Ameriška Domovina
/MVECW<e/»i*l—MOIMF
AMERICAN IN SPIRIT fORQON'lN LANGUAGE ONLY
NO.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 13, 1966
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Amerika bojevitejša! |
tV e č i n a javnosti odobrava bombardiranje Hanoia in Hajfonga v prepričanju, da bo to pospešilo konec vojne.	«
WASHINGTON, D.C. — Zadnja Harrisova poizvedovanja za julij so pokazala, da večina po-vprašanih odobrava več bombardiranja Hajfonga in Hanoia. To pomeni istočasno, da več Ameri-kancev o d o b rava Johnsonovo politiko v Vietnamu. Dočim je •bilo v juniju z njo zadovoljnih komaj 42%, jo danes odobrava že 54%. Johnson bi se teh odstotkov lahko veselil, ako bi neki drugi odstotki ne pokazali, odkod taka sprememba v stališču ameriške javnosti. 86% A-merikancev, ki so bili vprašani, je namreč dodalo, da odobravajo več bombardiranja zato, ker upajo, da bo ta Johnsonov korak pospešil konec vietnamskega vojskovanja.
To je zelo nevarno upanje. Prav lahko se zgodi, da več bombardiranja ne bo prisililo vietnamskih komunistov k razgovorom o premirju. Res je sicer, da bo več bombardiranja delalo vietnamskim komunistom več preglavic, toda na kolena jih pa ne bo spravilo. Vietnamski komunisti so vsilili Amerikancem gverilsko vojskovanje, to pa ni tako odvisno od organizacije zaledja raznih front, kot smo na to navajeni pri rednem odnosno tradicijonalnem vojskovanju. • Čisto gotovo komunisti ne bodo pripravljeni na razgovore v prihodnjih 4 mesecih. Bodo napeli vse sile, da zdrže vsaj do novembra, da tako pokopljejo upanje tistih Amerikancev, ki mislijo, da bi več bombardiranja pomenilo hitrejši konec vojskovanja. Pri tem računajo, da bodo vsi razočarani ameriški vo-
livci volili* 1 v novembru republikance ali pa ostali doma, samo da pokažejo, da ne odobravajo politike Johnsonovega režima.
Zato v prihodnjih mesecih ne smemo pripisovati odstotkom in številkam preveč pomena.
Eno leto se je postil, da je izgubil 293 funtov
DUNDEE, Vel. Brit. — Lani je bil 28 let stari Angus Barbi-eri debeluh s 472 funti pri svojih 6 čevljih višine. Odločil se je, da bo shujšal do normalne teže. Zdravniki so mu predpisali posebno dieto iz vode, sode, čaja, kave in raznih vitaminov. Vztrajno se je tega držal in je v dobrem letu izgubil 293 funtov.	i ,
Te dni je po več kot enem letu zaužil prvič zopet trdo hrano. Zdravniki pravijo, da bo fant postopno prišel na normalno hrano in živel normalno življenje.	i
Novi grobovi
Milan Naperta
V St. John’s Hospital v Brook-lynu je umrl 56 let stari Milan Naperta, rojen v Liki v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1921, zaposlen kot voznik tovornjaka pri Suburban Freight Co., mož Mimi (Mildred), roj. Kukich, oče George-a, Nancy Lubich in Marianne Naperta, 4-kr at stari oče. V bolnico je bil pripeljan dva dni preje, ko ga je zadela srčna kap. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. Čas in kraj še nista določena.
Helen Wolowiec
Včeraj je umrla v St. Alexis bolnici 48 let stara Helen Wolowiec z 10602 Prince Avenue, rojena v Monowanu, Pa., od koder je prišla v Cleveland pred mnogo leti, zaposlena pri May Co. kot blagajničarka. Oče Michael in mati Mary, roj. Lichko, sta umrla pred leti, zapustila je moža Johna, brata Peta in Franka Rahel, sestri Mary Turko in Susanno Ustafinski, brata John in Michael pa sta umrla pred njo. Pogreb bo iz Hopko pogreb, zavoda na 3601 E. 93 St. v petek ob 8.15 zjutraj v cerkev sv. Stanislava ob devetih, nato na Kalvarijo pod vodstvom Fortunovega pogreb, zavoda.
Produkcija letalskega streliva bo omejena
WASHINGTON, D.C. — Ni še dolgo tega, ko je bilo v časopisih polno vesti o pomanjkanju letalskih bomb za vojskovanje v Vietnamu. Obrambno tajništvo jih je kupilo v Zahodni Nemčiji in tudi od nekaterih drugih zaveznikov.
Sedaj je produkcija te vrste streliva tolikšna, da je obrambni tajnik McNamara objavil, da jo je omejil v vrednosti za bilijon dolarjev. Tovarne namreč producirajo veliko več bomb vseh vrst in streliva za letalske strojnice in topove, ko pa ga morejo v Vietnamu porabiti.
Obrambni tajnik je dejal, da ne mara, da bi oboroženim silam ostalo ob morebitnem nenadnem koncu vojskovanja v Vietnamu na zalogah za bilijone vrednosti orožja, streliva in drugih vojnih potrebščin, kot se je to zgodilo ob premirju v Koreji. Tedaj je bilo raznih vojnih potrebščin po-^g predvidenih potreb za nad 12 bilijonov dolarjev vrednosti.
Neposredna letalska zveza Kanade z Rusijo
Kanada odpira pota k zbliža-nju in tesnejšim stikom s Sovjetsko zvezo.
OTTAWA, Can. — Predsednik kanadske vlade L. Pearson in podpredsednik vlade ZSSR D. Polyanski sta podpisala ob koncu dvotedenskega obiska ruskega zastopstva v Kanadi dogovor o vzpostavitvi neposredne letalske zveze med Kanado in Sovjetsko zvezo. Potniško jet letalo Air Canada in Aeroflot bo enkrat na teden poletelo iz Moskve v Montreal in iz Monti’eala v Moskvo. Letalska zveza bo o-krepila in razširila neposredne zveze med obema deželama. Spomladi je bila vzpostavljena prva redna pomorska potniška zveza med Leningradom in Montrealom, tej bo verjetno v letošnjem decembru sledila še letalska.
Sovjetsko zastopstvo pod vodstvom Dimitrija Polyanskega si je ogledalo tekom dvotedenskega obiska v Kanadi poljedelstvo in njegovo organizacijo, pa se pogovarjalo tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Zunanji minister Martin se je s Polyanskim ponovno razgovar-jal tudi o vprašanju končanja vojne v Vietnamu. Kanada je namreč članica komisije, ki naj bi nadzirala izvajanje ženevskega dogovora o ureditvi nekdanje Francoske Indokine iz 1. 1954. Sovjetska zveza je bila skupaj z Veliko Britanijo načelnica te konference in je torej soodgovorna za izvajanje dogovora. Kanada se že dalj časa prizadeva, da bi dosegla ponovno sklicanje konference, ki naj bi služila kot orodje za končanje sedanje vojne v Vietnamu.
Ameriška prehrana na splošno zadovoljiva in zdrava
WASHINGTON, D.C. — Narodni raziskovalni center Narodne akademije znanosti je dognal, da je ameriška prehrana na splošno zdrava in zadovoljiva. Priporočil je manj mastne hrane in več gibanja ter nadomestilo živalske maščobe z rastlinsko.
Združene države imajo 197 milijonov ljudi
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih imajo Združene države sedaj 197 milijonov prebivalcev. V dobrem letu računajo, da bo število prebivalstva doseglo že 200 milijonov.
HEATWAVE
Vroče in soparno. Najvišja temperatura 90.
mmm so mirni
VOLITVE V PORENJU POKVARILE RAČUNE
BONN, Nem. — Zahodna Nemčija je federativna republika, kot je naša dežela. Razlika je le v tem, da tam velja pomen posameznih federalnih edinic več kot pri nas. Zato pripisujejo nemški politiki volitvam v edi-nicah več pomena kot pri nas.
Zadnje volitve v Porenju so napovedovale zmago zveznemu kanclerju dr. Erhardu. Napovedovalci so se zmotili, relativno zmago so odnesli socijalni demo-kratje, ki si pa niso mogli priboriti absolutne večine. Da prevzamejo vlado, bodo morali iti v koalicijo, ako jih krščanski de-mokratje v tem ne bodo prehiteli. Odigrala se bo običajna politična igra, ki javnosti ne bo dosti zanimala.
Volitve so pa značilne v nekem drugem pogledu. Vsi namreč trdijo, da je stranka dr. Er-harda pogorela radi tega, ker v Porenju vlada premogovna kriza, ki je zaprla celo vrsto rudnikov. Rudarji so v znak protesta glasovali za socijalistično o-pozicijo. Ako bi imeli kruh, bi marsikdo med njimi glasoval za stranko dr. Erharda. To dokazuje, da je v Nemčiji glasovanje še zmeraj tesno povezano s kosom kruha in da nemški volivec še ni politično tako globoko zgrajen, da bi ločil politiko od gospodarstva.
To je pred dobrimi 33 leti imelo v Nemčiji hube posledice. Nemški volivec je takrat pomagal Hitlerju do zmage, ker mu svobodna demokracija ni mogla dati takoj kruha. Res je, da sedanje glasovanje za socijaliste še ne pomeni nezaupnice načelu svobodne demokracije, toda kdo ve, koliko nemških volivcev, ki so volili socijaliste namesto krščanskih demokratov, je misli/- na to.. Izidi volitev zato o-pozarjajo političen svet, da politika še ni v Nemčiji na taki višini kot bi morala biti.
PREDSEDNIK JOHNSON: KITAJSKA KLJUČ MIRU!
Predsednik ZDA L. B. Johnson je včeraj v javnem govoru obrazložil ameriško stališče do Kitajske in vzhodne in jugovzhodne Azije na splošno. Poudaril je, da je Kitajska ključ do miru v Aziji in nakazal, da bo prišlo prej ali slej do boljših odnosov z njo.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je govoril po telefonu iz Bele hiše American Alumni Council v White Sulphur Springs v Virginiji, ko so mu sporočili, da je nevarnost viharjev in ne more osebno z letalom tja. V svojem govoru se je največ ukvarjal s Kitajsko, ameriško-kitajskimi odnosi in vojno v Vietnamu. Zavzel se je za pomiritev med narodoma, ki se sedaj “smatrata za sovražnika”, in poudaril, da je “miroljubna celinska Kitajska osnova za mirno Azijo”. Predsednik je svaril, da utegne biti vojna v Vietnamu dolga, vse dokler ne bo Severni Vietnam spoznal, da ne more doseči s silo svojega cilja in se bo odloči! za končanje napada.
Predsednikov
Tudi Francija pomagala Indiji s posojilom
PARIZ, Fr. — Francija je pristala na to, da bo posodila Indiji 17 milijonov dolarjev za nakup poljedelskih strojev v Franciji.
govor je prenašala večina radijskih in televizijskih postaj po vsej deželi. To je bila njegova prva obsežnejša izjava o politiki ZDA do rdeče Kitajske. Predsednik je pri tem gledal na čas po vietnamski vojni, ko bo kitajsko-smeriška sovražnost splahnela. “Sovražno Kitajsko je treba zadrževati pred napadom. Slabo vodeno Kitajsko je treba privesti do boljšega razumevanja zunanjega sveta in k politiki mirnega sodelovanja,” je dejal predsednik. Po njegovem v Aziji ne more biti trajnejšega miru, dokler je kitajsko ljudstvo ločeno od ostale Azije in ostalega sveta po prizadevanju svoje lastne vlade. Predsednik je dejal, da se bodo Združene države še dalje prizadevale za izboljšanje stikov s Kitajsko, četudi doslej ta za kaj takega ni pokazala nobenega razumevanja.
Združene države iščejo v Aziji mir na temelju pomiritve med komunističnimi in nekomunističnimi državami, med bogatimi in revnimi narodi, med malimi in velikimi državami, med ljudmi različne barve kože, med hindi in muslimani, med bud-siti in kristjani, je dejal predsednik Združenih držav.
Naraščanja vpisov CHICAGO, 111. — Vpisi na visoke šole po vsej deželi v zadnjih letih stalno naraščajo skoraj skokoma.
CLEVELAND, O. — Ljubljano je 7. julija pretresla posebna vest, bolj političnega kot družabnega značaja. Ulica je začela govoriti, da se je tovariš Vladimir Kadunec ustrelil. Kadunec je bil v policijskih krogih znana osebnost, saj je imel odločilno mesto v ljubljanski UDBI. Seveda ni prišel na to mesto kot zelen novinec. V tajni policijski službi je bil že dolgo vrsto let in morda večkrat preveč vneto izvrševal, kar mu je bilo naročeno. Seveda so hudobni jeziki trdili, da samomor ni bil ravno narejen na lastno Kadunčevo pobudo, ampak da so k temu pripomogle mnoge temne okol-nosti, ki jih bo režim verjetno skrbno prikrival, saj je bil Kadunec med drugim tudi sekretar za notranje zadeve v Ljubljani. Je torej vedel marsikaj, kar ne bi smel vedeti.
Uradni viri so za samomor in govorice po mestu hitro zvedeli in imeli že pripravljeno primerno razlago. Začeli so trditi, da je Kadunca tako pretresla Titova napoved, da bo treba tajno policijo “reorganizirati”, da je
Tovariš Kadunec jim dela sitnosfi se po smrti
postal duševno zmeden in napravil usodepoln korak. Ako je res napravil samomor, potem tiči v uradni verziji gotovo nekaj resnice. Vsak vodilni Oznovec ima svojo temno preteklost ih je s tem postal suženj svoje lastne usode. Za njegove grehe vedo zaenkrat samo uradni krogi. Kaj pa, ako bi ravno ti krogi hoteli zvaliti zločine tajne policije na te ali one vodilne uradnike? Kdo jih bo branil, kako se bodo branili.
Na Kadunčev sklep, da se konča, je gotovo nekaj vplival tudi spomin na rusko tajno policijo. Dokler je bila v rokah tovariša Berije, je bila vsemogočna, še ruski generali so se je bali. Ko pa je padel Berija, so generali in civilisti zahtevali, da se ruski tajni policiji pošteno pristrižejo peruti. To se je tudi zgodilo. Danes ni ruska tajna policija še senca tega, kar je bila pod vodstvom tovariša Berije. To seveda pomeni, da v ruski tajni policiji ni več prilike za taka vplivna mesta kot je bila recimo pred 10 leti. Ako bo Tito v tem oziru posnemal Hruščeva, ni bodoč-
nost tajne policije rožnata. Ne bo več mogla tako šariti z ljudmi, kot je do sedaj. Tovariš Kadunec se je po svojem poklicu navadil na oblast. Vedel je, da mu bo oblasti kmalu zmanjkalo in da v tajni službi ne bo zanj nobene bodočnosti več.
Da je samomor tovariša Kadunca za režim neprijetna zadeva, se vidi po tem, da je sam glavni slovenski komunist Marinko hitro oznanil v Beogradu, da ima slovenska tajna policija čiste roke in da ne pozna nobenih zločinov. OZNA in njene naslednice so torej zmeraj postopale strogo v duhu zakonov. Izjava tovariša Marinka bo morda nekaj zalegla izven Slovenije. V Sloveniji so zločini tajne policije še v tako živem spominu, da jih nobena uradna izjava ne more zbrisati iz slovenske politične zgodovine.
To je šele začetek. Podobni slučaji se bodo še dogajali. Vsak med njimi bo odkril nekaj novega in rodil nove posledice. Za zločine tajne policije niso namreč odgovorni samo organi tajne policije, ampak tudi vodilni ko-
munisti, ki so tajno policijo u-stanovili, jo kontrolirali in ji dajali navodila, kako in kaj naj “dela”.
Morda se je pa tovariš Kadunec spomnil tudi na usodo jugoslovanskih stalinistov, ki jo je gotovo dobro poznal. Saj je bil takrat, ko je Titov režim začel
1. 1948 preganjati staliniste, star komaj 29 let, torej v najlepših letih za tiste, ki imajo veselje do kriminalnih poslov v tajni policiji. Kdo ve, ali ni bil pri njih udeležen?
Odgovornost za usodo tovariša Kadunca in podobne slučaje pa pada tudi na Tita in ne samo na Rankoviča. Oba skupaj sta o-boževala in poveličevala komunistično nemoralo, ki se izraža v kratkem geslu: komunist o-pravija plemenito delo, kadar se pregreši zoper kateregakoli nasprotnika komunizma; postane pa zločinec, ako se pregreši zoper komunizem in njegove pristaše. To je dvojna morala, ki se je najbolj razbohotila v komunistični tajni policiji. Rodila je pa že svoje prve sadove in žrtve. Slučaj Kadunec to potrjuje.
Sukarno še zmeraj brani svoje uradne pozicije
DŽAKARTA, Indonez. — Indonezijski predsednik Sukamo se krčevito brani, da bi zapustil še svoje zadnje pozicije, ki zanj nekaj pomenijo. Narodni posvetovalni kongres je na primer dal generalu Suhartu pravico, da postavi novo vlado v sporazumu s Sukarnom. Sukamo pa pravi, da to pomeni, da mora imeti pri sestavi vlade on glavno besedo in ne general Suharto. Sukamo in Suharto imata čas do 17. avgusta, da se sporazumeta, kakšna naj bo nova vlada. Sukamo je tudi dosegel, da sporazum o miru z Malezijo še do danes ni i ratificiran in da Indonezija še * do danes ni šla ponovno v Zdru-! žene narode in njihove organe.
Največ mu je seveda za pravico, da on imenuje vlado. Indo-
Iz Clevelanda in okolice
Pozdrav iz Ljubljane—
Ga. Albina Novak, glavna tajnica Slov. ženske zveze, pošilja svojim prijateljicam pozdrave iz Ljubljane.
Denarja ni—
Župan R. S. Locher in njegov finančni direktor trdita, da bo mestna uprava Clevelanda potrebovala prihodnje proračunsko leto vsaj 7 milijonov dolarjev za kritje rednih izdatkov. Te milijone bo mogoče dobiti le z uvedbo mestnega dohodninskega davka, ki ga lahko izglasuje in uvede mestni svet. Ko so zadevni predlog dali lani v odločitev volivcem, so ga ti zavrnili. Pogreb—
Pogreb pek. Roberta Reimana bo jutri, v četrtek iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue.
Rochatain je hodil po
vrvi skoraj 2 uri
MONAKO. — Akrobat Henrik Rochatain je preskrbel prebivalcem male kneževine Monako izredno zabavo. Napel je visoko v zraku od kazina do vlad-i palače pol milje daleč vrv, splezal nanjo 100 čevljev visoko in jo prehodil v eni uri in 50 minut. Gledalcev seveda ni manjkalo. Pravijo, da je postavil nov rekord v hoji po vrvi v taki višini.
Produkcija avtomobilov na dnu
DETROIT, Mich. — S .štraj-kom pri Fordu in pripravljanjem tovarn na prodiikcijo let-
dukcija nad 177,000.
nika 1967 je produkcija avtomo-nezijski politiki vidijo v tem Su- bilov dosegla svojo najnižjo toč-karnovo skrito željo, da bi se rad ! ko v letošnjem letu v prvem zopet dokopal do oblasti, kadar! tednu julija. Izdelanih je bilo bo prišel čas. Ako nima pravice,! skupno le 125,952 avtomobilov, da imenuje vlado, bi bilo tako i Še teden preje je znašala pro-njegovo upanje jalovo. Da Sukamo ne bi poskusil, da pride
spet do oblasti, tega nihče ne za- — Tunizija je po površini ne-nika. V Indoneziji je še vse pol-.kako enaka državi New York, no nacij onalističnih in muslimanskih strank in struj, ki bi takoj šle pod njegovo vodstvo, ako bi jim jamčil za več oblasti, kot jo imajo pod generali. Generali to vedo, zato mislijo na prave volitve šele v 1. 1968. Upajo, da bodo do takrat že lahko nabrali med strankami toliko število, da bi koalicija takih strank pomenila zmago pri volitvah.
Moskovski komunisti so se spravili na križce
MOSKVA, ZSSR. — Znana moskovska Komsomolska Pravda, ki je glavno glasilo ruske komunistične mladine, nima, kot se kaže, dosti povoda za razburjanje. Zato se je sedaj spravila na naprsne križce, ki jih ruska dekleta še zmeraj rada nosijo kot okraske. Pravda ne taji, da ženska mlaVina pri tem ne misli na Boga, pa se vendarle jezi, ker dekleta še zmeraj ne pomislijo, da je “križ znamenje suženjstva, rdeča zvezda pa znak svobode”.
Če bi bilo ruski mladini dano, da svobodno glasuje o tako postavljenem nasprotju, dvomimo, da bi Pravdino stališče dobilo večino glasov. Časi so se spremenili tudi na Ruskem, le Pravdi ni dovoljeno, da to prizna sebi in drugim.
— Gorovje Sierra daje mestu Los Angeles že od 1907.
vodo
leta

Zadnje vesti
SANDUSKY, O. — Guv. J. Rhodes je proglasil “izredno stanje stiske” v okraju Erie, kjer je včeraj deževje povzročilo hudo poplavo z velikansko škodo. V dobrih 12 urah je padlo 10 palcev dežja, več kot ga pride normalno v tem predelu v razdobju treh mesecev.
ST. LOUIS, Mo. — Tu je kazal toplomer že četrti dan nad
100 F. Strahovita vročina je zahtevala doslej že najmanj 26 človeških življenj.
RICHMOND, Va. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah je z malo večino zmagal sen. Harry F. Byrd Jr., ki je nasledil svojega očeta v Washingtonu, izgubil pa je z nekaj nad 320 glasovi 83 let stari H. Smith, načelnik odbora za pravila v Predstavniškem domu. Porazil ga je liberalni odvetnik G. C. Rawlings iz Fredericksbur-ga, ki je bil doslej v državni zakonodaji Virginie. Poraz Smitha bo v marsičem olajšal položaj vlade v Kongresu, kjer je bil Smith vodnik južnih konservativnih kongresnikov in je znal spretno ovirati uzakonitev vseh liberalnejših predlogov.
BELGRAD, SFRJ. — V zvezi z čistko rankovičevcev je bil odstavljen pomožni zunanji tajnik Boško Vidakovič.
2
; vur j2'

tlšKA DOMOVINA, JULY 13, 1966

/ižiERi


.M.x«Si5a;a
6117 St. Clair Ave. — EXnderwin 1-0C2® — Cleveland, Oluo 44103
National and International Circulation
Published dpiiy except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Z& Združene države;
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.09 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
_	-	SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio •^S^»83	No. 132 Weds., July 13, 1966
glavnem odboru pa izrablja njegov molk. Pripisujejo mu izjave, ki verjetno zanje niti ne ve, Kitajci pa morajo videti v njih sveto resnico.
Trenja v kitajskih komunističnih vrhovih se čutijo povsod v zunanji politiki. Radi trenj ne smejo kitajski komunisti pokazati nobene popustljivosti v vietnamski vojni. Kdor bi jo pokazal, bi se pregrešil zoper nauke tovariša Mao. Trenja so bila med drugim tudi razlog, zakaj Ču-En-laj ni ničesar opravil v Bukarešti. Prišel je tja na obisk z točno opisano nalogo. Ker ni vsega dosegel, se je zbal in ni dosegel ničesar.
Ču-Enlaj je znan kot spreten diplomat*. V Bukarešti je pa bil iz strahu pred kritiko v kitajskih rdečih vrhovih nepopustljiv. Tudi njegov obisk v Pakistanu je bil pod vplivom kitajske domače politike.
Vse to potrjuje sklep, da ne smemo računati tudi na male spremembe v kitajski zunanji politiki, dokler v Pei-pingu ne pride na vrh novi gospodar. Radi tega se bo zavleklo tudi vojskovanje v Vietnamu, s čemur pa Johnson že dalj časa računa. Ve namreč, da je Ho-Či-minh še zmeraj preveč odvisen od Peipinga, da bi mogel imeti svojo zunanjo politiko. Od Peipinga pa Ho-Či-minh zaenkrat ne bo dobil nobenega “priporočila”, naj misli tudi na možnost kompromisnega miru.

Trenja med kitajskimi komunisti
Za sedanja trenja med kitajskimi komunisti bi se svet ne menil veliko, ako ne bi rdeča Kitajska postala vsaj na papirju glavna nevarnost za mir na svetu. Da svet tega ne zgubi izpred oči, skrbijo dnevni napadi kitajskega časopisja na ameriško politiko v Vietnamu. Tak je torej položaj rdeče Kitajske v sodobnem svetu in zato si je treba trenja v Peipingu ogledati od blizu in presoditi, kaj pomenijo za mir.
Najpreje je treba poudariti, da v vodstvu kitajskih komunistov ni bilo nikoli prave sloge. Tam so se zmeraj pojavljale struje, sedaj ene vrste, sedaj druge. Dajo se pa v grobem razdeliti v dve skupini:	prva skupina obožuje
nauke Marksa in Mao-a in vidi v njih zdravilo za vse bolečine, odgovor na vsa vprašanja. Treba je samo verjeti fanatično naukom teh dveh komunističnih očakov, pa bo vse dobro. Druga struja ne taji, da so nauki obeh očakov res temelj komunizma, toda treba je pri izvajanju naukov vpo-števati tudi stvarnost. Obe struji še nista našli poti do sporazuma, zato se pridno koljeta med seboj; prva struja si je zaslužila naslov dogmatikov, druga pa naslov revizijoni-stov. Kako daleč sega prepad med njima pove nazorno sledeča slika: na vojaškem polju trdijo “revizijonisti”, da je treba pri narodni obrambi vpoštevati tudi sodobno orožje in njegovo rabo, “dogmatisti” pa pravijo, da zadostuje, da je vojak globoko prepričan, da ima Mao prav; duhovna borbenost je veliko več vredna kot moderno orožje.
To pa ni samo prepir v časopisju in političnih debatah; je bistveno vplival tudi na politiko kitajskih komunistov. Njemu je bil posvečen velik del kitajskega komunističnega kongresa v 1. 1959, ki je pomenil padec vojnega ministra maršala Peng Teh-huana in njegovih somišljenikov. Zmagali so takrat zagovorniki pravoverne struje, toda ne popolnoma. Zadnje čase je nekam izginil šef generalnega štaba Lo Jui Ching, ki je skušal nadaljevati maršalovo tradicijo. Na drugi strani je pa postal voditelj pravoverne struje sedanji vojni minister Lin Piao. Mnogi opazovalci mislijo, da bo on postal naslednik voditelja Mao. Lin Piao se tudi tako obnaša. Je že napovedal, da si je postavil dva cilja: iztrebiti je treba iz oficirskega zbora vse pristaše načela, da mora v narodni obrambi pomeniti strokovnost več kot partijska zvestoba; napraviti je treba iz armade glavni steber komunističnega režima in zato mora armada sodelovati tudi pri čistki med komunisti na gospodarskem, prosvetnem, znanstvenem in kulturnem polju. Lin Piao je spravil pod svojo kontrolo tudi vse vodilne vojaške časopise, ki opozarjajo dnevno svoje bralce, da mora armada ubogati glavni odbor komunistične stranke, njegovo vojaško komisijo in seveda tudi vojnega ministra. Do sedaj še ni znakov, da bi Lin Piao imel resnega tekmeca med kitajskimi generali, zato vidijo v njem naslednika tovariša Mao.
Kriza pa ni zajela samo kitajskih vojaških krogov, razgraja tudi povsod drugod, v kulturi, prosveti, časnikarstvu, zgodovini, filozofiji, znanosti in umetnosti. Na vseh teh področjih se pojavljajo znaki, da klijejo iz tal revizijoni-stične ideje. Kamor pogledaš, lahko slutiš nevarnost revi-zijonizma, treba je samo, da si dosti oprezen in črnogled.
V literaturi se je na primer zgodilo tole: Pred leti je napisal znani kitajski zgodovinar Vu Han zgodovinski roman iz dobe kitajskih cesarjev. Vsi kitajski razumniki so pa hitro uganili, da Vu Han samo kritično opisuje sedanje razmere in ne tistih pod kitajskimi cesarji. Roman je dal glavnemu odboru povod, da je začel preganjati literate in znanstvenike, pa tudi umetnike. Prav zadnje tedne so postali žrtve te protikulturne gonje odlični komunisti, kot so akademik Teng Tho in peipinški župan Peng Čen. Peipin-ški župan je veljal do sedaj za dogmatista, pa vendar ga je zadela usoda in ga spravila iz javnosti. Ker mu ne morejo očitati drugega, ga dolžijo pomanjkanja budnosti.
Zakaj se armada bori s kulturo itd.? Glavni njen časopis je zapisal besede: “Ne smemo pozabiti madžarskih dogodkov iz 1. 1956. Ne smemo pozabiti, da se vsak upor rodi najpreje v kraljestvu duha.” Zato hoče armada sedaj napraviti red v prosveti. Na univerzah je odložila začetek šolskega leta za 6 mesecev. Sprejemnih izpitov ne bo več, ker so pomenili privilegij za otroke iz boljših krogov. Naj-prvo bodo prišli na vrsto otroci delavcev, kmetov in vojakov. Seveda bodo dobro preprešetani tudi vsi učni zbori.
Med fem je pa počila še druga bomba. 6. maja so nekateri časopisi začeli pisati o oficirjih, ki postavljajo strokovnost nad partijsko filozofijo, da pripravljajo upor in da bi radi zopet “vpeljali kapitalizem”. Kam vse to cilja, še ni čisto jasno. Kar se da zaenkrat trditi, je samo verjetnost, da v vodilnih krogih kitajskih komunistov močno vre in da se nemir polašča ne samo vojakov, ampak tudi civilistov. Glasno kričanje pristašev glavnega odbora pa priča, da se tudi vodilni tovariši ne počutijo več dobro in skušajo obvarovati svoj položaj. Zaenkrat bi se radi skrili za tovarišem Maom, ki ga obožujejo do skrajnosti. Mao sam pa molči. Ali mora, ali je prisiljen, ali je opešal? Večina v
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.

DULUTH, Minn. — Podpred-^ti v kak kokošnjak zvitega lisja-
sednik zvezne vlade ZD Hubert H. Humphrey je sicer rodom iz sosedne države Dakota, a vzgojil se je, zlasti politično, v naši Minnesoti. Označujejo ga s tremi črkami “HHH”. Kakor nihče na svetu vsem ne ugaja in ne zadovoljuje vse, tako tudi ne naš HHH ne more. Pričakovati kaj takega bi ne bilo zanesljivo, če že radi drugega razloga ne, — doslej se taki politiki in javni predstavniki držav, ljudstev in narodov še niso začeli roditi. Kadar se bodo, potem bodo druge sodbe na mestu. S tem ne mi-
ka ali pa lisico. Taki so se komunisti še v vsakem podobnem položaju izkazali. Čemu nuditi roko sleparju, če veš v naprej, da v njegovih mislih in načrtih ni drugega, kako te bo osleparil in prevaril? V tem oziru zgleda Kennedyjeva izjava otročja, ne pa kakor izjava previdnega državnika! To tudi v takih slučajih, če misli Bob, da bo s tem pridobil v javnosti več podpore. Če to, potem v izjavi ni dosti iskrenosti.
B. K. bi se moral zavedati po vseh dosedanjih skušnjah, ki so
slim zagovarjati kake napake, jih v zadnjih par desetletjih ki jih ljudje radi delamo ob j doživljali razni narodi in dežele, vsakem koraku. Omenim naj le,jv občevanjih in pogodbah s koda ena izjava, ki jo je dal pod-j munisti, da komunistom ni ni predsednik HHH pred senatnim česar za zaupati in da svobodni
odborom glede vpoštevanja in sodelovanja s . kakimi komunističnimi p r e d s t avniki glede Vietnama se mi zdi pa možata in od strani demokratičnega sveta za to HHH zasluži priznanje.
Spomladi je prišel pred javnost mladi senator Bob Kennedy, brat pokojnega predsednika Johna Kennedyja. Inteligenten mož, katoličan, po politiki demokrat in kakor govorijo o njem, zelo ambicij ozen demokrat, nekateri pravijo, da tako zgleda kakor bi politično sanjal o prvem mestu v Washingtonu. Nič na tem. V svobodni Ameriki je vsakemu odprta pot tja, le če zna najti pravo pot, pa najhitrejši politični prevoz do Bele hiše. To je čisto zadeva njegovih ambicij. Glede tega ne more imeti nihče nič proti njemu, le še srečo mu moramo želeti, razen protikandidatov za njegovo mesto. Ampak izjava, kako začeti “barantati” za mir v Vietnamu, to je pa nekaj drugega. Pri tisti izjavi je pa nekaj, če ne drugega, prav velika mera ne-
svet, kolikor ga je še, stoji na branikih zadnjih nasipov proti komunističnim nakanam, s katerimi skušajo priti do pozicij, s kaiterih bodo končno padli po svobodnem svetu ob prvi priliki, ki bi se jim nudila. Čemu torej v take politične pajdašarije?
* POGLEDI NA DRUGE ZADEVE PRI NAS IN DRUGOD. — Po dolgi zimi in hladnem vremenu, ki je trajalo skoro do srede junija, smo severnjaki počasi le privozili v poletno sezono. Okrog naših številnih jezer in letovišč je zopet vse oživelo. Vrtovi so ozeleneli, cvetlice cvetejo, voda po naših jezerih Šumija pod poljubi raznih vetrovov in vse to vabi zopet ljubitelje narave v naša letovišča. V Minnesoto pride iz vseh krajev vsako leto na tisoče in tisoče letoviščarjev. Gostiščem, motelom in drugi trgovini daje to vsako leto obilni promet. A-meriški letoviščarji so dobri potrošniki in si znajo privoščiti vse vrste zabave. Seveda to stane, a kaj to, ■— “saj smo v Ameriki,” pravijo in v Ameriki je
previdnosti, kakor n. pr. vabiti/glede zaslužka vsak dan dobro,
na k o n f e r ence komunistične predstavnike Severnega Vietnama, ki so za vse to krivi, da naši možje in fantje prelivajo ob vietnamskih zalivih in po tamkajšnjih močvirjih svojo kri. Glede tega je pa podpredsednik HHH temeljito odgovoril senatorju Kennedyju s svojo izjavo pred odborom zveznega senata, ki proučuje in zaslišuje te zadeve, radi katerih naši fantje v Vietnamu prelivajo svojo kri in umirajo v bojih proti azijatskim komunistom. HHH je takole odgovoril in izjavil glede tega: “When I became mayor of Minneapolis, I ran into some disappointing problems. I found an underworld syndicate and Murder Incorporated. But in cleaning them up I did not invite them to participate in the Police Department. The Viet Cong is not an Asian ADA. It's a well organized terroristic outfit.”
K zgorajšnji izjavi je dodal še par bolj krepkih. V tem je HHH v pravem. Povabiti komuniste v kake koalicije je isto kakor da-
dohodkov kakor solate! “And we live only once,” pravijo. S takimi gesli vozijo lepo naprej. Na en način imajo res skoro kar prav. S<ij kakor so razmere dandanes po svetu, kakor se vse tako hitro spreminja, ko ne veš, kaka nevihta zna tebe in vse postaviti na glavo, je res geslo na mestu: “Živi danes, saj jutri ne, veš, če še boš ...” Vesel in dobre volje hodi po svetu, pa pošteno in prav,” pa bo za te in za ves svet prav.
Inflacijo čutimo tudi pri nas. Vse se pomika navzgor. Zato delavske unije neprestano objavljajo nove zahteve po višjih plačah. Pred kratkim so zidarji po našem Železnem okrožju dobili povišek $1.05 na uro. Do se daj so jih razni kon traktor ji plačevali za zidarska dela po $4.45 na uro, Zdaj bo zraven še novi povišek. Vse to povzroča inflacija, ki pritiska in tlači dolar navzdol, da se z njim vedno manj kupi, zato jih morajo pa ljudje več imeti, če hočejo kaj kupiti. Poredna je ta gospodarska “ku-
'Hl
Del slovenskih narodnih noš, ki so se udeležile svečanosti Slovenskega spominskega dneva 29. maja 1.1. pri Lurški Mariji na Chardonu. Na levi strani slike sta č. g. J. Cvelbar in R. Hobart, na desni č. g. J. Godina in dr. Filip Žakelj. Na le vi poleg duhovnikov sta čistokrvna Indijanca iz Baragove dežele, katerih starše je krstil škof-misi jonar Baraga.
taiiwo SPS ¥ Stolaniia zahvaljuje
CLEVELAND, O. — Clevelandski Slovenci se že deset let spoštljivo spominjamo žalostne obletnice vetrinjske tragedije — 12,000 vrnjenih in pobitih domobrancev — in vseh padlih Slovencev v zadnji vojski in komunistični revoluciji. Koncem maja ali začetkom junija je vsako leto pri Lurški Mariji na Char-don Road spominska sv. maša za vse padle in pobite Slovence.
Do svoje smrti je pokojni škof dr. Gregorij Rožman vsako leto pri Lurški Mariji na Chardonu maševal za dušni mir tiso-čev in tisočev pobitih in padlih Slovencev. Ko nam je pridigal, nas je opominjal in nepopustljivo svaril in ponavljal ista vodila, ki so slovenski narod med zadnjo vojsko in revolucijo napotila, da se je tako odločno uprl brezbožnemu in nasilnemu komunizmu. Čas od vekomaj dosledno izpolnjuje in dopolnjuje božjo voljo, škof dr. Gregorij Rožman je izpolnil svoje poslanstvo, z njegovo smrtjo pa je med Slovenci v zdomstvu ugasnilo skupno ognjišče...
Vsi, ki smo bili takrat pri sv. maši na Chardonu, se še neizbrisno spominjamo zadnje pridige, ki jo je tam imel sedaj pokojni msgr. Matija Škerbec. Kakor da je slutil, da zadnjič daruje sv. mašo za padle in pobite Slovence, je s povzdignjenim in močnim glasom' rotil, da neomajno sledimo škofovim naukom in ostanemo složni.
Zadnja leta redno prihaja maševat k Lurški Mariji na Chardonu naš priljubljeni in od vseh spoštovani č. g. Jože Cvelbar, župnik slovenske župnije Sv. Barbare v Bridgevillu, Pa. Č. g. župnik Cvelbar je doma doživljal vse strahote okupacije in
ga”, ki ji pravijo inflacija.
Ford Motor Co. je 7 milj južno od Eveletha odprla “Fair-lane PlanVin Thunderbird Mine”. Novi načini proizvajanja in čiščenja rude bodo dali okolici važne gospodarske ugodnosti. Nad 400 novih moči bodo zaposlili, kar bo dalo okrog 11 milijonov dolarjev ljudem novega zaslužka. To pomeni za vse razne trgovine in podjetja več prometa. Ford Motor Co. bo investirala v tovarniške prostore in v rudnik nekaj nad 45 milijonov dolarjev. Za vso eveletsko okolico je to vesela vest.
— Angleže torej le pamet iz-trezuje! Tako sem vzkliknil, ko sem bral te dni poročilo iz Londona, da je javnost začela obračati po “beatniško” (po naše potepuško) oblečenim mladcem hrbet. To so mladci z dolgimi lasmi in dekleta z dolgimi ku-štrami. Zdaj, da so baje začeli propagando za čedno in prijazno in dostojno opremo. Te čedno o-blečene in lepo ostrižene in o-brite fante imenujejo “neatni-ke”. Tako torej zdrava pamet le zmaguje in zgleda, da prismojenemu in kuštravemu “beatni-štvu” bo zdaj sledila “neatni-štvo”! Hura, če je in bo tako res!
— Vsem čitateljem lep pozdrav iz Minnesote! ,
Andrejček
komunistične revolucije in potem v begunskih taboriščih so-doživljal bedo slovenskih brezdomcev. To smo vsi čutili v njegovih pridigah pri spominski sv. maši, kakor da je govoril vsakemu posebej, vsaki družini posebej, poznal bol posameznika in bolečino vsake družine in vse je povezal v bolest vsega slovenskega naroda.
Poleg duhovnika, ki mašuje, se vsako leto udeleži spominskih cerkvenih svečanosti še številna duhovščina. Letos je sodeloval tudi č. g. dr. Filip Žakelj iz Buenos Airesa. Pri sv. maši je pridigal v spomin padlim slovenskim žrtvam, popoldne je sodeloval pri slovesnih petih litanijah in pridigal o misijonarju škofu Baragi. Obakrat je sodeloval tudi č. g. Hobart od Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
Viden izraz namena spominske sv. maše je slovesno polaganje venca pred Lurško Marijo v spomin padlim in pobitim Slovencem. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev polaga venec v časten spomin svojih padlih soborcev v imenu Slovencev, ki leto za letom vedno v večjem številu prihajajo ik spominski sv. maši k Lurški Mariji na Chardonu.
Odbor Društva SPB izreka zahvalo in priznanje številnim narodnim nošam, ki vsako leto redno prihajajo k spominski sv. maši, pevcem in vsem Slovencem in Slovenkam, ki ob našem slovenskem spominskem dnevu v velikem številu prihajajo k Lurški Mariji na Cardonu, da se v spoštljivem okolju v mislih in molitvi združijo s tistimi, ki so nekoč z nami trpeli, se borili in jih sedaj ni več med nami.
Društvo SPB Cleveland
------O---:--
Spomini m Lsiisnf
Cleveland, O. — V soboto, 2. julija, je pri cerkvi sv. Lovrenca bo petih zjutraj čakal avtobus. Spravili smo se vanj in odpeljal je proti St. Clair Avenue, kjer se je ustavil pred Baragovim domom. Tam je čakal že drug avtobus, ki je pripeljal romarje iz Euelida in Collinwooda. Napolnili smo oba avtobusa, nato pa se malo pred šesto odpeljali iz Clevelanda. Vožnjo smo imeli prijetno in smo bili vsi zadovoljni, ko smo se okoli ene pripeljali v Lemont k Mariji Pomagaj.
Lepo so nas sprejeli in nam prav dobro postregli duševno in telesno. V imenu romarjev prisrčna hvala duhovnikom za lep sprejem. Prav lepa hvala tudi kuharicam za dobro postrežbo. Vsi smo imeli eno misel: Drugo leto zopet pridemo! Zelo smo hvaležni pok. Kazimirju Zakrajšku, ki je z velikimi težavami u-stanovil to slovensko versko središče v Združenih državah.
Seznanil sem se z mnogimi rojaki in rojakinjami, ki imajo naročeno Ameriško Domovino. Vsi so jo pohvalili. Srečal sem se z Mr. in Mrs. Goljuf,_ki sta doma iz Žalne pri Stični na Dolenjskem. Pozdravljata vse Šentvid-čane in druge znance. Mrs. Čepon iz Jolieta, (ki je doma v Horjulu na Notranjskem, pozdrav-
lja Mrs. Terezo Jerič v Newbur-gu, Mr. in Mrs. M. Jeretina, ki sta doma z Gorenjskega, pa pošiljata pozdrave vsem Gorenjcem, pa tudi drugim svojim prijateljem in znancem.
Vsem, s katerimi sem se seznanil, pošiljam tem potom prisrčne pozdrave.
Vsem clevelandskim in euclid-skim romarjem prisrčna zahvala za njihovo udeležbo pri romanju. Sklenimo ,že sedaj, da se bomo prihodnje leto na prvo soboto v juliju zopet zbrali in se popeljali k naši Kraljici, k Mariji Pomagaj na Ameriške Brezje v Lemont.
Vsem rojakom moj prijazni pozdrav!
Jakob Resnik
Odprl grsh ¥ Lorainu
Lorain, O. — Daši vsi vemo, da je vsakemu človeku usojeno enkrat umreti, nas vendar vest o smrti prijatelja globoko pretrese. Tako nas je zadelo tudi tokrat, ko se je po naselbini razširila novica, da se je poslovila za vedno od nas rojakinja Frances Bresak, stara 78 let, članica in tajnica Društva Jutranja zarja št. 46 SDZ, Podr. št. 40 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Cirilu in Metodu in odbornica Gospodinjskega kluba pri SND v Lorainu.
Pokojna je zapustila sinove Josepha, Anthonyja in Williama ter dva vnuka. Doma je bila v Lescah na Gorenjskem, od koder je prišla leta 1906. Mož Anton ji je umrl leta 1933. Zaposlen je bil kot toliko drugih v National Tube Co. Pogreb pokojne je bil 5. julija dopoldne s sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda, ki jo je opravil župnik rev. A. Rupar.
Ga. Frances Bresak je bila zavedna Slovenka, polna vneme za slovenske organizacije, pri katerih je sodelovala skozi dolga leta požrtvovalno in nesebično. O-hranimo jo v lepem spominu! Njenim otrokom in vnukom naše sožalje, njej pa večni mir!
L. Balant -----o------
Škof bi rad posredoval med farmarji in poljskimi delavci
RIO GRANDE, Tex. — Katoliški škof Modeiros se je ponudil za posredovalca v mezdnem sporu med sezonskimi delavci ob ameriško-mehiški meji in farmarji. Delavci so včlanjeni v dveh unijan, mlajša med njima je že sprejela škofovo ponudbo. Delavci dobivajo sedaj kakih 80 centov na uro, hočejo pa imeti uradno minimalno m e z do $1.25. Ako bo šlo vse po sreči, se bodo pogajanja začela še ta teden. Med tem bodo pa delavci vprizorili par demonstracij, to je, šli bodo na božjo pot preko meje v Juarez.
—----O------------ !
Več dečkov kot deklic
NEW YORK, N.Y. — Skoro v vseh deželah se rodi povprečno več dečkov kot deklic, vendar je povprečno povsod več žensk kot moških. Vzrok temu je, da v de-tinski dobi umrje povprečno več dečkov kot deklic.
E-ixxTXXXIxfcxxxixxIxxxxxxxxlITTTTTTTTTTTTTTYgTTYTTTTTI
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST

“Kajne, kajne, da voli tudi nekaj zaležejo,” se je oglasil Žor-ga, ki se mu je dobro zdelo, da je pohvalil njegove vole konjar, katerega je više cenil kakor sebe.
• • •
Kakor še nikdar, je sedel drugo jutro Marko sam za Podlipnikov© mizo. Namesto z žganci in mlekom, so mu postregli z juho, s kuhanim in pečenim mesom in vina je postavil sam Cena predenj. Je pojedel juho, mesa se je komaj pritaknil; na prigovarjanje Ance ga je spravil s pogačo n potico vred v torbo. Tudi z vinom si je komaj omočil usta.	(
Tesno mu je bilo in tiščalo ga je v grlu.
Kako bi ga ne!
Na dvoru so stali, za na pot pripravljeni, trije paiizarji. In Cena in Miha in še dva vozarja so jih pregledovali, vsi v jer-hovini in visokih škorhjicah. Še stari Joža jih je njim nd čast obul; morda pa zato, da se je bolj živo spominjal svojih mladih dni, ki jih je preživljal na cesarskih cestah. Konjar Tomaž, katerega je Podlipnik povabil na jutranjo odhodnico, pa tako ali tako ni nikoli pasel konj v f ase vini in coklah, da se je ločil cd drugih pastirjev. Konj je konj; kje za njimi so voli in krave in drobnica.
Vsi v jerhovini in škornjicah, samo Marko v raševini in coklah. Marko, ki se je že v otroških letih zavedal, da se mora maščevati nad cesto-, ki mu je ubila očeta.
“In če se pretrgam, bom privozil s svojim vozom in s svojimi konji iz Trsta na Dunaj, preden se bom ženil.” Spomnil se je Ančke.
“In še za mamo, ki v giobu leži, in še za Ančko. Da mi ni očeta povozilo, bi danes že oba vozarila in Primožev Marko bi lahko čez nekaj let vprašal tudi za Podlipnikovo Ančko. Tako pa pase njene jarce in si zeli, da bi Ančka ne bila Podlipnikova.” Kako naj bi jedel, saj je skozi stisnjeno grlo še dihal težko. Od ovčarja do vozarja je dolga pot, od vozarja do gospodarja še daljša.
“Pa vendar. —Če se tudi pretrgam, ne stopim prej pred oltar z nobeno, dokler ne prevozim s svojo lastno vprego od morja na Dunaj. —Prevozim! Za ata, za ttiamo, za Ančko, zato, ker ne bo moja.”
Volkun, ki je že dlje časa stal pred njim s povešeno glavo-, ga je sunil z gobcem v koleno in ga spomnil, da morata gnati.
Marko se je poslovil od vo-zarjev in jim voščil srečno pot in oni njemu srečno planino.
Gospodarju si ni upal ponuditi roke. Pa mu jo je Cena sam in ostro mu je pogledal v obraz: “Kaj si umaknil oko in zakaj se ti tresejo lica?”
‘Bi rad šel z nami?”
“Sami veste, kako.”
“Saj si še mlad. Počakaj še nekaj let.”
“Naj čakajo drugi, jaz ne ntegnem. Srečno pot!”
V dir je napodil jarce z dvora, da se je prej odtrgal.
Podlipnik pa je s praga še Pogledal za Markom, tako mu Je bil všeč, in rekel ženi, ki je Prišla klicat h kosilu: “Anca! Kako se včasih narobe naredi na svetu. Če bi se temule fantu he bil oče povozil, bi bilo morebiti tudi pri nas drugače, kakor bo; pa, kar je, je.”
“Tiho bodi!” mu je pošepe-tala žena, “Ančka sliši.”
“Prej bi bila opozorila, sedaj Sern že rekel, pa sam vem, da bi bilo bolj prav, če bi ne bik” “Jest!” je poklical h kosilu in Prvi stopil čez prag.
* * *
Plevice na polju so se plazile po razorih od Save prot Pečem, da so vedno in vedno lahko pogledale na pot čez Vrh.
Moškim, ki so obsipali krompir, so uhajale oči od motike in prsti prav tja.
Konje in vole so zganjali na Rebri, da jih ženejo čez Vrh v planino.
Za uzde so jih vodili iz vasi na Vogel, kjer se zlivajo vse steze in vsi kolovozi v širok pas, v pot čez Vrh, ki se vzpenja preko neporaslih, sivih melin in se, kakor se je odtrgala iz zeleno porasle Rebri, zgubi med skalami pod Vrhom, se požene še preko lesene škarpe čez Brunk in se pod križem na Krniškem vrhu prevesi v Zavrh.
Krniška pot čez Vrh, edina vozna pot, ki je speljana čez razdrapani greben Peči, se odtrga od ceste, ki veže vasi, pri rodinskem znamenju, v katerem uči sveta Ana deklico Mater božjo molitev peti, preseka ozek pas polja, udre skozi plot ha Reber in zavije nad Deli v rahlo napetem, loku na Vogel. Do sem je kolovoz, ki se sam nasiplje s prstenim gramozom. Od Vogla naprej pa se včasih razširi kakor cesta, in je tako zbrušena, da blesti v jasnem popoldanskem soncu na Kranjsko polje; v vasi pod sabo in v Blejski kot pa kar bode v oči.
Od križa na Vrhu, s katerega pogleduje bogec z enim očesom na tiste, ki prihajajo po poti prek melin, z drugim, bolj zaskrbljenim, pa na tiste, ki odhajajo Zavrh, se vidita, kadar ni megleno, Ljubljana in Krim.
Konj, ki je zvlekel prazen voz na Krniški vrh, je prestal pre-skušnjo za pred najtežji parizar.
In kadar vozijo nastil in drva po tej poti v dolino-, zavirajo v nekaterih krajih na vsa štiri kolesa; in kamen in železo zacvilita včasih tako-, da pri srcu zaboli.
Zganjali so konje na Vogel. V Delih je zbiral Boštjan vole. Samo večji zvonci z nizkimi glasovi so pozvanjali v polje in sko-ro vsaka žival je imela svojega varuha. Preld leti jih je izučilo, ko so vprav nad škarpo pričeli konji ritati, podrli ograjo in zbili kobilo z žrebetom vred v mel. Oba sta se ubila.
Že dvakrat je prepasel Žorga vole za plotom sem in tja in tudi konji so bili že davno vsi zbrani, le Podlipnikovih ni bilo od nikoder in Tomaža tudi ne.
“Z bahaškimi vozarji žre in nas pusti čakati,” je zabavljal Podrobar: “Da ga sram ni.”
Pod vasjo- so počili biči in Tomaž je prijezdil na neosedla-nem žrebcu na Krniški rob. Pustil je, da sta ga Joža in Ce-nek, ki sta vodila vsak svojo kobilo z žrebetom, prehitela, sam pa je z bičem odzdravljal voza-rjem.
Žrebec je zarezgetal. In na Voglu in na poti pod vasjo so se mu odzivali številni rezgeti.
Parizar ji so zavili z ozke vaške poti na veliko cesto. Vozarji so zavriskali in pognali v tek.
Fantje pri konjih na Rebri so jim vrisk vrnili in mirili nemirne konje.
V Pečeh je pasel Marko. Ni zavriskal. Žalosten je gledal za drdrajočimi parizarji, ugledal pod Rodinami na Muhovčevi njivi Brkovčevo Franco-, ki je mahala Mihu v slovo, in sklenil, da ji ne bo nikoli več nagajal.
“Saj jima je hudo. Pa kaj marata. Ko si Miha nekaj prisluži, se bosta lahko vzela. Zakaj ni Ančka njena sestra!”
Tomaž j-e prijezdil do svoje črede.
“Zadnji prideš,” se je obregnil srenjski Špan ob konjarja.
(Dalje prihodnjič)
SMfHišiCA DOMuvina.
Spomini ruskega vohuna Gordona Lonsdala
Prva žrtev pri pisanju takih spominov je najbolj verjetno — itesniea.
Gordona Lonsdala so “nekega sivega jutra” maja 1964 zamenjali Britanci na mejnem prehodu v Berlinu za svojega vohuna, posrednika Penkovskega, Grevilla Wynna. Do zamenjave je prišlo po dolgih, zapletenih in skrivnostnih pogajanjih, na katerih Britanci — vsaj uradno •— niso hoteli priznati, da je Greville Wyenne njihov vohun ali da je sploh vohun.
Uradno je bil Wyenne žrtev sovjetskih intrig. Britance pa »je skelelo, da so morali izmenjati “lažjo ribo” za dosti “težjo ribo.” V tem primeru je bil “težja riba” Gordon Lonsdale alias Konon Trofimovič Molodi. Pri tej zamenjavi je igral pomembno vlogo ameriški odvetnik James B. Donovan, ki je že prej posredoval pri zamenjavi enega najpomembnejših sovjetskih vohunov na zahodu Abela za sestreljenega ameriškega pilota izvidniškega letala U2 Gary-ja Powersa.
Že Lonsdalova osebnost je sporna. Na Zahodu trdijo-, da ni res, da bi se bil rodil kot Gordon Arthur Lonsdale v Ontariu v Kanadi 1. 1924, da bi bil I. 1932 odpotoval iz Kanade s svojo- finsko materjo in očimom na Finsko, da bi bil dospel na Poljsko v Lwo-w, da bi se bil pozneje pridružil poljskemu odporniškemu gibanju in podobno. Skratka, da Gordon Lonsdale ni bil nikoli Gordon Lonsdale, ampak čistokrvni Rus Konon Tro-flmoivič Molodi. Toda to ni tako- zanimivo, kakor je zanimivo pisanje tega vohuna, nekdanjega pomočnika polkovnika Abela v ZDA, o razmerah na zahodu, predvsem o odnosih v krogih zahodnih obveščevalnih služb.
Očitno je, pravijo zahodni komentatorji, da bi Lonsdale (oziroma tisti, ki so pri njegovih spominih botrovali) rad diskreditiral zahodne obveščevalne službe in zasejali razdor med A-meričani in Britanci, Britanci in Nemci, Nemci in Američani itd. Lonsdale zaničljivo piše o ameriški FBI. Trdi, da zna preganjati gangsterje in tihotapce alkohola, da pa je brez moči, kadar se znajde pred dobro organizirano vohunsko mrežo.
Tudi britanska obveščevalna ni dosti boljša. “Nikakor ni prvovrstna policijska organizacija in ni kos dobro izurjenemu in izkušenemu obveščevalnemu oficirju, ki ga navdihuje ljubezen do načel in domovine.” In vendar je dejstvo-, da je britanska obveščevalna služba Lonsdala ujela. Toda to se ne bi zgodilo — trdi Lonsdale — ko ne bi bil izdan.
Poleg kritike ameriških razmer je v knjigi tudi mnogo trditev o korupciji v vrstah britanske policije, o neobjektivnosti britanskih sodišč, o pomanjkljivostih britanskega kazenskega sistema in o položaju Britanije v svetu, ki je prav malenkosten v primerjavi z vplivom dveh velikanov — ZSSR in ZDA.
Na to knjigo je odgovorila a-meriška (in verjetno tudi britanska) stran z objavo “Listin Penkovskega,” ki naj bi diskreditirale sovjetsko vodstvo in sovjetski sistem. Toda najbolj zanimivo v Lonsdalovi knjigi je to, da vsebuje precej podatkov o izdajalcih -na zahodu, ki vohunijo za Sovjetsko zvezo. In to o ljudeh, ki delajo v zahodnih obveščevalnih službah. Nekateri podatki o- domnevnih izdajalcih so baje dovolj podrobni, da bi jih bilo mogoče na osnovi teh podatkov identificirati, medtem ko so podatki-o drugih bolj megleni.
To je seveda precej presenetilo zahodne kroge, ki si to razlagajo na razne načine. Nekateri menijo, da so ti podatki zato vneseni v spomine, da bi bili “poplačani stari računi” z dvojnimi
agenti, to je takimi ljudmi, ki so delali za obe strani in zdaj niso več koristni ne potrebni. Drugi si spet razlagajo te podatke tako, da je namen knjge zmesti zahodne obveščevalne službe, ki bodo morale vsako zadevo posebej preiskati. Tretji spet menijo, da so ti podatki namenjeni zahodni javnosti, ki bo ob njih pomislila, da utegne biti nekaj vendarle res. Skratka: sejati razdor v nasprotnikovih vrstah. Toda to so zgolj domneve.
Dejstvo je, da smo na pragu nove “literarne” dejavnosti, ko vohuni pišejo svoje spomine. Spomini vohunov in obveščevalcev niso nič novega. Toda v preteklosti so pisali spomine, ko so bili že upokojeni (če so učakali tako visoko starost). Navadno so ti spomini izšli davno po dogodkih in niso neposredno vplivali na trenutno dogajanje. Predvsem pa so jih pisali vohuni sami.
Zdaj vse kaže, da jih pišejo obveščevalne službe — ali če že ne naravnost pišejo, vsaj dosti prispevajo pri pisanju — s popolnoma določenim namenom: politično diskreditirati nasprotno stran. In kakor v vojni, tako je tudi v tem primeru verjetno prva žrtev — resnica.
Težko je reči, da bo takšna literatura prispevala k zboljšanju odnosov med vzhodom in zahodom. Preveč je enostranska in sovražna, da bi lahko blagodejno vplivala na te odnose.
Marsikaj se je že spremenilo v svetu mednarodne špijonaže. Danes obletavajo svet “vohunski” sateliti. Če so amer. astronavti povedali, da so s prostim očesom videli brazde, ki jih puščajo za seboj ladje na svetovnih oceanih, koliko lahko zabeležijo fotografske kamere v satelitih! Morda je bolje, da nasprotniki vedo drug o drugem čimveč, da se ne bi spozabili in storili kakega nepremišljenega koraka, ki bi pahnil svet v prepad. Morda je bolje zamenjavati vohune kot jih streljati. Morda jih je celo bolje odlikovati, kakor sta bila odlikovana polkovnik Abel v Sovjetski zvezi in sestreljeni pilot Gary Powers v ZDA. Toda nikakor ni bolje pisati “spominov,” katerih glavni cilj je čimbolj oblatiti nasprotno stran, da ne bi morda kdo pomislil, da se pri teh rečeh metode in sredstva nikjer v svetu bistveno ne razlikujejo.
B. P.
.!.
“ljudske vojne”, kot označujejo pri njem veliko zaslužijo, blaga rdeči Kitajci sedanje vojskova- z malim zaslužkom se pa rade nje rdečih v Vietnamu, mogoče izogibajo. Tako je v Jugoslaviji,
dobiti le, kadar se “ljudstvo zanaša na svoje lastne sile”. Nobena zunanja pomoč ne more nadomestiti pomanjkanja podpore domačega prebivalstva, trdi rdeče glasilo v omenjenem u-vodniku. Ta uvodnik tolmačijo proučevalci položaja na Kitajskem kot opozorilo Peipinga, naj Vietnam ne računa na neposredno kitajsko pomoč.
Isti dan je kitajski zunanji minister Chen Yi na velikem javnem zborovanju v Peipingu razkril, da je Kitajska poslala vojaške okrepitve na kitajsko mejo, med tem ko se prizadeva za omejitev mednarodne napetosti v Evropi, kar razbremenjuje Združene države in jim daje prostejše roke v Vietnamu. Kitajec je Moskvo naravnost dolžil zarote z Washingtonom proti Kitajski in Vietnamu. Tudi letalski napadi na področje Hanoi-Hajfong naj bi bili posledica tihega ameriško-ruskega soglas-glasja.
Zahodna poročila trdijo, da so Rusi poslali na kitajsko mejo 5 divizij svojih oboroženih sil z drugih področij Sovjetske zveze.
tako je tudi v Moskvi.
Zgodilo se je pa, da moskovske prodajalne alkoholnih pijač malo zaslužijo pri pivu, veliko pa pri vinu, vodki in drugih žganih pijačah. Zato ni v Moskvi piva ne pozimi ne poleti, zato pa dosti vodke, šampanjca in podobnih dragih vin. To nadlego čuti ruski konsument že desetletja, režim ve zanjo, toda tudi zanikrnost že kljubuje desetletja. Pomanjkanje piva čutijo posebno turisti iz tujine. Časopisi
Moški dobijo delo
STROJNA DELAVNICA IŠČE NARAVNALCE STROJEV
za vrtanje, drobljenje, brušenje in podobne drugovrstne operacije. Lepa prilika na napredovanje. Veliko nadur. Obrobne koristi.
ENCORE MFG. CO.
4310 Carnegie Ave. Telefon 431-1043
(Po 6. uri zvečer kličite M. M. Marcus — YE 2-6757)
(135)
kritizirajo, toda ne obetajo nobene spremembe.
Sedaj so ameriški vojaki večji
WASHINGTON, D. C. — A-meriški vojaki v drugi svetovni vojni so bili povprečno za nekako tri četrtine palca višji od o-nih v prvi svetovni vojni.
MALI OGLASI
V Moskvi nimajo piva
MOSKVA, ZSSR. — V vseh komunističnih državah je trgovina organizirana tako, da posamezne prodajalne, ali gostilne lahko izbirajo blago, ki ga postavljajo naprodaj. Seveda skušajo spraviti v promet blago, ki
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
Iščemo gospodinjsko pomočnico za en dan v tednu v bližini cerkve Marije Vnebovzete. Mal dom, 3 odrasli, čiščenje1, malo pranja. Kličite IV 1-3950.
(135)
® 2 lastno si
Rdeča Kitajska ne misli poslati svojega vojaštva v Vietnam, ker je mogoče “ljudske vojne” dobiti le, če se “ljudstvo zanaša samo na sebe”.
TOKIO, Jap. — Glavno glasilo Kitajske komunisitične partije je v uvodniku zapisalo, da je
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, naj-višja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo-, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu PO 18. JULIJU od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain Ave.)
(137)
Iščemo pomočnico
za splošna dela, 2 dni na teden, pri Van Aken Rapidu, angleščina potrebna, mora imeti priporočila Air condition. Kličite WY 1-2751.	(135)
Oeio za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
ZA SAMO
NA TEDEN
PIVOM
Kličite za domačo predstavo Kličite ob vsaki Pri ^2 ^
AKRON 434-4411
Zabavno je pritisniti na p.po in gledati, kako teče sveže, šumeče pivo gladko v Vašo čašo. Družba se res razživi ee morejo Vaši gostje osebno priti k “BEER-BAR” in si sami natočiti pivo pri pipi. Prihranite 67% samo na ceni piva in uživajte ugodje in prednosti postrežbe s prijetnim, hladnim, svežim pivom! To je razljika!
Izposodite si! Kupite! Vzemite v zakup!
Če porabite tri steklenice piva povprečne cene na dan v Vašem domu, IMATE LAHKO TA DOMAČI “BEER-BAR” s četrt soda Vašega priljubljenega piva nastavljenega ob vsakem času.
J & D DISTRIBUTING, INC. 2869 W. 25th, Cleveland, Ohio
J & D DISTRIBUTING, INC. 765 N. Main, Akron, Ohio
NAME ..... ADDRESS CITY ...
PHONE

Bartender
Sober — Part Time. Must speak English.
CARL S CAFE 1301 Marquette Rd.
EN 1-8997	(x)
OPERATORJI STRUŽNIC OPERATORJI DROBILNIK STROJEV
HELI-ARC VARILCI SPLOŠNI STROJNIKI
Samo izkušeni. Dobra plača od ure, bolniško zavarovanje, splošno zavarovanje, plačane počitnice. Veliko nadur. Dnevno delo.
ROYAL MACHINE & TOOL CO.
700 E. 163 St.
(137)
MACHINISTS
TKE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
Posestvo naprodaj
Moderna hiša in tri akre dobre zemlje za vrtnarstvo se proda po zmerni ceni; po želji tudi pohištvo. To se nahaja v Perry, Ohio, Blackmore Road prav blizu glavne ceste Rt. 20. Vse je obdelano za letos. Se tudi zamenja za eno ali dvo-družinsko hišo v Euclidu ali v okolici. Vredno, da si ogledate. Prosim samo resni kupci kličite 259-4744 North Perry.
(x)
Naprodaj
Dvodružinska hiša (duplex) na E. 64 St., v bližini Sv. Vida. Naprodaj radi selitve. Odlično zgrajena. Ena stran oddana stranki že več let. Kupec se lahko vseli takoj. Kličite 942-7278.	(132)
V najem
4 neopremljene sobe, zgoraj, na 18804 Ironwood. Samo odraslim. $72.00. Kličite KE 1-4248.
(135)
V najem
4 neopremljene sobe, zgoraj, na 493 E. 140 St. Samo odraslim. $60.00. Kličite 486-7917.
(135)
Naprodaj
Šestsobna enodružinska hiša, garaža za 2 kare, blizu cerkve sv. Kristine. Kličite RE 1-8263.
(133)
V najem
Oddamo opremljeno stanovanje, spalnica, kuhinja in kopalnica. $15.00 tedensko. Kličite UT 1-4330.	(135)
V Euclid
Naš najboljši kup, nova dvodružinska hiša 5-5, $28,900.
V fari sv. Križa
Tridružinska hiša, dobra investicija. $39,500.
Tridružinska
Gor na griču, blizu cerkve, bus linije in trgovin, $29,900.
Nova cesta novih domov gradimo blizu Chardon Rd., v Euclid. Zidane ranch hiše po $25,900 in več.
Za več informacije kličite UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(135)
TURRET
LATHIS
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(132)
Kadar konfete ali prodajate posestvo,
se s polnim zaupanjem obrnite na naj starejšega, izkušenega slovenskega posrednika
JOHN KNIFIC REALTY
820 E. 185 St. IV 1-9980
Imamo vedno veliko izbiro hiš, dajemo neobvezna pojasnila.
Išče delo
Iščem delo kot kuhinjska pomočnica za delni čas. Kličite 531-6129.	(133)
Hiša naprodaj
Enodružinska, prostorna, 3 ali 4 spalnice, dnevna in jedilna soba, zajtrkovalnica, zaprta veranda, klet, garaža. Vse na novo prebarvano. Na Neff Rd. Kličite 481-6087 po 4. uri.
(134)
Naprodaj
Poslopje s 3 stanovanji in, trgovino. Najemnina za stanovanja je $170 mesečno. Na 1171 E. 74 St. Dobra cena za hitro prodajo. Kličite 261-4506 ali 361-4362.	(134)
Sobo se odda
Oddam opremljeno sobo priletnemu moškemu s hrano ali brez hrane, na Kildeer Ave. Kličite KE 1-4301.
AMEKISKA DOMOVINA,
1
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
Naslednje dni je oče Dag spet pričel hoditi okoli s trdnim korakom. Marsikatera nesreča ga je bila v teku let pritisnila ob tla, toda vedno znova se je vzravnal. Kaj je bil tudi zdaj ta neuničljivi starec v vzponu?
Na obisk je prišel major in pravil o deželnem zboru, ki se je prav zdaj vršil, in predvsem o dogodkih v deželi in zunaj v svetu. Pravil je o vojni s Švedsko, ki jih čaka, in staremu svetoval, naj da vse orožje na kmetiji očistiti, vliti krogle in naj se vadi v streljanju.
Ali so bile majorjeve besede ali kaj drugega — zgodilo se je nekaj, kar se že leta ni bilo pri-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MACHINISTS
Rapidly expanding near North Side Plastic Manufacturer has immediate requirement for men to operate Bench Lathes on a permanent basis. High school or technical school adu-cation a Must. Top wages. Overtime. Benefits include: Vacations, hospital insurance, monthly bonus-profit sharing. Non,-union shop.
: '	Please apply at
CHICAGO GASKET £0.
r 1271 West North Ave.
I ;	Chicago, 111.
Phone 486-3060
(132)
BAKER
Needed at once, on bread and rolls. Starting salary $140.00 a week. Permanent. ME 9-2266
(132)
MALE HELP
CARPENTERS
Evanston, 111. S. Dodge and Church Sts. Evanston, 111. Phone 273-4313.
(132)
STORE FOR RENT
CORNER STORE FOR RENT 20x40. Northwest side. Excellent Location. 5343 W. North Ave.
For Information Call MU 5-9386.
(132)
petilo. Zgodaj naslednjega jutra sc videli Daga, kako je s puško stopal preko dvorišča proti paš-: nikom in izginil v gozdu. Ko se je proti večeru vrnil, je prinesel s seboj cel sveženj kokoši. Majorju ni rekel drugega, kakor da je bil v gozdu. Ni pa mu izdal, da je preizkušal svojo staro strelsko umetnost. Tokrat je major kmalu odpotoval, n a Bjorndalu ni bilo več tako prijetno kot sicer.
Dan po majorjevem odhodu je stari zgodaj vstal, in čeprav se je teden šele pričel, se je obril in šel ven na sprehod, kakor pred tremi, štirimi leti. Potem je šel v svojo spalnico, odpri veliko skrinjo in brkljal nekaj po enem izmed manjših predalov, nato je odšel v hlev in naročil Syverju, naj pripravi konja in voz. Stari je vstopil in se odpeljal. Na Hammarboju so bili sila začudeni, ko je stari Dag zavil s poti, zapeljal pred hišo in izstopil. Vse, ki so prišli
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
RESTAURANT WORK Full or part time in Drive-in. No age barrier. 11 AM to 5 PM to 12. Apply
Charlie Diamond 10000 W. Grand Avenue Franklin Park
_____________________032)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER COOK
3 p.m. to 9 p.m. Monday thru Friday. Intelligent, mature woman capable of and interested in — Supervising 3 school aged children. Assuming entire responsibilities for ordering household supplies and groceries. Preparing evening meal. Location near Deerfield. Own transportation necessary. Other help. Salary to beat all other offers, call
869-4700
Mrs. SIMON 8:30 A.M. to 5 P.M.
(132)
REAL ESTATE FOR SALE
LOMBARD, ILL. BY OWNER Spacious all Brk. ranch. 3 bdrms., 2 bths., fin. bsmt., bar, air-cond., 2 car gar., built-in kitch. Family room with fireple., w-w crptg. Lge. lot $35,000.	629-2760
(132)
3 APARTMENT BRICK BLDG. 1-3 — 1-5 — 1-6 By Owner
2 car garage. $34,000 Phone: 539-9644
(132)
MALE HELP
AMERICAN MONORAIL
HAS OPPORTUNITIES FOR
ELECTRICAL	MECHANICAL
STRUCTURAL	ENGINEERS
AND
DRAFTSMEN
With Manufacturer Of Material Handling Equipment i Day Shift — Steady Employment — Top Benefits Excellent Fringe Benefits Apply in person or write:
AMERICAN MONORAIL GO.
1111 East 200	Cleveland 17, Ohio
I	An Equal Opportunity Employer
(132)
FACTORY WORKERS
Due to our expansion program, we have immediate openings leading to permanent positions in paperboard mill for qualified applicants.
EXCELLENT WAGES AND FRINGE BENEFITS Rotating shifts.
APPLY IN PERSON — OR CALL 617-687-7108
THE MEAD CORPORATION
250 Canal Street, Lawrence, Massachusetts An Equal Opportunity Employer
iz hiše, da bi ga sprejeli, je prijazno pozdravil in staremu Or-nu je stisnil roko; bilo mu je že čez osemdeset let, bil je Anin vnuk in — Unin oče.
Vsi so ugibali, kaj neki obisk pomeni. Stari Orn je sedel k mizi, Un je prinesla žganja in dva kozarca za Daga in Orna.
Daga ni zanimalo to, kar mu je pravil stari Om o vremenu in pomladi in o delu na polju.
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
ALTERATIONS WOMAN Expd. only. Full time. N. Michigan Ave. High fashion specialty store. MI 2-6559
_______________ (132)
MANICURIST
Part time. Thurs., FrL, and Sat. Near North side beauty salon. Must have experience. Good salary. PH. 549-8836.
(133)
MALE HELP
Prod AI10 Welders Ga^ig Piisieh Operators £aek Piinsh Operators Oope Shear Operators Fewer Press Operators
Qualified People Can Expect ABOVE AVERAGE INCENTIVE EARNINGS PAID INSURANCE EIGHT PAID HOLIDAYS And Many Other Fine Fringe Benefits
WE ARE NOW HIRING FOR THE ABOVE POSITIONS
Apply
General American Traits. Oorp.
4405 Euclid Ave.
East Chicago, Ind.
An Equal Opportunity Employer
(134)
CRANE OPERATORS
3-5 years experience. Scrap metal yard. Operate Ohio crane.
200 W. 87th St.
VI 6-7050
(133)
UPHOLSTERERS WANTED Experienced only. Steady work. Good pay. See Mr. Wilson. SUMMIT FURNITURE 225 W. Hubbard	467-0663
(134)
Njegov ostro rezani obraz je bil rahlo sklonjen. Končno je stari Orn vstal in pri mizi sta ostala samo še Un in Dag. Če stari ni imel na srcu ničesar, kar bi lahko povedal Ornu, ničesar o kmetiji in gospodarstvu, potem ga je gotovo težila skrb in hotel je govoriti z Un — morda o tem, naj pride na Bjorndal in Adelajdo nekoliko potolaži. Kdor je vajen občevati z redkobesednimi ljudmi, se nauči marsikaj uganiti.
Tudi Un in Dag nista veliko govorila, toda medtem ko sta tako sedela, je vstopila Unina hčerka. Bila je stara osemnajst let in neverjetno podobna svoji materi. Prinesla je k žganju majhen prigrizek, se poklonila pred starcem, postavila stvari na mizo in spet odšla.
Bil je to le majhen vmesni dogodek, brez besede; in vendar se je Unino čelo močno nagubalo, njen pogled se je izpre-menil. Takoj nato je povesila oči in pričela spet govoriti, tiho, z dolgimi odmori med besedami
—	o Adelajdi, o vremenu in gospodarstvu. Stari ji je tu pa tam le z besedo odgovoril, sicer pa je bil molčeč in nekam odsoten.
Nenadoma je vstal. “Domov moram,” je rekel. In ko je odšel
—	ali je kdo na Hammarboju vedel, zakaj je bil molčeč in nekam odsoten.
Un ga je bila spremila v preddverje. Tam je obstala in dolgo gledala za njim. Njene oči so bile nekam sumljivo bleščeče. V izbi je bila opazila, kako so se Dagove oči, kakor so tudi bile skrite' pod obrvmi, zableščale, ko je vstopila njena hčerka. Ko je postavljala na mizo, jo je celo naglo pogledal v obraz; in ko je odhajala, se je naglo ozrl za njo. Un Hammar-bojeva je poznala ljudi do dna in v svojem življenju je bila videla že marsikak pogled.
“Ubogi stari Dag” je zašepetala predse, ko je voz izginil med griči. Ko se je okrenila, da bi odšla nazaj v hišo, se je še enkrat zamišljena ustavila.
“Da, da,” je zamrmrala, “saj nima niti sedemdeset let.”
Po smrti svojih otrok, se je mladi Dag izogibal svoje sobe, da, zdelo se je, da se izogiba tudi Adelajde. Večinoma je bil zunaj v gozdu; in če je prišel za nekaj časa domov, tedaj je prenočil v “stari hiši”. Zaradi nevarnega orožja je bil vstop v to hišo otrokoma prepovedan,
zato ni bilo tam ničesar, kar bi ga moglo spominjati nanju. V Daga je prišlo nekaj mračnega in divjega, da so se ljudje prestrašili, če so srečali njegov pogled.
Adelajda je mislila na svojo skrb, na svojo izgubo in — na samo sebe. Stari na bodočnost svojega brezmejnega posestva in na svoj rod — na novo, zdravo življenje. In mladi Dag — ali je on sploh mislil?
3
“Povsod si že bil — tudi na visokih gorah,” je rekel stari Dag. “Si že videl Mrtvaško goro?”
“Ne,” je odgovoril mladi, “ne poznam gore s tem imenom.”
“Baje je gori videti, kako ji je ime,” je rekel stari. “Menda tvori mejo naše posesti proti severu. Prišel sem daleč na sever — toda ne tako daleč. O gori mi je pravila Ana.”
Vse to je bil Dag že zdavnaj pozabil — ni zbiral rekov in pregovorov.
V bjorndalskih gozdovih vse poje. Veter in voda in ptiči. V vseh potokih zveni, v vseh drevesih doni in vsa ptičja grla cvrče, žvrgole in prepevajo.
Preko' mahu previdno^ hodi mladi Dag. S puško na jermenu, z nahrbtnikom z živežem in strelnimi potrebščinami na hrbtu, s psom na lahnih šapah pred seboj, za seboj, okoli sebe. Niti eden od obeh se ne oglasi, ko hodita skozi rahli, pomladansko vlažni veter, ki tako mehko veje preko zemlje in tako lahno in visoko šumi nad gozdovi.
Tu leže, daleč stran od kmetije, v gozdnem miru močvirja. Severno od močvirij se prične pokrajina dvigati. Toda čim višje stopata, tem redkejša so močvirja — višine so poraščene z redkimi borovci, za njimi pa leži kamenita pustinja. In za njo se dviga skalni svet visokih gora — sklad nad skladom do neba.
Na kraju, kjer se je Dag ustavil s svojim psom med borovci na skalnem griču, da bi počival, so se v sončnem svitu bleščeče dvigala stebla borovcev, kot bi se zlati tempeljski stebri dvigali proti modremu nebu Visoko v borovcih je zvenel in pel veter, in če je veter narastel, so stebla nekam temneje zvenela. Tu gori je bil veter suh in nič več tako topel kot v gozdovih. V njem je bila sled zimskega vetra. — Gotovo je prihajal s se-
LE KAJ TAKO ZIJA? — Pelikan je na široko odprl svoj klun. Kaj ga je k temu pripravilo, slika ne pove.
vera, z visokih gora, kjer je še1 gospodarila zima.
Pes je vohljal neobičajni vonj vetra in pogledal Daga. Tudi ta se je bil zadnje čase izpremenil. Nikoli več ga ni prijazno pobožal, ni ga popraskal za ušesom, ni. mu dal več prijazne besede
prijetno biti njegov pes.
Dag je vstal, globoko zajel sapo, si nadel puško in nahrbtnik in šel dalje — na slepo, naravnost vetru nasproti.
Doslej se mu v življenju še nikoli ni bilo nič ponesrečilo. Da njegov brat je izginil; toda
in — le redko je oddal kak strel, to ga ni zadelo v živo. Tudi mati
Sedel je nepremično in topo strmel predse, ne da bi kaj videl. Niti tega ni bil opazil, da mu je lizal roko. Prav nič več ni bilo
in teta Doroteja sta umrli; tok življenja je tak, da stari ljudje umirajo.
(Dalje prihodnjič)
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20 trajno kodranje iz naše velike, sveže zaloge . . . Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lepši kot kdajkot:, lažje, si jih boste uredili — (tudi če so fini, suhi, sivi, beljeni alli barvani). To je zajamčeno.
Govorimo slovensko!
damski frizerski salon
IZGLEDATE VEDNO NAJ-PRIKUPLJIVEJšE S TRPEŽNIM DUVAL TRAJNIM KODRANJEM
Svetovno najboljše
TRAJNO KODRANJE PO REDNI CENI $20, PRI NAS
.45
s» 54
vključno umivanje, friziranje in striženje
SAo ko™ Sl- $3e0nO k‘aTJfih le6” ^S^frizTrSe ta 	—		 ^	striženje	
CLAIROL BARVANJE VKiJacno umivanje in	SROO friziranje	w	
Stilirano umivanje, friziranje $ < vŠTTTT	« 1 Sn ta, kremasto splakovanje...	« J Strokovno striženje v | ou	
Area DOWNTOWN	
DOWNTOWN	i-vr*F r/"i406 EUCLID AVE. PRI 4TH st. DRUGO NADSTROPJE “NAJVEČJI V OHIO” SU 1-3161
Areas EAST SOUTHGATE	5304 WARRENSVILLE RD. RI LIBBY AREA	NASPROTI MAY CO	633-6346
SEVERANCE	MAYFIELD PRI TAYLOR PRI GLAVNEM IZHODU HIGBEE’S TEL. 382-2600
AND NOW EASTGATE	I44S SOM Center Rd.	449-3435 Opposite Eastgate Shoppini? Center Next to May-SOM Medica! EMpl
Areas WEST PARMATOWN	7541 RIDGEWOOD DR. PRI RIDGE MED A & p IN BURROWS	Tli 4-6Snn
SOUTHLAND	6383 W, 130 BLIZU PEARL NASPROTI SEARS	845-3400
WESTGATE	20670 CENTER RIDGE RD.	333-6646 OPPOSITE CENTRAL NATIONAL BANK
Ob pet., sob.	in pred prazniki — univanje, barvanje ta trajno kodranje 50e več
— PO DOGOVORU TUDI ZVEČER —	

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1953 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
VELIKANSKI SVEČNIK? — Na videz hi res utegnil biti, dejansko pa je le iz železa uliti nastavek za kroženje pare v turbini.