Letnik Naša skrivna orožja za obstoj na trgih Evrope KREATIVNOST, INOVATIVNOST, DRUGAČNOST Evropa na prehodu iz drugega v tretje tisočletje je priložnost, pa tudi težka preiskušnja za našo steklarno. Ta Evropa razpolaga z danostmi, ki jih Slovenija nima in jih nikoli ne bo imela (npr. kapitalska moč, najdražje tehnologije, ogromno tržišče itd.). Pa vendar so možnosti za nas, saj velikost ni edino merilo za uspeh (morda samo kot primer: miška spravi slona v beg). Kaj je torej naše skrivno orožje? Vsekakor so to inovativnost, kreativnost, drugačnost.. Te kvalitete niso direktno odvisne od velikosti države in števila prebivalcev; zagotovo niso Slovencem tuje, še manj pa zaposlenim v Steklarni Hrastnik. Odločilno dejstvo je v tem, da se jih zavedamo in na njih gradimo. Sicer so v zgodovini Steklarne Hrastnik te postavke igrale pomembno, v kriznih obdobjih celo odločilno vlogo. Zmotno bi bilo mišljenje, da so samo nekatera področja (npr. design) predmet kreativnosti ali inovacij. Zmotno je tudi mišljenje, da mora tisti, ki npr. opazi pomanjkljivost v nekem procesu, sam to izboljšati oziroma pustiti stvar pri miru. V tovarni kot je naša, je neomejen prostor za inovativno in kreativno dejavnost - izjema ni noben člen v procesu. Efekti so res lahko različni, se pa tudi nadgrajujejo in dopolnjujejo med seboj. Primer je lahko ideja za čudovit izdelek, ki navduši tržišče (to je v poplavi ponudbe sicer izjemno težka naloga), pa ga potem ne znamo realizirati. Prav tako je možna obrnjena situacija: imamo lahko najsodobnejšo tehnologijo, pa ne najdemo izdelka oziroma kupca za izdelek. Seveda je pa znotraj obeh podanih primerov veliko prostora za druge navidezno nepomembne inovativne in kreativne posege -npr. nobena najsodobnejša tehnologija ni zveličavna, zato so potrebne priredbe in izboljšave -to vemo pri nas iz primerov IS strojev, stiskalnic, H-28 stroja, lajk itd. Na drugi strani tudi ideja za najboljši izdelek ne bo sprejeta, če ne bo kreativno predstavljena (novi Sadni kupi Vega za firmo Glaskoch (Nemčija): inovacija prezentacije ideje (model iz ročno pihanega stekla, delno brušen in dekoriran). Tudi realizacija na naši stiskalnici bo na robu zmogljivega. Steklenici Ona - On (Elle-Lui) zrBrmo Kefla (Nemčija): inovacija prezentacija ideje (model v glini, obarvan z avtolakom, računalniška simulacija fotografije) za avtomatsko proizvodnjo našem IS stroju -tehnološko na robu zmogljivosti. materiali in postopki za hitro izdelavo vzorcev, improvizacija slike izdelka s pomočjo računalnika v času, ko izdelek še ni izdelan). Gre torej za preseganje šablon, za izvirnost ali vsaj drugačnost. Tak način dela že danes pomeni edino garancijo, da bomo posamezniki in podjetja zadržali in tudi izboljšali naše pozicije znotraj težke konkurenčne bitke za obstoj. To bo v prihodnje tudi edina in vsekakor velika nagrada za naše kreativne in inovativne prispevke. Slavko Marčen IZ VSEBINE: - Tržne aktivnosti - Razvojni program steklarne - Steklo svetloba '97 - Intervju: Stane Kirn ‘ - Dopustniški pozdravi - Zanimalo vas bo - Križanka Zaključeno eno obdobje, začetek novega RAZVOJNI PROGRAM STEKLARNE Produktivnost v % Gre za dokument, ki je na nek način kontinuiteta dela v prvem petletnem obdobju m ki obravnava razvojno politiko pod- % °/o jetja v naslednjem petletnem ob- mm 7, Z zaključkom generalnega remonta H kadne peči je Steklarna Hrastnik zaključila pedetno obdobje programskega, organizacijskega, kadrovskega in tržnega prestrukturiranja. To pomeni, da smo v tem petletnem obdobju našli delo za vse kapacitete, ki so v podjetju na razpolago, se v celoti preusmerili na nove, predvsem na zahodnoevropske trge in praktično v celoti zamenjali proizvodni program. Rezultate, ki smo jih dosegli v tem obdobju, lahko ponazorimo s številkami na način, kot je prikazano na sliki 1, pri čemer smo za primerjalno leto vzeli leto 1992, to je leto z najnižjim nivojem proizvodnje, prodaje, to je leto z najslabšimi poslovnimi rezultati našega podjetja v zadnjem deset in več letnem obdobju. dobju. Če smo v prvem petletnem obdobju skrbeli predvsem za nove programe, zasedenost kapacitet, nove trge, kar je nedvomno zahtevalo izjemen intelektualen napor in znatna finančna sredstva, razvojna politika predstavlja predvsem aktivnosti na področju prilagajanja obstoječe tehnologije razmeram, ki danes vladajo v o-kolju, za katerega smo se kot država Slovenija opredelili. V času pred letom 1991, to je v času nekdanje Jugoslavije, smo imeli vse kapacitete in tudi proizvodne linije prilagojene takratnemu jugoslovanskemu trgu, danes pa se kaže, da je ta tehnologija povsem neprilagojena zahtevam današnjega trenutka. To pomeni, da nas v prihodnje čaka temeljita tehnološka prenova, ki bo zahtevala bistveno večja finančna sredstva, kot smo jih imeli na razpolago v prvem petletnem obdobju. V prihajajočem obdobju bomo morali prilagoditi proizvodne kapacitete, 'f Slika 1: Primerjava bilančnih kategorij za leta 1992 in 1996 1992 1993 1994 1995 1996 Prihodki od prodaje 100 127 158 174 199 Proizvodnja oz. prodaja v t 100 104 132 150 149 Stroški mat., blaga, storitev 100 113 145 162 173 Stroški dela 100 131 162 186 200 Amortizacija 100 127 197 233 337 Število zaposlenih 100 83 79 76 69 Dne 27.5.1997 je bila v prostorih uprave podjetja prva seja nadzornega sveta, ki je obravnaval razvojno politiko Steklarne Hrastnik. Bruto dodana vrednost v % to je peči, standardom, ki veljajo v zahodni Evropi, posodobiti in zamenjati določene proizvodne linije, instalirati nove tehnologije za izboljšanje kvalitete in kvantitete steklenih izdelkov, ki jih bomo tudi v bodoče prodajali na trge, ki smo jih že osvojili. Pred nami je torej pomembno razvojno obdobje, v katerem katerem bomo morali iz eksistenčnih razlogov vložiti ogromne napore za posodobitev tehnologije in opreme. Steklarna Hrastnik je za evropske razmere povsem netipično podjetje, saj v svoji strukturi poseduje tri različne proiz vodne programe. V evropskem prostoru takšne steklarne ni. Ročna proizvodnja je zaradi delovne intenzivnosti v odmiranju lame Hrastnik velik problem našemu podjetju, pa kljub temu smo v razvojni politiki povsem natančno opredelili vizijo in poslanstvo vseh treh proizvodnih programov. Jasno so opredeljeni strateški cilji in dinamika aktivnosti za njihovo dosego. Aktivnosti komercialnega sektorja v preteklih dveh letih so Steklarni Hrastnik omogočili, da ima zaposlene vse kapacitete, še več, Steklarna Hrastnik bi danes na vseh treh programih lahko prodala bistveno več, kot ima možnosti. Zato so napori usmerjeni predvsem v zago^ tavljanje dovolj velikih proizvodnih kapacitet, ki bodo omogočile v celoti izkoristiti tudi ostalo, danes m se vzdržuje na nivoju ozko specializiranih, majhnih, feksibil-nih, povsem družinskih firm. Program gostinskega stekla in program embalažnega stekla sta že v domeni velikih multinacionalnih družb z izjemnim finančnim potencialom, pri čemer največje firme kupujejo po Evropi manjše steklarne, se specializirajo za določen proizvodni program za pokrivanje določenih tržnih niš, vse z namenom obvladovanja čim večjega tržnega deleža. Iz tega naslova predstavlja v tehnološkem smislu prilagajanje Stek- še ne povsem izkoriščeno infrastrukturo v podjetju. V programu razsvetljavnega stekla prehajamo z letošnjim poletjem na triizmensko delo, kar nam bo omogočilo ob minimalnem zmanjšanju številu brigad in določenih drugih organizacijskih spremembah v tem profitnem centru, približno enak obseg proizvodnje kot pred tem ukrepom. Triizmensko delo bo tudi v stroško-ovnem smislu razbremenilo profitni center, saj bomo s takšnim načinom dela dosegali predvidene rezultate z eno elektro pečjo manj. Programska usmeritev in osvojena tehnologija zagotavlja temu profitnemu centru delo tudi v naslednjih letih. Števila brigad zato v nadaljevanju ne bomo spreminjali, poudarek bo predvsem na izboljševanju produktivnosti in tehnološkem posodabljanju proizvodnje, s čemer bo profitni center zaradi svoje izrazito izvozne naravnanosti in delovne intenzivnosti maksimalno prispeval k doseganju pričakovanih rezultatov na nivoju celotnega podjetja. Največja investicijska vlaganja pričakujemo v profitnem centru embalaže. Proizvodni program in osvojeno tehnološko znanje omogočata Steklarni Hrastnik bistveno večje prodajne možnosti, žal pa kapaciteta peči, na katerih so danes instalirane tri proizvodne IS linije, ne zadošča niti za normalno obratovanje obstoječih linij. Zato je nujno potrebno iz eksistenčnih razlogov pristopiti k pripravi izgradnje novega talilnega objekta, ki ga načrtujemo na lokaciji nekdanje B kadne peči. Kapaciteta peči naj bi bila na nivoju 75 ton steklene mase na dan, kar bi nam omogočilo tudi instalacijo nove proizvodne linije, to je osem sekci-jskega, eno kapeljnega IS stroja. Število zaposlenih v % Proizvodnja v tonah na leto v % ioo%SL 129% Izgradnja nove proizvodne kapacitete s tremi IS proizvodnimi linijami bo omogočila Steklarni Hrastnik povečano proizvodnjo in prodajo v tem programu za približno 20 ton steklenih izdelkov na dan, s čimer bi v največji možni meri le zadostili trenutna pričakovanja današnjih obstoječih kupcev Steklarne Hrastnik. Zal večje kapacitete na tej lokaciji v Hrastniku ni moč zgraditi zaradi omejenih prostorskih možnosti. Z novo pečjo bomo bistveno povečali produktivnost v profitnem centru embalažno steklo, saj bodo na novo peč instalirane obstoječa IS-2 proizvodna linija, obstoječa IS-3 proizvodna linija ter nova 8 sekcijska IS-I proizvodna linija, kot nadomestilo obstoječe IS-5 linije. Zaradi potreb trga resno razmišljamo tudi o instalaciji barvne celice na enega od fedrov -dodajalcev kapelj, kar bi bistveno povečalo prodajne možnosti Steklarne Hrastnik tudi na programu, ki ga danes ne nudimo tržišču, to je posebna embalaža v barvnem steklu. V ta namen bomo opravili v mesecu septembru obisk dveh zahodnonemških steklarn, ki proizvodnjo barvne embalaže obvladujeta že v tem trenutku. Ta investicija v novo peč, novo proizvodno linijo in barvno celico predstavlja največji finančni zalogaj v naslednjih petih letih in se giblje po naših ocenah med 10 in 15 mio DEM. Vir financiranja investicije je v tem trenutku še popolnoma neznan, dejstvo pa je, daje Steklarna Hrastnik v tem trenutku že močno zadolžena, saj smo morali v letošnjem in lanskem letu investirati v obnovo obstoječih proizvodnih linij na G in H kadni peči ter v celoti obnoviti obe omenjeni peči, za kar smo potrebovali v dobrem letu dni 9 mio DEM, obenem pa smo izgubili 4 mio DEM prihodka zaradi izpada proizvodnje v času generalnega remonta obeh peči in proizvodnih linij. Zapiranje finančne konstrukcije za novo investicijo bo zato predstavljalo za upravo najresnejši in najtežji prob lem v naslednjem petletnem obdobju, ki ga pa moramo na vsak način razrešiti in najti rešitev, kajti brez te investicije si perspektive našega podjetja ne znam predstavljati. Podobni problemi kot v programu embalažnega stekla se pojavljajo tudi v programu gostinskega stekla. Napori komercialnega sektorja v zadnjem obdobju so obrodili sadove in kljub dinamični rasti proizvodnih kapacitet v tem programu, danes primanjkuje steklenih izdelkov, oziroma so prodajne možnosti večje kot proizvodne kapacitete. I kadna peč je bila v času Jugoslavije zgrajena za proizvodnjo kelihov za potrebe jugoslovanskega trga. Zal ta projekt ni nikoli dal pričakovanih rezultatov, zato smo pred leti opremo prodali, peč pa ugasnili. S politiko aktivnega trženja smo postopoma pridobivali naročila v programu prešanega stekla v takem obsegu, da smo omenjeno peč ponovno aktivirali in do današnjega dne našli delo za vse tri proizvodne linije, ki so v tem trenutku instalirane na tej peči. Kapaciteta peči je žal znatno premajhna za normalno obratovanje vseh treh linij. Upoštevati je potrebno maksimalno kapaciteto peči, torej lahko proizvodne linije dnevno odvzamejo le do 30 ton steklene mase. S postavitvijo nove B kadne peči za potrebe embalažnega stekla in selitvijo IS proizvodnih linij iz obstoječe H kadne peči na novo lokacijo, se nam tako sprostijo nove kapacitete za potrebe gostinskega stekla na, v letošnjem letu generalno obnovljeni H kadni peči. S tem bi vsem trem prešam, Rast podjetja v % SlIHIIi i .„1. ! == n «n milim 'itt ran ki so danes locirane na I kadni peči, omogočili povsem normalno in optimalno proizvodnjo, kar-pomeni, da bi lahko ob bolj produktivnem delu proizvedli do 10 ton več steklenih izdelkov na dan. Bistveno bi torej povečali produktivnost tudi v tem profitnem centru, kar bi v veliki meri imelo pozitivni učinek na poslovanje podjetja in kar je tudi pomembno, v večjem obsegu bi lahko zadovoljili potrebe naših kupcev. Izgradnja B kadne peči sovpada s koncem kampanje 1 kadne peči. To pomeni, da bi v celoti izkoristili in amortizirali I kadno peč. Na nivoju podjetja bomo bistveno povečali produktivnost, število proizvodnih linij bo ostalo nespremenjeno, fiksni stroški se ne bodo povečali, povečali se bodo le variabilni stroški, ki pa ne presegajo nivoja 30% vseh stroškov celotnega podjetja. Skupno bi povečali proizvodnjo in prodajo za okoli 30 ton steklenih izdelkov na dan, kar pomeni povečanje proizvodnje in prodaje na letnem nivoju za okoli 10.000 ton steklenih izdelkov. Vzporedno z omenjenimi selitvami proizvodnih linij v PC gostinsko steklo bomo morali posodobiti tudi proizvodne linije. Zato nameravamo v tem obdobju investirati v novo hidravlično in fleksibilno stiskalnico, obnoviti obe stiskalnici, ki omogočata proizvodnjo steklenih izdelkov z večdel-nimi modeli, instalirati linijo za toplotno poliranje steklenih izdelkov ter instalirati linijo za hladno rezanje pihanih kozarcev. Nivo tehnološke opremljenosti Steklarne Hrastnik danes že predstavlja oviro pri razvoju novih izdelkov za trg, zato bo potrebno vzporedno z izgradnjo novih kapacitet poiskati denar tudi za tehnološko ohnovo proizvodnih linij. Steklarna danes velja na evropskem trgu za dobavitelja tehnološko zahtevnih maloserijskih steklenih izdelkov, kar pa bomo morali ostati z ozirom na prostorske pogoje in j razpoložljive kapacitete tudi I v bodoče. Zahteve trga se dnevno spreminjajo, tehnološka zahtevnost izdelkov narašča in če bomo hoteli iti v korak s pričakovanji naših kupcev, se bomo morali zato posodabljati tudi na področju strojne opreme. Tako opredeljena razvojna politika podjetja zahteva visok kreativni nivo na področju razvoja novih izdelkov, kajti le ti prinašajo povečano bruto dodano vrednost kot vir za pokrivanje stroškov, ki v državi Sloveniji zaradi prisotne makro ekonomske politike dnevno rastejo, obenem pa tudi zagotavljajo doseganje rezultatov, ki omogočajo razvoj podjetja in izpolnjujejo pričakovanja naših lastnikov. V kolikor bomo hoteli slediti -.. omenjeni razvojni politiki, bomo morali aktivirati vse svoje intelektualne in inovativne sposobnosti, pa ne le v proizvodnji, prodaji in oblikovanju, temveč tudi na vseh drugih področjih. Inovativnost nas vseh bo zato postala ena od pomembnih kvalitet, ki nam bo v največji možni meri zagotavljala eksistenco, napredovanje in tudi možnost pridobivanja boljšega plačila za naše delo. V programskem smislu smo našli Prihodek na zaposlenega v % očitno pravo tržno nišo, ki jo velja razvijati. to nam priznavajo tudi naši partnerji, naši kupci. Ta programska preorientacija ni sledila na podlagi študij in analiz, ki so nam jih izdelali domači ali tuji strokovnjaki, tudi osvojena tehnologija oziroma proizvodnja ni sad naporov tujega know howa, ampak je rezultat našega trdega in inovativnega dela. S tem smo dokazali domačemu in tujemu okolju, da smo vredni zaupanja kot partnerji, dobavitelji in kupci in da je smiselno vložiti v razvoj tovrstnega proizvodnega programa sredstva v predvideni višini. Steklarna Hrastnik se danes torej nahaja v situaciji, ko nujno rabi svež kapital za razvoj in nakup tehnologije. Imamo program, ki se dobro trži, daje pričakovane rezultate, predvsem pa je to program, ki se prodaja najkvalitetnejšim kupcem z denarjem širom Evrope, severne Amerike in Japonske. Prepričan sem, da nam bo tudi v naslednjem petletnem obdobju uspelo v celoti uresničiti zastavljeno razvojno politiko podje ja, ki jo je nenazadnje podprl na 1. seji tudi nadzorni svet. Stojan Binder Izhodišča za priprave na steklarski praznik DAN STEKLA IN SVETLOBE '97 Gospodarski komentarji v različnih strokovnih publikacijah in medijih (radio, TV) so si edini vsaj v eni oceni: izvozniki so vitalni del slovenskega gospodarstva. Posebna - slovenska gospodarska politika pa je do njih neprijazna in jim le omogoča golo preživetje. Ob tem seveda bodejo v oči mnogi posebni položaji - npr. bank, ki se odlikujejo z veliko finančno uspešnostjo (le-ta seveda močno vpliva na stroškovno sestavo izvoznikov). Vprašamo se lahko, ali ti sektorji lahko konkurenčno nastopijo na tujih trgih? Zal ne. Prav tako izstopa predvideno rekordno povečanje državnega proračuna in nepripravljenost vlade za njegovo zmanjšanje. Smo torej izvozniki sprejeli filozofijo preživetja? Ali ni v nas nič več ambicij in samo čakamo na odrešitelja, ki pa noče in noče priti. V Steklarni Hrastnik se s to filozofijo ne strinjamo. Povprašali smo tudi direktorje nekaterih pomembnih izvoznih firm iz različnih branž in krajev v državi in sicer: Kako ocenjujete makroekonomske pogoje, v katerih posluje vaše podjetje in kako ocenjujete trenutna prizadevanja vlade za njihovo izboljšanje? Delo vlade v zadnjih letih vsekakor lahko ocenjujem samo z vidika gospodarstvenika, ki se za politične zdrahe v slovenskem prostoru ne zanima in in se nanje ne razume. Svetlo točko slovenske politične dejavnosti predtsvlja pridruženo članstvo EGS, ki na gospodarskem področju premešča Slovenijo z Balkana v Evropo. Vsekakor pa seje in se še vlada preveč ukvarja sa-s seboj, oz. išče politično ravnotežje, ob strani pa pa se kopičijo gospodarski problemi, predvsem v industriji, za katero menim, da nima več nobenih bistvenih notranjih rezerv. Vse pogostejši glasovi o uvedbi "gospodarskega tolarja" ne morejo biti prava rešitev, saj z državnimi intervencijami lahko samo omilimo stanje, ne moremo pa ga sanirati. Ključ do rešitve bo vlada morala iskati v že izpetih frazah, kot so vrednost tolarja, višina obrestnih mer, javna poraba, državna administracija, davčni sistem, obremenitve na plače, draga energija, sociala v podjetjih, itd. Ce bo Slovenija hotela postati enakopravna članica EGS, bo morala imeti tudi konkurenčno gospodarstvo. Da pa to lahko postanemo, je nujno potrebno poseči na našteta področja, ki so zaenkrat še nerešena in nas iz leta v leto delajo manj konkurenčne. V TKI Hrastnik so se nam pogoji gospodarjenja od leta 1991 do 1997 poslabšali za najmanj 30%. Samo v prvi polovici leta 1997 smo izgubili zaradi podražitev energije in negativnih tečajnih razlik več kot en milijop DEM, da o obrestih niti ne govorim. Upam, da bo vlada končno spregledala in doumela, da ta država potrebuje gospodarstvo in bo zato ustvarila pogoje, da se bo le-to lahko enakopravno kosalo s konkurenco. Direktor TKI Hrastnik Branko Majes Z ozirom na dejstvo, da je MURA d.d. pretežni izvoznik in ustvarja letno približno 100 mio DEM presežka izvoza nad uvozom, so posledice tečajne politike v zadnjih treh letih za naše podjetje katastrofalne. Zaradi razkoraka med rastjo inflacije in tečaja se iz podjetja odliva ogromni del dohodka, predvsem k uvozno usmerjenemu gospodarstvu. Te probleme poslovanja dodatno obremenjujejo še visoki davki in prispevki na osebne dohodke, ki v podjetju z 6200 zaposlenimi pomenijo izredno visoko obremenitev in padec konkurenčnosti na svetovnih, predvsem pa evropskih tržiščih, kamor je naše podjetje usmerjeno s približno 90 odstotki proizvodnih kapacitet. V izredno močni konkurenci na svetovnih trgih je v takih pogojih težko poslovati in ni pretirana naša ocena, da so pogoji poslovanja za izvozno naravnano gospodarstvo uničujoči. Kljub večkratnim stikom, pozivom in opozorilom vladi, da naj ukrepa v smislu krepitve konkrenčne sposobnosti slovenskega izvoznega gospodarstva, ni bilo pomembnih ukrepov. Razbremenitev gospodarstva in sprememba tečaja v zadnjem mesecu so tako minimalne spremembe, da nimajo vpliva na pogoje poslovanja. S tem seveda ne želim reči, da vlada, predvsem pa presednik in gospodarski del vlade, niso pokazali razumevanja za ta problem, vendar pomembnejših premikov v smeri krepitve konkurenčne sposobnosti izvoznikov, do danes ni. Predsednik uprave MURA d.d. Božo Kuharič V odgovoru na vaše vprašanje moramo najprej jasno ugotoviti, daje na makroekonomskem področju osnovni model upravljanja slovenskega gospodarstva še vedno ortodoksno monetarističen. Posledica tega je skrajno problematično razmerje med monetarnimi in razvojnimi cilji in kaj lahko se zgodi, da bomo na monetar nem področju sicer zadostili potrebam Maastrichta, vendar za ceno uničenja najvitalnejšega, izvoznega dela gospodarstva, ki mu ob trdnih domačih okvirih (tečaj) in nenasitnih oblikah vseh vrst domače porabe zmanjkuje sape, ne le za razvoj, temveč že za preživetje. Tudi pravkar sprejeti proračun brez doseganja načrtovane 4% rasti družbenega proizvoda (trenutno je ta rast polovico manjša) in bolečih "posegov" v obstoječe socialne transferje ne bo niti razvojni niti varčevalni. Del vlade (zlasti MGD) se sicer zaveda položaja, v katerem se nahaja realni sektor, žal pa za izvajanje sprejete industrijske politike očitno (še) nima realnih vzvodov. In to ob dejstvu, da industrija ustvari preko tretjine družbenega proizvoda in daje nanjo posredno ali neposredno vezanega preko 50% storitvenega sektoija. Da se pogoji poslovanja slovenske industrije resnično še naprej zaostrujejo, kaže tudi njena agregatna bilanca uspeha za leto 1996. V primerjavi z letom poprej so se neto izgube slovenskega gospodarstva povečale z 24 mia SIT na 62 mia SIT. Slovenska lesna industrija je kot delovno intenvzivna in izrazito izvozno usmerjena panoga s 6,3 mia neto izgube po tem kriteriju na zavidljivem drugem mestu. Javor je kot največje slovensko izvozno podjetje v letu 1996 razpolovil izgubo iz leta 1995, trendi poslovanja pa so tudi v tem letu kljub omenjenim pogojem poslovanja izrazito pozitivni (zlasti rast prihodkov). V ocenjevanju naših srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih možnosti pa seveda ostajamo pri temeljnji ugotovitvi, ki velja za vso izvozno industrijo (ta posluje v pravem konkurenčnem okolju) : brez osnovnega preboja v ekonomski politiki države želenega (in potrebnega) razvoja ne bo mogoče dosegati. Predsednik uprave JA VOR Pivka, Peter Tomšič Okolje, v katerem poslujemo, že nekaj zadnjih let ni naklonjeno izvoznikom, med katere se z 80% prihodkov doseženih na tujih trgih, uvrščamo tudi mi. Tekoče poslovanje otežujejo predvsem podcenjeni devizni tečaji ter visoke davčne in socialne obremenitve. Gospodarska politika v Sloveniji, katere prihodnost je v razvoju sodobne inovativne industrije, ki bo lahko konkurirala na svetovnem trgu, dejansko onemogoča razvoj in krepitev te panoge in znotraj nje predvsem delovno intenzivnih izvoznikov. Prav ta podjetja zaposlujejo velik del aktivnega prebivalstva in so se že v preteklosti najbolj približala podjetjem v razvitih državah. Na drugi strani se krepi porabniška sfera, tako s pospeševanjem uvoza zaradi precenjenosti tolaija kot povečevanjemjavne porabe. Povečujejo se investicije v negospodarstvu, medtem ko tehnična opremljenost proizvodne sfere, temelja vsake sodobne gospodarske družbe, nazaduje, saj sredstva, ki gospodarstvu ostajajo, ne zadoščajo za večje investicije. Zaradi visoke cene najetega kapitala, pa se tudi sicer dobre investicijske zamisli ne realizirajo, saj je poslovni rizik previsok. Pretežni del letošnjega leta se je politika ukvarjala s proračunom. Prepozno sprejet proračun pa bo upočasnil nujne projekte, predvsem na področju pospeševanja razvoja gospodarstva in sanacije infrastrukture. Ukrepi na področju zaposlovanja, ki se pripravljajo, bodo pozitivno vplivali na omejevanje sive ekonomije, kar bi se moralo odraziti na zniževanju davčnih obremenitev zaradi njihove porazdelitve na širši krog prebivalstva. Zelo zahtevna naloga, s katero naj bi se spopadli jeseni, bo pokojninska reforma. Nedorečenaje še vedno uvedba davka na dodano vrednost, ki bo za slovensko gospodarstvo novost, na katero bi se morali bolj pripraviti, če ne želimo podobnih zapletov, do katerih je prišlo v nekaterih podjetjih zaradi nepripravljenosti na spremembo carinske zakonodaje. Če povzamem povedano, po dosedanjih izkušnjah in na osnovi sprejetih vladnih ukrepov tudi v prihodnje ne pričakujemo izboljšanja pogojev poslovanja. Z vključitvijo v Evropo pa se bodo pogoji poslovanja poslabšali tudi za podjetja, ki tržijo predvsem na slovenskem trgu in so že nekaj let zaradi tega v boljšem položaju. Generalni direktor ETI d.d. Jože Smrkolj f Zaradi visokega odstotka izvoza na sploh ( več kot 90 % proizvodnje) s posebnim poudarkom na dolarska področja, ob istočasni pretežni odvisnosti od vpliva domače inflacije na stroške proizvodnje, je Steklarna Rogaška izjemno občutljiva na neusklajeno gibanje inflacije in tečajev drugih de-narnih enot. Zato je odsotnost sistemskih ukrepov I Vlade za zaščito domačih neto izvoznokov kot blažilcev trde politike Banke Slovenije pri ohranjanju vrednosti nacionalne denarne enote, lahko usodna pri ohranjanju njihove konkurenčne in reproduktivne sposobnosti. V Steklarni Rogaška sicer ocenjujemo, da bomo do konca leta 1997 z izrednimi sanacijskimi ukrepi in posodobitvami uspeli doseči stopnjo produktivnosti, ki bo tudi pri sedanjem tečaju DEM zagotavljala dobiček. To nam bo v veliki meri omogočila tudi več kot 20% rast USD proti DEM, vendar ostaja odprto vprašanje pokrivanja akumulirane izgube iz preteklosti. Ocenjujem, da je Vlada odločno premalo naredila pri izvajanju vzporednih ukrepov zaščite industrije pri sanaciji bank. Tako so banke, ld v projekt sanacije niso bile vključene, gradile svoj profit z visokimi obrestnimi merami in prometnimi provizijami, ki so jih kot nekakšno vodilo uporabljale banke v sanaciji. Pričakujem, da se bo sedaj, ko je sanacija končana, vzpostavil kolikor toliko normalen trg kapitala. Ocenjujem, da so sedanja prizadevanja Vlade za izboljšanje pogojev poslovanja pravilno naravnana in da bodo že v kratkem dala pozitivne rezultate. Predvsem pričakujem pozitivne makroekonomske učinke pri uveljavljanju aktivne politike zaposlovanja z učinkom zmanjšanja pritiskov na povečanje plač. Od Vlade pričakujem, da bo v najkrajšem času zaključila proces lastninskega preoblikovanja in se posvetila ustvarjanju kvalitetnih in stabilnih globalnih pogojev poslovanja. Predsednik nove uprave Steklarna Rogaška d.d. Davorin Skrinjarič Signali iz velikega števila predvsem industrijskih podjetij nas v tem času lahko resnično zaskrbijo. Kljub temu, da so zaenkrat makroekonomski trendi na prvi pogled še kolikor toliko zadovoljivi, j e vse preveč podjetij v položaju, ko ne vedo več, kaj naj še store, da bi ohranila progra me in delovna mesta. Predvsem se poglablja finančna kriza. Samo v juliju je šlo v stečaj že 22 podjetij s prek 1.500 zaposlenimi. Ce bi makroekonomske pogoje poslovanja presojali s stališča trenutnih splošno znanih podatkov pa je podoba naslednja: proizvodnja se je v I polletju v Sloveniji povečala za 1%, v prdelovalnih dejavnostih za 1,6%. Tako imenovani kazalec zaupanja predelovalne industrije je vse do avgusta kazal negativne usmeritve. Inflacija je julija znašala 9,4%, če smo jo merili s cenami na drobno oz. 8,1% merjeno s cenami življenskih potrebščin. Število zaposlenih v Sloveniji v prtih šestih mesecih zaostaja za 0,2% za lanskim v tem času, število brezposelnih pa je večje za 3,1%. V Sloveniji je ta hip 122.613 brezposelnih. Njihova socialna varnost je večinoma najbolj ogrožena. V GZS mislimo, da bi morali dati tistim, ki uspejo ohraniti delovna mesta ali jih celo na novo odpreti - resnično vse priznanje. Plače so se pod vplivom politike plač ter demonstracijskih efektov, ki jih je žal vse preveč, v povprečju realno povečale za okli 5% glede na lansko prvo polletje. Izvoz. Izvoz v dolarjih nazaduje (0,8% v šestih mesecih), uvoz je bil večji 7,3%. V teh številkah pomembno vlogo v ozadju odigravajo tečajna gibanja. Obrestne mere ostajajo na visoki ravni prek 20%. V GZS ocenjujemo, da je predlog državnega proračuna, ki v tem polletnem času precej buri duhove, izrazito porabniško in preporazporeditveno naravnan. Tako ta, kot drugi vidiki porabe, vzbujajo pri delu javnosti lažne iluzije, kot da smo gospodarsko bogati in si lahko privoščimo naenkrat precej več od tistega, kar dejansko omogoča naš dokaj kritičen gospodarski trenutek, ki ne daje veliko možnosti za razvoj podjetij in investiranje v nova delovna mesta. Gospodarstveniki in tisti, ki bolj poglobljeno razmišljamo o dejanskem položaju gospodarstva naše države, smo zaskrbljeni nad tem, kakšni so lahko rezultati "prizadevanj " Vlade in Parlamenta za izboljšanje gospodarskih razmer, še posebej če sledimo temu, kar se dogaja izven t.i. "čistih" gospodarskih resorjev. Generalna sekretarka GZ Slovenije Francka Gabron Steklarna Hrastnik je izjemno občutljiva na gospodarsko politiko, ki jo izvaja vlada RS. Smo delovno intenzivno in izvozno usmerjeno podjetje, zato je usklajenost monetarne fiskalne in dohodkovne politike eksistenčnega pomena za naše podjetje. Zadnjih nekaj let opažamo permanentno slabšanje pogojev poslovanja Steklarne, na kar vseskozi opozarjamo tudi vlado in pristojna ministrstva. Ocenjujemo, da se vlada v pretežni meri ukvarja predvsem sama s seboj in političnimi vprašanji, v vsem tem času pa industrija in celotno slovensko gospodarstvo izjemno izgublja. Slabša se nam konkurenčna sposobnost, zmanjkuje pa nam tudi denarja nujno potrebnega za nadaljni razvoj. Visoka inflacija, apreciacija SIT-a, nenormalna rast osebne in družbene porabe in znatno previsoka cena denarja so tisti razlogi, zaradi katerih je danes velik del slovenskega izvoznega gospodarstva in s tem tudi Steklarne Hrastnik popolno obubožano in eksistenčno ogroženo. Stojan Binder Razmišljanja in ocene direktorjev nekaterih velikih izvoznih firm so podlaga za pripravo odmevnega srečanja izvoznikov ob priliki steklarskega praznika septembra v Hrastniku. Bivši vidni sodelavci Steklarne Hrastnik STANE KIRN Gospod Stane Kirnje načelnik upravne enote v občini Hrastnik. Bilje tudi predsednik izvršnega sveta in malokdo ve, daje bila njegova prva zaposlitev v hrastniški steklarni in v tem kolektivu je preživel četrt stoletja. Kako se spominjate svojih prvih začetkov dela? Prvega septembra bo minilo 42 let, ko sem prvič prestopil prag hrastniške Steklarne in začel kot strugarski vajenec. Doma smo bili štiije otroci in oče je rekel, da nas bo vse spravil do poklica in nam tako namenil doto. Steklarna je bila takrat popolnoma drugačna kot jo poznamo danes. V tistih 50 in 60 letih so tovarno tehnološko posodabljali, razvoj steklarstva je šel s hitrim tempom naprej, slediti smo morali razvoju in različne okoliščine so botrovale tudi mojemu osebnostnemu razvoju. Po letih sicer še mlad, vendar s poklicnimi iskušnjami sem prišel do konstruktorja, ob strokovni pomoči starejših in izkšenih sodelavcev smo skupaj kovali načrte in jih preizkušali v praksi, kajti literature je bilo na razpolago zelo malo. Vleklo me je področje predelave in izdelave stekla, kako iz steklene mase narediti izdelke v ročni, polavtomatski in avtomatski proizvodnji. Ta izziv se mi je ponudil kot tehnologu po letu 1963. Vaše delo v Steklarni Hrastnik je bilo povezano tudi s prelomnimi dogajanji, tudi z začetkom avtomatizacije. Kako ste to dobo doživljali vi sebno? Na avtomatizacijo so mnogi takrat zaposleni gledali kot na odrešitev. Prevladovalo je prepričanje, da ne bo potrebno več delati, saj bodo namesto delavca delali avtomati. V praksi pa se je kazalo, in potrjevalo prepričanje, da več je bilo strokovno vloženega dela, boljše delajo avtomatski stroji. Vsi skupaj smo bili samouki in ker sem po naravi človek, ki zlepa ne odneha, sem iskal in brskal po literaturi, ki jo je bilo v tistem času malo na voljo, posluževal sem se praktičnih izsledkov, ki smo jih skupaj s sodelavci izvedli ob tekoči proizvodnji. Seveda brez pomoči in pripravljenosti strugarjev, cizeler-jev in orodjarjev tega ne bi zmogli. Doseženi rezultati so bili v mojih očeh plod skupnega dela. Resda pa vse ni šlo gladko. V pogovoru z, Dragom Kozoletom v eni od prejšnjih številk Steklarja je bilo podano njegovo gledanje na pomembna šestdeseta in sedemdeseta leta Steklarne Hrastnik. Želeli bi slišati tudi vaše mnenje o tem obdobju? Vsak gleda na svoje delo s svojimi očmi in mu je to tudi kriterij za razmišljanje. Ne dvomim, da smo bili vsak po svoje predani temu kolektivu in zato je moja ocena meni lastna. Prepričan sem, da smo šli v to obdobje premalo pripšravljeni, učili smo se na praktičnih izkušnjah, resnica je, da eden sam ne more veliko narediti. Ce je pripravljenost, kolegialnost med sodelavci, če lahko pove vsak svoje in se prilagodi upoštevajo, potem so rezultati dela na dlani. Že takrat je steklarna praznovala častitljivo 100, obletnico obstoja. Žal so bila naša razmišljanja takšna, da se nismo mogli ločiti od starih navad. Vse kar je bilo novega, je bilo večkrat dvomljivo. Velikokrat bi rajši hodil po stari poti kot da bi dali podporo sodobnejši organiziranosti, z lastno začrtano vizijo, ne pa samo s povzemanjem in posnemanjem drugih. Tu mislim na lasten tehnološki razvoj, kakor tudi na razvoj oblikovanja, ki je za Steklarno zelo pomemben, mora pa biti lasten in specifičen strukturi proizvodnje, za katero se je podjetje zavestno odločilo. Bili ste tudi direktor TOZD-a proizvodnje razsvetljavnih teles? Kaj menite o tem obdobju? "En mandat od leta 1974 do 1978 sem bil direktor tozd-a. Skoraj mi je žal, da sem zapustil ta delovni kolektiv, kajti v tovarni se je veliko dogajalo, veliko je bilo srečnih naključij, veselja, spoznali smo en drugega, ampak nove delovne priložnosti so bile zame spet nov izziv. V občini Hrastnik se je ustanovila Poslovna skupnost Hrastnik-Jugometal, ki je bila dobro zamišljena, ampak kasneje je prišlo do prevlade osebnih in vodstvenih interesov. Bil sem še zaposlen v Steklarni Hrastnik in v letih 1978 in 1979 delal v tej skupnosti skupaj z drugimi strokovnja- ki iz hrastniških podjetij. Kasneje se je skupnost razformirala, bila pa je zame delovna izkušnja več v življenju. Kako je prišlo do vašega odhoda iz Steklarne? V občinski upravi so potrebovali nove ljudi z ustrezno izobrazbo in tako sem pristal v sferi negospodarstva. Priznati moram, da se mi včasih toži po delu v steklarni ampak tudi dela v občinski upravi in zdaj v upravni enoti sem se lotil temeljito. Če se ozrem na prehojeno delo na tem področju, z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da smo skupaj s predhodniki ( z župani in ostali sodelavci ) in z zbranim denarjem občinskih samoprispevkov v Hrastniku veliko zgradili in naredili za mladi rod, za srednjo in starejšo generacijo. Vaše gledanje na steklarno danes -s poudarkom na vpetost v kraj in občino? Danes ima ta delniška družba svojo razvojno vizijo, menage-mentski način vodenja in še vedno dno rad slišim kaj prijetnega iz tega kolektiva. Resda je bilo v preteklosti zaposlenih dosti več delavcev kot jih je danes. Prav bi bilo, če bi človek, delavec, še vedno ostal človek s svojim znanjem, sposobnostmi in veščinami, ki se mu tudi priznavajo. Velikokrat pa vse gledamo samo skozi ekonomsko ogledalo in zanemarjamo delavce, ki prihajajo na delo tudi včasih s skrbmi in stiskami za preživetje. Ob koncu pogovora mi je sogovornik omenil, da zelo rad zahaja v hribe, da mu je najlepše na Kopitniku, kjer je pred več kot 20 leti začel graditi počitniško hišico in jo še vedno dograjuje. Tam si najde mir, počitek, si nabere nove ideje za jutrišnji dan. Sicer pa se Staneta Kirna dobro spominjam, ko sem ga videla prvič. Bilo je poletje, pred 30 leti, ko je z belim princem in družino prišel stanovat na Dol pri Hrastniku in tej krajevni skupnosti ostaja zvest še danes. Vojka Povše Krasni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omice in sestre KRISTINE ZALETEL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku ter pevcem in godbi za izvajanje žalostinke. Vsem iskrena hvala ! Žalujoče hčerke - Lidija, Krista in Marinka z družinami. DOPUSTNIŠKI POZDRAV Yes! Pa je prišel! Čas dopusta! Uau! Ko v prvih dneh avgusta pišem tale članek o dopustu, se potim v vroči pisarni in sem v mislih že pri svojih prostih dneh, saj mi do njih manjka le še nekaj ur. Vsi drug za drugim počasi skačemo v ta najlepši in najtežje pričakovani del leta. Skušamo ga preživeti tako, kot nam najbolj ustreza, malo pa je potrebno pomisliti tudi na žep, ki je na razpolago, da nam vrnitev domov ne povzroči kakšnega nepotrebnega glavobola. Morda bodo izkušnje sodelavcev premamile koga že letos ali pa jih uporabite kot napotek za načrtovanje dopusta v prihodnjem letu. Avgust ŽIBERT, ključavničar Letovali smo v prikolici Steklarne Hrastnik v Valkaneli. Za dopust v tej obliki smo se odločili iz večih razlogov: radi kampiramo, omogočene je več svobode razporeda dneva: po lastnem bioritmu in okusu vstajaš, greš spat, ješ, se prak tično oblačiš... Tovrstna oblika letovanja je tudi primerna našim plačam (sindikat omogoča plačilo na šest obrokov, artikle, ki so na hrvaškem dra žji, si pač pripelješ s seboj). Zdi se mi tudi, da je klima v hrvaškem Primorju popolnoma drugačna in nam vsem ustreza. Človek dobi resnično občutek, daje na morju, daje zamenjal okolje, čeprav so letovalci večinoma Slovenci. Uživali smo v miru in tišini pod borovci pred prikolico, se sprehajali, se naužili svežega morskega zraka in se spočili. S takšno obliko letovanja so zadovoljni mnogi naši delavci, kar se vidi po velikem povpraševanju po prikolicah vsako sezono. Komisija, ki o tem odloča, ima vedno zelo težko delo, ker mora izločiti več kot 2/3 prosilcev. Zato bi bilo pametno razmisliti o nakupu dodatnih prikolic in zadovoljiti večji krog delavcev. Uroš DRAGAN, strojnik Prvi del dopusta sem preživel precej delovno in sem v glavnem pomagal pri delu na domači kmetiji. Za konec dopusta pa smo se skupaj s še tremi kolegi odločili, da se podamo na najvišji vrh Evrope Mont Blanc. Gore so se mi že pred nekaj leti prirasle k srcu, ven da doslej višje kot na Triglavu še nisem bil. Zato je bil ta vzpon zame pravi podvig. S polnim avtomobilom nahrbtnikov smo krenili zvece^s^peljal^reKo Italije po dolini Aoste proti Franciji, pod predorom Mont Blanca in drugo polovico noči pretaborili v Chamonixu. Naslednje jutro smo se odpravili do Le Fayetta, kjer je možno, da se s posebnim vlakom odpelješ do nadmorske višine 2.300 metrov. Od tu naprej pa se prične prava tura, na kateri nas je spremljalo plezanje nad prepadnimi previsi, hoja po snegu in ledu. Vreme je bilo enkratno, poznavalci pravijo, da lepšega v letošnji sezoni sploh še ni bilo, kljub temu nas je pošteno prezeblo in napihalo, saj je pri temperaturi okrog -20 stopinj celzija še fotoaparat prenehal delati. Ves čas smo kristalno jasno videli naš cilj - vrh gore. Prvi dan smo se povzpeli na 4.300 metrov do bivaka, kjer smo prenočili. Naslednjega dne pa smo se odpravili proti vrhu. Zadnjih 500 metrov nam je zaradi višinske razlike in naše neaklimatiziranosti nanjo povzročalo vec težav, kot ves preostali del poti. Pomikali smo se po korakih, nato se enostavno nisi mogel več premakniti. Kljub temu nam je po dobrih štirih urah uspelo priti do vrha, na katerem razen snega in ledu ni ničesar. Pa vendar smo bili kljub prestanemu naporu, zaradi katerega se skoraj nismo mogli več premikati, nepopisno srečni in ponosni sami nase, da mu je uspelo premagati nekaj, kar ne uspe prav vsakemu.Po nekaj dneh pa sem se, da ne bi prekinil vsakoletne tradicije, povzpel še na Triglav. Hasnija HRSTIČ, pregledalka stekla Dopust sem preživela v rodni Bosni. 12 dni sem bila na obisku pri pri svojih in moževih starših, obiskali smo tudi nekaj sorodnikov. Čeprav to ni moj rojstni kraj, ker sta bili obe družini iz njega izseljeni, me veseli, da sem se po dolgem času srečala z najbližjimi. Tu imata družini le streho nad glavo, ni pa zemlje, kot smo jo imeli prej. Zato smo v glavnem počivali se pogovorili, malo smo pekli v naravi in se poveselili. Pavel ZAKONJŠEK, strojnik Skupaj z dekletom in še nekaj prijatelji sem preživel dopust v apartmaju v Medulinu pri Puli. Edino, kar me je motilo, je gneča na cesti. Cene so v povprečju približno takšne kot pri nas. Vreme je bilo lepo, malo rosice nas je le prijetno osvežilo. Dogajanj je v tem delu Hrvaške res veliko, tako da lahko izbiraš, kje se boš zabaval. Dneve smo preživeli ob vodi, se kopali, sončili in igrali odbojko.... Zvečer pa smo hodili na večerje, v disko, lunapark... Nočno življenje je tu res pestro. Alenka KUHAR, vodja finančne službe Letos smo dopust ponovno preživeli v Rabcu. Odločili smo se za 14-dnevni aranžma v hotelu Castor. Sobe so lepe, nudijo vse u-dobje od hladilnika, telefona, televizije, balkona. Osebje je prijazno, hrano pa nudijo na samopostrežen način, ki zadovolji sleherni okus in potrebe. Poleg hotela sta tudi dva bazena. Najbolj mi je všeč, ker je tu izredno lepo poskrbljeno tudi za zabavo otrok. Vsak dan so lahko dve uri preživeli v "mini klubu”, kjer poklicna animatorja poskrbita, da jim ni dolgčas nabirajo kamenčke, storže, jih barvajo, igrajo mini golf, pikado, uživajo v tomboli... Pa tudi za odrasle je lepo poskrbljeno. Zjutraj in zvečer se je možno tudi "razmigati” z enourno aerobiko, ki jo vodi profesionalec. Tudi na hotelski terasi se vedno dogaja nekaj novega, poleg plesa še veliko iger, v katerih sodelujejo vsi. Za zaključek pripravijo še posebno zabavo - osebje hotela na posebni leseni ladji pripelje z ogromno lučkami okrašeno veliko torto, ki jo nato razrežejo in razdelijo gostom. Vse skupaj popestri primerna glasbena spremljava. Skratka, znajo poskrbeti, da sleherni gost najde nekaj zase. Ker je glede na precej zaprt prostor gostov precej, pa je potrebno poskrbeti za ustrezen kotiček na plaži že zjutraj. To je tudi edina "slabost" dopustovanja v tem kraju. Voda pa je izredno čista, obala pa posuta z drobnimi kamenčki. Sicer pa se lahko kopaš tudi v bazenu. V njem smo precej igrali tudi odbojko. Privlači nas, ker je kraj obdan z ogromno zelenja, skozenj pa vodi prijetna stezica, namenjena le pešcem. Ni pa to tipično primorsko mesto - okolica je hribovita, mesto ni prepredeno z ozkimi uličicami. Največ gostov je iz Češke, sicer pa je precej tudi Slovencev. Parkirišča so urejena, avto je ves čas na varnem in v senci. Kljub temu, da bi letovali v Rabcu že drugič, razmišljamo, da bi tu letovali prihodnje leto.____________________________________________ Hidajet HASIČ, strojnik Celih 17 dni dopusta sem z družino preživel v Tuzli. Tu imam svoje star -še, obiskal pa sem tudi veliko sorodnikov in prijateljev, s katerimi se že dolgo nisem videl. Skupaj smo se poveselili, malo pekli in si imeli po dolgem času, ki je bil za vse zelo razburljiv, res veliko povedati. Staršem sem tudi precej pomagal pri delu na kme tiji. Trenutno je v tem delu situacija dobra, ljudje glede na razmere še kar dobro živijo. Velik problem pa je, ker ni dela. Žalostno je tudi videti ogro -nino beguncev, zlasti otrok, iz Srebrenice. Vsi trije narodi ponovno živijo skupaj in človek nima občutka, da seje pred kratkim končala vojna, ko so živeli v strahu drug pred drugim. Videl sem veliko poslovnih ljudi iz Slovenije in od drugod, tako da izgleda, da gospodarstvo prehaja v dokaj normalne tokove. Zato me čudi, da pa me moji starši zaradi neurejenih meddržavnih odnosov ne morejo obiskati niti za nekaj dni. Zato sem se že sedaj odločil, da jih v kratkem ponovno obiščem. Izidor BIZJAK, vodja PC Razsvedjava Pravkar smo se vrnili z dopusta iz mesteca Ždrelac na Pašmanu. Nikamor se nam ni mudilo, zato smo, čeprav je pot malo daljša, potovali ob obali in si ogledali obalna mesta. Nastanili smo v zasebni hiši pri izredno prijaznih gostiteljih. Tak način mi zelo ustreza, ker lahko pozabiš na uro in si dan razporediš tako, kot ti najbolj ustreza. Mislim, da je po celoletni tekmi s časom prav to namen dopusta. Vsi domačini so izredno prijazni, zelo spoštljivi so do turistov, še zlasti do Slovencev. Komunikacija v slovenščini je popolnoma normalna. Tudi cene so solidne, v povprečju enake kot pri nas. Za bivanje pa smo odšteli toliko, kot če bi letovali v prikolici. Sicer pa je otok pravi biser narave, morje je čisto, plaže čudovite, vsak si je lahko zase brez plačila poiskal svoj kotiček. Vseskozi piha lahen vetrič, ni tiste ubijalske vročine. V vodo vržeš trnek in uživaš. Tudi ponoči se prijetno shladi. Prav v času našega dopustovanja so praznovali 600-letnico imena mesta Ždrelac, priredili so veliko "fešto" z mnogimi znanimi gosti: Oliverjem Dragojevičem, Ibrico Jusičem; Sanja Doležal pa ima v tem mestu celo svoj lokal. Z dopustom so bili zadovoljni vsi člani moje družine, saj seje našlo za vsakogar nekaj. Ružica RADOVANOVIČ, pregledalka stekla Devet dni smo bili v avtokampu Jad ranka v Izoli. Imeli smo prijetno družbo, tako da smo se dobro zabavali, se spočili in sprostili. Vreme je bilo lepo, dežja je bilo ravno prav za osvežitev ozračja. Nato smo se za nekaj dni odpravili še na Hrvaško.Vese-la sem, da sem bila po enem letu v rodni Gunji in sem lahko spet objela svojo mamo. Imam tudi iskrico upanja, da bomo septembra za kratek čas obiskali še moževe sorodnike v Bosni, česar se že v naprej zelo veselim. Tone PUŠNIK, elektrikar Dopustovali smo v Ladinern gaju v bratovi prikolici. Zaradi vleka prikolice mi ustreza, daje kraj blizu naše meje, zlasti pa še za primer, če bi kdo potreboval zdravniško pomoč, ker se bolj zanesem na tovrstne usi uge v Sloveniji. Prehod preko meje je potekal brez težav, potnih listov tudi žigosali niso. Cene so za 50-100 % višje kot pri nas, zato smo življenj ske potrebščine večinoma pripeljali s seboj. Motilo meje tudi, ker uvajajo plačilo za plažo. Obala je precej kamnita in ni najbolj primerna za otroke, vreme pa nam je še kar dobro služilo. Veliko smo se sprehajali in naužili svežega zraka. Osebje je zelo prijazno. Največ gostov je nemcev, tako da smo se malo preizkusili v znanju tujih jezikov. Zabave je v kampu, še bolj pa v mestu veliko, vendar nam bolj ustreza miren dopust. Sicer pa sem pristaš reka, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Slavi BRAJER, referent kadrovske evidence Letovala sva na otoku Pagu v privat nem hotelu v kraju Jakišnica. Otok je precej kamnit, obraščen z niz -kim grmičevjem in ogromno oljkami. Na obali pa ni prave sence, kar pa naju z možem ni posebej motilo, saj nikdar ne greva na do-dopust zaradi poležavanja na plaži. Rada se sicer kopava, vendar ve -dno iščeva nove plaže, pa tudi sicer raziskujeva teren. Tako sva prečesala otok po dolgem in počez pa tudi izven njega vse do Masleniške-ga mostu in Zadra ter si ogledala zanimivosti in znamenitosti. Fotografije, ki sva jih posnela, pa so jamstvo, da bova čimmanj pozabila. Vesela sem, da sem ravno v času mojega dopusta videla in ujela v fotoaparat redek dogodek - cvet agave, ki cvete vsakih 100 let. Sicer pa je to miren kraj, ni gneče, pa tudi hrupne zabave ne, kar • nama popolnoma ustreza. Morje je kristalno čisto, plaže so večinoma urejene, po svoje pa so mi še bolj všeč Uste, ki jih je po univerzalnem okusu izklesala narava sama. Naslednje leto pa bova odšla raziskovat zopet drug teren, imam pa iskrico upanja za kratek skok na morje še letos. Branko VRETIČ, vodja skladišča gotovih izdelkov Letošnji dopust sem razdelil na dva dela. Prvega sem preživel v svojem vikendu, kjer smo v krogu družine uživali v miru in spokojnosti narave. Ker vikend še dograjujem in opremljam, sem ga delno tudi delovno izkoristil. Kljub temu, pa smo se imeli lepo, sprostili smo se, pozabili na skrbi in si nabrali novih moči. Konec avgusta pa se bova z ženo odpravila še na enotedenski dopust v toplice, medtem pa se bo sin udeležil kajakaškega tabora na Soči. Tako bo vsak od nas preživel proste dni, tako kot si želi. Vesel sem, da bomo letos prvič po dolgem času izkoristili dopust res dopustniško sproščeno in se z njim vsaj malo zavarovali pred stresi vsakdanjega življenja Kljub temu, da nihče od anketiranih, pa tudi sicer, ni preživel dopusta nekje na Havajskih ali Sejšelskih otokih, se je večina vrnila na delo napolnjena z energijo, ki seje skozi naporno leto iztisnila iz nas in z lepimi spomini na preživele dni. To pa je tudi glavni namen prostih dni: sproščenost, dobra volja, čas za počitek, zabavo, zase in drug za drugega. Saj, življenje je v resnici zelo preprosto, kar dajemo od sebe, to se nam vrača. Marinka ANŽLOVAR ZANIMALO VAS BO Kar dobra polovica letošnjega leta je že za nami. Med počitnicami in dopusti smo se tudi nekoliko spočili in vsak ima bolj ali manj lepe spomine na pretekle poletne dni. Kljub dopustom in upočasnjenem življenju je vseeno še kaj podati v poročilo o dogajanjih. Vrnimo se torej k našemu namenu -kadrovskim vestem. V zadnji številki sem vas seznanila z vestmi o zdaj že daljnem mesecu maju 1997. Ker pa nam po glavah roji vse kaj drugega od podatkov iz meseca maja, naj za osvežitev spomina navedem zadnje podatke, in sicer smo mesec maj 1997 zaključili s skupnim številom 81Ò zaposlenih, med katerimi je bilo 362 žensk in 448 moških, med vsemi pa smo imeli 27 delavcev sprejetih za določen čas, 3 pripravnike in 2 delavca sprejeta s poizkusnim rokom. Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe, in sicer: V MESECU JUNIJU 1997 nismo na novo ZAPOSLILI NOBENEGA DELAVCA delovno razmerje je PREKINILO 6 DELAVCEV, in sicer: UPOKOJENI (2 delavca): S polno pokojninsko in zavarovalno delovno dobo je odšla v zasluženo upokojitev Ana Poslek, pregledalka steklenih izdelkov. Po dolgotrajni bolezni je invalidska komisija upokojila Martina Bider-mana, pomožnega delavca v invalidski delavnici. ODPOVEDNI ROK (1 delavka): Od nas se je poslovila in preselila iz Hrastnika Cvetka Hočevar, dipl.ing., vodja oddelka za avtomatsko obdelavo podatkov. DOLOČEN ČAS (1 delavec): Peter Marinkovič, instrumetarec 3 je bil sprejet za določen čas ki mu je potekel. SPORAZUMNO (1 delavec): Marko Detič, rezalec stekla 2 je bil vpoklican na opravljanje svoje državljanske obveznosti. UPOKOJENA PO DOLOČENEM ČASU (1 delavka); Cvetka Hrup, rezalka stekla I. v brusil-nici bo svojo dokončno in zasluženo upokojitev pričakala doma. Po navedenih podatkih iz obeh mesecev se je število zaposlenih spremenilo, in sicer smo ob koncu meseca julija 1997 zaposlovali točno 800 delavcev, med katerimi je 395 žensk in 441 moških, med vsemi pa imamo še vedno 33 delavcev sprejetih za določen čas, 4 pripravnike in 1 delavca sprejetega s poizkusnim rokom. ***** PRIRASTEK V DRUŽINI Veselje prvomajskih praznikov je popestrilo novo in sveže rojstvo malega dojenčka-sina Aljaža, kateri je privekal na svet mamici Meliti Vidrih (zaposleni kot operater v skladišču gotovih izdelkov) in očetu Slavku, malemu Eriku pa bo novi bratec v veliko pomoč pri vseh kasnejših igricah. Novi mladi družini želim obilo zdravja in čimprejšnjih stabilnih korakov v novi svet ter veliko skupne sreče. **55:** POROČILI SO SE: Poletni meseci, dopusti in vročina so verjetno delno krivi da se vse več parov ne odloča za skok v zakonski jarem. Tudi tokrat ni bilo številnih veseljačenj, saj se je za sklenitev zakonske zveze odločila le Suzana Knez, samostojna komercialistka prodaje razsvetljavnega stekla, katera je svojo zvezo in življensko pot z izbrancem Aleksandrom Campari sklenila v mestu Milano-Italija. Mladoporočencema želim obilo skupne sreče in čim manj preprek na novi skupni življenski poti. ZAHVALA Ob mojem odhodu iz delovne sredine se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za lepa darila in izrečene besede. Se posebej se zahvaljujem ge. Mihaeli Brečko za pomoč ob slovesu. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov, zdravja in napredka.. Anica POSLEK ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre MARIJE JESIH se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi govorniku g. Kobalu, pevcem in godbi Steklarne Hrastnik ter g. župniku za lepo opravljen obred. Sestre Albina, Silva, Fani, in brat Jože z družinami. Na podlagi podane sporazumne odpovedi delovnega razmerja je tovarno zapustil Darko Verber, delavec težak. IZKLJUČEN (1 delavec); Feliks Fajfar, cizeler 3 pri vzdrževanju orodja v PC embalaži. Mesec junij smo zaključili s skupnim številom 804 zaposlenih, med katerimi je 360 žensk in 444 moških, med vsemi pa smo imeli 33 delavcev sprejetih za določen čas, 4 pripravnike in 1 delavca s pozkusnim rokom. Tudi v naslednjem mesecu, kljub že poletnim razmeram je bilo dokaj sprememb in sicer: V MESECU JULIJU 1997 smo na novo ZAPOSLILI 1 DELAVCA, in sicer Stanko Kuhar bo v našem podjetju opravil 6 mesečni pripravniški staž na delovnem mestu strojnika 3 v PC pogrnjena miza. delovno razmerje je PREKINILO 5 DELAVCEV, in sicer: DOLOČEN ČAS (2 delavca): Blažku Ivanoviču in Slavku Mihajliku, je potekel določen čas, za katerega sta bila sprejeta. SPORAZUMNO (1 delvec): Na podlagi sporazumne odpovedi delovnega razmerja je prekinil Borut Hlastan, strojnik 3 v programu PC pogrnjeni mizi. VT.O. (1 delavec): Tudi z rubriko JUBILANTI (to so delavci, kateri, kateri so svojo pripadnost firmi izkazali z dolgoletnim delom in so za to prejeli tudi skromno jubilejno nagrado), se nismo že dolgo srečali, zato vam sedaj posredujem te podatke: 10 LET Aleksandra Baumgartner pregledalka stekla., Anton Erjavec strojnik 3 v PC pogrnjeni mizi in Marjan Polak vodja obrata priprave zmesi in taljenja. 20 LET Refija Hasikič- pregledalka stekla, Slavka Katranicovič- pregladalka stekla, Antonija Novak- skladiščna delavka Brina Šušter- administrator pregleda in Nada Rankovič-pregledalka stekla. 30 LET Judita Brglez- pregledalka stekla, Ivan Kaluža- ročni pihalec I-brigadir, Silvo Oberčkal- strojni rezalec stekla v bru-silnici, Alojz Šmagelj- izmenovodja zmesarne, Ivan Šušter- ključavničar 2 v PC pogrnjeni mizi, Mitja Udovč-tehnolog v PC pogrnjeni mizi in Nevenka Vastič- vodja plansko analitskega oddelka. ČESTITAMO VSEM! Kadrovska služba-Slavi Brajer Nagradna križanka AVTOR: KARLI DREMEL OSJE GNEZDO ANGLEŠKI FIZIK (PAID REKA V FRNCIJI ORIGINALNO IME FINSKE PLAZILEC IZ TROPSKE AMERIKE, LEGVAN EGIPČANSKI BOG SONCA MESTO V AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI OKLAHOMA NAVADA, ZNAČAJ. NRAVNOST ČUFAR TONE , SLOVENSKI IGRALEC (ARNOLD) BISTVENA SESTAVINA KRAJ V IUZM HERCEGOVINI KIT UBIJALEC ČEŠKI PEVEC (KAREL) LOJZE ROZMAN OSKAR LANGE DESETI RIMSKI CESAR INDIJI SREDIŠČE BOMBAŽA ŠVEDSKI FIZIK (NELSX GUSTAF) VZVIŠENA LIRSKA PESEM TONOVSKI NAČIN LEPOTILNA POMADA MESTO OB REKI KVßAN REČ ZA M.ZKi \\ I i MRLIČEV' AM. PISATELJICA (HILDA) POSTAVEN ŠPORTNIK VEČJI KOS POHIŠTVA INKOVSI VLADAR PISATELJ FLEMING NAM DAJE DNEVNO SVETLOBO PRIPADNIK STAROGR. PLEMENA PAJČOLAN ŽALNA TKANINA SATIRIK BUCHWALD PRIVRŽENEC NACIZMA NOČNO, ZABAVIŠČE UROČITEV, ZDELO KRAJPRI Mariboru KRALJICA PRI ŠAHU PISATELJICE KARLIN FRANCE BEVK AVSTRIJSKA SMUČARKA JUNAKINJA V ROMANU APRIL' KONJSKI POVODEC jozi: OLAJ ČLAN ORGANIZACIJE MONASKI KNEZ BODICA KONICA ETNIČNA SKUPINA V JUGOZAHODNI AFRIKI HUNSKI KRALJ v VRSTA ŽLAHTNIH JABOLK SONCU NAJBUZJI PLANET IBSENOVA DRAMA DELITELJ ŠTEVILO'S KATERIM DELIMO OČE ZAVEST APOLLONIO OLGA REMS ZAREČ DELEC SNOVI MADŽARSKI ŠAHIST (ISTVAN) JUŽNOAME-RISKI NOI TURSKA Pl-SATELIICA (HALIDE EDIP) GORA V SVICI PARIŠKA MODISTKA ORODJE ZA '"■ZANJE DRV SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR 0OSIP) REKA V TOGU V AFRIKI SESALEC POLARNIH MORIJ REKA V BOSNI BIVALIŠČE UMRLIH ORGAN VOHA MESTO V ZAHODNI NIGERIJI SLOVENSKI NOVINAR (ANDREJ) RUSKA PLESALKA PAVLOVA .ANJA RUPEL CHAPLINOVA VDOVA OLIMPIJSKE 'GRE ANGLEŠKI FILMSKI PRODI CENT (ARTHUR) INDIJSKA DRŽAVNICA GANDHI REGULIRANJI JAKOSTI ALI NAPETOSTI EL.TOKA ŠPORTNI NOVINAR BERGANT FLORA IN TALNA FAVNA PRIMESI NAFTNIH DERIVATOV TOPOV POSEKA GOLICAVA HAZARDNA IGRA Sodobna učiteljica naroči učencem, naj za domačo nalogo napišejo, kako so prišli na svet. Dušan doma sede in začne isati, medtem, ko njegova mama lupi rompir. Fantič vpraša mamo, iz česa je nastal. Mama ni razpoložena za pogovor, zato mu pokaže krompir: "Iz tega!"Dušan neha pisati, vzame krompir in ga da v žep. Naslednji dan otroci berejo naloge: prvi omeni štorkljo, drugi zelnato glavo, tretji navaja, da so ga kupili, četrtega našli v gozdu in tako naprej. Ko pride na vrsto Dušan vstane, seže v žep in vpraša: "Ali naj ga najprej izvlečem m nato pripovedujem, ali naj najprej povem in ga potem pokažem?" "Dobro je," reče učiteljica, "sedi"! Ti se še preveč spoznaš. sj: Policist ustavi kolesarja: "Luči nimate., tisoč tolaijev kazni; mačjega očesa nimate... še tisoč tolarjev kazni; zavore niso v redu... dvatisoč tolarjev kazni; zvonca tudi nimate...še tisoč tolarjev kazni, našteva policist in začudeno gleda kmeta, ki se ob vsaki izrečeni kazni vedno bolj smeje. "Zakaj se smejete?" ga nazadnje vpraša z ostrim glasom, "to vendar ni smešno!" "Pa še kako je smešno! Koliko bo plačal šele sosed, ki gre za menoj! On sploh kolesa nima ...!" Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolaijev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK do 20.9.1997. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št. 6-7/97 smo dobili 82 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: L nagrada 5.000 tolarjev: Lidija KIRN 2. nagrada 3.000 tolarjev: Andrej KUŠAR 3. -5. nagrada po 1.000 tolarjev: Vili FABJAN,upo. Marija TUT-NER, upok., Slavica PERŠIČ, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: Oriana, Rodrigo, STEKLARNE, Vevče, PRVA SKUPŠČINA, H.D., Omre, organdi, baretka, Rask, Tanaro, obala, Ti, nerval, O.W., Jasna, igralka, oseba, til, koine, J.E, V.L., ranč, Miro, kraljevič, Ariana, Muta, orbita, bakrorez, komat, Isar, I.B., jetra, aro-mat, L.T., ekcem, Amon, Ni, Annie, salva, rasa, as, romar /K.D./ STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman Grafična priprava in tisk: Tiskarna Velenje Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C.L maja 14, tel.: 0601 54 600 Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št.23/32-934) z dne 25.1.1993 je glasilo proizvod informativne narave za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.