana je ona, a zatrta nikdar. Pomlajena vsikdar vstaja iz boja, prenavlja se v moči in milosti božji in sovražnikov je — strah! — Cerkev zbira svoje drage okrog sebe, podučuje jih, razdeljuje njih moči, postavlja bojne roje na primerne kraje, z besedo: cerkev urejuje svoje čete in lega se najbolj boji brezverstvo, ki samo vsled lastnih skušenj najbolje ve, koliko premore dobra, smeri primerna organizacija. V ta namen v novejšem času rabi katoliška cerkev posebno vspešno katoliške shode. Koliko da premorejo katoliški shodi, to vidimo vzlasti na Nemškem, to se posebno v najnovejšem času kaže tudi na Francoskem. Tudi pri nas v Avstriji sta katoliška shoda na Dunaju mnogo pripomogla, da i v naši državi prodirajo krščanska načela ter se narodi vedno bolj zavedajo svojih krščanskih dolžnostij iu pravic. Uprav glede na Avstrijo je loža izrekla osodepolno besedo: Avstrijo moramo razrušiti in uničiti z narodnostnimi prepiri in boji. Sedanje razmere v naši državi kažejo prejasno, kako da loži bojno zori ta sad, kako da se razdor vedno hujši javlja med posameznimi uarodi, kako da trpi pri tem Avstrije moč in ugled. Zunanje sovražne sile niso mogle zatreti Avstrije, a v skrajno nevarnost ji je črv, katerega je zaredila loža v osrčju naše države. — To nevarnost odvrn<5 od nas jedino le krščanska načela pravice in bratoljubja, kakor jih zagovarja katoliška cerkev. In jedino na podlagi krščanskih načel zagotovljen je tudi nam Slovencem naš obstanek. Da pa katoliška cerkev osramoti pogubne nakane nasprotnikov naše države, podpirati jo morajo vsi avstrijski # narodi ter delovati na to, da krščanska načela prevladajo v Avstriji tndi v javnem življenja. To dolinost imamo tndi mi Slovenci. Žal, da se tudi med našim narodom, vzlasti med omikanimi stanovi, kažejo osodepolni nasledki napačnega liberalizma. Kakor povsod je ta liberalizem tndi med Slovence zasejal obžalovanja vredni razpor, ki slabi naše že itak skromne moči v največje veselje nasprotnikov našega naroda. Ta liberalizem je za Slovence največja nevarnost, zato se ma treba pravočasno upreti z vsemi silami, in sicer treba, da se pogubnemu liberalizmu Slovenci upremo jedini, združeni v vspešni katoliški organizaciji. — Posameznih poskusov, pojedinih odporov proti liberalizmu, hvala Bogu, ne pogrešamo v nobeni slovenski pokrajini. Toda vspehov ni pravih, ker razdeljeno delo je vsikdar malovspešno delo. — Združiti moči, po jednotnem načrtu jih primerno razdeliti, to je sedaj katoliškim Slovencem najvažnejša naloga. Iu to nalogo vspešoo pričeti, to je namen prvemu katol -škemu shoda, ki se namerava za vse slovenske pokrajine sklicati še to leto v belo Ljubljano. Misel za katoliški shod pojavlja se med Slovenj od leta do leta vedno glasneje, akoro da se jej Dj t(( moči ustavljati. Iz zelene Štajerske, it pobratiraske Koroški, iz solnčne Gorice in od sinjih obal slovenskega mor.i ad'ijanskega, od povsod javljajo se želje po katolik, shodu za vse slovenske pokrajine. In opravičene g0 tak( želje. Razkosani Slovenci teže po zjedinjenju, ker (mij, da je v edinosti moč. Zbirati, spoznavati, bratiti, dogot«. jati, vuemati se žele Slovenci skupno za večno prava liška načela, od katerih je zavisno i časno naše blagostiojt V ta namen zbral se je v Ljubljani pripravljata odbor za I. slovenski katoliški shod. Ta odbor je p^ svoje delovanje ter razposlal mnogim zaupu kom pism v kater h jih prosi dobr h svetov in vsestranske podpori. Nadejamo se, da bo odbor dobil od vseh stranij prijazei, siglasen odmet ter da bo povsod našel pri-pjtreboo pot poro. Katoliški Slovenci naj pokažemo na tem shodu, i I smo bili in da vedoo ostanemo zvesti sinovi svojemu boji in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahlenji sedanje razmere, skupno in jedo otno delovati ua podlij načel naše katoliške vere za duševni in gmotni naprej svojega ljubljenega naroda! Kaj je novega po svetu? Državni jtonlancl so se vrnili z Dunaja domov. V zadnjih sejali so dovolili milijon goldinarjev kot draginjsko doklado za uradnike, a vlada neče dati več kakor pol milijona in tako se bo ta stvar zavlekla za par mesecev. Listek. Ne želi svojega bližnjega blaga! Spisal Fr. L — r. Bilo je zvečer dnč 2. julija 1866. V vojaškem avstrijskem taboru blizo Kr&lovč Hradce potihnil je vojaški hrup, rožljanje orožja, prepevanje. Vojaki trudni od dnevne hoje in prešinjeni strahom pred bližajočim se bojem kmalo zaspijo. Ležijo semteitje po šotorih na trdih tleh v svoje plašče zaviti. Le straža obhaja svoje postaje in posluša, če ne preti kaka nevarnost. »Ti Edvard! ali spiš?« zašepeCe naenkrat Lahoda k svojemu prijatelju, edinemu sinu premožnega trgovca K. iz Budejevio. »Oh, prijatelji kako bi zamogel spati I Meni se dozdeva, da danes zadnjikrat počivam med živimi; slutim, da bodem jutri ležal kje na borišču. Kaj bodo počeli moji stariši, oče in mati!« »Nikar ne bodi otročji! Kaj vse ti na misel pride! Zakaj bi pa ravno ti moral pasti ? Ali nas ni na tisoče ?« tolaži Lahoda Edvarda. »Smrti se ne bojim, ampak če pridem domu ves pokvečen — kaj potem? To je zame strašna misel, to Bogatin takoj dobi svoje milijone, revež mora pa pofr kati pred vratmi I — NemSko-liberalni poslanci so hotel da bi bil državni zbor že seduj dovolil za zidanje ulit poslopij in železnic v okrožju velikega Dunaja neznatni me skrbi. In kaj bodo moji otroci in žena počeli? Hi je tebi! Ti si sam, svoboden in zavoljo tvoje smrti m bodo oče in mati stradali.« »Ali bota vendar liho? Pustita nas raji spati, i takih rečeh vendar ni treba sedaj žlobudrati, ko je > Bog vedi kje sovražnik Prus, morda bode raji zbežal kakor bi se hotel z nami merili! he, he, s kapami P bodemo potolkli — še smodnika treba ne bode,« zakro hoče se polglasno lahkomišljeni korporal Zdenek, kij ležal zraven. »Blagor tebi, vzdihne Edvard, da tudi sedaj nahaja tolažbo v svoji lahkomišljenosti. Ti Lahoda poslušaj Ko bi se zgodilo in bi jaz padel, vzemi si v spomin t svojega prijatelja to-le zlalo uro in tudi denarno nio* njico. V mošnjici najdeš pismo — zadnji pozdrav -mojim starišem njim ga oddaj, kadar se domu vrne! Potolaži jih, da sem umrl, — na smrt popolnoma P" pravljen.« »Škoda, da nimaš peresa in papirja, da bi 1» stament zapisal — saj bode Lahoda na vse pozabil, 1» he,« posmehuje se Zdenek Edvardu, »pa vesta kaj, f stita te burke in raji spimo, Prus že tudi spi in še3811,1 se mu ne, kako jo bo po hrbtu dobil — halo, halo • ^ »Zdenek, Zdenek, ti se pa res vedeš, kakor" imel julri v svate iti, pa ne v vojsko« svari natihom« votico — edeninštirideset milijonov goldinarjev. To e vendar od sile. Kaj imamo mi plačevati za Dunaj! so dunajski liberalci v svojem napuhu razširili meje dunajskemu mestu, ne da bi bili vprašali državni zbor, naj sedaj tudi sami skrbč, da vse potrebno vredč z aslnim denarjem. In teh 41 milijonov bi večinoma šlo v nenasitne žepe dunajskih bogalinov-judov. To stvar so sicer poslanci za sedaj preložili, a bati se je, da se bode sklenila po Veliki noči. — Tu bi pač opozorili slovenske državne poslance, da naj dobro prevdarijo stanje svojega naroda. Sedaj je prilika, da odločno zahtevajo podpor tudi za naše kraje, katere ved6, da so neizogibno potrebne. Sedaj je prilika prisiliti odločilne kroge, da v Trstu in v Gorici prevzame mestni magistrat stroške za slovenske šole. Glede ljubljanskega močvirja so naši poslanci že govorili, upamo, da tudi ne prezrejo le-le in drugih za Slovence prevažnih stvari. Ako smo že pri nas tako daleč, da se morajo deliti javne podpore, tedaj naj jih naši poslanci ne delč le drugim, marveč naj jih z vso odločnostjo zahtevajo tudi za svoje olilce! — Finančni minister je predložil načrte za nov obrtni davek, po katerem se bo nekoliko spremenil dosedanji pridobninski in dohodninski davek. Naklade se bodo bolj pravično razdelile in to v korist vzlasti manjšim obrtnikom. — Danes so se pričeli deželni zbori, katerih zborovanje bo gotovo zelo živahno zlasti po nekaterih kronovinah. Največjo pozornost bo zbujal češki deželni zbor, ker ondi se bo videlo, kaj jc sedaj s znano češko spravo, ki je dozdaj le še bolj razburila narodno sovraštvo med Cehi in Nemci. — Na Francoskem imajo nekaj novih ministrov, vladanje pa, kakor se vidi, ostane staro. — Papež Leon XIII. razglasil je posebno pismo, ki je namenjeno Francozom. V tem pismu pojasnuje sv. Oče dolžnosti, katere imajo katoličani kot podložniki postavni oblasti. Mnogo je namreč na Francoskem katoličanov, duhovnov in škofov, ki ne marajo za republiko, marveč si žele kraljevo vlado, od katere upajo zboljšanja za tlačeno katoliško cerkev na Francoskem. Papež pa tem naroča, da naj priznavajo sedanjo vlado kot postavno ter naj skrbč, da bodo pri volitvah izbrali take poslance, ki bodo zahtevali pravično krščansko vlado. Besede papeževe bodo gotovo vtrdile jedinost med francoskimi katoličani in ako jih bodo spol-novali Francozi, videli bomo v nedolgem času na Francoskem lepe vspehe katoliške cerkve. — Na Italijanskem gre framasonski vladi vse narobe. Dijaki po visokih šolah se upirajo in nečejo hoditi učit se na vseučilišče. Ministri so v zbornici ostro obsodili to postopanje dijakov, nekateri poslanci pa jih zagovarjajo, ker bi se radi prikupili kujajočim se dijakom. Veliko nevarnejše nerede pa delajo delavci brez dela po večjih italijanskih mestih, vzlasti v Rimu. Zbirajo se na tisoče ter hodijo pred hiše ministrov ali na magistrat in zahtevajo dela in kruha. Gosposke jih pa vzlasti v Rimu zapirajo in domov pošiljajo. Vidi se, da vkradeno blago nima teka. Edvard predrznega tovariša, ki je skoro glasno prepevati začel. »No ali imam morda jokati — ko še ne poka in ne grmi?« * * * Bleda luna prikazala se je pozno v noč na nebu in nekako otožno zrla je mladim, krepkim vojakom v obraz, kakor bi jih milovala. Marsikateri se je zbudil in se je zagledal v to otožno ponočno svetlobo — spremljal jo je z očmi po njenem potu in marsikateremu se je izdrl globoki iz-dihljej iz stisnjenih prs. — Luna! ali mi bodeš tudi jutri gledala iz svoje višave v obraz? Morda mene več videla ne bodeš — ampak mojo gomilo. — Morda bodeš priča mojega trpljenja kje na borišču?--- Poslovila seje luna od avstrijskega tabora in prostor naredila prijaznemu solncu — dan je napočil. Vojaške trobente in bobni so naznanjali dan, nesrečni dan tretjega Julija. Po celem taboru nastalo je naenkrat živahno. Med veselim petjem slišala se je grda kletvina vojaških poveljnikov, med surovim zabavljanjem molitev nesprijenih vojakov. Koliko tisoč jih je videlo danes zadnjikrat solnce, koliko tisoč je danes zadnjikrat šepetalo: »Reši nas hudega!« Med slednjimi bil je tudi Edvard in njegov rbjak" prijatelj Lahoda. Nasproti temu je pa korporal Zdfenek s hripavim glasom prepeval: »Ne umrjem na slami, Umrjem na polji, A ko s kouja padem, Šabljenka zazveni. »Ti Zdenek, ne poj samo, malo tudi moli, morda greš na pokopališče, ne pa k poroki« opominja Lahoda. »Ej, kaj bi molil ha ha,« zavrne prijatelja Zdenek in zakroži zopet eno bolj »vojaško«. Tu kakor blisk zagrmi povelje: Naprej! Nastane ropot in hrup — vojaki na-se mečejo torbe in puške in v celih nepreglednih vrstah nepremakljivo stojč pričakujejo daljšega ukaza. Vojaške godbe začnejo svirati in nepregledne trume se pomikajo proti Hradci. Po prašni cesti vzdigujejo se celi oblaki prahu, ki jim kmalu pokrijejo vso obleko in potne obraze. Solnce pripeka. Po štiri ure trajajočem težavnem vojaškem hodu dospejo v okolico Hradce. Kar se je avstrijskim poveljnikom nemogoče zdelo — bila je neprijetna resnica: Sovražnik v celi svoji moči je bil že prestopil strme meje češke dežele in je pričakoval osupnjene Avstrijce. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Iz Janč se nam poroča: DntS 21. febr. so imeli na Vnanjarjih pri Jančarju mrliča. Okrog polnoči prišel pa je tat ter odgnal vola iz hleva. Slučajno pa stopi neka gospodinja iz hiše, ko je tat gnal vola skozi vas. Mislila je, da je kak vaščan, ki žene vola na semenj, zato ga vpraša: „Oče, kam pa z volom tako zgodaj?" — »Oče" pa ni nič odgovoril, ampak izpustil je vola in bežal, kakor bi bili streljali za njim. Vol pa se vesel obrne nazaj domov. Domači so hiteli za tatom, a ga niso dohiteli. Moral je imeti dobro namazane pete. Postopačev je povsod preveč, delavnih ljudi pa manjka zlasti na kmetih. — Iz Planine nam piše več faranov: Neradi smo se poslovili od našega gosp kapelana Fraua Hiersehe-ja, ki se je nenadoma preselil iz Planine v Zagorje ob Savi. Gospod je bil pri nas le dobri dve leti, pa si je s svojo gorečnostjo in vljudnostjo pridobil srca vseh faranov. Marljiv je bil v cerkvi, v šoli in pri bolnikih, zato ga bomo zelo težko pogrešali. Bog poživljaj tudi v novi službi blagega gospoda, ki nam ostane v hvaležnem spominu! — Pivska poddružnica sv. Cirila in Metoda je napravila pred pustom lepo slovesnost, ki je družbi donesla lepo denarno podporo. — Z Goričice pri Domžalah se nam poroča, da sta č. g. benef. J. Strupiju minoli mesec umrla oče in mati, oba rojena leta 1816. — V Metliki imajo očetje lazaristi misijon od 4. do 14. marca. Iz Cirknice, 22. febr. V nedeljo 21. febr. je priredila cirkniška kmetijska podružnica tombolo v korist svoji blagajnici, da bode mogla svoj novi vrt vrediti. Odličnejši Kmalo je začelo na obeh straneh grmeti, topovi so pokali — cele vrste vojakov so padale kakor snopi pod srpi ženjic, mrtvih trupla so se kopičila in vpitje, stok ranjenih odmeval je po celem borišču. kri je močila zemljo. V nekoliko minutah je ležalo na borišču tisoče in tisoče mrtvih in težko ranjenih. »Lahoda«, vsklikne ves preplašen Edvard, »da ne pozabiš, prosim kar precej vzemi to-le pismo namojestariše.« Bližje in bližje se pomikata obe vojski, kmalu dojde vrsta na puške. Kroglje žvižgajo, srce prerivajoči vskliki se ponavljajo. »Lahoda —pozdr--r...« ubogi Edvard ne more več govoriti, z razstreljeno glavo pade mrtev na tla. Pozablja Lahoda na zlato uro — nima časa misliti na zlato v smrtni nevarnosti. Vidi pa, kako se hitro Zdenek k mrtvemu Edvardu pripogiba, kako mu uro odpenja in denarno mošnjico jemlje. Toda v trenotku se spremeni prizor: Tudi Zdenka je zadela kroglja in mrtev se zgrudi s prestreljenimi prsi na mrtvega tovariša, kateremu je hotel vzeti zlato uro. Vojska je bila za naše zgubljena — v divjem begu reši si Lahoda življenje ... Sedaj je pošten rokodelec in večkrat otrokom pripoveduje to dogodbo ter jih svari: »Ne želi svojega bližnjega blaga!« udje kmetijske podružnice so podarili toliko dobitkov, d» jih je še nekaj ostalo. Občinstva je bilo vse polno, zlasti z Rakeka so je pripeljalo mnogo gospode. Vspeh tombole je bil prav povoljen! Kmetijska podružnica v Cirku ci pa tudi potrebuje tacih dohodkov, kajti za novi vrt, kamor se bode že letos zasadilo 4000 cepljenih divjakov in okrog 6000 vrbovib količev, bode potreba kacih 500 gld., predoo bode vse vrejeno. Bog daj še mnogo dobrotn kov kmetijski podružnici, da bode mogla kaj storiti v prospeh tako zanemarjenega kmetijstva v cirkmški dolini. — bj-lezen še vedno nadleguje naše otroke. Na Rakeku so morali radi bolezui 12. m. m. zapreii šolo. Štajarsko. V Mariboru je v »Tiskarni sv. Cirila4 izšla lepa knjižica z naslovom: „Sveti Pavel, apostol sveta iu učitelj narodov. Njegovo življenje in delovanje opisal dr. Mihael Napotuik, knezoškof lavantinski". Veleučeni pisatelj je svojo knjigo posvetil v prvi vrsti duhovnikom in drugim razumnikom, ali s pridom jo bode lahko bral vsaki Slovenec. Kdor se z branjem pečaš, bode ti vsega priporočila vredno novo knjigo rada oskrbela „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, ali tudi »Tiskarna sv. Cirila" v Mariboru. — Pri sadje in vinorejski šoli tik Maribora bodo dne 29. marcija do 2. aprila učili, kako treba ople-menjevati sadno drevje in pa trto. Vbožnejši poslušalci dobijo podporo iz deželne blagajnice. Naj bi takih priloi-nostij nikar ne zamujali gospodarji in ukaželjni mladeniči! Ali zdatnejši vspeh bi se dosegel pač, ako bi učitelj sam šel v posamezne kraje, ker bi tako lahko večje število ljudstva dobilo priložnost, da so poduči v gospodarstvenih zadevah. In da učitelj pride v občino, treba je samo, da ga po primernem potu pokliče občinsko predstojuištvo. Stroškov ne bode občina imela nič. Dotični »potovalni učitelj" dobiva namreč svoje plačilo iz deželne blagajnice ravno iz tega vzroka, naj bi »potoval" po slovenskem Štajaru in prebivalce »učil" o gospodarstvu. — Gosp. nad-učitelj Marko na Muti ob Dravi stopil je v stalni pokoj. Tem povodom mu je deželnošolski so vet skoz okraj nošolsko oblast naznanil priznanje za vspešno delovanje v šoli in posebič še glede sadjarstva. — Gosp. Kordik, lekarnik v Slovenjigradcu, je delal priprave za umetalni ogenj. Mešanica se vname ter poškoduje sobo in okna, a lekarju odtrga obe roki in ožge lice. Vsled velikih bolečin je že vmrl. — Vrli gospodar Pintar-Brezljanov v Cirkovcih blizo Dobrne si je pri delu s teslora razsekal notranji gležen desne noge. V nesreči je bila pač še sreča, da je zasekana kost zabranila železu pot do bližnje velike žile. — Koncem februvarija razposlali so knjižico, ki razkazuje imena vseh učiteljev na Štajarskem, istotako imena vseh načelnikov krajnošolskim sovetom in pa krajnošolske nadzorovalce, potem imena vseh udov okrajnošolskih sovetov po deželi in ona deželnošolske oblasti, tudi število učencev in učenk po posameznih šolah. Kogar bi knjižica zanimala, gotovo bo rad ž njo postregel vsaki učitelj. Popolnejši od tega nemškega imenika je slovenski učiteljski »Koledar", h ga je že ob novem letu bilo oskrbelo vredništvo lista ^Popotnik". V totem najdeš tudi imena učiteljev-doslu-žencev. Med temi je najstarejši g. Rdgolec, ki je luč sveta zagledal pri Sv. Iliji v Slovenskih Goricah leta 1801. bil je učitelj sedaj že pokojnemu učenjaku dr. vitezu Miklo-šiču, kot nadučitelj pri Sv. Križu blizo Ljutomera je iz službe stopil lota 1872. V omenjenem slovenskem „Kole-darju" najdeš imena vseh učiteljev, šolskih oblastij in šol iz vseh krajev, koder prebivajo Slovenci. Nemški imenik razkazuje samo število otrok za šolo doraslih, slovenski pa ima tudi številko, ki kaže, koliko za šolo doraslih otrok šolo v resnici obiskuje. Izmed službojočih učiteljev na Štajarskem najstarejši je g. Vihernik, nadučitelj v Dolu pri Hrastniku. Bojen v Žalcu 1810. — Pri Almarju na Gradišču blizo Vojnika je v sobi otrok prevrgel gorečo oljenko; vsled tega se je vnela postelja, ž njo pa še je zgorelo poslopje in v njem otrok. — Dozdanjo šestrazredno šolo Trebovlje-Vode bodo razširili v štirirazrednico za fante in v štirirazrednico za deklice. Cerkev Podobe iz življenja. (Dalje.) 8. Skopuh. Pri Irkutsku v Sibiriji je nedavno umrl trgovec S. Bil je čuden mož. Imel je pri sebi svojo stričnico. Prišel je iz nekega sosednega kraja, a z njim prišla je tudi novica, da je trgovec S. zelo bogat. On pa je vse to vtajil ter rekel, da je vse svoje imetje izgubil pri visokih igrah ter je kakor navaden berač prosil po cestah vbogajme. Njegova stričnica se je s podučevanjem živila. Seznanila se je z nekim učiteljem ter se z njim poročila proti volji svojega strica; zato jo je ta zapodil od sebe. Od tedaj se je ta zapiral v svojo sobo. Kuril ni nikoli v peči, dasi je bil neznansk mraz. Nenadoma pa strica zadene mrtvoud. Urno pokličejo stričnico k umirajočemu, ki kmalu pride z možem. Umirajoči stric reče slabim glasom: Zakurite v peči! Strašno me zebe. Precej pogledajo v peč ter ondi najdejo od spredaj prav lepo naložena drva. Hočejo jih vzeti iz peči, da bi ložje zakurili, tedaj pa še enkrat umirajoči zakriči: Zakurite! Po teh besedah umrje. Po smrti pregledajo peč in najdejo v njej polno denarja in denarnih papirjev. Bilo je denarja v peči v vrednosti 1,290.000 rubljev, torej blizu dva milijona goldinarjev. 9. Zdravilo, ako je koga pobodel predpust. Jurij Jnrjevič je bil danes nenavadno vesel. V bližnjem mestu je bil semenj, katerega je Jurij že težko pričakoval. Imel je lepo cikasto kozo doma, a denarja ni imel in zato je hotel ta dan kozo prodati. — On vzame svojega osla iz hleva, priveže mu kozo za rep, kozi pa d& zvonček okrog vratu. Zadovoljen sede kmetič na osla in hajdi v mesto. — Mejpotoma sedel je brez skrbi na oslu, prižgal si je tobak v pipi, osel ga je radovoljno nosil in koza je z zvoncem zvonila za njim. Nasejmeh pa je, kakor znano, povsod dovolj potepuhov, ki gledajo, kako bi se ta dan kaj prislužilo brez trpljenja. — Trije taki ptiči so s posebno škodoželjnostjo opazovali našega znanca Jurja, ki je moško jezdil osla v mesto. „Pri tem pa bo nekaj," reče prvi, Jaz bom kmetiču odpeljal kozo, da sam ne bo vedel kedaj." »To lahko vsak naredi," pravi drugi, Jaz mu bom pa odpeljal osla, na katerem sedi." in šola. „Tudi to ni nič težavnega", pravi tretji, Jaz mu bom pa vso obleko vzel z života in se mi ne bo nič branil." „Mož beseda" rečejo ptiči drug drugemu in se raz- idejo. Prvi gre tiho za kmetom, sname kozi zvonec z vratu, priveže ga oslu za rep, kozo pa odveže ter jo varno odpelje. — Kmetič, kateremu je zvonec seveda še vedno tako lepo zvonil, menil je, da je od zadaj vse v redu in jahal brez skrbi proti mestu naprej. — Prvi jo je torej pogodil. Kmetič pride pred mestom do mitnice; tam je bilo treba plačati od živine. „Tukaj imate za osla in za kozo", pravi Jurij. „Za kakšno kozo?" vpraša ga mitničar. Kmetič pogleda nazaj, koze ni nikjer, le zvonec njen je privezan oslu za rep. „Kedo mi je kozo vkradel?" zavpije Jurij ves prestrašen. „Jaz sem ga videl", reče tuj človek, ki seje ravnokar približal Jurju, „ni morebiti še daleč. Tam le po oni cesti jo je zavil s kozo." —Jurij skuša csla obrniti nazaj, a oslu ne gre v glavo, zakaj bi se tako hitro vrnil z sejma domov in zato se ustavlja trmast svojemu gospodarju. „Oče, vsaj vidite, da z oslom ne dohitite tatu s kozo. Pustite osla tukaj, ga bom že jaz držal, vi pa hitite za tatom, sami ga bote še gotovo dotekli." — Kmetič hvaležen prijaznemu tujcu jo vlijo za tatom. — Komaj pa Jurij izgine za voglom, že podi tujec, bil je eden poprejšnjih potepuhov — osla na drugo stran. In ko se kmetič vrne, ne najde ne osla, ne tujca. Iskal gaje, tekal na vse strani — a nikjer ni bilo po oslu ne duha ne sluha. To je bil za Jurja Jurjeviča prehud udarec. Veselil se je že trenotka, ko bo ženo doma razveselil z denarji, ki jih bo stržil za svojo ciko. Sedaj pa ni ne koze, ne denarja, in po vrhu še osla ni, ki jima je edin pomagal pri delu. Žalosten se počasi vrača domov. Bil je ves zamišljen in skoro ni vedel, kaj se godi okrog njega. Nenadoma ga iz njegove zamišljenosti vzdrami silno kričanje. Jurij pogleda in zapazi človeka, ki se poleg ceste pri vodnjaku valja po zemlji, si lase ruje in grozno vpije. — Dobri Jurij si misli, temu mora pač še hujše biti, kakor meni, bliža se tujcu ter ga miluje in tolaži. „Oh," pravi tujec, „tako lepe kupčije sem napravil v mestu in veliko denarja sem nesel domu, tu pa sem o* slekel suknjo, ker mi je bilo vroče in moja denarnica mi je iz žepa pala v globoki vodnjak. Le poglejte, saj se vidi denarnica v vodi." Jurij |res vidi nekaj papirjev ua dnu vodnjaka. „ Precej dam deset gold. vsakemu, kedor mi prinese denarnico iz vodnjaka." Jurju srce veselja zaigra. Misli si: Brez denarja pa le ne pridem domov. „Ako hočete, grem pa jaz po denarnico v vodnjak?" — „Oh prosim vas lepo, storite mi to dobroto, rešite me strašne zadrege", vpije tujec. To se že zgodi, pravi Jurij, sleče obleko, rekof: rPazite ta čas na mojo obleko." — .Hodite brez skrbi." Jurij leze v vodnjak — slepe miši lovit, tujec pa ^ bil je tretji nam znani slepar — popiha jo z Jurjevo obleko .... Jurij ni pozabil tega semnja, sleparji pa tudi ne. pfTj je marsikomu o tem potožil, sleparji pa so se bahali s svojo spretnostjo, in tako smo tudi mi zvedeli za to dogodbico. Lahkoveren je bil Jurij, rekel bo kak predpustoi norec, a jaz sem bil nespameten; Jurjaso sleparji okradli, jaz pa sem se sam okradel, da sedaj v postu zdravim bolne lase in pregledujem — prazen mošujiček. Razne novice. (Na Trsatn) je umrl 17. t. m. č. P. Franc Kopitar, vikar, pridigar in vodnik III. reda. B I je rojen 31. maja 1846, v red stopil 28. avg, 18G3, mašnik posvečen 31. jul. 1869. Služboval je kot lektor v Gorici, potem na Klanjcu, v Karlovcu iu na Trsatu. Hrvatskega jezika je bil popolnoma zmožen, kot pridigar zelo spoštovan. Na Trsatu je večinoma on pridigal, zlasti pa je ob šmarnicah skrbel za počeščenje Marijino. Vsak dan skozi ves mesec je imel sam govore. Bil je jako priljubljen radi svoje prijaznosti in postrežljivosti. Imel pa je več časa srčno napako, vsled katere je tudi nagloma umrl previden s sv. poslednjim oljem. Upamo, da ni bil nepripravljen. Bjdi priporočen vsem sošolcem in prijateljem v molitev. (Iz škofovine Mariborske.) Župniki so postali častiti gospodje : S i b a 1 na Teharji, dozdaj župnik v Sevnici, pa Fekonja v Bučah, dozdaj kapelan na Ponikvi, Kosinec v Slivnici pri Celju, dozdaj kapelan v Kostrivnici. Kot kapelani prestavljeni so gospodje: Purgaj v Kostrivnico, Arzenšek na Ponikvo, W e i x 1 e r v Loko, Š o b a v Velenje. Za provizorja nameščena sta gospoda: Pavlič v Sevnici, M a r i n i č v Slovenjigradcu. (Učiteljske premembe.) Nadučiteliem v Ribnicije imenovan g. S t. Tomšič, nad učitelj v Vipavi. Stalno so umeščeni gg. Aleks. L u n a č e k kot nadučitelj v Trebelnem, Jos. Novak kot drugi učitelj na Dobrovi, Julij Flisv Sorici, Vend. S a d a r v Zalogu pri Kamniku, K. Wi d e r v Vipavi, Anton. B o 11 v Srednji Vasi pri Kočevju, Kristina Schuller v Boh. Bistrici. Premeščena sta gg. Anton L i k o z a r iz Gorič v Godovič in Jožef P e t k o vš e k iz Godoviča v Goriče. Gdč. Olga \Vu r n e r je dobila začasno drugo službo v Begunjah pri Radovljici, gosp. Simon Hrovat bo pomožni učitelj v Lešah. (Iz Rifenberga) se nam piše, da je občina rifen-berška po soglasnem sklepu imenovala za častnega občana velezaslužnega bivšega župana g. Andr. R o b i č - a za njegovo 25 letno županovanje. Sedanji gospod župan izročil mu je častno diplomo z lepim nagovorom. Starček se je ginjen zahvalil ter obljubil, da hoče tudi Še v prihodnje delovati v prospeh občine. (Iz Škofje Loke) se nam poroča: Dne 7. marc. je imelo novo .Slovensko bralno društvo" svoj prvi osnovslni zbor, katerega se j« udeležilo okoli trideset udov. V odbor so bili izvoljeui gg.: Andrej J a m n i k , predsednik; Avg. Sušni k, podpredsednik; Fr. Sušnik, tajnik; Jan. Debelak, blagainik; Ivan Subic, odbornik; Bernard Pirnat in And. Leskovic, odb. namestniki. Bralno sobo ima novo društvo v prostorih gosp. Fr. Su5-uika na Spodnjem trgu. Vstopnina je 50 kr., plačilo na mesec 25 kr. Udov je dosedaj k društvu pristopila že 50, gotovo lep začetek, ki priča, d* se bodo okrog novega društva polagoma zbrali vsi neodvisni iu zavedni loški meščani iu domoljubi iz okolice. — Novemu slovenskemu bralnemu društvu v Šuof|i Loki želimo prav krepkega razvoja, udom njegovim pa raznovrstnega, poštenega berila. ilz Cirknice/ se nam poroča: Na Rakeku pri Cirknici bodo odslej vsako leto štirje sejmi za živino in kramarsko blago. Sejmi bodo 30. januvarja, 2. aprili, 30. junija in 16. septembra. Prvi sejm, ki je bil v soboto 30. januvarja, se je prav dobro obnesel. Živine so prignali blizo 1100 glav. Bilo jo žalibože premalo tujih kupcev, ker ni bil sejm zadostno razglašen. Tudi kramarjev z raznovrstnim blagom je bilo precej. Ljudstva se je pa kar trlo. Gostilničarji so mnogo skupili. Pričakovati je, da postanejo sejmi na Rakeku jako imenitni in mnogoštevilno obiskovani. — Od novega leta je prejenjala na Rakeku delati parna pila (žaga), nekdaj lastnina lesnega trgovca Franca Lavriča, sedaj pa v posesti bratov Feltrinelli. Previsoki davki in pnklade so menda vzrok temu. t (Neizplačani dobitki.) Od ljubljanskih srečk, ki so bile izžrebane duč 1. julija 1891, je še neizplačanih 220. Mej temi sta št. 25.456 z dobitkom 25.000 gld. 10 št. 36.052 z dobitkom 15.000 gld. Dalje je št. 45.330 i dobitkom 1500 gld., št. 13.080, 14.179, 21.366 in 25.644 z dobitki po 600 gld., št. 33.742 z dobituom 500 gld.'n 212 dobitkov po 30 gld. (Iz Klevelanda) v Ameriki nam piše rojak: J«* kajšnji Kočevci so vsled prošnje 5. g. župnika na Top" Rebri nabrali za popravo tamošnje župne cerkve 187 gld- ter ga takoj odposlali. — Tukaj so delavci že jeden drugemu na poti, industrija nekako zastaja in mnogi naši roški so grozni reveži v duševnem in telesnem oziru. Mnogi Bu oženjeni, toda otroci rastejo brez vsacega pouka v veri. gvarite torej ljudi, naj ne hodijo v Ameriko, ker ua tisoče jih je, ki se hudo kesajo, da so zapustili svojo domovino. bi tudi oblastva strogo ovirala izseljevanja v Ameriko. Tudi jaz se v kratkem vrnem, če mi Bog zdravje dd. (Vesteneck zaprt.) Bivši okrajni glavar litijski dr. Julij Pranzl vitez Vesteneck je v Solnogradu zaprt. Iz Litije odšel je mož za glavarja na nemški Štajer v Deutsch-Landsberg, kjer je moral zaradi svojega velikonemškega mišljenja in javnega delovanja na tej podlagi v pokoj. V denarnih zadregah živeč, poiskal 8i je postranski zaslužek. Dobil ga je v Solnogradu pri novoustanovljeni blagajnici za nezgode kot tajnik, kjer je kmalu dobil ravnateljstvo v roke. Kot ravnatelju izroče-vale so mu razne velike tovarne zavarovalne prispevke za svoje delavce, katerih pa ravnatelj ni izročil blagajnici, temveč jih je za-se porabil. Tovarna za celulozo v Halleinu izročila mu je pred nekim časom 1350 gld. v ta namen, katere je Vesteneck zopet za-se porabil. Blagajniku se je čudno zdelo, da omenjena tovarna doneska še ni plačala iu poizvedbe o tem so spravile na dan, da je bila svota Vestenecku samemu že zdavnej vročena. Odstavili so ga takoj in objavili deželnemu sodišču, katero ga je 16. m. m. zvečer prijelo in zaprlo. Litijcem bo Vesteneck pač še posebno dobro v spominu. Ou je z.t bivšega deželnega predsednika kranjskega pozneje ministra Oonrada pl. Ejbesfelda. (Kako drag je 366. dan prestopnega leta.) Na Nemškem bode letos zaradi jednega dneva več v prestopnem letu porabili za oskrbovanje vojakov 450.000 gld. več, kakor v navadnem letu, in sicer porabijo pri vojaštvu 300.000 in pri mornarstvu 150 000. — Torej armada velja ua Nemškem vsak dan skoro pol milijona; vsakdo lahko zračuna. kako velikanska svota se porabi v ta namen za celo leto. Ni čuda, da so davki tako neznosni. (Varnjte se agentov.) Iz Ilirske Bistrice se nam piše: Neki agent je bil pred sedmimi tedni nabral 600 ljudij iz našega okraja in s Primorskega. Tudi iz Trnovske fare mu je šlo na limanice par sto mladeničev in mladih gozdarjev, katere je peljal čez mejo našega cesarstva daleč tje v Rumunijo, da bodo delali pri vravnavi Donave in prekopavanju nekega hriba. Revežem se je strašno budo godilo. Mraz, težko delo, večidel v vodi, slabo plačilo, razne bolezni in druge nadloge so jih teple. Od doma so jim morali poslati potnino za vrnitev v domovino. Nekaj jih je takoj umrlo ali ponesrečilo. Mnogi ne morejo domov. Nekateri so se vrnili izstradani, premrzli, raztrgani, ter obžalujejo, da so verjeli lažnjivim obljubam. Oj, da bi pač ljudje rajši doma delali iu bolj varčno živeli, ne bi jim bilo treba po svetu se klatiti ter tako neizmerno nesrečo sebi in družini pripravljati. (Stekel pes.) Z Radovice se nam piše: Steklega psa, je nedavno ogrizel nekoliko otrok, so ustrelili v Drašičih. Med ogrizenimi je je tudi desetletna šolarica Marija Stan-kovič s Krašnega Vrha. Oče te deklice je bil danes dn<5 20. febr. v Metliko pozvan. Ta se ma je reklo, da bodo njegovega otroka in še druge tri, tudi ogrizene, na Dunaj poslali; tam jih bodo zdravili po Pasteurjevem navodu. Pasjo zaprtijo imamo tri mesece. (Življenje rešil.) Iz Medvod se nam poroča: Bilo je dne 19. febr., ko sta pri tovarni v Goričanah Ed. Kopač in Jakob Koder popravljala neko vrv na tovarniškem mostu. Kodru na /rhu stopnic izpodleti, da pade v vodo, nad 4 metre globoko. Kopač mu hiti na pcmoč, zgrabi železen drog in kacih 200 korakov nižje v strugi skoči v vodo ter Kodra potegne na breg. Bil je zadnji čas, ker Koder je bil že v nezavesti. (Obesil) se je nedavno pekovski pomočnik Jurij Potočnik pri svojem mojstru „na luži" v Gradišči pod streho. Povod samomoru je ta-le: Potočnik se ni prijavil k dopolnilnemu zadnjemu vojaškemu nabora, obsojen je bil torej na denarno globo ali pa na pet dnij zapora. „Ni plačal, ni sedel ne bom, ampak eno bom naredil!" bile so njegove zadnje besede. Nesrečnik je bil star 24 let, rojen v kranjski okolici. — Žalostno! (Nesreča ) Dne 26. t. m. je 16letni Ignac Kolar v Idriji nakladal gramoz, kar se sesuje nanj izpodkopan kup, da mrtev obleži. (Samomor.) Dn^ 25. t. m. so našli pod streho obešeno 47 let staro, večkrat slaboumno Marijo Kokalj iz Vel. Vasi v kamniškem okraju. (Kozarec žganja 96 gld.) Pravijo, da je bilo na Dolenjskem v trgu R. Nekega čmerikavega dne meseca januvarija t. I. stopi v loterijsko sobo ongavi Janez, hoteč jedenkrat poskusiti srečo v loteriji ter zastaviti na tri številke ves okrogli drobiž; imel je v žepa ravno dvajset kebrov. Pa skušnjavec grdi nikdar ne miruje. Tako je tudi našemu Janezu v zadnjem trenotku v sicer pametni glavi vzbudil neumno misel, da bi zvrnil za dva kebra dišečega žganjčka, ki tako prijetno praska po grlu. Janez dobrega srca, kakor vedno, posluša notranji zapeljivi glas in res naroči pri sosedni mizi kozarček .grenkega" za dva kebra ter ga zvrne na dobro srečo pri stavi. Nato potegne iz vrečice tri številke ter stavi ndnje še ostalih 18 rujavih kebrov. In glejte spaka! Ko pride Janez prihodnjo nedeljo vprašat, ali je kaj zadel, povedč mu, da so prišle „ven" vse tri njegove. Tema! — ta beseda zadene Janeza, kakor strela z jasnega, in še danes se kesa, da je dal za žganje dva kebra in tako pri temi manj potegnil — 96 gld. Janez je nekda obljubil, da nikdar več ne pokusi paljenke. (Časniki iz bnkovega lesa.) Časnik „Fhiladelphia Record" pripoveduje, da se izdeluje v filadelfiški tovarni papir iz bukovega lesa. In sicer ni treba več, kakor 22 ur, da se les bukovega debla premeni v — časnik. Za žaganje debla računa se tri ure, les se premeni in zmelje v papirnato kašo v 12 urah, iz te kaše napravi se papir v petih urah. Papir se spravi v tiskamo v eni uri 20 minut, zmoči in vravna se v 30 minutah, odtisne se v 10 minutah. Torej se napravi iz bukovega debla amerikanski časnik v — 22 urah. — To je, kakor po telegrafu! (Zaradi brk sam sebe nstrelil) je v Velikem Varadinn na Ogerskem kočijaž Aleksander Pastor. Bil je namreč do zadnjega časa kočijaž pri velikovaradinskem škofu in nosil je vedno obleko v krasni ogerski noši. Pred vsem se je pa ponašal s svojimi gostimi, dolgimi brkami. ki jih je nosil pod nosom. Ko je pa minuli mesec to službo zapustil ter vstopil pri nekem baronu kot kočijaž, naročil mu je novi gospodar, da morajo pri njem nositi vsi posli — gladko obrit obraz. Kočijaž je to storil, a stožilo se mu je tako po brkah, da mu ni bilo več živeti in zato se je nedavno ustrelil z revolverjem. — Kdo vč, če je na drugem svetu dobil svoje brke. Nemara da se mu bodo tudi tam zasmodile. (Vincencijeva družba) praznuje prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m., svoj društveni praznik s službo božjo in skupnim sv. obhajilom ob 7. uri zjutraj v Marijanišču. Popoldne ob polu 7. uri bode občni zbor v sobani .Katoliške družbe." (Dolenjska železnica.) V kratkem se oddado stavbe za progo Ljubljana-Kočevje; na progi Grosuplje - Novo mesto se vsled neugodnega vremena še ni mogel vršiti politični obhod, kar pa se kmalu zgodi. Najpozneje meseca maja se prične grajenje, ker obe progi morata biti gotovi do 16. januvarija 1. 1894. Pri tem delu bode dobilo na tisoče delavcev zaslužka in reči smemo, da se bode v deželi izvelo nekaj milijonov. Naj torej naši ljudje porabijo to priliko, da ne bodo zopet tujci z juhe posneli cinkov, domačinom pa pustili kropa. V tem oziru naj store svojo dolžnost tudi podjetniki. (Sleparija.) Iz Polhovega Gradca se nam poroča, da sta nedavno dva sleparja prišla k nekemu kmetu v naših hribih, hoteč od njega žganje kupiti. Ker jima pa omenjeni kmet ni hotel žganja prodati, rekla sta mu, da sta iz Ljubljane poslana uradnika. Na to sta mu vso hišo preiskala, žganje zapečatila ter mu 3 gld. kazni napovedala. Kmet misleč, da sta v resnici uradnika deželnega zakupa, jima je takoj izplačal zahtevano svoto. — Pač žalostno, da se naši ljudje dado tako lahko oslepa-riti od vsacega potepuha. Zločincema so naši orožniki že na sledu. Potreba je, da bi ostro kaznovali take sleparije. (Kravo vlak povozil.) Minoli petek je bil semenj v Divači. Ko Pivčani zvečer žeuo živino nazaj čez Gaberk, nastane huda burja, da je živina bila vsa zdivjana. Jedna krava zaide na železnični tir, mej tem pripiha poštni vlak od Št. Petra, raztrga kravo ter nekaj ostankov privleče še v Divačo (Iz-pred porotnega sodišča.) V ponedeljek so se pred tukajšnjim deželnim sodiščem pričele porotne obravnave. Prvi je sedel na zatožni klopi Janez Dolin ar iz tržiškega okraja. Strastno je bil udan pijači in v pijanosti navadno pretepal svojo marljivo ženo. Dne 19. oktobra je zahteval od žene nekaj soldov za žganje. Ker mu žena noče dati, zgrabi matiko in jo tako silno udari po glavi, da je čez nekaj tednov umrla. Zatoženec je bil obsojen na osem let težke ječe, vsak mesec poostrene s postom, dn<5 19. oktobra vsakega leta pa še s temnico in trdim ležiščem. — Včeraj je bil 16letni Janez P r e s t o r iz kranjskega okraja zaradi težke telesne poškodbe in tatvine obsojen na sedem mesecev težke ječe, Josip Bizjak zaradi tatvine pa na 2'/, leta. (Bogat in reven jud.) Siromak jud pride k bogatem, judovskemu bankirju, ter mu prav živo popisuje, kako je nesrečen, ter v velikih potrebah, kako stradajo njegovi nedolžni otročiči in da ga bode gospodar vrgel iz 8ta°ao-vanja na cesto, ako ne plača stanarine. Vse to je sirom« tako živo opisoval, da se je stari debeli bogatin jokal 0j sočutja. Z eno roko si je brisal solze, z drugo pa pozvoni ter pokliče služabnika, rekoč: Vrzi mi tega človeka skoti vrata, sicer mi še poči srce od — sočutja!! (Nečimernost ni vselej koristna.) Hud dež. V tramvav. vozu vse polno ljudij. Ko se voz ustavi, nikdo ne izstopi a vstopiti hočejo tri gizdavo oblečene gospodičine. Nesi gospod vstane s svojega sedeža ter reče: Prosim tukaj je, prostor za eno in sicer za — najstarejšo! — Vse mimo, Nobena gospodičina se ne gane; prijazni gospod se vsed«, voz zdrdra, gospodičine pa moči dež, ker hoče ena biti mlajša nego druga ! — Za tako perilo treba res velike deževnice. (Iz zakonskega življenja.) A: Veste, ako se mi dva z ženo sporečeva, ne sme tega nikdo slišati: Celo otroke pošljeva takrat vselej na cesto . . — B: Aha! Sedaj U le vem, zakaj so vaši otroci zmeraj na cesti! (Gozdni tat.) Nekje na Notranjskem je gospodar pripovedoval, da jo dobil čiča v gozdu, ki mu je drva kradel. Vprašali so gospodarja: .Kaj pa ste ž njim naredili?" — „Ej", pravi, .nič hudega, moja drva je moral odložiti, jaz pa sem mu nekaj leskovih naložil." iBerač in njegov dobrotniki Po ulicah na Dunaja je vse polno ljudij, v neki ulici je posebno velika gnječa. Nekega revno oblečenega moža so morali ljudje v gnječi pritisniti, kar nenadoma omahne in pade na tla. — Kaj se je zgodilo?" — .Nesreča! — Nekega inoža so pohodili!" — Taki vskliki so se slišali od raznih strani). Nekateri so vzdigovali moža, drugi so ga močili, da bi se zopet zavedel. Nihče pa ni vedel, kaj da je ponesrečencu. V tem pride neki lepo oblečeni gospod; tudi ta se ustavi, ter začne preiskovati ponesrečenca. Okoli stoječi so dejali: .To je zdravnik". — .Revež je od lakote opešal," pravi navedeni gospod zdravnik. — Urno izroči enemu izmed gledalcev denar, rekoč, da naj hiti vina iskat, sicer da utegne revež gladu umreti. — .Toda kaj pomaga požirek vina danes, ako revež jutri zopet nič nima," pravi omenjeni gospod, vzame klobuk raz glavo, vrže sam goldinar vanj ter reče okoli stoječim: .Znana so radodarna blaga srca Dunajčanov, ki v sili revežu rada pomagajo. Sila j« tukaj, kakor vidite velika, radodarno torej pomagajte, kolikor vsak premore." — Ne dolgo in nabral je blizo petdeset goldinarjev. Med tem se je ponesrečenec zavedel in njemu je izročil ta gospod denar. — Množice se razidejo. Lepo oblečeni mož pa pelje ponesrečenca, ki je med tem časom že popolno okreval, v bližnjo gostilno in tam si oba lepo denar razdelita. Bila sta sleparja in dogovorjen« ter sta si po tem nenavadnem potu tisti dan prisleparil» lepe denarje — To spričuje o zlatih a tudi o grdih srcih Dunajčanov. (Toliko časa jo je iskal, da jo je staknil.) Dunajski pesnik Ignacij Castelli je bil šaljiv mož; njegovi dovtipi pa se bili čestokrat predebeli. Marsikatero sitnost si 19 nakopal ž njimi po raznih družbah. Da bo ga lu ali tam vrgli iz družbe pod kap ter ga pošteno namlatili, to zanj ni bilo nič novega, a ga tudi ni imodrilo, da bi bil v prihodnje drugače delal. — Na svojem popotovanju pride ta pesnik v neko gorsko vas;co, kjer je tudi prenočeval. Tedaj pa je bila še navada, da so se tudi svetni gospodje brili ua gladko. Zato tudi Castelli drugi dan poišče brivca v vasi. Ta mojster-brivec je bil ob enem ponočni čuvaj, občinski pitar in, ker je znal dobro trobiti, bil je vrh tega tudi vaški pastir. Ni čuda, da pesnik s tolikimi posli obloženega brivca ni dobil doma. Toda mojster je imel doma ženo, staro iu čmerikavo baburo, ki ga je doma namestovala in je tudi obrila, ako je kdo v tem času prišel v hišo. — Tudi tega tujca se žena ne ustraši. Reče mu, naj sede na stol; ona pa vzame že precej umazan predpasnik ter ga ovije pesniku okoli vrata. Na to ga začne z velikim čopičem mazati z milom po obrazu. Bistro oko umetnice-brivke pa je med tem poslom zapazilo, da imajo nsgrbančena lica tujega gospoda globoke vdore v sredi na obeh straneh. Zato vzame raz okno jabolko, razjasni ves položaj pesniku ter mu izroči jabolko, naj je vtakne v usta, da mu bode lice gladko, ko bode brila po njem. Za tem se je pričelo delo. Tako gladko gorski brivki seveda ni šlo, kakor brivcem po mestu, a šlo je vendar le. Ni se dosti zmeuila, da se je tu pa tam prikazala kri, tudi je ni motilo, da je tuj>c večkrat vzdihnil pod njenim nožem. Ko je bil obrit na jedni strani, preložiti je moral jabolko na drugo stran, da je zravnal udor na licu. Ko je žena dovršila svoj posel ter šla v stran brisat svojo britev, zagrozil ji je pesnik natihoma rekoč: „Le čakaj, stara coprnica, do sedaj si bila ti na vrsti, sedaj pridem pa jaz. Maščevati se moram nad teboj." V naglici zgrize in poje jabolko, katero mu je brivka dala za vravnavo njegovih razoranih lic. Ponosen, da je ženi nagodel, plača svoj dolg in moško odide iz sebe. „Kam greste,gospod?" zavpije umetnica za njim, „kam stepa moje jabolko dali?" „Ej, draga ženica, tega že ne bote več videli, ker sem ga pojedel, he, he." „Nisem vedela, ste gospodje iz mesta tako snedenil Že trinajst kmetov sem ž njegovo pomočjo obrila, pa nobeden mi ga ni pojedel." Tedaj pa se je sicer vedno veselemu pesniku zmračilo čelo, jabolko se mu je pristudilo, a bilo je prepozno, ker jabolka ni bilo moči priklicati nazaj. Nekaj dnij, so pravili, da pesniku ni dišala nobena jed. — Koliko vendar zaleže drobno jabolko! (Tržna cena v Mariboru) Pšenica 7 gld. 50 kr. do gld. 80 kr., rž 6 gld. 50 kr. do 6 gld. 90 kr., ječmen gld. 50 kr., oves 3 gld. 10 kr., koruza 5 gld. 15 kr., proso 4 gld. 80 kr., hajdina 5 gld 30 kr., vse po hektaru; puran 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr., goska 1 gld. 40 kr. do 2 gld., kopun 1 gld. 50 do 2 gld. 50 kr., kure 60 kr. do 1 gld. 25 kr., kilo kiselega zelja 8 do 10 kr. 'o kisele repe tudi 8 do 10 kr. (Pšenica velja za 100 kilo) po mestih : Celje 9 gld. 85 gld., Ormož 10 gld., Gradec 10 gld. 95 kr., Celovec 1! gld. 12 kr., Line 10 gld. 90 kr., Dunaj 11 gld. 60 kr., Pr*ga 12 gld. 80 kr., Budapešt 11 gld. 10 kr. (Hmelj) v Zatežu na Češkem velja za 50 kilo: blago Zateško mestno 105—115 gld., ono z dežele 95—105 gld., Ošavsko pa 70—80 gld. P. d. prijateljem ln naročnikom ..DOHOLJaBA': Tudi v novem letu se je zdatno pomnožilo število „Domoljubovih" naročnikov. Oglašajo se vedno še novi, a prosimo jih, naj nam ne zamerijo, da jim dosedanjih letošnjih številk ne moremo doposlati, ker so nam pošle. — Današnje številke pa smo toliko natisnili, da z njo tudi lahko postrežemo vsem novim naročnikom. Prav iskreno zahvalimo se vsem prijateljem, ki se tako vspešno trudijo za razširjanje „Domo]juba". — Posebno hvalo smo dolžni onim, kateri list prejemajo pod skupnim zavitkom za več naročnikov. S tem je nam delo zelo polajšano; naročnikom pa je vse eno ali gredo po list na pošto ali pa k poverjeniku. — Prosimo pa blage naročnike, naj potrpe blagohotno, ako jim vselej ne postrežemo tako, kakor bi radi. — Ako kedo ni dobil „Domo-Ijuba", piše naj pod naslovom: Opravništvo »Domoljuba' v Ljubljani, da zadnje številke Domoljuba ni prejel; taka odprta pisma so brez stroškov, ker ni treba na pisma nobene marke. Bog živi in blagoslavljaj stotero vse „Do-moljubove' naročnike, podpornike in razšir-jatelje, ter podpiraj skupno naše delo posvečeno Bogu v čast, Slovencem pa v prospeh! W Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne 17. marcija zvečer. Loterijske »rečice. Dunaj 27. februvarja: 9, 24, 25, 58, 42. Gradec 27 februvarja: 40, 46, 79, 88, 38. Lino 20. februvarja: 21, 15, 33, 47, 51. Trst 20. februvarja: 34, 15, 72, 53, 17. Tržne cene v Ljubljani dne 2. marca. Pšenic, bktl. Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Mast, Špeh svež, kgr. kr 8 70 6 80 4 40 3 9 6 40 5 15 5 10 2 50 12 — 11 — 85 - 64 - 50 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ J.ijce, jedno „ Micko, liter. . . Goveje meso, kgr. Telečje „ Svinjsko „ Kostrunovo „ „ Pisanec .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, „ „ . Drva trda, 4 □ mtr „ mehka, „ gl iT _ 62 _ 68 — 2, — 8i _ 62| — 58, — 48 — 42 — 60 — 22 1 87 2 14 7 — 5 — 5S ■ a" s as ® 1 0 ; r- p - c t f< * » »> e~: : ®-- "S " « = ' c * « 52 ® „ O - _ :?)!5 f V H ■ ■ naša i . r ■ v - B« ,.; . - t g■ 1 ■ ■ , ir • li ki ima okus in vonj £jr pristne bobove kave. Pfcttat astnan • ..:.i-»',ovateij t vjeb Mtdk, v nekaterih M i-' pr..lobil — Kathreino va slatina kava naj se nikar ne zameni r. :r m ■■ »m. :r%'il u > i t.. i"-' 4 rvj. p- l>hn»i:a imena. L1'. i v« v v.. .: i <■ ['.«;• ».'ni • <1 ■ rtjtk in k»l»mj-lln' ;•« aj'u vod z ji uporu lio: Sli« si a dne kave > -». • -..-a : ..ko k:..i - ~ / • -•»/ be-.■•■•>< »i te: -.tj • » t najmanj pet minat, p. >m ruj [a pnd«a« •■% a t..\ i " iin' , ' •■ i r* vre d k. - - r»« s • minut. t •••!■> n; ' 'i.: 'i 111 ti 1 »n. u •la.^ii-iiii j jtjtiaai-jnii-ut} vr>i wh;ii 1 oin,- :io»i;,i/ pri *jt-er neopur-čnein ilinjl. - i 1 !), ppjKi- • ij./r'i:i m mii'ii mii-Ki w .., BMSf9 p*)<«vai<». » n »j 1 pr-. »vj.;ijm j.jiiica -1 p.j- itranai-jg-i sajiuiia j.-.u- 111» u-ii .iMl/.num ;,r.,/„. )n: <1 taksna -a« sort:-i. m: «mil|..«k, i' i« Tu tla,j i " tt •.••!». L.mtnuri/eun neiiiH;--; i.i 3luv«n»k; linaou •jniš-i v. ;:«pjii urreb»uri(i(yai: jr«-piau spritiaval n -eim-ene«. ni, .•« uošijejo fiuii v ftirati'««* iiiHto -"Hiunfd. j-.j Pri Liatem drž. jabolku. J. PSERHOFER Pri zlatem dri Jabolku. lekarnar na Dunaju. L. Sin#er»traja« 15. Kri fiistllne krogljice pope; oniversaine krogljice :.-n«nov»n«. v ••1:^3100 zdravilno ire.iitvi — /e na .- i^set^c;; m te

je rodbin, v »ateri ni sal« nk(« wm il nitn«§a Ji—*ifa adravilt - Teh t«lj» t ikatljica % 15 krogiiaeuai ii kr.. 1 « tj ikatljraai 1 gtd. 5 kr. pu n<--lint j-.-ine: pemljatvi po povzetji t i 10 kr. — i\. <« napre, poilj« donar. »elj» » poštnin« we«to pom ^atv o i t»v„j kreglk t *ia. J5 kr.. i zavoja S *M M kr. 3 aavoji 3 gU * b.. 4 ; 4 f'1 4 ■ 3 .«1 3 z.-i "" kr.. 10 uv'-«v .) zi.l j«, kr Meni ne/o ;-len u'»j •m ce "'ipoii.e, - P-oBi ii « iiMWn,o izrticao " /0—") iNF J. Pserhoferja kri 6istilne krogljice m -a i i . i za rabo «<•;•?•"». irnen-i p '•«' 3 na IOD'.'«k Sr-e- Baliam sa ossbljla« • • - • 1 t.' i" i •"•ini*) aao . ,•■ j. ttp<3so«t sok. it-:l M - lt ^ ''"lili i-i.i. 1 i l j.1 Aa-ariika aaia za. protia. l z ■>>, <-Praiui proti potenja nog. >lt \ » ratto aao poiUjatig« 73 kr. Balsaai sa gušo. I :a.i •• t; t- * VI ri-l . ir J. Pserhofer a ji..er v rudeii barvi. Angleški čudežni balzam, t «e» 'f kr Fijakarski prašek, proti < t - 1 >iM'- •'.) kr i r ran kovano '.■•"■»:';■»*" Taaaochiain - pomada. J Pwrac-'-p»- 0»; •. še jr*'i-:vo ia pospeševan rt--'. » Univerzalni oblii. pnir". --.'u i- t. ff«;i*T» pr^ti ranam otek.ina/a it i. 1 0» kr-3 frank.vano pošiljatvijo 73 kr Zdravilna ,3eaca ,Praške kapljice,. , Univerzi' čisklna soi ' A. W "rtBki až p- ' PwMH98tt itd. j Domaie idravilo proti p«Mi«am ,, bavljunja. 1 pak. t gid. mtu^T^&JT^^: ^ k ?! v ^^ ■mnanjen« ino- toSno in po .,4. ..... W I"*"* ki U jUk ne 8S> v zalog,, aa S~ C^SZF^r*'-?, *•> /.neska. ve^je pa tn.ii proti povzetju. « —J- ^ Proč z navadno kavo, kupujte ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v ttregencii na Bodenskem Jezern. Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bohovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni- cali kupujemo in vži- -....... se takoj sprejme. Ponudbe """" " pod naslovom: Fr. Lenarčič v Novivasi pri Rakekn. 2-2 varno. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja Se druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti bolj'ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeža nekoliko Olzovc kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v nagih zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirvoglati in rudeči, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in ponvo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago.—V Ljubljani pri: Jegliču & Leskovicu, K S. R o j n i k u i n M W a g n e r j e v i v <1 o v i. -Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po 4V, kil franko s pošto. Kmetovalcem, kateri se hočejo poučiti o marsičem, kar koristi njihovemu uspeš'.emu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom v pomoč Narodno-gospodarska razprava. Spisal Iv. Belec, župnik. Cena 20 kr., po posti 2H kr. Dobiva ge v ..Katoliški Tiskarni" v Ljubljani._ Vse rabljene plamene marke kupuje vedno O. Zrchmaycr, Norcmbcrg (Nilrtlberg). Obrazci zastonj. 20—9 f natoi. tiskarna 4 p v LJubljani. ^ XX rst n. o t> o i ss©. »a g l a. v ©, XX XX svilnati ln volneni, v najrazličnejših bojah, p 1 a t n o, k o t o n i n a, ££ vv lilačevina, volneno blago (22, " "" lino. močno, dvojne iirokosti, meter po 50 kr. In više. ^ *** XXX XXX XXX XXX XXX XXX XX: XX XX XX XX Fr. Petne, trgovina z manufakturnim in kramarskim v Ljubljani, Špitalske ulice 6 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXb priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero modnega in kramarskega blaga, XXX XXX XXX XXX XXX XXX XX XX XX XX XX pleskar, laklrar ln napisni slikar, 1'2 (■V v Ljubljani, na Bregu St. 6. se priporoča si. občinstvu v mestu in na dvželi v lično izvršitev vseli v njegovo stroko spadaj očlh del. posebej se priporoča gg. obrtnikom (.rokodelcem) v izvršitev Imenskih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke. Posedaj neprekošeno! ff. MAAGEB-jevo pristno Mm DorMC 10 salo iz kitovih jeter 1133 od (10-9) Viljema Maager-ja, na Dunaji. Prve tncdicinske autoritete so preiskale to sredstvo in je priporočajo in zapisujejo zaradi lahke prebavljivosti tudi za otroke, v vseli slufajili, v katerih hoče doseči zdravnik okrepljenje vsega organizma, zlasti prsi in pluč, povekšanje telesne teže, zboljšanje sokov in čistenje krvi sploh. — Steklenice po I gld. dobč se v tovarniški zalogi: na Dunaju III./3, Heumarkt in v vseh lekarnicah avstro-ogerske države. Nadalje: Dr. Karola Mikolasch a španjsko kinsko Tino za okrepčavanje pri opešanih silah po prestanih bo-_leznih. — Cena steklenici gld. I 50. Dr. Karola Mikolasch-a španjsko kinsko železno vino za zboljšanje krvi. — Cena steklenici gld. 150. Dr. Karola Mikolasch-a španjsko pepsin-vino za pospeševanje prebavljanja. - Cena steklenici gld.150. Dr. Karola Mikolasch a španjsko pepton-vino za preživljeno telesa brez pomoči želodčne delavnosti __— Cena steklenici gld. 150. Dr. Karola Mikolasch-a španjsko ~ rabarbarsko vino za pospeševanje delovanja črev. — Cena 8teklenicigl.l5Q. Dobč se skoro v vseh lekarnah. Glavno zalogo in glavno razpošiljalnico za ttvstro-ogcrsko državo ima: Viljem Maager na Dunaju, III./3, Heumarkt 3. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii. Največja zalog* šivalnih strojev : JAN. JAX, j ljubljana' Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki t« (1410) dovoljujejo. (30-40) Zamenjuje stare stroje. Poprave vrte «<• točno trajno in ceno. Konkurzna masa R. Miklavca y Ljubljani prodaja mnogo pod nakupno oeno in po trdne določenih cenah blago za moške in ženske obleke, belo blago, burliante, frače, Jopice in srajce, svilnate, volnene in platnene robcc in nogovlce itd. (.?—5i -M&Rl Podfosfornasto-kisli apneno - železni sirup prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunaji. Ta že 21 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pčt, daje alast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnoit, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fo»-torno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narsjenje kostlj. Cena steklenici Her-babnjjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni ) Pravilni Svarimo pred po-1 »varno i „aredbami, ki m pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi imeni, a so vendar po »voji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 21 let obstoječega pod- fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj se torej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno železni sirup. Pazi naj se; tudi na to, daje zraven »tojeda oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki stekleniol] in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z ni*Jo oeno niti z druzlml pretvezani, da b kupili kake*ponaredbe I 6-3 Osrednja razpošiljalnica za proviueijo: na Dunaju, lekarna „zurH Barmherzigkeit" JULIJA HERBAB-«Y-Ja, Neubau, Kalsarstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarmčarji: i V Ljubljani J. Svoboda, Oab. Piccoli, l:baW pl- 1 rnkoazy, W. Mayr, L. Grečel; dalje ga prodajajo v Celju. J. Knpferschmied, Uauinbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner1 m w am' A- Schindler, Ant. Mizzam, lekarničar, V. Prodam, Al. Mizzam, drog.; v Brezah : A. lluppert; na Sovodjem (Gmund)-Mhller; v Celovcu: W. Thurnwald, P. Birnbacher, J- Ko-metter, A. Egger; v Novemmestu : A. pl. Sladovicz; v St. Udu-A. Keichel; na Trbižu: A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti, A. Sut-tina B. Biasoletto, J. Serravallo, E v. Leutonburg, P. Prendinl. M. Kavasini; v Beljaku: V. Schoiz, dr. E. Krampf; v CrnonUJi-J- Uiazek; v Velikovcu: J. Jobst; v VVoIfubergu: J- Huth. & JULIUS HERBABNT i V, Odgovorni urednik: A. Kalai. Tiska ..Katoliška Tiskarna".