DELAVSKA PRAVICA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lahala vsak Četrtek pop.; » iluCatu prašnike II Posamezna številka Din Mo — Cena: aa t mesec II Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo 4an poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošl- 11 Din S'-, sa Četrt leta Din IS--, xa pol leta Din Jo-.; na 11 Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22,1. napa zmore le organizirano delavstvo. Zate bodi naše geste — organi-za>cija jo naša rešitev. S temi starimi stroji, ki hi prav za prav spadali med staro šaro, si dela pri nas tepe dobičke. Samo obsebi razumljivo, največ na račun delavstva. Na dan zaslužijo delavke komaj 10 Din. Naša tekstilna industrija tvori poglavje zase, ki ga bo treba podrobnejše obdelati. TOVARIŠI, DELAVCI! Člani strokovnih skupin usnjarjev in drugih delavcev, lesnega in opekarskega delavstva na Vrhniki. Skupni sestanek imamo v nedeljo 22. marca ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu. Radi važnosti vabimo vse tovariše, da gotovo pridejo in pripeljejo tudi svoje prijatelje-delavce. Brezposelnost Lesni podjetniki proti sociialnemu zavarovanju t Jugoslovanska strokovna zveza Viničarski vestnik Toraj družine številnih otrok! Osnovna celica človeške družbe je družina. Ako razpade družina, mora propasti človeška družba, ker je propadel \ nji božji in človeški red. V današnji materialistični dobi pa je ravno družini postavljena povsod največja ovira. Zato mora biti dolžnost vseh, ki uvidevajo pogubno pot, da se z vsemi silami postuvijo v bran in da družina zadobi nazaj svojo prvenstveno vrednoto in spoštovanje. Najvišji poglavar sv. Cerkve papež Pij XI. je v obrambo družine že dvigniti svoj glas. V tem smislu poslušamo letos tudi mi lavantinci v pastirskem listu svareč glas svojega uadpastirja. To je sicer znamenje bodoče boljše Jobe, toda danes so siromašnejše družine povsod zapostavljene samo zaradi otrok. Tako je v mestu in tako je že na deželi. Kdor zna videti resnico, mora samo to potrditi. Poglejmo na primer kakšne so v tein oziru samo razmere do naših viničarskih družin in takoj imamo pred seboj celotno sliko. Po naših časopisih pogosto čitamo oglase: »Sprejme se viničar s 4—6 delavskimi močmi brez otrok«, ali »V ugodno službo se iščota viničarska zakonca, ki ne bosta imela otrok.« Le če ni otrok, potem je vse' v redu. Naravnost sram je lahko tiste, ki se predi/.nejo s takimi oglasi sploh pred javnost. V naših podeželskih razmerah številni otroci gotovo niso nikomur bolj v grenkobo življenja, kakor ravno viničarju. Dokler ima majhno (lečo, se ga povsod otepajo in branijo ter kažejo tievoljo nad njim. Takemu je zelo težko dobiti boljšo službo, včasih celo delo. lako dolgo, dokler mu ne zrastejo vsaj prvi otroci, je prisiljen vztrajati v najslabših službah, se potikati po najgr-ših bajtah in trpeti najhujše pomanjkanje. To se pravi: taka viničarska zakonca morata \ svoji prvi in najkrepkejši dobi skupnega življenja in v času nuj-nežnejšega razvoja svojih otrok trpeti najhujšo bedo in krizo življenja. So t\i pa tam sicer izjeme, toda tako malenkostne, da ne more biti govora o njih. Posledice takih razmer so predvsem prezgodnja onemoglost, bolehavost, slaboten naraščaj in še marsikaj. Da je s tem zelo občutno prizadeta celota, tega se še danes nihče ne spomni. Zatorej v takih razmerah ni več nič novega, ako moramo slišati očitke in celo dostikrat od ljudi, od katerih bi bilo pričakovati vse drugače, češ, zakaj pa imate viničarji toliko otrok, manj bi jih imeli, pa bi lažje izhajali. Poskrbeli bi si več kruha namesto zopetnega otroka. Pri raznih prilikah sem tudi vprašal koga, zakaj je prejšnjega viničarja odpustil iz službe. Z bridko držečim obrazom mi je navadno navedel nekatere vzroke, pa bi so dali sicer vsi spregledati, ker sta tako on, kakor ona, še oba precej dobra in pridna delavca, samo teh nesrečnih otrok, da ne bi toliko bilo iin tako sumih majhnih. Nekdaj pač ni bilo tako in ni še celo preveč dolgo, ko se je družina s številnimi otroci na deželi drugače upoštevala. Takrat so smeli majhni otroci tudi z materjo tj a ^ kamor je šla ona na delo za celi dan. Gospodinja je dala tudi takim otrokom hrane in tako so se družine v takih prilikah le lažje preživljale. Kar so taki otroci pojedli, ni nikomur manjkalo, čeprav so tudi takrat bili težki časi za denar in davki tudi veliki. Bili so pa takrat drugačni ljudje in le dobri ljudje delajo dobre čase. Danes pa postaja že vse drugače, ljudje so bolj mrzli in stare dobre navade izginjajo, ali pa j še se le bolj redko držijo. I/ gospodar-I stva nuj le vsepovsod gleda racionalizacija \ smislu suhih številk profita ali iž-! gube. Tako si ponekod že vse natainčno j preračunajo, koliko sme en delavec pojesti in koliko mora napraviti. Zato se j i/. tega vzroka tudi že dogaja, da očeta j ali mater številne dece ne bi radi jemali j niti na delo. ker bi se le znal kateri' ort i otrok še »prištuliti« za mamico in bi mor-I da pojedel kakšen kolček kruha, če bi | mu ga kdo dal. Danes se upošteva le tisti. ! ki je trenotno delazmožen in iz katerega se da kaj iztisniti. Starčki, predvsem pa otroci, so le nepotrebna nadlega, lako načelo in pojmovanje otrok v delavskih družinah, kar je posebno opaziti pri mlajših gospodarjih in gospodinjah, je po svojem bistvu nekrščansko in nečloveško. Vse kar pa je kdo storil proti človeku oziroma proti človeštvu, to je padlo vselej nazaj na njega. Tako brez naj hujših posledic ne more izostati tudi preziranje in ogrožanje delavskih družiln /. majhno deco. Zato jo nujno potrebno, da se na take nedostatke opozori, da se za take družine zavzamemo in se še bodemo za-^zeli. _r. —n. Podporni sklad. V januarju in februarju 1931 je bilo izplačanih skupaj 101 pod|x>ra, in sicer od teh: 82 bolniških, n porodniških, 3 nezgodne in 6 posmrt-uinskih. Ako pregledamo redna mesečna poročila v letu 1930 o izdanih podporah, dobimo ugotovitev, da so se letos bolniške podpore po svojem številu znatno zvišale, kar je pripisovati dejstvu, da so letos med našim članstvom močno razsajale razne težje bolezni, predvsem pljučnica. Pregled umrlih in rojenih pa je stalno na svojem mestu kot običajno; to je. za vsakega umrlega viničarja prideta dva druga na svet in tako nas še ne bo kmalu konec, ker »v žilah nam polje naroda rast«. — Svetinje, tovarišu r. je njegov gospodar sedaj naenkrat in brez vzroka odpovedal službo, mu z dnem I. marca tudi odvzel molzno kravo in od zaslužka odtegnili 16 težakov. Zadeva je potoni organizacije že predložena v presojo viničarski komisiji. Ako bi sedanjega viničarskega reda ne bilo in ne strokovne organizacije — gorje bi 11 ti in bilo. Razno. Porast nafte »Strokovne zveize viničarjev« se obetu 'iui iv selil kivijih. Sprejeli smo prošnje s .podpisi viničarjev tudi iz talkiih 'krajev, ikjer dosediaj organizacije še ni bilo in žele, da se ustanovi. _ l.e-tošnja zima nam je zelo neljuba, ker snu) še sploh v brezposelnosti. V marcu so navadno bili vsi vinogradi že obrezani in deloma okopani. Letos pa radi snega ne. gre nobeno delo v tem času naprej. Težko čakamo, kdaj napočijo topli dnevi, predvsem pa dnevi zaslužka. Priznajmo pa. da je dobro tudi tako. Slabo stori čestokrat tudi dobro. So se že grozili, kako bodo letos viničarjem in vinogradniškim delavcem plače znižali, sedaj pa jih bo marsikateri moral še celo povušati, pa še delavcev ne bo, ker bo nastopilo delo na vseh koncih in vsak bi rad imel dela v vinogradu pravočasno izvršena, ako hoče kaj trgati v jeseni. Kakor zdaj počivamo in dolgčas pasemo, tako se bo kmalu to obrnilo tako. da ne bomo vedeli, katero delo bi prijeli, da bi šlo hitreje — zaslužek mi da bo ostal neokrnjen. Siri ..Delavsko Pravico"! Rudarji iliidajaiiia. Sedaj smo začeli praznovati tudi pri našem rudniku. Praznovali smo že v soboto 7. t. m. ter bomo tudi 14.. torej enkrat v tednu. — Vsem tovarišem skupine naročamo: Kdor je nad (4 dni bolan, nuj to sporoči zaupnikom oziroma odboru. Najboljše je, ako to stori ob nedeljah v Laškem ali pri Sv. Jederti, ob plačilnih dneh pa v lludijami. Na teh krajih naj se tudi plačuje članarina. Kdor pa bi želel, da se >imr namili kaka prošnja. naj se priglasi tudi tam. Kdor bi ne mogel ob navedenih dneh oddati članarine ali je to pozabil, naj jo’ odda svojemu za-upniku skupno /, legitimacijo, ali pa naj na listek napiše svoje ime ter ta listek priloži denarju. Ako se namreč odda samo denar, se lahko zgodi, da tisti, ki je denar sprejel, pozabi odkod ga je dobil ter nastane pomota. Vsi tovariši naj se ravnajo po gori navedenih navodilih. K ovmai ji. Jesenice. Dne 1. marca je bil v resnici pravi deiavski, zato naš dan. Priredilo ga je delavstvo ob priliki občnega zbora kovinarjev. Bila je zelo posrečena misel, da naj bo občni zbor v taki obliki, ki bo zajela delavstvo za celi dan, obenem pa vtisnila tudi svoj pečat zlasti na duše delavcev-čla-nov. Naš dan se je pričel s sv. mašo za pokojne tovariše, po maši pa je bil občni zbor ob mnogoštevilni udeležbi. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil tov. predsednik predsednika tov. skupine iz Javornika in centralnega tajnika kovinarjev tov. Joškota Rozmana. Nakar so pričeli posamezni lunkcijo-narji s svojimi poročili. Iz poročil je odsevalo zlasti dvoje: 1. Odbor se je trudil in stremel za teni, da čim bolj |joglobi svoje delo. 2. S to svojo požrtvovalnostjo je ustvarjal enotnost duha. To je pa imelo za posledico porast članstva, ki se je v zadnjem letu dvignilo v zadovoljivem številu. Po poročilih so bile volitve novega odbora. Bila je samo ena lista in sicer oticielna lista. Bila je soglasno sprejeta. Po volitvi je podal predsednik načrt za bodoče delo, ki ga je članstvo predebatiralo v ix>drobnostih, odobrilo in obljubilo, da bo delovalo brez oklevanja za njegovo udej-stvitev. Popoldne je bila delavska akademija, ki je prav dobro izpadla. Bila je v resnici delavska. Zvečer pa je bil v mali dvorani družabni večer, ki so se ga udeležili tovariši s svojimi družinami. Bil je res pravi družinski večer, prisrčen in iskren. Člani so izrazili željo, da bi bili večkrat taki domači večeri. Jesenice. Rezulat pogajanj delavstva pri KID je še vedno zavit v megleno nejasnost. Dosedaj se vršijo samo razprave glede ureditve novih akordnih tarffov za posamezne obrate do definitivnega zaključka. Kljub te-nove akordne postavke, o četner smo že pisali v predzadnji številki našega lista. Upati je, da pride v prihodnjih dneh za nekatere obrate do definitivnega zaključka. Pljub temu, da je iz dosedanjih neobveznih pogajanj razviden rezultat teh dogovorov, Je težko o tem kaj pisati, preden niso .ti dogovori definitivno zaključeni in podpisani. Jasno je, da hočejo vsa bremena, ki žulijo našo težko industrijo, zvaliti na ramena delavstva v obliki znižava n ja plač. — V resnici je to čudno, da nismo konkurenčno zmožni kljub zaščitni carini in nizkemu zaslužku delavstva napram inozemstvu. Zanimivo sliko nam nudi statistična tabela v poročilu DZ za leto 1928-29., v kateri predočuje gosp. blagostanje posameznih držav. Iz te statisti je razvidimo. da je naša država na predzadnjem mestu, to se pravi, da je pri nas splošno blagostanje na zelo nizki stopnji. In potem naj še kdo trdi, da naš delavec preveč stane in radi tega naša industrija ne more uspešno konkurirati z inozemci. Lesni delavci Prevalje. Na žagi in v tovarni leijenke v I reva 1 ja Ji, ki je last grolg t upniškega, je delavstvo, katerega je zaposlenega v tej papirnici do 50, letos prvikrat izvolilo svoje zakonite obratne zaupnike. Volivni odbor je v skupnem sporazumu izvedel volitve ix> skrajšanem postopku. Vložena je bila samo ena kand.datna lista t. j. J. S. Z. S tem, da so sedaj upostavljeni v tovarni pravomočni obratni zau|)mki, za delavstvo iiomeni to napredek v smislu obrambe delavskih interesov. Sicer ni bilo dosedaj nikakih posebnih napetosti med delavstvom in vodstvom podjetja, vendar pa je dobro, da se delavstvo zavaruje tudi za prihodnjost. Dobro organizirano delavstvo je največje jamstvo za red v obratih. Zato bi bilo želeti, da se delavstvo tega zaveda. Tudi obratni zaupniki potrebujejo zaslombe, katero jim more dati le organizirano delavstvo. Tekstilno delavstvo Kočevje. Strokovna skupina delavstva v Kočevju poroča vsemu članstvu, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 15. marca 1931 ob pol 11 dopoldne v gostilni g. Jožefa Beljana. Občni zbor je za vse delavstvo v Kočevju zelo važnega pomena. Člani so dolžni, da se tega občnega zbora v polnem številu udeleže. Vabimo pa tudi ostalo delavstvo, ki želi pristopiti v našo organizacijo, da se občnega zbora udeleži. Razmere, v katerih se delavstvo pri nas v Kočevju nahaja, nam dovolj jasno kažejo, kje naj delavstvo išče zavetja. Tržič. Pri volitvah obratnih zaupnikov v bombažni predilnici Glanzmann & Gassner v Tržiču, ki so se vršile dne 27. februarja je bilo oddanih 939 glasov. Od teh je bilo 13 glasov neveljavnih. Vloženi sta bili dve kandidatni listi in sicer lista Jugoslovanske strokovne zveze ter lista podružnice Splošne delavske zveze. Lista Jugoslovanske strokovne zveze je dobila 470 glasov, lista spio-sne delavske zveze pa 456 glasov. Ker se je volilo 16 zaupnikov, je znašal količnik 58 glasov. Lista JSZ je dobila 8 zaupnikov in 6 glasov ostanka. Lista Splošne delavske zveze pa je dobila 7 zaupnikov in 50 glasov ostanka. Z ostankom je tej listi pripadel še en zaupnik. Ker je bilo s tem izvoljenih obojestransko enako število zaupnikov, je za določitev predsednika zaupnikov moral odločati žreb, čeravno smo bili krščanski socialisti upravičeni do predsednika. Podjetje je želelo, da bi ostal predsednik dosedanji predsednik Stegnar Rok, delavstvo pa je hotelo za predsednika tistega, ki ga naj določi zreb. Za predsednika je bil izžreban Sova Stanko i/, liste Splošne delavske zveze, za njegovega namestnika .pa Bohinjr Fr„n<) ,x liste Jugoslovanske strokovne zveze. Za tajnika je bil določen Strupi Peter z liste Jugoslovanske strokovne zveze. S tem je padla ena najtrša trdnjava marksistov v 1 ržiču, čeprav imajo marksisti v tej tovarni precejšnjo zaslombo od gotovih uplivnih oseb. Marksisti so prav dobro vedeli, zakaj so na svoji listi kandidirali znano osebnost. Vse prizadevanje in vsa nekorektna agitacija in celo indirektne grožnje posameznikov jih niso rešile. Krščanski socialisti smo jim za vse to zelo hvaležni. Brez uvoma pa je, da bo delavstvo odslej naprej zahtevalo več pozitivnega dela od obratnih zaupnikov kot ga je bilo dosedaj, saj se je nad 90% volivmh upravičencev zavedalo važnosti obratnih zaupnikov. Tovariš! V vsakem javnem lokalu, ki ga obiskuješ, zahtevaj svoj list > Delavsko pravico«! Moj odgovor Upal sem, da bo odgovor, ki sem ga bil napisal v predzadnjo »Del. Pravico«, zadostoval. Saj sem menda dovolj jasno piovedal, dia sem vprašanje o gospodarskih osnovah moderne družabne reforme v svojih predavanjih komaj načel in da ho pravilna in utemeljena sodba možna šele potem, ko bom svoje misli do konca razvil. Kljub temu je g. Atom v zadnji »Del. Pr.« poprijel mojo trditev, da je »to, da se mezde resnično določajo po tržnih razmerah in ne po kakršnihkoli socialnih vidikih, dejstvo, kd ga v modernem gospodarskem življenju >ni mogoče zanikati in tudi ne izpremeniti,« ter pravd, da ni resnično talko. Po njegovem je to »prav taka trditev, kakor če bi na pnimer kdo okrog leta 100. po Kr. rojstvu dejal, da je suženjstvo pač dejstvo, ki se ne da izpremeniti... To je prav taka trditev, Itakor če bi kdo dandanes trdil, da so vojne in vedno nova oboroževanja držav pač dejstvo, ki se ne da izpremeniti... Isto bi lahko rekli o prostituciji, alkoholizmu iitd.« Kaj naj odgovorim na to? Ce bi hotel tvarino tako obdelati, da se mi ne bi znova kdo obesil na ta ali oni stavek, ki je sicer popolnoma pravilen, le da ga moreš v vseh njegovih posledicah zares razumeti šele v okviru celotnega sistema, na katerem je zasnovan, bi moral napisati celo razpravo. Zato pa v »Del. | Pr.« menda ni prostora. Poleg tega bom, kakor sem bil že napovedal, baš v naslednjih predavanjih podal sistematično 1 a zla go modernega gospodarskega življenja, in sicer najprej z zgolj zasebnega, potem pa posebe tudi z narodnogospodarskega in družabnega vidika. Tam bo torej prilika soditi o tem, ali so dejstva, na katera se naslanjam, točna in ali so moji zaključki iz njih logični. Za enkrat naj pripomnim samo eno, kakor sem tudi že pri predavanjih storil. To je, da je popolnoma napačno reševati posamezna taka vprašanja, kot je n. pr. vprav ono o delavskih mezdah, sama zase, kot nekaj samostojnega. To je možno edinole v okviru celotnega sistema modernega gospodarskega življenja. Kdor nima tega jasno pred očmi, kdor se noCe potruditi, tla bi ta sistem zares do konca premislil in razumel, s tistim bi se lahko do sodnjega dne prerekal pa se ne bova nikdar razumela. Zaradi tega bo moj odgovor za enkrat kolikor mogoče kratek. Najprej eno: Zgledi, ki jih Atom navaja kot nekalk dokaz p noti oni moji trditvi o določanju mezd, so vsi brez izjeme napačni. Oni dokazujejo samo to, da Atom bistva menjalnega gospodarstva vobče še ni doumel, da si ni o njem niti približno ne na jasnem. Suženjstvo in vojna, prostitucija in alkoholizem so sicer pojavi, ki jih v raznih oblikah več ali manj vedno srečujemo. Vendar ne ho nihče trdil, dla spada to k bistvu dru- žabnega oziroma vobče k bistvu človeškega življenja. To pa, da je menjalno gospodarstvo naravnano na dobiček in in da se samo po sebi ne ravna po kakršnihkoli drugih vidikih, to leži v njegovem bistvu. Naj bi Atom vendar enkrat poskusil razložiti le eno najpreprostejšo gospodarsko menjavo, ali recimo kar kupčiijo, pri kateri ne bi hoteli obe stranki, vsaka zase nekaj pridobiti! Naj si poskuša pojasniti, iz kakšnega gospodarskega razloga ibi potem mogel vobče še kdo kaj drugemu prodati ali od njega kaj kupiti, kako naj bi potem še kdo kakega delavca najel? (Če kdo kaj takega stori radi usluge, ali da bi bližnjemu pomagal, nima to z gospodarstvom in njegovimi osnovami nič opraviti.) Ako nam Atom pokaže kako drugo gospodarsko osnovo menjavanja in menjalnega gospodarstva vobče, mu v naprej izjavljam, da bom vso svojo gospodarsko teorijo, ki sem jo dosedaj učil in na kateri sem zasnoval svoje misli o reformi današnje družbe, slovesno preklical im zavrgel. Dokler pa te nove osnove nimamo, toliko časa bi se seveda zaman trudili doseči, da se moderno gospodarsko življenje ne bi v načelu ravnalo po dobičku, marveč p) drugih, na primer po socialnih ozirih. Dosedaj poznamo samo dva načina, kako se da kaj takega uresničiti. Eden je tisitii, ki so ga prevzeli in do neke mere uresničili boljševiiiki. Drugi pa je, da se vrnemo nazaj v primitivni srednjeveški način gospodarjenja, kjer je vsakdo, ali vsaj vsaka družina v glavnem proizvajala sama vse, kar so njeni člani potrebovali in je produkcija za trg igrala le prav neznatno vlogo. Seveda bi se v tem sluSaju morali odreči neštetim potrebščinam, brez katerih se nam danes zdi, da ne bi mogli niti približno človeško živeti. Pa še bi morali^ kakor sem že enkrat v »Času« povedal in kakor sem tudi v svojih predavanjih pokazal, izbrisati iz Evrope vsaj polovico prebivalcev. Druge možnosti, da bi se izognili temu, da je vsegospodarstvo naravnano na pridobivanje in da se vsled tega v načelu ravna po tržnih razmerah, kolikor je meni znano, do dane® še nihče ni našel. Pa je tudi prav gotovo ne bo. Kajti to je prav tako nemogoče, kakor se ura ne da tako prenaredlibK da bi namesto časa kazala vreme! Nekaj drugega je seveda, ako hoče sedanje družabne posledice tega gospodarskega sistema enostavno sprejeti, ali pa jih skuša omiliti ali celo preprečiti. Moje mnenje in moje težnje v tem pogledu so menda dovolj znane in ne razumem, zakaj da bi ravno jaz moral vedno znova zagotavljati, da se mi zdi današnji; družabni red krivičen in da je potreben temeljite reforme. Vendar sem v svojem zadnjem odgovoru vnovič Papirničarji Vevče. V nedeljo dne 8. februarja se je vršil občni zbor naše skupine, Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je organizacija v preteklem letu vršila svojo dolžnost v vseh primerih, ki so jo kakorkoli poklicali, da pokaže svojo delavnost. Ugotoviti pa moramo resnici na ljubo, da se podjetje zaenkrat kar dobro drži leta 15)28 sklenjene kolektivne pogodbe. V ravnateljstvu smo dosedaj dobili še kar dosti razumevanja, le posamezni obratovodje mislijo, da so bogovi. Pa nobeno drevo še ni zrastlo do neba in tudi taki tiči bodo -morali spoznati, da je delavec tudi človek in da delavske strokovne organizacije pome; nijo silno moč. Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen stari odbor in izbrani organizacijski zaupniki. V imenu JSZ sta se občnega zbora udeležila tov. Jež in Langus, ki je govoril o temeljih krščanskega^ socializma. Današnja družba sloni na profitatstvu in izkoriščanju, kar je bistveno vtele-šeno v kapitalizmu. Zato kriza povsod; silna revščina in brezposelnost po vseh državah, le dobički velekapitala niso v krizi. Ti ostanejo vedno enaki, ali pa se celo dvigajo. Družbo pa moramo posta- jasno povedal in deloma še podčrtal, da »mnogoterih težav in krivic, ki so za delavstvo danes s tem načinom določanja mezd nujno združene, nisem nikdar in nikjer zanikal in tudi ne zmanjševal. Nasprotno, vedno sem iskal in tudi kazal pota, po katerih bi se dale vse te težave resnično zmagati, tako da bi delavci stvarno dobili, kar jim po vsej pravici gre«. Kljub temu govori Atom, kakor da jaz omenjeno gospodarsko načelo (oči-vidno z njegovimi socialnimi posledicami) sprejemam ter ga predstavljam kot nekaj, kar se ne da izpremeniti. Dobesedno pravi takole: »Prav pa ni, če se hoče (namreč jaz) s tem žalostnim (podčrtal jaz) pojavom (da je sodobno gospodarstvo zgrajeno na temelju čim večjega dobička) tako rekoč izmiriti an ga prav tako postaviti kot neizpremenljivo dejlstvo.« Sam na sebi ta stavek res ne pomeni še nič hudega. Toda v zvezi, v kateri stoji, ga ni mogoče drugače razumeti, kot tako, kakor da se jaz s socialnimi posledicami, današnjega gospodarskega sistema strinjam, ali vsaj, da da jih enostavno sprejemam kot zlo, ki ga ni mogoče odpraviti. Kajti če Atom ni imel namena grajati pri meni to, potem je vobče nerazumljivo, zakaj se je v tej, stvari oglasil. Edino, kar bi bilo še možno, je, da bi hotel reči, da se obstoječi gospodarski red na svoji sedanji osnovi ne da tako preobraziti, da ne bi imel omenjenih viti na bazo dela 'in omejene privatne lastnine in vso produkcijo mora nadzorovati družba, da bo proizvodnja urejena po potrebi in ne po dobičku, kakor je danes. Delavske strokovne organizacije utirajo pot novemu gospodarskemu sistemu. Zato pa strokovne organizacije niso koristne le delavcu — pač predvsem temu — ampak celotni družbi. Tem večje obsodbe pa je vredna nezavednost nekaterih delavcev, ki se za svojo organizacijo ne zmenijo, ali pa vidijo v njej le predmet osebnega izkoriščanja. Ti so troti delavskega razreda. Pride čas, ko bomo tudi s takimi obračunali. Maribor. Občni zbor skupine delavcev in nameščencev se bo vršil v nedeljo, 15. marca ob 9 dopoldne na Koroški cesti št. 1 s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje in odobre-nje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora in nadzorstva; 3. volitev novega odbora in slučajnosti. — Članstvo prosimo, da se občnega zbora udeleži v polnem številu. — Odbor. One 22. marca 1931 se bo vršil občni zbor ekspoziture j. S. Z. v Mariboru na Koroški cesti št. 1 ob 9 dopoldne z dnevnim redom: 1. čitanje in odobren je. zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora in nadzorstva; 3. volitev novega odbora; 4. predlogi in slučajnosti. — Vse skupine prosimo, da pošljejo svoje zastopnike. — Odbor. I slabih socialnih posledic. Toda o tem I Atoiin v članku ne govori. Pač pa je na gornje besede navezal vprašanje: »Kdo bi mogel dandanes trditi, da država in države nimajo možnosti, da potom socialne zakonodaje urede produkcijo...? Kdo bi mogel trditi, da države ... ne bi mogle ščititi načela: Kdor ne dela, naj tudi ne je?« — Vprašam, kje in kdaj sem jaz kaj takega ali sličnega trdil, ali kakorkoli kako tako ali slično misel izrazil? Atom je menda bral moje spise, pa tudi drugače najbrž vsaj nekoliko pozna moje mišljenje v teh zadevah. Kako torej pride do tega^ da nasproti meni, ki sem od nekdaj posvečal vse svoje moči vprav rešitvi tega problema, stavlja taka vprašanja? Ali nc čuti, da mi dela s tem očito in ne majhno krivico? Kljub vsemu pa še vedno rad verjamem, da Atom resnično ni tako mislil. Površnost, s katero je posebno proti koncu svojega članka nametaval še nekaj drugih trditev (n. pr. ono, kar govori o konkurenci), mi daje misliti, da je tudi mene pač kar tako, brez posebnega premisleka predočil čitateljem D. P. kot nekakega opravičevalca socialnih krivic, ki so združene z modernim kapitalističnim gospodarskim sistemom, ali vsaj kot človeka, ki misli, da se vse to >v resnici ne da niti izboljšati, kaj še na-splošno preprečiti. Toda tudi tako lahkomiselnost ali površnost, kakor že to imenujemo, bo težko opravičil. Saj je vendar doma v Angliji sami. Ta sir Mosley ima prav zanimivo zgodovino. L. 1918 je ibil pravkar iz vojne se vrnivši 22 letni sir Mosley kot kandidat konservat. stranke izvoljen za poslanca. To je bilo tem bolj razumljivo, ker je sir Mosley eden najbogatejših ljudi na Angleškem, zraven pa še izvrsten govornik, ki si pridobi poslušalce ob prvem nastopu. Bilo je t. 1923. ko so akcije delavske stranke kazale čvrsto tendenco navzgor. Meščanstvo, zlasti mlajši ljudje so v masah drli v Labour Party. Med spreobrnjenci je bil tudi — sir Mosley. No in tako je bil 1. 1926 izvoljen za poslanca kot delavski kandidat in postal v drugi delavski vladi minister. Do 1. 1930 se je položaj precej izpremenil. Kriza vse-naokoli, doma, v zunanji politiki (Indija!), revolte v vseh strankah, strnjenosti strank ni več, vlada živi od kompromisa do kompromisa. Za Labour Party kaže slabo in sir Mosley izstopi iz nje, potem ko je vse poskusil, da bi vrgel Macdonalda in stopil na njegovo mesto. Nemški Hitler je ideal sira Mo-sleya. Za te svoje namene se je družil tudi z levico v stranki. Vendar, kakšno nasprotje sta si Maxton, vodja levice in sir Mosley! Prvi idealen in nesebičen pokretaš, drugemu pa ideje in pokreti le služijo, da ga dvignejo. Tak je šef četrte angleške stranke, ki bo postavila pri prihodnjih volitvah v boj že kar 400 kandidatov, kakor napoveduje sir Mo-sley. Politični obraz Anglije dobiva tako bolj in bolj oblike, ki vladajo na kontinentu. Sistem dveh strank je razrušen. V glavnem pa sta v izoblikovanju dva tabora: na eni strani lordi, aristokracija in visoko meščanstvo, na drugi strani pa delavstvo in ubožno meščanstvo — proletarijat. Velika Nemčija se ustvarja že vse od podpisa mirovnih pogodb sem. Z drugimi besedami: Avstrija naj se priklopi Nemčiji. Obe državi sta na najboljšem potu k popolni združitvi. Obe stremita za tem, da sta zlasti kar tiče zakonodaje in uprave kolikor mogoče slični. V zadnjem času pa si zlasti prizadevata ustvariti tesnejšo gospodarsko skupnost. V tem pravcu so se vršili tudi razgovori državnikov obeh držav, ko je nemški zunanji minister bil na obisku na Dunaju. Državniki so zlasti poudarjali, da sta to sicer dve državi, a en narod. Še do nedavna je francoska skupina evropskih držav presojala vprašanje »Anschlussa« odklonilno. V zadnjem času pa se zdi, da se je mišljenje preokrenilo in tudi naša država nima posebnih razlogov ugovarjati. Vendar se izvedbi te zamisli zoperstavlja v Nemčiji kot v Avstriji še precej in pomembnih činiteljev — predvsem so največji nasprotniki nemški kot avstrijski monarhisti, ki še vedno sanjajo o nemškem in avstrijskem cesarstvu. A gotovo je, da bo šel razvoj preko njih in da bo v Evropi Velika Nemčija slej ko prej najvažnejša in najmočnejša država. že samo to, da sem priredil javna predavanja o osnovah moderne družabne reforme, menda jasen dokaz, da verujem v njeno možnost. Ali Atom drugače misli? Končno še pripombo o časopisnih poročilih o mojih predavanjih. Uredništvo D. P. in Atom se spotikata, da teh poročil nisem demantiral. Priznati moram, da ne uvidim razloga, zakaj bi moral to storiti. Saj ve vsakdo, kaj so Časopisna poročila in čemu služijo. Vrh tega je ravno »Sl. Narod«, ki se Atom nanj pozivlje, če se prav spominjam, v enem zadnjih, najobširnejših poročil o mojih predavanjih izrečno omenil, da prinaša samo izvleček iz predavanja, ker je njegova vsebina preobilna, da bi mogel izčrpno o nji poročati. Pa še nekaj. Prav tam, kjer je govor o določanju mezd, poroča zopet »Sl. Narod« (štev. 18.) dobesedno in deloma podčrtano takole: »Mezde delavcev in nameščencev se ravnajo splošno po cenah blaga odnosno se določajo po istih načelih in pravilih, ki veljajo za ceno blaga, kar je neizogiben pojav modernega menjalnega gospodarstva in s Čimer bi moral računati vsak družbo-re-formni pokret. — Ni nam pa treba nad modernim mezdnim problemom enostavno obupati. Moderna družba je oči-vidno poklicana, da s svojimi sredstvi izravnava in oblažuje neizogibne neenakomernosti in Mote, ki Iz takega določanja plač nujno izhajajo. S kakšnimi Italija bo dobila 170 milijardno posojilo. Podpisali ga bodo povečini Američani in Francozi. Mussolini je moral kloniti pred združeno silo kapitala spričo mizernega položaja italijanskih državnih financ in italijanskega gospodarstva sploh. Če Italija ne bi dobila posojila, ibi moral Mussolini napovedati konkurz. Podpisati je moral zato sporazum s Francijo o vojnem brodovju. Posojilo se bo gotovo poznalo v trgovini z Italijo, kar bo koristilo tudi naši lesni industriji, ki je zadnje čase dobavljala Italiji les le na upanje in še tega je bilo malo. V Rusiji je bilo teden dni sedem zastopnikov nemške industrije, ki so si ogledali glavne industrijske centre. Ob vrnitvi so izjavili, da bo nemška industrija še dobila velika naročila iz Rusije in se bo zato trgovska pogodba, ki letos poteče, podaljšala. Turčija in Rusija sta sklenili sporazum glede črnomorske mornarice. Obe državi si priznavata sedanje stanje. Če misli katera država graditi v Črnem morju nove bojne enote, mora šest mesecev prej drugo obvestiti. Indija je na potu k pomirjanju. Ghandi in podkralj sta se sporazumela in sklicana bo druga konferenca o ureditvi Indije v okviru angleškega imperija. Na tej bodo zastopani tudi indijski nacionalisti z Ghandijem na čelu. Sporazum odobravajo vsi razen skrajne nacionalne levice. Boi proti (etiki Priobčuje Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani. Z industrializacijo Slovenije rastejo tudi obolenja prebivalcev na jetiki. Mladeniči in dekleta, ki so popreje delali v čistem zraku na poljih, travnikih in njivah, so sedaj priklenjeni k strojem v tovarnah, preživljajo po 8 do 10 ur na dan v slabem, zatohlem in prašnem zraku. Prehranjevanje teh ljudi je nezadostno vsled nizke mezde. Mnogi se vozijo ali hodijo po dve uri daleč zgodaj zjutraj na delo; s seboj imajo košček kruha, mogoče tudi malo mleka za kosilo in se vračajo trudni, z mučeni zopet isto pot domov. In to se godi dan za dnem, leto za letom. Ni čuda, da sčasoma opeša njih organizem. Sledeče številke naj pokažejo plače raznih strok delavstva na uro: Kovinska industrija: Profesijonisti 4 do 7.50 Din; pomožni del. 3.50—5 Din. Kemična industrija: 3—5 Din (brezplačni dopusti, odpusti, redukcije, brezposelnost). Lesna industrija: Kvalificirani delavec 3—6 Din; nekvalificirani delavec 2 do 4.50 (isto kot zgoraj!). Papirna industrija: Pomožni delavci Din 3.50—6; kvalificirani delavci 4—6.50 dinarjev. Tekstilna industrija: Delavke Din 2 do 3; moški 3—4 Din (tuberkuloza se zelo razvija!). ' sredstvi in kako to storiti, je vprašanje ki tvori, ali bi vsaj moralo tvoriti središče problema, za katerega tu gre.« G. Atom, kaj naj bi moral na tem de-mentirati? Ali ni to skoro dobesedno isto kar ste Vi napisali? Kaj vendar še hočete od mene? — Mislim, da bo po tem lahko vsakdo prav ocenil Vašo kritiko. Dr. A. Gosar. 0 p o m b a u r e d n. Ta članek ibd imel iziti že v zadnji številki, je pa moral zaradi pomanjkanja prostora izostati. Seveda se tudi na ta članek povrnemo v prihodnji številki. Verski govori v mariborski stolnici. V dnevih od 18. do 25. t. m. bo imel priznani in priljubljeni pridigar ljubljanske stolne cerkve v mariborski stolnici vrsto verskih govorov. Govori so namenjeni moškim mariborskim meščanom. Prvi govor bo na predvečer praznika sv. Jožefa, zaključni pa na predvečer praznika Marijinega oznanjenja. Začetek govorov vsak dan ob 8 zvečer, malo pred govorom litanije. Vabimo vse može, da pridejo. V času, ko išče človek obnove in Boga, nam dobri verski govori dajo jasen odgovor in pokažejo pot k obnovi. Gotovo bo tokratni govornik, ki življenje pozna, odprl poslušalcem pogled k- teinu, kar je lepega in trajnega in kar vodi k Resnici in Dobroti. Doma in Okrožnica jugoslovanskih škofov proti preganjanju Slovencev in Hrvatov v Italiji je vzbudila pozornost po vseh državah. Povsod ugotavljajo upravičenost nastopa škofov proti fašističnemu režimu, ki zatira narodne manjšine in hoče z njimi enostavno pomesti. Fašistična vlada je naprosila Vatikan, naj pozove jugoslovanske škofe na odgovor, a je naletela na gluha ušesa. Hud potres je močno prizadejal južno Makedonijo. Več vasi je docela porušenih in smrtnih žrtev je okoli 30. Sunki se v presledkih ponavljajo. V potresne kraje so odpotovali: Kralj, predsednik vlade in minister za soc. politiko. Vlada je izjavila, da bo ponesrečencem pomagala izključno z državnim denarjem in se bodo vse druge podpore odklonile. V Avstriji so se politične razmere po volitvah precej, spremenile. Nastopil je čas mirnega političnega razčiščevanja in smotrenega dela parlamenta. Vsem strankam je za to, da parlament enkrat vztrajno dela. Spomladi bi se imele vršiti volitve predsednika republike, a so se stranke že sporazumele, da se preloži volitev na jesen in se tako omogoči parlamentu nepretrgano delo. — Heimwehr je v popolnem razsulu. Organizacija prehaja z gotovostjo v ideologijo in smer, ki jo imajo rajhovski nacionalni socialisti. Tako se je zlasti razčistilo ozračje med krščansko socialno stranko in Heimtvveh-|rovci v smeri popolne ločitve. Znani krščansko socialni politik dr. Giirtler je izdal brošuro, v kateri ostro kritizira dosedanjo politiko stranke. Zlasti se ozira na socialna vprašanja in prihaja po svetu do zaključka, da je praktično . socialno I krščanstvo edino uspešno sredstvo v I boju z marksizmom. Prav tako je znani | stari delavski voditelj in poslanec Kun-schak na shodu v dunajskem predmestju pozival nazaj k Vogelsangu in k praktičnemu delu v smislu njegovih idej. V tem se vidi uveljavljenje levega krila krščansko socialne stranke in onega dela katoliških laikov in duhovščine, ki stoji za Orelovo ideologijo. V ostalem so krščanski socialci zlasti poprijeli v mladinskih organizacijah. Kajti mladino so v zadnjiih letih notranjih političnih razprtij čisto pozabili in je šla v masah k marksistom in v — Heimwehr. — Tako znana protimarksistična fronta prelata Seipla je čisto razpadla, ker sploh ni imela življenskih pogojev. Celotno politično in sploh javno življenje kaže neko novo bolj zdravo orientacijo. — 'Minister in krščansko sociabii poslanec Thaler je podal ostavko na svoje mesto kot kmetijski minister, ker se bo izselil v Argentino in tam osnoval vzorno kolonijo. V političnem življenju Anglije se gode zadnje mesece stvari kakršnih ta dežela ni vajena. Poročali smo že o dejanskem razkolu liberalne stranke. Prav v istem času je j>ozornost domače angleške politike bila osredotočena na nastop bivšega ministra delavske vlade, poslanca sira Osvvalda Mosleya. Ta mož je namre® izstopil iz delavske stranke in osnoval svojo stranko. Njegov novi program je mešanica nacionalizma in socializma. Izjavil je, da je iz stranke izstopil, ker vlada nič ne dela, ker je premalo aktivna predvsem glede ureditve razmer Industrija usnja: Din 3. do Din 6.—. Gradbena industrija: Din 3.— do 7.—. Oulačilna industrija: Šivilje Din 2.— do 3.—; krojači Din 4.— do 6.—. (To pa satno, kjer so kolektivne pogodbe, drugače je pa še slabše.) Rudarji: Kopači in vozači Din 5.50 do Din 6.—; jamski delavci Din 5.— do Din 5.50; mladoletni Din 2.50 do Din 3.25; ženske Din 2.50 do Din 3.—. (Delajo tedensko po 3 dni, 4 pa počivajo!) Kamenje in zemljarina: Din 2.50 do Din 4.—. (Urnine so tukaj vzete po dnevni plači, ki je vzeta za 8 urno delo, do-čim v resnici 8 urnika ni in dobi delavec na dan Din 20.—, pa tudi manj, največ pa Din 35.—.) Opazujemo, da je mezda pri tekstilni in oblačilni industriji najnižja. Višini mezd odgovarja tudi obolenje posameznih stanov na tuberkulozi. Ta statistika je vzeta iz protituberkuloznega dispanzerja OUZD v Ljubljani za 1. 1930. Od vseh na tuberkulozi obolelih delavcev je bilo 50% tovarniških delavcev, 8.03% uradnikov, 6.57% krojačev, 6.38 odstotka mizarjev, 6.02% zidarjev, 5.66 odstotka ključavničarjev, 5.11 % služkinj, 4.93% čevljarjev, 2.01% črkostavcev in prodajalcev, 1.82% knjigovezov, 0.55% fotografov, 0.55% kamnosekov, 0.36% pekov. To, kar se je pri nas dosedaj napravilo v boju zoper tuberkulozo in kar se dela, je le majhna kaplja v morje. (Nadaljevanje.) To in ono Nikar za delom v južne kraje! Kovinarske delavske organizacije v Kruševcu, Smederevu, Brodu na Savi in v Subotici opozarjajo delavstvo vseh strok, ki bi hotelo biti zaposleno v delavnicah za popravilo in gradnjo železniških voz, da so te delavnice popolnoma ustavile delo. Zaradi tega je veliko število tamkajšnjega delavstva brezposelnega in živi s svojimi družinami v veliki bedi. Z ozirom na ta položaj ne bi mogli dobiti tuji delavci dela tudi v ostalih obratih. Ra/.pis. Centralno tajništvo deluvskih zbornic potrebuje sledečih uradnikov: I. Strokovnega statističarja, ki mora znati vsaj en tuj jezik, poleg tega mora biti verziran v socialni statistiki. 2. šefu dokumentacije. Znati mora najmanj dva tuja jezika, obenem pa mora biti sposoben za samostojno delo v socialno-poli-tienih vprašanjih. 3. Enega steino-diakti-lografa. 4. Enega strokovnega duktilo-grafa. — Prosilci morajo vložiti svoje prošnje s potrebnimi prilogami do 25. marca na naslov: Centralno tajništvo deluvskih zbornic, Nemunjinu 8. Uelgrad. Tržič. 6. t. m. je obolel g. dr. Pance, okrožni zdravnik. Zdravi se v Ljubljani. Zelo ga pogrešamo, zlasti ker je sedaj sam g. dr. Haulina in je tako preobložen z delom, da morajo ljudje č&kati včasih 1 do 2 uri. Obiskov na domu pa že več ne dela. Nujno bi rabili še enega zdravnika ali pa vsaj namestnika za ta čas, da g. dr. Pance ozdravi. Okroini urad in gospodarska ršza Točno po napovedi OUZD-u v Ljubljani, zavzema sedanju gospodarska kriza vedno večji obseg. Padec članstvu od februarja 1930 znaša že — 4.005 delavcev (mesto prirastka + 6.000 delavcev kukor prejšnja letu). Za časa gospodarske krize od sredine letu 1923 do konca letu 1925 je pudulo članstvo OUZD-u samo zu ca 1.500 delavcev letno. Sedanju gospodarska kriza je torej neprimerno hujša. Kriza še vedno narašča. Rudi munjšegu statusu članov je tudi status bolnikov absolutno nekoliko munj-ši in sicer za —31 oseb. Odstotek bolnikov je pu zn +0.10% višji od lanskega letu, ker s padanjem članstvu odstotek bolnikov vedno narašča. Povprečnu dnevna zuvarovunu mezda je' nurustlu zu Din + 0.23 in sicer rudi pravilnejšega prijuvljunju delavcev. Tu prirastek se je zaradi krize skrčil nekako zu trii četrtine svoje prejšnje vrednosti. Na zboljšanje delavskih plač se na podlagi tega prirastka seveda nikakor ne sme zaključiti. Celokupna dnevna zavarovana mezda se je rudi padca članov tudi zmanjšala zu Din —82.428.80. Dohodki OUZD-u (bolniški prispevki) so se tako znižali dnevno za ca 5.000 Din. Nova uredba o odpiranju in zasiraniu trgovin Sedanja uredba o odpiranju in zapiranju trgovin je izšla lani v maju. Ker vsebuje polno določb, ki aie konvenirajo m delodajalcem in še manj delojemal- cem, je prišlo na bansko upravo vse polno predlogov za njeno spremembo. Zu dan 27. jan. 1931 je sklicala banska uprava anketo in povabila nanjo zastopnike delodajalcev in numeščencev ter deluv-cev. Delojemalski zastopniki so na anketi zahtevali zboljšanje uredbe, posebno kar se tiče delovnega časa. Neofici-jelni delodajalski zastopniki se sicer tem uslužbenskim zahtevam niso preveč pro-tivili, zastopniki njihovih organizacij so jih pa gladko odbili in vztrajali na dose-dunji uredbi. Ker ni moglo priti do sporazuma, je zaključil banski zastopnik sejo z izjavo, da bosta obe strani pozvani.