Cena so cent. UKJtUMiiVO LN UfKAVA: LAJBUAMA POUCLNUBVA ULICA * —-IZKLJUČNO dASTOPttTVU n oglaae u Kraljevine Itanj* n il ITVIONF PrRRI KITA fT AII AN A S A.. Hn.ANO mvuN; ai-ax ai-aa. ti-at. m ai-s* — pn postno cenovnem uvodu: LJubljana Stav 10-35) oad opoldne — Meaeco a naročnin«. 11.— Dr. CONCESSIONARIA ESCLUSJVA per is pubbhcits cM provenlenza Italiana ed eatera: UNIONE PUBBLICIT* ITAIJANA S. A.. MILANO EJaaM pardite del nemico In Tunisia Cltre 4CdO pr*^TcrJeri 70 cannoni, 2rro autotnezzl — Un transpnrto di 18.cno tcmiL, affondato H Quarti.%r Generale deJle Forze Armate conmnlca ,n dat a di 26 gennajo U scgucnte In ilKt.no n. 97G: Sccn.ri tra gmppi da neognizione nella zona tripolina ccrklcatale. In Tonlsln un at.acco nemio contro po-< zlonj da n»i c;nqustate vcnlva strenc^to. rt comionet.e sono statc cutturate con parte d i loro e»le batterie della difeea prec*pit*ndo in mare. Su A vola (Siracusa) ona Incarajone csn-sava due mortl e sette feritl fra la popola-zlone e fievi dann1 T* mbe »granetate noprm Amablina (Msrsala) danneggiavano cicani fabbricati; nessuna vtttima. Aeroplani neraicl hanno pore mitragttato e spezzonato sulla litoraJe Jonlco, due ti eni morci e le s'az:on| ferroviarie dl Franca-lecne, Rince, Istica, provocando p chi dan ni e ott« feriti. Nel Mediterraneo an nostro »ommerjrl-brte. al comendo del tenente di vascello Gaspare Cavallina. ha colplto con due si-luri un gr sso trasp^rto nemico dl 1H.000 tnnne'late, seortato da caoclatorpedinlere, affondandclo. HUDE SOVRAŽNE IZGUBE V TUNISU Nad 4^90 ujetnikov, 70 topov, 200 avtomobilov — Potopljen transportni parnik z 18 **>c o tonami Popclna mobilizecija vseh energij za d£Ss«o končne zmage Neupogljiva fccrbeitorst in oiličncst evrcprfclh narodov Berlin, 26. jan. s. V berlinskih političnih krogih, katerih tolmač je popoldanski tisk. so zopet načeli vprašanje, ki ga je včeraj obravnaval nemški ministar za gonpo'.ar-^vo in predsednik nemške banke dr. Funk lj?e vizirati ves svet ne da bi bila seveda 12-vzeta Amerika Kakor trn. ki 't /asaien v bok sovražnika, so sta'lni mpad >«n'h rod-morrrc na sovražno p'rrvbo A t'ant&kega oceana Cede tet*a -mienia »D'pkmatsko-no'i'ična kore^nondenca«. de do*«e^anje uspehov z zkoršćanjom zaća^.iih no'oža-iev ni dosti vredno če ni mogoče izkoristiti •n razkriti d-^sežene uspehe Medtem ko cA:ušata London m Washinjjton zvrniti kriv dc z^ to ker se dooclTnom;c Osri. sovražni ve'ćak pa na i ft' i razhi:aio jjlavo ter nščejo čudežno zdravilo ' prot; tem. ! Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 26 januarja naslednje 976 vojno poročilo: Spopadi cgledniških skupin na področju zapadne Tripo'itanije. V Tunisu je bil slomljen sovražni napad na postojanke, ki smrt jih bili sasedli. Osem malih tovornih avtomobilov in del njihovih posadk je bilo zajetih druge pa Je naša prednja posadka zažgala. Italijanski In nemški lovski letalci so sestreli i štiri letala. Peto je sestrelilo protiletalsko topništvo Izgube sovražnika v bojih, ki so se vršili v Tunisu od 18 do 24 t. m. so se dvignile na več kot iOOo ujetnikov. 13 zaplenjenih ali uničenih tankov, 70 topov okrog 200 motornih vozi) in kakih 100 strojnic ter drugih vr'nib notreb^čin. Neki »Spitfire« k| je 23 t. m zvečer prPetel nad Parhtao (Siracuza). je zadela protileta'ska obramba in sp je zruši] v morje. Napad na Avo'o na Siracuzi je :mel za posledico 2 mrtva in 7 ranjenih Skoda je neznatna. Bombe, ki so bile vržene na Ama vel ino pri Maršali, so po. vzreč le nekaj škode na poslopjih 2rtev ni bilo nobenih. Sovražna letala so tudi obstreljevala s strojnicam"- in metala bombe na jonski obali na dva tovorna v'aka ter na železniške postaje Branra Leone. Riacre. Isp'ca ter novzročila majhne poškodbe in 8 ranjenih V Sredozemlju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Ga. spara Cavallina z dvema torpedoma nadela velik sovražni transportni oarnrk ki je izpodrival 18.000 ton ter ga je spremljala protitorpedovka Parnik »e je po. topil. te nemškega vcjitesa poročla Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afriki in v Sredozemlju: V se\ernt Afriki samo dedovanje rvid-nišk h oddelkov. V Tunisu je skušal s vrainik zopet osvojiti postojanke, ki j:h je pred dnevi izgubil Njegove izgube znašajo v času od 18 do 24. januarja: 4000 ujetn'kov. 21 oklopnih voz. 70 topov in 200 motenih vozil, neka? nad sto str jnic in Se mnogo drugega vojnega materiala. Nezadovoljstvo air^lcškega javnepa mnenja Rim 26. 'an s. »DiMv Ma;l* o.pozaria an-^Ic'ko iavn-^t na i si ne de!a p*e\eč utvar z razvrvem oV «*v^rr«v v Tunsiv Lstu se zdi nrav, da zase*H>4 TnpolfSJs v lav-n-sn n: vfiek vala ?Pr,-o<čf,nia k'al"^r s<. na nrimCT «:vo.i ca1? Tv>7drav'-li zsvzetiv nostoank i>r E' A'ame^nu Nezndo-vfVino^ a^^Jle'•kef,.■, ie^-neoi mnm'a ter noč*mii rsgvo*i \tijne v franco^V; Sav«nr Af-V- ?ri«^"Tu eta no men znv7et'^ Tri^l^i Znrr^a »e na dal Hi ie ':«-t. ^rr»l:fo tpbtvkn. ;n \ečiim r>^ium ^rr VT**š*f»lc L;^dp'l Hnrt v nekem "Tanku n+» ža'uie. da n*imi irmndi ni trv^'a orenrečit "Tn'l-i ;t<*'ii^n«lcrw-nem"V^a zbnwf v Afr;k Vzrok temu ie ro nie^ovem m^eniu dev s.f\-o. da 'mi AnH'ia le zco o-mcieno «te vilo čet ki «=e dajo preoei^ar' z letali Cie h- M*^T"«^Tn^rA.' 'me' d^^rulj ^a'rev b !*>hkr» s^ovrriJnkti ^en-rečil umik Voini-m'nist^tvo ie oVb;V ?e 'et^ 1 Q^2 dmo1 '^n;e za vczbin'e n-n^i'cev N^mie stW^lre skni ve^k°kor ne r>r»r<*vču'eio velikih anff'e "X"h načrtov An^^'Vi f»rrr>r°i Hob;t^ m-^'nr^ tehnično m>remr> ip Hi mora'i r>rit; na vi^mim* \^mč »e kar se "iče ursor-<»k#» m^'V»;ln:r» čot F. rlHel' Mirt rvr1 '"eria an^'^'iVn vn;no m;ni^*r<:tvo 7 Lotnv. ?rr- n:>^- »S'^bo ?e v tem ker ie v>in<"> m:nVrs,fvo v te' vn-n; sfa'nr. t'Ptlai!c nazaj, natn^l-n da b' 0?eđaJo n.mr^i « Gen!af^a ffrf Jaaska iznaf^ba L'zbona. 26. ian s. »Dario dj U^bona* objavlja čl?nek na prvi strani, ki je posvečen naprd^lnim edi'McFm i+al lanske mornarice, kakršne se uporabjajo v bolu I Droti vojnim ladjam. Pred napadom v alžirskem pristanišču so bila ta sredstva ] uporabljena v napadih na edinice. ki so ] b le zasidrane v Sudi. Malti. Aleks2ndriji in Gibraltarju Sovražna mornarica čuti posledice teh napadov Z na1man*5im osebjem ie mosoče 'zvesti napade na edinice velike tonaže Nanada^a sredstva so erenralna italnancka iznaidba. k: uničuje sovražno brodovje ter prodira v najbolj utrjena oporišča. Ofenzivna s!!a Osi se 1.1 zmanjšala Rim, 26 jan s Angle^k- nodta'nk v zu-nairem ministrstvu R-chard Law ]e v Levcu izjavM. da se motijo tisti, k' mis!»o fenznma sila Osi TaJc pretiran' optimizem ie zločinski, je roke! Law Tsk zas-lepliute ancic^iko ;avis« se pridružuje pr»-m.mbam drža\meo»i pr.m vlnda veliko nezadovoljstvo, ker primanjkuje živil žara' 1 neprestanih rekvtzleij Dra^rlnja • strašno narašča ter so zaradi teffi prizadeti zlasti nlž-ri sloji. Glavni dobičkarji so seveda zidje. ki prestrežejo vse. kar 'e mogoče dobiti, ter drago naprej prodajajo ameriškim votašklm obla-stem ki pod p rajo na vse najine špektilacije ž'dov Iz istega razloga je nezadovoljno tudi m-reako prebivalstvo. ZintsM h®ji v Rusiji m dosegli svoj višek Junaški 'n u^reSen odpor nanTklh armad na vs-Ei odsekih — Vsi sevjetrki pcsfecsa proiorov zavrnjeni — Uspeli pret napadi med Maničem in D^ncm Os dela čudeže s poditi crnica mi Grenko spezstanje severnoameriške javnosti Buenos Aires. 26 jan. s. »New Yi^rk Times« vpiVnije. aJi je bila izredno stropa cenzura jj'od« vseh vesti o potopitvah pa-ire'na poitiika? Ali se je na ta način pre -»rcčilo, da sovražnik ni dobil drae^ccn'h podatkov o rdeodi ki so K) zadale n»eco\e iyximom:ce? Toda sovražnik )e mnog^ bolje otbvo^on kakc^ ameriško i«aA-no mnenje o usr*eh h podmoirn-ške vojne piše rst :i s tem odgovarja na svoie vprac?nje Ker je obsojeno na nc-gotovost amtršJcr, javn > uienje ninia "asne predstave o v^jn^m po-žaju. Za-adi te^a se 111 treba čuditi če se \e:ik.a množica amcri&eea 'juds^va ne za-Neda strašnih vprašanj, ki se zastavljajo .imcri.&m \-oja kim oblastem O :stem \*pra'anju ptšt »\ew Y<*-rk He-raild Tribune« in pr;poinn'a da so »z'ave. k;-jcr"-ne sta podala Elmer D^w s n admiral Pere v NTobels, odprle oči a mer ^k. javnosti. Vsi zdaj v:U* sovražnikovi napadi zavrnjen: v hudih borbah Kotanja 7» delno skrafsnnje front«* potekajo v ostalem po načrtih. Oklopne čete in rii'»to» ;z>rani oddelki so med Mani čem in Don m vrgle močne sovražne ~dini ee dalje proti severovzhodu Na področju Dona in Donca se nada I Ju jej ogorčeni obrambni bo*l. Južnozapadnn od Voroneža je sovražni u s pritegnitvijo novih sil obnovil svoje napade na široki fronti, bj pa je v bistvenem krvave zavrnjen Rorht se trajajo Krajevni napadi zapadn od Kževa in uznozapadno od Velik.h Luk so se izja lovili. Tudi južno od Ladoskega jezera so bih močnejši sovražnikovi napadi brezu9i»e*n; Oh nizozemski obal- je izgubil sovr-zn.i* pii brezpomembnih dnevnih napadih 4 bombnike. Nemška brza vojna letata so podnevi 1 dobrim uspehom napadla neko mesto aa južni obali Anglije. Sadovi najvišje žrtve branilcev St? F nerada Ber'Jn, 26. Jan. s. V obS'uih opisih ogromne bitke pri Stalm^radu listi zneva poudarjajo, da se branilci Stalingrada popolnoma zavedajo k--ca. ki jih čaka. toda zvesti prisegi, hočejo dovršiti z žrtvijo lastnega življenja nalogo, ki jim je bila poverjena ln katera jim je popolnoma jasna Smoter te naloge je kar največja obraba močnih sovražnih sil. W oblegajo ln napadajo, da bi se s tem olajšale nemške operacije na ostal'h odsekih. Zaradi teera ie bila ponovna zahteva sovjetskega povelj-nistva 6. armadi po kapitulaciji ogcičeno odbita. Čeprav vedo. do se bore brez upanja s sovražnikom. Ki je poživinjen. ker mora tako drago plačati uspeh, katerega si je obetal dobiti na »ažu* način ln hitreje, prenašajo nemški vojaki vedro in junaško natviSjo žrtev. Z njimi so. kakor Je rečeno v votnem poročilu, rumunske divizije ln oddelek hrvatskih sil. Val združeni v junaškem naporu, podčrtava jo v tukajšnjih vojaških krogih, t* me bora samo za avoje drsava. i temveč za vso Evropo in za zapadno omiko, ki jo smrtno ogroža največj; sovražnik človeštva Celi armadni zbori sovražnika in cele rdeče divizije se menjavajo v najhujših napadih in izgubljajo pri Stalmgra-du večino svojih efektivov, na katere je sovjetsko poveljništvo računalo za izvedbo zimske ofenzive In to je sad junaškega odpora branilcev Stalingrada. da so držali odmaknjene in zaposljevab ter izrabljali v večini ter uničevali sovražne množice, ki bi se usmerile, ako bi b!le sproščene, proti Kavkazu ter bi oteževale in preprečevale kretanje nemške armade, ki se je lahko skoraj nepoškodovano umaknila ln na katero nemško poveljništvo slej ko prej lahko z vso gotovostjo računa. V z'mskih baj h sestreljenih 1*776 scvj.tskih letal Berlin. 26 ian s Iz pooblaščenega vira -e doznava, da so minolovke in mornariško protiletalsko tcpn:p*vo sestrelili nad nzozerrrko obaln 4 an^'e^ko bombn ke Lovci ter protJ'«»*aKk0 topništvo vojske in letalstva so od 19. novembra 1042 do danes setre ili 1776 sovjetskih letal, med tem ko so b|?e nemške izgube neznatne. Finski letciski uspehi Helsinki, 26. jan s. F.nsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah se je finsko letalstvo zelo udejstvovalo. Z uspehom je bilo bombardirano neko važno letalsko sovjetsko oporišle južno od Svira na Au-nuški fronti. Tu '.i v južnem odseku fronte v Vzhodni Ksreliji je bila mečno bombardirana neka vas. kjer so Sovjeti koncentrirali čete Bilo je več zadetkov v polno in nastali so hudi požari V zadnjih 24 urar ni bilo nič pomembnega na kopnih frontah. Sijajen uspeh akcije za ljudska stanovanja Rim, 26 jan. s. Pospeševanje ljudskih gradenj v 20 letih fašistične dobe je imelo te!e uspehe-* Do leta 1922. so ustanove za ljudske hiše zgradile 22 733 stanovanj s stroški 326,503 153 lir. Od 28. oktobra 1922 do 28. oktobra 1942 s0 ustanove za ljudske hiše zgradile 102.212 stanovanj s stroški 3.069.896.629 lir. Do 28. oktobra 1942-XX1. je v novozijradn.iah dobilo stanovanje 570.421 oseb Od leta 1935-XIII. ko so bili zavodi za ljudske hiše reformirani, je bilo zgrajenih 42.482 zgradb s stroški 1277 milijonov 343.919 lir. Topla manifestacija za Italijo v Sofiji Sofija, 26 jan. s. Ob navzočnosti Kr. ministra in italijanske zajednice ter šte-viln h bolgar«-?-:"- - *-ov, zastopnikov dvora in vseh šefov diplomatskih misij, kakor tudi visokih bolgarskih osebnosti in izredno Stevi'č«e množice so predvajal v največjem sofijskem kinematografu italijanski fi!m »Ben?^?;* ki je izredno u?pel. Film ie vzbudi občudovanje gl*vial^ev. ki so navdt**?no ploskal' ob raznih prizorih, zlasti onih. ki kažeio izredno hudo afriško vojno in junaško borbo naših vojakov ter cireneiškeea prebivalstva Z dolgo in toplo manifestacilo simpatije so navzoč ob koncu ored^tave iz^az'"" ---»olno prepričanje da se bo Italija vrrrTa v afriško zemljo, ki nosi neirb'-isen pečat civilazacije in -»plojevalnega de!a Rima. Nastopna avd?enca Kr. ministra na Danskem Kodanj, 26 jan. s. Kr Italijanski minister na Danskem marki Pasquale Diana je bil danes sprejet v avdienci pri danskem prestolonasledniku regentu, kateremu je Izročit svoja povenlna pisma. Prestolonaslednik, ki je imel okoli vratu insignije reda Annunclate. ie zadržal ministra Italije v prisrčnem razgovoru. Lažniva Reuterjeva trditev Berlin, 26. jan. s. V tukaj&n,ih krogih j oulocno demantiiajo Reutci jevo vest, ca je bilo ob dveh zadnjih napadih angleškrga letalstva na Berlin 900 smrtnih žrtev Poudarja se. da je ta vest nov dokaz sistematičnega pot v janja angleške propagande. Ugotavlja se. da znaSa število žrtev ob zadnjih dveh letalskih napadih na I Berlin 122, in sicer je bilo 114 žrtev ob prvem napadu, 8 pa ob drugem. Optimizem sovražnega tabora je brez osnove Carigrad. 26 ian s VojaSki dopisnik hsta »Ta#vir:-Efk-ar* presoja v svojem člDnku posamezne razvoine dobe voiaških operacij na ru«k fronti ter pravi da so Rusi tud: to z.mo kakoi lan'kc preSll v Menz^vo Zarad nekaterih začetnih uspehov se kaže v vrstah zaveznikov, izveštno rožnato razpoloženje elede uspehov letošnje ofenzive, vendar pa pravi pisec, ni Angleški teror v Eglptu Ankara, 26 jan. s Pri Kairu so zgradili koncentracijsko taborišče za politično nevarne osebe, to se pravi za tiste, ki se zoperstavljajo angleškemu zaMmnju Doslej je bilo tu Interniranih že več sto os?b. Židovsko r9var]enfe tudi na Filpnib Manila. 26. jan. m. Tuka^nja policija jo cdkrila nekoliko primerov ogleduštva in ver žnlfitva. ki so ga v Širokem obsegu vrsevaii Zidje. Zato je jsponsko vrhovna poveljništvo dalo ukor v:em Židom, b va-iočjm na Fil.pinskih otokih, naj prenehajo s sv jim delom, ki je v t*asprctstvu ? no-v'm redom. V nasprotnem primeru se bo poveljn Stvo pos'užilo strožjih ukrepov. oravega t-azlosa za ta opt'nVzem kajti Nemci in nih«>vi zaveznik ponavljajo taktikr e bli-ve obrambe kakr.r lan: in sedal so Rini Dnsil'eni da mečem v borbo vse svoje rezerve Ako se i m ne bo po» sreč lo ustaviti nem*k h čet bodo sovjetske vojske dosegle edino ta uspeh da bodo morale ustaviti svoje lastne volaka. Stran 4 »SLOV K N S K I NAROD«, sreda. 27. Januarja 1M2-XXI Štev. 21 Pred 250 leti ustanovitev Academije operosorum L. I693 je bla ustanovljena v Ljubljani znanstvena ostaneva, Id jo smemo tmtmm* vati predfaufcico Akademije znanosti in umetnosti Ljubljana. 27 januarja Kulturni sloves stare Ljub'jane najbolj povzdiguje ljubljanska >Academia opero-sorum (družba delovnih mož). Prav je. da se tudi širša javncst nekoliko seznani s to kulturno ustanovo, za kor jo zdaj najlepša prilika, saj bi letos morali obhajati 250-lotn*co ustanovitve nk-tlemije O tej akademiji so pri nas že mnogo pisali, v primeri z n'enim pomenom pa nikakor preveč. Kaj novesra seveda ne moremo povedati Ln naslan;amo s? lahko le na znane vire. Ob tej priliki upornb^amo peda»-ke iz razprave V. Steske ^Academia Ope-rosTiim« v fevest+n Muzejskega društva za Kranjsko leta 1900. Ime akademije Z Imenom akademija imenujemo dandanes kulturne ustanove, ki zdrufujeio pri znanstvenem delu ugledne znanstvene delavce — akademike, može. ki se ne odlikujejo le z akademsko izobrazbo, temveč so si pridobili tudi že znanstveni sloves. Ime akademiia te erskoea izvora: nastalo 5 Je iz imena grške gimnazije pri Atenah, kjer je poučeval Platon Gimnazija ie dobila ime akademiia ^ svot' legi. ker je bila na krafii, ki 1e bil posvečen orSk^mvi junaku Akademu Zato so P'atoncve učence imenovali akademike, nierrovo šolo pa akademijsko. Dandanes je ime akademije torej že precej oddaljeno od svojega prvotnega pomena. Kliub temu Da Imaio znanstvene družbe, ki iih imenujemo akademije, že lepo trpdieno ter niso zabele rasti Sele v novejšem času. Zamisel se je rodila v Italiji Ljubljanska Academia operosorum je bila ustanovljena pod vplivom italijanskih akademij. Vedeti moramo, da se je mnogo naše mladine v starih časih šalala na italijanskih šolah, predvsem v dobi protestantizma. Tedai so katoliški starši raje pošiljali svoje sinove Sn^at v Tt*»mh ka^or v Nemčijo, da bi se ne navzeli protestantskih naukov. V Italiji so že v tistih časih delovale »akademije«. Naši dijaki so se včlaniali v teh družbah, kar je bila velika čast. Kdor koli seveda nI mogel biti sprejet v akademijo. Pristop med ^akademike« si je pridobil z znanstvenim spisom. Ko je bilo Šolania konec, so mnogi bivši akademiki čutili potrebo po nadaljnjem znanstvenem delovanju in sodelovanju. Zato se je rodila potreba po znanstveni družbi na domačih tleh. Učenjakov je bilo dovolj za ustanovitev družbe. Kot nekakšna predhodnica Academije Operosorum je bila leta 1688 ustanovljena Dizmova bratovščina >Societas Unltorum«. V to družbo so imeli pristop le plemiči ln doktorji. Možje, ki so se zbrali okrog te bratovščine, so pozneje ustanovili druge družbe in najpomembnejša družba med njimi je bila Academia Operosorum, ki so jo ustanovili leta 1693. Nrjdelj je delovala Filharmonija Vse učene družbe lz tiste dobe so delovale sorazmerno kratek čas, razen Filharmonije, ki po nji še zdaj imenujemo poslopje na Kongresnem trgu. Ta družba, ki Je gojila ter pospeševala glasbo, se je imenovala Academia Philo - Harmonicorum (društvo prijateljev glasbe) ln bila je ustanovljena leta 1701. Delovala je do 1. 1018 ter je dočakala največjo starost. Mnogo prej so prenehale delovati druge družbe, n. pr. društvo naravoslovcev, ki je bilo ustanovljeno leta 1698. družba risarjev, ustanovljena leta 1702 in tudi posebna umetniška družba, ki je Imela pravila prikrojena po sorodnih italijanskih ustanovah. Iz zgodovine akademij Kakor rečeno, akademij niso začeli ustanavljati šele v novejši dobi. Znano je. da so imeli akademijo Arabci že v prvih stoletjih našega štetja. Najstarejša akademija je pa najbrž tista, ki so jo tldje ustanovili v 1. stol po kr v Aleksandriji Zgodovina nam pripoveduje, da Je med vlado Karla Velikega skuša! ustanoviti akademijo učeni Aculn Akademije so se razširile v novem veku. najprej v Italiji, in sicer po padcu Carigrada v turške roke. Tedaj so se preselili v Italijo številni Grki. Prvo akademijo v Italiji, in sicer v Flo-rencl, so ustanovili priseljeni Grki. V Benetkah je bila ustanovljena prva akademija leta 1495: ustanovitelj je bil Aldus Pius Manuzzi. Najbolj znana ter slovita med italijanskimi akademijami je Academia della Crusca ki jo je ustanovil A F. Grazzinl leta 1582 v Florenzi Njen namen je varovati čistost italijanščine V Rimu je bila ustanovljena Academia Arcadum: njena člana sta bila tudi naša rojaka Gregor ln Siomund Dolničar. Gregor Dolničar ie pa bil član še drugih akademij. Lahko hi našteli še številne naše roiake. ki so bili člani tujih akademij, živeli so daleč od sedežev akademij In razumljivo je. da zato stremel po ustanovitvi akademije doma. Zato so oklenili, da ustanove akademijo v Ljubi;ani. Namen ustanove bi naj bi! go;iti ter pospeševati vede fn umetnost ter širiti cm*kn med narod. Pravila so se-BfavfP pravilih italijanskih in nemških akademij. Znairento leto 1693 Leto 1693 je za ljubljansko zgodovino znamenito zaradi ustanovitve Academije Operosorum. Sicer nas pa nanj spominjajo tudi nekateri drugi dogodki ki so našli precei močen odmev Tistega 'eta so v Ljubljani obhajali stoletnico zmage nad Turki pri Sisku in. kakor prepovedujejo krajevni zgodovinarji, je bila proslava » re-cej hrupna. V spomin na proslavo .Uo«et-nice zmage so baje *udl .»os:«v.'H troil.ški spomenik ki je bil prvotno !es*n Kamnitega so postavil: leta 1721 Hkrrti. ko se spominjamo 250-letnlce ustanovitve Academije Operosorum. bi se morali spomniti, da je leta 1693 umrl naš sIdvicI zgodovinar Valvasor. Akademija delovala v zaceliti skrivno Javnost ni takoj zvedela, da Je bila ustanovljena Academia Operodorura. Akademiki so v začetku delovali skrivno in niso takoj nastopili pred javnostjo, menca zato. ker je ustanova imeia tu^.i hude nasprotnike. V začetku tudi m^n ia n:so ro-vsem soglašali o im^nu ikaoemfj.y Tako so leta 1694 razpravljali ■> imenu akodem-je. ki bi se na t imenovala A'a dem t a Operosorum Josephina ^a 5ast nadvo;vedi .n poznejšemu cesarju Jo5«*fj I Akademija je delovala 8 let tiho. Akademiki so re predstavili javnosti t.rvtč šele leta 1701 Razumljivo je. da u.?o mogli doiovntJ vedno skrivno ter Ja >'.o potrebovali tuii za-s lom bo javnosti. Prvi prstom Prvi nastop akademikov je bil slovesen dogodek. Prireditev je bila 13 decembra leta 1701 v škofijski pajaci Povabljeni so bili odlični gostje. Akademiki so skušali pridobiti za svoje delo prijatelje med iz- obraženci. Prireditev je bila prirejena v Škofijskem dvorcu, ker je bil Škof (grof Ferdinand Kuenburg) tudi velik prijatelj znanosti in umetmsti. Prireditvi je predsedoval prest pl. Grienfeldski. Na dnevnem redu je bil tudi koncert in med njim so gostom delili knjižico pod naslovom »A pes Aciademlcae operosorum Labacensiumc Razdelili so 150 izvodov knjiž ce. — Predsednik akademije je bil stalen, do smrti. Prv^ je bil dr. J. Prešeren. Več let je bil predsednik Jan. Rudolf Caraduzi baron Halberstain. Prav tako je dolgo predsedoval kanonik Jurij And. Gladič. Leta 1712. je bil izvoljen dr M. Grbec. Predsednik je bil tudi Jan. Jak. Schilling. S predsednikom vred je štela akademija 23 članov, ki so bili po večini iz Liubliane. Med člani je bilo 6 duhovnikov. 4 zdravniki in 13 pravnikov. V knjižici, ki so jo deli1! na prvi prireditvi, je bil namenjen vsakemu članu po en list. Druga stran lista je bila prazna. Na prv: strani ie bil odtis lesoreza s simbolom, DsrtaSajcčim se na ime in čebelo. Sliko je krasil napis z imenom, psevdonimom akademika n njegovega reka. V seznamu članstva so bili akademiki našteti po abecednem redu r^zen predsednika, ki je bil na Čehi seznama. Krjznca akademje Će bi »čebela, ji«, akademiki ljubljanske akademije ne zapustil za seboj drugega, bi morali gledati na njihovo delo s spoštovanjem že zaradi ustanovitve javne knjižnice. V Ljubljani je bi'o že v starih čas h precej znamenitih knjižnic. Tako je n. pr. slovela knjižnica Tnriač^nr- ki *e bil ustanovljena leta 1655. Pomembna je b'la tudi knjižnica v frančiškanskem samostanu. Znano je, da je Imel bogato knjižnico Valvasor, ki pa žal ni ostala v Ljubljani, prodana je bila v Zagreb. Javne knižnice pa seveda ni bilo. Akademiki so čutili potrebo po javni knjižnici in resno so se lotili dela. da bi jo ustanovili. Najbolj se ie za njo zavzemal stolni dekan dr. J. A. Dolničar. Ustanovna listina knjiinice je bila sestavljena že leta 1701. in nor1nisa.li so jo Škof Ž. K. Herberstcin. prest Prešeren in Delničar. Ta knjižnica je bla predhodnica naše vseuTlSke lorflžnfce. (LV'orta je bila vsak delavnik, razen četrtkov. Knjige so nekaj časa branili nad znkristijo stolnice, pozneje so jih pa prenos'i v semenišče. Kn ižnea je cstala tam ter se ohranila pod imenom semeniška kn*:žaica. O delu akademijo in njenih delavcih bomo navedli nekaj podatkov še drugič. Skakanje s jJssEali p staro l6o let Prvi skok s padalom se je posrečil XI. cfttobra 1797 francoskemu zdravniku Jcach mu Garnerinu XX Eno najmodernejših vrst orožja so padalci. Skakanje s padalom je že precej staro. Prve poskuse je delal Sebast ano Faustis iz Venc7i*e. za njim D3 Parižana Lormand in Blanchard leta 1783. Slava prvega skoka s padalom v pravem po-menu besede pa pripada francoskemu zdravniku Joachimu Garnerinu. On se je dvignil 22. oktobra 1797 z balonom iz parka Moneau v Parizu v viš no 3560 m, od koder se je spustil s padalom nazaj. V prvem trenutku je nastala panika med gledaci. kajti padalo se ni hotelo odpreti 1000 m je zdrvel tako pogumni Garnerin skozi zračne višave, potem se je pa padalo odprlo in padalec je srečno priiadral na tla. Anglež Cucking in Američan Ba-luin. ki sta delala poskuse s padalom, sta se smrtno ponesrečila. Prva padalka Gamerinovo padalo je tehtalo prvotno 45 kg. Po mnogih poskusih, pri katerh so mu pomagali žena Ana. hči Eliza in trije zvesti tovariš . se mu je pa posrečilo znižati težo na 4^ kg. Bila je velika pariška senzacija, ko je Eliza Garnerin, preoblečena v moškega, prvič tvegala skok s padalom kot prva padalka. To je bila prav za prav dvojna senzacija, kajti ženska v moških h ačah je bila tud za Pariz takrat še kaj čudna prikazen. Bilo je namreč leta 1807. Pogumno dekle je bil0 staro 16 let. Leta 1820. je pa imela za seboj že 50 skokov s padalom Povsod so jo slavili kot pravo junakinjo in glas o nji je šel po vsem svetu. Leta 1840. je odpotovala Eliza Garnerin v Ameriko in od tedai n. bilo o nji nobenega gasu več Potem ;e bilo precej dolgo vse tiho o padalcin. Britska vozila, ki jih je ustavilo italijansko topništvo na severnoafriški fronti Storjenih je bi'o sicer še več poskusov, ki so pa bili č sto športnega značaja, m ki še daieč niso kazali na to. da bo igralo padalo nekoč v moderni vojski tako važ-on vlogo. Padalci v Sovjetski Rusiji Sovjetska Ru=ija je bila prva. ki je spoznala važnost padala m skakanja iz .etal. Ze v začetku svojega oboroževanja je ustanovila posebne čete padalcev n glas o tem je šei po vsem svetu Mnjgo se je na ta račun pret.ravalo, govorilo in pisalo se je o celih d.vizijan padalcev k1 naj bj jjh imela rdeča armada pripravljene, da bi j h lahko poslala la eč v sovračnikovo zaledje, kjer bi povzročili zmedo in razdejanje Toda izkazalo se ie, da so bile te vesti močno pretirane. Vrhovno poveljstvo rdeče armade sploh nI mislilo na to da bi poši jalo z letali oele diviz je ali poike v sovražnikovo zaledje Sicer je pa to itak nemog; če kajti poslati bj bilo treba z letali vsai celo armado, oboroženo z najmodernejšim orožjem vsth vrst. če b; hotela daleč za boj.ščem v sovražni deželi kaj opraviti To je pa praktično izključeno. Nekaj po~kusov & pada'cj je napravila sicer tudi rdeča armada. To je bilo pa tudi vse. N; pa do--c^!a niti pri bi žno takega uspeha kakor Nemčija Sam-j primer Krete je najboljši dokaz za to. Rusi so se ome;ili pri svojih padnlc'h na sabrtažna dejanja Francoski generalni štab je poslal nekaj let pred sedanjo vojno v Moskvo skupino častnikov, da bi proučili sovjetske izkušnje s padalci in organizirali domače padalske čete. Toda iz Francije sp.oh ni bilo nobenega glaru o padalcih. Nemški uspehi Največje uspehe je dosegla na tem polju pač nemška vojska. Nemč ja je pa o >vcj:h padaicih molčala. Zato se je pa tem temeljiteje pripravljala, da bi jih v ugodnem trenutku uporabila. Nemški padalci so igrali važno vlogo leta 1940. na vzhodu. Največji uspeh je bil pa dosežen z njimi na Kret . Povsod tam. kjer se pokaže nujna potreba, nastopijo v nemški vojski padalci Kreto lahko označimo za tretjo etapo v zgodovini in razvoju skakanja iz letal. Tudi Angleži so že poskusili svojo srečo s padalci, ki se pa nis0 n'kjer obnesli. Povsod, kjer so se spustili na tla, bodisi na francoski obaii, v Italiji ali Tunisu, so jih hitro polovili in razorož li. Zadnji tak poskus je bil storjen v Alžiru, kjer so se pojavili tudi ameriški padalci. Pa tudi tam ni?0 doseel omembe vr^-d^ega uspeha. Tako vidimo, da se skakanje s padal, čeprav je staro že 160 let. še ni porebno razvilo, vsaj tako ne. da bi mogli padalci odloči.no poseči v vojne dogodke. Zanimiv ksmet Zvezdoslovci v zvezdami v KbViigshsrgu ?o odkrili 11 decembra na meji sozvezdia Dvojčkov in Raka nov komet, ki ie dobil 'me Fedtko Od 14. decembra oPazujejo novi komet zvezdoslovci v zvezdami v Sonnenbe^su Komet se pom ka proti so-zvezdju Velke Med ved ic in njegovo 'užno mejo ie prekoračil 20. t. m Zadnje dni so opazili zvezdo-lovci na kometu čudno iz-premembo. Nieeova svet'oba se je namreč od 6 do 9 januarja podvojila Posebni zan'miv je pa dolg "ep. ki 'e v tei razdaiji od solnea ze'o "odrk S orostim očesom so rep ne v di Fotografski oo~netki kažejo da je bil rep novega kometa 6. januarja do'g 9 milijonov km. 9 januarja pa Že okrog 15 milijonov. Njegova smer je nihala v teh dneh za dobrih 30 ttopinj, kar je tudi zelo redko. V začetku leta je bil oddaljen od nune zemlje 77 ml-^imv kilometrom Najtooij bo približal sonca o. februarji pa bo vendar oJdaljen od njega 2iH) m ij m n kMnv letrov torej \xj\j kakor zemlja o l s -:ica. Ni torei mogoče računati i tem cii bi m*-\\i svoj čudn: rep. Pa č pi s-e uteijne n;o^r*a svetloba r>-goče opazovati -V već mcoeccv / ' ij tc pfV bi žuje sozveziiju Velike Modvodaca D s 13 ari j 3 zjpet £tcđi Prvič od začetka vojne so sc pokuzrll lani v Belg'iji sadovi sledenja. Od le-a 1938 do 1941 so bili dižavni izdatki večji od dohodkov, in sicer leta 1938. za 165. leto 1939. za 1151, leta 1940. za 747, predlanskim pa za 339 milijonov frankov, ijani so pa znašali državni dofaocUd 2218 milijonov, izdatki ra 1417, tako da je b 1 dosežen prebitek 831 milijonov frankov. Ustanova prlu&k Evj:r.3 Uprava ustanove princa Bvgena jfl imela te dni na Dunaju sejo. na kateri je b lo pričitano poročilu o kulturnih, gospodarskih in političnih razmerah na jugovzhodu Evrope, in o prijateljskih st k h med Nemčijo ln državami evropskega Jugov/h da Na isti seji je bila sklenjena tudi podelitev cele vrste štipendij za študijsko loto 19 42-43. na Dunaju štud'rajcč'.m s'ova'skim. hrvatskim, madžarskim, rumunskim. bolgarskim in turškim študentom. Ustanovitev ustanove princa Evgena je razglasil dižavni namestnik Bald-arf von Sehirach 12. junija 1941.. ko je prevzel predsedstvo Dr'iStva z.\ evropski jugovzhod. Namen ustanove je omogočati nadarjenim Itu crtom iz jugovzhodnih evropskih draa>V studiranje na dunajskih visokih šolah. Angleški in amcrTk" CT"a:i ca Kitajskem pretr^vcJani Kitajska naredna vla la v NanklngU je i po vojn: napovedi Angliji n Ameriki prepovedala prikazovan e k h in ameriških filmov. Obenem je cdrodila. da m m ra po vseh kinematograf h pred vs preditavo igr?.ti kita sk i narodna h mna. bodoče bodo smeli na Kita;skcm prk". vafi aamo narodne kitajske, jap^nsk?, m&1 -džurske, nemilu' in ital janske filme. Parlc«te?2tarite vclltve v T ur t i ji Vel'ka turška narodna skung?"na se m -stane 8 marca ko se bc konstituirala V 1 tve novega turškega parlamenta se prič » 22. februarja in trajalo naj hi 8 dni. 6 vil- poslancev se bo zvišalo od 427 na 4 I i lo 450. Buđ'mpefta zgrabi podzemna železnico V Budimpešti nameravajo zajradti p r,emno že cz:i co. Na već krajih s.> ž? j. /rtaii zemljo, da bi ugotovil4 k ikon • p| 3ti so pod mestom. S pri.tank;m vlad1 >il razp.san natečaj za t. veliko javno d< o in ponudilo sc je pet velikih tvrdk, ki 0 le pripravljene zgraditi podzemno žel ! -ico. Da se ugetevi. kje bj b la zemlja n oolj prpravna 71 K^p nje r vov, jo b are skali na 150 kraj h Strelki za ta pr h dna dela bodo znašali okrog 7u0.0Ji pengb. Wk J. O CURWOOD: Abrahamova 51 ROMAM polja VojšČaki so imeli slovesna zborovanja, na Iiaterih so ob nenehnem kajenju pretresali zaae-ve rodu in snovali načrte za prihodnost. Pomanjkanje je pritiskalo, zaloge so pohajale, doba lakote in trpljenja, ki so ji pravili >črno leto«, je stala spet pred durmi. Razen tega je bil Tajaoga prinesel važne novice, o katerih se je bilo treba pogovoriti. Angleži, ki jih je vodil general s imenom Brad-dock, so bili potolčeni in poklani. Francozi po svoji strani so bili razbiti pri Georgevem jezeru. Slr William Johnson, Id so ga imenovali »belega očeta Siujev«, je zmagoval, in Mohikanci so se s tem obilno okoriščali Seneški vojščaki so bili v skrbeh. Kazalo je, da bo vojna razdejala ves vzhodni del pokrajine. Tolikanj pričakovani boj med Angleži in Francozi se je bil končno začel in Seneke so videli, da ne bodo moeli odložiti orožja, dokler ne bodo eni ali drugi pregnani iz dežele. Za Tajaogo in njegove vojlčake je bilo vprašanje resno. Vojni m lakoti, obojemu hkratu. je bilo treba pogledati v oči; toda, če krepki možje odrinejo, kdo naj obvaruje ljudstvo stradanja? Nazadnje so sklenili, da se Tajaoga s tridesetorico izbranih mož vrne na vojno stezo, drugi pa naj ostanejo, da bo mogel rod v strašnih zimskih mesecih kljubovati gladu in smrti. Imena so izžrebali, a Jeemsa ni bilo med njimi, šindas pa je moral to pot vnovič zapustiti nevesto. Ne glede na njune upe in načrte so v teh dneh nana^le Jeemsa in Tonijeto žalostne slutnje. Obema je tlela v srcih živa želja, da bi prišel v čenufsaio kak duhovnik, ki bi ju poročil. V mestu je živelo več belih žena, ki so se bile po mdiiansko poročile z možmi iz rodu Senekov; a Toniieti se je to uni-ralo. Prosila je Boga pomoči, da bi se obred izvršil po prednisih njene vere. in z njo vred je molila tudi Marv Daghlen. ki je takisto hranila v srcu krščansko vero, čeprav je bila izgubila mater, ko je bila še otrok. Stvar je bila težavna, nemogoča pa ne. Pred dvema letoma so bili drug za drugim prišli v Čenuf-sajo trije jezuiti; za njimi se res da ni pokazal noben duhovnik več. Jeems je bil prepričan, da bi mu Tajaoga dovolil vzeti zaročenko s seboj, če bi se zgodila kakšna nesreča. Divja golobica je bila našla v Tonijeti sestro, toliko da ne mater, in ]e imela oba svoja bela prijatelja enako rada. Tajaoga se ni več skušal ravnodušno vesti proti Tonijeti in njegova ljubezen do nje je delala, da je prenašal tudi Divjo golobico. Zato se je zdelo Jeemsu pametno poskusiti pri Tajaogi, ali bi dovolil, da se Tonijeta kot bodoča članica rodbine preseli v Vuskujevo kočo. Glavar se je odločno uprl. Sindas se temu ni čudil in je razložil prijateljema vzrok neuspeha. Dejal je, da Tonijeta ni samo glavarjeva pohčer-jenka. Glavar jo je bil vzel res za svojo, z duše m telesom, in po običajih Senekov je bilo nekai nezaslišanega, da bi dekle. poFebno pa še glavarjeva hči, stanovalo z ženinom pod isto streho. Edina tolažba, ki je ostala Jeemsu in Tonijeti v tem razočaranju, je bila misel, da se Tajaoga njuni poroki ne upira, in da radi tega v najslabšem primeru lahko premagata vse težave, ako se poročita po indijansko. Tonijeta je stvar še enkrat premislila in znova zavrgla tak nučrt, v začudenje vrlega Šindasa. ki bi bil rad videl, da bi se tudi njegova zaročenka uklonila neogibnostl. Toda Tonijeta in Mary sta ostali neomajni v svojem sklepu, da počakata duhovnika, ki bo blagoslovil njuno zvezo po določilih krščanske vere. Bližajoča se lakota je med tem nalagala prebivalcem delno izselitev. Prve dni novembra se je odpravilo nekaj skupin z majhno zalogo živil, ki so jim bila dodeljena Mary je morala proti Ontarij-skemu jezeru z dvema rodbinama, ki sta imeli skupaj osem članov, pod varstvom Grmečega ščita, hrabrega lovca in vojščaka Tonijeto so zaurali Tajaogovemu sorodniku Adabaju, mrsavemu viso- kemu in mrkookemu možu. ki bi bil bolj zaslužil ime Kače, zakaj s kačo je imel marsikaj skupnega, ne samo hojo. Toda kakor kača je bil tudi Ad-neprekosljiv lovec, najholjši v vsem Cenufsaju; . ker so se morali začasni izseljenci preživljati . lovom, je bil Tajaoga izbral pi av njega, da r. ; zaupa svoj najdražji zaklad Adehajeva rodbina bila mnogoštevilna: enajst oseb. vštevši stare ro : telje in dva dečka, dovolj velika, da sta uterni a biti v pomoč; a ves Cenufsajo je dobro vedel, da bo lakota težko kdaj dosegla njegovo taborifJČe, pa naj se zima §e tako zavleče. Ti so krenili v dcž< I ► ob Erijskcm jezeru. Jeems in Tonijeta ?ta skrivala svoje ra,'oxara^ • ter hrabrila drug drugega z uranjem v prihodn* ki sta si jo slikala v kar moei veselih barvah. XI meseci, sta ugibala, bodo naglo minili; nato pa, v prvih pomladanskih dneh. se vsi vrnejo v Cenuf sajo. in potem ju ne bo nič več ločilo. In ko je prijel trenutek slovesa, je bilo v Toni tetinih oč>h toliko vero in ljubezni, da se je čutil Jeems resnično pokrerčanega. Tako sta šla vsaksebi. Jeems se ie nanotil z Vtfkvnem nrot! severovzhodu, k reki Tajanarrn *n.i"->'-^ -«o sedel na stezi in gledal za njim. dokler ni izginil. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani