GOSPODARSTVO
TRGOVINA ♦ FIN A N CA ♦ I N D U S T R I J A ♦ OBRT ♦ K M E T I J S T V O LETO VIII. ŠT. 181	PETEK, 27. AVGUSTA 1954	TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
De Gasperi, Italija in Trst
V	Selli di Valsugana na Tridentinskem (Južnem Tirolskem) je v četrtek, 21. avgusta, podlegel drugemu srčnemu napadu,, ki se je pojavil kot posledica obistne bolezni, Alcide De Gasperi, bivši predsednik italijanske vlade. Pokopali so ga slovesno v Rimu v ponedeljek. De Gasperijeva smrt je vznemirila Italijane, pa tudi v tujini je zbudila veliko .pozornost, ker je De Gasperi še vedno odločno vplival na notranjo in zunanjo politiko Scelbove vlade.
De Gaspariju priznavajo velike državniške sposobnosti njegovi pristaši in nasprotniki. Za seboj ima dolgo politično kariero. Umrl je v 73. letu, a s politiko se je začel ukvarjati že kot študent jezikoslovja na univerzi
v	Innsbrucku. Leta 1911 je postal poslanec v dunajskem parlamentu, kjer je predstavljal Tirolce italijanske narodnosti do zloma Avstro-Ogrske.
V	Italiji se je pridružil don Sturzo-
vi	ljudski (katoliški) stranki; po don Sturzovi smrti je prevzel njeno vodstvo. Ko je bila ljudska stranka razpuščena leta 1926, se je zatekel pred fašisti v Vatikan, kjer je bil knjižničar do zloma fašizma po drugi svetovni vojni. Po vojni je obnovil don Sturzovo stranko pod novim imenom
—	krščanske demokracije (democra-zia cristiana). Bil je zunanji minister v Bonomijevi vladi, nato v vladi republikanca Parrija; sredi decembra 1945 je postal ministrski predsednik, potem ko je pomagal pri strmoglavljenju v levo usmerjene Parrijeve vlade. Na tem mestu je ostal do 28. jul. 1953, ko je moral odstopiti zaradi poraza svoje stranke, ki ni na volitvah izvo-jevala zaželene absolutne večine. Njegov volilni zakon, s katerim so bile uvedene kljub protestom pravih demokratov tako imenovane vezane liste in ki je pripomogel do zmage tudi tržaškim iredentistom, mu je prinesel pravi polom. Po letošnjem kongresu stranke v Neaplju se je moral umakniti pred Panfanijem kot glavni tajnik stranke.
Povojna usoda tržaških Slovencev in Tržačanov sploh je tesno povezana z njegovim imenom. Prav zato nas toliko bolj zanima njegovo delo. (Njegova smrt bo vplivala tudi na notranjepolitični razvoj v Italiji, ker je u-grabila človeka, ki si je mnogo prizadeval, da bi v demokrščanski stranki ohranil ravnovesje med raznimi strujami, ki se medsebojno pobijajo.) De Gasperi je bil z grofom Sforzom pobudnik tiste italijanske politike, ki je stremela za razveljavljenjem mirovne pogodbe in dovedla končno do znane trojne izjave iz leta 1948 (za priključitev Svobodnega tržaškega o-zemlja k Italiji); ta izjava je vnela nevarne spore okoli Trsta ter končno dovedla do oktobrskega diktata in nevarnih zapletljajev na meji. Vendar gre De Gasperiju priznanje,, da je bil pri izbiri sredstev boij previden kakor njegov naslednik Pella, ki se ni ustrašil pred mobilizacijo in napovedjo gospodarskega bojkota Jugoslaviji, da bi izsilil izvedbo oktobrskega diktata.
še dan pred svojo smrtjo, ko se je počutil že zelo slabo, je De Gaspe ri telefonsko poklical Rim, da bi zvedel, kako se razvija konferenca za Evropsko obrambno skupnost v Bruslju. Silno ga je potrla vest, da se je položaj popolnoma prevrnil zaradi francoskega predloga, ki je pre-vrgel staro zasnovo Evropske obrambne skupnosti in razburil zlasti Nemce in Američane. Geslo o združeni Evropi sta De Gasperi in Sforza vtkala na zastavo italijanske diplomacije. Tako sta pomagala pri postavljanju mednarodnega pozorišča, na katerem bi Italija lahko nastopala kot enakopravna država; vrata v Organizacijo združenih narodov so ji bila kot premagani državi zaprta. Edino po »združeni Evropi«, Montanski uniji (premogovni in jeklarski skupnosti), Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) in Organizaciji severne atlantske pogodbe je Italijo vodila pot v svet. To je bil hladni račun italijanskih državnikov, ne pa navdušenje za samo idejo o »združeni Evropi«. Prav zato tudi niso mogli ti najvnetejši pobudniki »združene Evrope« vdihniti svoji zasnovi nikakšne nove globlje ideje, kakor niso znali postaviti širšega okvira za rešitev vprašanja narodnostnih skupin (manjšin). V tem okviru bi bili sicer našli rešitev tudi tržaškega vprašanja.
V	svoji zunanjepolitični zasnovi je De Gasperi lahko računal na podporo Združenih ameriških držav. (2e na mirovni konferenci mu je Bymes prvi med zmagovalci stisnil roko.) Amerika je tudi globoko segla v svojo blagajno
—	nad 2 milijardi dolarjev in za o-koli pod milijardne vojaških naročil se je steklo v Italijo.
Na pobudo Amerike so prenesli v Rim tudi sedež važne mednarodne organizacije FAO (za prehrano in kmetijstvo). De Gasperiju je odpiral Pot v svet tudi Vatikan. Za svoje politične uspehe se ima De Gasperi mnogo zahvaliti tudi Togliattiju, ki je s svojim tiskom in svojimi govori vne-{hal pri Američanih strah pred revolucijo in s tem omehčal srca ameriških finančnikov, v resnici pa se je zadovoljil samo z rožljanjem.
Pri delu za gospodarsko obnovo Italije je poleg ogromne ameriške pomo-či pomagala De Gasperiju tudi okol-host, da je italijanska industrija o-stala nedotaknjena sredi strašnih evropskih razvalin. Preden so se indu-strije drugih držav opomogle, so italijanska industrijska podjetja, ki jih i® ojačil še priliv ameriškega kapita-ta, ogromno zaslužila z izvozom svo-iUf izdelkov. Pri jizvajaniju agrarne reforme je De Gasperi obtičal na ^°1 poti, ker se je v njegovo stran-^ ko zateklo tudi mnogo bogatašev, ki

Poslovitev Angležev od Sueškega prekopa Na praga zagrebškega velesejma
Gospodarski in politični pomen te mednarodne prometne žile
Več domačili in
tujili razstavljalcev
Predstavljanih bo 15 držav
Umik Velike Britanije od Seuškega prekopa sodi gotovo med najvažnejše dogodke na svetovnem pozorišču v letu 1954. Na tem ne izpremeni nič dejstvo, da bo zadnji angleški vojak zapustil prekop šele čez 20 mesecev (o-koli maja 1956). Sklep Angležev, da prepustijo stražo ob prekopu Egipčanom, ki so lastniki tega ozemlja, je sprožil nov plaz uporov v Francoski Severni Afriki, za katerimi je ves mohamedanski svet, hkrati pa tudi novo gibanje Grkov na Cipru proti Angležem, ki bodo prenesli sedež glavnega stana svojih čet iz Tel el Kebira prav na Ciper. Ce se je Churchillova vlada odločila za ta korak, ko je vendar Churchill pred leti odločno vstal proti laburistom, ki so zagovarjali odhod iz Egipta, in če se je 40 poslancev iz Churchillovega tabora uprlo sklepu svojega lastnega voditelja, je to znamenje, da za Anglijo ni bilo druge izbire, kakor ta, za katero se je lahko odločil Churchill. Značilno je tudi, da je pri pogajanjih tajno sodelovala tudi Amerika.
TRST IN SUEŠKI PREKOP
S Sueškim prekopom je tesno povezan tudi razvoj tržaškega gospodarstva. Tržaškemu prometu se je po Suezu odprla neposredna pot na Srednji in Daljni vzhod — v Indijo, proti Kitajski in Japonski. Pot v Indijo skozi Sueški prekop je za tovorne ladje skoraj za 14 dni krajša kakor proga okoli Afrike. Od leta 1869, ko so odprli promet skozi prekop — to se je zgodilo s pravo pravcato procesijo 68 ladij, na katerih so se ob zvokih Verdijeve Aide vozili evropski vladarji — se je promet skozi tržaško pristanišče naglo dvignil. Tržačani so z napetostjo sledili temu dogodku tudi zaradi tega, ker je tehnično izvedbo Lessepsove zamisli izvršil tržaški inženir Negrelli.
PRVI ANGLEŠKI VOJAK V FORT SAIDU
Angleži so se izkrcali na egiptovskih tleh, da bi zavarovali prekop pri Fort Saldu leta 1882, ko je prišlo do upora egiptovskih nacionalistov in je bila Aleksandrija obstreljevana s topom. Vpliv na samo družbo, ki upravlja prekop (La Compagnie Universel-le du Canal Maritime de Suez) so si Angleži pridobili leta 1875, ko je predsednik vlade Benjamin Disraeli kupil od kedifa Ismaila za 4 milijone funtov delnic te družbe. Kedif je bil zapravljiv človek in je ostal brez denarja. Disraeli se je odločil za ta korak, ne da bi se posvetoval s parlamentom in si zato izposodil denar od lor-
Kot poroča pariški dopisnik ameri-šbega lista »lNew York Journal of Commerce«, je zasebna francoska skupina svetovalcev tovarniških obratovo-dij dosegla velike uspehe pri dvigu produktivnosti v francoski industriji. Svetovalci obratovodij v industriji za rafinirapje nafte, kemični industriji, industriji elektrotehniške opreme, v stro-jarnah, kovinski, tekstilni in papirni industriji so uspeli, z uvedbo boljših proizvodnih metod v vseh teh industrijah zvišati plače za več kot 20% pri istočasnem znižanju cen za skoa-o prav toliko in da so se dobički teh industrij pri vsem tem lahko dvignili.
Skupino, ki je znana pod imenom CASP (Comite d’Action Social pour la Productivite), je leta 1952 ustanovilo šest francoskih industrijskih podjetij skupno s strokovnjaki za produktivno.!, ki proučujejo vprašanja v zvezi s produktivnostjo skupno s francoskim odborom za produktivnost.
Leta 1953 je h CASP-u pristopilo nadaljnjih 11 podjetij. To organizacijo ustanavljajo sedaj v drugih evropskih državah. Nedavno je od Evropske organizacije za produktivnost, bi je ena izmed ustanov Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) prejela nalogo, da prouči možnosti iz-
da Rotschilda. Tako je prišlo v last angleške vlade 44% delnic omenjene družbe. Nad Egiptom so tedaj vladali še Turki. Dovoljenje za gradnjo prekopa je podelil Francozu Ferdinandu de Lessepsu egiptovski kedif Said paša točno pred 100 leti, to je leta 1854. Francozi imajo še danes večino delnic sueške družbe v svojih rokah. Vsak delničar ima lahko samo 10 glasov ne glede na število delnic. Z mednarodnim dogovorom v Carigradu iz leta 188Q je bila zajamčena prosta plovba vsem ladjam skozi prekop v miru in vojni.
daljšanja odnosov med delavci in delodajalci.
Ravnatelj CASP-a, Gerard De Moy, je izjavil, da je namen podjetij, katerim pomaga njegova organizacija, povečati proizvodnost tako, da bi pri zmanjšanju proizvodnih stroškov bilo mogoče doseči povečanje dobička. Največja ovira za povečanje produktivnosti v francoski industriji je malodušnost vodstev podjetij, ki za povečanje produktivnosti nočejo vzeti pobude v svoje roke, ter odpor delavstva pri pospeševanju učinkovitejših proizvodnih metod iz bojazni pred povečanjem brezposelnosti.
Kot piše Louis Bley v »New York Journal of Commerce«, je De Moy dosegel mnogo boljše uspehe, kadar je imel opravka neposredno $ posameznimi podjetji kot pa s celotno industrijo. Potem, bo si zagotovi sodelovanje obratovodij, razloži CASP delavcem, kakšne koristi imajo lahko od povečanja produktivnosti. Kot je izjavil De Moy, je nadalje značilno, da sodeluje z njegovo organizacijo tudi člani komunistične «Confederation Gčnerale du Travail« (CGT).
Od najnovejših uspehov, ki jih je dosegel CASP, je posebno omembe vreden uspeh v francoski rafineriji nafte
že na našem zemljevidu je nekaj podatkov o samem prekopu. Vožnja skozi prekop traja približno 15 ur. Pristojbina za prehod je visoka in znaša 97,5 stotinke dolarja (sboraj dolar) za tono. Lansko leto so dohodki sueške družbe znašali 88 milijonov 200.000 dolarjev; družba je izplačala za dividende 29 milijonov 800.000 dolarjev. Vrednost delnic, ki jih je Disraeli kupil pred 79 leti, je poskočila na borzi nad šestkrat.
OGRON NA VREDNOST A.7GLESKIH OPORIŠČ '
družbe »Shell Oil Co.«, bi zaposluje 11 tisoč delavcev. Lansko leto je družba z zmanjšanjem proizvodnih stroškov lahko zvišala plače svojih delavcev za 20 odstotkov.
CARINSKA VOJNA AMERIŠKIH INDUSTRIJCEV
Na povišanje carine na uvoz švicarskih ur v Združene ameriške države poskušajo Švicarji odgovoriti z bojkotom nekaterih vrst ameriških izdelkov. Tako naj bi ustavili kupovanje ameriških avtomobilov. Švicarska javnost zahteva tudi bojkot znane pijače coca-cole. Razburjenje v Švici je izredno, vendar se oglašajo ljudje, ki svetujejo, naj javnost ohrani mirno kri. švicarska urarska industrija še ni pričela odstavljati svojih delavcev. V avgustu so sicer v navadi dopusti.. Računajo, da izmed 60.000 delavcev, ki so zaposleni v urarski industriji, dela 20.000 za ameriški trg.
Ameriška carinska komisija zahteva od ameriške vlade, naj omeji uvoz tujih koles, in sicer tako, da bi določili število koles, ki se lahko uvozijo. Ta predlog je razburil angleško industrijo koles. Zdaj organizirajo skupno akcijo, ki naj bi jo izvedli v Ameriki. Ameriška carinska komisija trdi, da je bil uvoz koles v tem letu za 50% večji kakor lansko leto. Prav za toliko je nazadovala ameriška proizvodnja.
Zagreb, 24. avgusta
2e od 10. avgusta, ko je uprava zagrebškega velesejma odprla vrata raz-stavljalcem, da lahbo prično urejati svoje razstave, polje na sejmišču novo življenje. Na sejmu so se letos pojavili predstavniki novih domačih in tujih podjetij, ki doslej sploh še niso razstavljali. Računajo, da razstavlja letos okoli 700 jugoslovanskih podjetij, se pravi mnogo več kakor lansko leto. Pripraviti jim je bilo treba nov prostor. Domača industrija in kmetijstvo sta lansko leto zavzemala okoli 9.000 kv. metrov razsatvnega prostora, medtem ko bo letos jugoslovansko gospodarstvo zavzelo okoli 40% prostora več. Za razstavo jugoslovanskih proizvodov je bil zgrajen nov paviljon, ki obsega 2.900 kv. metrov pobritega prostora in je stal okoli 80 milijonov dinarjev. Jugoslovanska podjetja bqdo razstavljala okoli 2.600 izdelkov domače industrije, med temi bo okoli 600 novih.
Sejmišče so letos razširili skupno za novih 4.000 kv. metrov; kljub temu so prostori še vedno pretesni, tako velik je odziv domačih in tujih podjetij. Zanimanje tujega gospodarstva za zagrebški velesejem ni prav nič popustilo. Letos se je poleg drugih držav priglasila tudi Turčija. Kolektivno bodo razstavljale: Turčija, Grčija, Avstrija, Švica, Anglija, Holandija in Belgija; razstavljala pa bodo še podjetja iz Italije, Svobodnega tržaškega ozemlja, Nemčije, Francije, Združenih ameriških držav, Švedske, Danske, Izraela in Kneževine Lichtensteina. Lani je razstavljalo 731 tujih podjetij, letos se je njihovo število še povečalo. Mnogo razstavnega prostora — 2.000-2.500 bv. metrov — so odkupila angleška, avstrijska iji italijanska podjetja. Tuja podjetja razstavljajo zlasti izdelke težke in lahke industrije. Kakor prejšnja leta je tudi letos močno predstavljana industrija kmetijskih strojev, ker računajo tuja podjetja, da je v Jugoslaviji še vedno velika potreba po teh.
Sejem bo odprt od 3. do 14. septembra.
DUNAJSKI VELESEJEM
Jesenski dunajski velesejem bo trajal od 12. do 19. septembra. Sejma se bo udeležila tudi Jugoslavija s kolektivno razstavo. Za sejem se zanimajo zlasti slovenska podjetja.
VELIKO ZANIMANJE TRŽAŠKIH TRGOVCEV
Za zagrebško gospodarsko prireditev se čedalje bolj zanimajo tudi tržaški trgovci, ki so že od nekdaj v poslovnem stibu z Jugoslavijo. Zanimanje za jugoslovanski trg je letos toliko večje, ker pritiska na Trst čedalje večja kriza. Poslovni krogi iščejo nove poti, po katerih bi se izvlekli iz sedanje zagate. Ne gre samo za izvoz tržaških industrijskih izdelkov ali za nabavo jugoslovanskih proizvodov in pridelkov, temveč tudi za obnovitev gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo s posredovanjem tržaških trgovcev, ki dobro poznajo oba trga. Na tržašbe posredovalce pritiska tudi italijanska industrija, ki bi rada plasirala svoje izdelke v Jugoslaviji in na Balkanu sploh
Pomen toioškep sejma se dviga
Letošnja sejemska prireditev v Celovcu je bila prvič po vojni na lastnem sejmišču, ki so ga zasedbene o-blasti izpraznile. Celovški sejem pridobiva vedno bolj mednarodno lice. Poleg kolektivne razstave iz Slovenije se je letos pojavil na sejmu tudi »tržaški paviljon«, v katerem je bilo z raznimi fotomontažami prikazano gospodarstvo Trsta. Na sejem je prispelo tudi odposlanstvo iz Trsta pod vodstvom podžupana inž. Visintina. Nadalje so bila predstavljana tudi podjetja iz Italije in Nemčije.
Dne 11. avgusta so priredili »jugoslovanski dan«. V imenu Trgovinske zbornice LR Slovenije je glavni tajnik inž. Miloš Vehovar povabil v jugoslovanski razstavni prostor časnikarje na konferenco. V imenu trgovinske zbornice je bil prisoten tudi dr. Ivan Ples. Slovenija se je letos že šestič udeležila celovške razstave.
Vrednost angleških o--porišč ob Sueškem prekopu cenijo nad eno milijardo 400.000 dolarjev. Naj večja vojaška skladišča, o katerih menijo, da so najpomembnejša izmed .vojaških skladišč v tujini, so pri Tel el Kebiru, na zahodni strani. Skladišča so v puščavskem svetu in ločena od ostalega sveta. TEK (Tel el Kebir) je obdan z žično ograjo, dolgo 17 milj.
Ob Sueškem prekopu je okoli 80.000 angleških vojakov. Glavni stan angleške vojske ne samo za ta predel, temveč tudi za Jordan, Libijo, Sudan, Sirijo, Libanon, I-rak, Izrael, Savdovo A-rabijo., Jemen, Perzijski zaliv, Iran in Etiopijo (Abesinijo) je v Fayidu ob Sueškem prekopu. (Angleške čete so samo v Jordanu, Libiji, Sudanu in ob Sueškem prekopu.) Glavni stan bodo prenesli v Nikosijo na Cipru. Angleži bodo še nadalje imeli pravico u-porabljati letališča ob Sueškem prekopu, oporišča pa bo uporabljala posebna družba s civilnimi nameščenci, pri kateri bodo imeli besedo tudi Angleži. V primeru napada na Egipt ali na katero koli arabsko državo ali r.a Turčijo, imajo Angleži pravico zopet zasesti oporišča. Zadevna pogodba še ni bila izdelana v podrobnostih.
Ulove pobude francoskih industrijcev
noric se je usmililo kriških ribičev
Ze stoletja si slovenski človek na Tržaškem služi svoj vsakdanji kruh v potu svojega obraza. Zemlja je skopa in morje ved.no bolj nehvaležno. Kmetije propadajo in v naših pristanih je vedno manj ribiških čolnov, ker si danes mladi ljudje iščejo v mestu lažjega zaslužka.
Od 1. avgusta do 29. septembra (dan sv. Mihaela) traja v naših krajih prava sezona tunoilova. Stara navada je bila, da je premožni gospodar, lastnik ribiške opreme za Jov na tune, poklical k sebi že meseca julija dva ribiča in jima izročil »tunero« (posebni čoln), mrežo in vso ostalo opremo z nalogo, da bi izbrali še sedem mož in sestavili »kompanijo«. Ta dva sta z izbranimi ribiči ves mesec popravljala čoln in šivala mreže. Nekateri vaščani so darovali cel »pršut«, da bi prišli v tako kompanijo. V starih časih je bi,i celo devinski grof lastnik takih ribiških čolnov.
Na tržaški obali so lovili tune Kon-tovelci, Križani in Nabrežinci. Konto-velci so imeli dve »trati« (čolna s popolno opremo), Križani sedem in Nabrežinci eno. Zaradi pičlega zaslušba so marsikateri ribiči opustili lov in gospodarji svoje trate. Danes lahko rečemo, da 'lovijo samo še Križani, ki
se upirajo razlastitvi zemlje. Temeljno socialno vprašanje, ki ga ustvarja velika razlika med bedo nižjih slojev in razkošjem pri bogataših in aristokratih, je ostalo tudi v povojni Italiji nerešeno.
De Gasperi ni bil mož velikih idej in drznih zamisli, pač pa spreten taktik iz dunajske šole. Po njegovi smrti je v notranji, pa tudi zunanji politiki Italije, nastala velika vrzel.
so razdeljeni v tri kompanije. Dva gospodarja sta Nabrežinca (Gospodič in Petelin), eden pa je s Kontovela (Cern-par).
Tume lovijo na določenih mestih, od koder so ribiči odstranili največje kamne in kjer so morsko dno očistili, da se mreže ne bi poškodovale. Ta mesta so, začenši od Trsta proti Devinu: Ce-das, Lahovci, Randele, Faren. Savnik, Cavse, Brojnica, Vir in Draga.
STRATEGIJA TUNOLOVA
Nekoč so imele trate svoje stalno mesto in so tam čakale na tune. To ni veljalo za Savnik, Cavse in Brojni-co, kjer so se ribiči vrstili. Čolni za lov na tune se razlikujejo po zunanjosti od ostalih: dolgi so 10-11 metrov, široki pa 2-2,5 m; nimajo jambora in ne krmila. V njih šo štirje veslači, bi imajo posebna imena: prvi je »provir«, drugi »čupar«, tretji »pod puopo« in četrti »na puopi«. Zadnjemu se morajo vsi pokoriti. On je »kapo«, vodi iov in krmari barko z veslom. Poleg veslačev sta v čolnu še dva moža, ki mečeta mrežo v morje. Sprednji je »svinčar« in meče v vodo svinec, ki je pritrjen na mrežo in jo vleče navzdol; drugi pa »šurer«, ki meče plutovino, ki drži mrežo na površini. Razen posadke v čolnu so še trije opazovalci, ki so razpostavljeni na pobočju hriba (približno 100 m nad morjem). Ti morajo nenehno paziti na prihod tunov. Med seboj so oddaljeni 200-300 m. Proti Trstu je »levi krajnik«, ali »krajnik de magra«, proti Devinu pa »desni krajnik« »li »krajnik de grassa«, vmes je
pa »srednjek«, ki stoji prav nad tunero in daja na ves glas povelja načelniku trate.
Od ranega jutra do večera zrejo opazovalci neprenehoma v morje; tudi ko jim prinesejo kosilo, ne smejo umakniti pogleda od morske površine. Zgodilo se je namreč, da so zaradi trenutka raztresenosti ribe ušle in ribiči zgubili bogat plen. Radovedni vaščani se pridružijo opazovalcem (večkrat se jih zbere kar desetine) in tam pripovedujejo razne dovtipe. Se danes se v Križu spominjajo veselih kramljačev, kakor so bili Tinca, Mekola, Mento in Keštoca. Pravijo, da je bilo letos pri opazovalni točki »Pri hrastičih« nad 100 ljudi.
Večkrat se je zgodilo, da v celi sezoni ni bilo tunov od nikoder. Takrat je velika beda pritisnila na ribiče in je, kakor pravijo, »šest mož jedlo iz enega lonca«. Opazovalci so nemo zrli v morje in ribiči pod njimi obupano čakali v brezdelju.
»BAUTA, BAUTA!« — TUNI PRIHAJAJO
Ce je pa bila sreča mila je n. pr. levi krajnik zroč proti Trstu nenado-mo opazil, da je gladka morska površina zaživela in zablestela v soncu. Tuni so prihajali v strnjeni jati. Takoj je na vse grlo zadonel glas: »Bauta de magra! Bauta! Bauta! . . .« (Pozor z leve!). Posadka je tedaj namah planila pokoncu in zaveslala proti odprtem morju, medtem ko sta svinčar in šurer v naglici spuščala mrežo v morje. Cez nekaj časa je »kapo« obrnil čoln proti
levi. Plutovina na mreži je začrtala lok nad vodo. Srednjek je tedaj prevzel vodstvo in ker so tuni prav počasi prihajali, je opozorjal načelnika posadke: »Kacavat, kacavat« (počasi!). Tedaj je bilo treba počakati, dokler se ni mreža zaprla v polkrog in zajela ribe. Srednjek je zaukazal: »Salde, salde (u-stavi!«(. Veslači so dvignili vesla in napeto pričakovali nadalnja povelja. In glej! Jata tunov se bliža z veliko hitrostjo. Krasno je videti, kako se pojavljajo v vodi temnomodre lise in drsijo vzdolž obale. Treba je pohiteti. Srednjek zakriči na vse grlo: »Bauta zaza, bauta zaza!« (na vso moč!). Ribiči zopet zaživijo, zgrabijo za vesla, mrzlično mečejo mrežo y morje in ko je v vodi približno dve tretjini mreže, srednjek, ki je videl, da je jata tunov prišla v odprto mrežo, zavpije: »Vog, vog!« (veslati proti obali!). Načelnik posadke okrene tunero proti bregu in zapre mrežo. Ribe se splašijo in skrijejo na dno. Ko se zopet pojavijo na površju, je lov uspel. Se en ukaz! »Tira« (vleči!). S tem je srednjek izpolnil svojo nalogo.
KAKO SI DELIJO DOBIČEK Na obali se je medtem zbrala gruča ljudi, ki so prihiteli s ceste, iz vinogradov in celo iz vasi, da bi pomagali vleči mrežo iz vode. Vedo, da jih čaka kos tunine kot nagrada za pomoč, ki bo toliko večja, kolikor bo lov uspešnejši. Pomagačem pripada sedmima lova, ako število ulovljenih rib ne presega 50; nad tem številom pa desetina. Seveda se tega pravila ne držijo toč-
šiling je 23 do 25 lir), ki je bil določen za Slovenijo, je bil popolnoma izkoriščen; toliko poslov so zaključili predstavniki slovenskega gospodarstva na sejmu. Slovenija izvaža na Koroško sadje, vino, čreva, sadne sokove, ribje konzerve, zdravilne rastline, med, svinjsko usnje in strojila. Na sejem so seveda prišla podjetja, ki se bavijo s trgovino s temi proizvodi, pa tudi nekaj drugih. Med temi so bile »Slovenija-les«, »Gosad« (izvoz zdravilnih zelišč in suhih gob), dalje »Medex« (izvoz medu), »Slove-nija-vino«, »Dom« (izvoz izdelkov domače obrti in industrije). Naj omenimo še, da sta se razstave v Celovcu udeležili tudi dve podjetji iz cone B, in sicer »Delamaris« iz Izole (izvoz konzerviranih rib) in »Vino-Ko-per«. Močno je bilo letos predstavljano tudi domače kmetijstvo, zlasti živinoreja. Kakor prejšnja leta so tudi letos dali močan poudarek lesni razstavi. Kritika v tujih listih o slovenski skupni razstavi je bila zelo ugodna. Tako poudarja n. pr. »Stand-punkt« (Božen), da je bila razstava slovenskih podjetij res učinkovita.
PREMALO PŠENICE V JUGOSLAVIJI. Na tiskovni konferenci je državni tajnik za narodno gospodarstvoFL KJ Hasan Brkič navedel nekaj podatkov o letošnjem pridelku pšenice in drugega žita v Jugoslaviji. Vreme je pokvarilo rast posevkov. Pridelek pšenice in ržj bo letos dosegel 1,8 milijonov ton. Povprečni pridelek pšenice in rži v razdobju 1947-1953 je znašai 2 milijona 444.000 ton, leta 1951 pa je dosegel 2,555.000 top. Po hudi suši v letu 1952 je dosegel 1,9 milijona ton, se pravi, da je bil letošnji pridelek pič-lejši kakor po suši leta 1952. za 100.000 ton. Hektolitnska teža pšenice, ki se običajno suka med 76 in 80 kg, bo letos znašala 64-75 kg. Zaradi slabe letine bo treba povečati uvoz. V gospodarskem letu 1952-53 je Jugoslavija uvozila nad 100.000 vagonov pšenice v vrednosti ■rad 100 milijonov dolarjev. V gospodarskem letu 1953-54 je Jugoslavija nameravala uvoziti 85.000 vagonov, a je do 1. junija uvozila že 57.000 vagonov. V gospodarskem letu 1954-55 pa naj bi uvozili 74.000 vagonov. Zaradi letošnjega slabega pridelka bo treba uvoziti več žita, verjetno v vrednosti okoli 85 milijonov dolarjev. To predstavlja eno tretjino vrednosti jugoslovanskega izvoza.
AMERIŠKA POMOČ. Po sprejemu ameriškega poslanika Jamesa Riddle-bergerja pri jugoslovanskem zunanjem ministru Popoviču je bilo objavljeno, da bo tehnična pomoč Organizacije združenih narodov Jugoslaviji v prihodnjem letu izdatna. V okviru tega
delovali proti povratku Italije v te kraje, se pravi državljane Svobodnega Tržaškega ozemlja, ki je pod zaščito Organizacije združenih narodov.
nn
nase
I I

RIMSKA DIPLOMACIJA SE JE STREZNILA?
Tržaško vprašanje je zadnje tedne obtičalo. Težko je reči, po čigavi krivdi — Tržačani bi rajši rekli: po čigavi zaslugi. Zdi se, da zavlačuje rešitev rimska diplomacija, ki se dela, kakor dat se ji ne mudi; znano je, da slabo zaključi kupčijo tisti, ki pokaže, da bi jo rad zaključil. Sicer pa imajo Italijani v Trstu dejansko v svojin rokah že vso oblast, ako izvzamemo policijo.
Reševanje se je zavleklo verjetno tudi zaradi tega, ker ima zahodna diplomacija nujnejše opravke. Na dnevnem redu je reševanje Evropske o-brambne skupnosti po polomu konference v Bruslju, lei ne izključuje popolnega preobrata ameriške politike nasproti zahodni Evropi; Amerika utegne Evropi obrniti hrbet. Nasproti tem vprašanjem, s katerimi je povezana tudi naraščajoča napetost v Južni Aziji, združena z zunanjo politično ofenzivo Kitajcev, je tržaško vprašanje res kapljica v morju.
Čeprav je težko prodreti za zaveso beograjske diplomacije, se verjetno ne motimo, ako trdimo, da se niti jugoslovanski diplomaciji ne mudi. Pogodbo o Balkanski zvezi ima že v žepu. Tako poroča rimski dopisnik dunajskega lista »Die Presse« (21. VIII.), da se je po podpisu blejskega sporazuma rimska diplomacija streznila. V Kirnu so .marali ugotovim, aa gre razvoj mednarodne politike svojo pot; streteške potreba se ne ozirajo na nacionalne občutljivosti. Blejska pogodba je zadela v Rimu na odpor., Nikdo ne zanika, da je maršal Tito uspešno izvedel težko diplomatsko akcijo, ki je zelo povečala njegov ugled in u-gled njegove države doma in na tujem. Zato se lahko zgodi, da bo Jugoslavija glede Trsta postala bolj nepopustljiva, pravi dopisnik.
Dunajsko uredništvo je postavilo v podnaslov aopiisa iz Rima oznacoo »žalostna bilanca zapičenja na Trst«. Dopisnik namreč pravi, da je bilo »zapičenje« rimske pol\tlke na Trst za Italijo neplodno. Trst je postal mrtva točka, zaradi katere je Italija že preveč zamudila. Zdaj se hoče rimska diplomacija obrniti drugam in na-
načrta bo odšlo iz Jugoslavije v tujino 376 jugoslovanskih tehnikov, ki bodo uživali štipendijo, z druge strani pa bo OZN poslala v Jugoslavijo 46 izvedencev za metalurgijo, elektrotehniko in lesno industrijo.
1.500 JUGOSLOVANSKIH VAGONOV ZA TURČIJO'. Od septembra lanskega leta so 4 jugoslovanske tovarne železniških vozil izvozile v Turčijo 1.500 tovornih železniških vagonov. To so tovarne v Kraljevu, Slavonskem Brodu, Smederevski Palanki in Kru-ševcu. Tovarne v Kraljevu bodo povečali, da bo lahko izdelala 2.000 novih vagonov in popravila 12.000 starih vagonov na leto. V" ta namen bodo morali investirati 2,5 milijarde dinarjev.
Nepremišljen zakon proti Tržačanom
Italijanska diplomacija je bila znana kot spretna in zvita. Nastopala je vselej v finih rokavicah. Prav zaradi tega je Tržačane toliko bolj osupnil najnovejši italijanski zakon glede nameščanja javnih uslužbencev v coni A za primer, da bi prišla pod italijansko upravo. Ta zakon, ki ga je senat že odobril, namreč določa, da bodo zapodili iz službe vse Tržačane, ki so
no in prerekanja niso redka. Pomagači, k; prej pridejo, dobijo lepši in večji kos. Zato sestavljajo po navadi seznam pomagačev po vrsti njihovega prihoda. Ko je mreža zaprta, vlečejo eni za plutovino, drugi za svinec. Obkoljeni prostor se vedno zožuje'. Rib rst več nikjer videti1. Splašeni tuni, ki trčijo ob mrežo, plavajo globoko na dnu. Ko postane prostor pretesen so prisiljeni splavati na površje. Razbesneli divje švigajo po vodi in dvigajo peno; njihova usoda je zapečatena. Nekateri se že sami z repi ubijejo med sabo, druge pa z mrežo potegnejo na suho. Ta zaključna faza lova je najzanimivejša. Tune zakoljejo, jih očistijo drobovja, razdelijo del plena, ki je določen za pomagače, ostalo pa takoj odpeljejo v Trst na ribji tng.
Takšni prizori se odigravajo v Tržaškem zalivu že stoletja. Povelja za tunolov so deloma benečanskega izvora, toda kriški ribiči so jih prikrojili po svoje tako, da jih danes nihče drugi ne razume: n. pr. »bauta« iz buta (vrzi). Kontoveljski ribiči uporabljajo popolnoma druge, bolj slovenske izraze.
PRISELJENI RIBICI IZZIVAJO
Ze dve leti niso ulovili tunov ob tržaški obali. Nekateri mislijo, da so vzrok temu morski psi, ki krožijo v zalivu drugi pa so mnenja, da tune polovijo že na odprtem morju moderno opremljeni ribiči, med katerimi je veliko istrskih priseljencev. Mnogi izmed teh se prav izzivalno vedejo nasproti našim ribičem, ker se zavedajo, da jim nihče ne more do živega. Nekateri so se celo tako spozabili, da so se približali domačinom vzklikali: Sciavi, an-dč a zapar la tera! (Sužnji, pojdite kopat zemljo).	(Nadalj. na str. 2.)
doknaditi zamujeno. Svojo pozornost bo namreč posvetila predvsem arabskim in vsem mohamedanskim narodom, ker čuti, da so jo na Balkanu prehiteli.
Ako bi se to res zgodilo, bi se po našem mnenju Italijani rešili nepotrebnega težkega finančnega in političnega bremena, ki si ga hočejo na-priti. Razčistili bi potem z lahkoto svoje odnose z jadranskim sosedom in tudi .z ostalimi balkanskimi narodi, hkrati pa bi se oddahnili tudi Tržačani. a
RESNIČNOST
»Komunizem je — ali je to nekomu prav ali ne — resničnost, ki zajema polovico ljudi, živečih na tem svetu. Misel a!i želja, da bi se dal zopet izkoreniniti, je prav tako neumna, kakor je bilo Hitlerjevo prepričanje, da se da izkoreniniti krščanstvo. To so spoznali pametni Angleži in si zdaj zato prizadevajo, da bi dosegli znosno sožitje (modus vivendi) s komunistično polovico tega sveta.«
To je izjavil dr. Oton John, nekdanji načelnik urada za obrambo ustave v Zahodni Nemčiji, ki je uskočil v Vzhodno Nemčijo, to je v nasprotm tabor. John ne odobrava Adenauerja ve politike, ki sodeluje z Ameriko in se bori proti Sovjetski zvezi.
V VZHODNO NEMŠKO CONO je te dni pobegnil tudi zahodno-nemškl poslanec Karel Franz Schmidt-Witt-mačk, pristaš krščanske demokracije, Ni znano, ali je ta dogodek v zvezi z begom dr. Johna.
PONOČNJAK in plinska razsvetljava
Ko so v začetku preteklega stoletja pričeli v Evropi uvajati plinsko razsvetljavo na ulicah, je nekdo zapisal v nemški list »Koelnische Zeitung« tudi tole: »Ulično razsvetljavo je treba odbiti iz naslednjih razlogov:
1.	iz bogoslovnih razlogov. Plinska razsvetljava pomenu poseg v božji red. Po tem je bila noč postavljena za temo, ki jo prekine samo v določenih časih mesečina. Proti temu ne smemo vstajati. V svetovne načrte ne smemo posegati in zato tudi ne poskušati noči izpremeniti v dan.
2.	Iz zdravstvenih razlogov. Ako se ulice razsvetljujejo, bo ljudem tem laže in prijetneje postopati po ulicah. Tako se bodo prej prehladili, dobili bodo kašelj in postali hripavi.
3.	Iz filozofskih razlogov. Plinska razsvetljava bo pokvarila moralo. V-metna svetloba bo pregnala iz ljudi strah pred tem, kar marsikaterega slabiča obvaruje pred grehom. Ta svetloba osokoli tudi grešnika, da občepi v krčmi pozno v noč.
4.	Iz narodnostnih razlogov. Javne veselice imajo namen dvigniti narodno zavest. Razsvetljenje z balončki (i-luminaclja) je za to prav primerno. Ta vtis bo plinska razsvetljava oslabila, ker bo zaradi vsakdanje razsvetljave otopela dovzetnost gieaatcev.«
Kaj bi šele zapisal ta kronist proti današnji neonski razsvetljavi!

V OZADJU PETROLEJSKEGA SPORAZUMA JE AMERIKA
Po sporazumu bo svetovni trg uravnovešen
Nedavni sporazum o perzijskem petroleju, ki so ga sklenili v Teheranu, predstavlja pa mednarodnem področju odločilno uveljavitev načela »konzorcija« namesto monopolističnega izkoriščanja, ki je bilo tako značilno za polpreteklo dobo. Mednarodni konzorcij mnogo bolj ustreza dandanašnjim odnosom med državami, ki so industrijsko zelo razvite, ter državami, ki jih s tega vidika lahko imamo za »zaostala področja«.
Tudi poi relativnem pomirjenju med perzijsko vlado in Anglo - iransko petrolejsko družbo je postalo jasno, da v njenih rokah ne bo nikoli več imela osredotočene celotne perzijske petrolejske proizvodnje. Zato je sama Anglo-iranska petrolejska družba, ko je jasno spoznala stališče teheranske vlade, zahtevala, naj pri pogajanjih sodeluje-jo tudi ameriške petrolejske družbe.
Po novem sporazumu ima Anglo-iranska petrolejska družba 40% kon-zorcialnih deležev. 40% je porazdeljenih med pet ameriških petrolejskih družb, ostanek pa dobila holandska »Royal Dutch Shell« (14%) in francoska »Compagnie Francaise des Petro-les« (4%); gre torej za konzorcij osmih petrolejskih družb, pri katerem imajo ameriške petrolejske družbe in Anglo-iranska petrolejska družba enak delež.
V Teheranu so Američani posredovali predvsem, da bi perzijsko vlado rešili iz težke gospodarske krize, ki je postala tudi politično vedno bolj nevarna, in so bili — kar se zadeva petroleja — naklonjeni rešitvi, kakršne so dosegli v deželah Srednjega vzhoda, kot v gaudovi Arabiji in v Kuwaitu, kjer pripada 50% dobička tamkajšnjim vladam.
Naprave za črpanje in rafiniranje nafte bodo lahko ponovno spravili v pogon v treh mesecih. Po cenitvah strokovanjakov bo leta 1955 vrgla Iranu obnovljena petrolejska industrija 60 do 75 milijonov dolarjev, leta 1956 110 do 130 milijonov dolarjev, po letu
Ladijski promet skozi tržaško pristanišče med 16. in 21. avgustom je bil naslednj :,i
ITALIJANSKE IN TRŽAŠKE LADJE
»Mantova« je prispela iz Raverme prazna in se vrnila s 340 t nafte in 7 potniki. »Messapia« je priplula iz Benetk s 46 t in 169 potniki in se vrnila s 798 t in 180 potniki. »Femanda« je prispela iz Ravenne prazna in se vrnila s 500 t nafte in 9 potniki. »Cam-pidoglio« je priplula iz Benetk s 4 t in 85 potniki in se vrnila s 1.859 t in 84 potniki. »Citta di Messina« je priplula iz Barija s 160 t in 65 potniki ter odplula v Benetke s 135 t in 57 potniki. — PRIPLULE SO: »Aguilinla« iz Ravenne prazna, »Aristide« iz S. Gior-gio di Nogaro s 7 potniki, »Amesa« iz Barija z 924 t olja in 12 potniki, »Ed-gardo« iz Chioggie prazna, »Onda« iz Benetk s 550 t, »Verax« iz Ancone prazna. — ODPLULE SO: »Valfiorita« v Benetke s 63 potniki, se vrnila z 82 po'-niki in zopet odplula v Benetke z 88 potniki, »Maria Cristina« v Sidon prazna, »Palmaiola« v Piombin z 2.000 t litega železa, »Europa« v Capetovvn z
253	potniki, »Maria M.« v Ravermo z 240 t in 7 potniki, nato se je vrnila prazna in zopet odpilila v Ravenno z
254	t bencina in 7 potniki, »Leme« v Benetke s 1.076 t, »Vittoria S.« na Malto s 500 kub. m lesa in 7 potniki, »Fre dianna« na Reko prazna, »Siculo« v Sudan prazna, »Giosuč Borsi« v Bari s 1.670 t in 5 potniki, »Vesuvio« v Neapelj s 57 t, »Ottaviano« v Porto For-nace s 150 t olja in 6 potniki in »Nuo-va Pinta« v Raso s 6 potniki.
PROMET LADIJ jiJUGOLINIJE« (Od 1. do 26. avgusta)
»Učka« je priplula 2. avg. z Reke, vkrcala 265 t blaga za pristanišča Daljnega vzhoda in odplula istega dne na Reko. »Hrvatska« je priplula 4. avg. iz Tangerja, izkrcala 65 t blaga, vkrcala 147 t in odplula na 'Reko 5. avg. na redni progi v Severno Ameriko. »Zagreb« je prispela 4. avg. iz Benetk, izkrcala 70 t blaga, vkrcala 1.090 kub. ih lesa in 175 t blaga ter odplula 7. avg. na Reko na redni progi na Bližnji vzhod. »Triglav« je priplula 10. avg. iz Severne Evrope, izkrcala 166 t blaga, vkrcala 54 t in odplula istega dne na Reko. »Skopje« je priplula 16. avg. iz Benetk, izkrcala 181 t blaga, vkrcala 410 kub. m lesa In 737 t blaga ter odplula 19. avg. na Reko na redni progi na Bližnji vzhod, »Sarajevo« je prispela 21. avg. iz Bienetk, izkrcala 110 t blaga, vkrcala 910 kub. m lesa in 405 t blaga ter odplula 26. avg. na Bližnji vzhod.
Pričakuje se prihod ladij: »Srbija« 28. avg. iz Severne Amerike, »Triglav« 2. sept. z Reke na progi za Dalnji vzh., »Vojvodina« 5. sept. iz Severne Evrope, »Titograd« 6. sept. z 'Reke na progi za Bližnji vzhod. »Dinara« 10. sept. z Daljnega vzhoda.
PROMET LADIJ »JADROLINIJE« Med 3. in 25. avgustom
»Lastovo« je prispela 3. avg. z Reke, izkrcala 20 t in 6 potnikov ter odplula 4. avg. v jadranske in grške luke. »Istra« je priplula 10. avg. z Reke, izkrcala 50 t blaga in 2 potnika, vkr-
1957 pa okrog 190 milijonov dolarjev letno.
Za prihodnje leto predvidevajo, da bo znašala proizvodnja približno 15 milijonov ton surove nafte, leta 1957 se bo ta proizvodnja podvojila. Američani računajo, da bo v prvem letu obnovljenega delovanja rafinerije (leta 1955) znašala proizvodnja kakih 300.000 sodčkov dnevno deta 1957 pa približno 600.000 sodčkov dnevno.
Za konzorcij petrolejskih družb je teheranski sporazum uradno podpisal Howard Page od »Standard Oil« iz New Jerseya. Pred zaključno stopnjo pogajanj je spravil razne stranke v stik Herbert ml., ki je bil pred dnevi imenovan za pomočnika ameriškega zunanjega ministra, in ki ga je ameriški zunanji minister imenoval za svojega po-
AVSTRIJSKA TRGOVINA Z LESOM
Kakor znano omejuje Avstrija izvoz okroglega lesa. Med podjetji na Koroškem, Salzburškem in Štajerskem se je vnel spor zaradi dodelitve kontingenta hlodovine, ki je namenjena tujini. Italijanski trgovci zahtevajo povišanje kontingenta hlodovine; sicer ne bodo kupovali desk v določeni višini. Avstrijski trgovci zahtevajo, da bi s$ kontingent hlodovine za Italijo povišal od 200 do 250' standardov.
V prvem' polletju 1954 je Avstrija izvozila 1,6 milijona kub. metrov žaganega lesa. V juliju je izvoz znašal 294.141 (mesec prej 320.210 kub. met.). V Italijo so Avstrijci izvozili v juliju 135.434 kub. metrov, v juniju pa 129,380 kub. metrov. Tudi v Nemčijo so Avstrijci izvozili v juliju več lesa, in sicer 95.302 v juniju pa 89.777 kub met. Izvoz hlodovine je v juliju dosegel 14.601, v juniju pa 19.104 kub. metrov.
IZVOZ RIŽA V JUGOSLAVIJO. Tržaška trgovinska zbornica je med tržaške tvrdke razdelila izvoz 3.000 ton riža y Jugoslavijo ;gre za del kontingenta (5.000 ton), ki je bil odobren v
cala 102 t in 16 potnikov ter odplula 11. avg. v jadranske in grške luke. »Lastovo« je prispela 17. avg. z Reke s 7 potniki, vkrcala 30 t blaga in, 2 potnika ter odplula 18. avg. v jadranske in grške luke. »Istra« je priplula 24. avg. z Reke s 30 t blaga in 2 potnikoma, vkrcala 54 t in 5 potnikov ter odplula 26. avg. v jadranske in grške luke.
GRŠKE LADJE
»Johannis C.« je odplula v Bizerto prazna. »Aios je odplula na Reko prazna. »Astipalea« je prispela iz Ravenne z 22 t olivnega olja in li potniki. »Aristodom« je odplula v Patras s 420 kub. m lesa in 7 potniki.
ANGLEŠKA »Vivien Louise« je pripeljala iz Tripolisa z 14.120 t olja in 59 potnikov; »Prospector« je prispela iz Swansona prazna in odplula v Adem z 11.257 t bencina in 47 potniki. AMERIŠKA »Exchster« je prispela iz Neaplja z 721 t in odplula na Reko prazna; »Lippromb« je odplula na Reko z 2.500 t. NEMŠKA »Lachnek« je odplula v Port Said natovorjena. KOSTARI-SKA »Slrob« je priplula iz Pirana prazna in odplula v Bengazl z 270 kub. m lesa. NORVEŠKA »Peter« je odplula v Tripolis s 61 potniki. FRANCOSKA »Colonel Viljeux« je pripeljala Iz Norfolka 9.000 t premoga.
sebnega svetovalca v perzijskem petrolejskem vprašanju.
Zanimanje ameriške vlade za rešitev perzijskega petrolejskega spora je narekovala potreba po čimprejšnjem o-jačenju iranskega gospodarstva nasproti nevarnosti, ki so jo predstavljali zavezniki ZSSR .Res je pa tudi, da bodo imeJe od petrolejskega sporazuma splošne koristi zahodne petrolejske družbe, predvsem pa jamči sporazum za ponovno vzpostavitev ravnotežja na svetovnem petrolejskem trgu. Ze v prvem letu svojega obnovljenega delova nja bo iranska petrolejska industrija lahko krila povečano povpraševanje, do katerega je prišlo zaradi troletne neaktivnosti petrolejske industrije v Perziji. Nadaljnji napredek pa bo še bolj zajamčil potrebno ravnotežje.
jugoslovanskem - italijanskem sporazumu.
VIŠJA CENA ALUMINIJA V AMERIKI. Tovarne aluminija v ZDA so povišale ceno aluminija od 22,50 na 23,50 stotinke dolarja. Računajo, da bodo tudi kanadske tovarne zvišale ceno od 19 na 22 stotink.
LIRA SE JE UTRDILA. Zaradi velikega 'števila turistov se je lira nasproti dolarju utrdila in tudi praktično dosegla uradni tečaj. Američani so prodajali dolarje po 624-625 lir.
TEČAJ DINARJA. Na obračunskem mestu v Ljubljani je dinar notiral dne 18. avgusta: ameriški dolar 944 dinarjev, angleški funt 2.493, 100 nemških mark 20.400, 100- belg. frankov (v Zagrebu) 1.801,56, 100 franc, frankov (v Ljubljani) 270, 100 švic. frankov 18.900, 100 lir 146,50, 100 lir STO 146, 100 holandskih florintov 22.600 dinarjev.
NOVI JUGOSLOVANSKI KOVANCI Naroidna banka FLRJ bo dala v promet nove kovance po 5, 2, 1 ip pol dinarjev z oznako 1. 1953. Novi kovani i so iz aluminijeve legure. Sedanji kovanci iste vrednosti, ki so iz cinka, ostanejo še v obtoku.
NOVI KOVANCI V ITALIJI. V promet so prišli novi kovanci po 1 in 2 liri. Na žalost se skoraj nič ne razlikujejo od 5 in 10 lirskih kovancev. Zato nastajajo v prometu neljube pomote.
VEČJA VREDNOST PERZIJSKEGA DENARJA. Vrednost iranskega (perzijskega) denarja rial je bila povečana, in sicer je bil zdaj določen tečaj 82 riala za 1 dolar (poprej 93 rialov),
IZLET KMETOVALCEV V EMILIJO IN ROMAGNO. Dne 7. septembra t. 1. priredi Področno kmetijsko nadzorni-štvo poučni izlet z avtopulmanom v pokrajini Bologna in Fcrii. Ogledalo se bo važne kmetijske in živinorejske naprave, zgledna mala posestva, v hribovitih predelih Emilije in Romagne ter njih proizvodno usmerjenost. Izletniki bodo imeli tudi priložnost, si ogledati vrtnarstvo okolice Riminija in hkrati tudi Republiko S. Marino. Izlet bo trajal 4 dni. Podrobnejša pojasnila daje Področno kmetijsko nad zorništvo — Ulica Ghega št. 6-1, tel. 38673. Vpisovanje do konca tega meseca.
MORJE SE JE USMILILO
(Nadaljevanje s 1. strani.}
LETOS JE BILA SREČA MILA!
Letos so imeli končno naši ljudje, ki žive od morja, mnogo sreče. Odkar pomnijo niso še ulovili v dveh dneh zaporedoma toliko rib, kakor 13. in 14. avgusta. 2e prejšnji večer je bilo slutiti nekaj novega na morju. Naslednjega dne zjutraj so opazili tune na mnogih krajih, toda kriški ribiči niso bili pripravljeni in njihovi čolni za tu-nolov so bili poškodovani in potopljeni. Naglo so zgrabili za orodje, zamašili za silo največje luknje in zaveslali na položaje. Prva trata (Gospodičeva) je dospela na Savnik, takoj vrgla mreže 'in zaprla 350 rib, nekaj časa za njo je prišla Petelinova skupina in zajela drugih 270; v Brojnici je tretja skupina (Cemparjeva) ulovila 300 tunov. Največjo srečo je imela tisti dan skupina, ki je prva začela loviti, ker je čez nekaj ur zopet vrgla mreže in zajela novih 600 tunov. Ribe so tehtale 8-9 kg vsaka. Po celem Tržaškem zalivu je bil plen bogat. Tunina je kmalu poplavila tržaški ribji trg in cene na debelo so padle od 780 na 220, na drobno pa od 900 na 380 lir kg. Previdni ribiči niso hoteli prodati rib po tako nizkih cenah, temveč so precejšnje količine plena odpeljali v velike hladilnike v Stivan. Tam so zgrajene celice, v katere lahko spravijo po 2000 tunov. Za vsako celico zahtevajo 2000 lir odškodnine na dan.
ODNOSI MED GOSPODARJEM IN RIBICI
Glede razdelitve dobička med gospodarjem in ribiči, je zanimivo sledeče; do leta 1926 je bilo v navadi, da so si gospodar in ribiči razdelili dobiček na pol. Toda prevelika beda je prisilila ribiče, da so mnogokrat lastniku čolna zakrili del plena. Leta 1926 je dr. Jožef Sedmak iz Sv. Križa uredil odnose med gospodarjem in ribiči. Tako gre gospodarju 40% dobička, 60% pa ribičem. Poleg tega imata načelnik moštva (»kapo«) in sred® j ek pravico
Avgust Starc
TRST- TRS ES TE P.zza detla Borsa No. 7/1 Tel. 24486
UVOZ
♦	± IZVAŽA
11 z v o z [A * UVAŽA
Stroji za lesno industrijo Termoplastični izdelki Laboratorijski in merilni instrumenti Kemični proizvodi
Drva za kurjavo Vse vrste mehkega in trdega rezanega lesa
HIDROMONTAZA - Maribor
IZRAl>JUJEMO I MONTIRAMO:
Sve vrste komandnih pleča za razvojne uredjaje raznih napona.
Konstrukcije razvodnih uredjaja od 0,4 110 hv. sa vratima i zaštitnim mrežama.
Stubove za dalehovode varene Ui nito-vane, izrada svili vrsta i tipova.
IZVRŠAVAMO	opravke i remonte
elektrarna i fabrika,
SFAR A VEJAMO svu elektromašinsku opremu i materjal.
PREVOZIMO	teškuindustrisku o-
premu i mašine sa vlastitim specijal-nim traktorima i prevoznim sretstvima do 100 tona.
HIDR0M0NTAŽA MARIBOR
Gosposvetska cesta 86 - Telef. 3076 - 3078 3070 - 2824 - 2823 - Telegram: Hidromon-taža Maribor-Poštanski fah broj 33
MEDNARODNA TRGOVINA
ESSSffO ŽIVUAJl UOVENUEGA P O M O H C A K A
KOLO ZGODOVINE SE VRTI HITREJE. V zadnjih dveh mesecih se svetovni razvoj nekam hitreje razpleta: nedavna sklenitev premirja v Ženevi glede Indokine, ki jo je dosegla Francija s pomočjo Anglije in Rusije proti volji Amerike, in polom konference o Evropski obrambni skupnosti v Bruslju odkrivata hudo notranjo krizo v vsem obrambnem sistemu, ki ga že leta in leta gradi A-merika. Francoza odbijajo takšno organizacijo Evropske obrambne skupnosti, v kateri bi Zahodna Nemčija uživala popolno enakopravnost s Francijo in ki bi omogočila oborožitev Nemčije. V bistvu je to tudi sovjetska politika. Po francoskem načrtu, ki ga je predložil ministrski predsednik Mendes-France petim zunanjim ministrom (Nemčije, Italije, Holandije, Belgije in Luksemburga) se vojske teh držav ne bodo združile; francoska vojska ostane na svoji zemlji. Samo posamezne formacije (oddelki) francoskih vojsk in štorih drugih zahodnih držav bi poslali v Nemčijo, kjer naj bi z nemškimi enotami sestavile skupno obrambno armado. V Bruslju so se temu predlogu uprli zlasti Nemci. Te so podprli tudi Italijani in Holandci, medtem ko so Belgijci poskušali posredovati. V zadnjem trenutku so posredovali še A-meričani in Angleži, toda zaman. Mendes-France se ni dal pregovoriti in konferenca je propadla. Predsednik francoske vlade je odpotoval v London, kjer se je z angleškim državniki pogovoril o novem načrtu za organizacijo Evropske obrambne skupnosti. Mendes-Francea čakajo doma večje težave, ker se je boj med pristaši in nasproltnikii Evropske o-brambne zveze zaostril. Trije ministri pristaši generala De Gaulla so že pred odhodom ministrskega predsednika v Bruselj odstopili, ker - so nasprotni kakršni koli organizaciji Evropske skupnosti.
PREDSEDNIK BRAZILSKE REPUBLIKE SE JE USTRELIL. Getulio Var-gas, predsednik brazilske republike se je V ponedeljek ustrelil, ker se je del vojske uprl proti njemu in zahteval njegov odstop. Pred ameriškim poslaništvom so bile nato hrupne demonstracije.
Njegov naslednik je postal dosedanji podpredsednik Joao Cafe Filho. Upor proti Vargasu so organizirali letalski častniki iz razburjenja, ker ni vlada razčistila umora nekega letalca, o katerem so domnevali, da ga je umoril neki Vargasov pristaš.
ZOPET POGAJANJA V KOREJI? Kitajski zunanji minister Cu Enlaj je sporočil odposlanstvu angleške delavske stranke, ki je obiskalo Peking, da je Kitajska za spravo in sodelovanje z azijskimi in evropskimi narodi. Kitajci so pripravljeni pogajati se glede mirne ureditve spora na Koreji. Med njimi in ostalimi azijskimi narodi naj bi posredovala Indija, med Kitajci in evropskimi narodi pa Anglija. Kitajci vedno ostreje zahtevajo, da se čete generala Cangkajšeka odstranijo s Formoze. Zaradi tega je narasla napetost z Ameriko, ki podpira generala s svojo mornarico in letalstvom.
IZZIVANJE? Predsednik FLRJ Jugoslavije Tito je v nedeljo 15. avgusta na jahti »Jadranka« prispel v Koper; v njegovem spremstvu sta bila Edvard Kardelj in Aleksander Ran-kovič. V luki je ostal samo eno uro in se nato peljal preti Brionom, kjer je na letovanju. Obiskal je tudi Rovinj in Poreč. »Messaggero Veneto« pravi, da pomeni njegov obisk izzivanje. Po letu 1945 ni bil predsednik FLRJ v coni B. S tem svojim obiskom je prekršil mednarodno pravo, ker je prestopil mejo ozemlja, ki je pod zaupno (jugoslovansko) upravo, se pravi pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov. List očitno pozablja, da je predsednik italijanske vlade De Gasperi imel na glavnem trgu v Trstu leta 1949 volilni propagandni govor in da je tudi cona A pod nadzorstvom OZN.
400.000 GRKOV NA CIPRU zahteva, naj se otok priključi h Grčiji. Na otoku živi še okoli 100.000 Turkov, ki želijo ostati pod angleško upravo. Grki so se obrnili na Organizacijo združenih narodov. Po Grčiji so bile hrupne demonstracije proti Angliji. Na vrtu angleškega konzulata v Atenah je eksplodiral dinamit. Vodja turške manjšine na Cipru jc izjavil, da mu je turška vlada zagotovila, da se bo uprla vsaki spremembi; ako bodo Angleži odšli, bo zahtevala priključitev otoka k Turčiji.
15Q0 ZBOROVALCEV se je zbralo na svetovnem cerkvenem kongresu v Evanstonu v Ameriki (od 15. do 31. avgusta). Nastopili so v imenu 188 najrazličnejših krščanskih cerkva, predvsem protestantskih. Predstavnikov rimske katoliške cerkve in ruske pravoslavne cerkve ni bilo. Po vojni so se predstavniki teh cerkva prvič zbrali leta 1948 na Švedskem, kjer so obsodili plemensko politiko, se pravi preganjanje sodržavljanov druge narodnosti.
47.
NA TRDNIH TLEH AMERIŠKE CELINE
Uradniki pristaniških oblasti, ki so takoj po našem prihodu prišli na ladjo, so nezaupno zmajevali z glavo, ko smo jim povedali, od kod smo prijadrali. Morda nas prav zato niso dolgo mučili s svojim pregledom. Zdravnik je vsakemu izmed nas vbrizgal tri injekcije, od katerih je vsaka vsebovala najmanj en deciliter seruma, ter nam pri tem zagotovil, da smo sedaj varni pred tremi najnevarnejšimi brazilskimi boleznimi in sicer trebušnim legarjem, malarijo in rumeno mrzlico. Pripomnil je sicer, da v Per-nambuku preži na nas še več drugih bakcilov, katerih se pa bomo najlaže branili, ako bomo pustili pri miru določeni sloj prebivalstva ženskega spola.
Tako smo se po dobrih dveh tednih plovbe znašli na trdnih tleh ameriškega kontinenta. Vse uradne in poslovne obiske smo odložili za prihodnji dan ter se radovedni in žejni novih
dogodivščin pomešali med raznobarvno množico prebivalcev Pernambuka.
Toda že ob prvih korakih po širokih ulicah modernega mesta smo naleteli na nemale težave. Ker te ameriške Benetke leže v tropskih krajih in je tam vročina res neznosna, smo bili vsi oblečeni le v kratke hlače in srajce z zavihanimi rokavi. Nismo še prišli v središče mesta, ko smo opazili, da izza nas vozita dva tovorna avtomobila, na katerih je bila gruča reporterjev, ki so se gnetli ob velikem filmskem aparatu. Sprva smo mislili, da je ta vesela druščina, namenjena posneti na filmski trak poulični živžav tega čudnega mesta. Kar zadovoljni smo bili, da bo tudi naša gruča vključena v pestro sliko življenja na pernambuških ulicah. Toda prav kmalu smo spoznali, da smo prav mi glavni objekt njihove filmske kamere. V
začetku smo se modo začudeni spraševali, zakaj je naš pojav vzbudil pri reporterjih toliko zanimanja in smeha, a smo se prav kmalu pomirili, saj smo v Evropi cesto čuli, da je v Novem svetu prav vse mogoče. Ponosni in še bolj poudarjajoč mornarsko pozibavajočo hojo, smo nadaljevali svojo pot, dokler nismo na oglu široke avenije zadeli ob prvega stražnika. Ta je ob pogledu na nas skoro onemel. Ves razburjen nas je z mahanjem o-beh rok ustavil in nam ogorčen nekaj dopovedoval, medtem ko se je o-krog nas zbrala številna gruča glasno se smejočih ljudi. Potnik Vilaris, ki je bil zaradi dobrega znanja španščine vedno na čelu skupine, je glasno pripomnil, da morajo prebivalci Pernambuka biti posebno veseli ljudje, ko nas na vsakem koraku pozdravljajo s tako glasnim smehom.
V DOKOLENKAH PO PERNAMBUKU
Iz zadrege nas je rešil majhen možic, čigar zgovornost in pojoča govorica sta izdajali njegovo napolitansko poreklo. Kje vse človek ne sreča teh ljudi? Raztolmačil nam je stražnikovo jezo in šele tedaj smo zvedeli, da v Braziliji obstaja poseben zakon, ki prepoveduje moškim kretanje po u-licah in javnih lokalih v kratkih hlačah. Nismo se še dooro načudili temu, za naše pojme tako neumnemu u-krepu, ko se je pred nami vstavil velik policijski avto, v katerega so nas strogi stražniki strpali v taki naglici, kot da bi bili najmanj od kuge okuženi. Odpeljali nas pa niso naravnost na ladjo. Razložili so nas v pristaniškem policijskem uradu, kjer s?no dve uri čakali, da bi nam debel komisar mrkega obraza še nadalje dve uri pridigal o morali pernambuškega prebivalstva. Ko smo kasneje to moralo pobliže spoznali, smo uvideli, da se policija trudi le z lahkimi, tako rekoč lepimi prestopki, ker bi v nasprotnem primeru morala vsak dan zapreti naj-n.anj polovico prebiv Tistva.
Po tem neuspešnem dopoldanskem
a za funt šterling velja tečaj 229,6 riala (poprej 253).
izletu smo se seveda za večerni sprehod v mesto prav dostojno oblekli. Odločili smo, da si pojdemo ogledat kak dober film, ker smo mislili, da smo za obisk nočnih lokalov še premalo izkušeni. Toda kazalo je, da nam je tega dne sam peklenšček metal polena pod noge. že smo kupili vstopnice v eni najlepših kinodvoran, ko nas je pri vstopu v njo ustavil prav pustno ošemiien vratar. Vsakega izmed nas je skrbno ogledal od neg do glave in pri vsakem so njegove oči obstale na naših vratovih. Prejel se je za svojo živordečo svileno kravato in nam je končno le dopovedal, da brez kravate ne smemo k predstavi. Silno mi je žal, da nisem imel tedaj priložnosti posneti na zvočni trak simfonije pridušanja, ki smo jo v zboru in s posebnim duškom zajjeli začudenemu vratarju. Toda strah pred vročo čakalnico in dolgočasno pridigo v pristaniški stražnici nas je takoj pomiril. Skoro v teku smo odšli na ladjo ter svojo jezo znesli nad skromno zalogo ruma, preklinjajoč smešne brazilske zakone in navade, ki s tako strogostjo odrejajo moško modo.
K. P.
(Se nadaljuje)
do posebne nagrade, t. j. do 10% gospodarjevega dobička.
Kriški ribiči upajo, da jim bo morje še v bodoče naklonjeno in jim bo lajšalo trpko vsakdanjost. Njihove tu-nere zopet čakajo ob obali, od zore do mraka; nad njimi pa stoji srednjek nepremično kakor kip, in sanja o velikih jatah tunov.
Dr. E. K.
TVRDKA
IMF ORT-EXP ORT
Trst-=Trieste, ul. Perarolo 35 Telef. 23-953
»GOSPODARSTVO*4
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita-
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« ši. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir.
Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls«
MARIBORSKA LIVARNA IN TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV
_____Izmdjujemo:___________
Mesingane šipke vučene, kvalitete Ms 5fi Odljevke obojenih metala, raznih kvaliteta i težina po haertima i modelima - Vodo' vodne, parne i sanitarne armature — Gra-devinski okov i okov za namještaj iz mesinga, poniklovan i pokroman — Metalne spiralne cijevi za rudne tuševe, za elektro, automobilsku i ventilatorsku in-dustriju te spiralne cijevi za poljopri. vredne Strojeve — Otkovke i otpreske iz bakrenih, cinkovanih i aluminijevih le-gura — Kompletne peči za kupaonice s armaturama
je
jc
V(
o:
li
P*
vi
tx
d
j<
d
I v
z
7
d
1
ž
E
I 1 : s
r
*
j
v
\
\
t
\
i
i
(
t
1
r
i
i
]
MARIBOR — ULICA HEROJA JEFTlCA 11 - TEL. 23-07, 24-13 25-) 2 BRZ0JAV: LIVARNA. - POŠTANSKI PRETINAC 20
t
1
/
f
>
DELOVNE OBLEKE, SRAJCE, M0ŠRE IN ZENSKE DELOVNE HALJE, BELE JOPE ZA MESARJE, BRIVCE, NATAKARJE IN KUHARJE, M0ŠRE IN DEŠKE HLA.E, OBLEKE IZ VOLNENEGA BLAGA
T K S T, UMCA CARDUCCI ŠT. 41 - Nasproti pokritega trga
i
TRŽAČANU Kdor ždi prebiti svoj le'ni odmor v Jugoslaviji, naj se obrne na turistično podjetje
ki ima svoje poslovalnice v vseh večjih in obmejnih krajih-PUTKIK-Slovenija vrši vse posle turističnega biroja, ima lastne avtobuse, motorni vlak ter osebne avtomobile.
PRI VSTOPU V SLOVENIJO OBRNITE SE NA NASE POSLOVALNICE!
Obiskovalcem Ljubljane se priporoča
■&>td „SLON“
PRVOVRSTNA RESTAVRACIJA, KAVARNA, SLAŠČIČARNA, BAR S PROGRAMOM IN PLESOM
Hotel «TURIST»
Ljubljana, Dalmatinova ulica 15 - Tel. 21-893, 20-129
Sodobno preurejen s 85 ležišči, lepo urejenim senčnatim vrtom in bifejem - Nudimo prvo' vrstna domača in tuja jedila ter sortirana vina ' Oddaljen je samo 3 minute od železni/ ške postaje / Obiščite nas, prepričali se boste !
Pri VUGOCOCKTA SERViS-Sioveniie-Vino
poleti/ii ulocmt
Vas osveži C0CKTA=COČRTA brez alkoholna pijača pripravljena iz vitaminskih naravnih sokov Pred jedjo:
C0CKTA APERITIV lahko alkoholna aperi-tivna pijača na bazi sadja in zelišč NAROČAJTE
Lilijana, Frankopanska ul. 11 * Tel. 20-171
/
i
(
11
p
k
t
T.
Č
li
I
t
l
S
č
t
t
»OSPODAROTVO
Stran 3
Narodnega dohodka deležnotvedno več državljanov
Raven ameriškega gospodarstva se je dvignila tudi lansko leto. Naraščajočega bogastva je deležno čedalje več državljanov; hkrati pa se večajo osebni dohodki tudi tistih, ki so že bili deležni tega bogastva. Dohodki se porazdeljujejo na čedalje večje število državljanov.
Predsednik sveta gospodarskih svetovalcev predsednika Združenih držav dr. Arthur F. Burns je imenoval večjo porazdelitev dohodkov v Združenih državah »eno največjih socialnih revolucij v zgodovini«.
V tej socialni revoluciji sta važni zlasti naslednji dejstvi:
1.	Odstotek ameriških nepoljedel-sklh družin z dohodki med 3000 in 7500 dolarji letno (pred odbitkom davkov) se je dvignil od 36 v letu 1947 na 52 v letu 1953, odstotek družin z dohodki pod 3000 dolarji letno pa je nasprotno padel od 59 v letu 1947 na 37 v letu 1953.
2.	V zadnjih 25 letih se je življenjska raven povprečne ameriške družine, preračunano na dejanske dohodke, dvignila za eno tretjino.
K pravičnejši razdelitvi dohodkov v zadnjih 20 letih v Združenih državah sta pripomogla povečanje proizvodnje, ki se je po letu 1929 dvignila
za 2 do 3 odstotke letno, v letih po zadnji svetovni vojni pa še mnogo bolj kot v prejšnjih 25 letih — s povečanjem; produktivnosti so ,se na-pram drugim dohodkom kot dividendam, obrestim in rentam delavske plače hitreje dvigale; in progresivno obdavčenje osebnih dohodkov po načelu: čim večji dohodek tem višja naj bo davčna stopnja.
Dvig življenjske ravni povprečne a-meriške družine v zadnjih 25 letih je tudi izredno čudovit. Povprečni dejanski dohodek ameriške družine je lansko leto znašal 4863 dolarjev proti 3636 dolarjev v letu 1929, preračuns-no na kupno moč dolarja iz leta 19f3, kar pomeni, da se je v tem času življenjska ravan povprečne ameriške družine dvignila za 33% ali za povprečno 1,4% letno.
Ekonomisti računajo dvig življenjske ravni z dvigom stvarnih dohodkov. Od leta 1929 do 1953 se je število družin v Združenih državah dvignilo za 43%, od 35 in pol milijona na 51 milijonov, a njihovi skupni stvarni dohodki so narasli od 129 milijard 100 milijonov dolarjev na 248 milijard dolarjev.
Ker se je stvarni dohodek amerl-
škiii družin dvignil bolj sorazmerno k« je naraščalo število družin, je lansko leto povprečna ameriška družina imela za tretjino višjo .življenjsko raven kot leta 1929.
Dohodki raznih skupin družin se glede na zaposlitev in poklic zaposlenih družinskih članov med seboj zelo razlikujejo. Delavci, ki so zaposleni neposredno v proizvodnji (razen z nadzorniškimi funkcijami) so v ameriški manufakturni industriji zaslužili leta 1929 povprečno 1300 dolarjev letno, leta 1953 pa 3721 dolarjev letno, to je 186% več. Ce pa upoštevamo spremembe cen, do katerih je prišlo med letom 1929 in letom 1953, se je kupna moč povprečnih delavčevih dohodkov v tem času dvignila za 55%. Neizpodbitno dejstvo je, da se je kupna moč dohodkov povprečnega a-meriškega delavca, zaposlenega v manufakturni industriji, še bolj dvignila po izbruhu korejske vojne.
Po statistiki ministrstva za delo je znašala februarja leta 1954 povprečna tedenska plača tovarniškega delavca — brez odbitkov za zvezne davke ter prispevka za socialno zavarovanje — 70,53 dolarja proti 66 dolarjev leta 1950, pred izbruhom korejske vojne.
DRIJSKI RUDI PRAV! JUGOSLOVANSKI ZAKLAD
Nad 700 millfonov dinartev za izvoz Živega srebra
živo srebro pridobivajo v Jugoslaviji predvcsem v Idriji, nekaj pa tudi v Črni gori, Srbiji in Bosni. Ti rudniki se ne dajo niti primerjati s skoraj neizčrpnim rudnikom v Idriji. I-drijski rudnik je bil odprt že pred petimi stoletji. V njem so doslej pridobili okoli 100.000 ton živega srebra.
To predstavlja važno postavko v jugoslovanskem izvozu, ki prinaša Jugoslaviji devize. Izvoz živega srebra preseže en odstotek vrednosti vsega jugoslovanskega izvoza.
Idrijski rudnik je pripadal do leta 1918 Avstriji. Tedaj ga je pridobila I-talija in leta 1945 je zopet pripadel Sloveniji. V idrijskem rudniku pridobijo okoli 5000 stotov živega srebra
na leto. To dragoceno rudnino pridobivajo s kompliciranim postopkom že na mestu iz cinobra, ki vsebuje okoli 1% živega srebra. Delež Jugoslavije na svetovni proizvodnji živega srebra znaša okoli 10%; v Evropi zavzema Idrija tretje mesto po proizvodnji, po kakovosti proizvoda pa celo prvo mesto. Po koncu druge svetovne vojne je Jugoslavija vložila za moderniziranje idrijskega rudnika 3,5 milijona dolarjev. Zdaj lahko pridobivajo rudnino bolj racionalno, pa tudi sama proizvodnja je narasla, tako da bodo v najkrajšem času lahko proizvedli po 6000 stotov živega srebra na leto.
Po vojni je leta 1946 proizvodnja dosegla 3060 stotov, leta 1952 pa je
znašala že 5040 stotov. Lansko leto je nazadovala na 4920, medtem ko so v prvem polletju tekočega leta ugotovili nov napredek. Res je, da je moderniziranje rudnika omogočilo bolj racionalno izkoriščanje, toda plasti, iz katerih pridobivajo zdaj rudo, niso več tako bogate z živim srebrom; leta 1940 so eno tono živega srebra pridobili iz 150 ton surove rude, danes potrebujejo za eno tono živega srebra že 270 ton rude.
Potrošnja v sami Jugoslaviji je narasla, kljub temu izvažajo v tujino o-koli 90% pridobljenega živega srebra. To je zelo dragocen artikel, ki se da prodati z lahkoto. Polovica izvoza gre v Združene ameriške države, večje količine v Zahodno Nemčijo, Belgijo, Francijo in v Švico. Za ta izvoz prejme Jugoslavija okoli 700-800 milijonov dinarjev, se pravi 2,3 do 2,7 milijona dol. (Po »Neue Zuercher Zeitung).
kidolni
UTHINKI
FAO ZA EVROPSKE ZDRAVNIKE. V okviru prizadevanj za pospeševanje izmenjavanj znanstvenih in zdravniških informacij z Zahodno Evropo bo Uprava za delovanje v tujini omogočila sto zahodnoevropskim zdravnikom, da bodo izpopolnili svoje znanje ter izkustva v Združenih državah. Program bo vodil za Upravo za delovanje v tujini kolegij ameriških kirurgov. Med izbranimi evropskimi zdravniki bodo specialisti in zdravniški znanstveniki ter dobro obetajoči mladi zdravniki, ki bodo nadaljevali študij na ameriških univerzah ter laboratorijih in se posvetili tudi praktč-nemu delu v ameriških bolnišnicah.
ZENA V AMERIKI. Ameriški urad za delo ima poseben odsek za ženske. Po podatkih tega oddelka je 30% ameriškega delovnega ljudstva žensk. Službo ima 33% vseh ameriških žena, ki po zakonu lahko delajo. Povprečna starost žensk, ki delajo v raznih poklicih, je bila aprila 1953 37.1/2 leta, leta 1940 (med vojno) 32 let. Več kakor 5 milijonov ameriških žena ima otroke izpod 18 let.
ALI ZDRŽI MATI 100 UR dela na teden? V Zahodni emčiji se je v časopisju vnela zanimiva razprava o pravicah moškega in ženske. Neka žena, ki mora poleg moža hoditi v službo, da lahko vzdržujeta družino, je izračunala, da mora delati kot gospodinja, mati in uslužbenka okoli 100 ur na teden. Toliko časa zahtevata gospodinjstvo, preskrba otrok in delo v službi. Ali je mogoče vse to vzdržati na dolgo? Moški dela 48 ur na teden; poleg nedeljskega počitka lahko počiva vsak dan po 4 ure. Nemške žene predlagajo, naj se plače tako uredijo, da bo že sam družinski glavar lahko vzdrževal svojo družino. Tako bi se žene lahko zopet posvetile gospodinjstvu in materinstvu. Enakopravnost žene, da se po lastni volji posveti kateremu koli poklicu, bi seveda ostala nedotaknjena.
9000 NEMŠKIH ZEN dela na Švedskem. V tej državi je zaposlenih 16.400 Nemcev. Med temi je 9000 žensk. Samo v gospodinjstvu dela 4500 Nemk.
ELEKTRO-INŠTALACUSKO PODJETJE
TRST, Ul. BOCCACCIO ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nova inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo I
Mehanična delavnica in prodaja motornih vozil
Tassan Bruno
TRST-ul. Udine 61-Telefon 37-512
Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO", motocikle ,,GANNA", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za „VESPE" in ..LAMBRETTE"
” Wini€ota„
PERT0T RINILO
Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajsc Oglejte si našo zalogo Dostavljamo na dom TRST - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-153
». MJERI
1RST-TRIESTE - UL XXX OTLOBRE 8
Telef. 29-812 • Telgr. KAPI-Trieste
Import-Export vseh vrst
PLUTOVINE in RRiiDOElVlEIM MATERIALA
V začetku našega stoletja sl prišel Iz tržaškega mestnega ozračja že, ko sl na Istrski cesti prekoračil Kolon-kovsko brdo pri Sv. Ani. Takoj ko si se spustil navzdol proti obširni ža-veljski ravnini, so te z obeh strani objeli najlepši vinogradi in njive in hipoma si, kakor na grde sanje, pozabil na mesto za svojim hrbtom. Vsa-kikrat ko se človek namreč poslovi od šumnega in nervoznega mestnega življenja in ga zelena priroda sprejme v svoje naročje, ga navda nepopisen občutek; dozdeva se mu, kakor da se je na novo povrnil v življenje.
Takega občutka pa danes nimaš več na vrhu pri Sv. Ani, ampak šele na vrhu pri Mačk/svljah, ali pa za blokom na.škofijah. Do tja je že vse drpfjf/ okuženo s tržaškim ozračjem,
ozračjem italijanske ekspanzije, v glavnem po zaslugi njegove predstra-že — industrijske cone v Žavljah. Ta pošast je že požrla vsa ščedenska posestva v Jeričlah in Magdalencev pod Kolonkovcem ter se pripravlja, da požre Se vso zemljo tja do Ricmanj, Boršta, Boljunca in Doline. Prizadeti zemljiški posestniki v teh vaseh so se sicer zdaj, ko je načelnik tržaške vlade preprečil nadaljevanje razlastitvene akcije, nekoliko pomirili, posebno pa tisti kmetje, katerim je grozila nevarnost, da izgubijo vso svojo zemljo in da bi bili kot kmetje popolnoma uničeni.
»Kdo jim je dal pravico, da mi za svoje privatne špekulacije vzamejo zemljo, od katere živim?« Tako so ml le potožil Ricmanjec J. B., ki si je na svojem krasno obdelanem posestvu v Spodnjem Logu, blizu nove šole, zgradil nov dom, da bo laže obdeloval svojo zemljo, ki so mu jo hoteli vzeti. »Kar je potrebno za splošno korist, za razširjenje ceste, rad oddam po znižani ceni, toda ne da bodo z mojo zemljo na mojo škodo drugi uganjali svoje špekulacije!«
Vendar bi bilo zelo neprevidno, ako bi si prizadeti posestniki utvarjali, da so že izven vsake nevarnosti. Načrt-' na razlastitev slovenske zemlje, ne 1 samo v žavljah, temveč tudi v celi anglo-ameriški coni sploh, ni nikakor končana, ampak se dosledno nadaljuje. Hiše, ki so jih nameravali zidati v Logu, bodo zidali nekoliko bolj nazaj proti Trstu, na Sauerjevem hribu — Castiglione. (Morda se je 1 nekdaj imenoval šavrinov hrib, to je hrib nekega priseljenega Savrina, kakor imenujejo prebivalce slovenskih : vasi okoli Kopra.) To pa ne bo konec, ampak bo šele začetek velikopo-? tezne akcije, ki ima namen, da Zavit Ije in ves Breg spremeni v italijansko kolonijo. Na to smo opozorili našo javnost že pred dvemi leti, ko šmo v vrsti člankov o industrijski coni, na podlagi gospodarskih dejstev dokazali, da je industrijska cona le pretveza za razlastitev naše zemlje na korist italijanske kolonizacije, ki naj bi anglo-ameriško cono spremenila v trdnjavo italijanske ekspanzije proti Vzhodu. Na žalost je naše tedanje o-pozorilo ostalo glas vpijočega v puščavi.
Ko smo objavili omenjene članke, ni bilo še niti ene velike stanovanjske hiše onkraj vrha pri Sv. Ani, zdaj naj se pa potrudijo tja neverni Tomaži in naj preštejejo, koliko je tam tovarn in v njih zaposlenih tovarniških delavcev in koliko večnadstropnih stanovanjskih hiš, v katerih stanujejo »ezuli« (begunci) in drugi italijanski priseljenci, ki nimajo nič »kupnega z industrijsko cono, in naj potem sami presodijo, da-li se v žavljah razvija industrijska cona ali italijanska kolonizacija.
Za zdaj je torej napredovanje italijanske ekspanzije proti Dolini začasno ustavljeno na Sauerjevem hribu, ; a ne za večno. Zaustavilo se je, ker - so prizadeti posestniki organizirano posredovali pri Wintertonu, brezdvom-no pa bodo agenti italijanske ekspanzije izkoristili prvo ugodno priložnost za nadaljevanje svojega pohoda. Ce ne prej, bi se to zgodilo tedaj, ko bi prišla sem Italija in bi ge-7' nerala Wintertona zamenjal italijan-1 skl komisar. Sicer pa naj bo že kakorkoli, poraz neorganiziranih Sčedencev in Magdalencev in uspeh organiziranih lastnikov zemljišč v Logu nam
Samo organizirani se lahko naši kmetje postavijo v bran
dovolj jasno dokazuje potrebo in koristnost kmetske gospodarske organizacije. Zato je neobhodno potrebno, da se zadevna obstoječa organizacija ohrani, okrepi in posploši tako, da se ji pridružijo vsi kmetje anglo-amerl-ške cone. Le tako bo mogoče, da se tukaj ohrani slovenska zemljiška posest in da se naše ljudstvo gospodarsko okrepi in napreduje.
Novi časi so nas postavili pred nove naloge. Italijanskemu nacionalizmu se zelo mudi, da bi nas čimprej iztrebil. Zato je svojo staro narodno in jezikovno ofenzivo spopolnil z mogočno ofenzivo na gospodarskem po-, lju. Razen širokopotezne razlastitvene akcije, poslužuje se tudi malenkostnih šikan z namenom, da omaloduši še tiste kmete, ki se mučijo za žive in mrtve, da bi si ohranili svojo kmetijo. Neki kmet v Bregu čaka n. pr. še danes na nagrado za nov trtni nasad, ki ga je napravil že v zimi leta 1952-53. Mi smo sicer že pisali o tem, da se naše propadajoče kmetijstvo ne bo rešilo samo z nagradami za nove nasade ter nove hleve in gnojnice, ker so prodajne cene za oba glavna pridelka naših kmetov, namreč za vino in mleko, prenizke. Ali našemu kmetu, ki je večno-v denarnih stiskah, so tudi te nagrade dobrodošle.
Omenjeni kmet ni namreč takoj
prijavil svojega novega nasada nad-zorništvu za poljedelstvo, ker so takrat govorili, da so bile premij« odpravljene, temveč je to storil šele v septembru 1953, nakar je takoj prišla komisija na lice mesta in že napravljeni nasad pregledala In odobrila. Na tej podlagi je urad za poljedelstvo In ribolov določil premijo, ki pa še do danes ni bila izplačana kljub temu, da je kmet z izposojenim denarjem že v septembru 1953 plačal 1000 lir pristojbine za komisionalni pregled in 1000 lir za razne dokumente, in kljub temu, da je izplačilo že večkrat pospešil. Odgovarjajo mu, da vsa zadeva še ni bila rešena, ker mora komisija šele pregledati nasad. Kaj naj vendar pregleda, ko je že pred letom vse videla in pregledala?
V našem listu smo že večkrat pisali o tem, da' so zaradi prenizkih dohodkov mnogi kmetje zapustili svojo zemljo; vendar so tudi takšni, ki niso še vrgli puške v koruzo in se še vedno borijo. Eden izmed teh mi je razlagal svoje mnenje, na kakšen način, da bi bilo mogoče zboljšati gospodarski položaj naših kmetov. Da bi prišli poljedelci do večjih dohodkov in hitrej-je do trdo zasluženega denarja, mi je pojasnjeval, bi bilo potrebno, da bi država po poštenih cenah kupovala od kmetov grozdje in potem sam«
skrbela za napravo in prodaja vina. Ker se mi zdi, da Je misel zdrava, menim, da bi bilo dobro, ako bi tudi drugi kmetje o njej razmišljali. Seveda bi bila tudi za uresničenje te misli kmetska gospodarska organizacija neobhodno potrebna. Delavci so s svojimi organizacijami že mnogo dosegli, v zadnjih časih so jih začeli posnemati tudi uradniki in uslužbenci, le kmetje se niso dovolj oprijeli svoje organizacije. Kmetje le tarnajo, da se delavcem bolje godi kot njim. Organizirajte se, pa se bo tudi vam bolj« godilo!
Nekje v Bregu živi star upokojeni istrski učitelj, ki je v svojih mladin letih organiziral 5 pevskih društev in poučeval petje v pevskih zborih v 14 vaseh. Takrat so bila ,na dnevnem redu pevska in druga društva, danes pa so po naših vaseh potrebne gospodarske organizacije. Kje so danes naši učitelji? Zbežali so iz vasi v mesta, kjer se kuhajo v lastnem soku. Ne, ločeni od ljudstva ne boste zboljšali svojega gospodarskega položaja. Vaša blaginja je danes odvisna od splošne blaginje, ta pa je zopet odvisna od blaginje kmetskih množic. Veliki zgodovinski dogodki v Aziji nam to dejanski dokazujejo. Pojdimo med kmete in organizirajmo Jih!
—od—
TH»T
Luči za ev. tablice Signalne luči
uvoz izvoz Zalogo električnega pribora m nadomestnih delov za avtomobile
- Cl. CORONEO, «0 - Tel. 01-058
AN
SG 510
R 50
D R
A N
S G 510 R 50
C U
Spoljna guma sa 2152 tolaskopslia pipba u oblika okroglih malik zubaca, ko]a u sebi hormoni« čno sjediojujo prednosti lakog kretanja, kočenja i dugotrajoosti.
Spoljna gama koja stvarno dozvoljava moguenost sigurne vožnje po visnkom snegu, a da se ne mora pribeci starom sistemu upotrebe lanaca.
Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi predstavljaju blato, posak, noravan i rdjav teren. Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu.
Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečom površinom i jako pujačanim bočnim strauama, koja če svuda odstraniti Vaše probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog isirošenja.
PRETSTAVNIŠTVO ZA F. N. R. J.:
TRST
UL. DONOTA 3/li - Tel. 38-827 31-906
TRANS -TRST
URAD ZA POTOVANJA
ADRIA EXPRESS
sporoča cenjeni klienteli, da je preselila svoj sedež iz ulice Fabio Severo št. 5, v ulico Cicerone št. 4, telefon št. 29-243.
Se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost
Obveščamo, da smo ustanovili podjetje
IMPORT - EXP0RT
TRST — ULICA GIUSTIGNANO ŠT. 6 — TEL. 31-179
Uvažamo in izvažamo vse vrste lesa, stroje, avtomobile, pisalne stroje, radio aparate priznanih znamk, dvokolesa in razne nadomestne dele.	Se priporočamo.
«GL0BUS»
DELAVNICA ŽELEZNIŠKIH VOZIL	
	'V
BORIS KIDRIČ	
MARIBOR	
	IZDELUJEMO;	j
l	Štiriosovinske potniške vozove, I
i	salonske vozove, jedilnike, spal- |
£	nike, specialne vozove .	1
	♦ |
t	Vozove za~gramoz z avtomatič- |
	nim praznjenjem.	1
1	♦
l	Specialne vozove vseh vrst, 5
j	vozove hladilnike.	|
i	♦	i
	Vse vrste parnih kotlov, rezer. 1
£	vne dele in armature za parne |
i	kotle. Izdelujemo vse v zako- |
j	vičeni in zavareni izvedbi.	|
	♦ 1
Obnavljamo in	popravljamo vseh vrst lokomotivo, železniške
	vozove in parne kotle
MOTOR
TOVARIfA ELEKTRIČNIH STROJEV
Škofja ffioka — Slovenija
Izdeluje: Elektromotorje, električne brusilne stroje, ročne in električne alarmne sirene, krožne žage, gasilske črpalke in gasilske armature,
Telefon št. 4U — Tekoči račun pri podružnici IV. H. v Škofji Loki st. 6III-T-2. — Železniška postaja Škofja Loka
TfRDHA DSTADIOULJUAIA LB TA 1 B 0 3
SleMUaeiia
TRST - Barkovlje - TRIESTE - Barcola - telefon 29-963
Lastna proizvodnja in izvoz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov.
Obiščite nas na zagrebškem velesejmu v paviljonu „B" stand it. 7
TRST -	BERGINC FRANC ULICA FABIO FILZI ŠT- 8 - TEL. 28-748	
	IMPORT — E X P O R T	
IN RAZNA TRGOVSKA ZASTOPSTVA		
Izdelke svetovno poznane kvalitete: AUTOMOBILE • AVTOBUSE • TROLEJBUSE • RAMIJ0NE - AVT0CISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA — POMORSKE DIESEL MOTORJE - AVIJ0NSRE MOTORJE - ELERTR0- ^ AGREGATE VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE M
NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO

"ARAUTO,,
TOMAŽIČ & POŽAR
TRST TELEFON: 37 274-BRZ.: ARAUTO UL. GALATTI 24 - POST BOX 245
Olajiave pil plačilu I
Letos man) volne in bombaža
Iz revije »Svetovna potrošnja volne v letih 1950-1953«, ki jo je nedavno izdal v Londonu gospodarski odbor držav Britanske skupnosti, je očitno, da je bila lansko leto svetovna potrošnja volne, ki je dosegla 1 milijon 200.000 ton, večja kot v katerem koli rekordnem letu, razen v letu 1950, ko je svet zaradi izbruha vojne na Koreji in iz bojazni, da se korejski spopad ne bi razširil še na druge države, pričel pripravljati ogromne zaloge vseh vrst surovin. Na države Britanske skupnosti je lansko leto odpadlo 272.000 ton ali 25% celotne svetovne potrošnje volne, proti 22% v letu 1952. Svetovna potrošnja volne je dosegla višek v prvi polovici lanskega leta, ko si je tekstilna industrija opomogla od nazadovanja, do katerega je prišlo v prejšnjem letu, ter je obnovila obratne zaloge, že v drugi polovici lanskega pa je svetovna potrošnja volne padla, posebno v Združenih državah, kjer je celotna gospodarska raven dosegla naj nižjo stopnjo, kar so jih zabeležili v zadnjih dveh letih. Povečanje svetovne potrošnje je bilo vidno tudi v povečanju proizvodnje volnenih izdelkov
Cenijo, da se je lansko leto proti letu 1952 dvignila svetovna proizvodnja volnenega runa za 30%, preje iz česlane volne pa za 20%. Posebno značilno je tudi izboljšanje mednarodne trgovine.
Uvoz volne v enajst glavnih držav potrošnic volne se je lansko leto dvignil za 13%, izvoz volnenega runa iz teh držav pa se je dvignil za 21%, preje za 43% in volnenih tkanin za 22%.
Po cenitvah, ki se nanašajo na u-radne napovedi o pridelku volne v
letu 1953-54, bo znašal svetovni pridelek volne milijon 274 tisoč ton, to je kakih 31.000 ton manj kot leta 1953. Leta 1952 so bile Združene države z
215.000	tonami še vedno največji potrošnik volne na svetu, čeprav se je njihova potrošnja proti letu 1951 zmanjšala za 4%, proti letu 1950 pa za 27%. Velika Britanija je potrošila
172.000	ton volne, to je 5% manj kot leta 1951 in 27% manj kot v rekordnem letu 1950. V primeru z letom 1951 pa se je lansko leto povečala potrošnja volne v Franciji, zahodni Nemčiji in Italiji. Po vojni je potrošnja volne v zahodni Nemčiji stalno naraščala — razen leta 1951 — ter je lansko leto že dosegla predvojno raven.
OBILO VOLNE V JUŽNI AFRIKI. Zadnja dražba volne v sezoni 1953-54 je bila zadnji teden v maju; le sorazmerno malo zalog je ostalo neprodanih. Ob koncu maja cenijo zaloge, ki niso prišle na dražbo', na 2800 bal (1 bala je približno 136 kg) in 3700 bal, ki so prišle na dražbo, a so ostale neprodane. Ob koncu maja lanskega leta je ostalo 1475 bal neprodane volne, ki ni prišla na dražbo, m 7500 bal volne, ki so prišle na dražbo, a so ostale neprodane. Izredno ugodne vremenske razmere in stalne cene so pridelovalcem volne omogočile neobičajno dobro sezono. Zdi se, da ,ie v sezoni 1953-54 pridelek volne, ki SO' ga poprej cenili na približno 122.000 ton, presegel te cenitve za najmanj 3600 ton, kar pomeni nov proizvodni rekord v zadnjih 20 letih; izkupiček je 180 milijonov dolarjev, je takoj za rekordnim izkupičkom 255 milijonov dolarjev v sezoni 1950-51.
Trgovina z egiptovskim bombažem
Od 1. septembra lanskega leta dalje se je v primeri z istim razdobjem prejšnjega leta egiptovski izvoz bombaža dvignil za 26 odstotkov. Med prvim septembrom 1953 — ko se prične egiptovska bombažna letina — in 26. majem 1954 je po tedenskih poročilih ministrstva za finance in gospodarstvo znašal izvoz približno 1,153.000 bal (1 bala je 227 kg brutto) proti 912.000 ba-
lam v istem razdobju 1952-53. Zaradi velikega izvoza so se letošnje zaloge bombaža zmanjšale močno, tako da bo presežek za novo sezono nepomemben. Dne 26. maja so razpolagali le še s 769.000 balami proti 1,336.000 balami pred enim letom.
Izvoz bombaža v najvažnejše države (v tisočih bal; pričetek bombažnega leta 1. avgusta):
Povprečje let	Avgust-Marec
	1935-39	1945-49	' 1951	1952	1952-53	1953-54
Avstrija	23,7		9,5	34,4	19,4	15,1
Češkoslovaška	49,9	52,5	36,6	58,6	36,3	31,4
Italija	105,2	163,8	112,7	170,1	135,8	93,7
Poljska	31,8	16,2	8,0	27,2	21,0	3,1
Švica	71,5	33,4	28,1	67,5	45,6	55,8
Jugoslavija			2,0	17,6	7,1	10,5
Sovjetska zveza		129,4	38,5	104,2	52 ,Q	
Po prvi uradni cenitvi za leto 1954 je z bombažem posejana površina v Egiptu znašala 563.000 ha proti 556.000 ha v prejšnjem letu, kar pomeni 19% povišanje. V sezoni 1953-54 je egiptovska vlada prodajala bombaž na temelju cen newyorške bombažne borze.

BENCINSKI BONI ZA TURISTE V JUGOSLAVIJI. Jugoslovanska vlada je sklenila uvesti bencinske bone za tuje turiste. Ti boni dajejo turistu pravico do nabave bencina po nekoliko znižani ceni. Pri potovalnih a-gencijah v tujini bo turist lahko nabavil benoinske bone proti plačilu. Na podlagi bona bo potem v Jugos'a-viji prejel bencin.
LEPOTE JUŽNEGA KOROŠKEGA opisuje Albert Asper v listu »Die Neue Zeitung« (zah. Berlin). Pisec se navdušuje ob pogledu na Osojsko in Vrbsko jezero. (Naj omenimo, da sta ob tem jezeru v Sekiri Slovenci zgradili hotel »Korotan«.) Nedaleč od teh jezer teče jugoslovanska meja po Karavankah. Pisec ne omenja, da gre za slovensko zemljo. Dodaja, da Korošci niso pravi »industrijcd za tujski promet«. Včasih se zgodi, da soba, ki si jo rezerviral pred meseci, ni pripravljena, ako se samo za en dan zglasiš pred napovedanim rokom. Poudarja sicer, da so Korošci zelo gostoljubni ljudje, življenje ni drago. Za 8 nemških mark na dan (marka okoli 150 lir) že dobiš hrano in stanovanje v hotelu, v zasebnih hišah pa stane soba okoli 2 marki za postelja
IZ TRSTA CEZ ŠKOFIJE V PORTOROŽ. Kakor smo že javili, je prehod iz cone A v cono B čez Škofije odprt za potnike, ki imajo redno potno dovoljenje Jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu ali potni list. Tudi čez ta blok, kakor čez sežanski, lahko vzame potnik s seboj 1500 dinarjev v bankovcih (ali v drobižu) od 50 ali 100 dinarjev. Cez Škofije gre vsak dan tudi nekaj turistov iz Trsta, Turistični promet čez ta blok bi bil gotovo živahnejši, ko bi bile prometne zveze boljše. V resnici pa je zdaj dobra zveza iz Trsta do Kopra oziroma Portoroža samo zjutraj, in sicer ob 6.30 iz Trsta (pred trgom Impero, na Barieri); ob 7.30 odpelje avtobus iz Škofij v Koper in ob 8.15 je zveza iz Kopra v Portorož. Druge dobre zveze iz Trsta ni. Pia v tako so slabe zveze za povratek; iz Portoroža odpelje avtobus ob 6.30, iz Kopra na Škofije ob 7. uri in okoli 7.30 iz Škofij v Trst. Sicer je cona B prometno zelo dobro povezana s Slovenijo in tudi Hrvatsko (zlasti z Istro). Potniki iz Trsta si pomagajo tudi tako, da se z vlakom (orieneksipresom ob 3.45) odpeljejo v Sežano ali do Divače in od tam z avtobusom v Koper, oziroma v Portorož.
OBISK POSTOJNSKE JAME je letos silno živahen. V Postojno prihajajo tujci z vsega sveta, nekateri tudi čez Trst. Nad lepotami Postenj ske Jame je bila silno navdušena skupina turistov (Holandcev, Nemcev in Avstrijcev), ki je te dni iz Portoroža napravila izlet v Postojno. Na povratku si je ogledala tudi konjarno v Lipici.
MNOGO TURISTOV V TRSTU. V povojnem času še ni bilo toliko turistov kakor letos. Cez Trst odhajajo turisti tudi v Jugoslavijo in Itlaijo. Hoteli so prepolni. Tudi mladine prihaja mnogo iz tujine. V mladinskem prenočišču »Ostello Tergeste« je samo v juliju prenočilo 770 mladincev, in sicer 156 žensk in 614 moških.
V ITALIJO JE CEZ MEJO potovalo leta 1951 5,406.000 tujcev, leta 1952 6,050.000 in leta 1953 7,682.000. V letu 1953 je prispelo v Italijo 977.000 Nemcev (prejšnje leto 507.000), število Dancev je naraslo za 55%, Holandcev 58% in Kanadčanov 57%. Z letali in po morju je prispelo lansko leto 420.000 tujcev, po železnici 2 milijona 321.000 in z avtomobili ter avtobusi 4,941.000 tujcev.
PADEC SVETOVNEGA PRIDELKA BOMBAŽA. Mednarodni odbor za bombaž napoveduje v svojem julijskem pregledu, da bo svetovni pridelek bombaža v sezoni 1954-55 padel za 10 odstotkov. Pridelek bombaža v tekočem letu 1953-54 cenijo na 29,5 milijonov bal. Na padec pridelka vpliva v prvi vrsti dejstvo, da so v Združenih državah posejali z bombažem znatno manjše površine kot prej.
Zai/oj naj bo prikupen
Podjeten trgovec si prizadeva, da bi čim bolj privabil kupca. Važno je seveda, da prodaja dobro blago, toda to mora biti tudi prikupno zavito. Prav temu vprašanju posvečajo trgovci po vsem svetu, zlasti v Ameriki, veliko pozornost. V Kanadi so se razvila posebna industrijska podjetja, ki se bavijo s proizvodnjo sodobne ovojnine. Na velesejmih — tudi na pado-vanskem — so posebni oddelki posvečeni zavojni industriji. Dolga leta so za ovojnino uporabljali zlasti lesene izdelke in papir. V zadnjem času izpodrivajo te čedalje bolj blago iz umetnih vlaken, ki se proizvaja na osnovi polyethilena. Praktične so zlasti vrečice iz te snovi.
Slab zavoj — slaba kupčija. Na sestanku Trgovinske zbornice LR Hr-vatske v Zagrebu so ugotovili, da jugoslovansko sadje in povrtnina nista dosegla na tujih trgih ustrezne cene, ker nista bila okusno pakirana. Tako so Italijani dosegli v Nemčiji boljše cene prav zaradi okusnega zavoja, čeprav je bila kakovost njihovega o-hrovta slabša.
NOVA TOVARNA SLADKORJA V NAZARETU. V Nazaretu v državi Izrael gradijo novo tovarno sladkorja, ki bo opremljena z nemškimi in ameriškimi stroji. Tovarna bo stala 3 milijone dolarjev. Med krajevno sladkorno sezono, ki traja 80 dni, bo nova tovarna izdelala 10.920 ton sladkorja, v ostalem času pa bo predelovala sladkorno peso iz drugih dežel.
NOVA TOVARNA TRAKTORJEV
V	TURČIJI. Nedavno so ustanovili »Turško tovarno traktorjev in poljedelskih strojev »Minneapolis Moline«, pri kateri je poleg ameriškega podjetja Minneapolis Molane udeležen tudi turški zasebni kapital; ameriško podjetje bo dalo na razpolago le vodstveno osebje;. Delniška glavnica znaša 20 milijonov turških lir (7,1 milijonov dolarjev). Po načrtih se bo čez štiri leta proizvodnja traktorjev postopno dvignila na 5000 letno. Tovarna bo izdelovala tudi poljedelske, stroje. Ce se bodo načrti podjetja uresničili, se bo zelo okrepil položaj Turčije kot izvoznice pšenice in bombaža, na drugi strani pa se bo zmanjšal uvoz poljedelske opreme in strojev, s čimer se bo izboljšala tudi turška plačilna bilanca,
INDUSTRIALIZACIJA ŠIBENIKA,
V	Šibeniku je pred vojno živelo 16.000
ljudi. Med temi je bilo 3000 delavcev in nameščencev, ostali so se bavili s kmetijstvom. Danes šteje Šibenik 19.500 prebivalcev. Med temi je kar 13.000 delavcev fn nameščencev:	to
predstavlja 67% vsega prebivalstva. V kratkem bodo odprli nove tovarne, in sicer tovarno lahkih kovin »Boris Kidrič« in tovarno elektrod.
NOVO LETALIŠČE V BEOGRADU. Ob nasprotni obali Save blizu vasi Surčin bodo pričeli graditi novo sodobno letališče za Beograd. Letališče bo oddaljeno 14 km od središča mesta in bo zavzemalo površino 250 hektarov. Delo bo končano 1. 1956. Sedanje letališče v Zemunu ne ustreza več zahtevam sodobnega letalstva. Za novo letališče bodo potrošili 3 milijarde dinarjev.
DVE PROSTI LUKI V MAROKU. Pristanišči Ceuta in Mellila v španskem Maroku bosta po načrtu španske vlade dobili pravice prostih luk.
V	lukah bodo zgradili novo industrijo. Cez Mellilo vozijo rude iz Rifa, medtem ko se je v Ceuti razvila premogovna postaja.
Gostilna	UffriHO"
^ § %r
UL. CARDUCCI 4/

Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
Hotel „KOROTAN“
SEKIRA OB VRBSKEM JEZERU - KOROŠKA
NAJMODERNEJŠE OPREMLJEN g OBRAT Z VSEM KONFORTOM
^__________________________
INFORMACIJE PRI UPRAVI LISTA
SPI
BEoiSD
V SVOJE DOBROZNANA PRVORAZREDNE HOTELE:
►	GRAN HOTEL TOPLICE
►	3ELOVICA
►	PARK HOTEL
►	KRIM
►	TRIGLAV
ki Vam nudijo prijeten oddih ob
slikovitem Blejskem jezeru —■—	.......—
U.V.S.K.T.
UFFIC10 VIAGGI SVIZZER0-TRIESIIN0 TRIESIE - Ul. F. Filii 5 - Tel. 35519
Na svojih potovanjih v inozemstvo [Švico - Jugoslavijo itd.] se poslužujte naše TURISTIČNE PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije Turistične individualne in kolektivne vize.
-siCma^
TRST - TRIES^e
Ul. Ginnastica \ Telefoni, Uradi št. 94-232 privatno 26-364
TELEGRAM :	SICMAMARE
IMPORT
EXP0RT
G. M. C0L0MB1 & FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
MiUT ©VIJTE
in IZBEEKOV
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTEH - TRIESTE
------♦♦-------
IMPORT - EXPORT
GORIVO IN LES STAVBENI MATERIAL
TRST: Uradi in skladišča ni. Lamarmora 2 - Tel. 96-556
VENEZId : (Agencija] Ca Sagredo (S. Sofiaj 4199 - Tel. 20-154
DHOBNIG ANNIBALE
D. z o. j.
Trst, ul. Pascoli št. 13
Telefon št. 90=978
Smrekov Les Trdi slavonski Les Slavonski parketi
U10Z - IZVOZ
mi9ii Tvrdka E. BON
Trieste - Via Roma 20 - Tel. 35-108
________________/. K J_______________________________
Industrija Kovinskih Izdelkov Maribor
Proizvodi: Gvozdene vatrostalne omare i kaše, ručne kasete, omare i kasete po narudžbi, garderobne omarice, prenosne kutije za alat, bencinske kante, kontne omarice, pregledne aparate sa predalima, aparate za knjiženje i jahače.
Kuhinjske i mesarske noževe, noževe za sunku; salamu i sir, razne obrtničke noževe i škare, džepne noževe, lovačke noževe i (o-vački pribor, nerdjajuči jedači pribor.
Razni okov i metalne galanterijske proizvode; kuhinjske, decimalne i druge vage te sve vrste utega.
..LA ČASA DEL CINGHIALE"
TRIESTE
Seda 'egole: VIA DONOTA 1 - Tel. 34-554 DEPOSITO A MILANO
presiu Michele Seppilli . Vi« Niroce, 8 - Tel 804-149 . 871-515
UVOZ
IZVOZ
SVINJSKEGA IN OSTALEGA USNJA
JAZBAR STANISLAV
UVOZ-IZVOZ
vseh vrst lesa za stavbeništvo Vezane plošče vseh vrst
TRST
Urad in skladišče: Scalo legnami - Telef. 44-552
MEMIES
PODJETJE ZA IZVOZ USA IN LESNIH IZDELKOV
LJUBLJANA — TITOVA ULICA 1/a
IZV A ŽAMOs
—	Mehak in trd žagan les
—	Gozdne proizvode
—	Celulozni les
—	Drva za kurjavo
—	Vezane in panel plošče
—	Stole iz upognjenega lesa
—	Zaboje
—	Oglje
—	Furnirje
—	Parkete
—	Lesene kiše
TELEFON 20-563
IZVAŽAMO t
—	Cesno galanterijo
—	Lesnvinske plošče
—	Pisarniško in stanovanjsko pokištvo
—	Serijsko in Inksnzno pokištvo znamke «0PEX»
OBIŠČITE NAS NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU V LESNEM PAVILJONUI

MARIBORSKA
TEKSTILNA
T O V A R N A * MARIBOR
predilnice, tkalnice, barvarne, tiskarna, apreture
Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in izredno nizkih cenah
Proizvaja:
bombažno prejo, sukance za šii/anje in i/ezenje, btačei/ino, klote, bombažne in umetno svilene podloge, ilaneie, popeltne, zeftrje, kretene, tiskanine iz bombaža in stanlčne volne ter tkanine v imitaciji chantunga in tropiltale. Vse naše tkanine iz stanične volne, kakor tudi skantung in tropikali so apre-tirane proti mečkanju in opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za trajnost apreture tudi po večkratnem pranju
Izvaža:
MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA - MARIBOR Poštni predal št. 9 - Brzojavni naslov: TERSTILTVOR Telef. 24-32, N. B. podr. MARIBOR št. 6403-T-12
sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, zefi-rje, kretene ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke
Uvaža:
barve, kemikalije, utensile itd.


E?-, TRST - ULICA FABIO PILZI S T. 18/1
TELEFON 9T.	19- OS
SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA!
Poslovni kolfidat za sepleoibet
Do 5. septembra morajo proizvajalci sodavic, umetne mineralne vode in leda ter grosisti, ki se bavijo s Prodajo sodavic, umetne in naravne mineralne vode, leda in svežih rib, plačati davek na poslovni promet (IGE) za prodajo tega blaga prodajalcem na drobno, izvršene v mesecu avgustu 1954.
Do 10, septembra morajo trgovci, Popravljalnice, trgovski zastopniki in Prodajni agenti za radio-električne a-parate in material izločiti iz nevezanega registra predpisanega z ukazom št. 62-1950, vpisne pole s podatki prejemov in izdaj v mesecu avgustu 1954, jih opremiti z žigom tvrdke in podpisom ;in posiaiti konicesiondranemu zavodu za radijske oddaje s priporočenim pismom s povratnim potrdi-iom.
Do 10. septembra morajo de-lodajal-’ ci predložiti Zavodu za soc. zavarovanje (INPS) izpolnjene predpisane o-brazce za mesec avgust 1954 in nakazati Zavodu znesek dolgovanih prispevkov za soc. zavarovanje svojih u-službencev.
Do 20. septembra lahko davkoplačevalci zahtevajo popravo — znižar
nje ali zvišanje — obdavčljivih iznosov v pogledu občinskih davkov.
Do 30. septembra morajo trgovci na drobno, obrtniki, gostilničarji in profesionisti, ki plačujejo davek na poslovni promet (IGE) v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu, plačati tretji obrok tega davka za 1954.
Do 30. septembra morajo trgovci in industrijo!, ki so nanovo vpisani v davčne sezname iz obdavčljivim dohodkom kategorije B preko zneska 150.000 lir, odpreti poštni tekoči račun in položiti 20.000 lir vmkuiirano v prid finančne uprave.
Vsak petek. Trgovci in industrije!, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet (IGE) s tedenskim nakazilom, morajo plačati ta davek na prodaje, izvršene v preteklem tednu.
NOVE ZAKONSKE DOLOČBE V Uradnem listu ZVU od 1. avgusta in od 11. avbusta so bili objavljeni naslednji ukazi:
Ukaz št. 70 (19-7): Določbe o lovski sezoni 1954/55.
Ukaz št. 71 (26-7): Zvišanje prvotnih najnižjih in najvišjih zneskov določenih y zakonu in v pravilniku o splošnem državnem računovodstvu.
Ukaz št. 72 (26-7); Pravilnik za izvajanje ukaza št, 63/1952 Oi izdelovanju in prodajanju margarine in hidrogeniranih jedilnih maščob.
Ukaz št. 73 (26-7): Dovoljenja za začasni uvoz blaga.
Ukaz št. 75 (26-7); Proglasitev gradnje elektrovodd v industrijskem pristanišču v Trstu za občekoristno in nujno potrebno.
Ukaz št. 76 (29-7): Preosnova posebnega urada za državne ceste (U.S.V.S.) v oddeleke za vdrževamje cest v Trstu in premeslitev urada za ceste oa oddelka za promet h oddelku za javna dela in javne naprave.
Ukaz št. 77 (39-7): Pristojnost kemično-merceološkega laboratorija pri zbornici za trgovino, industrijo in kme-' tijstvo v Trstu za zatiranje prevar-nih dejanj pri izdelovanju agrarnih snovi in proizvodov in pri trgovanju z njimi.
Ukaz št. 78 (3-8): Tarife prispevkov za »Associazione Giuliana per il control-io della combustione« za leto 1954.
Ukaz št. 79 (4-8): Določbe o praznikih —- sprememba ukaza št. 200/49.
Ukaz št. 80 (4-8): Uvedba dela prosiSh praznikov med tednom za delojemalce zaposlene s čuvanjem in snaže-njem hiš.
Razmah piranskih ladjedelnic | m El, IM.© AEFREDO
Trst - Trieste V. Antonio Caccia 3 - Tel. 1HMKS2

POVIŠANJE DAVKOV. Prav v času, ko so se Tržačani odpravljali na kratke počitnice, jih je v avgustu davčna uprava razveselila z davčnimi nakazili za novo leto. Letos je prišel šele do Pravega učinka Vanonijev zakon, zlasti s svojim dopolnilnim davkom; vpeljan je bil kopčno družinski davek in tako-imenovane »aldizijevce«, ki so gradili hišice z državnim posojilom, je presenetil davek na premoženje. Ti so tudi Prejeli poziv naj poravnajo stroške za kolavdacijo okoli 15-20.000 lir.
NOV AMERIŠKI POLITIČNI SVETOVALEC. Novoimenovani politični svetovalec Združenih držav pri conskem poveljniku g. William Herald Sims je prispel v Trst in bo nastopil službo po odhodu sedanjega ameriškega političnega svetovalca, gospoda L. Randolpha Riggsa, ki bo kmalu odpotoval.
NOVI VIŠJI DRŽAVNI PRAVDNIK. Z upravnim ukazom št. 46 je bil dr. Gregorio Mattera, sodnik III. stopnje, imenovan za višjega državnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču.
ITALIJANSKO RIBIŠKO LADJO »Tlullio« iz Chioggie je v bližini Kopra zajela jugoslovanska straža, ker je na lovu zašla y jugoslovanske teritorialne vode. Koprsko sodišče je kapitana obsodilo na 10.000 dinarjev denarne kazni, potrdilo zaplembe treh mrež in poldrugi stot rib. Jugoslovanska straža je tudi ustavila ribiško ladjo »Elida« iz Gradeža in jo odvedla v Koper.

V	zastrupljenem ozračju
Na škorklji stoji dvorec, sezidan v srednjeveškem slogu. V njem je mestna občina tržaška pred leti odprla dijaški dom za istrske begunce. Letos je nov napis »Ostello Tergeste« naznanil, da bo tu prenočišče, ki bo sprejemalo mladino z vseh strani sveta, ki bo hotela izpopolniti svoje znanje s potovanjem po tujih deželah. Dr. Luigi Toaledo, kateremu je »Združenje italijanskih prenočišč za mladino« (Associazione italiana alberghi per la gioventii) poverilo nadzorstvo' nad domom, je dal v notranjosti doma postaviti orientacijske napise v italijanščini, angleščini, francoščini in — na svojo veliko nesrečo — tudi v slovenščini. Tržaški dijak Brunner je napadel profesorja, češ da ni pravi Italijan, sicer ne bi dal obesiti tudi slo venskih napisov. Dr. Toaledo, ki je doma iz Ferrare, ga je zavrnil, češ da mu takšni Tržačani, kakor je Brunner in ki imajo priimke na -er ter -ič (-ich), ne bodo dajali lekcij o ita-lijanstvu. Študent Brunner, ki ima sorodnike pri humorističnem listu »Cittadella«, je dal takoj priobčiti primerno zasoljen napad na dr. Toa-leda. Tega si je privoščil tudi videmski Ust »Messaggero Veneto«. Dr. Toa-iedo je videmskemu listu poslal pismo, v katerem je razložil svoje gledišče, češ da je dal postaviti napise tudi v slovenščini, ker je to jezik sosedne Slovenije, od koder bodo prihajali tudi slovenski dijaki. »Messaggero Veneto« je pismo sicer objavil, vendar je dodal, da se z njim ne more zadovo Ijiti, ker se profesor Toaledo ni z njim opravičil.
Napad na dr. Toaleda je prav primeren uvod v uvedbo dvojezičnosti v Trstu! In vendar priznava mirovna pogodba enakopravnost slovenščini kot uradnemu jeziku.
Točni plačniR
V	zadnjem času se tržaški časniki pogosto bavijo z vprašanjem razlaščanja slovenske zemlje in višini odškodnine. Italijanska veleindustrija, ki prodira v osrčje slovenske zemlje, izkorišča stari italijanski zakon in z lahkoto doseže pri vojaški upravi priznanje, da je vsak nov obrat javno-koristen objekt. Zato lahko kupujejo italijanski industrije! zemljo slovenskih kmetov po skrajno nizkih cenah. Danes navajamo primer, ki dopolnjuje poročila o današnjem razlaščanju in osvetljuje predvojno prakso italijanskih oblastev v Julijski krajini. Leta 1933 je vojaško poveljstvo v Vipavi razlastilo 4000 kv. metrov orne zemlje, ne da bi kmeta vprašalo, ali je pripravljen odstopiti zemljo. Na tem mestu so zgradili vojašnice, šele leta 1937 se je pri lastniku zglasil italijanski častnik in mu ponudil 1,25 lire za kv. meter. V tistem času se je prodajala orna zemlja v svobodni kupčiji v Vipavi po 3—4 lire za kv. meter. Ko se je lastnik zemlje obotavljal, je častnik vztrajal pri svoji prvotni ponudbi. Končno se je kmet le vdal, toda pod pogojem, da mu denar res takoj izplačajo. (Oficir je pristal na to). Kmet je čakal na izplačilo leta in leta. Končno so mu maja 1943. leta, torej med vojno, ko je vrednost denarja silno padla, izplačali 5000 lir. Vrednost pridelka koruze na tej njivi je samo v enem letu znašala toliko! Podobno je poveljstvo italijanske vojske ravnalo pri razlastitvi polj pri Ajdovščini in Mirnu, kjer je še danes voj ar ško letališče.
PREPOVED MANIFESTACIJ ZA STO. Consko predsedstvo je prepovedalo lepak kominformskih sindikatov, ki je pozival na manifestacijo za ohranitev STO. Prav tako s oblasti preprečile zborovanje indipendentistov v ta namen.
RAZŠIRITEV DAVČNIH OLAJŠAV NA DARILA ZA DOBRODELNE, ŠOLSKE IN VZGOJNE NAMR-NE. Po ukazu št. 83 se določila člena 1 kr. zakonskega odloka z dne 9. a-prila 1925 št. 380, ki je bil spremenjen v zakon z dne 21, marca 1926 št, 597, in določila člena IX, tretji in četrti odstavek, ukaza št. 56 z dne 3. aprila 1950 razširjajo na zakonito priznane tuje ustanove, ki imajo svoj registriran urad na področju ali v tujini, če je darilo namenjeno izrecno v dobrodelne, šolske in vzgojne namene in če tudi v državi, h kateri spada tuja ustanova, veljajo enaka določila. Gornji odstavek velja tudi za darila izpred 17. marca 1953, za katera še ni bila plačana odnosna carina.	»
TOVORNA LADJA »AQUILEA« je bila splovljena v nedelja y tržaški ladjedelnici »San Marca« ab navzočnosti predstavnikov oblastev. Svečanosti je prisostvoval tudi gen. Winjterton; ladjo je blagoslovil tržaški škof. Santin.
ZBIRANJE PODATKOV O ŽIVLJENJU DRUŽIN. Urad za ljudsko štetje pri ravnateljstvu za notranje zadeve obvešča, da je v smislu nalog, ki mu jih daje ukaz št. 12 z dne 12. februarja 1953, dal pooblastilo za nabiranje podatkov o življenjskih razmerah kakih 5% družin, ki prebivajo v občinah anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Z nabiranjem podatkov bodo pričeli o-koli 15. septembra. Družine, ki bodo naprošene, da dajo potrebne podatke, prosi urad, naj pri tem sodelujejo.
V AVSTRALIJO se je te dni odselil s svojo .družino F. N., mizar na Opčinah. Kljub neštetim prošnjam ni hotel Urad za delo njegovemu sinu dovoliti, da bi se izučil pri nekem tržaškem podjetju za mizarja, ker ni imel oče italijanskega državljanstva
NAJNIŽJE MEZDE, Oddelek Zavezniške vojaške uprave za delo je 19. avgusta 1954 izdal objave št. 42, 43, 44, 45, 46 in 47 o najnižjih mezdah osebja, zaposlenega v sledečih kategorijah: kavarne, bari in podobni lokali, osebje v gostilnah in restavracijah, osebje pletilnišklh in obrtniških delavnic, tovarne električnih žarnic in svetilnih cevi, podjetja za čiščenje poslopij, mesarije konjskega mesa.
Piran, 25. aprila
Kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, je okrajni odbor v Ko^ pru odobril piranskim ladjedelnicam »Boris Kidrič« investicijski kredit v znesku 21 milijonov dinarjev. Ta denar bodo uporabile za modernizacijo svojih naprav in sa postopno preusmeritev proizvodnje na gradnje in popravila železnih ladij:
Kakor je splošno znano, se gradnja lesenih ladij vedno bolj opušča in na njihovo mesto stopajo železne ladje, ki so zaradi svoje daljše dobe trajanja in veliko manjših popravil mnogo bolj rentabilne. Zato piranske ladjedelnice že sedaj računajo, da ne bodo mogle v polni meri izkoristiti svoje zmogljivosti, ako ne preusmerijo pravočasno svoje proizvodnje tudi na popravila in gradnjo železnih ladij. Brez te preusmeritve bi bile v bližnji bodočnosti navezane samo na gradnjo in popravila ribiških ladij, ki bodo verjetno ostale še dolgo lesene. Ker pa zahteva taka preusmeritev velike investicije, jo je mogoče izvesti samo postopoma.
V petih letih svojega obstoja - - v povojni dobi so bile neznatno podjetje — so piranske ladjedelnice dosegle velik razmah. V tej razmeroma kratki dobi so splovile 55 novih in obnovljenih ladij, med katerimi so bile nekatere tako velike (»Cetina« 750 ton, »Volosko« 500 ton, »Motovun« 450 ton), da so piranske ladjedelnice lahko zadovoljne z doseženimi uspehi. Velik uspeh pomeni tudi nenadna dograditev nove mehanične delavnice, ki jim sedaj omogoča tudi popravila ladijskih strojev.
O velikem napredku piranskih ladjedelnic v zadnjih petih letih priča razen števila popravljenih (40) In novih (15) ladij še najbolj zgovorno okolnost, da je število v njih zaposlenega delavstva naraslo od 60 na 185. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se v njih v bratski slogi trudijo za prospeh svojega podjetja trije narodi: Hrvati, Italijani in Slovenci. Zato so ob volitvah novega delavskega sveta lahko s ponosom ugotovili, da ni bilo zoper njihovo delo s strani naročnikov nobenih pritožb in da so v letu 1953 namesto v planu podjetja predvidenih 80 milijonov dinarjev realizirali nič manj kot 129 milijonov dinarjev.
MODERNIZACIJA PIRANSKIH SOLIN, že lansko leto smo poročali, da so piranske soline nabavile malo lokomotivo, da prevaža vagončke s soljo, ki so jih prej potiskale človeške roke. Nadalje so si piranske soline nabavile za prevažanje soli lastno ladjevje, ki ga poganja vlačilec. Za prihodnjo sezono pa nameravajo nabaviti še električna dvigala, s katerimi bomo tudi nalagali sol na ladje, kakor jo že sedaj razlagajo z ladij. V načrtu imajo tudi betoniranje prostorov, na katerih kopičijo soli-
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ; TRST - ULICA FABIO FIL,Z> &C. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
i
jpetset Icortsfi črvini
Naša živina je že po naravi ustvarjena za pašo in ne za hlevsko rejo. Le človek jo je zaradi večjega izkoriščanja in zaradi pomanjkanja pašnikov zaprl in še priklenil v hlev. Marsikje, posebno pa še v ravninskih predelih in okolici mest, kjer ni pašnikov, o stane živina skoro vse svoje življenje priklenjena v hlevu. Ne smemo se čuditi, da nam živina pri takem načinu reje ne more prav uspevati in ne more dati vsega, kar bi ob pravilni oskrbi mogla dati. Prav hlevska reja je mnogokrat glavni vzrok, da je naša živina tako uklenjena, zgrbančena, ozka v prsnem košu, da ima slabe noge, slabo razvito mišičje ter da je tako pomanjkljivih telesnih oblik. Tudi pogosta jalovost, kostolcmnica, težki porodi pri naših kravah, pa tudi tuberkuloza so največkrat posledica izključno hlevske reje. Zato je že samo gibanje živine na prostem in na soncu nujno potrebno, če je pa to združeno s pašo, je pa še bolje.
Dobra paša ni samo najprimernejša, ampak je tudi najpopolnejša krma predvsem za mlado živino in za krave molznice. Mlada trava vsebuje namreč vse hranilne snovi v lahko prebavljivi obliki in v takem razmerju, ki je najbolj povoljno za tvorbo mesa, mišičja, krvi, kosti ter mleka. Seveda ne nudijo te koristi slabi pašniki, kjer živina samo tava okoli, kjer celo strada in trosi gnoj. Z dobro pašo prihranimo tudi veliko druge krme pa tudi njeno pripravljanje.
Gibanje na prostem deluje predvsem ugodno na razvoj pljuč, srca, ostalega mišičja ter okostja. Boljši razvoj posameznih delov živalskega telesa si moramo razložiti samo tako, da gibanje poživi večji dotok krvi v tiste dele telesa (organe). Ker pa prinaša kri gradbeni material za vse sta-ničje, je tako na razpolago tudi več hranilnih snovi in se zato more mi-
šičje bolje razviti. Gibanje sili živali tudi k povečanemu presnavljanju in s tem v zvezi k intenzivnejšemu izdi-havanju ogljikove kisline in k povečanemu vdihavanju kisika, kar vse ugodno vpliva na razvoj pljuč in ja-čanje srčnih mišic. Pravilne telesne oblike, dobre noge In pravilne parklje dobijo Živah samo, ako se morejo zadosti svobodno gibati, živali, ki so na prostem, so tudi bolj zdrave in odporne proti raznim boleznim. Krave postanejo prej breje ter se tudi ni bati kostolomnice.
Razen tega ima že sončna svetloba zelo velik pomen za dobro uspevanje živali. Saj poznamo rahitis (mehke kosti). Zlasti pri mladih odstavljenih pujskih večkrat vidimo, kako težko in široko hodijo in imajo zatrkle zglobe na nogah; poznamo tudi ko-stolomnico, posebno pri kravah, ki so vedno v hlevu, se često ponavlja. Vse to povzroča pomanjkanje apna v kosteh. Da preprečimo to zlo, dajemo med krmo klajno apno ali kostno moko ali pa tudi samo splavljeno kredo. Po novejših dognanjih pa vse to dodajanje apna krmi ne koristi, ako hkrati ne poskrbimo za vitamin D. Le ako živalsko telo vsebuje ta vitamin, more žival presnavljati apno in fosforno kislino za tvorbo kosti. Ta deluje kot nekak regulator ali usmerjevalec, ker morata apno in fosfor biti v določenem razmerju. Ta vitamin pa proizvajajo v živalski koži ultravioletni žarki, ki jih izžareva sonce. Sonce torej posebno deluje na živalske dobre in čvrste kosti, da niso tako puhle in krhke. Zato tudi toliko priporočajo, da mora iti živina ven na prosto in na sonce, in kjer je možno, tudi na pašo. Zato pa je povsem upravičena trditev, da je vzreja plemenske živine mogoča samo na pašnikih.
KMET IN VRTNAR V SEPTEMBRU
Na njivi in na polju. Ne odlašaj več z izkopavanjem krompirja tudi pozne sorte, ker te pozneje lahko pri tem delu močno ovira deževje in krompir začne potem gniti že na njivi. Tudi koruzo moraš pobrati pravočasno, če ni kasnejše sorte, ki se pa pri nas že tako ne izplača. Prosto zemljo preorji in jo nemudoma zasej z ustrezno mešanico zelne krme ali pa z žitom, v kolikor se to izplača sejati v naših krajih.
Jesenske kulture — zelje, ohrovt, repa, korenje itd. moraš še enkrat dobro opleti in okopati. Tem rastlinam potrosi tudi čilskega ali apnenega solitra (50 kg na hektar) še pred okopavanjem, da se bodo močno raz-rastle in dale obilen pridelek. Soliter moraš trositi ob suhem, nekoliko vetrovnem vremenu, ker sicer to gnojilo ob rosnem vremenu lahko ožge rastlinske liste.
Na vrtu. Sej čim več motovilca in špinače, ki dajeta v božičnem času navadno dober izkupiček. V bolj zavetne lege pa sej še radič in solato rezivko ter presejaj solato endivijo. Za presajanje brokelj in zimske glavnate solate je tudi že skrajni čas. Polže moraš zatirati s pripravkom »LIMANEX« ali pa s prahom živega apna. Gomolj asto zeleno zalij z raz-
redčeno gnojnico ali vsaj z apnenim solitrom, da bo hitreje rasla in se debelila.
V	kleti. Pripravi vse potrebno za bližnjo trgatev. Preden začneš s trgatvijo, razkuži vso klet in vso potrebno posodo z žveplenim plinom, da bo potekalo tudi kipenje mošta v lepšem redu. Ako je ob trgatvi precej gnilega grozdja ali nagnilih jagod, tedaj primešaj grozdju še pred kipenjem kalijevega ali pa natrijevega metabilsu-fita (10 do 40 gramov na kg grozdja).
Belega mošta ne puščajmo dolgo kvasiti na tropinah in ga pretočimo v sode, dokler je še sladak in topel. Tak mošt bo v sodih polagoma doki-pel v okusno vino z lepo, svetlorume-no barvo. Mošt iz črnega grozdja moramo zrobkati z robkalnikom (dira-spatrice) ali pa na pocinkani mreži, da ne dobi vino preveč trpkega o-kusa po pecljih. Zrobkane jagode — tropine moramo večkrat potlačiti v črni mošt, da se nam preveč ne ogrejejo in da dobi vino lepšo rdečo barvo. Ce tropin ne potlačimo dovolj po-gostoma v mošt, se nam lahko preveč ogrejejo in skisajo, kar nam pokvari potem tudi vino v posodi.
V	shrambi. Shranjeni pridelki in prostor, v katerem jih hranimo, morajo biti večkrat zračeni, posebno v hladnih nočeh. Ako so se razpasli v
shrambi mrčes in miši, moraš prve nemudoma zatirati z ustreznimi pripravki (ogljikov žveplec in tetraklo-rid, ceregama itd.), druge pa s pridno mačko ali pa z dobro pastjo.
V hlevu. Goni živino na pašo čim delj mogoče in če le vreme dopušča. Hlev naj bo vedno čist in zračen. Kadar mora živina ostati v hlevu, moramo ji pokladati čim več zelene krme, ker je treba s senom štediti za zimske mesece. Razkuži od časa do časa temeljito hl£V proti raznemu mrčesu:	Dobra razkužila so vodna
raztopila modre galice (2 do 3%) ali pa navadne sode (5%). Tej raztopini primešaš še približno 1% raztopjlive-ga DDT pripravka, s to mešano raztopino poškropi ves hlev s pomočjo navadne trtne škropilnice.
Odrasle prašiče krmi močno z odpadki krompirja, s peso, z deteljo in z drugo zelenjavo; tej krmi moraš primešati nekoliko koruzne moke ali pa oljnatih tropin. Tako prašičem, kakor drugi živini ne pozabi primešati h krmi tudi klajnega apna in drugih rudninskih soli. Kadar kupuješ močno krmo — otrobe, moko, odpadke testenin, suh kruh itd., pazi, da niso te tvarine pokvarjene, ker živini lahko več škodujejo kot koristijo.
EMcčicu - prašiCfa nevarna Mezen
Rdečica je zelo pogosta prašičja bolezen, ki se pojavlja v vročih poletnih dneh. Povzroča jo bakterij, imenovan erysipelotrix rhusiopathiae. Za rdečico zbolijo poleg prašičev včasih tudi govedo, ovce, žrebeta in kokoši. Tudi človek se lahko naleze te bolezni. Najbolj dovzetni so zanjo prašiči v dobi od treh mesecev do enega leta. Rdečica se pojavi v hlevu včasih kar nenadoma, ne da bi bila od kod prenesena. Bakcil rdečice ostane namreč živ in virulenten v zemlji ali prahu mesece in tudi leta. V gnoju se pa celo razmnožuje. Obolenje običajno nastopi v pozni pomladi ali pa poleti in to vsled vročine. Inkubacijski Stadij te bolezni (razvojna doba, predno bolezen izbruhne) traja 3—5 dni, izjemoma lahko samo 24 ur ali pa tudi do 7 dni.
Včasih se bolezen pojavi brez zunanjih znakov na koži z vročino 42-43 stopinj C. žival s težavo stoji pokonci, pogine pa kmalu. V teh primerih smo v dvomu, ali je prašič poginil za rdečico ali za kugo; če pravilno merimo temperaturo, lahko ugotovimo bolezen. Pri kugi vročina namreč ne preseže 42 stopinj, dočim je tu čez 42 stopinj. Večkrat pa bolezen traja delj časa. V tem primeru nastopijo zunanji znaki, kot bruhanje in griža, ki jo pozneje zamenja zaprtje. Nazadnje se pojavijo tudi rdeče pege na u-šesih, po trebuhu, na plečih itd. Po*-gosto podleže žival tudi pri tem počasnem bolehanju tretji ali četrti dan. Ko pa žival preživi tudi četrti dan, tedaj ne pogine več, temveč ostane kronično bolna.
Obolenje živali s pojavom rdečih peg takoj po nastopu vročine predstavlja lažji primer obolenja. Pege so tu najprej belkaste, potem rdečkasto blede in šele zatem rdeče. Po ozdrav-lejnju izginejo.
Vsako obolenje se prepreči s cepljenjem, ki ga izvrši živinozdravnik. Za zdravljenje uporabljamo penicilin.
nar ji pridobljeno sol. S tem bodo' dosegle znaten prihranek, ker se zlasti ob dežju nakopičena sol ne bo več mešala z zemljo. Za vsa ta dela so predvidene investicije v znesku 10 milijonov dinarjev, ki jih bo uprava krila iz lastnih sredstev.
PRIDOBIVANJE SOLI. Kakor gleda kmet z zaskrbljenim obrazom, kako mu suša ali toča uničujeta njegovo upanje — poljske pridelke, tako so letos tudi piranski solinarji z o-bupom gledali, kako jim je v prvi polovici poletja neprestano deževje preprečevalo, da bi vzklil in dozorel njihov pridelek — bela sol, ki se je ob bolj ugodnih poletjih že junija in julija lesketala, zložena v kupe, vzdolž prostranih piranskih sdliin. Na srečo pa je bil ta obup preuranjen, ker sta druga polovica julija in prva polovica avgusta nadoknadili, kar je bilo zamujeno'. Navzlic slabemu vre-meiu v začetku sezone so namreč v tem času pridelali isto količino soh kakor v prvi polovici lanske sezone, in sicer 13 tisoč ton. Ce bo ostalo vreme še nadalje tako ugodno; je dano upanje, da bodo v celoti izpolnili plan, ki predvideva pridobitev 25 tisoč ton soli.
BOGAT RIBOLOV V NOVEM GRADU. Ne samo solinarji, marveč tudi ribiči niso imeli sreče v začetku letošnje sezone, ker je bli uspeh ribolova zelo pičel. Zato pa so bili bogato poplačani v začetku avgusta, ko so v enem samem dnevu nalovili en vagon skuš in sardin. Ce bi se dalo morje primerjati z rudnikom, bi lahko rekli, da so odkrili bogato žilo rib, ker so tudi v drugih dneh nalovili po 80 do 100 stotov rib. Ce bo ta bogata žila še obstala in dajala še nadalje toliko rib, tedaj se novograj-skim ribičem obeta letos bogat ribolov.
PRIDELEK ŽITA V BUJSKEM O-KRAJU. Kljub letošnjemu obilnemu deževju je žito v bujskem okraju dobro obrodilo. Povprečno znaša letošnji pridelek na 1 ha posejane površine 14.5 stota žita. Najvišji pridelek je dosegel kmetijski odsek na svoji preizkusni parceli, kjer znaša pridelek žita 29 stotov na 1 ha. Tudi kmetijska zadruga v Dajli je dosegla lep uspeh, ker je znašal njen pridelek žita 19.5 stotov na ha.
Uspehi so dobri, a ne popolni. Meso živali, obolelih za rdečico, ki so bile pravočasno ubite, lahko uporabimo za prehrano samo, ako ga prej dobro prekuhamo.
NAGRADE ZA VZREJO TELIC
Za izboljšanje vzreje odbranih telic bo Področno kmetijsko nadzormštvo, upoštevajoč po zakonu za živinorejo predvidene pobude, dodelilo nagrade za dobro vzrejo vsem tistim živinorejcem, ki dobro vzrejajo telice (od odbranih krav) in ki bodo v polletju junij-november izpolnile tri mesece starosti. Kdor izmed rejcev želi prejeti nagrado; vedno po preteku treh mesecev starosti telice, mora predložiti na Področno kmetijsko nadzorni-štvo na nekolkovanem papirju prošnjo in v njej navesti starost telice, evidenčno številko ter vse potrebne podatke (naslov itd.). Po izvršenem pregledu bo posebna komisija odmerila znesek nagrade, ki bo lahko znašal največ 10.000 lir.
JUGOSLOVANSKI KMETOVALCI V MOSKVI. Sovjetski minister za poljedelstvo Benediktov je povabil tudi jugoslovanske kmetovalce na kmetijsko razstavo v Moskvi. Posebno odposlanstvo jugoslovanskih kmetov se je udeležilo razstave.
IMPORT-EXPORT
GORIVO IN LES STAVBNI MATERIAL
TRST: Uradi In skladišča ul. Lamarmota 2 • Tel. 96-55G
VEIVIUZI3 ; CAgencija] Ca Sagredo CS. Sofia) 4109 - Tel. 29-154
MIZARJI
KMETOVALCI
PODJETNIKI
I
nudi
Tel.
90441
Deske srniv-kovet mate snoveiu Udih lesov, tiame in paikete najugodneje
CALEA
TRST Viale Sonnino, 24
is 150 cc.
4 brzina
Luksuzni tip
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO
SOSIČ
HS O S S I
MARIO
SP CIN E, TRG ME RE 4-TEL 21-155
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „IJMfclJIUASA“
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
= Prodajamo tudi na obroke • Gene ugodne I =
DIREKCIJA- RIJEKA
Telegrami: JUGOLINI3A - Tel. 26-51, 26-62, 26-53 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REDNI P0TMŠR0 HLMOVNI PROMET IZ JADRANA
O:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 1 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	1 DNI
B LIŽ N J I V Z H 0 D	„	7 DNI
SEVERNO AMERIKO	„ 10 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1
Novo dospeli sezonski izdelki
Oglejte si naše nove modne sezonske izdelke moških, damskih in otroških čevljev / Priporoča se za nakup.
CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar, I.
TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. 26-536

PROJEKTIRA-^	NJE ‘ MONTAŽA
g CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ J |___(hT KLEPARSTVO
fen;-’ ,,.4
ULICA S. CIUSTO16 - TELEF. 93-669
2aitlopmh in, picama zaloga:
Mfiras KONZORCIJ TRGOVCEV Z
TRST
Ulica. Valdlrlvo 3 Telefon 35-034
ZLATOROG
tovarne MARIBOR
Sapun
3 pranje ir Kozmelički
industrij u kemijski
- Toaletni sapun proizvodi
Maribor — Kiavniška ulica št. 23
Tel. 2047 - 2048 — Telegr. Zlatorog - Maribor

TRŽNI PREGLED
Čeprav Je mnogo prekupčevalcev odšlo na počitnice in se je število sklenjenih kupčij skrčilo, so cene kmetijskim pridelkom na italijanskem trgu ostale na prejšnji višini, ponekod so pa celo poskočiile.
Trg s sirom in maslom je postal živahnejši in cene so se dvignile. Prav tako je tudi s klavno živino, ki visoko kvotira; zlasti za teleta je veliko po-vpiaševanje. Vprežni voli in molzne krave ne gredo od rok.
Cene pšenice so se ustalile, cene koruze pa nekoliko popustile. Državna sklad šča odkupujejo mehko pšenico po 7.390 lir stot in trdo po 8.200 lir.
Prekupčevalci z vinom so zelo previdni pri sklepanju kupčij, ker se še ne da točno predvidevati, kako bo s trgatvijo. Večje povpraševanje je po vinu bo'jše kakovosti.
Letošnji pridelek paradižnikov je obilen, hkrati pa tudi': dober pa kakovosti. Predvidevajo, da bodo letos dosegli proizvodnjo 2 milijonov stotov konserviranih paradižnikov
Trgatev namiznega grozdja je v teku. Večje količine Bredo tudi v tujino.
ŽITARICE
PIACENZA. Ponudba In povpraševanje sta uravnovešena. Čepe so ostale neizpremenjene. Mehka pšenica fina 7.250-7.350, dobra 7.100-7.200, navadna 6.700-6.900; koruza fina 4.700-4.900, navadna 4.100-4.300; oves letošnji pridelek 3.600-3.800; pšenična moka tipa »00« 10.100-10.300, tipa »0« 9.400-9.600, tipa »1« 9.200-9.300; koruzna moka 5.700 do 5.800, pšenični otrobi 2.600-2.800.
PADOVA. Oluščeni riž: Vialone 16 tisoč 800 do 17.000, Arborio 16.000 do 16.500; R.B. 14.200-14.500; R.77 14.000-14.200; Maratelli 13.300-13-500; P.6 13.000 do 13.200; krajevna proizvodnja 9.800-10.100.
ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina: voli I. 260-290, II. 210-230, III. 140-160; krave
I.	245-265, II. 180-200, slabše vrste 120-130; junci I. 260-280', II. 240-260; biki 270-290; junice 270-290; teleta 50-70 kg 320-400, 70-90 kg 400-450, nadi 90 kg 450 do 480;
Živina za rejo; teleta 50-70 kg 400-450, 70-100 kg 450-550; vprežni voli 270 do 300; molzne krave zbrane 130-170 tisoč lir glava, navadne 90-120.000.
Trg s prašiči je bil živahen, cene težijo navzgor. Debeli prašiči 100-130 kg 410 lir kg, 130-160 kg 415, 160-200 kg 420; suhi prašiči 30-50 kg 770, 50-70 kg 670; prašički za rejo 18-20 kg 17.500 lir glava.
KRMA
ROVIGO. Trg je živahen, povpraševanje je precejšnje, cene so čvrste. Detelja 1.350-1.450 lir stot: stlačena dete-lia 1.900-2.000, seno maiske košnje v razsutem stanju 1.260-1.350, slabše vrste 850-950; pšenična slama razsuta 400 do 450 lir stot, stlačena 650-700 Jir stot fco kamion ali 900-1.000 fco vagon.
PERUTNINA
MILAN. Žive race 450-500 lir kg, zaklane 550-600; račke za rejo 200-250 lir komad; piščeta 70-90 lir komad; živi zajci 280-350. zaklani s kožo 420-440, b>-ez kože 440-480; žive pegatke 675 do 725: žive kokoši 600-650; žive inozemske kokoši 550-575; zaklane kokoši 750 do 800, inozemske zmrzniene SO^-SSO; rosi za rejo 800-1.300 lir komad po teži; živi golobi 675-725 H’- k°. zaklani 850-900; živi piščanci 750-800, II. 650 do 700. inozom-ki 625-C75; sveža jaj-,-a I. 30-31, navadna 29-29,50; inozemska sveža 25-27 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 740 do 750 lir kg, čajno maslo 650-660; maslo
II.	630-6501, III. 580-610; sbrinz svež 420
do 440. star 3 mes 550-580: provolone svež 420-460, star 3 mes. 540-550; trdi sir iz Cremone svež 450-470; zimske proizvodnie 1953/54	570-610, majske
proizvodnje 1953 670-690. zimske proiz-vodnie 1952/53 840-860: emmenthal svež 440-520, star 3 mes. 550-570: italico svež 330-380; taleggio svež 300-330.
OLJE
FIRENZE. Kupčije so omejene na količine, ki so potrebne za tako;šnio potrošnjo. Trgovci z oljem se pritožujejo zaradi številnih goliufij, ki se po-gostoma pojavljajo zaradi pomanikljive kontrole odgovornih organov. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 425-440 lir kg, do največ 1,50% kisi. 415-425, do največ 2,50% kisi. 405-415, do največ 4% klal. 400-405; dvakrat rafinirano tira »A« 420-422. tipa »B« 385-390; semensko olje 345-350; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395.
VINO
MILAN. Prejšnji teden je bilo opaziti skoraj popojn zastoj v prekupčevanju na tem trgu. Cene za stop./stot fco milanska postaja: Piemontsko črno 10,5-11 stop. 670-705, 11-12 stop. 700 do 720 ;Barbera 730-750; Oltrepo pave-se 10-11 stop. 650-680; Mamtovano črno 640-660; VaipolPella in Bardolino 720 do 740; Soave belo 730-750; Raboto 640 do 660; emilijsko črno 620-630; toskansko navadno 640-660; Marche belo 655-670, črno 660-670; Barletta extra 14-15 stop. 665-685; navadno 13-14 655-665: navadno 12-13 stop. 645-655; Sansevero belo 625-645; Tarantino 14-15 stop. 660 do 670; 16-18 stop. 680-700: Sguinzano 660-670; Rionero-Barile 9.300-9.700 stot; piemontski moškat 10.000-11.300; sladko vino iz Brindizija 9.800-10.000.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
REGGIO EMILIA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od % kg 260-280, v škatlah od 1 kg 240-260, v škatlah od 5 in 10 kg 200 do 220 lir.
Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od % kg 280-300 lir kg, v škatlah od 1 kg 260-280, v škatlah od 5 in 10 kg 220-240.
KOŽE
REGGIO EMILIA. Za kg osoljenih kož z repom, fco grosist: teleta do 3 kg 530-550, 3-6 kg 570-590, 6-8 kg 540-560, 8-12 kg 460-470; junci 12-20 kg 360-370, 20-26 kg 280-290, do 30 kg 250-260; voli do 40 kg 225-235, nad 40 kg 210-220; biki do 40 kg 205-215, nad 40 kg
155-165; konji 175-185; mezgi 120-130; osli 85-95; ovni (surove kože) 180-190, suhe kože 480-500; jagnjeta 320-350 lir komad; zajci (suhe kože) 200-210.
PAPIR
FIRENZE. Gene papirja niso ustaljene. Cene za kg fco skladišče posredovalca: tiskovni papir bel 120-185; pisarski srednje kakovosti 135-190, fin 170-350; barvani papir za lepake 145-250; tiskarski barvani srednje kakovosti 150-250; fin 150-350; kartončini sivi 57-90; ovojni navaden 90-150.
KONOPLJA
FERRARA. Konoplja fina 24.110 lir, dobra 22,700, srednje vrste 18.400, navadna 13.500, slabše vrste 10.600 lir.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	27/7.	9/VJII	24/8
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. . .	208 Vs	208.V4	214
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . . ibbVi	160 V8	163 Vs
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		. . .	30,-	30,-	39.—
Cin (stot. dol. za funt)		. . .	06.75	93.25	93.75
Svinec (stot. dol. za funt)		. . .	13.80	14,—	14,—
Cink (stot. dol. za funt)		. . . 11.-	1L—	11.—
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . .	21.50	22.20	22.20
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . . 60.—	60,-	60.—
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	35.45	35.-	35.15
Živo srebro dol. za steklenico		. . . 287.10s	290.—	290.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)			. . .	89.—	87.50	75.23
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono) 		■ . . 236‘/s	234 >/s	239Vs
Cin (f. šter. za d. tono)		. . .	730Vs	730.	731 V2
Cink (f. šter. za d. tono)		. . .	75 Vs	75	77 V*
Svinec (f. šter. za d. tono)		■ • •	84 V,	95 Vs	99 V*
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	■ • • 442.	454.90	488,3
V	zadnjih 14 dneh je povzročil pravo senzacijo na mednarodnih trgih s surovinami nenaden padec cene kavi, ki je potegnila za seboj tudi ceno kakava, že prej so razna poročila opozarjala, da je bila cena. ki jo je postavila Brazilija svojemu pridelku, pretirana. Nasprotno, so cene bakru, svincu in žitaricam napredovale.
ŽITARICE
Cena pšenici je v zadnjih 14 dneh do 20. avgusta napredovala na chica-ški borzi od 210 3/8 na 2121/4 stotinke dolarja za bušel. Sodijo, da se je to zgodilo zaradi najnovejše objave ameriške uradne cenitve letošnjega pridelka. Po tej cenitvi (z dne 1. avgusta) bodo ZDA pridelale 977,6 milijona bušlov, medtem ko je lansko leto znašal pridelek pšenice eno milijardo 188,5 milijona bušlov. Koruze bo Amerika pridelala 2824 milijonov bušlov (lansko leto 3186,6 milijona bušlov). Američani bodo morali seči po svojih zalogah koruze in vzeti iz njih 350 milijonov bušlov. Cena koruzi je v Chicagu poskočila od 160 7/8 na 163 3/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Yorku napredovala od 3,13 na 3,18 stotinke dolarja za funt v zadnjih dveh tednih do 20. avgusta. Cena kave je nenadoma zdrknila od 86,50 na 75,24 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Brazilska vlada je bila prisiljena posredno znižati ceno kave s posebnimi valutnimi dološbami v korist izvoznikov. Cene, ki jih je prvotno postavila so bile previsoke. Njim so se uprli zlasti ameriški uvozniki. Kakao je nazadoval od 64 na 59,75 stotinke dolarjev za funt proti takojšnji izročitvi.
VLAKNA
Cena bombaža je v New Yorku nazadovala od 35,40 na 35,20 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Tudi v Aleksandriji so zabeležili lahno nazadovanje, in sicer od 70,45 na 69,89 talarja za kantar za vrsto Karnak good proti takojšnji izročitvi, za ashmouni good pa od 57,56 na 57,10. — Cene volne so se ustalile. V New Yorku je cena napredovala za malenkost, in sicer od 161,5 na 161,7 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Franciji (Roubaix) se je cena dvignila od 1365 na 1375 frankov za kg. V Londonu: češljana vrste 65 SB pri kupcu 146 penijev za funt, pri prodajalcu 1471/2 proti izročitvi v septembru.
KAVČUK
V	New Yorku je cena kavčuka popustila od 23,65 na 23,34 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru.
KOVINE
Ker so se stavke v čilskih rudnikih razširile, se je cena bakra v Londonu In New Yorku dvignila, in sicer od 29,30 na 29,50 stotink dolarja za funt; v Londonu od 234 3/4 na 237 1/4 funtov šterlingov za tono proti takojšnji izročitvi. Napredovala je zlasti cena svincu. V New Yorku je dosegla cena 14 stotink dolarja za funt; v Londonu se je dvignila od 94 3/4 na 97 proti izročitvi v avgustu. Skok pripisujejo sklepu vlade, da bo povečala nakup svinca in cinka pri domačih rudnikih namesto da bi ugodila njihovi zahtevi po zvišanju carine na uvoz. Cena živega srebra se je dne 20. avgusta v New Torku sukala okoli 293 do 294 dolarjev za steklenico. Cena litega železa v New Yorku
58,60 (teden poprej 58) dolarjev za tono; staro železo 28,67 (teden poprej 27,33) dolarjev za tono. Staro železo 28,67 (teden poprej 27,33) dolarjev za tono. Cene kovin v Zahodni Nemčiji 20. avg.: baker 2,92 nemške marke za kg, cin 8,85 za kg, cink 101,93 nemške marke.
Brazilska politika s kavo
Ker prideluje Brazilija v primeri z drugimi državami razmeroma mnogo kave, lahko vpliva s svojimi cenami tudi na razvoj cen drugim vrstam kave. Brazilska vlada je 1. julija določila najnižjo izvozno ceno kave na 8 stotink ameriškega dolarja za pošiljke fob Santos, kar bi ustrezalo ceni 891/2 stotinke dolarja za pošiljke cif New York. Zaradi tako visoke cene je izvoz v juliju padel kar na 500.000 vreč, medtem ko je lansko leto v istem mesecu dosegel 1,3 milijona vreč. Največ kave je šlo v Evropo, torej ne v Združene ameriške države.
Računajo, da bo Brazilija v sezoni 1954-55 lahko izvozila 11 milijonov 500.000 vreč. Ker ni doslej nastopila zmrzal, računajo, da bo letina 1955-56 iaihko zagotovila izvoz 17 milijonov vreč. Tako bi brazilski izvoz prekoračil višino 1940, medtem ko je v predvojnih letih znašal povprečno 21 milijonov vreč. Ker se je proizvodnja drugih dežel zlasti Afrike nenehno dvigala, ni verjetno, da bi sedanja stiska trajala še dolgo, čeprav bi potrošnja narasla.
Kako visoko smo prišli s cino kave, nam pokaže naslednja primera. V zadnjih predvojnih petih letih je stala kava Santos 4 na newyorški borzi okoli 9 stotink dolarja; med vojno se je cena v Ameriki dvignila na 13, leta 1947 je dosegla 27 stotink; v razdobju 1951-52 se je sukala okoli 54 stotink; po nastopu zmrzali leta 1953 je poskočila celo na 90 stotink dolarja za funt. Brazilska vlada je v letu 1953 določila najnižjo ceno na 55 sto tink za Santos 4.
LETINA PO SVETU
REKORDEN PRIDELEK PŠENICE V EGIPTU. Cenijo, da bo letošnji pridelek pšenice največji po letu 1913. Ce bo pridelek dosegel 96 milijonov metrskih ton, kot to predvidevajo, bodo morali v letu 1954-55 uvoziti vsega le kakih 150.000 ton pšenice. Pridelek 96 milijonov metrskih ton pomeni, da bo Egipt najmanj leto dni neodvisen glede uvoza pšenice od dolarskega področja, razen uvoznih obveznosti, izhajajočih po Mednarodnem žitnem dogovoru. Povečanje pridelka je v glavnem pripisati povečanju pridelka na hektar, ne pa toliko povečanju posejane površine.
MANJŠA ŽETEV PŠENICE V TURČIJI. Letošnjo žetev pšenice v Turčiji cenijo na 215 milijonov bušlov, lanska rekordna žetev je dosegla 295 milijonov bušlov. Letošnji pridelek ustreza letnemu povprečju pred 1951. Vzrok manjšemu pridelku so neugodne vremenske razmere zlasti na Anatolski planoti.
SLAB PRIDELEK ČEŠPELJ V JUGOSLAVIJI. V Jugoslaviji napovedujejo letos za več kot polovico slabši pridelek češpelj, kot je bij lanski. Lani so pobrali 1,1 milijona ton češpelj, letos pa bodo verjetno le pol milijona ton. Letošnji pridelek drugega sadja, tako jabolk, hrušk, češenj in marelic bo za eno petino do ene tretjine manjši kot lanski. Vinski pridelek pa bo le za 5% manjši kot lani.
VALUTE V MILANU
23. 8. 54	6. 8. 54 Min.

Funt šterling
Napoleon
Dolar
Franc, frank (100) Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
8.200	6,200
4.500	4.500
625,—	026
165,—	170 —
145,50	146.25
1.710	1.740
24.40	24.40
710	713
Maks. 6.175 6.200 4.450 4.500 626.- 628 167— 171.50 146	146 50
1.740 1.750 24.10 24.40 712.-	713
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
5
S-l
O.
Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst«
6. 8. 54
1.406 14 440 4.900 6.010 4.150 436
BANKOVCI V CURIHU				O	»Lošinj« Martinolič	7.800 4.200
ZDA (1 dol.)	23. B, 4,28 V4	1954 Belgija (100 fr.)	8,47	_c	Premuda Tripkovič	9.870 9.490
Anglija (1 f.št.)	11,76	Holand. (100 fi.)	111,5	O-	Openski tramvaj	2.000
Francija (100 fr.)	1.13 V,	Švedska (100 kr.)	76		Temi	207,—
Italija (100 Ur)	0,688	Izrael (1 f.št.)	1.40	-a oQ d	ILVA	264 —
Avstrija (100 š.)	16,39	Španija (100 pez.)	10.05		Zdr. jadr. ladjedel.	368
Cehoslov.	10.48	Argent (100 pez.)	15 85		Ampelea	1.200
Nemč. (100 DM)	101,05	Egipt (1 f.št.)	11,10		Arrigoni	1.000
Predilnica
Tkalnica
in
Proizvajamo:
bombažno prejo in stanične tkanine
MARIBOR
TRAVNIŠKA CESTA 38 Telefon 22-71 Telegr. Tkalnicamaribor
NAJVEČJA
Yi
NAJBOGATEJŠA
VSAKOVRSTNIH
ZALOGA IZBIRA PODLOG
/j \ msj-mssTs
/ | \ ViaSmastica 22
Blago ZAMOSKEOBLEKE
POTREBŠčiNEZAŠIVILJE IN KROJAČE
6	Zelef. 92M
IZie ftd	cemit!
TRANS -TRST
ka db X>čfc ££L-i ^ tSt Su Bk M D* Z 0. Z* Trst - Ulica Di Donota št. 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA : vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode automobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tvornice CEAT - Pisalne in računske stroje, taleprintere in njih dele - Ra-dioaparate - Kmetijske stroje - Traktorje in rezervne dele - Specialne stroje za bonifikacijo in regulacijo terenov in gradbeno industrijo
Za Jugoslavijo nudi specialne plačilne in kreditne pogoje o okviru izmenjav z jugoslovanskimi produkti

St&cc*
iz
P:
k
Pi
ŽE
b
Zi
ši
V 01 le P: sl k P: Zi U V' Z:
V
n
g
p
F. SPADARO
SPED1CUSK4 TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI • PR0SECC0 PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59
Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT
Aid&s&ivis
/ PREDSTAVNIŠTVO za ) nadomestne dele italijan-
<	k skih, nemških in zavez-
niških avtomobilov ter nadomestnih delov za
<	DIESEL motorje, pumpe, )) injektorje ter traktorje
TRST, ulica Gatteri št. 7 let. 44120/92898
A. Donaggio-TriesTe
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ZEN SKL______
IN MOZKL OBLEKE IN PODLOGE
RIVA TRE NOVEMBRE 9 - TELEFON 2-48-63
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
„Gondrand“
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon; 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE Z POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJEV, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
TRST - TRIESTE, V. Mazzini 30 - Tsl. 36-308
NADOMESTNI DELI ZA URE VSEH ZNAMK — VSAKOVRSTNO ORODJE
NEGR1NI GIUSEPPE - TRIESTE
VIA G I U L I A N. 55 - T E L E F. 96 - 700
KUPUJE otpatke metala, krpe, sirove kosti I vime
I.E.L.M.A.T.
IMPORT — E X P O R T
TRST - TRIESTE - VIA FABIO FILZI 23
Tel.t 20-070, l*v®n urnika 26-636 — 33-686 — Telegr.: lELMAT-Trleslo
Kupuje : odpatke metala, /e«i za predelavo in hujjauo Ploda} a dtloje in tehnične piedmete
DRUŽBA Z 0. Z.
TRST
0LICA UUI M E štev. 15 TELEEOM ŠTEV.! 388 48, 23S-J3 TELEGBdMIi »HDPEKiEHA®«
GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRST IN ITALUO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV -RAŠE,	-----—
ZASTOPSTVO ZA JUGOSLOVANSKI LES !
Š I P A P -_____Sarajevo
EXPORTDRVO - Zagreb JADRANU- PRVO - Reka ISTRA IMP. - EXP. - Reka L I G IVI U M - Zagreb
Jakob Vatovec^iisL
TRST - Via TorreManca 19
uvoz Tel- a3-5S7’!i7-561	I z voz
/kolonialnega blaga
/ INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ / TEHNIČNLH PREDMETOV /	TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
STAR
MEHANIČNA DELAVNICA
TRST- ULICA MORERI 7 TELEFON ŠTEV. 35 608
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
Vsakovrsten les, drva za	tekstil, kolonialno blago
kurjavo, gradbeni material	in raznovrstne stroje
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
Zvidka
SILA JOŽEF
UVOZ	IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST — Ulica F. Filzi štev. 23 — Telefon 37-004
Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo IM DROBIMO IMA DEKELU
UVOZ - IZVOZ
Vseh vrst trdega in mehkega rczaaega lesa, furnirja, vezanih plošč itd.
{fvt£vxcwnamo prevoze vsatzovrstnega blaga z tastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93-562 Skladišče: ul. dcllc AAilizie 14 - Tel. 96-510 telefonska številka stanovanja 95-918
P
v
2
v
n
S
t
r
?
c
8
t
l
l
£
l
l
l
s
(
i
l
l
s
i
t
li
s
c
t
1]
1 s c \
2 r
r
s
d
c
c
c
t
s
I
1-
s
1
2 l
t
t
c
r
j
i
t
r
\
r
1
s
I
J
r
s
i
i
s
i
I
i
1
i