GLAS
LETO XXV. ŠT. 15 (1174) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 16. APRILA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto Tamara Mizerit 
www.noviglas.eu
Pomlad je vseeno tu!
Iz Rima
Naša sodelavka
Klara Krapež o
vsakdanjiku v
mestu, ki je v tem
obdobju, brez
gneč turistov, eno
najlepših mest 3
Slovo
Na veliko soboto
je umrl
priljubljeni
upokojeni
ljubljanski
nadškof msgr.
Alojz Uran 2
Iz Bostona
Štefan Pahor nam
je povedal, kakšne
so razmere v ZDA
in kako so
pravzaprav
podcenjevali
pandemijo 10
Boris Pahor
“Zaupno pismo”
staroste
slovenskih
pisateljev o
zvestobi
materinemu
jeziku 8
Iz Londona
Irena Spazzapan
o tem, kako
preživlja sama in
z družino
pandemijo s
koronavirusom 3
Karitas
Ravnateljica
koprske Karitas
Jožica Ličen o
ustanovi, ki kljub
virusu ne pušča
na cedilu ljudi
v stiski 5
Uvodnik
Jurij Paljk
Obzorje je odprto,
vedno!
  času pandemije, ki nas vse potiska v osamo,
telesno in duševno, so besede svetega očeta,
ki jih je izrekel na velikonočni ponedeljek,
kot balzam za dušo, pa čeprav ni povedal nič no-
vega, kar kristjani in vsi, ki kaj dajo na evangelij,
ne bi že vedeli: “Če je Kristus vstal, je mogoče
gledati z zaupanjem vsak dogodek našega bivan-
ja, tudi tiste najtežje, polne stisk in negotovosti.
Poglejte, to je velikonočno sporočilo, ki smo ga
poklicani razglašati z besedami, predvsem pa s
pričevanjem življenja. O, da bi po naših domo-
vih in v naših srcih lahko odmevala ta vesela no-
vica: ‘Kristus, upanje moje, je vstal’! Ta gotovost
naj okrepi vero vsakega krščenega in opogumi
predvsem tiste, ki se soočajo z velikim trpljenjem
in težavami”! Po televizijskih ekranih, računal-
nikih in pametnih telefonih vsak dan spremlja-
mo dogajanje okrog nas in v svetu. Takšne Velike
noči, kot je za nami, nihče ne pomni, ker je
nihče ni nikdar (do) živel, še med zadnjima sve-
tovnima vojnama ni bilo tako. In vendar, pona-
vlja papež Frančišek, je vest, da je grob, v katere-
ga so položili Jezusa, prazen, da je Kristus vstal
in moramo zato o Njem pričevati z življenjem,
dejanji. Med jutranjo mašo je na velikonočni po-
nedeljek sveti oče govoril o izbiri med vstajen-
jem in grobom, med Življenjem in smrtjo: “Ved-
no je tako: ko ne služimo Bogu, Gospodu,
služimo drugemu bogu, denarju. Spomnimo se,
kaj je rekel Jezus: sta dva gospoda, Gospod Bog
in gospod denar. Ne moremo služiti obema …
Tudi danes pred bližnjim - upajmo, da bo kmalu
- koncem te pandemije, imamo isto izbiro.
/ str. 2
V
Svet okrog nas16. aprila 20202
Povejmo na glas
Evropske zadrege s solidarnostjo
Ponovno se je pokazalo, kako evropske države
s težavo vključujejo v svoje odločanje solidar-
nost, pa čeprav gre za velikanski pritisk koro-
navirusa in predvsem Italija ter Španija še ka-
ko potrebujeta večjo pozornost in pomoč na
vseh ravneh. Toda ko je treba komu pomagati,
se sprožijo velika obotavljanja, kar ni samo
problem odnosov med državami, ampak je
značilnost tudi določene skupine ljudi, kadar
bi bilo zaželeno in prav pomagati drugim v
stiski. Ko bi bilo treba kaj dati, se očitno vzbu-
dijo ne do kraja pojasnjeni strahovi, da bi nas
darežljivost lahko oropala teh in onih dobrin
in da bi bili z darovanjem naših materialnih
pridobitev usodno oškodovani, ali celo postali
siromašni. In tako na osebni ravni in na ravni
držav, v našem primeru Evropske unije, svojo
solidarnost odrečemo in jo prekrijemo z eko-
nomsko miselnostjo, po kateri naj bi bilo vse,
kar damo in podarimo, popolna izguba, v ko-
likor pa to počnemo iz svoje volje, že nekaj na
robu nerazsodnosti in kar nespameti. S soli-
darnostjo, torej z izkazovanjem dejanske po-
moči drugim, naj bi le izgubljali, z ekonomsko
računico, ki nas zapira vase, da nočemo o
težavah drugih nič slišati, pa menda le prido-
bivamo. V kolikor pa pomislimo malo globlje,
je solidarnost ena najžlahtnejših dobrin, kar
jih sploh obstaja in prinaša le dobro in samo
dobro in brez nje resničnega dobrega za ljudi
v manjših in največjih skupnostih sploh ne
more biti. Solidarnost je resnično razumevan-
je drugega, je nasprotje vsakršnega prepira ali
celo mržnje, privošči drugim in drugemu le
dobro, pomaga tistim, ki so v stiski, je potem-
takem po naravi čuteča, izžareva mir ter do-
bronamernost, ukinja sebičnost, ki v največji
meri škoduje prav sebičnim, je skratka blagor,
za katerega se velja v lastno korist prizadevati,
ne pa se od njega umikati, ali ga proglašati za
nekaj neporabnega kot izmišljotino naivnih
sanjačev. Evropa je v tem trenutku ob vse-
splošni krizi, ki jo poraja koronavirus, v smislu
solidarnosti sicer pokazala nekaj več pripra-
vljenosti preseči brezčutno ekonomsko
računico nemara tudi zaradi dejstva, da je ob
res velikem migrantskem problemu pustila
Italijo bolj ali manj na cedilu, toda upati je,
da bo v prihodnje naredila odločnejše korake
v tej smeri. V večji meri bi se morala namreč
zavedati, da je solidarnost najmočnejše vezivo
vsakršne in s tem tudi njene skupnosti, je
namreč povezanost, ki člane velike evropske
družine osmišlja, da so v resnici družina spo-
sobna pomagati tistim, ki zabredejo v stisko.
Ne nazadnje, kaj pa se zgodi, ko solidarnost
umanjka in je več ni, kaj še ostane? Prisilno
sobivanje, neprijetni odnosi med državami in
neprijetni medosebni odnosi, nekakšno no-
tranje razpadanje, ko je vsak sam in gleda le
nase, vsesplošna hladna odtujenost, kar vse
lahko vodi v strmo zaostritev med vsemi in v
avtoritarno urejanje stvari, česar pa si res ne
bi smeli dovoliti, če se spomnimo grozot
prejšnjega stoletja.
Janez Povše
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je v
imenu krovne organizacije izrazil ljubljanskemu nadškofu in
slovenskemu metropolitu msgr. dr. Stanislavu Zoretu in
Slovenski škofovski konferenci iskreno in občuteno sožalje
ob odhodu nadškofa Alojzija Urana. “Naj ga naš dobri Oče
sprejme v svoje milostno naročje in postavi v družbo Jezusa,
kateremu je nadškof Uran posvetil svoje življenje in bil njegov
zvesti pričevalec”. Pokojnika se je spomnil iz časa, ko je živel
med Slovenci v zamejstvu, in kot odgovornega za Slovence
po svetu. Čeprav to zanj niso bili lahki časi, se je naši
skupnosti posvetil in ji pomagal. Pomagal je pri cerkvenem
in pastoralnem delu, bil navzoč na romanjih na svetišča na
Barbano in na Sv. Višarje. “Še posebno pa se ga bomo mi
vsi spominjali zaradi njegove ljubezni do slovenske pesmi, s
katero je znal osrečiti vsako skupnost, ki jo je srečal in z njo
sodeloval. Prav gotovo bi si vsi želeli, da bi nadškof Uran
ozdravel in še naprej služil Cerkvi, še posebno v teh
zahtevnih časih, ko človeštvo trpi na duši in na telesu zaradi
okužbe s koronavirusom covid 19. Bog pa ga je poklical
ravno v dneh, ko se spominjamo Kristusove smrti in
vstajenja, ko obhajamo Veliko noč. Zato verujemo, da bo
pokojni nadškof Uran sedaj v nebesih skrbel za našo
cerkveno in narodno občestvo ter bil naš skupen priprošnjik”.
Umrl je msgr. Alojz Uran
Priljubljen nadškof
   ebeški Oče je da-
nes, 11. aprila
2020, poklical k
sebi upokojenega ljubljanskega
nadškofa metropolita msgr.
Alojza Urana”, so zapisali v so-
boto v tiskovnem uradu Sloven-
ske škofovske konference in
nam tako sporočili, da je odšel
v večnost priljubljeni slovenski
škof, na katerega so se tudi naši
verniki zelo navezali, saj je več
let prebival v Trstu, bil pa je cen-
jen gost tudi v Gorici, še posebej
radi smo ga srečevali na Svetih
Višarjah, kjer je zadnja leta rad
maševal, spovedoval, bil blizu
vernikom ter vsem ljudem.
Nadškof msgr. Alojz Uran se je
rodil 22. januarja 1945 v Spod-
njih Gameljnah v župniji Šmar-
tno pod Šmarno Goro kot zad-
nji od treh otrok v kmečki
družini. Maturiral je leta 1964
na bežigrajski gimnaziji. Po štu-
diju na Teološki fakulteti v Lju-
bljani ga je nadškof Jožef Po-
gačnik na praznik apostolov sv.
Petra in Pavla 29. junija 1970
posvetil v duhovnika. Novo
mašo je imel 12. julija 1970 v
domači župniji Šmartno pod
Šmarno Goro.
Svojo prvo duhovniško službo
je kot stolni vikar (kaplan) na-
stopil v stolni župniji Ljubljana
- Sv. Nikolaj, kjer je ostal do leta
1973. Od leta 1973 do 1977 je
bil na študiju v Rimu. Na Kate-
hetskem inštitutu Pedagoške fa-
kultete Papeške salezijanske
univerze je opravil katehetsko
pedagoško specializacijo in leta
1977 študij zaključil z magiste-
rijem o katehezi odraslih. Po
vrnitvi v Ljubljano je istega leta
postal rektor malega semenišča
pri sv. Petru v Ljubljani. Leta
1980 je bil imenovan za župni-
ka župnije Ljubljana – Šentvid.
Papež Janez Pavel II. ga je 16. de-
cembra 1992 imenoval za lju-
bljanskega pomožnega škofa,
31. decembra 1992 pa je bil
imenovan za kanonika in deka-
na stolnega kapitlja ter za arhi-
diakona prvega arhidiakonata.
Na praznik Gospodovega raz-
glašenja 6. januarja 1993 je bil
v Rimu posvečen v škofa. Ob
posvečenju si je izbral geslo:
»Da, Oče. «
Bil je član Škofijskega in
Medškofijskega katehetskega
sveta, član in voditelj Komisije
za duhovne poklice ter preda-
vatelj na Teološko-pastoralni
“N šoli, ki deluje v okviru Teološkefakultete v Ljubljani, Novemmestu, Kopru in Novi Gorici.
Bil je tudi voditelj Škofijskega
odbora za duhovne poklice in
odgovoren za duhovne poklice
pri Slovenski škofovski konfe-
renci (SŠK). Leta 1996 je pripra-
vljal in koordiniral prvi papežev
obisk v Sloveniji. Od leta 2000
do 2006 je bil delegat SŠK za pa-
storalo Slovencev po svetu.
Papež Janez Pavel II. je 25. ok-
tobra 2004 imenoval msgr. Ura-
na za ljubljanskega nadškofa
metropolita, umeščen pa je bil
5. decembra 2004 v stolni cer-
kvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
Msgr. Uran je bil 34. reziden-
cialni škof ljubljanske nadško-
fije in četrti metropolit po ob-
novi ljubljanske metropolije le-
ta 1969 ali peti metropolit v
zgodovini ljubljanske (nad) ško-
fije.
Kot ljubljanski nadškof je bil ve-
liki kancler Teološke fakultete
Univerze v Ljubljani. Na praz-
nik sv. Nikolaja, 6. decembra
2004, je bil izvoljen za podpred-
sednika SŠK, 21. januarja 2005
pa je bil imenovan za člana 7.
razreda za svetovne religije pri
Evropski akademiji znanosti in
umetnosti. Slovenski škofje so
nadškofa Urana 11. oktobra
2005 imenovali za odgovorne-
ga škofa v Slovenski oznanjeval-
ni komisiji, na 34. redni seji SŠK
16. marca 2007 pa so ga sloven-
ski škofje v skladu s statutom
SŠK izvolili za predsednika SŠK.
Papež Benedikt XVI. je 28. no-
vembra 2009 sprejel odpoved
službi ljubljanskega nadškofa
Urana v skladu s kan. 401, § 2
Zakonika cerkvenega prava
(ZCP).
Po uradni upokojitvi se je
nadškof Uran z velikim vesel-
jem in gorečnostjo posvetil du-
hovnemu spremljanju različnih
skupin na številnih romanjih.
Poletne mesece je običajno
preživljal na božjepotnih Svetih
Višarjah, kjer je s posebno do-
mačnostjo sprejemal Marijine
častilce, maševal in spovedoval.
V ljubljanski nadškofiji je bil
rad v pomoč pri birmovanju in
drugih župnijskih slovesnostih.
Med ljudmi bo ostal v trajnem
spominu zlasti po svojem izred-
nem pevskem talentu, lepem
glasu in svoji topli, dobrodušni
človeški naravi. Rad se je
srečeval z ljudmi in kmalu je s
svojim vedrim razpoloženjem
spodbudil, da se je oglasila ljud-
ska pesem.
Zadnja leta je njegovo zdravje
vedno bolj pešalo in omejevalo
njegove dejavnosti. Duh je bil
voljan, a telo vedno bolj slabot-
no. Svojo zemeljsko pot je za-
ključil v jutru velike sobote, 11.
aprila 2020, in odšel k svojemu
nebeškemu Očetu ter mu še en-
krat izrazil svojo popolno pri-
pravljenost: »Da, Oče. « in odšel
v svoj nebeški dom.
Zaradi izrednih razmer korona-
virusa bo pogreb v družinskem
krogu v ljubljanski stolnici. Ko
bo nevarnost virusa minila, bo
zanj opravljena slovesna maša
zadušnica v ljubljanski stolnici.
Če ob koncu skromnega zapisa
brez nepotrebnega slepomišen-
ja dodamo samo to, da se je
nadškofu Uranu storilo veliko
hudega, kar je privedlo do nje-
govega umika v zasebnost, v tu-
jini, Trst, bomo tudi mirno do-
dali, da smo mu z Novim gla-
som in verniki ostali tudi v na-
jhujših časih vedno blizu, za kar
se nam je osebno zahvalil po
dolgih letih. Bil je velik duhov-
nik, pastir, škof, blizu ljudem,
srčen človek in nikdar nikomur
ni ničesar zameril, zadnja leta
je živel v veselju in iskrenem
razdajanju. Ohranili ga bomo v
toplem spominu in zato tudi
mi rajnega gospoda nadškofa
priporočamo v molitev.
Gotovo ni naključje, da je umrl
na Veliko soboto, tik pred vsta-
jenjsko mašo, da je njegov
čudoviti glas lahko zapel v ne-
besih vsem zbranim Alelujo,
kot jo je le on znal!
S 1. strani
Obzorje je odprto
  li bomo stavili na življen-
je, na vstajenje narodov ali
pa na denar in se tako
vrnili v grob lakote, suženjstva,
vojn, tovarn orožja, otrok brez
šolanja... tam je grob. Gospod, ta-
ko v našem osebnem življenju
kot v našem družbenem življen-
ju, naj nam vedno pomaga izbra-
ti oznanilo: oznanilo, da je ob-
zorje, da je odprto, vedno. Vodi
naj nas, da bomo izbrali dobro
ljudi. In nikoli padli v grob boga
denarja”! Kristalno čiste pa-
peževe besede veljajo najprej za
nas, kristjane, kot veljajo za vse
ljudi.
Tudi pripadniki slovenske narod-
ne manjšine v Italiji smo pokli-
cani k temu, še posebej kristjani,
A še posebej danes, ko smo brezkoncertov, javnih prireditev, de-bat, ko smo brez kulturnih do-
godkov, za katere smo mislili, da
so najbolj pomembne stvari na
svetu, ko smo tudi mi brez maš
in cerkvenih pogrebov, ko umi-
rajo tudi naši ljudje v grozljivi
osami, ko so tudi med nami osta-
reli, na rob potisnjeni, bolni,
osamljeni in zapuščeni, pozablje-
ni. Tudi za nas veljajo papeževe
besede, ki so besede Vstalega, ti-
stega Kristusa, ki zahteva od nas
dejanja, saj je sicer naša vera praz-
na. In smo v tej pandemiji tudi
sami ugotovili, koliko nepotreb-
ne zajedljivosti in izključevanja
različnega in drugačnega je v
naši sredini. In smo, če smo
pošteni, seveda!, tudi razumeli,
da zadrtost in ozkosrčnost, da
egoizem in pohlep, da častihlep-
nost in ošabnost, da ozkost in so-
vraštvo, da zavračanje in opra-
vljanje drugega, da zahrbtnost in
neiskrenost ne vodijo nikamor in
jih ne potrebujemo, ne kot ljudje,
še manj kot kristjani, še najmanj
pa kot narodna manjšina, saj raz-
dirajo, uničujejo, ubijajo.
Obzorje je odprto, vedno! In
naše naj bo odprto zdaj, ko mo-
ramo razmisliti sebe in našo na-
rodno skupnost, ki je le delček
velikega sveta.
Vsakdo je pomemben, nikogar
ne smemo izključevati, predv-
sem pa moramo z dejanji solidar-
nosti pokazati, da smo ljudje, da
smo tudi v teh težkih časih spo-
sobni biti skupnost, tudi krščan-
sko občestvo!
Izbirati in izbrati, odločati se mo-
ramo za dobro vseh ljudi!
Misel na belo nedeljo  
Veruj in to povej svetu!
  a Veliko noč samo smo se
ozrli na zakrknjenost srca,
ki pušča preveč prostora
svojim razumarskim fantazijam,
zato pa je mnogim tako težko ve-
rovati. Ugotovimo, da tista ovira ni
Bog, temveč je človek sam sebi naj-
večja ovira, in sicer prav tedaj, ko
se ne zaveda svoje majhnosti in
krhkosti, ko se torej ne opira na ne-
skončno večje in trdnejše temelje.
Tako pride kak izreden dogodek in
človeka takoj premaga strah, med-
tem ko je še malo prej bil najpo-
membnejši in najpogumnejši na
svetu, nekako tako so se znašli apo-
stoli, brez Tomaža, ki so se zaklenili
v strahu pred Judi, da se jim ne bi
kaj zgodilo. Ob vseh dogodkih bi
namreč, po njihovem prepričanju,
kaj lahko prišlo do preganjanja. Ker
pa naključij ni, so apostoli podobni
nam danes, ki se prav tako bojimo
in se zapiramo v nekem strahu – če
pustimo, da nam je v določeni me-
ri to tudi ukazano in naročeno, pa
pač ubogamo, a bolj ciljamo na
drugačne vrste zapiranja, na tisto,
ko se človek zapre vase, v svoj svet,
ki si ga zgradi iz nekih paranoičnih
N strašnih predstav in fantazij. Do-ločene tovrstne predstave so se si-cer vrtele v glavi tudi Gospodovim
učenkam, vendar je treba tudi reči,
da se one niso razbežale, temveč so
mu sledile vse do križa in še naprej
do pokopa. Skratka, v dvorani zad-
nje večerje se zgodi izreden poseg
Božjega veličastva in milosti in ka-
kor je malo prej Božja moč odvalila
kamen z groba, tako zdaj ne prodre
samo skozi zaprta vrata dvorane,
temveč tudi skozi zaprta vrata člo-
vekovega srca, če tako hoče. Kot
rečeno, pa je to izredni poseg, red-
no tega Bog ne počne, vendar pa
tu potrebuje priče za največji
čudež, ki je vstajenje. Učenci se se-
veda razveselijo oz. se vzradostijo,
saj edino Božja navzočnost v naša
srca prinaša pravo veselje, ki ni sa-
mo človeško čutenje in lepa čustva.
Gospod jih sicer pozdravi z običaj-
nim judovskim pozdravom, ven-
dar pa ima zdaj vse skupaj čisto
drugačen pomen, saj je on, Božji
Sin, tisti, ki prinaša vselej pravi mir
v naša srca, zato je sprožena ta ra-
dost, o kateri smo pravkar govorili.
Gospod želi, da se učenci, vsi po
vrsti, dotaknejo njegovih ran, tako
da ni nič čudnega, če je to hotel tu-
di apostol Tomaž, ki ga tam ni bilo,
saj je to bilo nekaj potrebnega za
njihovo trdno prepričanje in na-
zadnje vero, kar je Gospod vedel.
Prikazal se je torej še enkrat, ker je
on začetek in konec oz. še bolj vir
in vrhunec vsega, zato pride prvi
in osmi dan, da pokaže, kako iz nje-
ga vse izvira in se vanj vse izteka.
Tudi nam sporoča, kako je on Go-
spodar zgodovine in našega časa,
nobena kruta usoda ali zlo mu nič
ne moreta, ker on lahko še tako ve-
liko tragiko obrne v dobro, obrne
v še večjo Božjo slavo. Ko pa človek
spozna ta dejstva, ko se mu razode-
ne Božje veličastvo in v njem več
ni ovir za priznanje vsega tega,
ostane brez pravih besed, lahko sa-
mo zavzdihne: “Moj Gospod in
moj Bog”! To je torej vsa veliko-
nočna drama, ki smo ji priča vsa-
kokrat pri sveti maši, kjer se izvrši
prav Kristusova krvava žrtev, nato
pa se nam ob povzdigovanju pri-
kaže kakor učencem, s poveličani-
mi ranami svojega trpljenja in
smrti – če smo seveda tam, pa ne le
fizično, ampak res v celoti. Zato ni-
smo Tomaži samo tedaj, ko nismo
fizično prisotni pri (nedeljski) sveti
maši, ker je to samo vrh ledene go-
re, temveč je ta “biti z njim”
vprašanje vsega kristjanovega
življenja. Kot smo namreč videli,
vstalega Kristusa štiri stene, mišlje-
no tako in drugače, ne ujamejo. Žal
pa je današnji kristjan zmotno pre-
pričan ravno o tem, da je Kristus
ujet in omejen samo med zidove
cerkve in da ga ne pošilja, da bi sve-
to mašo, torej celotno velikonočno
skrivnost, po kateri se tema
čudežno spremeni v največjo sve-
tlobo, ponesel v svet. Samo pripra-
vljeno srce pri sveti maši in drugače
razume tamkajšnje sporočilo veli-
kega četrtka, ki je v tem, da je treba
Kristusovo žrtev ponesti v svet,
začenši pri vseh, ki so del našega
življenja. Četudi učenci sami fi-
zično tako niso bili navzoči pod
Kristusovim križem, kjer je bilo nji-
hovo mesto, tako Gospod v svoji
vsemogočnosti poskrbi, da to lah-
ko še vedno storijo. Prav to pa omo-
goča tudi vsem nam, ko se nam da-
je v svetih zakramentih, posebej v
sveti pokori in pri sveti maši.
Andrej Vončina
Sožalje SSO ob smrti msgr. Urana
Aktualno 16. aprila 2020 3
  Irena Spazzapan  
To je tudi čas za razmislek in
kreativnost
POGOVOR 
  oričanka po rodu,
Londončanka po po-
klicni in družinski iz-
biri, bi lahko zapisal za Ireno
Spazzapan, ki mi je takoj od-
govorila, ko sem jo zaprosil za
pogovor, seveda sem jo name-
raval povprašati o tem, kako
preživlja sama in z družino
pandemijo s koronavirusom
covid-19. Ne videla in ne
slišala se nisva že toliko let, da
me je bilo skoraj sram pisati,
a to je tudi lepota družbenih
omrežij, s katerimi smo pove-
zani med seboj. Tako koristna
kot so danes ta socialna om-
režja, niso bila še nikdar!
Irena, kako preživljate z
družino te čudne čase, čud-
ne zato, ker si do pred nekaj
mesecev nismo mogli pred-
stavljati, da se bo kaj takega
zgodilo?
Hvala za povabilo na pogo-
vor, Jurij. Tukaj končujemo
tretji teden “lock-in”-a. Šole
so zaprli 23. marca, večji uradi
pa so večinoma zaprašili za-
poslene, naj delajo od doma
že teden prej.
Ker smo bili med zadnjimi
državami v Evropi, je bilo vse
precej predvidljivo. Treba pa
je poudariti, da tukaj nimamo
popolnega zaprtja. Lahko gre-
mo cel dan v park, vsi tekajo
ali se sprehajajo na odprtem
in na splošno je dosti ljudi zu-
naj. Večina se spoštljivo drži
razdalje dveh metrov in skoraj
nihče ne nosi maske. Samo
starejši in tisti s “prekondici-
jami”, rizične skupine torej,
morajo biti doma, in sosedi
jim solidarno nosijo zdravila
in hrano. Ljudje so zelo
spoštljivi do NHS (National
Health System, britanski sani-
tarni sistem) in vlada je lepo
komunicirala geslo “stay ho-
me - stay safe - save the NHS”.
Mi se imamo kot družina kar
lepo. Imamo veliko stanovan-
je, teraso in vrt, tako da sta
lahko otroka dosti na zraku
na odprtem. Konce tedna pa
preživljamo v londonskih
parkih kot zmeraj. Naša va-
ruška, ki je z nami že 3 leta,
se ukvarja z otrokoma med
delovnim tednom, Matija in
jaz pa delava od doma s pol-
nim dnevom video klicev po
aplikacijah Zoom/Teams/Life-
size itd. Otroka imata zdaj tri
tedne počitnic za Veliko noč,
tako da imamo mir s “home-
schooling”, šolo doma. Čez
dva tedna se bo šola spet
začela in bo težje, ker imajo
otroci v bistvu poln program
od doma, naša pa sta še prem-
lada, da bi si sama znala ure-
diti šolski dan.
Vem, da si zaposlena v veli-
ki svetovni banki, eni tistih,
ki bi morale predvidevati
tudi krizne čase, pa se je to
G sploh predvidevalo?Ne več, že leta 2017 sem seodločila spremeniti delo po
skoraj 13 letih na Goldman
Sachs. Zdaj vodim investicije
v manjši družbi, SYSTEMIQ,
kjer se ukvarjamo s klimatski-
mi spremembami. Moje delo
je iskanje tehnoloških in eko-
nomskih rešitev za hitrejšo
tranzicijo. To je tako imeno-
van “venture capital”, se pra-
vi, da gre za investicije v
družbe, ki so šele na začetku
svoje komercialne poti, ki pa
imajo po našem mnenju velik
potencial za rast – in uspešno
prodajo v prihodnosti.
Seveda še zmeraj spremljam
zelo od blizu tržišče. Z možem
sva oba doživela “GFC” (great
financial crisis, 2008-9), eko-
nomsko krizo, bila sva v sre-
dišču dogajanja in to novo
krizo gledava kot na še eno
novo preizkušnjo. Tržišče je
januarja mislilo, da bo covid
nova sars, ki je bila leta 2003
izolirana v Aziji. Kitajska je
naredila veliko napak, npr. ko
so zaprli notranje meje Hu-
beija z ostalim delom Kitajske
in niso zaprli mednarodnih
poletov iz tiste pokrajine. Šte-
vilo uradno umrlih je po
mnenju ameriške tajne agen-
cije CIA do 40 krat nižje od re-
alnosti, zahodne vlade pa so
šle iz nepripravljenosti v po-
poln kaos, kjer so samo viro-
logi lahko dali kakšno “goto-
vost”. Vlade niso imele časa
ustrezno pripraviti populacije
na analizo cost/benefit med
zaprtjem ali ne. Tržišče pa da-
nes že misli, da smo 3-4 tedne
od odprtja ekonimij in smo
več kot 10 % više od najnižje-
ga padca pred dvema tedno-
ma. Mislim, da tržišča ne
zmorejo še prav izračunati po-
sledic počasnega odprtja, tako
da bo verjetno kriza trajala še
dosti mesecev.
Kako preživljaš vsakdanjik,
Irena? In otroka? Mož?
Kar se da “business as usual”,
posel kot vedno. Delamo od
doma namesto iz urada,
srečanja so zdaj virtualna, a
svet se ni ustavil. Jaz tečem
eno uro vsak dan, Matija pa
kolesari. Oba sva zelo mirna
glede zdravstvenega stanja,
ker sva na srečo zdrava, “ni-
mava prekondicij”, tako da
otroka ne doživljata nobene
panike in veselo preživljata
dneve. Še naprej se držimo
svoje družinske politike, kjer
so ekrani dovoljeni samo ko-
nec tedna, tako da upava, da
bosta otroka prišla iz tega brez
posledic. Po navadi gledamo
vsi skupaj poročila, zdaj pa
smo že več kot en mesec pre-
kinili to navado, ker nočemo,
da se otroka bojita za nič. Me-
diji radi plašijo ljudi, ker se
strah dobro prodaja.
Imava pa izredno srečo, da
lahko preživljava karanteno,
lock-down, v teh okoliščinah.
Ogromno ljudi je že izgubilo
delo (sicer britanska vlada
plača 80 % za 3 mesece lju-
dem, ki so nezaposleni od
marca), še več ljudi pa živi
brez prihrankov v majhnih
stanovanjih sredi Londona.
Mislim, da je tudi jasno, da se
samo nekateri poklici lahko
opravljajo od doma, vsaj 1 na
5 mora naprej v službo kot
“essential worker”, nenado-
mestljiv delavec. Londonska
podzemska železnica ima 80
% manj prometa, še zmeraj pa
se precej ljudi mora premikati
po mestu.
Žal, mislim, da bo svet prišel
iz te krize še bolj “ne-egalite-
ten”, še bolj razdeljen na bo-
gate in revne. Samo velike
družbe z obilno likvidnostjo,
z veliko denarja, bodo
preživele in tržišče bo spet
“šlo višje” za tiste, ki imajo
prihranke. Nezaposlenost v
ZDA je že zdaj na 20 % - skoraj
dvakrat toliko kot po GFC. V
Indiji se dogaja tragedija selit-
ve najrevnejših ljudi iz revnih
četrti, “slums”, v predmestjih,
v vasi, od koder so ljudje do-
ma. Milijoni najbolj
ogroženih otrok na svetu ni-
majo več šole, ki je edina opo-
ra. To so ogromne tragedije,
ker države niso dobro premi-
slile, ko so se prenaglile in šle
v ta lock down, karanteno,
brez načrta.
Vem, da živite v samem sre-
dišču Londona; vem zato,
ker sem to že pred leti
vprašal tvojega očeta, s ka-
terim se srečujeva. Kako iz-
gleda središče Londona da-
nes? Se ti zdi neresnična
njegova podoba?
Zrak se je tako izboljšal! Ceste
so kar prazne, parki in spreha-
jališča pa polni ljudi (v
spoštovanju razdalje). Pred su-
permarketi so dolge vrste kot
v Italiji, zato mi kupujemo vse
po spletu. Ni več letal v zraku,
tako da je tudi večji mir. City
(finančni center) se je izpraz-
nila že 15. marca in tam ni
dobesedno nobenega nikjer.
Mi živimo v zahodnem delu
Londona, ki je rezidenčni del
mesta, tako da ne doživljamo
preveč praznine. Smo blizu
parka Kensington Gardens,
tako da lahko tudi kadarkoli
skočimo v park in se lahko
občasno srečamo s prijatelji.
Imamo tudi srečo, da odkar se
je začel lock-down, imamo
krasno sončno vreme s skoraj
poletnimi temperaturami.
Vas je prizadelo dejstvo, da
je britanski premier Joh-
nson najprej z njemu la-
stno nesramnostjo nagovo-
ril Angleže, naj se pripravi-
jo, da bodo zaradi okužbe z
virusom covid-19 izgubili
svoje drage, potem pa je
sam zbolel za pljučnico, ki
jo pozvroča virus covid-19?
Velika večina ljudi, ki jih poz-
nam, se popolnoma strinja s
tem, kar so hoteli narediti
Johnson, dr. Vallance (britan-
ski Chief Scientific advisor) in
dr. Whitty (britanski Chief
Medical Officer), dokler niso
bili primorani zapreti ekono-
mije zaradi neke študije Impe-
rial College.
/ str. 6
  Klara Krapež
“Upajmo, da nas bo ta izkušnja
naučila pomembnosti človeka”
POGOVOR 
  aša dolgoletna sode-
lavka Klara Krapež že
vrsto let živi v Rimu in
zato smo jo povprašali, kako
preživlja nevsakdanji čas pan-
demije koronavirusa covid-19.
Kje točno živite, Klara?
Z družino živim blizu Rima, v
manjšem kraju v dolini Tibere.
V teh časih pandemije je živeti
izven središča prestolnice pra-
va sreča. Imamo namreč to
prednost, da nas obdaja nara-
va in lahko kaj postorimo tudi
na vrtu in okrog hiše ter tako
nekoliko manj občutimo stro-
go zaprtost med štirimi stena-
mi.
Kako poteka vaš vsakdanjik?
Odkar je bilo v državi raz-
glašeno rdeče območje, smo
naše vsakdanje življenje prila-
godili novim zahtevam. Ker
živimo v manjši ulici brez
izhoda, kjer je vsega skupaj 20
hiš, se vsi sosedje dobro poz-
namo. Tako si pomagamo tudi
glede morebitnih nakupov in
drugih potreb. Večkrat nakupe
opravimo ne zgolj za svojo
družino, ampak tudi za koga
drugega, in smo ves čas neka-
ko v stiku s celotno ulico. Gle-
de na to, da ne živimo prav v
središču kraja, smo že prej na-
kupe živil opravljali približno
enkrat na teden in sploh smo
tako organizirani, da imamo
vedno nekaj stvari s po-
daljšano hranljivostjo doma.
Imamo tudi to srečo, da dobi-
mo nekje v krogu 2-3 domače
pridelke bližnjih kmetov. Prav
blizu nas je družina, ki vzgaja
bivole in izdeluje odlično mo-
carelo, skuto in jogurte. Kruh
že dolgo pečemo doma, zelen-
javo imam na vrtu in meso ku-
pujemo pri bližnjem kmetu.
Pravzaprav smo že dolgo veza-
ni na domače pridelke, tako
imenovane kilometer nič.
Od daleč si težko predsta-
vljamo Rim tak, kakršnega
nam posredujejo televizijski
posnetki. Kako deluje na
vas, ki ste vajeni vrveža in
turistov, to, da je danes
večno mesto popolnoma
drugačno?
Paradoksalno je, da je Rim v
tem obdobju pravzaprav eno
najlepših mest. Če bi imeli
možnost neomejenega giban-
ja, bi se ga zdaj zares v polnosti
naužili. Njegova umetniška le-
pota se zdaj kaže v najlepši
luči, gneče turistov in v jav-
nem prometu ni. Občasno se
prestolnica zdi, kot bi bila na-
rejena iz fotografij posamez-
nih razglednic, posnetih v res
zgodnjih jutranjih urah. Ko
sem se leta 2006 preselila v
Rim, sem približno tako stanje
doživela zgolj neko nedeljsko
jutro, ko sem malo pred šesto
šla iskat prijatelje na glavno
železniško postajo Termini.
Vaš mož Renato dela v Vati-
kanu, kako poteka njegov
vsakdanjik, saj smo slišali,
da so okužbe s covidom-19
prisotne tudi v Vatikanu?
Ja, res je. Virus covid-19 ne
pozna meja in tudi v Vatikanu
je bilo doslej potrjenih 7
okužb. Delo znotraj vatikan-
skih institucij, od katerih so
nekatere izven zidov okrog ba-
zilike sv. Petra, se je prilagodilo
novim časom. Zaprti so Vati-
kanski muzeji, notranje trgo-
vine, razen tista z živili in le-
karna. Različne pisarne in ra-
dijske redakcije so prilagodile
N urnik in število navzočih oseb,ker je treba upoštevati primer-no razdaljo med delavci.
Dogajanje v Rimu spremlja-
mo od daleč, zato težko ra-
zumemo, kakšno je dejan-
sko stanje v večnem mestu.
So sedanje omejitve močno
prizadele gospodarstvo, še
posebej turizem?
Ja, v Rimu je turizem tako re-
koč upadel v celoti. Zaprte so
galerije, muzeji in druge zna-
menitosti, za katere je treba
plačati vstopnino, zato turi-
stov ni. O tem, kolikšna škoda
je v resnici nastala, bomo naj-
verjetneje postopoma ugota-
vljali in dojeli šele po odpravi
vseh omejitev. Nastali položaj
je namreč edinstven tudi v glo-
balnem pogledu in bomo vi-
deli, kakšno bo sodelovanje
držav tudi v prihodnje, saj
nihče ni odvisen zgolj od sebe.
Turizem pa je panoga, v katero
smo posredno ali neposredno
vsi vpeti. Če samo pomislimo
na velikonočne praznike, ki v
Rim privabljajo številne turi-
ste, letos pa ne bo nikogar, je
že kar jasna slika, kakšna škoda
nastaja.
Vsakdo od nas živi v svojem
malem svetu, četudi živi v
večmilijonskem mestu, kot
živite vi, pa bi nas zanimalo,
kaj ljudje okrog vas govori-
jo, so zaskrbljeni, imajo
upanje v skorajšnje normal-
no življenje?
S prijatelji in znanci, s katerimi
ohranjamo stike po telefon-
skih in video pogovorih, smo
enotnega mnenja, da bomo
normalno življenje zelo, zelo
počasi pridobili nazaj. In tudi
tu je vprašanje, kaj bomo mi-
slili pod besedo normalno
življenje. Po vsej verjetnosti
bomo vsaj maske in rokavice
nosili še kar nekaj časa in tudi
gibanje bo najverjetneje, vsaj
v začetku, precej omejeno. Na
splošno ugotavljam, da sta
navzoča tako strah kot upanje,
precej pa je odvisno tudi od te-
ga, ali kdo osebno pozna bol-
nika s koronavirusom. Potreb-
na je velika vztrajnost pri
upoštevanju vseh omejitev, a
je hkrati to način, da se omeji
gibanje tega virusa.
Po mojem mnenju je ob vseh
težavah vsakdanjika ena naj-
bolj bolečih izkušenj te bolez-
ni prav dejstvo, da tisti bolniki,
ki umrejo, ob sebi nimajo so-
rodnikov. Druga pa, da se po-
grebov tako rekoč ni mogoče
udeležiti in tako primerno po-
sloviti od pokojnega.
Po rodu ste Ajdovka, po-
grešate Vipavsko in njene
ljudi, kako ste povezani z
rodnimi kraji?
O ja, Vipavsko dolino pa ved-
no pogrešam. Lepi kraji so tudi
tu, v dolini Tibere, a rojstni
kraj je vedno zapisan globoko
v srcu. Danes je vsem, ki živi-
mo na tujem, nekoliko lažje,
kot je bilo izseljencem v prete-
klosti, saj imamo na voljo ve-
liko možnosti komuniciranja
in tako se zdi razdalja manjša.
Z Ajdovščino sem še vedno ze-
lo povezana, imam precej pri-
jateljev in spremljam vsa do-
gajanja. Večkrat letno
obiščemo prijatelje na Vipav-
skem in tudi k nam pridejo na
obisk, tako da smo kar veliko
skupaj.
V Rimu ste Slovenci poveza-
ni med seboj ali gre za zgolj
naključna srečanja?
Nekateri Slovenci v Rimu se
občasno srečujemo na večer-
jah, ki jih organizira Benjamin
Tkalec (z nekdanjo dopisnico
Mojco Širok sta si zamislila, da
bi sestavila seznam Slovencev
v Rimu in tako spodbudila
medsebojno srečevanje), sicer
pa druženje poteka bolj na
osebnih prijateljstvih. Kolikor
sama vem, ni nekega aktivne-
ga društva, kar je pravzaprav
škoda.
Kako boste preživeli veliki
teden, Veliko noč?
Na Veliko noč se v tem veli-
kem tednu pripravljamo sko-
rajda kot vsa leta. Edina razlika
je, da smo se morali prilagoditi
današnjim karantenskim
časom in bomo vsa bogoslužja
spremljali lahko zgolj po tele-
viziji namesto v cerkvi. Kot
prejšnja leta bo na praznični
mizi poleg tipičnih italijan-
skih jedi seveda navzoča tudi
potica, ki jo vedno pripravljam
ob velikih praznikih, tako kot
je navada v Sloveniji, pa pobar-
vani pirhi. Bo pa manjkal
hren, ker v trgovino, v kateri
ga navadno dobim, ne mo-
rem, saj je že v drugi občini.
Kaj pa najraje počnete med
prisilno karanteno?
Čas karantene preživljamo do-
kaj navadno. Zamenjali smo
način nakupovanja, sicer pa se
lahko štejemo za srečne osebe,
ker imamo vendarle nekaj pro-
stora okrog hiše in smo tako
lahko tudi zunaj. V tem ob-
dobju je veliko dela na vrtu, z
njegovo pripravo in sajenjem,
z obrezovanjem oljk in nego
rož. Bolj občutimo poman-
jkanje druženja s prijatelji, s
katerimi smo vsako nedeljo po
sv. maši odšli na aperitiv in
večkrat organizirali skupne
večerje. A bomo tudi to lahko
pozneje nadoknadili, le da
ohranimo zdravje. Upajmo tu-
di, da nas bo ta izkušnja
naučila pomembnosti človeka
in bo svet v prihodnje grajen
bolj na medsebojnih odnosih
in manj na brezmejni po-
trošnji in dobičkarstvu.
Hvala lepa za pogovor!
Jurij Paljk
Kristjani in družba16. aprila 20204
Papež Frančišek / Velika noč 2020  
Tema in smrt nimata zadnje besede
  etošnja Velika noč je bila
drugačna. Neobičajna. Za-
radi pandemije, ki jo je
zamračila, je bilo vse prej kot
lahko čutiti in si zaželeti “vesel-
je”. Doživeli smo sveti teden,
kakršnega še ni bilo v zgodovini
katoliške vere. Že postni čas je bil
dolg zdržek od liturgije in zakra-
mentov, ki se je zavlekel vse do
Velike noči in mu še ni videti
konca. Kljub vsemu je papež
Frančišek v prejšnjih dneh govo-
ril ne le o temi in tišini, temveč
tudi o pogumu, premagovanju
strahu in upanju. V času karan-
tene je izrekel močne besede. In
na oltar je prinašal konkretne,
življenjske prošnje. Če je Kristus
vstal od mrtvih, lahko gledamo
prav na vsak dogodek v našem
življenju z upanjem, je med dru-
gim dejal na velikonočni pone-
deljek med opoldansko molitvi-
jo Regina coeli.
Velikonočna nedelja
Na Veliko noč je sveti oče pozno
zjutraj maševal v prazni baziliki
sv. Petra. Za njim sta že spet stala
veliko leseno razpelo, s katerim
so v Rimu leta 1522 izprosili ko-
nec kuge, in ikona Salus populi
romani, posebno draga pa-
pežem, ki se ob najhujših preiz-
kušnjah zatekajo k njej že pol-
drugo tisočletje. Po evangeliju se
je papež odpovedal homiliji,
odločil se je za dolgo minuto
tišine v spomin na žrtve. Po maši
je v poslanici pred blagoslovom
Urbi et Orbi dejal, da se je blaga
vest - “Jezus Kristus je vstal” “Re-
snično je vstal” - kot nov plamen
prižgala v noči sveta, “ki je že si-
cer bil v primežu epohalnih iz-
zivov, zdaj pa še stiskan od pan-
demije, ki spravlja našo veliko
človeško družino v veliko preiz-
kušnjo”. To je drugačna okužba,
to je okužba upanja. Kristusovo
vstajenje ni magični obrazec, ki
bi odgnal vse probleme. “Je zma-
ga ljubezni nad korenino zla,
zmaga, ki ne preskoči trpljenja in
smrti, ampak ju prečka in odpre
pot v globeli, tako da zlo spreme-
ni v dobro”. Vstali je Križani, ki
na svojem poveličanem telesu
nosi neizbrisne rane, “špranje
upanja. Vanj uprimo svoj po-
gled, da bo ozdravil rane priza-
detega človeštva”. Papež je želel
na Veliko noč z mislijo objeti vse
prizadete od koronavirusa: bol-
nike, tiste, ki so umrli, in družin-
ske člane, ki objokujejo smrt naj-
dražjih, od katerih se ponekod
niso mogli niti posloviti. “Ta bo-
lezen nas ni prikrajšala samo za
čustva, ampak tudi za možnost,
da osebno črpamo tolažbo, ki iz-
vira iz zakramentov, še posebej
iz evharistije in spovedi”, toda
“Gospod nas ni pustil samih! Ko
ostajamo povezani v molitvi,
smo prepričani, da je na nas po-
ložil svojo roko in nam odločno
ponovil: Ne boj se, ‘vstal sem in
sem vedno s teboj’”. V teh ted-
nih se je življenje milijonov ljudi
nenadoma spremenilo. Za mno-
ge je bilo to, da so ostali doma,
priložnost za razmislek, da usta-
vijo nervozni ritem življenja, da
ostanejo z najdražjimi in uživajo
v njihovi družbi. Za mnoge pa je
to tudi čas zaskrbljenosti za pri-
hodnost, ki se kaže negotova za-
radi možne izgube dela in dru-
gih posledic, ki jih kriza nosi za
seboj. Tiste, ki imajo politično
odgovornost, je papež spodbu-
dil, da bi se lotili dela v korist
skupnega dobrega državljanov
in priskrbeli potrebna orodja, da
bi vsem omogočili dostojno
življenje in spet vzpostavili
običajne vsakdanje dejavnosti.
L “To ni čas za brezbrižnost, kerves svet trpi in se mora združiti,da se sooči s pandemijo”. Vstali
Jezus naj da upanje vsem ubo-
gim, obrobnim, beguncem in
brezdomcem. Naj ne ostanejo
sami ti najšibkejši bratje in se-
stre, ki bivajo po mestih in
obrobjih na vseh koncih sveta.
“To ni čas za sebičnost, saj nas
izziv, s katerim se
soočamo, vse povezuje
in ne dela razlik med
osebami”. Evropa se je
po drugi svetovni voj-
ni lahko pobrala po za-
slugi konkretnega du-
ha solidarnosti, ki ji je
omogočil premagati
rivalstva iz preteklosti.
“Še kako nujno je po-
sebno v današnjih raz-
merah, da se taka rival-
stva ne okrepijo, am-
pak da se vsi prepozna-
jo kot člani ene in edi-
ne družine in se med-
sebojno podpirajo.
Danes ima Evropska
unija pred seboj epo-
halni izziv, od katerega
ni odvisna samo njena
prihodnost, ampak
prihodnost vsega sveta”. In še:
“To ni čas za ločevanja. Kristus,
naš mir, naj razsvetli vse, ki so
odgovorni za spore, da bodo do-
volj pogumni, da se pridružijo
pozivu k takojšnjemu in global-
nemu premirju na vseh koncih
sveta. To ni čas, ko bi lahko še
naprej proizvajali orožje in z
njim trgovali, pri tem pa zapra-
vljali ogromne kapitale, ki bi jih
bilo potrebno uporabiti za zdra-
vljenje ljudi in reševanje življenj.
Nasprotno, to naj bo čas, ko se
bodo končale vojne v Siriji, Jem-
nu, Iraku, Libanonu in drugod.
“To ni čas za pozabljanje. Kriza,
s katero se soočamo, naj nam ne
pusti, da bi pozabili na toliko
drugih žarišč, polnih trpljenja
mnogih ljudi”.
Brezbrižnost, sebičnost, delitve
in pozaba so besede, ki jih
naženimo proč iz vsakega časa!
Te prevladajo, “ko v nas zmagu-
jeta strah in smrt, ko ne pustimo,
da bi v našem srcu in v življenju
zmagal Gospod Jezus. On, ki je
že premagal smrt in nam odprl
pot večnega odrešenja, naj pre-
podi temo našega ubogega člo-
veštva in nas uvede v svoj slavni
dan, ki ne pozna zahoda”.
Velika sobota
Pri istem oltarju katedre v bazili-
ki sv. Petra je papež Frančišek v
soboto, 11. aprila, ob 21. uri vo-
dil velikonočno vigilijo, pri ka-
teri je med drugim spregovoril o
upanju. Sobota v velikonočnem
tridnevu je ponavadi dan, ki ga
še najbolj spregledamo, je dejal
v homiliji. Saj komaj čakamo, da
od petkovega križa stopimo do
nedeljske aleluje. “Letos pa bolj
kot kadarkoli opažamo tudi veli-
ko soboto, dan velike tihote”.
Kot v ogledalu se lahko prepoz-
namo v čutenju žena, ki so tisti
dan imele v očeh dramo trpljen-
ja, tragedijo, ki se je zgodila. “Vi-
dele so smrt in so imele smrt v
srcu”. Čutile so strah, ranjene
spomine, zadušeno upanje. A v
tem stanju se žene niso pustile
ohromiti. “Naredijo nekaj pre-
prostega in izrednega: doma pri-
pravljajo dišave za Jezusovo telo.
Ne odpovedo se ljubezni: v temi
srca prižgejo usmiljenje”. Žene z
molitvijo in ljubeznijo pomaga-
jo upanju, da se razcveti. “Koliko
ljudi je v žalostnih dneh, ki jih
preživljamo, delalo in delajo ka-
kor te žene, ko sejejo kali upanja!
Z malimi dejanji skrbi, naklon-
jenosti, molitve”. Ob zori so
žene pri grobu slišale angela reči:
“Ne bojte se. Ni ga tu, vstal je”.
Pred grobom so slišale besede
življenja. Tudi Jezus je potrdil oz-
nanilo in rekel: “Ne bojte se”. To
je oznanilo upanja tudi za nas
danes. “To so besede, ki nam jih
Bog ponavlja v noči, ki jo
preživljamo”. To noč si pridobi-
vamo temeljno pravico, ki nam
ne bo odvzeta: pravico do upan-
ja. To upanje ni goli optimizem,
ni trepljanje po rami ali pri-
ložnostna spodbuda. Je dar iz ne-
bes, ki si ga ne moremo priskrbe-
ti sami. “Saj bo še vse dobro,
vztrajno govorimo te tedne in se
oklepamo lepote naše človeško-
sti in iz srca prinašamo te besede
spodbude. A ko tečejo mimo
dnevi in rastejo strahovi, lahko
še tako drzno upanje izpuhti. Je-
zusovo upanje je drugačno. V
srce polaga gotovost, da zna Bog
vse obrniti v dobro, ker celo iz
groba prikliče življenje”. Jezus je
prišel iz groba za nas, da bi pri-
nesel življenje, kjer je bila smrt,
da bi sprožil novo zgodbo, kjer
je že bil zavaljen kamnit pokrov.
On lahko odstrani tudi skale, ki
nam zapirajo srce. “Zato se ne
predajmo obupovanju, ne vali-
mo kamna na upanje. Moremo
in moramo upati, ker je Bog
zvest”. Sestra, brat, čeprav si v
srcu pokopal upanje, se ne vdaj!
Bog je večji. Tema in smrt nima-
ta zadnje besede. Korajža velja, z
Bogom ni nič izgubljeno! Po-
gum je beseda, ki jo v evangelijih
slišimo vedno iz Jezusovih ust.
Dovolj je odpreti srce v molitvi,
dovolj je malce privzdigniti tisti
kamen, ki leži na odprtini srca,
da se vanj spusti Jezusovo luč.
Dovolj je, da ga povabimo: “Pri-
di, Jezus, v moje strahove in tudi
meni reci: korajža velja”! Veliko-
nočno oznanilo je oznanilo
upanja. Vsebuje pa še drugi del,
poslanje. “Pojdite in povejte mo-
jim bratom, naj gredo v Galile-
jo”, reče Jezus. Gospod gre pred
nami. Pred nami je obiskal naše
življenje in našo smrt, da bo šel
pred nami v Galilejo, na kraj, ki
spominja na vsakdanje življenje,
družino, delo. “Jezus želi, da tja
ponesemo upanje, v življenje
vsakega dne”. Vrniti se v Galilejo
pomeni, da se spominjamo, da
nas je Bog vzljubil in poklical. To
je za vselej izhodiščna točka, še
posebej v času preizkušnje. Oz-
nanilo upanja ne sme biti zaprto
za našimi svetimi okopi, ampak
ga je treba ponesti vsem, ker vsi
potrebujejo opogumljenja. Lepo
je biti kristjan, ki tolaži, ki nosi
breme drugih, ki spodbuja, ki je
glasnik življenja v času smrti.
Utišajmo krike smrti, dovolj je
vojn! “Naj se ustavi proizvodnja
orožja in trgovina z njim, ker po-
trebujemo kruha in ne pušk. Naj
se prenehajo splavi, ki ubijajo
nedolžno življenje. Naj se odpro
srca tistih, ki imajo, da napolnijo
prazne roke tistih, ki so brez naj-
potrebnejšega”.
Veliki petek
Na praznem trgu sv. Petra je pa-
pež Frančišek v petek zvečer vo-
dil križev pot. Letošnja premišlje-
vanja je pripravila zaporniška
župnija v zaporu Due palazzi iz
Padove. Štirinajst oseb je sprejelo
povabilo papeža Frančiška in so
premišljevali o trpljenju Jezusa
Kristusa in ga nanašali na svoje
življenje. Med njimi so bili pet
zapornikov, družina-žrtev umo-
ra, hči obsojenca na dosmrtno
ječo, vzgojiteljica v zaporu, nad-
Dogajanje s koronavirusom se odvija v krogu
postnega časa, kar pomeni, da imamo priliko
duhovne poti, ki jo lahko prehodimo na poseben
način. V postnem času je izpostavljen realizem
življenja, da se srečamo s seboj, stopimo v svoje
osebno jedro in ob Božji bližini svoje življenje, poleg
vsega dobrega tudi slabe plati, zlasti krivice, ki smo
jih storili, da odkrivamo mnoge opustitve, slabe
misli, izdaje, neobčutljivosti. V svetu in pri nas se
je nabralo veliko greha, ki kliče po pokori, zadostitvi
in spreobrnjenju. Postni čas je potovanje, križev
pot, ko se naši križi povezujejo z Jezusovim križem
in postajajo osvobajajoči.
Epidemija koronavirusa nas je zaprla v stanovanja
in ozki krog družine, kar
je prilika za poglobitev
odnosov in duhovno rast.
S tem so povezane tudi
mnoge težave, kjer
odnosi niso odprti, da se
vnemajo prepiri in večajo
zamere. Najhuje je pri
ljudeh, ki so sami in
doživljajo stiske, občutek
nekoristnosti, strahove in
zlasti strah pred boleznijo
ter smrtjo. Nekateri so
prav bolestni v tem
pogledu. Mediji sicer
pozivajo k izolaciji in življenju v družinskem krogu,
vendar je treba živeti in ta virus ni konec sveta ter
apokalipsa. Marsikomu je težko je osmisliti
karanteno in stopiti iz potrošniškega načina
življenja, ki je povsem drugače usmerjen,
predvsem ne pozna nobene omejitve in umika v
osamo. Puščava ni samo utesnjenost in skrb za
preživetje, v tem okolju nastopi boj, odprejo se
skušnjave, da bi odstopili, po drugi strani se
moremo v tem prenoviti, odvreči nepotrebne
stvari in se nasloniti na to, kar je bistveno. To
pomeni, da postanemo bolj živi in pozorni, sočutni,
drugi so še bolj zagrenjeni, nezmožni za dialoge,
nove odnose, odpuščanja. Treba se je umiriti. Ko
je zastal čas na naših ulicah in hitrica, ki nas je
poganjala, je sedaj potrebno najti harmonijo tudi
brez nenehnega hitenja in beganja. To pomeni, da
sprejmemo zmernost, ki je že skoraj pozabljena
krepost. Pri potrošniškem uživanju ni smelo biti
zmernosti, ker je vse moralo iti preko in čez.
Zmernost kaže na pravo ali celo manjšo mero, ki
pa ne odpravi veselja in zadovoljstva. Pri tem si je
potrebno tudi čemu odpovedati in ohraniti budno
glavo v vseh časih ter okoliščinah.
Tu pa se pri marsikomu zaplete. Kot je čas
epidemije koronavirusa prikladen za povezanost v
družini in poglobitev duhovnega življenja, je za
nekatere, ki so odvisni, čas še večjega bega v
alkoholizem, droge in zlasti v virtualni svet. Kar
veliko ljudi se polasti neka lenoba, ki se postopoma
razgrne na vsa področja, tudi na mišljenje in
odločanje. Dnevi tečejo v neki dolgočasnosti, brez
običajnega ognja. Majhne stvari so pogosto bolj
težke kot velike. Treba je opraviti delo, pospraviti
za sabo, urediti prostor,
biti pozorni na druge,
poslušati in govoriti. Tudi
za molitev se je potrebno
odločiti, prav tako za
prisostvovanje pri sveti
maši po televiziji. Z vsem
tem nastaja nekakšna
polarizacija med zdravim
življenjem in bolnim, ne
v smislu fizične bolezni,
ampak duhovne.
Psihologi in psihiatri
govorijo o težavah, ki jih
doživljajo ljudje,
marsikje so prave drame, nekateri so naredili celo
samomore, ko so zvedeli, da so bolni za
koronavirus ali da so druge okužili. Verniki smo
povabljeni k zvestobi in treznosti, da vse te brate
in sestre ohranjamo v svoji skrbi, smo jim blizu, se
z njimi pogovarjamo in odpravljamo njihove mnoge
strahove. Jezusov križev pot, ki ga molimo v tem
času, vključuje bolnike, ki ležijo v bolnišnicah in
zdravstvene delavce, pa tudi tiste, ki doma ne znajo
živeti v zmernosti in bežijo v droge.
Pogosto se mi postavlja vprašanje, kako pokazati
čim večjemu številu ljudi, da nanje mislimo,
molimo in želimo obilo blagoslova. Nekaj
možnosti je preko svetovnega spleta, drugo pa je
molitev, da se vsak dan znova obračam k
nebeškemu Očetu, naj usliši naše prošnje, da bo
čim manj žrtev koronavirusa in bomo ostali bolj
povezani med seboj. Predsednik je lepo povedal,
da tako kot bomo preživeli to krizo, bomo živeli tudi
naprej.
KAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (3) PRIMOŽ KREČIČ
zorni sodnik, mati zapornika,
katehistinja, redovnik-prostovol-
jec, zaporniški policist in obso-
jeni ter po osmih letih od redne-
ga postopka sodno oproščeni
duhovnik.
Isti dan popoldne je sveti oče v
baziliki vodil obrede velikega
petka. Po oznanjenem trpljenju,
kot ga je zapisal evangelist Janez,
je že po izročilu imel pridigo pa-
peški pridigar p. Raniero Canta-
lamessa z naslovom “Imam
načrte blaginje in ne nesreče”.
Med drugim je poudaril, da nas
je pandemija koronavirusa pre-
budila iz še večje
nevarnosti, ki so
ji bili vedno izpo-
stavljeni posa-
mezniki in člo-
veštvo, to je privi-
da vsemogočno-
sti. Priložnost
imamo, da letos
obhajamo pose-
ben velikonočni
eksodus, “izhod
iz izgnanstva ve-
sti”. Drugi pozi-
tivni sad sedanje
zdravstvene krize
je čut solidarno-
sti. Virus ne poz-
na meja. V tre-
nutku je podrl
vse prepreke in
razločke: rase, ve-
re, bogastva,
moči. Ne smemo iti nazaj, ko bo
mimo ta trenutek. Ne pustimo,
da bi toliko bolečine, toliko
mrtvih, toliko junaške zavzetosti
s strani zdravstvenih delavcev bi-
lo zaman. Recimo “dovolj” tra-
gični oboroževalni tekmi. Pusti-
mo rodu, ki prihaja, svet, ki bo,
če je treba, bolj reven glede stvari
in denarja, a bogatejši v člo-
večnosti. Tudi mi bomo po teh
dnevih, za katere upamo, da bo-
do kratki, vstali in zapustili gro-
bove, kar so postali naši domovi.
Ne zato, da bi se vrnili v staro
življenje kakor Lazar, ampak v
novo življenje kakor Jezus. Bolj
bratsko življenje, bolj človeško.
Bolj krščansko!
Veliki četrtek
Papež je na veliki četrtek daroval
sveto mašo Gospodove večerje
na oltarju katedre v baziliki sv.
Petra v Vatikanu. Med homilijo
je spregovoril o evharistiji,
služenju in maziljenju. Gospod
želi ostati z nami v evharistiji in
mi postajamo Gospodovi taber-
naklji. Če ne bomo jedli njego-
vega telesa in pili njegove krvi,
ne bomo vstopili v nebeško kral-
jestvo. To je skrivnost kruha in
vina, da je Gospod z nami v nas,
v nas, znotraj nas. Služenje je po-
goj za vstop v nebeško kraljestvo.
Toda pogoj za vstop v Božje kral-
jestvo je ta, da moramo Gospodu
pustiti, da nam služi, da je Božji
služabnik in naš služabnik. Če
ne pustim, da je Gospod moj
služabnik, da me Gospod umiva,
mi daje rasti, mi odpušča, ne
bom vstopil v nebeško kralje-
stvo. Nadalje se je papež spomnil
duhovnikov, ki darujejo življenje
za Gospoda, duhovnikov, ki so
služabniki, tistih, ki so daleč,
obrekovanih duhovnikov, tudi
grešnikov, ki ne pozabijo prositi
odpuščanja, duhovnikov v temi.
“Pustite si umiti noge. Gospod je
vaš služabnik. On vam je blizu
in vam da moč, da vam umije
noge”. Včasih pridejo dvomi.
“Glejte Kristusa. V Njem je od-
puščanje za vse. Bodite pogum-
ni”.
Tudi v teh dneh, ko se je papež
Bergoglio stalno obračal na ljudi
kot na “brate in sestre”, je
večkrat ponovil: “In ne pozabite:
papež moli za vas. Vam je blizu”.
DD
Veliki petek, križev pot na trgu sv. Petra
Aktualno 16. aprila 2020 5
  Jožica Ličen, ravnateljica koprske Karitas
“Vsi smo odvisni drug od drugega, zato naj nas to
spoznanje spremlja še dolgo!”
POGOVOR 
  ospo Jožico Ličen poz-
namo že vrsto let. Je
naša cenjena sodelavka,
predvsem pa je zdaj ravnateljica
koprske škofijske dobrodelne
organizacije Karitas, bila pa je
tudi med pobudnicami danes
zelo uveljavljenega gibanja
Umetniki za karitas. Razstav
zdaj zaradi pandemije s korona-
virusom ni, a ljudje, ki so po-
trebni pomoči, so tudi danes
med nami in Karitas tudi v času
pandemije dela.
Gospa Jožica, kako se je spre-
menilo delo Karitas v času
pandemije?
Lepo pozdravljeni. Najprej smo
ob razglasitvi pandemije one-
meli. Prvo vprašanje je bilo
“Kaj pa zdaj”? Najtežje je bilo
napisati na vrata naših Centrov
karitas, da so vrata do preklica
zaprta. Glede na dejstvo, da
smo blizu Italije in smo se Pri-
morci prvi zavedeli nevarnosti,
so nas v notranjosti Slovenije
imeli za paničarje, vendar ne za
dolgo. Okužbe so se širile in no-
benemu med nami ni niti
prišlo na misel, da bi ljudi v sti-
ski pustili na cedilu.
Najprej smo skušali vsak v svo-
jem okolju med ljudmi pošteno
in odkrito govoriti, da je pre-
ventiva najboljši način pred bo-
leznijo, ki je dejansko nismo
poznali, niti hoteli. Ko je župan
predlagal, da se tudi sama, kot
častna občanka in starejša go-
spa, postavim v prvo vrsto ti-
stih, ki z napisom opozarjamo
#OSTANIMO DOMA, mi je po-
stalo jasno, da gre zares.
Dejansko se je čez noč spreme-
nil način delovanja, ki smo ga
gradili 30 let. Naš prvi korak je
vedno poslušanje in pogled v
oči človeku, ki prosi pomoč, pa
naj bodo to družine, posamez-
niki, brezdomni, mladi ali sta-
rejši.
Katere so glavne smernice
pri delovanju Karitas v času
pandemije?
Sama imam jasno linijo, ki je
enaka Karitas doma in po svetu,
torej ostati povezani, združiti
moči in pomagati ljudem v
težavah in potrebah. Zavedamo
se, da se svet, Evropa in države
trudijo ohranjati varnost in po-
trebno zdravniško oskrbo. V
času pandemije je to še kako
potrebno, in to predvsem na lo-
kalnem nivoju. Slovenska kari-
tas je krovna organizacija, ki
povezuje 6 škofijskih Karitas, ki
izvajajo splošne in specifične
programe. Dobrota se dotika
44.000 družin in posamezni-
kov, pa starejših, otrok in mla-
dih, ponuja roko materam in
otrokom, brezdomnim, zasvo-
jenim in prav ti ljudje so glavne
smernice našega delovanja še
naprej, smo pa prepričani, da se
bodo v času koronavirusa in tu-
di po njem pojavili novi obrazi
stisk, na katere bo tudi treba od-
govoriti.
Kako poteka vaše delo?
Na hitro bi lahko rekla tisoč
vprašanj, dogovorov in pogovo-
rov, saj ljudje v stiski ne stanu-
jejo pred pisarno Karitas, tem-
več so razpršeni po vaseh in
mestih, po hribih in dolinah.
Prav iznajdljivost prostovoljcev
Karitas je potrebna, da ni nihče
pozabljen. Popolnoma se zave-
damo, da nismo sami, da so v
vsakem okolju tudi druge vlad-
ne in nevladne organizacije, za-
G to je treba držati skupaj, se do-polnjevati in spoštovati. Pri Ka-ritas pa verjamemo še v pomoč
'od zgoraj'.
Delo Škofijske karitas Koper po-
teka podobno, vendar prilago-
jeno specifiki posameznega
kraja. Imamo 100 župnijskih
Karitas, ki se združujejo po ob-
močjih in dekanijah, pa 13
Centrov karitas od Bovca do Ko-
pra, kjer po-
slušamo in delimo
materialno po-
moč, pa dve hiši za
brezdomce, na de-
setih lokacijah
učno pomoč otro-
kom in še druge
programe, ki jih iz-
vaja Zavod karitas
Samarijan.
V času koronaviru-
sa pa sta potrebna
koordinacija in
stalen stik z odgo-
vornimi na lokalni
ravni, zato smo
objavili kontaktne
številke tistih, ki so
na določenem po-
dročju odgovorni
za pomoč. Najprej
je bilo treba zago-
toviti zaščitna
sredstva … maske,
rokavice, razkužila
in se dogovoriti za
protokol pomoči. Prav v tem
času je v Centralno skladišče v
Ajdovščino prišlo 58 ton evrop-
ske hrane, dokupili smo še 22
ton iz lastnih virov in danes je
že vsa v Centrih karitas in se,
ob upoštevanju varnostnih
ukrepov, razdeljuje. Sodelavka
Karitas pokliče prejemnike po-
moči po telefonu in se dogovo-
rijo, kdaj pridejo po pomoč.
Starejši, bolni in tisti, ki sami
ne morejo, pa dobijo pomoč na
dom. Ponekod to opravijo red-
ni prostovoljci, drugod pomaga
občina ali Civilna zaščita, prav
na Vipavskem smo veseli po-
moči kaplana iz Škofijske gim-
nazije Vipava mag. Primoža in
župnika iz Planine gospoda
Marka. Mnogi rabijo pomoč pri
plačilu položnic in tu je potreb-
no reči hvala telefonom in
računalnikom.
Katere glavne akcije za po-
moč potrebnim bi izpostavili
v tem času?
V tem času koronavirusa vodi-
mo na Slovenski karitas akcijo
Pomagajmo preživeti, smo pa
veseli darov dobrih ljudi, ki na-
kažejo svoj dar. Vsako leto je bi-
la v naši škofiji nabirka Velikega
četrtka namenjena otrokom in
mladim v stiski, letos so cerkve
zaprte, tako da se bo na lokal-
nem nivoju poznal ta izpad,
vendar verjamem v Božjo pre-
vidnost in me pretirano ne
skrbi. Vse, kar bomo dobili, bo-
mo tudi dali.
Ni pa le materialna pomoč ti-
sta, ki je v tem času potrebna,
veliko je pogovorov z ljudmi, ki
si to želijo. Posebno se je bilo
treba pogovoriti o načinu dela
v Dnevnem centru za brezdom-
ne v Bertokih. Načeloma naj bi
ta center zaprli, toda ukinili
smo druženje, higienskega
sklopa nismo imeli vesti ukini-
ti, seveda ob stalnem raz-
kuževanju in zaščitni opremi.
Drugače pa je bilo z brezdom-
nimi možakarji v Hiši Malorca
v Ajdovščini, ki so tam na-
meščeni 24 ur. Za zdaj drug
drugega podpirajo ob skupni
mizi.
Žal pa se je ustavilo potovanje
razstav Umetniki za karitas, ta-
ko so slike v treh 'karantenah',
in sicer v galeriji Družina v Lju-
bljani, v Jožefovi galeriji v Lo-
gatcu in v Medicinskem centru
Iatros v Ljubljani. Pa vendar se
še vedno dobi kdo, ki rabi sliko
za darilo ali poklon komu. V
tem primeru me pokliče in se
dogovorimo.
Prepoznaven je program učne
pomoči, imenovan Popoldan
na cesti, ki na desetih lokacijah
nudi učno pomoč otrokom. Tu
se je bilo treba prilagoditi in
zdaj že deluje učna pomoč na
daljavo, kar je zelo dobrodošlo
za starše, ki tega ne znajo ali iz
različnih vzrokov ne zmorejo.
To ni akcija, to je “družina kari-
tativne skupnosti in tudi mla-
dih v potrebi … vsi smo na isti
barki”.
Kako se sodelavci Karitas
med seboj pogovarjate in do-
govarjate?
Vesela sem, da imajo ključni so-
delavci Karitas računalnike in
telefone. Zato smo lahko vsak
trenutek v stiku, se pogovarja-
mo, dogovarjamo in koordini-
ramo. Sicer pa ima naš letošnji
zbornik 140 strani; tu je vsak
program podrobno obrazložen,
tu so kontaktne osebe celotne
mreže Karitas in osveženi po-
datki omogočajo pogovore na
prvi klic. Bolj kot to pa so zapi-
sana etična načela Karitas zvez-
da stalnica pri našem delu, pra-
vilniki in statut so le pripo-
moček. Ko se telefon in uho
pregrejeta, pa ostaja sms spo-
ročilo.
Sporazumevanje po video-
konferencah, telefonu,
družbenih omrežjih je danes
nuja, pa vendar ostaja člo-
veški stik nujen, še posebej,
ko gre za pomoč...
Res je, videokonference imamo
predstavniki Škofijskih in Slo-
venske karitas. V začetku mi je
bilo 'in', toda sčasoma po-
grešam stik v skupnosti. Je pa
res, da brez telefonov in
družbenih omrežij bi vsi skupaj
ostali v temi. Zato ob tem iz-
kušnja preteklega tedna: pokli-
cala me je gospa, ki ima zdrav-
stvene težave in mi je vsa ne-
srečna povedala, da dolguje 24
evrov elektrike. Marsikdo bi za-
mahnil z roko, toda
zanjo je bil to pro-
blem, zaradi katere-
ga se je bala, da ji bo-
do elektriko izklopili
in bi ostala v temi.
Pa sem rekla, naj ske-
nira položnico in jo
bomo poravnali, od-
govorila je, da nima
računalnika, sveto-
vala sem, naj po-
ložnico slika in mi
pošlje na ta način,
spet 'nimam takega
telefona' … Potem je
dala položnico v ku-
verto in ves dan
čakala, da je prišel
mimo poštar in ji
naredil uslugo. Vse
sva uredili, vendar bi
bil osebni stik in po-
govor veliko več vre-
den, kot je bil dolg
za elektriko …
Iz daljne črne Afrike
nam je naš misijonar Danilo
Lisjak povedal, da pomagate
tudi njemu, kako?
O, naš dragi misijonar gospod
Danilo je v praksi štirinajsti
Center karitas, in to v Ugandi.
Naša Karitas je pomagala, ko je
bil na različnih krajih. Kar ne-
kaj naših mojstrov je šlo v nje-
gov misijon in pomagalo ter
istočasno učilo tamkajšnje ljudi
razne obrtne spretnosti. Pred
kratkim so bili trije mojstri, ki
gredo vsako leto z ekipo mladih
gradit 'streho nad glavo' v Bo-
sno. Letos jih je za pomoč pro-
sil gospod Danilo.
Šli so Ivo, Luka in Boris. Go-
spod Danilo pa sporoča: “Moj-
stri delajo in učijo, postavili so
temelje za betonsko ploščo
pred ambulanto, ki so jo oble-
kli v ploščice, zakoličili pa so
tudi temelje za majhno cerkvi-
co”. Kaj za misijonarja pomeni
'majhna' cerkvica, si tisti, ki ga
poznamo, lahko samo misli-
mo.
V času osame smo ostali tudi
brez maš, brez verskih obre-
dov, spremljamo jih sicer
lahko po radiu, televiziji, na
spletu, a to ni isto, kako vi to
doživljate?
Res je vse skupaj tako zelo dru-
gače, da je hrepenenje po do-
mačem oltarju še toliko večje.
Moj mož je vedno rekel, 'ni ne-
delje brez juhe in maše', in še
kako je to res. Mnogi naši du-
hovniki in škofje koristijo elek-
tronske medije, tako da je po-
nudba in izbira velika. Sama
mislim, da sveta maša ni TV na-
daljevanka, kjer lahko prekineš
in potem pogledaš znova. Tega
se moramo zavedati, zato se mi
resnično ne zdi prav, da
istočasno pospravljaš ali likaš in
poslušaš mašo. Darovanje,
povzdigovanje zahteva celega
človeka. Verjamem, da je še bolj
težko duhovnikom, ki mašujejo
brez občestva. So pa nekateri
zelo iznajdljivi in raznoliki. Sa-
ma sem se zavestno odločila, da
bom vsako jutro ob 7. uri pri
maši s papežem Frančiškom po
TV v Domu svete Marte. V ne-
deljo pa z našimi škofi na TV
Slo. Morda bo ta preizkušnja v
nas utrdila vero, upanje in lju-
bezen.
Sami ste večkrat poudarjali,
kako pomembno je, da smo
solidarni, in tudi večkrat ste
dejali, da Slovenci znamo bi-
ti solidarni; to se je pokazalo
tudi ob požaru hiše v Lokav-
cu, kjer je mlada družina iz-
gubila dom?
Kljub nekaterim 'grozljivim'
komentarjem na spletu sem še
vedno prepričana, da je med
nami ostala le peščica ljudi, ki
seje “gnus”, kot je v eni od pri-
dig rekel papež Frančišek, veli-
ka večina pa so ljudje odprtega
srca. To se je ponovno pokaza-
lo, ko je štiričlanska družina v
hudi burji v požaru izgubila
hišo. Res je tisti dan na Ajdov-
skem divjala burja, vendar je tu-
di sijalo sonce dobrote. V tisoče
gre seznam ljudi, ki so pomaga-
li. Požar se je dogodil 26. marca
zjutraj, že opoldan smo na
prošnjo družine objavili TRR
Karitas in po desetih dneh je bi-
lo že zbranih več kot 38.000
evrov. Mnogi so obljubili mate-
rial. Kljub temu da je občina
ponudila začasno bivališče, so
jih povabili sorodniki iz Velikih
Žabelj in zdaj tam že delajo
načrte za obnovo doma. In to
je še en dokaz, da živimo med
dobrimi ljudmi.
Ob koncu še vprašanje, kako
sami vidite čas po pandemiji,
kako se bo naš svet, naše
življenje spremenilo?
V začetku sem mislila, da bo
nekega dne 'dan D', ko bo ko-
ronavirus za vedno odšel.
Čedalje bolj ugotavljam, da bo
koronavirus del nas, tudi zato,
da nas bo dan za dnem opo-
minjal na zmernost, solidar-
nost in spoštovanje. Če je to ce-
na, naj bo.
Sem pa prepričana, da se bo
zdajšnji strah na življenje ali
smrt spremenil v misel na
preživetje in vrednost vsakega
življenja. Ostaja pa skrb za vsak-
danje preživetje. Že naši starši
so rekli “brez dela ni jela”. So-
cialne pomoči, različni dodatki
in podpore bodo sicer socialno
stanje omilili, tudi pri Karitas se
bomo trudili po svoji moči,
vendar bo največji uspeh, da se
bodo spet postavili na noge
obrtniki, podjetniki, kmetje in
drugi poklici. Vsi smo odvisni
drug od drugega, zato naj nas
to spoznanje spremlja še dolgo.
Danes še ne vemo, kako bo, ve-
mo pa, da velikemu petku ved-
no sledi Velika noč. Naj tudi Ve-
lika noč traja!
Hvala za pogovor!
Jurij Paljk
Jožica Ličen
Goriška16. aprila 20206
S 3. strani
To je tudi čas za...
V Veliki Britaniji vsako leto umre
620.000 ljudi, mediji pa ne dajo
številk covida-19 v perspektivi.
Britanska vojska je v 10 dneh zgra-
dila štiri nove ogromne bolnišni-
ce za ICU (intensive care), ki so
zdaj popolnoma prazne, tako
smo zdravstveno pripravljeni spet
postopoma odpreti ekonomijo ti-
stim, ki niso v posebni nevarno-
sti. Kar še manjka v Angliji, je višje
število testov s tehnološkim siste-
mom “surveillance” kot v Južni
Koreji, Singaporju in Tajvanu.
Vlada si to prizadeva in verjetno
bomo čez tri ali štiri tedne spet v
uradu. Upam, da bodo tudi šole
odprli na polovici maja, po zgle-
du Danske, Finske, Norveške in Is-
landije, ki jih bodo spet odprle po
Veliki noči.
Angleži so na splošno pragma-
tičen narod in sprejmejo dejstvo,
da je vredno žrtvovati določeno
število mrtvih zato, da družba ne
umre ekonomsko in socialno. To
je družba, ki je navajena na “trade
offs” dosti bolj kot Italija – kakor
je pisal The Economist prejšnji te-
den. NHS dela te izbire vsak dan,
saj operirajo samo tiste, ki imajo
dovolj možnosti za preživetje za
daljše obdobje. Tako je covid-19
nova dimenzija izbir, ki jih zdrav-
niki tukaj delajo vsak dan. Tukaj
je državni motto “keep calm and
carry on”, “ostani miren in delaj
dalje”.
Kako je pa pred dnevi deloval
na vas šele četrti nagovor kral-
jice Elizabete v vsej njeni vla-
davini?
Peti nagovor. Vsi smo poslušali
kraljico v nedeljo zvečer. To je
izredna ženska, kot jih je malo
kdaj živelo. Spet je znala sprego-
voriti z enostavnimi besedami
“we will meet again”, “spet se bo-
mo srečali”. Britanci so zelo po-
nosni na svojo zgodovino. Še en-
krat so se znali združiti v stiski,
kljub temu da je to ena najbolj in-
dividualističnih družb na svetu.
Se je vsakdanjik, tvoj in drugih,
v Londonu zelo spremenil, kje
in kako se to najbolj občuti?
Seveda, delati od doma je zelo
drugačno. Po navadi preživljam
90 % delovnih dni na srečanjih,
zdaj je vse bolj upočasnjeno. Na-
prej delamo na novih investici-
jah, kjer so se pogovori začeli pred
zaprtjem, je pa dosti težje začeti
nove poslovne stike brez osebnih
povezav. Najbolj občutijo spre-
membo tisti, ki živijo sami. Mi-
slim, da je grozno biti v stanovan-
ju brez človeške bližine. Hudo pa
je tudi tistim, ki so v stanovanjih
s partnerji in se ne razumejo. Poz-
nam primere ljudi, ki tako trpijo
daleč od svojih družin.
Z možem sta bila vajena letal-
skih potovanj, zdaj je vse usta-
vljeno, kako se počutita?
Ja, res, oba dosti potujeva. Jaz sem
bila v Milanu nekaj dni, preden
je vsa zadeva počila, in po Evropi
prav, dokler niso zaprli mej. Nekaj
tednov ni slabo brez potovanj,
zdaj pa nam že zelo manjkajo
srečanja in možnost nenehnega
dojemanja novosti z vedno novi-
mi stiki po svetu. Ker je ves svet
ustavljen, je pač lažje to sprejeti,
ker ni “noben vrt bolj zelen”.
Otroka sta tudi po navadi v Italiji
za velikonočne počitnice in jima
manjkajo nonoti in sestrične. Bo-
mo že nadoknadili, ko bo spet
možno skočiti na letalo!
Zame je bil in je še vedno London
eno tistih mest, v katerem sem se
vedno, prvič in vedno kasneje, ko
sem se vračal, počutil doma,
državljan in ne tlačan, kot se dru-
god. Je danes London še tak?
Popolnoma. Mesto je še zmeraj
center evropske finance, delno
umetnosti, pa tudi klimatske zna-
nosti in “policy making”. Ni dru-
gih evropskih mest, v katerih vsak
lahko obdrži svojo kulturo,
istočasno pa posvoji britansko
pragmatičnost in odprtost za svet.
Mi se najbolj družimo z ljudmi iz
svojih poslovnih krogov, pa tudi
s starši iz šole. Še zmeraj se zdi vse
kot “United Nations” z mešanimi
pari iz vsepovsod, tako da lahko
naprej živimo kot državljani sveta.
Je pa to tudi izredno segmentira-
na družba, v kateri se ljudje
družijo znotraj svojih “peers”, se
pravi, da imamo kulturno ra-
zličnost, ne pa dosti socialne ra-
zličnosti. To je lahko problem za
otroke, ki odraščajo v tem “balo-
nu”- “bubble” zahodnega dela
Londona, tako da tudi zato jih mi
radi pošiljamo v Italijo, ko je mo-
goče.
Vem, da je zdaj brexit, izstop
Velike Britanije iz Evropske
unije, v drugem planu, a vsee-
no: kako ti sama gledaš nanj?
Brexit je bila verjetno ena naj-
večjih strateških napak v britanski
zgodovini. Razlogov je dosti, koc-
ka pa je padla in verjetno ni poti
nazaj. Se bomo pač navadili na
novi svet, ko bomo prišli do bre-
xita – si predstavljam z veliko za-
mudo. Pozitivno je, da je opozici-
ja (Labour) izvolila novega liderja
prejšnji konec tedna, to je Sir Keir
Starmer. Keir je izredna oseba,
nekdanji vrhunski odvetnik za
človekove pravice in eden najbolj
zagrizenih evropeistov v Britaniji.
Odpravil je že tiste anahroni-
stične levičarje pod Corbinom, ta-
ko da bo imel Johnson velike
težave pri naslednjih volitvah. Te
bodo čez tri leta in svet se bo
obrnil še stokrat do takrat. “There
is no deal until there is a deal”.
Mislim, da je gotovo to, da si An-
glija ne bo mogla privoščiti izho-
da iz EU brez pogodbe v le-
tošnjem decembru po ogromni
zadolžitvi med zdajšnjo krizo. Ko-
rak za korakom...!
Si optimistična glede konca
pandemije?
Mislim, da ne bo prave normali-
zacije, dokler ne izumijo cepiva.
Nihče ne ve, ali bo to čez 6 mese-
cev ali nikoli. Sem optimistična,
da bomo mladi ljudje brez zdrav-
stvenih težav, “prekondicij”, lah-
ko spet odhajali v urad od poletja
naprej. Za letala in večja druženja
bo treba verjetno počakati več
časa.
Ker prihodnosti ne moremo kon-
trolirati, je pomembno gledati
pozitivno na sedanjost. Gotovo
bomo imeli čez eno leto lepe spo-
mine na ta “forced slow down”.
Tako nepredvideno imeti več časa
za družino, je poseben dar in mi
skušamo to izkoristiti. Verjetno ne
bomo nikoli več lahko videli
otrok toliko časa, tudi ker tako hi-
tro rastejo in nas bodo kmalu poz-
dravili! To je tudi čas za razmislek
in kreativnost.
Upam, da bodo ti spomini ostali,
ker bodo gotovo ljudje tekli v stari
svet, ko bo le mogoče. Po veliki
krizi nastopi vedno velika pozaba
tega, kar je bilo dobro. Ljudje se
morajo vedno za kaj pritoževati
in se česa bati. Upam, da je covid-
19 lepa šola, da je možno si mirno
organizirati življenje tudi brez
materialnih neumnosti (prejšnje-
ga) vsakdana in da je rešitev za vse
probleme lahko znotraj nas, ne da
bi čakali ali krivili druge.
Hvala za odgovore, draga Ire-
na!
Jurij Paljk
  Raffaele Jug
Upanje, da bo Travnik spet
zaživel, je še vedno živo!
POGOVOR 
  a Travniku v Gorici je
že več desetletij po-
membna “postojanka”
trafika, ki jo vodi Raffaele Jug.
V njej se najde marsikaj, od
časopisov in revij do filmov in
knjig, pa tudi drugih artiklov,
po katerih radi sežemo vsak
dan. Predvsem pa je njen upra-
vitelj na glavnem goriškem
trgu znan obraz, prijetna ose-
ba, ki jo je vedno lepo srečati
in se kaj pogovoriti. Ker je tra-
fika še eden redkih odprtih
obratov na Travniku, smo se z
njim pogovorili, za kar se mu
iskreno zahvaljujemo.
Ko sem vas obiskal v trafiki
prejšnji teden, ste mi pove-
dali, da je vzdušje na trgu
nekam pogrebno …
Ja, takrat sem povedal, da je
kot na pokopališču... Po trgu
hodi veliko manj ljudi, vse je
mirno, zelo mirno, mrtvo.
Koliko ljudi ste imeli pov-
prečno v trafiki pred izred-
nimi ukrepi in koliko jih je
danes?
Težko bi rekel, saj jih nikdar ni-
sem štel. Razlika je velika, go-
tovo se pozna. Na trgu je v
bližini več kavarn, ki so zaradi
izrednih ukrepov zaprte. Zato
v trafiko prihaja dosti manj lju-
di, ki so ponavadi hodili v bar
in nato kupit časopis. V bližnji
ulici Bombi je zaprta tudi ple-
sna šola, tudi tistih oseb ne vi-
dim več. “Izginila” je cela sku-
pina običajnih klientov. Ljudje
so ponavadi hodili v trafiko tu-
di kupovat koleke za doku-
mente ali so prihajali delat fo-
tokopije za Inps, ki ima urade
v stavbi blizu cerkve sv. Ignaci-
ja. Tudi tistih ni več.
Kaj prodajate največ v zad-
njih tednih, od kar veljajo
ukrepi proti koronavirusu?
Največ prodajam različne revi-
je in tednike. Število prodanih
dnevnikov se ni bistveno spre-
menilo. Nekaterih, zlasti
vsedržavnih, skoraj ne proda-
jam več, saj nihče ne pov-
N prašuje po njih. Število proda-nih krajevnih dnevnikov jeostalo približno enako kot
pred izrednim stanjem. Zadnje
čase prodajam morda tudi več
tobačnih izdelkov.
Kaj pa filmi in dvd-ji, saj so
ljudje zaprti v svojih domo-
vih?
Niti ne. Ljudje, ki stopijo v tra-
fiko, v glavnem že vedo, kaj
prihajajo iskat.
Zelo težko je, da
bi na steni opa-
zili filme in se
odločili, da bi
jih kupili.
Kako se ob-
našajo, ko sto-
pijo v trafiko?
Tudi kaj spre-
govorijo ali
ostajajo v njej
čim manj
časa?
Tudi glede tega
moram reči, da
so se klienti ne-
kako spremenili.
Zadnje čase se
tudi malo usta-
vijo in kaj spre-
govorijo. Komaj pa so stopili v
veljavo strožji ukrepi, so ljudje
vstopali v trafiko in se v njej
ustavili samo za čas, da so vze-
li, kar so potrebovali ali iskali.
Očitno so bili zaskrbljeni in
prestrašeni.
Na Travniku so zaprli skoraj
vsi …
Odprti so ostali še nekateri ura-
di, bližnja pizzeria še dela sa-
mo zato, ker nudi pizzo za do-
stavo na dom. In ostal sem jaz.
Se morda čutite malo “privi-
legiranega”, ker je trafika
lahko še odprta in torej še
delate?
Po eni strani ja, po drugi strani
občutim, da je to na neki način
nevarno, saj lahko tudi sam
tvegam okužbo, v stiku z ljud-
mi lahko tudi sam zbolim. Če
je mogoče, puščam odprta vra-
ta, da kroži zrak. Skrbim za to,
da bi ljudje, ki vstopajo k meni,
kolikor se le da, ohranjali var-
nostno razdaljo.
V nekaterih mestnih trafi-
kah niti ne pustijo, da ljudje
vstopajo, ampak jim nosijo
časopise na vrata …
Da, vem. To delajo nekateri, ki
imajo manjše trafike. V takih
primerih ali vstopa samo ena
oseba naenkrat ali pa jim upra-
vitelj trafike prinese na vrata,
kar potrebujejo. Tudi sam sem
razmišljal o tem, pa tudi ljudje
so me že spraševali. Izračunal
sem, da v mojo trafikov v
spoštovanju zakonskih predpi-
sov lahko stopijo največ po tri
osebe.
Koliko let sploh delate v tej
trafiki na Travniku? Vsi vas
poznamo kot nekako “insti-
tucijo” …
Tu sem sedemindvajset let.
Kako gledate na razvoj te de-
javnosti v središču mesta od
začetka do danes?
Povedati moram, da se dejav-
nost ne razvija dobro. Na neki
način ves čas počasi upada.
Pred leti je bilo na trgu in v
okolici dosti več odprtih trgo-
vin, ki so priklicevale kupce, ki
so se nato kaj ustavili tudi pri
meni, pa tudi prodajalci in
drugo osebje so hodili k meni.
Pred leti smo prodajali več
časopisov. Ves Travnik je bil
bolj živ. Tako goriško mestno
središče kot tudi mojo dejav-
nost je gotovo prizadela
splošna ekonomska kriza, ki
smo jo občutli vsi. Udarec več
je pomenila prekvalifikacija
oz. obnova trga: zgodilo se je,
kot bi čez noč izbrisali vse, kar
je bilo prej. Trg se je popolno-
ma spremenil. Ko so zaprli pre-
dor Bombi in avtomobili s se-
vernega dela mesta niso več
imeli direktnega prehoda v
mestno središče, je zame bilo,
kot bi v knjigi obrnil stran. Ne-
kaj popolnoma drugačnega.
Veliko ljudi, ki so na primer
prihajali skoz predor in center
v službo, so se ustavljali pri
meni, kjer so kupili časopis ali
cigarete, in so nato šli
naprej. Tiste stranke so
izginile z enega dneva
na drugega. To se je
zgodilo pred nekaj
manj kot petnajstimi le-
ti.
Ko bo - upajmo čim prej
- konec ukrepov zaradi
koronavirusa, mislite,
da se bo slika Travnika
kaj sprmenila?
Mislim, da bistveno ne.
Upam, da se bo poznalo
in spremenilo v bolje,
kot sem bral v časopi-
sih, ko bodo odprli hišo
Bombi, na vogalu pred
predorom. Tam mislijo
speljati za Gorico po-
memben projekt, uredi-
ti nekak dom za študente, mor-
da tudi kakšne sobe zanje in še
kaj. Po mojem se bo takrat za
naš Travnik marsikaj spreme-
nilo. Upam tudi, da bo ta pro-
jekt pripomogel k temu, da se
bo trg še bolj razživel in da bo-
do na njem odprli še kakšne
nove dejavnosti.
Kakšne urnike sploh imate?
Ponavadi je trafika odprta od
7. ure do 12.30, popoldne pa
od 16.30 do 19.30. V tem ob-
dobju je odprta zjutraj po že
omenjenem urniku, popoldne
delam samo dve uri, med
16.30 in 18.30.
Kaj pa ob sobotah in nedel-
jah?
Ob sobotah sem odprt enkrat
ja, enkrat ne, in sicer med 7.30.
in 12.30.
Najlepša hvala za prijeten
pogovor!
Danijel Devetak
Poosebljal je goriško plemenitost Podturna
Pritrkovanje je pospremilo
Petra Štakula v večnost!
  e lahko za koga rečemo, da
je poosebljal goriškega du-
ha, večjezično, večnarodno
in večkulturno Gorico, to velja za
Petra (Pietra, Pierija) Štakula, ki je
odšel v večnost v sredo, 8. aprila le-
tos, v času pandemije koronavirusa
covid-19, ki je tudi onemogočila,
da bi se številni udeležili njegovega
pogreba.
Gospod Peter, kot sem ga sam ved-
no imenoval, on pa je vedno pri
tem pripomnil, da se nima za go-
spoda!, je bil mož, ki je poosebljal
goriško plemenitost Podturna, kjer
je vedno živel. Hvala Bogu, da je tu-
di umrl na svojem domu, saj je de-
jansko živel Podturn, govoril od roj-
stva slovensko, furlansko in italijan-
sko, sedemdeset let je v tam-
kajšnjem cerkvenem pevskem zbo-
ru prepeval v vseh jezikih Gorice,
še najbolj poznan pa je bil zato, ker
je veljal za enega najboljših pritrko-
valcev na Goriškem in v širšem pro-
storu.
Peter Štakul se je rodil 9. februarja
leta 1929 in že pri dvanajstih letih
je izgubil očeta, zato je šel najprej v
t. i. “industrijske šole”, kot so takrat
imenovali poklicno šolo, že mlad
pa je začel najprej delati kot meha-
nik, kasneje pa kot šofer in spet kot
mehanik; delal je tako pri sloviti
Goriziani kot pri podjetju Comolli.
Predvsem pa je Peter Štakul živel za
glasbo, za pritrkovanje, zvonove je
poznal do potankosti, tkal je vezi
med pritrkovalci v Furlaniji, Gorici
in na Slovenskem.
Leta 1956 se je poročil z učiteljico
Doro Schiff, ki je poučevala v slo-
venskih osnovnih šolah v Brdih,
Števerjanu in Pevmi. Imela sta dva
sinova, ki sta tudi oba glasbenika,
prvi, Boris, je profesor glasbe in
znan goriški organist, medtem ko
je pianist Jože bolj poznan kot
zdravnik, kirurg, zaposlen je v go-
riški bolnišnici.
O Petru Štakulu rad pove legendar-
ni župnik iz Podturna don Ruggero
Dipiazza predvsem to, da je bil člo-
vek drugih časov, ki je bil vedno
družbeno angažiran, socialno čuteč
in dejaven, predvsem pa človek, ki
je živel za skupnost v Podturnu,
kjer je veljal za legendo pritrkovan-
ja. V zboru so njegov bas slišali še
Č
lansko leto za praznik. Prav njemu
in njegovim tesnim sodelavcem gre
zasluga za mednarodno tekmovan-
je pritrkovalcev v Podturnu (Gara
dai Scampanotadors), ki v Podturn
že od leta 1976 privablja slovenske,
furlanske in druge pritrkovalce.
Tudi zato je župnik iz Podturna don
Ruggero Dipiazza ob vesti o smrti
svojega krajana, ki kot pevec in pri-
trkovalec ni zamudil ene same
maše, poklical Petrove prijatelje, da
so mu zadnjič v zvoniku v Podtur-
nu pritrkovali namesto, da bi mu
zvonili v slovo. In prav ti prijatelji
in kolegi so tudi obljubili, da se bo-
do pokojnega Pietra spomnili s pri-
trkovanjem in kakim mednarod-
nim srečanjem pritrkovalcev, ko
pandemije ne bo več.
Peter Štakul je bil mož Goriške, ki
jo začenjamo pogrešati, kot pritrko-
valec je namreč poznal vsako cer-
kev na Goriškem, v Spodnji Furla-
niji in tudi na Slovenskem. Govoril
in živel je tisto plemenito kulturo,
ki jo je najlepše izražal v glasbi, tako
petju, a še bolje v pritrkovanju. Svo-
je zvonove v Podturnu je poznal in
ljubil, pritrkoval je, kjerkoli je mo-
gel, in spomin nanj bo živ med ti-
stimi, ki ljubimo zvonjenje.
Odslej bo Peter Štakul svojo pritrko-
valsko umetnost razdajal in s pet-
jem zvonov osrečeval vse v nebe-
sih.
Naj mu Bog podeli večni pokoj in
večna Luč naj mu sveti!
JUP
Goriška 16. aprila 2020 7
  Prof. Steno Ferluga
Znanje je neobhodno potrebno za
reševanje krize ob tej epidemiji
POGOVOR 
  rofesor Steno Ferluga živi v
Krminu. Rodil se je leta
1951, diplomiral je iz astro-
fizike na tržaški univerzi. Po di-
plomi se je vpisal na prestižni
študij S. I. S. S. A.  (International
School of Advanced Higher Stu-
dies) in pridobil mednarodni
doktorat. Na tržaški univerzi je
predaval fiziko s posebnim pou-
darkom na okolju. Njegova de-
javnost zajema več področij. Ob-
javil je več kot 40 člankov za re-
vije in časopise (za znanstveno
stran v časnikih Corriere della Se-
ra, Press in drugih). Opravil je na
desetine in desetine konferenc in
je bil gost številnih televizijskih
programov, zlasti tistih o znano-
sti. Leta 1988 je bil med ustano-
vitelji CICAP-a; že v začetku je bil
njegov predsednik in je ostal na
tem mestu do leta 2012, pozneje
pa postal častni predsednik. Pred
dvema letoma je vstopil v pokoj,
a ima še vedno predavanja o ra-
zličnih vsebinah, ki se tičejo zna-
nosti. Občasno je gost tudi na
slovenskih šolah. Postavili smo
mu nekaj vprašanj. Za pogovor se
mu iskreno zahvaljujemo.
Okužba s koronavirusom se
vsak dan veča, pravijo, da bi
lahko bilo okuženih že nad
milijon ljudi v sami Italiji.
To bi lahko bilo res, ker je precej
takih le z bolezenskim znakom,
torej oseb, ki nosijo virus, a se
jim to ne pozna. Ti so tudi tisti,
ki bi na vsak način igrali vlogo
“zidu” pred virusom oziroma naj
bi po večdnevni okužbi pripo-
mogli k znižanju okužb, ker bi vi-
rus pri njih ne imel učinka.
Zakaj je bilo največ okuženih
z virusom v Evropi prav v Ita-
liji?
Do danes to ni še povsem jasno.
Najprej bi lahko ugotovili, da se
je v Italiji okužba začela prej kot
drugod. V Italijo je virus prišel
dvakrat, prvič iz Nemčije v Lom-
bardijo in drugič neposredno iz
Kitajske v Srednjo Italijo.
Ali je res, da je tako težko do-
biti cepivo za ta virus in da
nam bo uspelo ustaviti
okužbo do poletja?
Zelo naporno kot tudi težko je
dobiti cepivo za navaden pre-
hlad, saj tudi pri navadnem pre-
hladu se virus stalno spreminja.
Cepivo za viruse mora iti skozi
več preizkušenj, da ga potrdijo in
da se pokaže kot res učinkovito.
Lahko se namreč tudi zgodi, da
cepivo, ki ni dovolj “gotovo”,
povzroči ravno nasprotne učin-
ke. Lažje je pa dobiti pravilno ne-
go, način, s katerim lahko omili-
mo posledice okužbe. Že zdaj
namreč uporabljajo taka zdravi-
la, ki pa niso dokončno preiz-
kušena. Med drugim tudi pri na-
vadnem prehladu imamo oprav-
ka s podobnim virusom, ki je
skoraj brat tega novega korona-
virusa, vendar je manj napada-
len. Ni pa jasno, zakaj ima ta vi-
rus več moči pri nekaterih popu-
lacijah in drugih manj. Niti ni ja-
sno, koliko časa bo lahko trajala
okužba, vendar gotovo je zima
bolj privlačna za viruse, tudi ker
je pozimi človeški organizem
bolj pod stresom in verjetno tudi
podnebje vpliva na virus, saj so
do zdaj bile najbolj okužene
države v istem zemeljskem pasu.
Kaže, da smo v teh dneh prišli v
Italiji do viška in da bo začela v
naslednjih dneh krivulja okužb
padati.
Vem, da sodelujete tudi z dru-
P gimi raziskovalnimi inštituti vEvropi. Ali ti sodelujejo medseboj dovolj učinkovito?
Seveda. Celo inštituti za astrono-
mijo sodelujejo s tem, da pripra-
vljajo podatke in epidemične kri-
vulje za zdravstvene ustanove in
jih preverjajo z matematičnimi
formulami. Problem ni lahek.
Tudi podatki, ki jih imamo o po-
teku bolezni, so odvisni od števil
izvidov, ki pa jih v posameznih
pokrajinah večkrat delajo neor-
ganizirano. Nekega dne so tako
opravili več izvidov in se je zdrav-
nikom zdelo, da se je okuženje
zvišalo, a v resnici so spoznali, da
to ni odražalo resnice. To vidimo
tudi iz evropskih podatkov; v ra-
zličnih državah na različen način
nabirajo podatke. Rezultati na
primer kažejo, da je umrljivost
vseh okuženih v Italiji dosegla 10
%, v Nemčiji pa niti 1 %. Kako je
to mogoče? Prav zaradi različne-
ga merjenja okužb. V Nemčiji v
glavnem merijo okužbe samo pri
tistih osebah, ki nimajo še dodat-
nih patologij.
V knjigi Davida Quammena z
naslovom Spillover iz leta
2006 že piše o prelomu ravno-
težja v naravi, ki bi bil vzrok
teh hitrejših prehodov virusov
iz ene vrste na drugo. Kaj mi-
slite o tem?
Prav ima pisec, ravnotežje med
bitji se je predvsem zlomilo zara-
di obnašanja človeka. Število lju-
di se je v zadnjih dvajsetih, tride-
setih letih skoraj podvojilo. In tu-
di gostota prebivalsta se je po-
večala v marsikaterih državah: na
Kitajskem, v Indiji, na Japonskem
in v Evropi. Torej virusi imajo več
možnosti, da okužijo ljudi. V zad-
njih letih je nastalo veliko novih
letalskih družb in leti so se ek-
sponentno pomnožili. Ko sem
bil še otrok, se je zelo malo ljudi
posluževalo letala: le visoki poli-
tiki in menedžerji ter nekateri
znani igralci. Danes je to postalo
nekaj normalnega. Z nekaj sto
evri lahko potuješ na drugo stran
Zemlje. Torej so zelo narasli stiki
med državami. Pred petdesetimi
leti bi se ta bolezen gotovo ne ta-
ko razširila, ostala bi na Kitaj-
skem. Tudi v preteklosti so bile
obširne epidemije, kot na primer
španska gripa leta 1918. A ta je
uporabila leta, da se je preselila z
ene celine na drugo in povzročila
več kot 20 milijonov mrtvih.
Kakšno vlogo so igrali virusi v
zgodovini zemlje, v svetovni
evoluciji? Ali so virusi prva bit-
ja na zemlji?
Ne prav prva bitja, so bolj stran-
ski izdelek v svetovni evoluciji.
Virusi so res zelo primitivni, a ne
morejo biti prvi organizmi, ker
živijo le kot paraziti v celicah, le-
te pa so že bolj razvita bitja. Prva
živa bitja, neke vrste proteini, so
nastala pred štirimi milijardami
let. Virusi so nastali nekoliko
pozneje in imajo tri milijarde let.
Človek na vsak način živi s temi
mikroorganizmi, kot so bakterije,
virusi, ki so za nas precej koristni.
Živimo z njimi v simbiozi in nam
celo pomagajo, v glavnem niso
patogeni. Virusi živijo v notran-
josti naših celic kot paraziti in
nam niso v napoto. Zanimivo je
to, da virusi nenehno izumljajo
nove gene in lahko potujejo tako,
da vstopajo v druge organizme in
prispevajo k evolucijskim spre-
membam.
Ali spada virus med žive orga-
nizme?
Težko je to ugotoviti, tudi zaradi
tega, ker je težko vedeti, kaj prav-
zaprav določa življenje. Pojem
življenja se izmika natančni
znanstveni definiciji. Čeprav se
virusi bolj kot bitja zdijo neki
skupek kemičnih molekul, mi-
slim, da spadajo k živim organiz-
mom. Ko pride virus v celico, ne
ostaja neaktiven, ampak se reši
ovoja in izpusti svoje gene, ki pri-
silijo celico, da proizvaja tuj DNK
in s tem kopije samega virusa. So
pa zelo zviti, ker se znajo zelo do-
bro izogniti imunskemu sistemu.
Zdi se, da bolezen oziroma ško-
da, ki jo povzroča virus, je bolj
odvisna od reakcije imunskega si-
stema, ki premočno odreagira in
povzroča infekcijo v pljučih. Ne-
kateri znanstveniki pravijo, da so
virusi le delčki prastarih celic, ki
so se “osamosvojili”. Prioni, ki so
starejša bitja od virusov, so tudi
pred leti okužili živali in postali
nevarni za človeka. To bolezen
poznamo pod imenom bolezen
“norih krav”. To so zelo majhne
“iskrice” življenja in so tudi, kot
virusi, nekaj skrivnostnega. So
ovojnice iz proteinov, ki pa imajo
v notranjosti DNK.
Ali mislite, da so na ravnotežje
med človekom in mikroorga-
nizmi vplivali tudi poskusi z
genetsko spremenjenimi orga-
nizmi, katerih genetski mate-
riali so spremenjeni?
To se mi ne zdi, ker so genetsko
spremenjeni organizmi v resnici
koristni za populacijo in z njiho-
vo pomočjo lahko z manjšim
stroškom pripomoremo k iz-
boljšanju kakovosti življenja. Se-
veda moramo tudi paziti, da se to
ne preveč razširi, in če se le da,
moramo pustiti marsikje zemljo
neomadeževano. Ta miselnost o
čisti naravi je pravilna, a ne sme
postati protiznanstvena. Spom-
nimo se, da je pračlovek živel
povprečno le dvajset let, ker je
podlegal raznim nevarnostim,
kot so bile bolezni in divje zveri.
Narava je divja v svojem izvoru
in mi se moramo braniti. Seveda
pa ne smemo pretiravati. V zgo-
dovini smo spremenili marsikaj,
tudi podnebje. Padska nižina je
bila v preteklosti en sam pragozd
kot tudi evropska celina. Človek
je to spremenil sebi v prid, kar je
bilo dobro. Moramo pa spošto-
vati ravnotežje v naravi in narave
ne smemo izkoriščati za lastni
egoizem.
Kaj mislite, da nas bo ta pan-
demija naučila?
Veliko. Najprej se bomo zavedeli
svojega čezmernega in stalnega
“tekanja”. Izčrpanost, utrujenost
in občutek nelagodnosti so vsi
znaki, ki nam povedo, da živimo
odtujeno in se ne znamo od-
počiti in se za tenutek ustaviti.
Zdaj smo pa prisiljeni ostati do-
ma, najti svoje korenine, kar nas
privede do spoznanja, da je še ne-
kaj drugega, za kar se splača žive-
ti. Spoznamo bližnje, svojo
družino, otroke. Zavedamo se, da
ni mogoče dobro živeti, če dru-
gega le izkoriščamo, zlorabljamo
in gradimo svoje zadovoljstvo sa-
mo na njegov rovaš in njegovo
škodo. Prav v teh dneh smo se
naučili tudi bolje rabiti elektron-
ske aparate, ki nam omogočajo
hitro in učinkovito komunikaci-
jo na daljavo. Pomembno je, da
razvijemo tudi druge možnosti,
kot je na primer delo od doma.
Tudi računalnik nam postane
sredstvo, s katerim si pomagamo
pri delu ali pri učenju. Spoznali
smo, kako pomembno je naše
zdravlje in kako nam pride prav
tudi pomoč zdravnikov. Tudi kul-
tura je postala pomembnejša, saj
vidimo, da je znanost neobhod-
no potrebna pri reševanju krize.
Kaj se bo zgodilo v prihodnosti z
gospodarstvom? 
Dobro je, da se zdaj vse sile usme-
rijo v vprašanje gospodarstva.
Upam, da bo nastala neka poživi-
tev v gospodarstvu, da bomo do-
bili tudi pomoč. Prišlo bo gotovo
do gospodarske krize, ampak ne
bo prišlo do pomanjkanja, ki
smo ga imeli po svetovni vojni,
ker tukaj ni ruševin, stanovanja
in mesta so ostala nepoškodova-
na. Bojim pa se le, da ne bo iz-
bruhnila nova inflacija in s tem
padec vrednosti denarja. Najbolj
bodo v tem smislu trpeli revni
ljudje, ljudje v pokoju, ker ti ra-
zen pokojnine nimajo drugih
dohodkov. Mislim, da bo treba
pomagati tistim, ki so v težavah,
ne pa jim nalagati še več davkov,
obremenitev. Nisem politično
usmerjen, a zdi se mi, da se je
naša vlada precej dobro izkazala
v tej prvi fazi krize. Precej hitro
so ukrepali, čeprav niso imeli no-
benega vzorca. Potem so tudi
državo organizirali tako, da so
glavne gospodarske panoge osta-
le aktivne: živilska industrija, pre-
vozništvo. Če ne bi ukrepali na
ta način, bi se velika večina pre-
bivalstva znašla v škripcih, mor-
da bi ostali brez hrane. Nemčiji
in drugim državam v Evropi je
lažje, ker imajo za vzor Italijo. Mi
v Italiji smo imeli za vzor le Ki-
tajsko. Toda Kitajska je čisto dru-
gačna država, v njej vlada dikta-
tura, vse odloča partija in
državljani - če govorim metafo-
rično – so kot mravlje, ki samo iz-
polnjujejo ukaze. Mi nismo Kitaj-
ci, imamo različno kulturo, ima-
mo demokracijo, v kateri vemo,
da je težje organizirati delo in
usmerjati prebivalstvo. Končno,
ukrepi, ki so jih sprejeli v Italiji,
so delovali v pravi smeri in še de-
lujejo. Nekateri pravijo, da bi mo-
rali prej ukreniti, a lepo je govo-
riti, potem ko je mleko prekipelo.
V začetku, ko ni bilo še tako hu-
do in ni bilo toliko mrtvih, bi bi-
lo težko prepričati ljudi, naj osta-
nejo doma, in bi itak ne bilo
učinka. Italijani bi tega ne razu-
meli. Nekaj napak je bilo storje-
nih, a moramo tudi vedeti, da je
vse nastalo nepričakovano.
Kako to, da je pri nas v Gorici
manj okuženih in manj
mrtvih kot drugod?
Če se bolezen ni razširila, se mo-
ramo zahvaliti vsem Goričanom,
ki so ostali doma. Seveda, mi
smo verjetno bolj disciplinirani,
imamo verjetno še nekaj stare av-
strijske miselnosti. Drugi Italijani
so malo bolj uporniški, indivi-
dualisti, mogoče tudi bolj aktivni
in se bolj premikajo. Jaz se strogo
držim pravil in grem iz hiše le en-
krat tedensko na nakupovanje.
Karlo Nanut
(od 17. aprila 2020 do 23. aprila
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 17. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 18. aprila (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 19. aprila, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 20. aprila (v studiu
Katja Volpi): Pračlovek in
neolitska revolucija (1. del).
Torek, 21. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 22. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: V svetu
prhutarjev. – Izbor melodij.
Četrtek, 23. aprila (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in
humor.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
PRAVLJICE NA OBISKU
Povežite se na WWW.KNJIZNICA.IT in izberite si knjigo!
Dostop možen tudi preko Facebook strani Narodna in
študijska knjižnica ali Oddelek za mlade bralce.
Primerno za osnovnošolce in malčke iz vrtcev 
za sprostitev in učenje slovenščine!
Vrh Sv. Mihaela /
Barvanje pirhov
Vsako leto se na veliki petek
mlajši člani Prosvetnega
društva Vrh Sv. Mihaela
preizkusijo v barvanju
pirhov. Na Veliko noč pa
imajo v cerkvi  razstavo
umetnin in nagrajevanje.
Zaradi posebnih razmer
letos ni  bi lo skupnega
druženja,  a otroci  niso
opustili tradicije. Vsak je svoj
izdelek pr ipravi l  doma,
mamice so posredovale
slike in mladi člani društva
so jih objavili na Facebook strani društva. Album si lahko
ogledate na: Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela - circolo
culturale.
Požar na Travniku
Prejšnjo sredo, 8. aprila, je v popoldanskih urah iz še
nepojasnjenih razlogov zagorelo v stavbi na goriškem Travniku
št. 25, kjer ima sedež uprava Zadruge Goriška Mohorjeva,
založnik našega tednika. Do ognja je prišlo v veži kopalnice v
prvem nadstropju; ko sta ga opazili uslužbenka in čistilka, sta
takoj  pokl ical i
gasilce, ki so prišli
na trg, skupno s
pol ic i jo in
mestnimi redarji,
s  tremi vozi l i .
Manjši požar so
kmalu pogasili in
tako preprečili, da
bi  plameni
povzročili hujšo
škodo. Cesta od
Travnika prot i
Gosposki ulici je
bi la popoldne
zaprta nekaj ur.
Kratke
Kultura16. aprila 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (107)
Dr. Marko Anton pl. Plenčič in
drugi (3)
V svojem delu “Istoria della Contea di Gorizia” je
Carlo Morelli pl. Schönfeld, ki je goriškim deželnim
stanovom leta 1776 prikazal Plenčičeve zasluge,
obravnaval veliko zgodovinskih osebnosti iz naše
grofije, seveda tudi Slovencev in med temi
najdemo prav doktorja Marka Antona pl. Plenčiča.
“Istoria della Contea di Gorizia” je bila objavljena
posthumna leta 1855, medtem ko je Morelli umrl
že leta 1792 in je njegov rokopis hranila skoraj do
smrti njegova vdova - izobraženka, ljubiteljica
književnosti, jezikov, knjig in glasbe - Marija
Frančiška Elizabeta roj. baronica Valvasor
(Celovec, 1761- Padova?, 1829), bolje poznana
kot Fanny, po mamini strani sorodnica drugega za
slovenski prostor zelo pomembnega zgodovinarja,
koroškega evangeličanskega duhovnika Michaela
Gottharda Christalnicka (Celovec, 1530/40 -
Šentvid ob Glini, 1595)  (vir: Boris Golec, Valvasorji,
Ljubljana 2015). Nekaj let po smrti moža Carla je
Fanny živela na Hvaru z dalmatinskim arheologom
in kulturnikom Petrom Nižetićem (Stari Grad na
Hvaru, 1774-1866, Italijani ga poznajo kot Pietra
Nisetea), medtem ko je zadnja leta živela v Padovi.
V letih 1828-1829 je izročila rokopis pokojnega
moža Carla Morellija Goriški kmetijski družbi za
kasnejšo objavo. Fanny je bila zadnja plemkinja
rojena s priimkom Valvasor: polbrat njenega
pradeda je bil znani slovenski polihistor Janez
Vajkard Valvasor, ki ga sam Morelli omenja in
navaja v svojem delu. Carlo in Fanny sta
posedovala dvorec tudi v Gorici (v palači Studenec,
imenovani tudi “Vila Louise”) in v Ozeljanu. O
slavnem goriškem rojaku in zdravniku Marku
Antonu Plenčiču je Carlo Morelli pl. Schönfeld
napisal naslednje: “Eccellente pratico e diligente
ed accurato osservatore” (“Odličen praktik ter
skrben in natančen opazovalec”) /…/ “Ad onta
delle occupazioni, che gli diedero la capitale degli
stati austriaci, ed i particolari suoi studi, e ad onta
della lunga assenza dalla sua patria, conservė
egli per questa sempre molta premura ed
attaccamento” (“Kljub številnim zadolžitvam v
prestolnici avstrijskih držav, kljub posebnemu
študiju in kljub dolgi odsotnosti, je vedno izkazal
veliko skrb in povezanost z lastno domovino”) ”.
Leta 1782 je Plenčič, kot najstarejši profesor,
postal senior profesorskega zbora medicinske
fakultete na Dunaju.
Strokovni opus Marka Antona plemenitega
Plenčiča obsega veliko strok, ne samo medicine,
kar je značilno za takratni polihistorizem. Vedno
profesorja Branko in Ivan Marušič na primer
navajata, da se je ukvarjal tudi z naravnimi pojavi
in z veterino, ampak tudi s tem, kako ohraniti
žitarice in stročnice (Dissertatio physica-
oeconomica sive nova ratio frumenta aliaque
legumina quam plurimis annis integra salvaque
conservandi, Dunaj 1764). Eden največjih
preučevalcev Plenčičevega dela, hrvaško-
francoski zgodovinar medicine prof. Mirko Dražen
Grmek (Krapina, 1924 - Pariz, 2000) je v članku
objavljenem v Liječničkem vjesniku leta 1962
izpostavil tudi dejstvo, da je Plenčič zastopal
teorijo, da kvas sestavljajo nevidni
mikroorganizmi, 75 let preden je francoski fizik in
inženir baron Charles Cagniard de Latour (Pariz,
1777-1859) dokazal, da so to kvasovke
(Saccharomyces cerevisiae). Kot bomo videli,
najpomembnejše Plenčičevo delo zadeva
vsekakor nalezljive bolezni.
Plenčič se je ukvarjal tudi z naravnimi pojavi in z
veterino, ampak tudi s tem, kako ohraniti žitarice in
stročnice (“Dissertatio physica-oeconomica sive nova
ratio frumenta aliaque legumina quam plurimis annis
integra salvaque conservandi”, Dunaj 1764)
Villa Louise na Studencu v Gorici (“Largo Culiat” za
Italijane), je bila mestna rezidenza Carla Morellija pl.
Schönfelda in njegove žene Fanny roj. Valvasor., kateri
gre zasluga, da je po smrti moža hranila dragoceni
rokopis “Istoria della Contea di Gorizia”.
V svojem delu “Istoria della Contea di Gorizia” je Carlo
Morelli pl. Schönfeld, ki je goriškim deželnim stanovom
leta 1776 prikazal Plenčičeve zasluge, obravnaval veliko
zgodovinskih osebnosti iz naše grofije, seveda tudi
Slovencev in med temi najdemo prav doktorja Marka
Antona pl. Plenčiča.
Hrvaško-francoski zdravnik in zgodovinar medicine
prof. Mirko Dražen Grmek (Krapina, 1924 - Pariz,
2000), eden največjih preučevalcev Plenčičevega dela,
ob podelitvi častnega doktorata iz filozofije bolonjske
univerze (vir slike: spletna stran Universitą di Bologna).
Njegova je izjava, da “mora medicina spoznati, da
znanost brez humanizma ni nič”.
Morellijev dvorec v Ozeljanu.
Dimitri Tabaj
O zvestobi lastnemu jeziku
Pismo Borisa Pahorja, uglednega
staroste slovenskih pisateljev
  ragi prijatelji,
odločil sem se, da gle-
de na svoje izkušnje in
na svoja leta vam napišem ne-
kakšno zaupno sporočilo ali
bolj preprosto zaupno pismo.
Prepričan sem namreč, da bo
slovenstvo obstajalo ne glede
na našo številčno skromnost,
obstajalo ne samo v knjižni-
cah, slovarjih in študijah, am-
pak tudi v živečih in delujočih
ljudeh.
Žal gre razvoj človeške družbe
v drugo smer, zagovarja nam-
reč načelo globalnosti. Globus
je namreč krogla in v tem smi-
slu je mišljena naša krogla –
Zemlja, na kateri živimo. Res
je, da ta globus obstaja in da se
vrti okoli Sonca. Kot zaključek
bi torej držalo, da ker živimo
vsi na enem planetu, smo vsi
enakovredni in bi zato bili tudi
po naravi globalni.
Ampak vsi dobro vemo, da za-
to, da se razumemo in se pogo-
varjamo, ne uporabljamo iste-
ga jezika, nasprotno, vsak go-
vori jezik, ki se je razvil na kra-
ju, kjer je živel ali živi. To po-
meni, da se pogovarjamo na
podlagi sporazumevanja na ra-
zličen način, z različnimi bese-
dami, ki pa bi nekako imele
enako ali približno isto vsebi-
no.
To vsebino izražamo v svoji pi-
savi, v črkah, v katerih potem
tiskano, tako v pismih kakor v
različnem tisku, to je v časni-
kih, revijah, knjigah. Iz tega
spoznanja sledi, da nastane re-
D sničnost, katero moramoupoštevati in uzakoniti.Ko smo na tej točki, vemo, da
globalnost mora absolutno
vzeti v poštev to partikular-
nost, kar v praksi pomeni ra-
zličnost kljub istim črkam, s ka-
terimi se izraža. Naj torej
odločno poudarim, da je ta
partikularnost nujno priznana,
ne samo uporabljena, ampak
tudi varovana. Na tej podlagi je
zvestoba tej partikularnosti ob-
vezna za vsako skupnost, ki se
je v svetu uveljavila ali se bo v
prihodnosti še uveljavila.
Kakor vidite, je po tem na-
tančnem ugotavljanju nujno,
da je vsak član neke svojstvene
skupnosti že v svojih mladih
letih poučen o naravnem raz-
voju skupnosti, kateri pripada.
Najboljši način pa, da pride do
takega pouka, je nujnost, da ga
človeško bitje spozna že v
osnovni šoli, zato da ga bo v
vsem razvoju svojega učenja
zmeraj upošteval.
Naj opozorim, da en del naše
civilizacije, ki ga po navadi
imenujemo levičarski, temu
mišljenju ugovarja, češ da je oz-
ko in torej egoistično, naciona-
listično. Seveda je na podlagi
vsega, kar smo prej trdili, v re-
snici vse točno in ni nikjer nič
egoističnega, ampak v zvezi z
naravnim razvojem človeka.
Zato tisti, ki na podlagi take
svoje trditve živi ali celo vzgaja,
v bistvu škodi slovenstvu in
njegovi prihodnosti.
Upajmo pa, da bo ta zgrešena
in v bistvu škodljiva miselnost
levice počasi nehala obstajati
tudi zato, ker nič ne pomaga
reševati vprašanja razvoja pra-
vice delavskega razreda. Glede
položaja, v katerem se nahaja-
mo, je torej nujno, da Slovenci
najpoprej doživimo demokra-
tičnost v slovenski državni
skupnosti, kjer je bila doslej
večina v slovenskem parlamen-
tu levičarska, ker so člani, ki ni-
so levičarji, volili za osebe, ki
so sledile mišljenju dolgoletne-
ga enostranskega sistema. Bali
so se, da bi jim bilo lahko v
škodo, če bi izražali svoje re-
snično prepričanje. Nujno je
torej, da se v določenih parla-
mentih doseže najpoprej ena-
ko število levih in desnih po-
slancev, potem pa večina de-
mokratičnih.
Naj k zgornjemu prikazu do-
dam še primer voditelja komu-
nizma pri nas Edvarda Kardel-
ja, ki je bil predstavnik jugoslo-
vanske enostranske vladavine
maršala Josipa Broza Tita. V ne-
kem govoru je, ne da bi me na-
vedel, izjavil: dobro vem, kaj je
narodna zavest, ampak ta prej
ali slej vodi v nacionalizem,
glejte primera Mussolini in Hi-
tler. Gospodu Edvardu Kardel-
ju sem nekje omenil, da se zelo
moti: ne eden ne drugi od
obeh navedenih nista bila zve-
sta svoji narodni zavesti, oba
sta bila po svojem početju rasi-
sta, priznavala sta državno
prednost svojih dveh držav. Hi-
tler jo je celo izražal s stavkom:
Deutschland über alles
(Nemčija nad vsem drugim).
Mussolini je pokazal svojo
državno prednost z načinom,
kako je hotel uničiti Slovence
in Hrvate. Žal se danes vodstvo
slovenske levice v svojem
mišljenju drži zmeraj mnenja
Edvarda Kardelja, da je narod-
na zavest nacionalizem, in s
tem škodi slovenskemu naro-
du.
Ob vsem tem pa moramo vzeti
v poštev, da imamo svojo
državo, ki se je kar hitro uvelja-
vila ter postala ugledna država
v Evropski uniji. Ta upošteva
pripombe in mnenja sloven-
skega državnega vodstva, nadv-
se pa se je zelo uveljavila visoka
raven slovenske kulture. Tako
v književnosti kakor v umetno-
sti in znanosti so zelo vidni
njeni uspehi. Prevodi naših
knjig imajo lep uspeh v recen-
zijah in tudi v prodaji, ki so v
glavnem številne kakor knjige
francoskih avtorjev. Isto velja
za dela naših slikarjev, še po-
sebno tista, na katerih so mo-
tivi morske narave. V tem se
naši slikarji precej ločujejo od
slikarjev v Sloveniji.
Vsekakor moram priznati, da
nas je avstrijska oblast pustila
svobodne, tako da imamo bo-
gato književnost v prozi in pe-
sništvu v normalnem razvoju,
od Trubarja in potem Prešerna
naprej do Cankarja, Župančiča,
Ketteja in Srečka Kosovela. Ko-
sovel je, čeprav je umrl mlad,
zelo čislan, upoštevan in pre-
vajan. To pomeni, da imamo
naše klasike na razpolago tudi
v novih izdajah, tako tiste, ki
so izhajali v Sloveniji, kakor
naše na Primorskem, dokler
smo bili v Avstriji in še nekaj
let, preden je prišel na oblast
fašizem leta 1922. Žal smo lah-
ko spet svobodno pisali šele v
času druge svetovne vojne in v
popolni svobodi po koncu dru-
ge svetovne vojne.
Kakor sem že prej povedal, smo
se že kmalu po rojstvu sloven-
ske države zelo hitro vključili v
lepi razvoj kulturnega ustvar-
janja v Evropski uniji. Pri tem
ne smemo pozabiti, da smo že
leta 1551 imeli v osebi Primoža
Trubarja, protestantskega be-
gunca, na Nemškem tiskani
prvi dve slovenski knjigi in
skrivaj poslani v Ljubljano.
Prvi knjigi sta bili Catechismus
in Abecedarium. Sledili so pa
še drugi spisi, tako Trubarjevi
kot njegovih učencev.
Potem smo doživeli, da smo
objavljali naše knjige v italijan-
skih prevodih, zato da so ljudje
italijanskega jezika spoznali, da
je razvoj naše kulture enak raz-
voju italijanske in drugih
evropskih kultur. Smo pa tudi
mi spoznali, da je v njihovih
knjigah marsikaj, kar je nam v
prid. Tako zdaj doživljamo ne-
ko novo razmerje z italijanski-
mi pisatelji in njihovimi knji-
gami, oni pa z nami in našimi
prevedenimi knjigami. Zdaj
imamo priložnost, da naš vpliv
kot pisatelji uporabimo na po-
dlagi naših prevodov, da nasto-
pamo pri tistih italijanskih pi-
sateljih, ki so naši prijatelji, in
jim svetujemo, da bi vplivali na
svojo vlado, da bi ta v svojem
razmerju do slovenske politike
začela ravnati po zgledu dveh
lepih primerov iz italijanske
književnosti.
Prvi primer je Dante, ki pou-
darja to, kar mi imenujemo na-
rodna zavest, katere glavna re-
snica je zvestoba rodnemu je-
ziku. Dante zelo ceni svoj jezik
in odklanja tiste Italijane, ki
imajo namesto preproste itali-
janske književnosti rajši pro-
vansalsko, ker je v tem jeziku
zelo uveljavljena ljubezenska
lirika. To pride do izraza v Dan-
tejevem delu Il Convivio, v ka-
terem navaja razloge, zaradi ka-
terih se dogaja, da je provan-
salščina bolj cenjena kot itali-
janščina, ki je jezik italijanskih
ljudi. Dogajalo se je namreč, da
so ti nesamozavestni italijanski
ljudje trdili, da je italijanščina
manj vredna od provan-
salščine. Dante pravi, da on lju-
bi svoj ljudski jezik, ker sta se v
njem pogovarjala njegov oče in
njegova mati, ko sta se ljubila
in njega spočela. Če pa je ta
njegov jezik v čem malo vre-
den, potem je to samo v prime-
ru, ko se pojavlja na jeziku
'kurbirskih in prešuštnih ose-
b', pravi. Tako imamo že v
Danteju zagovornika materine-
ga jezika, kar smo mi vedno
zahtevali, še posebno v času
fašizma, ki je naš jezik prepo-
vedal in hotel uničiti. Zdaj smo
v demokraciji italijanske repu-
blike enakopravni v šolah in
sploh v tisku. Drugi primer
nam daje pa lepa pripoved pe-
snika Giuseppeja Giustija
(1809–1850), ki napiše pesem
o svojem obisku v cerkvi sv.
Ambroža v Milanu, ko priso-
stvuje sv. maši: ob zadržanju in
petju avstrijskih vojakov se nje-
gov odnos do njih spremeni iz
sovražnosti v naklonjenost.
Imeli bomo zato svoje mesto v
evropski književnosti in tudi v
prihodnosti, če bomo ostali
zvesti svoji besedi, kot sem to
že poudaril v samem začetku
tega svojega pisanja.
Trst, 26. 2. 2020
Aktualno 16. aprila 2020 9
  Uroš Zorn, agronom
“Prepričan sem, da bomo iz tega prišli močnejši,
a vendarle z veliko večjo ponižnostjo”
POGOVOR 
  roš Zorn je agronom, ki
si je svoje šolske izkušnje
najprej pridobil v franco-
skem Montreuilu, pariški pred-
mestni občini, in je nato po osa-
mosvojitvi Slovenije, ko se je nje-
gova družina iz Pariza preselila v
Ljubljano, nadaljeval šolanje na
škofijski klasični gimnaziji v Šen-
tvidu pri Ljubljani, zatem pa di-
plomiral na Biotehniški fakulteti
na Oddelku za agronomijo v Lju-
bljani ter nadaljeval študij MBA
in wine business v Trstu. Po ne-
kajletni delovni dobi v zadružni
kleti Goriška Brda na Dobrovem
in pri vinarju Primožiču na Oslav-
ju ter na visoki šoli za vinograd-
ništvo in vinarstvo Univerze v
Novi Gorici je pristal v podjetju
Škrlj d. o. o. Tudi tu se ukvarja
predvsem z vinarstvom in pivo-
varstvom, s prodajo vsega, kar po-
trebujejo vinarji in pivovarji ne
samo v Sloveniji, ampak večino-
ma po svetu. Letos je postal vodja
prodaje za celotno podjetje. Kot
lahko beremo na spletni strani, je
podjetje Škrlj “zraslo na trdnih te-
meljih bogate družinske tradicije
in je danes prepoznavno evrop-
sko podjetje z uveljavljenimi
mednarodnimi trgi”. Podjetje de-
luje od l. 1967, njegovo poslan-
stvo je razvijati in proizvajati
vrhunsko procesno opremo za
prehrambeno in farmacevtsko in-
dustrijo. Pri svojem delu, ki pote-
ka ob dolgoletnih izkušnjah, upo-
rabljajo moderno tehnologijo in
seveda neobhodno potrebno
znanje za najboljšo obdelavo ner-
javnega jekla. Prav zaradi tega
svojega pikolovskega dela imajo
veliko naročnikov po vsem svetu.
V letu 2019 se je podjetje SK Škrlj
prijavilo na javni razpis Spodbu-
janje trajnostne poslovne stra-
teške transformacije in razvojnov-
nih poslovnih modelov v sloven-
skih podjetjih za lažje vključevan-
je verige vrednosti. Njegov cilj je
dvig mednarodne konkurenčno-
sti in izvozne intenzivnosti malih
in srednje velikih podjetij skozi
trajnostno poslovno strateško
transformacijo poslovanja.
Uroš Zorn se ukvarja s prodajo in
z marketingom, zato ga službena
U pot večkrat vodi zelo daleč od do-ma.Zdaj pa, ob širjenju tega strašlji-
vega koronavirusa, ki streže po
našem zdravju in hromi gospo-
darstvo, je tudi sam prisiljen po-
slovati od doma. Prav zato smo
mu postavili nekaj vprašanj.
Za iskrene odgovore in za čas, ki
nam ga je namenil, se mu
prisrčno zahvaljujem.
Kako je ta virus spremenil tvoj
vsakdan?
Kje si namestil svojo pisarno in
kako poteka zdaj tvoj delovni
dan?
Moram priznati, da, preden se je
širjenje tako razplamtelo, smo bi-
li še precej optimistični, češ saj
mogoče Evrope se sploh ne bo
dotaknilo. Ko se je virus silovito
razširjal po Italiji, sem bil v začet-
ku marca še v Franciji na službeni
poti, kjer je seveda pogovor s
strankami nanesel tudi na to te-
mo. Vsi so bili takrat še zelo opti-
mistični.
12. marca se je razširila novica, da
v Sloveniji od ponedeljka, 16.
marca, zapirajo vrtce in šole. Sle-
dil je šok: zdaj gre zares. Prisiljeni
smo bili se zelo hitro prilagoditi.
V službi urediti potrebne poveza-
ve za delo od doma, varstvo vseh
zaposlenih...
Virus je najprej spremenil moj
vsakdan tako, da se mi ni treba
več voziti 22 km do službe, am-
pak me zdaj loči od spalnice do
pisarne le 12 stopnic. Pisarno
sem si uredil na podstrešju, ki je
bil tudi prvi urejeni prostor v novi
hiši.
Največja sprememba je onemo-
gočenost biti v tesnem stiku s so-
delavci v podjetju. Marsikaj se
lahko reši, če se samo sprehodiš
do sosednje mize, trenutno pa to
ni možno. Dobra stran tega pa je,
da smo se navadili bolje komuni-
cirati in bolje specificirati razne
zahteve. Dnevno sem v kontaktu
s tesnimi sodelavci s svojega od-
delka ter s proizvodnjo in kon-
strukterji.
Moj delovni dan poteka več ali
manj enako: zjutraj vstanemo,
pozajtrkujemo, otrokom razdeli-
mo domače naloge za tisti dan,
jaz se potem odpravim na
“kaščo” v pisarno. Urnik je bolj
ali manj enak tistemu, ki ga
imam, ko sem v podjetju. Še ved-
no komuniciramo s strankami,
zato je red zelo pomemben.
So tudi drugi uslužbenci pod-
jetja doma v “karanteni” ali se
proizvodja vseeno nadaljuje?
Tisti, ki imajo možnost, lahko de-
lajo od doma, če niso neposredno
povezani s proizvodnjo, z odo-
britvijo nadrejenega. Spodbuja-
mo vse tiste, ki lahko delajo od
doma, naj to počnejo, saj s tem
manjšamo možnosti okužbe.
Trenutno delo v proizvodnji po-
teka z minimalnimi negativnimi
vplivi na naše proizvodne kapa-
citete. Žal obsega te epidemije in
njenih posledic v prihodnjih ted-
nih in mesecih ne moremo pred-
videti, zato bo lahko prišlo do za-
mud ali odpovedi dobav vhodnih
surovin, zmanjšanja proizvodnih
kapacitet in nezmožnosti tran-
sporta izdelkov.
Glede na zdajšnje razmere smo
sprejeli zaščitne ukrepe, ki so po-
trebni za zagotovitev varnosti
naših delavcev, in močno spod-
bujamo vse priporočene samo-
zaščitne ukrepe. Vedno so na vol-
jo dezinfekcijska sredstva za roke
in površine ter druga zaščitna
oprema. Nekatere naše ekipe so
bile razdeljene v izmene (brez
prekrivanja med sabo), s tem smo
še bolj omejili možnost okužbe.
Za varnost naših zaposlenih v
skladišču in na recepciji je bilo
sprejetih nekaj dodatnih ukrepov.
Dostop do sprejemnih in skla-
diščnih prostorov je zdaj omejen
samo na zaposlene. Vse ostale
(dostavne delavce, voznike tovor-
njakov itd.) prosimo, da počakajo
zunaj, kjer smo pripravili začasen
sprejemni prostor. Dostop smo še
dodatno omejili z odpovedjo
vseh poslovnih obiskov in poto-
vanj ter nenujnih sestankov.
Kako se je vse skupaj spreme-
nilo na prodajnem področju?
Na prodajnem področju je naj-
večja sprememba omejitev vseh
potovanj do nadaljnjega. To se
pozna. Sem več doma. Večina
naših zastopnikov po svetu dela
od doma ali z zelo okrnjeno eki-
po. Zagotavljajo najnujnejše. Ne-
katere so celo dali na začasno
čakanje, saj podjetja ne poslujejo
oz. zelo malo: denarnega prome-
ta ni, zato tudi za plače ni.
Do nadaljnjega ni več osebnih sti-
kov, kar pa je v prodaji zelo po-
memben faktor. Osebni stik naj-
večkrat pomeni več kot pa cenejši
izdelek. Prepričan sem, da bomo
iz tega prišli močnejši, a vendarle
z veliko večjo ponižnostjo. Nič ne
bo samoumevno ali gotovo.
Podjetje je že občutilo negativ-
ne posledice tega izrednega
stanja?
Podjetje za zdaj ne čuti še nobene
negativne posledice, saj gospo-
darstvo komaj počasi ugaša oz. se
počasneje vrti. Naše podjetje ima
naročil za nekaj mesecev vnaprej,
zato je v tem trenutku najbolj po-
membna proizvodnja in zagoto-
vitev dobavnih rokov. Za zdaj ni-
smo prejeli nobenega storna na-
ročila in upamo, da bo tudi tako
ostalo.
Nekaj vprašanj je bilo glede zaka-
snitve dobave, vendar v večini
primerov gre za zdaj za manjša
naročila. Največji izziv bo zagota-
vljati vhodne surovine, da bo lah-
ko proizvodnja potekala nemote-
no.
Kakšne ukrepe so sprejeli la-
stniki podjetja, da bi zajezili
morebitne izgube?
Za zdaj o tem še nismo razmišlja-
li, saj se zdaj ukvarjamo s proiz-
vodnjo in varstvom vseh zaposle-
nih, da ne bi kdo zbolel.
Kje se bodo poznale največje
vrzeli?
Težko je napovedati, kje bodo
največje vrzeli. Saj po tej krizi bo
življenje šlo naprej. Če je npr. vi-
nar šel v investicijo nove opreme
kleti, mogoče pomeni, da v tem
trenutku nima ničesar. Mošt bo
pa septembra treba nekam spra-
viti. Narava se dosti ne ukvarja z
virusom, mogoče se celo bolje
odziva, saj se je v nekaterih pre-
delih Evrope močno znižala one-
snaženost (tako zatrjujejo viri).
Bo morda država priskočila
podjetjem s finančno po-
močjo?
Vlada je 28. marca sprejela pre-
dlog zakona o interventnih ukre-
pih za omilitev posledic epidemi-
je nalezljive bolezni SARS-CoV-2
za državljane in gospodarstvo.
Glavni cilj tega predloga je omiliti
posledice virusa z ukrepi na ra-
zličnih področjih.
Za zdaj zakon govori tudi o fi-
nančni pomoči vsem, vendar
prav točno nihče ne ve kdaj, ka-
ko, na kakšen način. Ta zakon sto-
pi v veljavo konec tedna, vendar
glede pomoči podjetja ne vedo,
kako bodo lahko to obračunala.
Ali bo to za marčevsko plačo,
aprilsko... Dosti je še neznank.
Že razmišljate o tem, kako bo,
ko se bo stanje umirilo in bo
delo spet lahko steklo, sicer
verjetno drugače kot doslej?
Za zdaj v ožji vodstveni skupini še
nismo razmišljali, kako bo, ko se
bo stanje umirilo.
Zagotovo se bodo pokazale pozi-
tivne in negativne lastnosti dela
od doma, načini komuniciranja
(notranjega in zunanjega).
Za konec še pogled v družinsko
življenje. Kako so tvoji trije
otroci sprejeli dejstvo, da ne
morejo več hoditi v šolo oz.
vrtec in da morajo biti kar do-
ma?
Prvi teden so bili precej zmedeni,
spraševali so, zakaj je potrebno ta-
ko, ali so zdaj kar počitnice, ma-
ma in tata doma cele dneve …
Vendar so jih učitelji hitro pri-
zemljili in že v nedeljo začeli
pošiljati gradivo ter domače na-
loge. Maj (3 leta) je bil nad idejo,
da ni vrtca, zelo vesel. Teden prej
je bil doma, ker je zbolel, tako da
je najbrž že pozabil, kako je hoditi
v vrtec. Zdaj vsak dan sprašuje, ali
gremo v službo, in mu odgovori-
mo, da ja. Ne vem, kako bo to
sprejel, ko bo vsega konec in bo
treba ponovno v vrtec.
Vid (13 let) in Jan (10 let) naj-
večkrat vprašujeta, kdaj bo tega
konec in kdaj bosta lahko šla do
sošolcev, prijateljev. Za zdaj se
igrata pred hišo in pomagata pri
vsakodnevnih hišnih opravilih.
Vsak večer tiskamo nove naloge
in gradivo za naslednji dan, pre-
verjamo, ali so vse naloge nareje-
ne, pošiljamo rezultate.
Moram reči, da brez moje žene bi
bila ta naloga praktično nemo-
goča. Jaz moram biti zaradi nara-
ve dela dosegljiv po telefonu,
spletu …
Kaj tudi njim nalaga učno
osebje domače naloge po sple-
tu, kot to delajo učitelji in pro-
fesorji v Italiji?
Učitelji in profesorji, kot rečeno,
pripravljajo že od prvega dne gra-
divo in domače naloge, za kar jim
gre velika pohvala.
Tudi glasbena šola je hitro popri-
jela moderne tehnike izvajanja
pouka na daljavo. Tako da vse
skupaj poteka preko Skypa brez
nobenih težav.
Šola bo v naslednjih dneh celo
začela preverjati znanje.
Kako pa jim je ob tem, da sta
mama in tata vedno doma z
njimi?
To je precej mučno bodisi zanje
kot za nas. Z Lauro, poleg službe,
morava paziti, da so vse naloge
opravljene, med tem časom pa
zamotiti Maja, da ne moti bratov
in nas. Ni enostavno.
Dneva je zelo hitro konec. Komaj
čakaš na vikend, ravno tako, kot
če bi vse potekalo normalno.
Sreča je, da nam je vreme naklon-
jeno, da se lahko sprehodimo in
uživamo v naravi, seveda s
spoštovanjem vseh ukrepov, ki
nam jih nalaga država.
Iva Koršič
Italija, FJK in Slovenija
Ukrepi in razmere ob koronavirusu
  ot pričakovano, ni veli-
kih novosti v zadnji
državni odredbi, ki jo je
predstavil predsednik vlade
Giuseppe Conte v minulem
tednu na tiskovni konferenci.
Ukrepi za omejitev in zajezitev
pandemije koronavirusa covid-
19 ostajajo v veljavi do 3. maja.
Če se bodo okužbe zmanjšale
in ljudje obnašali odgovorno,
bodo tudi ukrepi manj strogi,
je še sporočil premier. Nekaj
novega pa vendarle je. Ponov-
no lahko odprejo vrata knjigar-
ne, papirnice in trgovine z
oblačili za dojenčke in otroke.
V Italiji, v torek, 14. aprila, be-
ležimo 20.465 mrtvih zaradi
koronavirusa in 159.516 urad-
nih okužb. V Lombardiji so
predvsem zaskrbljeni za mesto
Milan, kjer je bilo prejšnji teden
zabeleženih kar 296 okužb v
enem samem dnevu.
V Furlaniji Julijski krajini je bilo
do danes 2.482 preverjenih
okužb in 202 zabeleženi smrti.
Območje pod največjim uda-
K rom je Tržaška pokrajina, kjerje virus terjal 106 žrtev (Videm58, Pordenon 31, Gorica 3). Od
ponedeljka so v FJK obvezne
maske; nositi jih moramo, ko
zapustimo domače poslopje, ne
glede na to, kam gremo. Tako
določa nujna odredba št. 10, ki
jo je izdal predsednik deželne
vlade Massimiliano Fedriga.
Prej je bilo to obvezno le pri
vstopu v trgovino ali na javni
prevoz. Mask pa nimajo vsi, za-
to so z Dežele FJK sporočili, da
si moramo v tem primeru z ru-
to ali podobnim pripomočkom
pokriti usta in nos. Dovoljen je
tudi sprehod v bližini doma,
čeprav Fedriga poziva, naj bodo
občani zelo previdni, in pripo-
roča, naj prebivalci zapuščajo
dom le za nujne potrebe. V pri-
meru, da bodo ljudje preveč iz-
koriščali te olajšave in bo veliko
prekrškov, je guverner že obve-
stil, da bo zopet zaostril ukre-
pe.
V Sloveniji so za zdaj številke
spodbudno nižje kot v naši
deželi. Skupaj je pozitivnih
1212 ljudi, umrlo pa jih je 55.
Doslej so v Sloveniji za okužbo
z novim koronavirusom opra-
vili 35.405 testiranj. V matični
državi opažajo upadanje števila
novih okužb, upamo, da se bo
to tudi nadaljevalo.
Konec meseca bodo v Veliki
Britaniji začeli testiranje cepiva
proti covidu-19 na ljudeh, je v
ponedeljek poročala italijanska
tiskovna agencija Ansa. Cepivo
sta izdelala farmacevtska
družba Advent-Irbm iz Pomezie
in Institut Jenner z oxfordske
univerze, preizkusili pa ga bodo
na 550 zdravih prostovoljcih.
Kot so sporočili iz italijanske
farmacevtske družbe, pričaku-
jejo, da bo cepivo že septembra
na razpolago za cepljenje zdrav-
stvenega osebja in varnostnih
sil. Odločili so se za neposreden
prehod na klinično testiranje
pri ljudeh, saj so že v zadostni
meri preizkusili učinkovitost in
neškodljivost cepiva na podlagi
laboratorijskih raziskav.
  bčinska uprava iz Doline
si je pred nekaj leti zada-
la velikopotezen cilj, da
korenito obnovi poslopje osnov-
ne šole Prežihovega Voranca v
Dolini in ga prilagodi najsodob-
nejšim standardom. Poslopje šole
Prežihovega Voranca so zgradili
na koncu šestdesetih let prejšnje-
ga stoletja, izpraznili pa so jo leta
2015, ko so v lepilu talnih gumi-
jastih ploščic odkrili azbestna
vlakna.
Projekt o koreniti prenovi so
začeli s pripravo prijave na evrop-
ska sredstva. V sklopu priprave te-
ga projekta so z dolinsko upravo
sodelovali strokovnjaki fakultete
za inženirstvo in arhitekturo
tržaške univerze ter pedagoških
fakultet tržaške univerze in Uni-
verze na Primorskem. Kot zgled
dobre prakse je k pripravi projekta
pristopila osnovna šola Koper, ki
se ponaša z novo infrastrukturo.
Projekt so na evropski ocenjevalni
komisiji sprejeli, a ga niso finan-
cirali, vseeno pa je bila izkušnja
za dolinsko upravo zelo pozitivna
O in je dala povod za nadaljnjenačrtovanje in iskanje finančnihsredstev.
Prvo fazo del v višini približno
250.000 evrov, ki je predvidevala
rušenja in pripravljalna dela, so
financirali delno z lastnimi sred-
stvi in delno z državnimi sredstvi.
Dela so končali konec poletja. V
tem obdobju so na občini že spre-
jeli izvedbeni projekt za osrednja
dela, saj je dežela ravno pred tem
potrdila, da bo ministrstvo finan-
ciralo poseg. Dežela FJK je dolin-
sko vlogo za financiranje posodo-
bitev šolskih zgradb ocenila kot
najboljšo na Tržaškem in pristoj-
nemu ministrstvu predlagala, naj
se dela financirajo v prvem letu
triletnega načrta. V poletnih me-
secih so na občini pripravili razpis
za nadaljevanje del in ga jeseni tu-
di objavili.
Druga faza del je vredna 1,9 mili-
jona evrov, tako da bo celotna ob-
nova stala 2,1 milijona evrov, od
katerih bo večji del pokrila država
(preko 90 odstotkov). Zaradi iz-
klicne cene in temu prilagojenih
Prenova Osnovne šole Prežihov Voranc v Dolini 
Preložili so začetek del
dolgih postopkov se je postopek
izbire izvajalca zavlekel do januar-
ja, ko so oddali javno naročilo
najboljšemu ponudniku. Šest pri-
spelih ponudb so ocenjevali na
podlagi merila ekonomsko naju-
godnejše ponudbe, pri katerem so
ocenjevali skoraj v celoti le kako-
vost ponudbe na račun nižanja
cen. Po oddaji del so morali
počakati še nadaljnji mesec, ki ga
določa zakon za vložitev morebit-
nih pritožb ostalih ponudnikov.
Ker ni nihče vložil pritožbe, so na-
meravali začeti dela konec fe-
bruarja.
Namen so morali žal preložiti, saj
so namero prekrižale zdajšnje
zdravstvene razmere. Medtem so
se sestali z nadzornikom del, iz-
vajalcem in ravnateljico in se do-
govorili, da bodo zdajšnje stanje
izkoristili za boljše načrtovanje
začetka del. Dela bodo trajala eno
leto in bodo zaobjela prilagoditev
protipotresnim določilom, adap-
tacijo, prenovo napeljav, zakon-
sko uskladitev prostorov, zunanjo
ureditev.
Tržaška16. aprila 202010
  Štefan Pahor, tržaški rojak v ZDA 
Brezposelnost je narasla izredno hitro in marsikatero
podjetje ne bo preživelo tega obdobja
POGOVOR 
  Štefanom Pahorjem sva
postala prijatelja še v
časih, ko je odlično slikal,
dva, na njegov samosvoj način
upodobljena kraška zidova
imam tudi sam doma, kupil
sem ju na enih zadnjih razstav,
ki jih je imel pri nas. Potem se
je Štefan pred leti poročil z
Mario in odšel živet v
Združene države Amerike. Živi
z družino blizu Bostona, naj-
bolj evropskega mesta ZDA, ta-
ko pravijo tisti, ki se na ZDA
spoznajo. Stike sva ohranila
vsa leta; ko je bil pred nekaj le-
ti doma, me je prišel z družino
obiskat v Terzo v Furlansko
nižino, kjer sem prvič spoznal
v živo njegova dva fanta, z Ma-
rio imata namreč sinova Nika
in Gaetana.
Ko te dni spremljamo, kaj se
dogaja v ZDA, nam seveda ni
vseeno, zdi se, da sta ameriški
predsednik Donald Trump in
njegova vladna ekipa podcen-
jevala pandemijo s koronavi-
ruosm covid-19.
Štefana vprašam, kako je, kako
gre. Odgovori mi takoj in pra-
vi, da “je precej dolgočasno,
bolj kot drugo”. To je tipičen
odgovor zanj, bi rekel, ker se
mi zdi, da ga poznam iz njego-
vih likovnih del bolj, kot je
sam pripravljen priznati.
Kakšno je torej stanje pri
vas, Štefan, in kje točno
živiš?
Živim v Bostonu, Massachu-
setts, oziroma na področju
širšega Bostona, v Peabodyju
(delček našega vrta pa je tudi
v Salemu – mesto čarovnic).
Smo na severovzhodu ZDA,
štiri ure z avtom severno od
New Yorka, to je področje, ki
ga imenujejo New England.
Stanje je precej hudo. Rekel bi,
da je precej podobno temu,
kar se je dogajalo pri vas pred
nekaj tedni. Pričakujem, da se
bo stanje slabšalo še nekaj ted-
nov, potem pa upajmo, da se
bo učinek ukrepov začel poz-
nati.
Se tudi tebi zdi, da je ame-
riški predsednik podcenje-
val pandemijo?
Da, predsednik Donald Trump
je očitno podcenjeval in ni
znal oziroma ni hotel oceniti
strogosti pandemije. Vprašan-
S je je, zakaj ni znal/hotel. Vsiznaki so bili zelo vidni že predmeseci. Ko smo gledali, kaj se
dogaja pri vas, smo samo
pričakovali, kdaj se bo začelo
tudi tukaj. Predsednik Trump
pa je še drugega februarja izja-
vljal, da je vse pod kontrolo in
da je v bistvu krizni trenutek
že mimo. Dne 26. februarja je
še enkrat poudaril, da bo v ne-
kaj dnevih vsega konec in ka-
ko dobro je on delal, da smo
prišli skozi brez težav.
Istočasno pa ni bilo nobenega
uradnega ukrepa. Profesional-
ne športne zveze so se same
odločile za prekinitev prven-
stev, ko so odkrili nekaj prime-
rov okužb v vrstah športnikov
samih. Ni pa bilo nobenega
ukaza in nasveta iz Washin-
gtona. Zdaj pa smo, kjer smo,
in smo še daleč od konca kri-
ze.
Nobena skrivnost ni, da te-
ga predsednika ne maraš,
zakaj?
Če opustimo bolj tehnične po-
glede na njegovo politiko, to
sta ekonomski pristop in zu-
nanja politika, kar mi ni všeč
pri tem predsedniku, je njegov
način izvijanja resnice in
obračanje dejstev sebi v prid.
Njegovo predsedstvo je v bi-
stvu ena sama dolga volilna
kampanja, kjer edino, kar šte-
je, je, kako bo oziroma naj bi
njegov ugled zrasel. Da ne go-
vorimo o moralni postavi tega
človeka, ki je zelo vprašljiva.
Kakšno je stanje zdaj pri vas,
kakšne so omejitve?
Pri nas so prepovedali
množična srečanja. To so pra-
vila in prepovedi, ki veljajo na
ravni zvezne države Massachu-
setts. Vsaka država se v bistvu
odloča sama. Bostonska škofi-
ja se je že pred tem odločila,
da ukine vse obrede. Postopo-
ma uvajajo vedno bolj stroge
pogoje gibanja. Kjer se da, naj
bi ljudje delali od doma, resta-
vracije, shopping centri so vsi
zaprti, razen za dostavo na
dom. Večina supermarketov
omejuje vstop. Ni pa še prepo-
vedi sprehajanja, kot je pri vas.
Marsikdo se še ne zaveda, kaj
pomeni “social distancing”. Se
bojim, da bo tako stanje trajalo
še dolgo. Zdaj imamo v Mas-
sachusettsu petnajst tisoč pri-
merov okužbe na šest milijo-
nov prebivalcev.
Kako pa je v New Yorku in
drugod po ZDA?
Neposredne izkušnje iz New
Yorka nimam, zdi pa se precej
hudo. Zdaj se bojijo za New
Orleans in Louisiano, medtem
ko se zdi, da je v Kaliforniji
precej pod kontrolo.
Rad bi, da nam preprosto, a
povedno razložiš, kako de-
luje javno zdravstvo v ZDA,
na eni strani v Evropi radi
govorijo o tem, da v ZDA ni
javnega zdravstva, ampak
potem slišimo podatke, da
so prav ZDA tiste, ki največ
denarja namenijo zdrav-
stvu. Kako je s tem?
Po pravici povedano, je zelo
težko razložiti, kako deluje
zdravstvo v ZDA. V bistvu ob-
staja samo privatno zdravstvo,
kjer plačaš mesečno premijo
in si zavarovan. Seveda obsta-
jajo boljše in slabše oblike za-
varovanja. Zavarovanje ti je da-
no preko delodajalca, če pa si
samostojen delavec, moraš
sam poskrbeti in te premija
stane veliko več, tako da si
marsikateri samostojen dela-
vec dobi drugo službo kot
uslužbenec, da se lahko lažje
in ceneje zavaruje. Odvisno od
zavarovalnice in oblike zava-
rovanja, ki te krije boljše ali
slabše. Večinoma imaš eno
vsoto “franchigio”, do katere
zdravstvene storitve plačaš
sam... Ko prekoračiš to vsoto,
začne zavarovalnica plačevati
stroške... Lahko je tisoč dolar-
jev, lahko dva tisoč in tako na-
prej. Določenih zdravniških
storitev zavarovalnica ne bo
plačala, če ni zadeva nujna.
Skratka, zdravstvo je v ZDA bu-
siness in torej išče čim večji
dobiček, profit. Zakaj pa je ta-
ko potratno? Je kar nekaj ra-
zlogov za to: administrativni
stroški so ogromni. Na primer
bolnišnica, ki ima devetsto po-
stelj, ima tudi tisoč tristo
uslužbencev na plačilni listi
(billing), to vpliva ogromno
na stroške.
Drugi problem je cena zdravil,
tukaj v ZDA so zdravila veliko
dražja kot v Evropi. So še drugi
faktorji, na primer: tukaj se
zdravniki zelo bojijo napak in
posledičnih tožb, zato vedno
naročajo dodatne preglede in
teste, kar seveda dviga stroške.
Je pa vse skupaj tako kompli-
cirano, da niti sami strokov-
njaki tukaj ne vedo točno, ka-
teri je glavni vzrok za tako vi-
soke stroške.
So že opazni prvi gospodar-
ski znaki pandemije, v mi-
slih imam vrste pred naku-
povalnimi središči, izgube
zaposlitve in seveda vsak-
danje življenje...
Veliko ljudi je izgubilo službo
v prejšnjih tednih. Najprej je
to krizno situacijo občutil go-
stinski sektor: restavracije, ho-
teli, trgovine. Brezposelnost je
narasla izredno hitro in mar-
sikatero podjetje ne bo
preživelo tega obdobja. Ame-
riška ekonomija reagira zelo
hitro... v dobrem in slabem.
Kako sta razporejena vidva
z ženo Mario, kako pa je z
vajinima otrokoma, ju ima-
te zdaj doma?
Večjih težav do zdaj ni bilo.
Žena dela od doma. Na srečo
tehnologija pomaga v teh tre-
nutkih, internetna povezava
omogoča, da lahko skoraj vse
naredi od doma. Jaz pa sem
itak že delal od doma na
računalniku, tako da v našem
primeru smo se kar dobro
znašli. Starejši sin, ki obiskuje
5. razred osnovne šole, je do-
ma in ima pripravljen šolski
program, da lahko do do-
ločene mere sam dela. Nekaj-
krat se poveže z učiteljicami po
internetu, one pregledajo, ka-
ko napreduje to domače učen-
je. Najmlajši, ki bo kmalu star
štiri leta, pa se ima najlepše,
ker ima celo družino stalno
doma, in to mu je najbolj všeč.
Se že kaj govori, kdaj bodo
ponovno s polno paro za-
gnali tovarne v ZDA, kako je
s trgovinami, kaj pa verski
obredi? Pri nas smo brez
maš in brez prave Velike
noči, tiste klasične, kakršne
smo vajeni...
Nisem še slišal o konkretnih
načrtih in napovedi, kdaj bi se
proizvodnje in trgovine vrnile
v normalnost. Če ste poslušali
Trumpa, bi se moralo stanje
vračati v normalnost za Veliko
noč. V resnici smo še zelo da-
leč od tega, da bi lahko sploh
napovedovali in načrtovali. V
določenih mestih se okužbe
šele začenjajo in bo treba še
dolgo čakati, preden bomo
lahko videli svetlobo na koncu
tunela. Gotovo pa je, da tudi
mi ne bomo imeli tradicional-
nih obredov za Veliko noč.
Župnije pa so se večinoma or-
ganizirale s tehnologijo in
predvajajo obrede po spletu.
Gotovo bo ta pandemija
vplivala tudi na potovanja z
letali, vprašanje je sploh,
kdaj se bodo poleti začeli, še
večje pa je vprašanje, koliko
bodo stale vozovnice. To te
sprašujem, ker vem, da si
nameraval letos z družino
domov na tržaški Kras in sva
se menila, da bi se srečala...
Upali smo, da bomo lahko šli
na Tržaško in načrtovali poto-
vanje v Trst poleti, verjetno av-
gusta, toda, kakor kaže, dvo-
mim, da nam bo to uspelo.
Sploh ne vemo, kdaj bomo
lahko potovali in seveda koli-
ko bo vse skupaj stalo.
Si povezan s starši, bratom,
prijatelji?
Tudi v tem primeru nas tehno-
logija rešuje, ker je zares eno-
stavno danes obdržati stike z
družino in prijatelji. S starši in
bratom se videvamo dvakrat
na teden po internetu ali pa se
pokličemo po telefonu. S pri-
jatelji pa večinoma po Face-
booku.
Ti še manjkajo kraški zido-
vi?
Da, tukaj so zidovi drugačni,
če sploh so... Zelo različen je
odnos do gradnje. Tukaj je vse
leseno. Ko sem prvič videl, ka-
ko tukaj gradijo, se mi je zdelo
vse skupaj zelo tuje. Imaš
občutek, da je vse začasno. Kot
da bi bili še vedno tukaj kolo-
nizatorji, ki bi se morali iz
dneva v dan premikati in iska-
ti novo, boljšo zemljo za
preživetje. Na naših kraških zi-
dovih vidiš čas, vidiš zgodovi-
no in generacije ljudi, ki so za
temi zidovi živeli. Da se razu-
memo... Tudi tukaj imajo zelo
stare hiše, predvsem na po-
dročju Salema je veliko zelo
dobro ohranjenih hiš, ki sega-
jo tja do časa prvih evropskih
naseljencev iz 17. stoletja. Ko
sem se zgledoval po naših
kraških kamnih in ometanih
zidovih ter dobival navdih pri
njih, si ne bi nikoli predsta-
vljal, da se mi bo tako dra-
stično spremenil pogled na
nekaj tako enostavnega.
Hvala za pogovor!
Jurij Paljk
COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski
Letošnja, nenavadna Velika noč 
v očeh učiteljev in šolarjev 
od Domja in iz Ricmanj
  etošnja Velika noč je
posebna, na neki način
zaradi koronavirusa, ki
je posegel v vsakdanje
življenje sveta. Mnogo ljudi
je obolelo za to novo,
nenavadno boleznijo.
Nekateri so ozdraveli, drugi
še bojujejo boj s tem krutim
virusom, ki je mnogim
zaustavil zemeljsko pot.
Sami, brez svojih najdražjih,
so za vedno zaprli oči. Med
njimi tudi mnogi zdravniki
in vsi tisti, ki se noč in dan
po bolnišnicah trudijo in
pomagajo reševati življenja.
L Tako so se spremenilivsakdanji ritmi in utečeniobičaji. Šole so se zaprle.
Ostali smo doma. Kar
naenkrat se je spremenil
tudi naš način učenja. Zdaj
se učimo na daljavo in svoje
šolske obveznosti, z raznimi
sodobnimi načini
podajanja, opravljamo
doma. Pri vsem tem nam
sledijo in pomagajo starši.
Skupaj se učimo, beremo,
igramo, kuhamo in pečemo,
pospravljamo... Ko smo zdaj
doma, imamo več časa drug
za drugega, saj nam ni
potrebno tekati za
vsakdanjimi opravili. Seveda
imamo tudi več časa za
skupni pogovor ali
ustvarjanje. Še posebno v
teh prazničnih dneh smo
izdelovali razna ročna dela,
pripravljali velikonočne
dobrote in druge sladice.
Pobrskali smo tudi, kaj
pomenijo velikonočni
prazniki, in zajeli iz
zakladnice slovenske
kulturne dediščine.
Slovenska velikonočna tra-
dicija
Človek je od nekdaj v svoj
domov prinašal zelenje. Ta-
ko tudi na cvetno ali oljčno
nedeljo. V slovanskih
deželah so že pred krščan-
stvom s to navado slavili bo-
ginjo pomladi in plodnosti,
Vesno. Kristjani pa na Veliko
noč praznujemo Jezusovo
vstajenje od mrtvih. Na veli-
ki petek so Jezusa križali.
Smrtna kazen na križu je bi-
la v rabi v času rimskega ce-
sarstva. Tretji dan, na nedel-
jo, Veliko noč, pa je Jezus
vstal od mrtvih. To je praz-
nik veselja in upanja.
/ str. 11
Tržaška 16. aprila 2020 11
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje:
Marjanca Prosen 20 evrov,
Pavlina Ziebarth 10 evrov.
Darove lahko nakažete tudi
na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
predstavlja življenje.
Velikonočna šunka – pršut pa
predstavlja Jezusovo telo.
Zanimivo je, da je med
velikonočnimi simboli tudi
pomaranča, ki predstavlja
pijačo. Jezusu so pred smrtjo
zmočili suhe ustnice z gobo,
namočeno v kis.
Poleg značilnih jedi pa imamo
Slovenci doma, v zamejstvu in
po svetu še druge velikonočne
jedi, ki se razlikujejo od
pokrajine do pokrajine. Tipična
primorska sladica je pinca, ki je
velikonočni sladki kruh. Poleg
tega pa še titole ali “menihi” –
pletene kitke, štručke z jajcem.
Na veliko soboto so dopoldne
kuhali in pripravljali
velikonočne jedi, popoldne pa
so jih nesli k blagoslovu.
Ponekod imajo navado, da k
blagoslovu nesejo tudi
steklenico rdečega vina.
Po velikonočni procesiji se je
zbrala družina pri skupnem ve-
likonočnem zajtrku. Vsak je do-
bil del od vseh blagoslovljenih
jedi. Veliko noč so vsi praznova-
li doma. Z doma so šli lahko na
velikonočni ponedeljek. To je
dan druženja
Skupaj s starši, z bratci in s
sestricami smo z veseljem in z
otroško navihanostjo
pripravljali velikonočne
dobrote in izdelovali okraske in
druga ročna dela. Z vsem tem
želimo otroci prispevati svoj
delež, da nam bodo
velikonočni prazniki domači,
prijetni, polni topline,
razumevanja in miru.
Aleluja naj doni, da bi se radi
imeli vsi!
Z 10. strani
Letošnja, nenavadna Velika noč...
Uvod v veliki teden
Cvetna ali oljčna nedelja je
zadnja nedelja pred Veliko
nočjo. Z njo vstopamo v veliki
teden. Na ta dan blagoslavljajo
oljčne vejice ali drugo
pomladansko zelenje, povezano
v šope ali butare. Na Jezusovi
poti in ob vstopu v mesto
Jeruzalem so lomili oljčne ali
palmove veje ter jih polagali na
tla kot preprogo. Množice so
mu kot judovskemu kralju
vzklikale hozana v pozdrav.
V velikem tednu se kristjani
spominjamo zadnjih dni
Jezusovega življenja, njegovega
trpljenja, smrti na križu in
vstajenja od mrtvih. Po stari
slovenski navadi je bilo
dovoljeno še zadnji dan, na
veliki četrtek, opravljati dela na
zemlji. Do takrat je bilo treba
opraviti tudi spomladansko
čiščenje. Hiša je morala biti na
Veliko noč čista in
pospravljena, očiščena so bila
okna, perilo oprano in zlikano.
Gospodinje so v teh dneh
pripravljale velikonočne jedi,
kakor jih pripravljajo še danes.
Tipične velikonočne jedi
Velikonočna jajca ali pirhi
Nekoč so bili pirhi obarvani v
rdeče. Predstavljajo kaplje
Jezusove krvi. Jajce pa je simbol
za vstajenje. Kot piščanček skozi
jajčno lupino vstopi v nov svet,
prav tako je Jezus vstal, šel iz
groba.
Hren predstavlja žeblje, s
katerimi so Jezusa pribili na
križ.
Potica, ki so jo včasih pekli v
okroglem pekaču z luknjo,
predstavlja trnovo krono. Kruh
  Lučka Peterlin Susič, predsednica Društva Finžgarjev dom
Počasen prehod iz
zunanjosti v notranjost
POGOVOR 
  predsednico Društva
Finžgarjev dom z Opčin,
Lučko Peterlin Susič, smo
se pogovorili, kako je v tem
obdobju prisiljene prekinitve
delovanja.
Ste predsednica Društva
Finžgarjev dom, ene najbolj
živahnih in delavnih članic
Slovenske prosvete. Katere
številne aktivnosti ponuja
med letom vaše društvo?
Predvsem hvala, da ste dali be-
sedo še meni, saj jo jemljem
kot možnost, da kaj povem ne
samo o svojih, pač pa – skle-
pam, da se v marsičem ujema-
mo – tudi o občutkih, ki v tem
obdobju prevevajo marsikoga,
ki vodi kakšno slovensko pro-
svetno društvo v našem za-
mejstvu ali je njegov aktivni
član, vsaj v kolikor poznam
sorodna društva, ki delujejo v
okviru tržaške Slovenske pro-
svete. Mislim, da se doživljan-
je časa prisilne osamitve pro-
svetnih delavcev nekoliko ra-
zlikuje od tistega, ki ga
doživljajo razne druge katego-
rije, ki ste jih že predstavili v
časopisu. To pa zato, ker je ena
od bistvenih komponent delo-
vanja naših društev prav socia-
lizacija, druženje. Seveda, zdaj
vsi govorijo o možnostih, ki
nam jih ponuja tehnologija.
Bolje kot nič, bi poenostavlje-
no lahko odgovorili. Vendar
pa virtualnih srečanj ne more-
mo primerjati s toplino dvora-
ne, spletanjem odnosov med
prisotnimi, kjer se spoznava-
mo, po srečanjih poklepetamo
o vsebinah, o spretnostih pre-
davateljev, igralcev, izvajalcev,
pa tudi osebnih zadevah. Tega
se ne da kar tako nadomestiti.
Da se vrnem k vprašanju. Kot
ste že omenili, sem predsedni-
ca Društva Finžgarjev dom na
Opčinah. Pohvalno ste se izra-
zili, da smo živahno in aktiv-
no društvo. To drži, če nič dru-
gega zato, ker se celo leto na
tedenskih vajah ukvarjamo z
otroškimi dramskimi skupina-
mi, s katerimi pripravljamo
razne predstave -vsaj tri na le-
to.  (V letošnji sezoni imamo
kar tri igralske skupine! In lah-
S ko verjamete, da je tako delozelo živahno...) Prepoznavnismo po ciklusih predavanj s
psihološko in pedagoško vse-
bino, na katerih predavajo
znani strokovnjaki in so zato
zelo dobro obiskana. Vmes pa
imamo še druge raznovrstne
prireditve, proslave in srečan-
ja.
Zaradi nujnih ukrepov za
preprečitev širitve koronavi-
rusa ste morali nenadoma
prekiniti vse delovanje.
Res, pred okroglim mesecem
smo bili mi in druga naša
društva v enem od viškov
ustvarjalne napetosti, saj smo
nekateri zaradi pusta ali dru-
gih ovir ravno napovedali za
konec februarja svoje Prešer-
nove proslave, kot na tekočem
traku naj bi se zvrstile vse mo-
goče prireditve, da je kolona
obvestil zasedla polovico časo-
pisne strani. Potem pa... kot bi
se nenadoma odprla črna luk-
nja, ki je posrkala vase vse
načrte in projekte, ki bi se bili
morali uresničiti v drugi polo-
vici sezone. V našem društvu
smo npr. v časopisu že napo-
vedali za petek po pustu Večer
slovenske pesmi in besede
(Prešernovo proslavo), eno
naših največjih in najbolj
občutenih predstav v letu.
Program je bil pripravljen,
zbore je čakala samo še pona-
vljalna vaja, slavnostni govor
je bil napisan, otroci so komaj
čakali, da predstavijo Zastavice
(uganke) A. M. Slomška (večer
bi bil moral biti posvečen tudi
Slomšku, saj poteka - tako kot
za Prešerna - v tem letu 220.
obletnica njegovega rojstva.
Teden kasneje bi bilo moralo
biti na sporedu drugo preda-
vanje iz letošnjega ciklusa;
vsaka od treh otroških gleda-
liških skupin Finžgarjevega
doma je od januarja dalje pri-
pravljala nove predstave za
majski Družinski dan in za
druge nastope, potem pa je
vse obstalo.
Gotovo se ne pustite prema-
gati od malodušja in imate
načrte za prihodnje delo-
vanje vašega društva?
Voditeljice in animatorji si za
zdaj ne upamo več postavljati
terminov: bomo lahko stopili
na oder maja? Junija? Ali mor-
da šele prihodnjo jesen, ko bo-
do otroci že pozabili naučene
vloge? Zdaj si s tem ne belim
glave. Malo me pa jezi, tako le-
po smo vse programirali, zdaj
pa tako... Trem predavateljem
sem morala že odpovedati na-
stop in tega mi je zelo žal. Vsi
so bili sicer zelo razumevajoči
in so izjavili, da so pripravljeni
priti k nam, ko bo spet mo-
goče. Ampak takrat bo treba
spet brskati po koledarju in
usklajevati... No, seveda. Prej
ali slej bo spet vse dobro.
Znano je, da imate z otroki
zelo dober odnos: ali imate
kak stik s člani vaših
otroških skupin? Kako
preživljajo ta čas? Se vam
zdi, da se v tem času obre-
stuje ustvarjalnost, ki se je
učijo na dramskem po-
dročju pri vaših vajah?
Vaše vprašanje se nanaša na
moje pedagoško delo z otroki.
V prejšnjih odgovorih sem go-
vorila v glavnem kot predsed-
nica Finžgarjevega doma. Zdaj
pa bom govorila o tisti funkci-
ji, ki mi je najdražja, o peda-
goškem delu z otroki. V
Finžgarjevem domu se po-
svečam dvema skupinama
(najmlajšim in sredinčkom),
imam pa še druge odgovorne
naloge, vedno na področju
gledališke dejavnosti za otroke
in z otroki, o katerih pa bom
kaj povedala pozneje.
V tem obdobju zelo pogrešam
stik z otroki. Le včasih kaj po-
vejo o tem, kaj delajo. Večino-
ma so kar precej obremenjeni
s šolskim delom, z nalogami
in branjem. Zdaj vsi ponujajo
video posnetke ali slušne pra-
vljice, pa nimam občutka, da
bi se jim otroci kaj dosti po-
svečali. Seveda, ven jih vabi
sonce. “Naši” otroci živijo
večinoma na Krasu in imajo
okoli hiše vrtičke ali vrtove,
celo njivice, zato jim je dano,
da se zunaj malo razdivjajo.
Naredila sem poskus za “pra-
vljico po telefonu” (starinsko,
boste rekli). Vendar pa je novo
to, da sem obrnila vlogo. Ker
morajo otroci za nalogo brati
knjige, sem poskusila priti na
pomoč preobremenjeni ma-
mici tako, da otrok bere meni
pravljico po telefonu in ga jaz
vodim. Bomo videli, ali bo po-
nudba naletela na odziv.
Psihologi svetujejo, da se v
tem času posvečamo tudi
programiranju in sanjam za
prihodnost, za čas, ko bo vi-
rus premagan. Znano je, da
ste glavna organizatorka in
duša Male gledališke šole
Matejke Peterlin, gledališke-
ga tečaja za otroke. Ta pote-
ka že 18 let in zanimanje
zanj je vedno zelo živo. Ali
vas kaj skrbi, kako bo z le-
tošnjo izvedbo?
Prej sem omenila, da imam
poleg gledaliških skupin v
Finžgarjevem domu še druge
zadolžitve, povezane z gleda-
liščem za otroke. Ena od teh je
poletna Mala gledališka šola
Matejke Peterlin (ona si jo je
zamislila in zato nosi njeno
ime). Organizatorja sta Radij-
ski oder in Slovenska prosveta.
Vsako leto po koncu pouka
prirejamo na Opčinah, prav v
Finžgarjevem domu in Marija-
nišču, gledališki tečaj za otro-
ke od prvega razreda osnovne
do drugega razreda srednje
šole. Letos bi to moral biti 19.
po vrsti. Po navadi smo otroke
vpisovali sredi maja, da sem
potem na podlagi števila vpi-
sanih in njihove starosti in
spola v nekaj tednih priredila
gledališki tekst. Ne upam si za-
gotoviti, da bo pobuda letos
stekla. Upam, da ja. Nekateri
pravijo, da bi lahko zdaj, v pri-
silni karanteni, napisala nekaj
novih igric. Pa mi je težko.
Manjka mi stik z otroki. Vse-
kakor imam v glavi že nekaj
besedil … Bomo videli.
Druga široka zadolžitev, pove-
zana z Radijskim odrom in
Slovensko prosveto, je organi-
zacija vsakoletnih sezon Gle-
dališkega vrtiljaka. Tudi pri
tem se je zataknilo. Prav v ted-
nu, ko bi morala biti na spo-
redu zadnja predstava (in to v
domači priredbi, v moji režiji,
s čudovito ekipo petih otrok
in petih odraslih igralcev Ra-
dijskega odra!), je nastopila
karantena! In tako smo abo-
nentom Gledališkega vrtiljaka
ostali dolžni za eno predstavo!
Verjetno bo na sporedu (za-
stonj za letošnje abonente) je-
seni, pred uradnim začetkom
23. Gledališkega vrtiljaka.
Sicer pa si zdaj ne delam več
tako hudih problemov kot na
začetku marca.
Ste morda v enem mesecu
spremenili svoj odnos do
obveznosti, do pritiskov hi-
trega tempa raznih za-
dolžitev?
Tako je. Prej sem si belila gla-
vo, kako bo izgledalo, ko bo-
mo ob koncu pandemije vsi
navalili na dvorane, da izvede-
mo načrtovani program, kako
se bomo uskladili? Vsa naša
društva so odvisna od podpor
raznih ustanov, ki smo jim že
predložili programe. Toliko
pobud je ostalo v zraku …
V tem mesecu pa sem zrelati-
vizirala marsikaj. Na primer
denar. Če je treba mirovati, je
treba mirovati. Kaj bo z denar-
jem, bomo videli pozneje.
Zdaj je pomembno, da ostane-
mo živi.
Ste tudi v osebnem življenju
občutili vpliv velikih spre-
memb, ki so jih ustvarile
nove razmere? Kaj mislite,
da vam bo o tem obdobju
ostalo najbolj v spominu?
Ugotavljam, da je po začet-
nem obdobju, ko je bila moja
pozornost, kot verjetno pri
vseh, usmerjena k izpolnje-
vanju navodil, skrbem za ure-
jevanje nedokončanih obvez-
nosti, mrzličnemu iskanju no-
vic, analiz stanja s strani po-
ročevalcev in znanstvenikov,
nastopila neke vrste streznitev.
Počasen prehod iz zunanjosti
v notranjost. Sem res za koga
pomembna? Kaj pa srčne ve-
zi? In poglobitev vere? Zdaj je
še čas, morda ga ne bo več. Na
to so verjetno vplivale prav
podobe, ki jih lahko naštejem
kot tiste, ki mi bodo gotovo
najbolj ostale v spominu, tista
realnost na robu grozljive fan-
tastične nerealnosti: figure v
belih tutah, z nerazločnimi
obrazi, skritimi za maskami in
očali, nočne prikazni dolgih
vrst vojaških tovornjakov, na-
loženih s krstami, na drugi
strani pa skoraj svetniško
učinkujoča bela krhka postava
z Najsvetejšim v dvignjenih
rokah, v ozadju pa velikanski
prazni Trg svetega Petra, na ka-
terega neusmiljeno lije dež.
P. in
Aktualno16. aprila 202012
  arsikateri gostinec se je
ob uveljavitvi izrednih
razmer odločil, da bo or-
ganiziral dostavo na dom in si na
tak način priskrbel nekaj dela in se-
veda prihodkov tudi v zdajšnjih
okoliščinah. Večina dobiva na-
ročila kar po telefonu ali s pomočjo
WhatsApp sporočil, plačilo pa po-
teka v glavnem v gotovini. Skupina
mladih Goričanov, nekdanjih
sošolcev na tehniškem zavodu Jurij
Vega, se je zato odločila, da bo go-
stincem ponudila spletno platfor-
mo riGO, ki omogoča kupcem, da
račun plačajo kar po spletu. Alek
Devetak, Erik Berlot, Daniel Petea-
ni, Manuel Lupoli in Guglielmo
Frati so sestavili portal v roku ene-
ga tedna, in to zgolj zato, da bi s
pridobljenim znanjem pomagali
in lajšali delo segmentu družbe, ki
se je znašel v težavah zaradi obvez-
nega zaprtja vseh restavracij, go-
stiln, lokalov. Pogovorila sem se z
enim izmed fantov, in sicer z Ale-
kom Devetakom, ambicioznim
študentom menedžementa na mi-
lanski Univerzi Bocconi, ki se v
prostem času rad ukvarja tudi s
programiranjem.
Kaj je riGO?
To je spletna platforma, ki kupcu
omogoča plačilo računa brez upo-
rabe gotovine. Postopek se začne
tako, da se gostinec registrira in
vnese potrebne podatke, ker si
ustvari uporabniško ime in geslo.
Pred dostavo hrane se prijavi na
spletni strani www. rigo. welb. it,
kamor vnese naslov računa in zne-
sek. RiGo zatem ustvari kodo, ki jo
gostinec po izbranem komunika-
cijskem kanalu pošlje stranki. Ta iz-
vede plačilo enostavno tako, da na
portal vpiše prejeto kodo računa.
Plačilo v celoti poteka po fi-
nančnem mediatorju Stripe, ki je
svetovno znano in uporabljeno
sredstvo za plačila po spletu; upo-
rabljajo ga tudi največji dostavljav-
ci hrane na dom, kot sta JustEat,
Deliveroo itd.
Postopek plačila je bodisi za gostin-
ce kot za uporabnike dokaj enosta-
ven in ne zahteva posebnih
računalniških spretnosti. Ne na-
zadnje pa dovoljuje tako enim kot
drugim, da ohranijo nespremenjen
celoten postopek naročanja, na ka-
terega so se v zadnjem obdobju že
privadili.
Platforma je z naše strani popolno-
ma brezplačna, Stripe pa zaračuna
provizijo 1,4 % + 0,25 evrov na
transakcijo. Minimalni strošek je
zgolj zagotovilo za varnost uporab-
niških podatkov.
Kako se je porodila zamisel
spletne platforme riGO?
Izhajali smo iz problema, na kate-
rega smo sami naleteli, ko smo na-
ročili dostavo hrane na dom. V
času, ko so prepovedani medseboj-
ni stiki, je pomembno, da je trenu-
tek izmenjave, ko ti dostavljavec
izroči hrano, čim krajši. Postopek
se večkrat zavleče, predvsem ker
kupec nima točnega zneska za
plačilo oziroma potrebuje nekaj
časa, da izvleče in sešteje vse ko-
vance; na drugi strani mora dosta-
vljavec prešteti denar, izračunati
morebitno razliko, poiskati kovan-
ce za vračilo itd. Ne nazadnje pa je
tudi denar lahko prenašalno sred-
stvo virusa, ki sicer za kratek čas
preživi na predmetih.
Iskali smo torej primeren način, ki
bi uporabnikom omogočil plačilo
po spletu, ne da bi vse skupaj pre-
več obremenjevalo gostince in jih
prisililo, da spremenijo že ustaljen
način prejemanja naročil po tele-
fonu. Pri sami sestavi spletne plat-
forme je bilo vodilo to, da naj bo
čim bolj enostavna in čim manj
omejujoča tako za gostince kot za
stranke.
Za spletno platformo ste upora-
bili že obstoječi spletni strežnik,
ki ga ima prijatelj, ki
se ukvarja z obliko-
vanjem spletnih stra-
ni za različna podjet-
ja.
Res je. Prijatelj je pred
približno enim letom
začel ponujati danes
precej uporabljene
storitve, in sicer z
oblikovanjem splet-
nih strani. Kot samo-
stojni podjetnik je
ustanovil Welb
(www. welb. it) in v
razmeroma kratkem
času pripravil spletno
stran marsikateremu
podjetju. Izkoristili
smo priložnost in se poslužili kar
njegovega spletnega mesta.
Kako so riGO sprejeli uporabni-
ki, kako pa gostinci?
Ko sem osebno kontaktiral prve
gostince, ki sem jim ponudil
možnost dostopa do storitve, sem
bil kar pozitivno presenečen. Zani-
manje s strani le teh je dokaj veliko.
Postavili so mi zanimiva vprašanja,
med katerimi so bila tudi taka, na
katera sami nismo prej pomislili.
Pomembno je, da tudi zunanji
uporabniki z drugačnega zornega
kota razkrijejo določene probleme
in pomanjkljivosti. V prvih dnevih
smo spletno platformo še naknad-
no dodelali in izboljšali. Raziskali
pa smo tudi vse podrobnosti z eko-
nomsko-pravnega vidika, katerih
se morejo držati sami gostinci.
Glede samih uporabnikov jih zdaj
še ni, saj smo še v fazi raziskovanja
in uvajanja. Pogovorili pa smo se s
sorodniki, prijatelji in znanci, ka-
terim smo predstavili riGO, in jih
prosili za mnenje. Vsi so bili nad
storitvijo precej navdušeni in
večina je zagotovila, da se bo tega
nedvomno posluževala, ko bo le to
mogoče.
Boste platformo ohranili in raz-
vijali tudi po pandemiji? Mislite,
da bo tudi po tem kriznem ob-
dobju lahko žela uspehe?
Najbrž ja, ker smo v ljudeh zasledili
zanimanje za ponujene storitve.
Vse pa je seveda odvisno od tega,
ali bodo gostinci nadaljevali dosta-
vo na dom tudi po koncu pande-
mije in izrednih razmer. Naše
življenje se bo v marsičem spreme-
nilo po tem obdobju, zato verjame-
mo, da se bodo tudi tržne navade
in tržne poti ponudnikov hrane
nekoliko prilagodile situaciji. Sto-
ritev pa je seveda uporabna tudi za
ponudnike drugih izdelkov, ne le
za gostince.
Kateri pa so vaši načrti za pri-
hodnost? Nameravate nadalje-
vati take in podobne posle ali ste
platformo sestavili zgolj zato, da
bi tudi vi pripomogli k
olajševanju tegob pandemskih
razmer?
V bistvu se o tem nismo kaj veliko
pogovarjali; bistveno je bilo le, da
naše znanje uporabimo v pomoč
drugim. Če bo uporabnikom všeč
in bo njihovo število močno nara-
slo, bomo verjetno to nadaljevali
in še bolj poglobili v posel. V pri-
meru velikega števila transakcij na
dan bomo seveda potrebovali
močnejši strežnik, dodati bomo
morali nove funkcionalnosti itd.
Za zdaj pa je naš cilj ta, da ostane
storitev v celoti brezplačna in na
voljo vsem.
Osebno nameravam končati tudi
magistrski študij na milanski Uni-
verzi Bocconi, kjer bom študiral na
smeri “Economia e legislazione
dell'impresa” (“Ekonomija in po-
slovna zakonodaja”). Ne vem še, ali
se bom potem zaposlil kot računo-
vodja, mislim pa, da mi bo prido-
bljeno znanje koristilo tudi v pri-
meru, da se bom odločil za kak
drug poklic.
Giulia Černic
M
Uresničile so se mi otroške sanje
Pot k staroselcem v perujski deževni pragozd (4)
  talaya je glavno mesto
istoimenske province in
okrožja Raimondi, ki leži
na bregovih najdaljše perujske
reke Ucayali, prav na njenem
začetku, kjer se vanjo stekata re-
ka Urubamba in reka Tambo.
Ustanovljeno je bilo leta 1928
in je znano tudi pod imenom
La Esmeralda del Ucayali. Bese-
da Atalaya sicer pomeni stražni
stolp. Prebivalci so želeli po-
dročje zavarovati pred grozečo
nevarnostjo priseljevanja kme-
tov iz Brazilije in visoke doline
so jih spominjale na stražne
stolpe na meji med Perujem in
Ekvadorjem. V Atalayi danes
živi več kot 30 tisoč prebivalcev.
V okolici je veliko lepih krajev,
zanimivih za turiste, v mestu
samem pa so lep glavni trg, ne-
kaj cerkva, banka, knjižnica, ve-
liko trgovin in muzej na pro-
stem, kjer je prikazan način
življenja različnih staroselskih
ljudstev, ki živijo v pragozdu.
Glavne ulice so asfaltirane,
stranske pa makadamske. Na
moje začudenje je tudi tu glav-
no prevozno sredstvo “moto-
carro”. Majhen pokrit štirikole-
snik brez oken in vrat so si iz-
mislili v Indiji in služi kot taksi
tudi v Etiopiji, le da mu tam
pravijo bazadž. Zidove okrog
A župnije in cerkve sv. Antona oblepo urejenem glavnem trgu soposlikali mladi. Njihove slike so
obarvane ekološko. Nekatere
nas spomnijo, da je že sveti
Frančišek Asiški opeval lepote
stvarstva in imel zemljo, živali
in rastline, vodo, luno in sonce
za svoje brate in sestre. Prizore
iz življenja staroselcev strašljivo
dopolnjujejo slike opustošene
Zemlje in nam sporočajo, da
moramo poskrbeti za naš skup-
ni dom.
Ker se bliža 1. maj, ko ima brat
Selva, ki smo ga spoznale v Li-
mi, rojstni dan, v župnišču v
Atalayi s prenosnim telefonom
posnamemo kratek video s pe-
smicami in plesom in pošljemo
po Whatsapu patru Josephu.
Kmalu prejmemo njegov odgo-
vor: “Gracias, mamitas”!
Na glavnem trgu, ki je urejen
kot park, v senci dreves na klo-
peh počivajo Indijanci. Pred
banko pa je dolga vrsta ljudi, ki
so prišli od vsepovsod. Danes je
“plačilni dan”, ko dobijo social-
no pomoč. Nekateri pridejo od
daleč in prespijo v parku. Indi-
janci velikokrat prespijo tudi na
dvorišču župnišča. Tu jim je
župnik uredil prostor, kjer se
počutijo varni in jih spominja
na dom. Kadar imajo opravke v
mestu, nikoli namreč ne pride-
jo sami, ampak z družino. Radi
so skupaj. Tudi če morajo k
zdravniku ali v bolnišnico, gre-
do skupaj in potem prespijo v
župnišču. Pot iz pragozda in na-
zaj je namreč zelo dolga …
V Atalayi kupimo še plastične
škornje in pelerine za dež.
Zvečer pa se udeležimo svete
maše. Tudi tu nas verniki sprej-
mejo z veliko topline. Ko nam
stisnejo roko, nam rečejo, naj
se kmalu spet vrnemo k njim …
Pater Enrique nam razkaže cer-
kev; poleg velike umetniške sli-
ke, ki je preživela požar v cerkvi
v Limi in so jo nato prenesli
sem, jo krasijo tudi različni kipi
Marije. Med njimi je tudi indi-
janska Marija, oblečena v tradi-
cionalno rjavo oblačilo, lase pa
ji krasi veliko ptičje pero, zatak-
njeno za čelni trak.
Nekaj dni bomo gostje v štu-
dentskem domu univerze No-
poki na obrobju Atalaye. Ne bo-
ste verjeli, a univerzo Nopoki je
ustanovil perujski škof, rojen v
Sloveniji. Prva štiri leta je Ge-
rardo Antonio Žerdin Bukovec
preživel v rodnem Prekmurju.
Potem se je družina preselila na
Hrvaško. Več kot 40 let že živi v
Peruju. Velik, krepak in s sivo
brado, oblečen v hlače, srajco z
zavihanimi rokavi in sivo zelen
brezrokavnik s številnimi žepi,
je videti kot kak strasten razi-
skovalec pragozda. “Es trabaja-
dor”, o njem pove delavec, sta-
roselec, ki nekega jutra pri zaj-
trku sedi z nami za isto mizo.
Res, na daleč se mu vidi, da je
preprost človek, ki se ne ustraši
nobenega dela. Univerzo je
ustanovil posebej za staroselce.
Tu lahko mladi študirajo agro-
nomijo, ekonomijo in računo-
vodstvo. Velik poudarek je na
ohranjanju tradicionalne kul-
ture in znanj o zdravilnih učin-
kih številnih rastlin, ki rasejo v
pragozdu. Temu je namenjen
velik in lepo urejen učni ze-
liščni vrt, ki smo si ga pod vod-
stvom dveh študentov tudi
ogledali. Oba, fant in dekle, sta
pripadnika dveh različnih ple-
men. Po končanem študiju se
želita vrniti domov in s prido-
bljenim znanjem pomagati
vsak svoji skupnosti. Drugi bo-
do poiskali službo v mestu in
skupnosti pomagali z denar-
jem. V času globalizacije, ko
znanstveniki z vsega sveta opo-
zarjajo na hitro izginjanje šte-
vilnih jezikov, je napredni škof
Žerdin posebno skrb namenil
tudi ohranjanju jezikov staro-
selcev. Pouk tako poteka v ra-
zličnih jezikih, za vsako et-
nično skupino v njenem jeziku,
lingua franca pa je seveda
španščina.
/ dalje
Špela Pahor
SSk se je sestala na videokonferenci 
Lotiti se je treba
reševanja zapletene
gospodarske slike
  eželno tajništvo
stranke Slovenska
skupnost se je pred
dnevi prvič v svoji zgodovini
sestalo na videokonferenci.
Na seji je bilo namenjeno ve-
liko pozornosti obravnavi po-
sledic, ki jih prinaša kriza ob
koronavirusu. Med konkret-
ne težave, s katerimi se prebi-
valstvo in gospodarska dejav-
nost zdaj soočata, spada tudi
nezadostna internetna pove-
zava. To še posebno občutijo
prebivalci majhnih občin in
odročnih krajev, kar onemo-
goča zadovoljive pogoje za
delo in šolanje na daljavo. Iz-
voljeni upravitelji so že spod-
budili deželo FJK in pristojne
organe, naj ukrepajo, da bo
mogoče vsaj srednjeročno za-
gotoviti primerne rešitve. SSk
si bo prizadevala, da bo vzpo-
stavitev enakovrednih pogo-
jev pri dostopu do najsodob-
nejše internetne povezave na
celotnem deželnem območju
postala glavna prioriteta
Dežele Furlanije Julijske kra-
jine.
Beleži se tudi velika skrb za-
radi zaprtja več mejnih pre-
hodov med Italijo in Sloveni-
jo, ki omejujejo gospodarsko
izmenjavo med državama.
Zato je pohvalna odločitev
slovenskega notranjega mini-
strstva, ki je za potrebe kme-
tijstva dovolilo uporabo ma-
loobmejnih prehodov in ta-
ko prisluhnilo pozivu
Kmečke zveze in dveh krov-
nih organizacij, SSO in SKGZ.
Stranka SSk si bo v prihodnje
prizadevala, da se omejitve
na mejah čim prej odpravijo,
in sicer nemudoma, ko bodo
razlogi varstva pred nevarno-
stjo širjenja koronavirusa pre-
nehali, da bo lahko skupni
prostor na obeh straneh meje
spet zaživel brez vsakršne fi-
zične pregrade.
Gospodarsko stanje in kriza,
ki se napoveduje, terjata po-
litično in finančno rešitev.
Stranka SSk bo z izvoljenimi
upravitelji in strankinim vod-
stvom aktivno sodelovala na
vseh ravneh pri oblikovanju
zakonskih okvirov in pri nji-
hovem izvajanju, zato da bo
zagotovljena finančna pod-
pora družinam in podjetjem
za premoščanje tega težkega
obdobja.
Koronavirus bo preizkusni
kamen in obenem priložnost
za prihodnost Evropske unije.
Gospodarska kriza in kriza
javnih dolgov, ki se napove-
dujeta, terjata odločne in
skupne prijeme na evropski
ravni. Iz navedenih razlogov
stranka podpira pozive, ki so
bili naslovljeni na evropske
organe, in vabi člane ter so-
mišljenike k podpisu peticije
Evropski odgovor na nevar-
nost koronavirusa, da bi do-
kazali, da je EU ena sama
skupnost s skupno bodočno-
stjo na spletni strani http:
//www. cesue. eu/en/appeal.
html.
Stranka se želi zahvaliti vsem,
ki se borijo proti koronaviru-
su na prvi frontni liniji. To so
bolničarji, zdravniki, pripad-
niki civilne zaščite in sil jav-
nega reda, katerim gre velika
zahvala in vsa podpora.
Številke kažejo, da je izhod iz
sanitarnega kriznega stanja
morda končno že na vidiku.
V prepričanju, da bomo kma-
lu skupaj premagali korona-
virus in ponovno zadihali s
polnimi pluči, vošči vodstvo
slovenske stranke vesele veli-
konočne praznike.
D
Pogovor / Alek Devetak, univerzitetni študent  
Mladi Goričani izkoristili svoje
znanje v pomoč gostincem
Slovenija 16. aprila 2020 13
Sprejeta odločba ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol
Pričakovanja za odpravo nekaterih omejitev
sprejetih ob začetku epidemije!
  Sloveniji se v najra-
zličnejših dejanjih, in ce-
lo v podrobnostih, po-
trjuje, da družba zavzeto in z ve-
liko požrtvovalnostjo nadaljuje
boj zoper koronavirus. Prebival-
cem in celotni javnosti je bilo
najvišjega pristojnega mesta po-
vedano, “da epidemijo zdaj že
obvladujemo, čeprav je še nismo
ustavili”. Prvič v slovenski no-
vejši zgodovini pa se je zgodilo,
da so se ljudje, ki so (smo) vsi v
enaki meri ranljivi in nebogljeni
pred usodo, ki jo je vsilil virus,
začeli poglabljati v svojo duhov-
nost. Ta je opredeljena kot člove-
kova usmerjenost k nematerial-
nim vrednotam kot samostojni
del človekovega bistva. Obstaja
prepričanje, da so razmišljanja o
duhovnosti v zdajšnjem kriznem
in za našo prihodnost negoto-
vem času najbolj spodbudili du-
hovniki in drugi verski predstav-
niki s papežem Frančiškom na
čelu. V nekem svojem nagovoru
je papež opozoril, “da smo glede
pojava in nevarnosti koronaviru-
sa vsi ljudje v istem čolnu”. Ena-
ko ali drugače oblikovano pre-
pričanje, ki v bistvu vodi k Bogu,
izrekajo tudi slovenski škofje in
V drugi duhovniki ter tudi nekateriznani in odločujoči posamezni-ki. O Bogu, ki je naklonjen Slo-
veniji, je, denimo, prepričan tudi
premier Janez Janša, kar je nagla-
sil v svoji velikonočni poslanici
slovenskemu prebivalstvu. Za-
trjujejo, da so v soočenju z viru-
som in zaskrbljeni za svoje zdrav-
je začeli moliti tudi nekateri slo-
venski zdravniki, ki so prej govo-
rili, da niso verni. Navadne ljudi
oziroma celotno slovensko jav-
nost najbolj zanima, ali bo vlada,
kot je obljubila, po velikonočnih
praznikih začela odpravljati ne-
katere omejitve oziroma ukrepe,
sprejete in objavljene ob začetku
epidemije. Sprostitve ukrepov so
najbolj odvisne od tega, ali bo
Slovencem uspelo v zadostni me-
ri in obsegu še bolj zajeziti širjen-
je virusa. Dejavnost naj bi obno-
vile nekatere manjše delavnice in
gospodarski obrati. V zdravstve-
nih domovih in splošnih zdrav-
stvenih ambulantah bodo čez
nekaj dni začeli ponovno spreje-
mati paciente s tako imenovani-
mi običajnimi boleznimi, tudi s
tistimi najhujšimi, ki zahtevajo
hitre posege in zdravljenje.
Vlada po prepričanju javnosti, pa
tudi predstavnikov vseh verskih
skupnosti v Sloveniji in obeh
največjih človekoljubnih organi-
zacij, ki sta Karitas in Rdeči križ,
hitro in uspešno deluje za zajezi-
tev virusa in pripravljanja ukre-
pov za ponovni zagon gospodar-
stva. Začel je veljati prvi tako
imenovani protikoronski mega-
zakon. Vsebuje načine za iz-
plačilo treh milijard evrov po-
moči oškodovancem. Zdaj pri-
pravljajo drugi in tretji protiko-
ronski megazakon, ki bosta
“vredna” še štiri ali pet milijard
evrov. Denarja za izplačevanje
Na spletu so našteli ogromno ogledov
Ameriška vojska poje Lipa zelenela je
  evski zbor ameriške ar-
made je zapel in posnel
znano in priljubljeno
slovensko pesem Lipa zelene-
la je. V samo nekaj dneh si je
posnetek zbora na You Tubu
ogledalo skoraj 100.000 ljudi.
Nad pesmijo so se navdušili
mnogi Slovenci v izseljen-
stvu. “Ne razumem sloven-
sko. A pesem je prekrasna.
Solze so mi stopile v oči”, je
napisala Alice Gosztyla, člani-
ca ameriškega rodoslovnega
društva SGSI iz ameriškega
Ohia.
Pesem v sodobnejši izvedbi
pojejo aktivni pripadniki
ameriške vojske zbora Per-
shing's Own. Zapeli so jo in
tako podprli ameriško vlado
pri krepitvi dobrih diplomat-
skih odnosih s Slovenijo.
Zbor ameriške vojske je bil
ustanovljen leta 1922. Nasto-
pa po vsem svetu. Ime nosi
po svojem ustanovitelju Joh-
nu J. Pershingu. Peli so na bo-
jiščih druge svetovne vojne,
na olimpijskih igrah, na
srečanjih predsednikov vele-
sil, na pogrebu predsednika
P ZDA Kennedyja. Zbor so do-slej vodili: dva policista, po-ročnik in stotnik, od leta 1976
pa ga vodijo polkovniki. Do
zdaj jih je že sedem vodilo
zbor. Zdaj ga vodi polkovnik
Andrew J. Esch, pod čigar
vodstvom so tudi zapeli pe-
sem Lipa zelenela je.
Pesem Lipa zelenela je je po-
narodela pesem primorskega
politika in pesnika Miroslava
Vilharja, ki jo je napisal sredi
19. stoletja. Uglasbil jo je na
Dunaju skladatelj Davorin
Jenko, avtor prve slovenske
himne Naprej, zastava Slave,
pa tudi srbske državne him-
ne. Pesem se je hitro priljubi-
la Slovencem in je ponarode-
la. Opeva simbol slovenskega
naroda, lipo. Simbol lipe po-
meni moč in povezanost med
ljudmi. Pesem opisuje življen-
jski krog lipe skozi leto, ki nas
opominja, da moramo ostati
složni v težavnih položajih,
kot je, denimo, živeti v karan-
teni zaradi koronavirusa.
Pesem ima tudi zgodovinski
pomen. V prvem letu okupa-
cije, decembra 1941, je pesem
v dvorani pivovarne Union v
Ljubljani precej dvignila na-
petost. Takrat je z njo nastopil
Akademski pevski zbor, ki ga
je vodil France Marolt. Ves
koncert so posneli z mikrofo-
nom, skritim v lestencu. Slo-
venske dežele so bile pod
okupacijo in pesem so izvedli
tako, da so jo poslušalci razu-
meli kot upor proti okupator-
ju in napoved osvoboditve:
“Revica pa je sedaj
skoraj ovenela,
cvetje, listje zeleno
zima ji je vzela.
Spavaj, draga ljubica!
Večno ne boš spala,
nova pomlad zelena
novi cvet bo gnala”.
Spomin na to še danes obuja-
jo v nasledniku zbora, Aka-
demskem pevskem zboru To-
ne Tomšič. V spomin na ta
dogodek so na 75. obletnico
leta 2016 v isti dvorani z nek-
danjimi pevci zapeli pesem
Davorina Jenka. Pesem iz leta
1941 je tudi dostopna na sple-
tu.
Luka Mamić
škode in drugih posledic delo-
vanja virusa je očitno dovolj, tudi
zato, ker je Evropska komisija
odobrila ogromna sredstva za boj
zoper virus v posameznih člani-
cah povezave. Slovenija spada
med srednje velike prejemnike
omenjenih sredstev. Vladi pri
pripravljanju zakonov in opra-
vljanja drugih dejavnosti v ob-
dobju virusa pomaga pet skupin
strokovnjakov, uglednih v vsej
Sloveniji. Delajo skoraj neprekin-
jeno, prostovoljno, torej brez
plačila. Celotno skupino izve-
dencev vodi in usmerja prof. dr.
Matej Lahovnik, nekdanji mini-
ster v vladi Janeza Janše. Ekipo
strokovnjakov sta pred nekaj
dnevi okrepila dva znana Sloven-
ca, ki imata visoki mesti na
službovanju v tujini. To sta dr. Ju-
re Leskovec, izredni profesor na
univerzi v Stanfordu v Kaliforni-
ji, in Egon Zakrajšek, nekdanji
dolgoletni visoki uslužbenec
ameriške centralne banke, ki pa
je zdaj svetovalec na banki za
mednarodne povezave v Švici.
Kot je bilo že nekajkrat navede-
no, vlada deluje po načelih, du-
hu in postopkih, ki jih določajo
ustava, zakoni in poslovnik par-
lamenta. Toda znova ugotavlja-
mo, da vlado na razne načine,
zlasti pa v vseh največjih medijih
leve usmeritve, ovirajo vplivni
posamezniki, med njimi nekate-
ri uredniki in novinarji. Očitno
je, da jih vodijo razni predsodki,
pri nekaterih tudi sovraštvo do
predsednika vlade Janeza Janše.
Zaradi krize, nastale z virusom,
je v javnosti manj odmevala
odločba, ki jo je sprejelo Ustavno
sodišče o financiranju zasebnih
osnovnih šol. Odločeno je bilo,
da bo država v prihodnje finan-
cirala samo od države določen
Šala pa taka! 
Prvoaprilsko jezero pod Čavnom
  rvoaprilska šala na portalu
Vipavska. info, da so are-
hologi pod Čavnom našli
podzemno jezero z otočkom, ki
je veliko kot Bohinjsko, je
sprožila veliko smeha in zabav-
nih komentarjev. “Gre za kraško
jezero, malce manjše od Bohin-
jskega, ki pa je v celoti pod zem-
ljo. Točne globine še niso izme-
rili, so pa na enem mestu že iz-
merili globino 29 metrov. Ima
P pa tudi manjši otoček, ki merimed 250 in 300 kvadratnih me-trov. Višina podzemne dvorane
je na enem mestu celo 30 me-
trov, večinoma pa okoli osem
metrov. Jezero pomeni ogromno
zalogo pitne vode, ki bo zaradi
ponavljajočih se suš lahko pov-
sem spremenila kakovost kme-
tovanja Vipavske doline. Vseka-
kor pa je to izredna turistična
priložnost za regijo – podzemno
jezero v slanem rudniku Hallein
v bližini Salzburga, denimo,
obišče več deset tisoč turistov let-
no”, je pisalo v izmišljeni jutran-
ji novici, ki je postala najbolj
bran zapis na portalu od njegove
ustanovitve naprej. Kot avtor je
bil podpisan Primož Mally Tra-
ven. Ime in priimka so pri nas
pogosti, a v resnici gre za iz-
mišljeno osebo, ki je kazala na
naravo članka. Primož je ime, ki
izhaja iz latinščine in pomeni
Prvi ali Prvorojeni. Mally Traven
pa je asociacija na mesec april,
ki se mu v slovenščini reče mali
traven. Med odzivi pa je bilo za-
nimivo, koliko ljudi je omenilo,
da je zgodbo o vodi pod Čav-
nom že slišalo od svojih predni-
kov. Razširjenost mita v ustnem
izročilu zato lahko kaže, da pod
Čavnom vendarle obstaja voda.
Ne sicer v velikosti Bohinjskega
jezera, pa vendar.
obvezni izobraževalni program,
ki ga izvajajo zasebne osnovne
šole. Država pa v prihodnje ne bo
plačevala dopolnilnega pouka in
drugih dejavnosti, ki jih imajo
vpeljane v omenjenih šolah. Že
na prvi pogled in presojo
odločbe je razvidno, da bo finan-
ciranje zelo omejeno in zato kri-
vično. Navajam, da v Sloveniji
deluje zgolj šest zasebnih osnov-
nih šol, pretežno v Ljubljani in
Mariboru, vseh osnovnih šol pa
je v slovenski državi 455. V za-
sebnih osnovnih šolah se izo-
bražujejo 1.504 učenci, kar pred-
stavlja 0,84 odstotka vseh učen-
cev v slovenskih osnovnih šolah.
Raznoliki dogodki, ki napolnju-
jejo bogato kroniko dogajanja,
vsebujejo novo polemiko o slo-
venskih medijih. Začela se je, po-
tem ko je vlada - oziroma neki
njen organ - Svetu Evrope kot od-
govor na kritike o pritiskih na
novinarje v Sloveniji poslala pi-
smo, v katerem je med drugim
zapisala, da večina medijev v Slo-
veniji izhaja iz komunističnega
režima. Politične stranke iz obeh
politično-ideoloških taborov
zdaj vlado obsojajo, češ kako si
je drznila poslati omenjeno pi-
smo, ki da “naše medije blati in
ponižuje”. Po prepričanju Mat-
jaža Nemca, poslanca iz stranke
Socialnih demokratov, je “afero”
naročil predsednik vlade Janez
Janša. Celoten primer bodo po-
skušali razjasniti na sejah parla-
mentarnih teles v prihodnjih
dneh.
Marijan Drobež
Spošt.
Predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor
Spošt.
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Janez Janša
Spošt.
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Igor Zorčič
Spošt.
Predsednik Državnega sveta Repubike Slovenije
Alojz Kovšca
V imenu Sveta slovenskih organizacij in v svojem
imenu Vam iskreno čestitam ob 30. obletnici prvih
povojnih demokratičnih volitev, ki so v Sloveniji
potekale 8. aprila 1990. Kljub težkim razmeram, v
katere nas je potisnilo širjenje okužbe s koronavirusom
covid 19, sta spomin in obeležitev temeljnih korakov
slovenske demokracije izrednega pomena. To velja
tudi za nas, ki kot pripadniki slovenskega naroda
živimo izven meja Republike Slovenije.
Pri Svetu slovenskih organizacij se z veseljem in
ponosom spominjamo na tisti zgodovinski dan, ko je
lahko slovenski narod začel demokratično in
svobodno odločati o lastni usodi. Radi uporabljamo
misel, da je v tistem zgodovinskem dnevu pred
tridesetimi leti še močneje zadišalo po slovenski
pomladi in da so bile demokratične in svobodne volitve
prvi izmed številnih cvetov, ki so zacveteli v obdobju
vzpostavljanja demokracije in državne suverenosti. To
je bil dan, po katerem smo več desetletij hrepeneli
tudi v zamejstvu in si v svojih srcih nadejali, da bomo
lahko z našimi rojaki v matični domovini delili enake
človekove svoboščine v skupnem evropskem
kontekstu.
V normalnih razmerah bi bil seveda ta dogodek s
strani vseh obeležen na veliko bolj slovesen način. Je
pa res, da se najboljša obeležitev zgodi takrat, ko se z
našimi dejanji, velikimi ali vsakodnevnimi, postavimo
v službo za boljšo prihodnost slovenskega človeka in
njegovih sosedov, kot to počnete danes Vi, ki si dan in
noč prizadevate, da zagotovite slovenskim
državljanom pravico do zdravja in do osnovih socialnih
pravic.
Ob koncu izkoristim priložnost, da vsem Vam zaželim
blagoslovljeno Veliko noč, praznik, v katerem je iz smrti
vstalo novo življenje.
S spoštovanjem
Predsednik
Walter Bandelj
SSO čestital ob 30. obletnici prvih povojnih demokratičnih volitev
Aktualno16. aprila 202014
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 15. aprila 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (287)Erika Brajnik
Koronavirus - pot do sebe (1)
Človek predstavlja na zemlji 0,01% živih bitij,
uničil ali poškodoval pa je že 83% vsega
živega, kar je na našem planetu. To je pot
uničenja, pot smrti, pot egoizma. Takšna pot
vodi v pogubo. Zaradi svojega egoizma si
človek želi podrediti živali, naravo, želi
nadzorovati klimo, atmosfero, celoten planet.
Želi si podrediti vse živo okolje, ga zmaličiti,
vse samo zaradi enega -
egoizma. Hočem, hočem,
hočem, moje, moje, moje.
Človek zlorablja živali na
brutalen način. Vzreje so
nečloveške, trpinčenje živali
je pr isotno na vsakem
koraku, pokoli so brutalni in
nečloveški. Prav človekovi
zakoni vse to dopuščajo, zaradi egoizma so
zlorabe živali in brutalno ravnanje z njimi
dopustni! Žival v vzreji ne zdrži oziroma ne
preživi dneva, ne da bi jemala antibiotik.
pH zemlje je napačen. Nekoč sem imela
priložnost govoriti z agronomom, ljubiteljem
trt, ki jih je imel na vrtu kar 170 različnih vrst,
o škropljenju trt. Rekel je, da ni potrebno
škropiti rastline, ki je močna, potrebno je
škropiti rastlino, ki je šibka, saj se nanjo vse
prime, zatorej je bolje kvalitativno nahraniti
zemljo, ji dodati magnezija, železa, kalcija,
kajti onesnaževanje predpostavlja nasičenost
zemlje s toksičnimi kovinami, ki izničijo dobre
minerale v zemlji, le ti pa so bazični. In vse to
spet dopuščajo človekovi zakoni, ker zaslužek
je najpomembnejši dejavnik.
S pandemijo koronavirusa je narava končno
zadihala, onesnaževanja je bistveno manj.
Človek, najbolj egoistično bitje tega planeta,
ne uporablja skoraj več letal, avtomobilov, ne
kvari več planeta. Narava je
presrečna, ozonska luknja se
manjša, narava diha!
Vsi so srečni, samo človek
oziroma njegov egoizem ni
srečen! In ta egoizem ima
tisoč in en obraz,  kol ikor
obrazov imamo l judje na
zemlji, ki smo si podobni,
nismo pa enaki! Mimo je že en mesec, od
kar smo doma, vsak zase, zaprti v svojih
domovih, ven gremo 1x ali 2x na teden v
trgovino, ostalo doma, brez obiskov, brez
druženja, brez nakupovanja, brez kaosa. Čas
za razmislek, čas zase, čas, da pogledamo
vase in da pridemo do sebe. Pot do sebe
torej, ki je različno boleča, za ene bolj, za
druge manj, a vsaka pot, ki predstavlja rast,
spremembo in čiščenje, pa je nekoliko
boleča, to je normalno.
/ dalje
Marsikatera
starejša oseba
dobro ve, da
so bile nekoč
“ošterije”, go-
stilne, zelo
pomemben
kraj
združevanja,
kjer sta bila hrana in pijača največkrat po-
stranska stvar. V teh krajih je potekal velik
del javnega vaškega življenja, dokler niso
po vaseh nastala razna društva. Spomini na
“ošterije” nekatere ljudi nostalgično popel-
jejo v čase, ko je bilo življenje drugačno,
vse se je dogajalo počasneje - preteklost je
v njihovih očeh obarvana s patino zelo ver-
jetno varljivega občutka “tistih lepih, starih
dni”.
Tudi v vsaki najmanjši vasi so ljudje imeli
svojo gostilno, v večjih vaseh pa jih je bilo
za vse okuse. Opredeljevali so jih po obi-
skovalcih oz. po njihovih poklicih in “po-
litičnih” nagnjenjih - bile so klerikalne, li-
beralne, delavske, socialdemokratske gostil-
ne, tiste, v katerih so se zbirali kmetje, in
tiste, namenjene proletarskemu oz. delav-
skemu sloju. Gostilna je bila večinoma kraj,
kamor so ljudje zahajali v prostem času, v
večjih vaseh in mestih so bili izjema po-
slovni pogovori, sklepanje kupčij in sestan-
ki. V gostilni se je dogajalo veliko posebnih
trgovanj, sklepale so se kupčije, nakup in
prodaja zemljišč, živine. Med strankami je
potekalo začetno spoznavanje, nato dogo-
varjanje, “glihanje”, in na koncu seveda za-
pitek dogovora. Pri teh poslih je nedvomno
imel korist tudi krčmar: serviral je klobase,
rezal pršut in pijačo dolival v kozarce. Žal
se je marsikdaj tudi zgodilo, da so proda-
jalca ali kupca opijanili in ga ogoljufali, za-
deva pa se je končala z glasnim prepirom
in tekmovanjem v boksu. Ti lokali so se ra-
zlikovali tudi po lokaciji, ponavadi so bili
ob zbirališčnih objektih in na glavni ulici,
ob cesti, kjer je bilo največ prometa: eden
je bil na začetku ulice, nekaj si jih je delalo
konkurenco na sredini, drugi so bili na
koncu. Tudi bližina cerkve je gostilničarjem
dajala pomembne priložnosti zaslužka ob
nedeljskih mašah, progrebih, krstih in svat-
bah. Od cerkve so imele promet tudi sej-
marske gostilne, saj so se letni sejmi na po-
deželju navadno ujemali s cerkvenimi praz-
niki - točen koledar sejmarskih in cerkve-
nih prireditev je zelo olajšal delo krčmar-
jem, ki so z dobro organizacijo dela in s
stalnim jedilnikom precej prihranili na
času in denarju.
V večjih gostilnah so v preteklosti imeli tu-
di hleve za živino in konje, dovolj prostora
za vozove in sobe za prenočevanje gostov.
Delovale so po vsem našem, zamejskem in
obmejnem ozemlju in seveda tudi po vsej
Sloveniji, kjer je bilo zelo veliko božjepot-
nih gostiln, neke vrste profanih postojank
pred religioznim ciljem. Naše gostilne na-
vadno niso bile zelo velike, imele so po dve,
tri manjše sobe in seveda kuhinjo. Nekatere
so imele prostorno in lepo dvorišče z mizi-
cami, stoli in klopmi, v drugih so gostje ra-
di posedali pod latnikom, na katerem se je
vilo dišeče grozdje “amerikana”, in gledali
na cesto, največje gostilne pa so imele tako
latnik kot dvorišče - “borjač”, kjer so visoke
in goste krošnje dreves poleti ustvarjale pri-
jetno senčko, zvečer pa čudovit prostor za
ples in glasbo. Marsikaj se je zgodilo v go-
stilnah, verjetno manj romantičnih zgodb,
veliko pa zabavnih dogodivščin. V “ošteri-
jah” so se srečevali predvsem moški - “Buh
ne dej, de bi ženska sama šla u ošteriju”.
Včasih pa so v te prostore zahajali tudi
parčki in družine, marsikatera gospa pa se
je, oborožena z metlo, v gostilno odpravila
tudi sama po svojega moža in ga tam našla
v družbi veselih prijateljev - “vsi su bli u ru-
sceh”.
Na ozemlju sovodenjske občine so se
križale poti iz Istre preko Trsta v Gorico ter
iz Vipavske doline v Furlanijo, zato je bilo
v preteklosti gostilniško življenje zelo
živahno in bogato. Skoraj vsaka gostilna je
imela tudi stezo za balinanje - moški so se
igrali “na bale”, ob igrišču pa je prisostvo-
valo navdušeno občinstvo. Odrasli so se po-
govarjali s prijatelji, otrokom so ob nedel-
jah, po maši ali po kosilu, kupili oranžado
v okroglasti steklenički ali “gelato” v
lončku. Moški so se v “ošteriji” zbirali tudi
med tednom. Sestanki so se začeli ob točno
določeni uri in ob re-
zervirani mizi, na ka-
teri so igrali na karte,
ponavadi briškolo.
Smejali so se in tudi
jezili - marsikatera
“sočna” beseda je bo-
gatila njihov besedni
zaklad! Večkrat so or-
ganizirali tudi turnirje
v igranju briškole, na
katerih je bila prva na-
grada dober pršut,
druga panceta, tretja
nagrada pa šalam. Ob
kozarcu vina so ljudje
v gostilnah radi pili li-
kerje znanih italijan-
skih znamk, saj so
imeli doma samo tiste
iz domačega žganja,
sadja in zelišč. V drugi polovici prejšnjega
stoletja so vaščani navadno zahajali v go-
stilno na pijačo, kvečjemu na krožnik
pršuta. Domačinov med tednom ni bilo ve-
liko, saj se jih je večina ukvarjala s kmetij-
stvom in gostinci so kosila pripravljali
predvsem za voznike, delavce, uradnike,
upravitelje tovarn in podjetij, ki so imeli se-
dež v občini. Ob nedeljah so prihajali ljudje
iz Gorice in “Trštini”. “Domačini so pili
tudi na upanje. Gostilničarji so o dolžnikih
vodili skrbno evidenco - ponekod na klet-
nih vratih, ki so jih po plačanih računih za-
menjali, ponekod pa v zvezkih. Uveljavil se
je tudi rek ‘Zapiši za kamin! ’, kar je pome-
nilo, da gost zapitka nikoli ne bo plačal, saj
se bo zadimilo in zbrisalo! ”
Na šanku so gostinci imeli veliko vazo s ka-
pri in inčuni, iz katere so si gostje lahko po-
stregli: zelo radi so z njimi obogatili kos
kruha in jih zalili s “kvartinom” vina. Prav
tako na šanku je bila tudi škatla s “čokola-
tini boeri” - v vsakem je bilo napisano, če
je srečnež zmagal še druga dva čokolatina,
zraven njih pa še košarica s “pištači”,
arašidi. Na vidnem mestu v gostilni, na
nižjih policah pod steklom, so bile še po-
sebno ob nedeljah tudi domače sladice: gu-
banca in pinca v velikonočnem času, ja-
bolčni štrudelj, fritole, torte in rolade.
ROLADA S SMETANO IN MARMELADO
Sestavine:
4 jajca, 10 g medu, 80 g moke, 80 g slad-
korja, vanilja, sol, 200 g marmelade, 200
ml sladke smetane za stepanje.
Priprava:
Penasto vmešamo 4 rumenjake, med, va-
niljo in sladkor. Posebej v beljake damo
ščepec soli in jih stepemo v trd sneg. Na ru-
menjake presejemo moko, zmešamo in
počasi, v treh obrokih vmešemo še sneg.
Testo enakomerno razmažemo na velikem,
nizkem pekaču s peki papirjem. Pečemo na
180 stopinj Celzija za 6-8 minut, nato pečen
biskvit odstranimo in ga obrnemo na nov
list papirja ali čisto kuhinjsko krpo, na ka-
tera smo najprej natresli sladkor. S hladno
vodo zmočimo papir, na katerem se je bi-
skvit pekel, in ga nato previdno odstrani-
mo. S pomočjo spodnjega lista papirja ali
krpe testo zvijemo v rolado in pustimo, da
se tako ohladi, nato odvijemo, namažemo
z marmelado in stepeno smetano ter po-
novno zvijemo v rolado. Pecivo pustimo
nekaj ur v hladilniku, nato ga potresemo s
sladkorjem za posipanje in zrežemo na re-
zine.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (79)
Versko doživljanje v času
karantene
Za nami so velikonočni prazniki, ki so bili prav
gotovo za vse nekaj posebnega,
neponovljivega. Na začetku svoje izmenjave
sem se veselila misli na veliki teden v Granadi,
kjer domačini s procesijami in praznovanji na
ulici ustvarijo prav posebno doživetje. A skupaj
z vsemi Španci sem se morala pač prilagoditi
izrednim razmeram. V njih pa sem skušala
gledati na pozitivno plat, ki v tem primeru ni
zanemarljiva: če ne bi bilo pandemije, se iz
tujine ne bi mogla udeležiti velikonočnih
obredov v slovenščini. Gotovo bi pogrešala
mašne pesmi tega obdobja, pa tudi
tradicionalni skavtski križev pot, ki je bil po
spletu prav tako ganljiv kot vsa prejšnja leta v
živo.
Čas najpomembnejšega krščanskega praznika
je tudi zame pomenil trenutek, ko sem se
poglobila vase in razmišljala o svojem odnosu
do Boga in vere nasploh. Zato bi rada tokratno
razmišljanje – seveda vedno v duhu svoje
mednarodne izkušnje – namenila tej tematiki.
Tako kot svojo pripadnost slovenski manjšini
iz Italije (o čemer sem se razpisala v svoji prvi
kolumni iz Španije) tudi svojo katoliško vero
dojemam kot pomemben del lastne identitete,
vendar moram priznati, da mi je včasih kljub
temu z novimi znanci nerodno govoriti o tem:
povsod se namreč najdejo nestrpni ljudje, ki
imajo o tistih, ki redno hodijo v cerkev,
stereotipno predstavo, in so do nas zelo kritični.
Zdi se, da je v današnjem svetu, predvsem med
mladimi, vedno manj vernih. Mislim, da je res
tako, vendar pa po mojem mnenju ta vtis
povečuje tudi dejstvo, da
se mladi o veri preprosto
ne pogovarjamo. Kot sem
že napisala, se tudi sama
najraje izogibam
pogovorom o tem; in
vendar sem med svojim bivanjem v Španiji
govorila z marsikom, ki mi je brez odlašanja
povedal, da je veren. Doživela pa sem tudi
nekaj zanimivih pogovorov z drugače mislečimi
ljudmi, ki so mi dali misliti, da sem jaz tista, ki
prestrogo sodim svoje vrstnike.
Pred nekaj tedni, ko smo se vsi šele privajali
na izredne zdravstvene razmere, sva s
sostanovalcem nekega večera začela pogovor
o veri. On mi je priznal, da ne veruje v Boga,
zato me je, ko sem mu povedala, da sem
aktivna katoličanka, njegova reakcija zelo
presenetila. Rekel mi je, da mi zavida, saj si
predstavlja, da lahko s pomočjo vere veliko
lažje prenašam težo karantene.
Njegove besede so mi seveda dale misliti.
Zdelo se mi je zanimivo, da me je nekdo, ki se
je sam označil za ateista, spomnil na to, da
lahko pri Bogu v vsaki situaciji poiščemo uteho:
nisem prepričana, ali mi je zaradi vere res lažje
sprejemati težke razmere, v katerih zdaj živimo,
vendar pa se lahko takrat, ko se zaradi njih
počutim obupano, zatečem k molitvi.
Prepogosto pozabljamo, da je vera dar, za
katerega moramo biti Bogu hvaležni, predvsem
v tem času, ko ga najbolj potrebujemo. Poleg
tega pa bi se morali v molitvi spomniti tudi na
tiste, ki tega daru nimajo, si pa vseeno želijo in
zaslužijo tolažbo v teh težkih trenutkih.
Mojca Petaros
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (6)
Aktualno 16. aprila 2020 15
Državne intervencije v času krize  
Gašenje požara
  dajšnja kriza je na brego-
ve gospodarstva naplavi-
la državne ukrepe, ki bi
jih posebej pri nekaterih
državah še pred nekaj meseci
nikakor ne pričakovali. A to je
izredno stanje. In v izrednem
stanju potrebujemo izredne
ukrepe. Vlade morajo v tem
kontekstu priskočiti na pomoč
gospodarstvu z izjemnimi fi-
nančnimi injekcijami. Potem
ko smo v prejšnjem tednu pre-
gledali ukrepe centralnih bank
– torej monetarno politiko, bo-
mo tokrat spoznali, kako se na
zdajšnjo krizo odzivajo države
s svojo fiskalno politiko – torej
politiko prihodkov in odhod-
kov.
Skladno s politiko centralnih
bank so se tudi vse države
odločile za ekspanzivno go-
spodarsko politiko. Za eko-
nomsko politiko s predzna-
kom “keynesianskega nauka”
(glej okvir 1). V ZDA so podob-
no strategijo ubrali že v obdob-
ju po prejšnji krizi, leta 2009.
Evropska unija pa je bila pred
12 leti pri tem močno razdel-
jena, medtem ko so danes vse
države po sili razmer uvedle to-
vrstno ekonomsko politiko. Pa
ne samo države članice, tem-
več celotna Evropska unija je
po širši zaustavitvi proizvodnje
uvedla izrazito ekspanzivno
politiko. Tega leta 2008 ni bilo.
Bodimo bolj konkretni. Svet
EU je preklical maastrichtska
določila o omejitvah javnega
primanjkljaja (3 odstotke BDP)
in javnega dolga (60 odstotkov
BDP), ki naj bi veljali za ohran-
janje vzdržne ravni gospodar-
stva. Nekoliko drugače poveda-
no, Evropska unija pušča pro-
sto pot državam k zadolževan-
ju zato, da bi s svežo likvidno-
stjo pomagali povsem zaosta-
lemu gospodarstvu. Evropska
unija bi sicer ne bila Evropska
unija, če ne bi našla dodatnih
preprek pri izvajanju skupnih
gospodarskih politik. A o ne-
sporazumih glede uvajanja t. i.
koronabondov oziroma Evrop-
skega stabilizacijskega meha-
nizma malo kasneje.
ZDA so tovrstno politiko upo-
rabile že leta 2009 in takrat
uspešno prebrodile krizo. To-
krat so se odločile za potenci-
ranje takratnih ukrepov. Zvez-
na vlada bo za zagon gospodar-
stva namenila 2 tisoč milijard
dolarjev, to je dobrih 10 odstot-
kov celotnega bruto domačega
proizvoda. Tudi ZDA se bodo
skratka močno zadolžile za to,
da bodo vbrizgale sredstva v
obliki injekcij v ožilje različnih
gospodarskih panog.
Logika za temi potezami je zelo
podobna v EU in ZDA. Ker je
gospodarska proizvodnja pov-
sem zaustavljena, je potreben
šok, da se ponovno zažene.
Gre za logiko, ki bi jo nekoliko
poenostavljeno poimenovali
“logika defibrilatorja”. Močne
finančne injekcije imajo vlogo
defibrilatorja v primeru zastoja
srca.
Zadolževanje ZDA
Omenjeni državni interven-
cionizem (finančne injekcije)
veljajo v ekonomski teoriji za
levičarski pristop (več v okviru
1). Na prvi pogled se nam to
lahko zdi čudno. Predvsem ko
pomislimo, da se ju poslužuje-
ta tudi Trump ali Merklova. A
pojdimo po vrsti …
Sklicevanje na keynesianstvo
pri Trumpu ni nekaj povsem
novega. To je ameriški pred-
Z sednik že zadnjih nekaj let zah-teval od ameriške centralnebanke Fed. Ko je Fed začela
uvajati restriktivno politiko in
zviševati ključno obrestno me-
ro, je Trump redno napadal
najprej guvernerko Yellenovo
in nato njenega naslednika Po-
wella, da te poteze zavirajo rast
ameriškega gospodarstva.
Ključna obrestna mera se je v
nekaj letih dvignila z ničle na
2,5 odstotka. Zaradi tega so se
podjetja težje zadolževala in bi
potencialno lahko zaradi tega
nastradala rast ameriškega
BDP. To vprašanje je postalo
posebej aktualno, ko so v ZDA
začenjali čutiti posledice krize
carinske vojne s Kitajsko. Ker je
bilo rastoče gospodarstvo za
Trumpa eno glavnih “orožij” v
vseh političnih nastopih, je od
ameriške centralne banke zah-
teval, naj ohranja “veliko-
dušno” politiko, pa čeprav so
ZDA že zdavnaj prebrodile kri-
zo iz leta 2008.
Nova, nepričakovana kriza za-
radi koronavirusa pa Trumpu
(in ameriški centralni banki)
ni dopuščala druge izbire kot
ponovno zatekanje k “levičar-
skemu keynesianstvu”. Šok je
tako močan, da je potreben
enako močan odgovor. Fed je
v trenutku izničila obrestno
mero in sprožila novo politiko
kvantitativnega sproščanja (o
tem smo govorili prejšnji te-
den), Trump pa je (tako kot
Bush mlajši leta 2008 in Oba-
ma leta 2009) nastopil z izjem-
no državno injekcijo. 2 tisoč
milijard dolarjev je nasploh
največja državna pomoč, kar
jih je kadarkoli podelil Wa-
shington. Zakaj je vloga, ki jo
v tem trenutku igra država, ta-
ko pomembna? Gospodarstvo
je v tem trenutku zamrznjeno.
Popolnoma. Sredstva, ki bodo
dosegla različne ciljne skupine,
naj bi sprožila ponovni zagon,
ponovno bitje ameriškega go-
spodarskega srca. Ta sredstva
naj bi torej, ko bi bila enkrat v
obtoku, imela pozitiven domi-
no efekt oziroma “multiplika-
tiven učinek” na celotno eko-
nomijo.
Leta 2009 je bil ta poskus
uspešen. ZDA imajo močan
notranji trg in so torej zaradi
tega manj odvisne od izvoza.
Kaj to pomeni? Gospodarske
dinamike so sprožile dejavnike
domače proizvodnje, kar je s
seboj prineslo večje pov-
praševanje po delovni sili. Sta-
tistični podatki so pokazali, da
v ZDA še niso beležili tako niz-
ke stopnje brezposelnosti kot
pred krizo s koronavirusom.
Ker se je stopnja zaposlenosti
tako dvignila, se je posledično
dvignila tudi domača po-
trošnja – ljudje so lahko več na-
kupovali in trosili. Začaran
krog ekonomije je bil tako
sklenjen. To je bil “gospodarski
čudež” ZDA po letu 2008. Da-
nes Američani računajo na re-
prizo tega recepta. Razlika je,
da so v to vložili precej več
sredstev.
Koronabondi ja ali koronabon-
di ne?
Evropska unija je povsem dru-
gačna zgodba. Dejansko gre za
naddržavno tvorbo. V ZDA ima
osrednjo besedo zvezna vlada,
v EU pa so glavne države člani-
ce. Čeprav tudi na stari celini
obstaja monetarna unija in
prost pretok blaga, storitev, ka-
pitala (in seveda ljudi), so si
države še vedno zelo različne.
Zato je težko vzpostaviti tako
močan notranji trg, kot ga ima-
jo v ZDA. Države izhajajo iz
drugačnih političnih in gospo-
darskih tradicij. Zelo zgovorna
je bila nazadnje polemika o
uvajanju skupnih evrskih ob-
veznic (koronabond), ko je v
ospredje prišlo prav vprašanje
zadolževanja. Severne države,
začenši z Nemčijo, rade prise-
gajo na finančno disciplino
brez pretiranega zadolževanja.
To politiko so v Berlinu gojili
predvsem v zadnjih letih, ko so
ob ugodnih ekonomskih ka-
zalcih imeli vselej javno-fi-
nančni presežek. To pomeni,
da so vselej imeli v letni bilan-
ci več prihodkov kot izdatkov.
V času nastajanja tega zapisa si-
cer še ni jasna smer, v katero se
pomika Evropska unija pri
iskanju skupne rešitve. Nemci
(in severne države) so kljub
vsemu nasprotni koronaobvez-
nicam. Zavzemajo se za Evrop-
ski stabilizacijski mehanizem,
ki pa Italijane preveč spominja
na sredstvo pomoči Grčiji v le-
tih po 2010 in ki je s seboj pri-
nesel tudi močne restriktivne
ukrepe. Na tej točki se je Evrop-
ska unija spet pokazala v svoji
stari luči, ko se ne glede na re-
snost situacije vselej vname
spor med članicami.
Ekspanzivna EU
No, da ne bo pomote. Tudi
Evropska unija je v zadnjih ted-
nih občasno pokazala, da do-
jema resnost zdajšnjega stanja.
Gre za dve potezi, ki so jih do-
slej povlekli v Bruslju. Prva in
najpomembnejša je ta, da so
preklicali maastrichtske pred-
pise v zvezi z javnimi financa-
mi. To je posebej pomembno
za Italijo. Ko se je Italija v zad-
njih dveh letih z obema Con-
tejevima vladama najbolj sprla
z Brusljem, je bilo jabolko spo-
ra vselej višina javnega pri-
manjkljaja. Pozimi l. 2018 se je
med Rimom (Conte, Di Maio,
Salvini) in Brusljem (Juncker)
vnel hud spor glede tega, ko-
likšen je lahko javni priman-
jkljaj v Italiji. Evropska komisi-
ja je z agresivno “tiho diplo-
macijo” prisilila vladne par-
tnerje, naj ga zmanjšajo na 2
odstotka. A okoli tega je beseda
tekla več mesecev. Lani je bila
diplomatska misija Evropske
komisije okoli italijanskih jav-
nih financ zaradi nove vlade
(zastopala sta jo Conte in Gual-
tieri) nekoliko lažja, a finančni
zakon in javni primanjkljaj sta
bila glavni politični temi no-
vembra in decembra.
No, danes je vse to le bled spo-
min. Omejitev glede javnega
primanjkljaja ni več. Celo
Nemčija si bo letos “privoščila”
izjemno veliko zadolževanje in
minus v državni bilanci. A
ostanimo pri Italiji, da bo stan-
je čim bolj jasno. Prvi paket
ukrepov, ki ga je zagotovila
Contejeva vlada, je bil težak 25
milijard evrov. Kaj to pomeni
za Italijo, nam bo jasno samo
v kontekstu logike sproščanja
maastrichtskih določil. Ko bi v
Bruslju ne preklicali postavk o
javnem primanjkljaju, bi si Ita-
lija te finančne injekcije ne
mogla dovoliti. Lanski pro-
račun, za katerega so pogajanja
na osi Rim – Bruslej potekala
več mesecev in ki ga je Italija
komajda spravila pod streho,
ne da bi bila zato kaznovana,
je bil težak nekaj več kot 30 mi-
lijard evrov. Ravnovesje sta Ita-
lija in EU torej našla pri tem
znesku. No, koronavirus je Ita-
lijo prisilil, da je samo v prvem
gospodarskem ukrepu to vsoto
skoraj podvojila. Novih 25 mi-
lijard evrov je skoraj izključno
posledica zadolževanja. Ravno-
vesje, o katerem so se dalj časa
pogovarjali pred nekaj meseci,
je torej zadeva preteklosti. In
da ne bo pomote, to je samo
prvi od ukrepov, v katere bo
prisiljena Italija. In v podob-
nem položaju bodo tudi druge
članice EU.
Evropska unija je (v nasprotju
z dosedanjimi politikami) za-
mižala. Ne samo na eno oko.
Kar na obe. A to je zdaj edina
možna rešitev. Vprašanje je, kaj
bo, ko bo oči spet odprla in bo
italijanski javni dolg težak 150
odstotkov. A o tem vprašanju
zdaj nima smisla razpravljati.
Zdaj je požar. Potrebno ga je
najprej pogasiti.
AČ
Zaradi tega so danes nasprotni
uvajanju koronabondov. To so
namreč obveznice, za katere bi
v primeru reševanja preza-
dolženih držav evroobočja
morale poroštvo izdati vse
države evroobmočja. Prepro-
steje povedano: v Nemčiji se
sprašujejo, zakaj bi morali
kljub svoji finančni disciplini
podpirati dolg drugih držav.
Na tej ravni se je rodil spor
med Contejem in Merklovo
pred nekaj tedni. Ideja evroob-
veznic je propadla že v času
krize po letu 2008. V EU je ta-
krat prevladala nemška logika
varčevalnih ukrepov, ki jih je
izvajala t. i. trojka, organ, ki so
jo sestavljale Evropska komisi-
ja, ECB in Mednarodni denar-
ni sklad. Logika je bila tale:
trojka je finančno nediscipli-
niranim državam podelila po-
sojilo, da ne bi države bankro-
tirale, v zameno pa so morale
posamezne države članice
močno rezati svoje izdatke.
Govorimo torej o manj zapo-
slenih v javnem sektorju, o
manjših plačah in pokojninah,
o manjših investicijah. To je bil
primer Grčije.
Danes seveda nihče ne govori
o prisilnem rezanju sredstev, ki
jih država namenja gospodar-
stvu. To pa iz dveh razlogov.
Zaradi obsežnosti ekonomske-
ga šoka je logika zadolževanja
držav edina, ki omogoča po-
novni zagon gospodarstva. Te-
ga se zaveda tudi Nemčija, ki
bo letošnje leto sklenila s pre-
cejšnjim primanjkljajem. Dru-
gi razlog pa je dejstvo, da sta
zdaj v Evropi najbolj prizadeti
državi Italija in Španija, ki spa-
data v kategorijo “too big to
fail”. Njuni ekonomiji sta za
Evropo prepomembni, da bi
lahko propadli.
Keynesianstvo in liberalizem
Ukrepi ZDA Ukrepi EU
Najprej pojasnimo ta pojem. John Maynard
Keynes je bil britanski ekonomist, ki je zagovarjal
državni intervencionizem na področju
ekonomskega povpraševanja. Poenostavljeno:
Keynes je trdil, da mora država z javnimi
finančnimi vložki spodbujati povpraševanje na
vseh področjih (od potrošnikov do podjetnikov).
Ta ukrep naj vlade izvajajo tudi na račun
dodatnega zadolževanja, saj ravno tovrstno
zadolževanje, ki povzroči večje povpraševanje,
spodbudi tudi večjo proizvodnjo. Keynesianstvo
velja za levičarski pogled na ekonomijo v okviru
tržnega gospodarstva. Onkraj luže ga je prvi
uresničil Franklin Delano Roosvelt z New
Dealom, receptom, s katerim so ZDA prebrodile
veliko depresijo leta 1929. Da strnemo:
gospodarstvo ima v trenutkih krize zunanjo
pomoč, da se ponovno zažene. Negativni
stranski učinek je javni dolg, ki ga mora država
obvladati
Desničarski pogled na ekonomijo znotraj tržnega
gospodarstva je t. i. klasični liberalizem, ki izhaja
iz nauka Adama Smitha in ki ga je v sodobni
različici obdelala avstrijska šola (Mises in von
Hayek), njegovo izvedbo pa po ekonomistu
Miltonu Friedmanu omogočil Ronald Reagan, v
istem obdobju pa je v Veliki Britaniji  to
ekonomsko politično linijo vodila tudi Margareth
Thatcher. V ospredju te ekonomske misli je
Smithova »nevidna roka, ki vodi trg«. Posledično
liberalci zagovarjajo popolno odsotnost države
v gospodarstvu. Zunanji vzvodi namreč po
njihovem mnenju povzročajo nenaravno stanje,
ki bo ustvarilo neravnovesja. Intervencija države
prinaša izkrivljenja v naravnem teku ekonomije.
Gre za neke vrste doping, ki deluje samo, dokler
je v obtoku državna pomoč. Ker pa finančne
injekcije države ne morejo biti večne (na primer
zaradi zadolževanja države), pravijo liberalci, so
negativni stranski učinki, ko intervencionizma
lahko še hujši. V prispodobi: ekonomija je kot
športnik. Državni intervencionizem je doping, ki
ima pozitivne učinke za krajši čas, a ima
dolgoročno lahko uničujoče učinke. Po mnenju
liberalcev je torej odsotnost države poroštvo, da
je športnik »čist« in da se razvija naravno.
Demokrati in Republikanci so načrt o 2 tisoč milijardnem paketu
podprli složno. Poglejmo pomembnejše postavke:
1.200 dolarjev naj bi prejeli ameriški državljani
500 dolarjev naj bi bil dodatek za otroke
150 milijard dolarjev naj bi namenili bolnišnicam
367 milijard dolarjev za mala podjetja
500 milijard dolarjev za finančno ministrstvo z namembnostjo
poroštev za posojila centralne banke
Precejšnja sredstva so namenjena še agencijam za boj proti
brezposelnosti. Sredstva naj bi bila namenjena delavcem na čakanju
V trenutku nastajanja zapisa še niso povsem jasne enotne
smernice, ki jih bo skušala EU sprejeti za gospodarski boj
proti učinkom koronavirusa. Poglejmo vsekakor ukrepe, ki so
bili že sprejeti:
Preklic maastrichtskih določil: države članice se lahko
prosto zadolžujejo in pri tem ni potrebno, da v letni bilanci
spoštujejo določila o največjem dovoljenem javnem
primanjkljaju (3 odstotke BDP) in javnem dolgu (60 odstotkov
BDP).
Sklad Sure: sklad, ki ga je zagnala predsednica Evropske
komisije Ursula von der Leyen, ima kot cilj boj proti
brezposelnosti. Sklad naj bi razpolagal s 100 milijardami evrov
Koronabond in sklad ESM: na tej točki se lomijo kopja.
Severne države (Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Finska) nočejo
skupnih evroobveznic, ki jih zagovarja 9 držav, ki so v večjih
težavah (tudi Italija in Slovenija). Severne države zagovarjajo
Evropski stabilizacijski mehanizem, ki naj bi zagotavljal
precejšnja sredstva, a hkrati postavljal pogoje. Zagovornice
koronabondov nasprotujejo ESM, ker se bojijo, da bi bili pogoji
lahko prestrogi.
Fiskalna politika držav članic: Na podlagi gornjih postavk
vsaka država članica EU sestavlja še svoje fiskalne politike
pomoči gospodarstvu.