EKO . Letoi Kopru ;prego xla ianili obal' ;>cjan* oškeH rste 1 našlo' fendai GLAS to XLVIII - št. 10 - CENA 95 SIT Kranj, petek, 3. februarja 1995 Razlaščenci iz vse Slovenije na shodu v Cerkljah OVIl' o in ralce mljiv o se čarni kako med resne j po ekta, ali * k in Kol tresa ira o adilo »j j6 se le ihko ;vaf Ne silite nas v enostranska dejanja! ^agožnovo opozorilo: "Če bo predlog konzorcija zavezancev za spremembo zakona o denacionalizaciji podprla tudi vlada, bodo spremembe v državnem zboru izglasovane, s tem pa bo "padla" tudi denacionalizacija. Cerklje - "Direktorji kme-"jskih posestev, ne skrivajte Sv«jih privatizacijskih apeti-J°v na račun delavcev v *n»etijstvu! Tovariši vzeli, gospodje vrnite! Minister ~sterc, kdo nosi hlače na Kmetijskem ministrstvu? "anes opomin, marca or-anje! Gospod Drnovšek, Pravna država je tudi spoštovanje zakonov. Razlaš-eenci ne mislimo igrati v'oge hlapca Jerneja. Gospoda Mastnak in Šketa, sta vPraša|a kaj kmeta?!" je le •jekaj napisov, ki so včeraj dopoldne "krasili" traktorje Pred zadružnim domom v Verkljah, kjer so se razlaš-Cenci iz vse Slovenije zbrali na (protestnem) shodu. Na zboru so prebrali Poročilo vladi, državnemu sp. /h f°oru in javnosti in pismo, M ga bo Združenje lastnikov razlaščenega premožen- denacionalizaciji, izziva Ja Slov enije v ponedeljek ogorčenje razlaščenih in Poslalo kabinetu predsedni- povzroča nerazpoloženje, £a vlade dr. Janeza Drnovš- ki lahko privede do nezaže-lca- V pismo so med drugim lenih posledic, tudi do zapisali, da država zato, ker državljanske nepokorščine ne kaznuje nespoštovanja in in oranja podržavljenih, a neuresničevanja zakona o še ne vrnjenih zemljišč. Ker je v parlamentarnem postopku že predlog konzorcija zavezancev za spremembo Zakona o denacionalizaciji, je predsednik Slovenske kmečke zveze in poslanec dr. Franc Zagožen razlaščene opozoril, da bodo spremembe, ki zmanjšujejo možnosti za vračanje v naravi, v parlamentu tudi sprejete, če razlaščenci ne bodo uspeli prepričati vlade, da zavezanci nimajo prav. (nadaljevanje na 22. strani) • C. Zaplotnik, slika: L. Jeras ilek« pno5 ij si M cef. vi& .red': straJ" redi« Z? c'l pon i P* Socialni sporazum naj bi potrdil tudi parlament Najnižja plača 30 tisoč tolarjev Nevtralni tečaj, poračunavanje obresti in plač za nazaj, absolutno določena javna poraba in državni proračun upravnega odbora GZS, predsednik Dagmar Šuster je poročal o potek poga-Zanimalo pa ga je sem stališče direktorjev do določitve najnižje plače in preseganja plač po kolektivni pogodbi ter tekoče ekonomske politike v letošnjem letu, zlasti oblikovanja tečaja tolarja, saj {"^.Priloge k splošni ko- jc bilo lansko zaostajanje ktivni pogodbi je bila lan velik problem izvozni-srednja tema zasedanja kov. Več na 11. strani. [jubljuna. 2. februarja -Vpravni odbor Gospodske zbornice Slovenije «e nasprotuje določitvi naj- janj. Z jUzje plače v višini 30 tisoč predvse joiarjev in ocenjuje, da bi bil pvtralni tečaj v letošnjem e»u glede na lansko zaos-l»nje sprejemljiva rešitev. Pogajanja o socialnem fporazumu in sklenitvi tarifne Licenčna proizvodnja Iskrinih števcev v Tuniziji Kranj, 2. februarja - Iskra Emeco iz Kranja bo 10. februarja odprla novo proizvodnjo enofaznih števcev v Tuniziji, kjer s firmo Siame nadaljuje 15-letno sodelovanje. Kranjska Iskra Emeco ni le velik izvoznik električnih števcev na tuje trge, temveč k tujim poslovnim partnerjem prenaša tudi licenčno proizvodnjo števcev. V tunizijskem podjetju Siame že petnajst let izdelujejo števce električne energije po Iskrini licenci, lani pa je Iskra Emeco sklenila novo pogodbo o prenosu tehnologije za licenčno proizvodnjo enofaznih števcev E96. Posel, ki obsega prenos znanja, posodobitev proizvodnje, dobavo nove opreme in sestavnih delov za 800 tisoč števcev v prihodnjih osmih letih, jc vreden približno 5,9 milijona dolarjev. V Tuniziji naj bi predvidoma vsako leto prodali tudi 10 tisoč setov za trifazne števce v skupni vrednosti 3,2 milijona dolarjev. • M.V. A S S ki C?iCe' 2- februarJa - Edvard Wte i direktor idrijske Rotoma-Kl«? Anton Šteblaj, direktor ^hn'S"b^a ^cromJa sta vprostorih slov Ra muzeja na Stari Savi podpisala dogovor o dolio *nem sodelovanju. Slovesnosti to** "deležili tudi minister za U2 ke deJavn°sH dr. Maks K/L' . > ministrica za delo Rina ldrij/i/eva in Poslanec Izidor Rejc. eltL Rotomatika se z jeseniško ZacetTP'očevino oskrbuje že od Posko°,OSmdesetin let> dobave so cile na 16 tisoč ton v letošnjem jih n a osnovi novega dogovora pa na /Jm*ra*>ajo v treh letih povečati tt°« /« ton' MedsenoJna odvis-l VečM saj se Rotomatika °*fcr6 •troPl°č*vino 60-odstotno Predx%ei.v Acroniju, zanj pa to 'tdelai Prthii£*° 30 odstotkov tr*e „ e elektropločevine, na tuje ' tov iako Sredo končni izdelki. ^.foto: G. Šinik COHTILNA DISKONT PIVOVAKNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • praznovanje v posebnih sobah • ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi Vablj Gorenjska ^ Banka ' W d.d. Kranj Banka d posluhom Smučarji namesto na svetovnem na državnem prvenstvu Špela Pretnar v postelji Bled, 3. februarja - Slovenski alpski smučarji in smučarke namesto na odpadlem svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi te dni tekmujejo na domačem prvenstvu. Zal pa na nobenem od tekmovanj ni Blejke Spele Pretnar, ki je zadnje dni preživela v bolniški postelji. "Če bo vse po sreči, bom Špelo danes ali jutri že lahko pripeljala iz jeseniške bolnišnice. Hude bolečine v glavi so ji popustile, po štirih dneh infuzije se počuti bolje, vprašanje pa je, kaj bo, ko bo ostala brez zdravil proti bolečinam. Upam, da ne bo neprijetnih posledic, in da bo Spela že kmalu na snegu," je včeraj dopoldne povedala njena mama Jasna. Špela je namreč minuli četrtek v mariborski bolnišnici dobila injekcijo (blokado) zaradi bolečin v hrbtu. Ker ji nihče ni naročil naj počiva, se je sama odpeljala proti domu na Bled. Počutila se je slabo, ker pa je bila v soboto dogovorjena na sestanek pri dr. Vinku Pavlov-čiču je čakala, kaj ji bo svetoval. Po pregledu v Ljubljani, kjer so ji opravili tudi tako imenovano "nategovanje", se je odpeljala domov proti Bledu, kamor je po mučni poti pripeljala v več kot treh urah. "Ko je prišla domov, je bila bleda, tožila je zaradi bolečin v glavi, pripovedovala je o težavah na poti, ko je morala kar naprej ustavljati. Vso noč in vso nedeljo sem bila pri "jej, jo masirala, dala sem ji aspirine, vendar bolečina ni popustila. V nedeljo sem poklicala dr. Brodnika, zvečer ob 22. uri pa smo jo morali odpeljati v bolnišnico na Jesenice. Zaenkrat še težko rečem, kaj je povzročilo tako hude bolečine, očitno pa je bila to reakcija na injekcijo, saj Špele niso seznanili, da je treba po blokadi počivati najmanj 24 ur. Nikogar nočemo obtoževati, ne zdravnikov, ne ostalih na Smučarski zvezi, ki so imeli konec tedna ogromno dela, saj niso vedeli, kaj bo s potjo na svetovno prvenstvo. Veseli smo, da smo Špelo še prvočasno odpeljali na Jesenice, sicer bi se lahko Zgodilo še kaj hujšega,..." pravi njena mama Jasna. • V. Stanovnik Na povabilo tržiškega župana Pavla Ruparja so se v torek sešU v Tržiču župani in predsedniki občinskih svetov oziroma njihovi namestniki iz občin Kranj, Naklo, Radovljica in Tržič. Čeprav je pogovor potekal za zaprtimi vrati, je župan Kupar je dal tudi posebno izjavo za bralce Gorenjskega glasa. Več o tem na 4. strani! • S. Saje Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 2a gostince, za obrtnike, /h trgovce podjetnike Uudi črtna koda) VODENJE POSLOVNIH KNJIG . 5 za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) iŽ£llNAlJNIŠKA iN PROGRAMSKA OPREMA mobitel Uradni prodajalec 064/225 060 DOBAVA TAKOJ LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE - začetek 15. februarja 1995 naložba v znanje - pr&vapot kusptku z ' UUDSKO UNIVERZO KRANJ telefon 217 481 SLOVENIJA IN SVET Zunanji minister Zoran Thaler prevzel ministrske dolžnosti Najprej k sosedom V sredo je bil v Strasbourgu, danes naj bi obiskal Zagreb, nato Madžarsko in prihodnjo sredo Rim, prav kmalu pa tudi Dunaj. Kranj, 3. februarja - Novi pričakuje madžarski zunanji zunanji minister Zoran Thaler je le nekaj dni po izvolitvi odšel na prvi obisk na tuje. V sredo je na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu podpisal okvirno konvencijo o varovanju manjšin, skupaj s predstavniki drugih 20 države, vključno s predstavniki Italije, Avstrije in Madžarske. To je po ministrovih besedah zelo pomembno, saj je poslej konvencija, ki je dokaj splošen in načelen dokument, obvezujoča tudi za vse države, v katerih živijo Slovenci kot manjšina. Raven zaščite manjšin v Sloveniji je dosti višji, kot so zahteve konvencije, prav tako pa naša ustava in zakonodaja jasno določata, minister Kovacs, v sredo pa pa se bo v Rimu pogovarjal z italijansko zunanjo ministrico Agnellijevo. Prav kmalu za temi obisku pa bo Thaler obiskal še Dunaj in avstrijskega zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka. Iz Rima naj bi prihajali spravljivejši toni, o katerih minister Thaler še ni želel govoriti. Povedal pa je, da je odnose s sosedi treba urediti trdnejše in trajnejše, saj je to pogoj za vključevanje v Evropsko unijo. Če bo Italija hotela še nadalje ovirati naše približevanje uniji, si bo lahko izmislila še dodatne razloge za izsiljevanje, je menil Thaler. Bo pa Slovenija v pogajanjih z Italijo zahtevala podatke, kdo so konkretni Jelinčič je zaskrbljen Predsednik Slovenska nacionalne stranke Zmago Jelinčič je povedal, da je podpis Okvirne konvencije o manjšinah za Slovenijo lahko poguben, morebitni ministrov podpis pa bo razlog za interpelacijo o njegovem delu. Dokument namreč govori o manjšinah in ne avtohtonih. Lahko se zgodi, da bomo kmalu imeli hrvaško, srbsko, albansko, avstrijsko in še kakšno manjšino. Zoper podpis konvencije se je izrekla tudi Slovenska nacionalna desnica in njena poslanska skupina. Ministri potujejo Ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek je bil v Davosu na svetovnem gospodarskem forumu, domov grede pa je obiskal tudi kneževino Liechtenstein. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je bil v Indiji, kjer je podpisal sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med državama, sprejel pa ga je tudi indijski zunanji minister, obrambni minister Jelko Kacin pa je bil gost obrambnega ministra Velike Britanije Malcolma Rifkinda. Ministra sta se dogovorila za sodelovanje armad, podpisala ustrezen dokument, in se dogovorila za skupno vajo britanske in slovenske vojske na Gorenjskem z zaključnim pohodom na Triglav. Slovenski obrambni minister je angleškega povabil na uradni obisk. kateri manjšini sta v Sloveniji avtohtoni. Danes naj bi minister Zoran Thaler odpotoval v Zagreb, kjer se bo srečal s hrvaškim zunanjim ministrom Granićem, v ponedeljek v Budimpešto, kjer ga ljudje, ki zahtevajo lastnino nazaj, in preveritev, če so že dobili odškodnino, je napovedal minister in dodal, da pogajanja na vse ali nič ne prinašajo uspeha, ampak je rešitev samo sporazum. • J. Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Pripravljen je Zakon o spodbujanju regionalnega razvoja Slovenija ni samo Ljubljana Predlagani zakon predlaga tri kategorije območij s posebnimi razvojnimi problemi: razvoju šibka območja, razvojno nestabilna območja in obmejna območja. Razvojne spodbude pa H1 bi usmerjal in usklajeval svet za regionalni razvoj pri vladi. li. Regionalizem ostaja slovejj ka stvarnost. Nujen je t! krš drži Ljubljana, 3. februarja - Javna predstavitev predloga zakona o spodbujanju regionalnega razvoja, ki je bila v sredo v Ljubljani, je potrdila upravičenost negovanja regionalizma v Sloveniji, čeprav gre za majhno državo, in opozorila, da smo doslej za to trošili kar precej denarja, vendar je prihajal neusklajeno iz različnih virov, informacijski sistem je bil slab, zato so bili "pri koritu" tisti, ki so bili bolje in pravočasno obveščeni. Imamo zakon za pomoč demografsko ogroženim območ-jim ter vrsto državnih intervencij. Samo intervencije v gospodarstvo prihajajo iz 40 različnih virov, leta 1993 pa so predstavljale 6,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Po napovedih naj bi se intervencije v prihodnjih letih še povečevale. Medtem ko je ta odstotek intervencij visok, pa so namenska sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij nizka. Znašajo le 0,13 odstotka bruto družbenega proizvoda ali 12 dolarjev na prebivalca. Po razvitosti Sloveniji podobne države namenjajo mnogo več: Irska 97 dolarjev, Portugalska 37 dolarjev, Španija 50 dolarjev in Grčija 39 dolarjev. Novi zakon uvaja večjo usklajenost pomoči, boljši informacijski sistem ter nadzor nad trošenjem denarja. Kot je v sredo povedal državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj mag. Tone Rop, naj bi bile poslej državne intervencije nepovratne in namenjene predvsem infrastrukturi. Oblikovali naj bi poseben sklad, v katerem se bo zbirala tudi kupnina podjetij in bo v štirih letih zmogel od 50 do 100 milijonov mark. Svetovalec vlade za regionalni razvoj Ivo Piry je v prid regionalizmu povedal, da je razvojni nivo kljub majhnosti države različen, kar kažejo analize razvitosti posameznih krajevnih skupnosti, ki jih zakonodaja ne ukinja, da je zahodni del države razvojno pred vzhodnim delom, čeprav se elementi razvitosti oziroma nerazvitosti medsebojno prepletajo. Skoraj vsak del Slovenije ima vsaj enega od elementov, ki navaja k državni pomoči. Kot nedopustna in slaboumna so bila označena razmišljanja, da Slovenija regionalizma ne potrebuje, saj bi se konec koncev vse preselili bliže Ljubljani in se tam tudi zaposli- zaradi prihodnosti, saj Evrol1 ka unija, kamor prihajal"1 financira razvoj posameznih I gij ne glede na državne rrtfj Govorniki so poudarjali, da1 nujno, zaradi racionalnega 1 šenja denarja in večjih učink" regionalni razvoj uskladit' prostorskim in projektom | lostnega razvoja podeželja. V Sloveniji naj bi dobil' tipe območij, za katerih raZ^j bo potrebna pomoč države, so razvojno šibka obmo^f razvojno nestabilna obmoČJ3 obmejna območja. Pri vladi j bi oblikovali svet za regionajL., razvoj. Predlagatelji računa)' trei da bi bil zakon sprejet * Uie letošnjih parlamentarnih po^N--nic. * J.Košnjek nih Por Mai leta jev Ho Pač zm. bit Prv res, in, nej v$ rnc Prc dol oje Hat iS. Poslanci visoko cenijo svoje delo Denar nikomur ne smrdi Če bodo višje poslanske plače obveljale, bo šlo iz letošnjega proračuna zanje kar 1,2 milijarde tolarjev. Novi poskusi za predčasno upokojevanje poslancev. Ljubljana, 3. februarja - Čeprav naj bi bili proti povišanju poslanskih plač (dobili naj bi jih danes) na komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve samo poslanci Združene liste socialnih demokratov, krščanskih demokratov in Slovenske nacionalne stranke, so sedaj, ko jc sklep o povišanju prišel v javnost, vsi glasni nasprotniki višjih poslanskih plač. Dejstvo pa jc, in poslanci niso izjeme, da denar nikomur ne smrdi, in da komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ni odločala kar tako, ampak gre verjeti njenemu predsedniku Tonetu Anderliču, ki je dejal, da so predlogi o povišanju plač prihajali skoraj iz vseh poslanskih skupin. Zato gre jemati sedanje opravičevanje bolj kot posipanje s pepelom, saj je težko pričakovati, da bodo poslanci sami predlagali ponovno znižanje plač. V delu sklepa komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve gre res za izenačitev plač do dovoljene ravni, saj so poslamci 11. feb- povišanja v trenutku, ko letos* ji proračun še ni sprejet, ko kf del Slovencev zasluži slabo, 1 ko socialni partnerji s težaci sklepajo dogovor o letos"!1 politiki plač. Ker je zakon o poslanci" vrhovni zakon in ga razn« vladne odredbe ne morej^ omejevati, intervencija pre' miera in finančnega minis'{f glede poslancev ni bila uspc*' [fep tog, Ve; »Čni na, sta pa izrecno prepovedal plati poviševanje plač v vladi. TaW ^va so sedaj poslanci precej bdrfiajp plačani kot ministri in predseu nik vlade. Državni svet je v tore* razpravljal o višjih plačah P0' slancev. Svetnik dr. Peter C5f P rai Ministri dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Gantar in Janko Deželak. Njihove plače ostajajo za zdaj nespremenjene. ruaija leta 1993 pristali na 20-odstotno znižanje plač. Sporno pa je dodatno, skoraj 10-od-stotno povišanje. Če k osnovni plači poslancev dodamo še dodatek na minulo delo in tako imenovani funkcijski dodatek (predsednik državnega zbora ga ima 80 odstotkov na osnovno plačo, podpredsedniki 40 odstotkov, predsedniki in podpredsedniki odborov in komisij pa od 30 do 15 odstotkov, ne glede, ali se delovna telesa sestajajo ali ne), pa v državnem zboru ni poslanca, ki bi imel pod 4.000 markami plače, povprečje pa se giblje po novem okrog 5.000 mark. Dobre plače poslancev z vidika odgovornosti za državo niso sporne, vprašl-jiva pa je moralna plat vič je terjal sprožitev preS°l, zakonitosti na ustavnem sod1' ču, saj zakon prepovedi kakršnokoli povečevanje šenja državnega denarja P1^ sprejemom proračuna. Držav1^ svet njegove pobude ni sprej^ bo pa posredoval pri ustrezi11 organih državnega zbora. Iz državnega zbora jc tuI prišla novica, da se posla", spet ogrevajo za možn0 svoje predčasne upokoji**- Ustavno sodišče je nam^ razveljavilo dva člena Zako^ o poslancih, ki sta ornog*** upokojevanje pri 25 letih lovne dobe. Sedaj poskušaj znova. Poslanci naj bi se la*n upokojili pri 30 letih delov* dobe. • J. Košnjek, slika " Jcras «0! PrCs > 1;c •ikli hn % deli STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC* __ ________ _ - Izjave, protesti Socialdemokratska mladina Slovenije najostreje obsoja zločinsko oskrunitev spominskih obeležij pod Ljubeljem, kjer je bila med II. svetovno vojno podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Izraža zaskrbljenost zaradi pojavov neona-cionalizma v Sloveniji in pričakuje, da bodo organi države izsledili storilce in jih najostreje kaznovali. Predsedstvi sindikata Neodvisnost in Socialdemokratske stranke Slovenije sta skupno ugotovili, da se večina slovenskih delavcev nahaja v težkem položaju in da so nevzdržne stalne kršitve de-lovnopravne zakonodaje. Nad 130 slovenskih sindikatov slabo ali sploh ne sodeluje. Sedanji trenutek terja močno sindikalno gibanje, neodvisno od strank in oblasti. Nerešeno je vprašanje delitve premoženja, kjer imajo še vedno monopol Svobodni sindikati Slovenije. Posebna delovna skupina bo pripravila predlog delitve premoženja. Sodelovanje med sindikatom in strankami slovenske pomladi je pri tem nujno. Nesprejemljivo je 40-odstotno povišanje plač ministrov lani in letošnje 30-odstotno povišanje plač poslancev. Slovenska nacionalna desnica obsoja takšen način dogovarjanja med LDS in SKD ter kazanje mišic, kar škoduje nacionalnim interesom. V javnosti zmerjajo poslance, saj ne ločijo pozicije od opozicije, ter grajajo dogovarjanje o stolčkih. Opozicija v državnem zboru ima 24 poslancev iz šestih poslanskih skupin in bo uporabila vsa s poslovnikom dovoljena sredstva. SND je tudi uspela s predlogoma, da se sedanji državni gozdovi ne bodo lastninili in da bo postal premoženje javnih zavodov in javnih podjetij, ustvarjeno s samoprispevki zadnjih deset let, last davkoplačevalcev oziroma lokalnih skupnosti. • J.K. V sredo v kranjski cerkvi Molitveni maraton za mir Kranj, 3. februarja - Vedno več vojnih žarišč in dejstvo, da politiki zaradi nezmožnosti rešiti probleme na miren način sprožajo vojaške spopade, terjata od kristjanov združitev v molitvi in prošnjah za mir. Verniki kranjske dekanije se bodo pod geslom Ne vrag, le sosed bo mejak združili v molitvi na II. molitvenem maratonu za mir v sredo, 8. februarja, v kranjski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Kranju. Maraton se bo začel ob 9. uri z mašo, z bogoslužjem pa se bo ob 17. uri tudi končal. Vsako uro se bodo menjavali verniki iz župnij kranjske dekanije. K molitvam za mir so vabljeni tudi verniki iz drugih krajev naše domovine. Ob 9. u bo maša s somaševanjem duhovnik0 kranjske dekanije ter sodelovanjem veri kov iz župnij Naklo in Podbrezje. Ob 1 j uri bodo na vrsti verniki iz župnije Kra. \ Šmartin, ob 11. uri verniki župnije Kranj Zlato polje, ob 12. uri verniki iz župijJ Kokrica, ob 13. uri verniki iz župn|J Predoslje, ob 14. uri verniki iz župn,|? Kranj - Primskovo, ob 15. uri vernik' J župnij Kranj - Drulovka in Mavčiče ter , 16. uri verniki iz župnije Besnica. Ob *| uri bo maša za vse umrle kulturnike . dekanije Kranj. Sodelovali bodo skavt' mladi iz kranjske župnije. • J.K. ki Pod dru N "M *ah % l *a del "dT Po. ^ de) % 1; eto ^aK|f, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, U e 4 I Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telcfax: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ura .(Vf!r Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne sto ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. KRANJ GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: ojn loven e I •vroC ajai nih« me) da' ea tfj činM iditi •m bili razi ive moftj ocj« adi ol ionaj ■unalfti jet Predlog Bomo v Sloveniji podaljšali porodniški dopust Za otroški in politični blagor Slovenskih krščanskih demokratov za uvedbo možnosti triletnega porodniškega dopusta povzroča različne in tudi nasprotujoče si odmeve. Nekateri ga že umeščajo v predvolilne priprave za prihodnje volitve. T Ljubljana, 3. februarja - /rjje poslanci Slovenskih *rščanskih demokratov v davnem zboru so predlagali ^emcmbo zakona o delov-n,h razmerjih, po kateri naj bi Porodniški dopust enega od Jtoršev lahko podaljšali na tri 'eta- Po mnenju predlagatelja bi dala taka sprememba Možnost izbire staršem, da se PaČ odločijo skladno s svojimi j^ožnostmi, predvsem pa naj bl bil daljši porodniški dopust Prvi korak k uresničevanju solucije o družinski politiki ln prispevek k boljši vzgoji ter negi otrok in višanju rodnosti v Sloveniji, ki je že na kritični gteji. Krščanski demokrati Ndlagajo, da bi prvo leto fl°bivala oče ali mati novor- ojenega otroka 100-odstotno Nomestilo plače, drugo leto .5*odstotno nadoi . mestilo, *etje leto pa polovično nado-"•estilo. Skratka, lahko bi se odločali, ali bo eden od roditeljev doma eno, dve ali tri leta. Vzgoja v družinskem krogu naj bi bila boljša, starša pa bi imela manj stroškov za varstvo in druge dajatve. Odzivi na pobudo so različni. Nekateri so prepričani, da je to politična poteza predlagateljev in način za pridobivanje političnih točk pred državnozborskimi volitvami. Splošnega nasprotovanja predlogu pa ni, čeprav prihajajo na dan povsem nasprotni argumenti. Zgolj družinska vzgoja ne prispeva k socializaciji otrok in privajanju otrok na težave življenja ter intelektualni razvoj. Problematičen bi bil razvoj otrok v neurejenih družinah (teh ni malo), kjer vladata nasilje in alkohol ter nerazumevanje, mnoge evropske države pa so dvo ali triletni porodniški dopust že imele, vendar ga ukinjajo. Pomisleki niso le vzgojne narave, ampak tudi materialni. V tržnem gospodarstvu je konkurenca za delovna mesta in za mater ali očeta, ki bi bila dolgo doma, bi bilo zadržanje delovnega mesta vprašljivo. Namesto sproščanja delovnih mest, kar kot argument navajajo predlagatelji, bi se pojavila nova nezaposlenost. Večina Slovencev ima slabe plače in mnogo družin si ne bi moglo privoščiti, da bi eden od staršev v drugem ali tretjem letu porodniške dobival pod 30 in celo pod 20.000 tolarjev nadomestila na osnovi sedanjih izračunov. Lani je povprečno mesečno nadomestilo znašalo 38.200 tolarjev po izračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V hudih težavah bi se znašle enostar-ševske družine in teh je v Sloveniji skoraj 20 odstotkov. Statistika pove, da v Sloveniji izkoristi porodniški dopust v 99,7 odstotka mati, bi bile predvsem te postavljene v negotov položaj v razmerah, kakršne pač pri nas so. Enakopravnost mater in očetov v predlogu za podaljšanje porodniškega dopusta ni posebej poudarjena. Odzivi strank Liberalna demokracija Slovenije je v sredo povedala, da bi morali tak predlog uskladiti v vladajoči koaliciji, če pa tega ne bo, gre pobudo jemati kot predvolilno potezo partnerske stranke. Po mnenju stranke naj ostane porodniški dopust tak, kot je, več pa je treba storiti za vključevanje očeta v nego otroka. V Sloveniji smo podaljševali porodniški dopust, vendar se rodnost ni povečala. Združena lista so-cuialnih demokratov načelno ne nasprotuje predlogu, vendar je treba sprejeti še druge ukrepe, ki bodo olajšali življenje družin. Predlagani način bi utrdil patriarhalni odnos v družini, zaposlitvene možnosti žensk pa bi se zmanjšale. Slovenska ljudska stranka ni zoper predlog za podaljšanje porodniškega dopusta, vendar se morajo starši prostovoljno odločiti, kako ga bodo koristili. Podaljševanje porodniškega dopusta naj bo postopno. Demokrati so za trezen in vsestranski premislek o tem predlogu, Slovenska nacionalna stranka vidi v predlogu težnjo SKD, da se zadrži ženska doma, v tržnem gospodarstvu pa je triletna odsotnost z dela izguba delovnega mesta. Rodnost se zaradi tega ne bo dvignila, sprašujejo se pa tudi, kdo bo zagotovil denar za dopust. Celo bogatejše države porodniški do- pust skrajšujejo. Slovenska nacionalna desnica jc za podaljšanje, vendar naj imajo koristi otroci in starši slovenskega rodu. V razpravah o podaljšanju porodniškega dopusta kaže opozoriti na slovenski rek: najprej štalca, potem kravca, oziroma streha nad glavo, nato pa družina. Podaljšani porodniški dopust bo mogoče pomagal k večji rodnosti na Slovenskem in boljšim življenjskim razmeram družin, če bodo imele družine ali zakonci, ki se pripravljajo na ustanovitev družine, življenja dostojne prejemke in stanovanja, sicer bodo vsi ukrepi in programi strel v prazno. Vprašati pa bi kazalo tudi tiste, ki jih to zadeva: ne generacijo, ki se poslavlja, ampak generacije, ki prihajajo. J. Košnjek Preveč bremen so naložili upravljalcem sa odgovornost za obratovanje naprav je na plečih planinskih društev, čeprav tovorne žičnice niso namenjene le oskrbi planinskih postojank. toft 0 W »o, I anci". februarja - Zaenkrat je tovorno žičničarstvo naprav, je med drugim ugoto- 1 {t. k ePuščeno samo sebi, so ugotovili udeleženci ponedeljkovega vil predsednik PD Kranj istt* i|t/*°^ra v Kranju. Predstavniki osmih planinskih društev so Franc Ekar, na prvem srečan 1 c§- jjv.nvili pripraviti pravila za uporabo tovornih žičnic, za ju predstavnikov planinskih da'* n|Cn,5arsko dejavnost pa bi radi imeli tudi poseben odbor v društev iz Slovenije, ki imajo ^0 ^aninski organizaciji. Ker je vzdrževanje žičnic drago, name- v svoji lasti tudi tovorne u/,1ie Jajo privabiti k sodelovanju vsa zainteresirana ministrstva, žičnice S prej obrambnega- Planinci o delovanju tovornih žičnic tem vidiku uporabe bi morali padalci in drugi obiskovalci, trezno presoditi in možnosti je možen prevoz njihovega opredeliti tudi v pravilih za tovora. Poleg tega bodo to- ord1 t? Gl* csojf ;dUJC tro; pre žaV1 rej dan«" jiiv* •j ušaj" lah* lovf ia J* Planinska društva Celje, Jesenice, Jezersko, Kamnik, franj, Križe, Ljubljana-mati-J Nova Gorica, Radovljica, p°fja Loka, Zagorje in Zelniki imajo 14 tovornih 'inic, katerih skupna dolžina Jfsega 25 kilometrov. Vsa ^Sovornost za delovanje žič-clc jc prepuščena upravljal-planinska društva pa sama nosijo večino fi-vanČnih bremen pri vzdrže-da"ju teh naprav. Ker je pri e'u z žičnicami v preteklosti prišlo do poškodb in celo do smrtnih primerov, čutijo upravljala potrebo, da se končno oblikujejo pravila za uporabo tovornih žičnic. Obenem želijo pokazati na širše možnosti uporabe tovornih žičnic, saj z njimi že dolgo ne oskrbujejo samo planinskih postojank. V sodelovanju z drugimi uporabniki vidijo tudi edino možnost, da bi zagotovili dovolj denarja za drago redno vzdrževanje in še dražje posodobitve teh Široke možnosti uporabe Vsako planinsko društvo prevozi s tovorno žičnico sleherno leto na desetine ton materiala k postojankam, posebno veliko tovora pa roma na gore ob prenovah koč. V zadnjem času je pomemben tudi ekološki vidik, saj z žičnicami vozijo v dolino tudi prazno embalažo in odpadke. Čeprav so te naprave grajene le za prevoz tovorov, so ob izjemnih okoliščinah že doslej bile v pomoč pri reševanju v gorah tudi ljudem. Zlasti o upravljalce tovornih žičnic. Doslej je namreč vsako društvo upravljalo s temi napravami brez kakršnihkoli navodil. Kot je planincem ponudil Jože Klene iz Kamnika, lahko služijo njihova navodila za pripravo skupnega pravilnika, ki ga bodo skušali oblikovati do prihodnjega srečanja. Planinci so skupno ugotovili, da razen ob gorskih nesrečah utegnejo tovorne žičnice koristiti tudi v primeru bolezni obiskovalca ali osebja v koči, požara v postojanki in drugih izjemnih okoliščinah. Če se to zgodi v slabem vremenu, je namreč transport s helikopterjem nemogoč. Ker v gore prihajajo tudi lovci, turisti, vorne žičnice marsikje v pomoč pri oživljanju planinskih pašnikov, ne nazadnje pa lahko pridejo prav policiji in vojski. Kako priti do denarja Negativni odgovor Uprave RS za zaščito in reševanje na prošnjo za sofinanciranje vzdrževanja tovornih žičnic je posledica že razporejenih sredstev za letošnje leto, niso pa izključeni možni dogovori o teh vprašanjih za naprej, je med drugim seznanil udeležence kranjskega srečanja Andrej Bauman. Kot delavec ministrstva za obrambo je ocenil, da so po podrobnejši predstavitvi možnosti uporabe tovornih žičnic za reševalne in obrambne namene možne zadovoljive rešitve v obojestransko korist. Podobne prošnje za denarno pomoč pri vzdrževanju žičniških naprav nameravajo planinci nasloviti tudi vsem drugim ministrstvom, ki bi jih utegnilo zanimati sodelovanje z njimi. Prek skupnega odbora društev z žičnicami bodo zbrali podatke o dosedanjih zmogljivostih tovornih žičnic, namenih uporabe in stroških vzdrževanja. Zavzeli se bodo tudi za določitev strokovne skupine pri gospodarski komisiji Planinske zveze Slovenije, kjer bi se strokovnjaki posvetili tako tehničnim kot finanč-nim problemom pri upravljanju tovornih žičnic. Stojan Saje Združenje podjetnikov Gorenjske ima težave pri zaposlovanju Med brezposelnimi ni mogoče dobiti dobrih delavcev Gorenjski podjetniki, ki bi radi zaposlili dobre delavce, jih na "trgu delovne sile" večinoma ne morejo najti. Pred" februarja - V Tržiču ni dobiti mizarja, čeprav je šel 9624 iskalci zaposlitve v no- Podi Cas.om v stečaj ZLIT, eno večjih tržiških podjetij, je dejal vembru 12,3-odstotno stopnjo *ru ^ a Tržiča, ki pa se mu za delo ponujajo delavci od brezposelnosti (v Sloveniji m Jtod^' ^en'mo i2 Bohinja in Škofje Loke. Tudi drugi imajo 14,3). Od novembra 1993, ko ~zž*A izkušnje. Vili Klanšek z Brezij jih je nanizal celo je bilo na Gorenjskem prijavl- $n^' °d tega, da delavcev ni dobiti zaradi črnega zaposlovanja, jenih še 12 tisoč brezposelnih, rsrva' prevelikih denarnih pomoči brezposelnim, do je torej brezposelnost padla lHU^^oliranega razdeljevanja denarja za pospeševanje domala za tretjino. Leto 1994 jj^ slo vanj a. Med drugim tudi pravi, da brezposelni sicer je bilo za gorenjsko zaposlo ■1° zaposlitev, ne pa tudi dela. uf ikoy ;rn>' ,10; .rad anj/ >niJ* >nij; * i ti Ko Pori" S(? se gorenjski zasebni i^e^tniki minuli teden po-lcaJ^0vali o težavah pri is-de|J_u in zaposlovanju avcev, smo pogrešali glas p0 §e strani", namreč breznih. Zasebniki ^reč pritoževali, so se Prilozevaii, da ne CeVeJ° Priti do dobrih delav-faJ ^prav je na zavodu za pQHpvvanje na Gorenjskem bj^poseinih. Ljudje, ki" so (in2 2aPoslitve ali so izgubili U0 v stečajih in "čiščenju" lt0vnoloških in drugih presežno' Pa tožijo, da se zlepa ne lta re.K> zaposliti. Kje se zatiru •Cm in drugi ne najdejo Hi u^' 00 odsotnosti drugih Q(lp 0 m°č naJli pravega ^ govora. Podjetniki so med Š'm okrivili tudi zavod za zaposlovanje, ki da se premalo potrudi pri posredovanju zaposlitev. Zato poleg uradnega vira delovne sile iščejo tudi druge: med drugim se dogovarjajo tudi s sindikati, ki prav tako razpolagajo s peščico podatkov o iskalcih zaposlitve. Brezposelnost prihaja v po kapljicah Direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje, območne enote v Kranju, mag. Franc Belčič je s podatki o brezposelnih in ukrepih zaposlovanja spodbil nekatere trditve gorenjskih podjetnikov. Gorenjska jc imela z vanje torej kar ugodno. Upajmo, da se bodo gibanja nadaljevala v to smer, je dejal mag. Belčič, sicer pa sliko lahko naglo pokvari kak stečaj. Tudi pri zaposlovanju namreč velja, da se vrača po kapljicah, medtem ko brezpo-slenost prihaja z velikimi valovi. Na trditev, da prevelike denarne pomoči lažno brezposelnim ovirajo možnosti zaposlovanja, pa odgovarja, da brezposelnih prejema nadomestilo in le 12 odstotkov denarne pomoči, glavnina ne dobiva ničesar. V letu dni se je število brezposelnih, ki dobivajo ene ali druge prejemke, močno osulo. Za petino manj brezposelnih dobiva nadomestila in za polovico manj de- narne pomoči, slednje zaradi zakona, ki je čas prejemanja denarja skrajšal na pol leta. Podatki o zaposlovanju tudi kažejo, da se iskalci zaposlitve ne izogibajo delu v zasebnem sektorju: nekaj nad šest tisoč ljudi je bodisi zaposlenih pri zasebnikih, bodisi so se sami začeli ukvarjati z zasebno dejavnostjo. Med ljudmi zelo razširjeno mnenje, da je borza dela zbirališče delomrznežev, tudi ne drži povsem. Izkušnje kažejo, da si večina brezposelnih zelo prizadeva, da bi našla delo, med iskalci zaposlitve pa je najti tudi nekaj odstotkov težje zaposljivih ljudi. Pa tudi med njimi niso vsi delomrzne-ži: nekaterim pot do zapslitve zapirajo starostne ali zdravstvene ovire. zaposliti, pravi mag. Belčič, o čemer med drugim pričajo tudi številke o tistih, ki so v minulem letu izgubili nadomestilo za brezposelnost. Prek 2300 brezposelnih je fc med prejemanjem nadomestila sklenila delovno razmerje za nedoločen ali še več za določen čas. 137 se jih je "samozaposlila", začela torej z lastno obrtjo ali podjetjem. Med tistimi, ki so izgubili nadomestilo, pa je bilo lani tudi 139 takih, ki niso hoteli sprejeti ponujene zaposlitve in jim je zaradi tega zavod ukinil denarne pravice. Ti podatki so eden od dokazov, da je večina brezposelnih vendarle pripravljena spet delati. Spodbude delodajalcem Zavod za zaposlovanje s širokim repertoarjem ukrepov spodbudno posega na trg delovne sile. Spodbude so namenjene tako iskalcem zaposlitve kot tudi morebitnim delodajalcem. Prvim večinoma pomagajo s pripravo na zaposlitev, izobraževanjem in pospeševanjem samozaposlo-vanja, skrbjo za zaposlitev invalidov, drugim pa denimo s subvencioniranjem pripravništva. Lani sta bila uvedena še dva dodatna ukrepa: država povrne delodajalcu stroške prispevkov, če zaposli iskalca prve zaposlitve ali tistega, ki je dlje časa prijavljen na zavodu za zaposlovanje; povrnejo pa tudi stroške prispevkov za delavca, ki je bil prejemnik nadomestila ali pomoči na zavodu za zaposlovanje. To povračilo prejema delodajalec toliko časa, kolikor bi brezposelnemu teklo nadomestilo ali pomoč, če bi ostal na zavodu. Preštevanje brezposelnih V veliki meri drži očitek podjetnikov, da veliko brezposelnih tudi dela in služi na črnem trgu, kar zmanjšuje njihovo pripravljenost za legalno zaposlitev. Mag. Belčič priznava, da obstaja razkorak med registriranimi brezposelnimi in tistimi, ki so dejansko brez zaposlitve in vira preživljanja. V evropskih državah slednjih merilih in po njih je pri nas docela brezposlenih kakih 9 odstotkov ljudi. Problem brezposelnosti torej v resnici ni tako hud, kot kaže število registriranih iskalcev zaposlitve. D. Z. Žlebir GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Petek, 3. februarja 1$ IZ GORENJSKIH OBČIN ........... — Več kot 800 pohodnikov na Kriški gori Križe, 1. februarja -Tudi osmi zimski pohod planincev na Kriško goro je dobro uspel, je povedal v imenu organizator-jev Ivan Likar iz Planinskega društva Križe. V nedeljo, 29, januarja 1995, se je namreč zbralo pri tamkajšnji koči več kot 800 pohodnikov. Med njimi je bilo tudi 64 planincev, ki so jim prvič doslej podelili bronaste plakete za osemkratno udeležbo na dosedanjih prireditvah. Poseben dokaz, da so množični pohodi pozimi Še mikavni za mnoge obiskovalce, je bilo kar 109 na novo vpisanih udeležencev pohoda. Takim udeležencem podelijo ob plačilu izkaznice bronasto priponko, tretji pohod nagradijo s srebrno in peti pohod z zlato priponko. V prihodnje bo možnosti za nabiranje spominkov te vrste šc več, saj bodo Za 16 pohodov udeležencem poklonili srebrno plaketo in za 24 pohodov zlato plaketo. Prireditelji so s pomočjo radioamaterjev iz društvenih vrst dobro poskrbeli za red na cesti do Gozda, varen vzpon na goro pa so zagotavljali tržiški gorski reševalci. Pot je bita namreč zaradi novega snega kar zahtevna, še posebej na mestih, kjer so stopinje poledenele. Zato so marsikomu prišle prav dereze dupl-janskega kovača, ki so bile na voljo tako v Gozdu kot na Kriški gori. Za domačine bo razen uspešne izvedbe pohoda pomemben tudi dobiček od srečelova, s katerim so pohodniki prispevali denar za dokončno ureditev koče in za priprave na prenovo tovorne žičnice. • S. Saje Sestal se je občinski svet Cerklje Po občinske simbole v zgodovino Cerklje, 30. januarja - Občinski svetniki v Cerkljah so se že odločili, kakšna bosta občinski grb in zastava. Idejno ju je zasnoval profesor likovne pedagogike Janez Močnik, ki je po rodu Cerkljan. Profesor Močnik je pripravil tri osnutke za občins-k i grb, vsi sledijo heraldičnim zakonitostim in imajo korenine v zgodovini Cerkelj. Spočetka je razmišljal, da bi pri oblikovanju simbolov uporabil prvotno ime Cerkelj, Trnovlje, vendar bi trnje v grbu bolj spominjalo na Trnuljčico kot pa na prvotno naselje v sedanjem cerkl-janskem okolišu. Kot zgodovinski temelj je naposled uporabil troje cerkva, ki so bile nekakšna posebnost v obdobju, ko se Cerklje prvič omenjajo. Po cerkvah je vas dobila tudi ime. Leta 1154 pa je znamenita letnica, ko se ti kraji prvič omenjajo. V prvo, realistično verzijo grba, je avtor narisal tri cerkve, v srednjo je z rimskimi številkami zapisal tudi letnico 1154, drugi dve rešitvi pa sta bolj simbolični, saj je cerkve nadomestil s tremi križi, v enem primeru so enake velikosti, v drugem je srednji večji, kot je v realistični rešitvi večja tudi srednja cerkev. Med barvami, ki jih dopušča heraldika, je izbral rumeno in modro (moder ščit in rumeni simboli), v manjšem belem ščitu pa je pri obeh simbolnih rešitvah zapisal še letnico. Občinski svetniki so se odločili za simbolno verzijo, in sicer tisto s tremi enakimo velikimi križi, ki ima tudi elegantnejšo obliko ščita. Potrdili so tudi avtorjevo zamisel o zastavi, ki bo tudi rumeno - modra. Cerkljanski občinski svetniki pa so se tokrat ukvarjali tudi z manj prijetno tematiko. Njihova nedokončana tema so občinski prostori v zadružnem domu. Dogovorili so se, da je treba najprej urediti lastninski status zadružnega doma, preden se lotijo obnove prostorov v drugem nadstropju. Sicer pa so prostori nuja, saj niti župan niti občinski organi ne morejo več delovati improvizirano, ljudje pa se že zanimajo tudi, kdaj bodo uradne ure. Danes zaseda tudi zadružni svet, kar je priložnost, da se srečajo predstavniki občine in zadruge ter rešijo nejasnosti v zvezi s prostori. Svetniki pa so se pogovarjali tudi o finančnih vprašanjih. Velike izdatke za novo občino predstavljajo prevozi osnovnošolskih otrok, zato na tem področju terjajo racionalizacijo. Ta bo potrebna tudi pri subvencijah otrokom v vrtcih, kjer imajo zdaj veliko večjo možnost nadzora kot jo je imela stara občina Kranj, podobno pa tudi pri oskrbi v socialnih zavodih. Nekateri ostareli, ki so v domovih upokojencev, imajo v lasti tudi nekaj premoženja. Če naj jim občina doplačuje oskrbo, bo v povračilo terjala tudi svoj delež oskrbovančevega premoženja. D. Z. Žlebir Metod Ferbar, v.d. načelnika upravne enote Kranj Ključavnice dol, ključavnice gol Zaradi zakonskih vrzeli bi bilo strpno dogovarjanje o tem, kaj po pokop1 stare občinske uprave pripade novi mestni občini in kaj upravni enot več kot nujno. V Kranju pa je, kot kaže, ravno nasprotno, "dvoboju" med županom in v.d. načelnikom upravne enote predvsem ljudje v občinski hiši in ne država, ki bi si to zaslužila. saj ] Ha. Elektrika v Topolah Mengeš, 3. februarja - Na seji občinskega sveta občine Mengel v sredo je član sveta opozoril, da jsta napetost in razsvetljava v Topolah potrebni ojačitve. Predlagal je, da bi morali to potrebo vključiti v bodoči proračun občine Mengeš. Čeprav denarja ne bo na pretek, saj bodo občinski proračun nedvomno obremenjevali Še drugi izdatki razen komunalnih, pa bodo poskrbeli za predračun pri pooblaščenem upravljalcu oziroma izvajalcu. Kako naj bi potrebno investicijo letos uresničili, bo znano ob sprejetju proračuna. A. Z. S srečanja predstavnikov gorenjskih občin v Tržiču Tržičani niso nikomur dajali obljub Pogovor se je sicer nanašal na skupno odlaganje odpadkov za več občin, vendar o tem zaenkrat niso sprejemali nikakršnih odločitev. Tržič, 1. februarja • Vzdušje pred srečanjem v Tržiču so naelektrili klici številnih prebivalcev, ki so spraševali o nadaljnji usodi komunalne deponije pri Kovorju. Po končanem pogovoru je župan Rupar povedal, da so se res pogovarjali s sosedi o problematiki odpadkov, niso pa nikomur obljubili odprtja vrat njihove deponije za dovoz odpadkov od drugod. O teh stvareh bodo spregovorili tudi na zboru krajanov KS Kovor prihodnji teden. "Pobuda za srečanje z župani in predsedniki občinskih svetov iz Kranja, Naklega, Radovljice in Tržiča je prišla že pred časom z naše strani. Dolžni smo namreč obvestiti prebivalce o aktualni problematiki odlaganja odpadkov in načrtih naših sosedov glede tega. Že doslej je bilo s tem v zvezi storjenih kar nekaj napak pri obveščanju ljudi. Nikakor ne bi želeli, da bi se to ponovilo pri nas. Precej vznemirjenja je namreč povzročila že napoved tega sestanka, saj so širjenju deponije. Potem so sledili tudi številni telefonski klici v pisarno in domov," jc opisal razloge za srečanje in vzdušje pred njim tržiški župan Pavel Rupar. "Na sestanku smo odkrito spregovorili o problemih pri odlaganju odpadkov, ki so trenutno najbolj pereči v radovljiški občini zaradi zaprtja njihove deponije. Tudi kranjska in tržiška deponija sta neurejeni in potrebni sanacije. Ker smo vsi zainteresirani za skupno rešitev težav, smo predlagali oblikovanje treh komisij; strokovna bi pripravila in predstavila projekt skupnega centra za odlaganje odpadkov, medobčinska bi ugotovila možnosti financiranja, komisija krajanov pa bi pripravila vse potrebno za odločanje. Edini sklep posveta je potrdil potrebo po nadaljnjem iskanju najprimernejše lokacije za skupno odlagališče, ki jo zaenkrat vidimo nekje na meji občin Naklo, Radovljica in Tržič. Prebivalcem in vodstvu KS Kovor želimo predstaviti možnosti skupnih rešitev pri odlaganju odpadkov, zato bomo o tem spregovorili na zboru krajanov prihodnji teden. Brez njihovega soglasja pa nikakor ne nameravamo naročati niti dragih raziskav, ki bi bile potrebne pred urejanjem skupnega odlagališča," je zagotovil tržiški župan. rn .„ » izjavi j Ji avci rvupai omenil, aa so se med pogovori dotaknili tudi uresničitve načrta za izgradnjo vodovoda od Radovljice proti Hudem; načrt je izdelan, pred začetkom del pa bodo morali zbrati še vsa potrebna soglasja. Obenem so se strinjali s predlogom, naj bi stekli pogovori o izgradnji čistilne naprave za potrebe tržiške in nakelske občine. • S. Saje Kranj, 3. februarja - Zakonodaja, ki ureja pristojnosti, premoženje in ljudi prejšnje občine med novo upravno enoto in občinsko upravo, je v marsičem nedorečena ali pa so rešitve slabe. Na to glasno opozarjajo predvsem novi slovenski župani. Nič bolje pa se v takšnih razmerah ne godi od vlade imenovanim vršilcem dolžnosti načelnikov upravnih enot, zadolženim, da po zakonih, kakršni pač so, speljejo reorganizacijo državne uprave na lokalni ravni. V.d. načelnika upravne enote Kranj (enota pokriva območja petih novih občin na ozemlju prejšnje kranjske občine) Metod Ferbar je v prvem pogovoru za Gorenjski glas po novem letu poudarjal predvsem željo po strpnem dogovarjanju z županom mestne občine Kranj Vitomirjem Grosom. Zal pa še zdaleč ne gre gladko. "6. januarja sva s kranjskim županom preverila spisek ljudi, ki naj bi bili razporejeni v upravno enoto (118) na eni ter v mestno občinsko upravo (61) na drugi strani. Za večino delavcev sva se lepo sporazumela, za peščico kakšnih osem odstotkov pa sva tehtala. Vitomir Gros je zahteval delavko, ki naj bi v upravni enoti prevzela vodenje upravnega področja varstva okolja in urejanja prostora, na kar sem, sicer nerad, pristal. Zahteval je tudi arhivarja, s čimer pa se nisem mogel strinjati, saj arhiv po zakonu prevzame upravna enota. Ta je še vedno predmet spora," pravi Metod Ferbar. Namesto prve kandidatke za vodenje področja varstva okolja in urejanja prostora so v upravni enoti poiskali drugo, ta je tudi pristala, da delo prevzame, vendar ji župan ne da delovne knjižice. Predajo knjižice pogojuje z arhivarje-vo knjižico, čeprav pravilnik o delovni knjižici določa, da je delodajalec dolžan delavcu izročiti knjižico na njegovo zahtevo in podpis. "Gre za prevzem delavcev po zakonu. Občinski uslužbenci praviloma zaradi nalog, ki jih opravljajo, niso prostovoljno izbirali, pod katero kapo bodo šli, prerazporeditev smo napravili po najboljši volji. Ko sem bil prepričan, da je najhujše že mimo, pa se je začelo nagajanje." "Župan Vitomir Gros se še vedno razglaša za predsednika skupščine občine Kranj, čeprav mu je funkcija prenehala z 31. decembrom in čeprav od županov drugih štirih občin nima nikakršnih pooblastil za odločanje v njihovem imenu. To je umetno podaljševanje prejšnjega statusa brez zakonske podlage in negacija drugih štirih županov pa tudi upravne enote in mene leot njenega v.d" Na vprašanje, v čem se kaže županovo nagajanje, Metod Ferbar omenja predvsem zaplete okrog kadrovske službe in delovnih knjižic bivših občinskih uslužbencev. Knjižice bi morale biti zaključene s prenehanjem delovnega razmerja 31. nošfi, kdo bo kam "padel", to ni bilo narejeno. "Ko je župan to ugotovil, je zahteval vrnitev vseh občinskih žigov, pečatov in štampiljk. Proti temu nisem imel nič, uprl pa sem se, da predam delovne knjižice iz kadrovske službe in tudi razložil, zakaj; delavka v kadrovski službi jih mora zaključiti, za to potrebuje tudi žige, ki sem jih zadržal in zanje sprejel odgovornost. 20. januarja smo kadrovske mape in delovne knjižice ljudi, ki niso na spisku zaposlenih v upravni enoti, predali v občinsko upravo. Tri dni kasneje pa je župan s sodelavci prišel v kadrovsko službo in od delavke zahteval preostale tri žige. Žigi so bili pri meni, Gros pa je delavki dal pet minut časa, da odide iz pisarne, češ da je kadrovska služba občinska. Opozoril sem, da je ravnal nezakonito, pisarno odklenil in delavko poslal nazaj. Ko sem se vrnil iz Ljubljane, delavke spet ni bilo v pisarni, vse omare so bile zapečatene, vrata zaklenjena. Takrat sta bila še oba delavca iz kadrovske službe na spisku upravne enote. Kaže pa, da je tistega dne Gros drugega po metodi "kdor je meni izrekel nezaupanje, ne bo več na občini" prepričal, da se je odločil za službo v občinski upravi. Ko sem župana (sam sem bil petnajstkrat na pogovoru pri njem, on pa še ni prestopil moje pisarne) v dokaj strpnem pogovoru vprašal, na kakšni osnovi je dal zakleniti in zapečatiti kadrovsko službo, je vstopila delavka iz kadrovske. Župan jo je fizično pahnil ven. Mene je ustno vrgel iz pisarne 20. januarja." S tem pa prerekanj okrog kadrovske službe še ni bilo konec. Metod Ferbar je v pismenem opozorilu o nezakonitem ravnanju od Grosa zahteval, naj pisarno odklene, postavil tudi rok. Ker župan no zaklenjena, na njej občinska ključavnica. Ko lev. obe strokovnjaka, ki je odstrajj ključavnice z vrat in omar, * ure je delo opravil, pa so pf' Poi občinski vzdrževalci in sp* Bih zamenjali ključavnic Pol "Ocenil sem, da je nesmis* v^j, no, da drug drugega straži"11 op, to bi šlo lahko v nedogl*' Bo> Kadrovsko dokumentacijo*1 E pripada upravni enoti, s"1 preselili v drugo pisarn' tov Kadrovska pisarna je še v« dol • ■ ati, uac ugotovitveni sklep o razp0' Bi editvi delavcev postal °st nomočen, smo delo v", do« knjižice zaposlenih /akiju'! ('st in žige vrnili. Kot rečeno," s p ostalo odprto samo še vp^h" sanje delavke, ki naj b' enoti vodila upravno P dročje varstva okolja in ■ janja prostora." Metoda Ferbar pravi, da omejena raba občinskih Sm mobilov za potrebe uprli enote ne moti toliko (v? službene naloge razen njfl podpisuje tudi župan), čepf! zakon natančno pravi, . delavci upravne enote del3) v prostorih in s sredstvi, k'? jih kot družbeno premožni do tedaj uporabljali obČip5 upravni organi. Prostori sredstva ostajajo v lasti o čine, ki pa jih je dolz" prepustiti v uporabo uprav' enoti. Wi res, da bi dal Gr* kogarkoli iz upravne enoto menda celo mene, preseli" kletno pisarno, katere ok" naj bi bilo založeno 1 drvmi. To je dezinform&K j a, ki je, ne vem od ko* prišla v dnevni časopis." Ser obi rep tih h «e, ha Po L i Akt o sistemizaciji del^ nih mest in notranji organ^j ciji upravne enote naj bi pripravljen do 15. februar)8 posameznimi ministrstvi, I terih podaljšana roka je ravna enota, bodo najbr^L potrebne malenkostne us* ditve. Presežnih delavcev p dvidoma ne bo. V upr8 enoti naj bi delali fP| upravi mestne občine 63. jih je prešlo neposredno P ministrstvo za obrambo. L pa pod državno geodet, upravo. Za delitvijo dela% pride na vrsto detitev P\( torov, kar bo gotovo vsaj H "pestro" opravilo kot am ljudi. Če ne še bolj. (Ji Metod Ferbar priznava..^ mu na mestu v.d. načelflj upravne enote ob partfleJ, kakršen je kranjski župan-, lahko. Vlada ga jc imenov začasno, za končno ilJii vanje bodo morali ^tl70« glasje občinski sveti. Ze 2 „ se na njegovo začasno im^ vanje slišijo številni ug° ^ češ da ga je minister An Šter na to mesto pred'* samo zato, ker je svak jega predsednika kra^Li vlade Petra Oreharja- r J*a kfcdSR! ;« HV Jelove*" G POHIŠTVO, BELATEHNIK^ ORTOPEDSKE VZMETNICI TEL: 064/403-87J TRGOVINA S POHIŠTVOM. S P BESNfCA^ Ha »v« ter, Dih na »0| Bil Pri i Z GORENJSKIH OBČIN o) kop" no* aj rpijl stranf tar, i spi nitf mi« ižiH ogl« ijo> Nova občina, nov statut - in stare metode "Prosjačenje" ostaja finančni vir Novi osnutek statuta občine ne namerava kratiti doslej pridobljenih pravic krajevnih skupnosti J^dovljica - Župan Vladimir nameravajo kratiti doslej prizme je v ponedeljek pre- dobljenih pravic krajevnih Jadnike vseh enajstih kra- skupnosti. V statutu bodo le iV!!'n skupnosti z območja opredelili krajevne skupnosti jačine povabil na sestanek, in njihovo vlogo pri odločanju nih skupnosti lani na področ- *a katerem so razpravljali o o zadevah, ki so za njih ju gospodarske infrastrukture pesnice vanj u programa gos- pomembne (predvidevajo ob radarske infrastrukture v likovanje posvetovalnega or D^ulem letu, o še ne neiz- gana), medtem ko bodo Nova občina v Poljanski dolini Imajo jo, čeprav nič preveč radi Poljanci imajo po novem svojo občino Gorenja vas - Poljane, svojega župana, pa tudi skrbi, ali bodo sami sposobni svojo občino tudi vzdrževati Z novim letom se je občina Škofja Loka dumu naj bi bili Poljanci za svojo samostojno občine. (Kot smo slišali, v občini o čem takem ne razmišljajo.) Čeprav so v večini krajev- ■'WIVH| IV tU) *aw ■ »«• w w w.w--- --- ----' Nnjenih nalogah, o pripra- podrobnosti urejali statuti Vs* na letošnji program in o 1 iarH e ve i«j . Ko) azpo'1 prt o v ,er je vzorec statuta — - ~ -------j - g-------- "Podelitvi krajevnih skup "osti v novem statutu občine. . Bistvo dveurne razprave bi •&hko strnili v županovo ugoditev, da "sistema, ki daje dobre rezultate, ne gre podiral ampak je treba z njim ??daljevati tudi v novi obči-Krajevne skupnosti naj bi ftale- in delale tako kot "'^0slc.)\ župan in drugi pre Jjtf^lstavniki občine pa naj bi se n0'JT..Predsedniki "po stari nava-vp/T^1' sestajali redno vsak me-bi ** n m da avt« »raV (v* njej Seprl 'i, ( delal M »Čin ?ri , ti W oiM rjravi krajevnih skupnosti. Lado Eržen, predsednik krajevne skupnosti Radovljica, je menil, da bi Radovljica kot mestna krajevna skupnost morala dobiti večje pristojnosti. Predsedniki predvsem naredili, kar so načrtovali, ali še celo precej več, je nekaj nalog še vedno ostalo neuresničenih. V krajevni skupnosti Mošnje se že nekaj let zaman prizadevajo, da bi dobili nov most v Globokem, ki bi po nekaterih ocenah stal od 35 do 45 milijonov tolarjev. (Župan je dejal, da bo most prednostna naloga in da podeželskih krajevnih skup- se bo zanj zavzemal tudi iz nosti se s tem niso strinjali in moralnih razlogov.) V krajev- liti'1 taci so poudarili, da imajo "nji hovi" krajani enake potrebe kot meščani in da mestne krajevne skupnosti ne bi smele biti v prednosti. Niko Legat iz krajevne skupnosti Begunje je opozoril na nevar ni skupnosti Radovljica se sprašujejo, zakaj v občini še vedno niso pripravili obljubljene študije o prometni ureditvi Radovljici. Ob tem, ko so predsedniki precej kritizirali financiranje razdelila na kar nekaj manjših občin. Ena med temi je tudi nova občina Gorenja vas -Poljane. Ljudje nič kaj radi niso šli v novo občino. Razlogi so jasni, saj je v Poljanski dolini, stisnjeni med Blegošem in Polhograjs-kimi hribi le malo industrije, poleg te, kar je v Poljanah in Gorenji vasi je, pa le Še nekaj zasebnikov nudi delo domačinom. Poljanci živijo v glavnem od zemlje, te pa v ravnini ni dovolj, zato je precej kmetij raztresenih po hribih, tam pa je življenje še posebej trdo. To prav dobro ve Ivan Klemenčič iz Dolenjega Brda. O tem, da se bodo v novi občini stvari začele spreminjati na bolje dvomi. Poljanska dolina industrijsko ni močna, zato ne bo velikih dohodkov. Nekaj ga vsekakor prinesejo kmetije, vendar le tisti v doli ni, hribovski kmetje delajo le za preži ruc'n, ki so ga pripravili na nost, da bo krajevna skupnost po proračunskih dvanajsti ^Publiki, že povzročil nekaj z okoli 2.600 krajani v občini nah, je bilo glasno in jasno tih u v krajevnih skupnos- "pozabljena", ker nima v rečeno, da v krajevnih skup-"> je občinski svetnik in občinskem svetu nobenega nostih tudi pod okriljem nove Predsednik komisije za prijavo statuta Bogomir Vnu-ec Pojasnil, da z novim liiUitom, ki ga bo sicer Potrdil občinski svet, ne dvorni radovljiškega občinskega sveta Je bil začasni poslovnik sprejet pravilno? Župan Vladimir Černe je svetnike opozoril, da so začasni poslovnik ^činskega sveta na prvi seji sprejeli nezakonito. občino, a so jih kasneje "priključili" h Gorenji vasi. To, kako bo nova občina zaživela in ali bo dovolj sredstev zanjo bo pokazal čas. Ana Čadež iz Poljan se ni mogla opredeliti o novi občini. To, ali bo v novi občini boljše ali slabše, bo pokazal čas. Ljudje so bili v glavnem proti novi občini, raje bi še naprej ostali pod okriljem stare občine, a je država tokrat pač odločila in naredila po svoje. Poljanci in Gornjevaščani tako imajo svojo novo občino, za katero pa lahko le upa, da bo čimprej zaživela. svetnika. V krajevni skupnosti Lesce se ne strinjajo, da bi postalo občinsko premoženje tudi vse tisto, kar so krajani zgradili sami, brez prispevka občine ne bo razvoja in napredka brez "fehtanja", nabiralnih akcij, udarniškega dela in podobnega. • C. Zaplotnik kjer dohodka praktično ni, kar pa ga je, zraste v gozdu. Najbrž tudi več denarja ne bo ostalo v občini, saj velikega dohodka občina ne bo imela. Precejšen del financiranja tako cest kot tudi drugih stvari bo še vedno ostal na plečih ljudi. S tisto malo denarja se bo pač že občina sama komaj preživela. Kristina Andreuzzi še ne ve ničesar. Doma je v hribih, tako da še ne ve niti, kje bo sedež občine. del*; bi" arj? n, 1 je > brž oP p tal lel>te va, inefl »an. iti dla Radovljica - Ker so bila med jetniki različna mnenja o le.ni, ali je bil začasni poslov-"'k sprejet pravilno ali ne, so torkovi seji na predlog v?dij poslanskih klubov skle-*'!>, da bodo do naslednje SeK' sveta pridobili mnenje ^stojne vladne službe. Občina je še brez tajnika Čeprav je bilo na dnevnem redu seje tudi imenovanje tajnika občine, so to točko umaknili, ker je Župan že na začetku povedal, da tokrat še ne namerava predlagati nikogar. Na seji so razpravljali tudi o nadaljevanju gradnje v Prešernovi ulici v Radovljici in imenovali komisijo, ki bo o tem pripravila izčrpno poročilo. ustavnem sodišču. Bogomir Vnučec je zatrjeval, da je zadnji sklep vedno "močnejši" od prejšnjih, in da je svet < kaj je povzročilo zaplet? £e na prvi seji je svetnik J^ko Bezjak (LDS) predla-*a'»da bi začasni poslovnik Prejeli z dvotretjinsko veči-J°. Bogomir Vnučec (SKD), 1 Je bil potlej tudi imenovan sLV-d: taj"*3, občinskega in da naj zakonitost sklepa eta je pojasm , da je to le občinskega sveta preveri na casn, poslovnik, o katerem ustavnern> sodišču. Bogomir ?*on o lokalni samoupravi je ne govori, in za katerega {5. °d odločitve svetnikov žayisno, ali ga bodo sprejeli y xyotretjinsko ali z navadno oecmo. Ko so svetniki potlej b te"! glasovali, so zavrnili ^zjakov predlog in sklenili, : * 2aČasni poslovnik sprejme-£l 2 večino glasov navzočih tS?OV sveta- Tako so Potlc^ gl 1 storili in poslovnik so- sasno (vsaj tako piše v te£Sniku) tudi sprejeli. Ob jjjj« ko je Stanislav Pere ke na tork°v' seJi občinska 8a sveta oporekal temu, da („ P°slovnik sprejeli soglasno rok \ ?ravi' da ni dvignil e)' je tudi opozoril, da bi dejansko sprejel začasni poslovnik celo z večjo večino, kot je dvotretjinska. Od tega, ali je bil poslovnik sprejet pravilno, je tudi odvisno, ali so ostale odločitve legalne ali ne, jc dejal Janko Stušek (Združena lista) in poudaril, da v zapisniku izrecno piše, da začasni poslovnik (ne glede na dejanski izid glasovanja) ni bil sprejet z dvotretjinsko večino. Ker zapletu ni bilo videti konca, so se med sejo sestale vodje poslanskih skupin in predlagale, da naj oi do prihodnje seje sveta pridobili mnenje pristojne vladne službe. S takšnim predlogom so se strinjali tudi svetniki. • C. Zaplotnik Pravzaprav bi se misli Poljancev dale na kratko strniti takole. Nova lokalna samouprava je prinesla razdrobljenost, tako bo ------„ — r---- uprava še dražja, kot je bila doslej. Po vseh vetje. Njegova kmeti- opravkih bo treba še naprej hodili v Škofjo ja leži nad 700 metri. Loko, kar ljudi sploh ne moti preveč, saj so na to navajeni. Poljanci delajo v tistih dveh industrijskih obratih, ki jih občina premore, precej ljudi je zaposlenih pri zasebnikih, nekaj pa je tudi kmetov. Davke plačujejo vsi, tako kmetje, kot podjetniki in delavci. Vsakdo da državi tisto, kar pač mora biti državnega, o bogu bom kdaj drugič. Vprašanje pa je, —»— koliko da država ljudem nazaj. Če je nova iz Žirovskega Vrha o občina darilo države Poljancem, moram reči, novi občini zaenkrat da je zelo čudno. Zakonodaja o lokalni samoupravi, ki je takšna kakršna je, nikakor pa ni dobra, nudi vse prej kot relativno trdno osnovo občini, tako da bodo morali Poljanci za svoje novoletno darilo še veliko veliko postoriti. Ljudje dvomijo, če bodo občino lahko preživeli. To pa, kje Cas bo pokazal, kako v novi občini zares bo, sedaj je še vse na začetku. Z županom ie zadovoljna, za kakšen vtis več o občini pa bo pač treba še počakati. O upravičenosti samostojne občine dvo-mi tudi Bojan Grošelj iz Dobja. Tako Poljane kot Gorenja vas sta dokaj blizu Škofje Loke, tako da lahko praktično vsak uredi vse potrebno tam. To, da bi se v krajih v novi občini kakšna stvar več postorila, se mu ne zdi posebej verjetno. Na referen- da se bo z njo za Poljance kaj spremenilo, pa je žal utopija vsaj za eno leto, dokler se na svoje noge ne postavi nova očina. Razlogi za in proti so pravzaprav taki kot v vseh novih očinah, vsekakor pa sem naj-prisrčnejši odgovor dobil od poštarja Pavleta Šturna - bom vsaj poznal svojega župana. • Uroš Špehar ^.^orali glede na zakonske . 'očbe sprejeti z dvotretjins-0tvVečina Enako je svetnike (Tvoril tudi župan Vladimir d^6. ki je posebej poudaril, l Je bila odločitev občinske-syeta nezakonita. Svetnik Ot)arko Bezjak je županovo Oce °,ril° na napako sveta Preni za korektno in je s^agal, da bi odpravili za ,P s prejšnje seje sveta in 0vnik sprejeli z dvetret-»Vm ° yečino. Predsednik tla Zvone Prezelj (SDSS) in le H^Podvomil v napako . *0ri|Stnost županovega opo- W!n !n J'e dcJa1' da naj pan kar uresniči grožnjo, Kaj so šolarji ugotovili v ekološki anketi Eko frajerji iz Aljaževe šole Namen krožkarjev ni, da postanejo komunalci, ampak da skrbijo za ekološko ozaveščanje Kranj, 3. februarja • Prvi rojstni dan ekološkega krožka so njegovi člani iz osnovne šole Jakoba Aljaža na Planini počastili s pomembnim delom. V torek so javno (žal brez pričakovanega odziva) predstavili rezultate ekološke ankete. Iz njih je razvidno, da so učenci zeljni ekološkega znanja, da pa jim ga sedanji učni načrti v okviru rednega pouka ne dajejo, in da tudi v okolju nimajo pravih vzorov. Na dvanajst anketnih vprašanj je odgovarjalo 372 učencev Aljaževe šole od petega do osmega razreda. Učenci iz petih in šestih razredov so se izkazali za dokaj resne anketirance, medtem ko so starejši ve, kaj pomeni ekologija, le 38 odstotkov jih doma varčuje z vodo, 60 odstotkov z elektriko (v blokih vsak plača svoj račun, kar za vodo ne velja), aniceuraiicc, un/«iv». .— — . Učenci razmeroma dobro poznajo od- vrstniki precej vprašanj puščali brez padke, ki se počasi razgrajujejo, kar 69 odgovorov. odstotkov jih je pripravljenih odpadke Anketa je med drugim pokazala, da le doma sortirati, zanimiv pa je tudi morali §ć marsikaj postoriti da bodo dobra polovica vprašanih šolarjev dobro podatek, da večino učencev moti neur- postali pravi eko frajerji • h' Jelovčan ejenost v šoli in domačem okolju. V zvezi s tem so predlagali tudi nekaj konkretnih ukrepov, kot uvedbo šolske zelene straže, namestitev več košev za odpadke, več čistilnih akcij, razredno dežurstvo za čiščenje okolice šole, pogovore o bontonu in ekologiji, za lepše domače okolje pa predlagajo ureditev zelenic, zasaditev več dreves, umik avtomobilov z zelenic, lastniki domačih živali pa bi morali za svojimi ljubljenci pospravljati iszrebke. Za to bi v soseski potrebovali več smetarjev in komunalnega redarja. Krožkarji so se razgovorih tudi o svojem delu. Povedali so, da jih je trenutno dvajset, in da z veseljem sprejemajo nove člane (v vsakem razredu želijo imeti vsaj enega predstavnika), da so zadovoljni s svojo mentorico, učiteljico zemljepisa Vlasto Sagadin, da jim je dobra osnova za delo knjižica Prvi koraki v ekologijo, da so lani dvakrat zbirali star papir, pospravljali okrog šole, sodelovali pri čiščenju kanjona Kokre, poslušali predavanje o ogroženih vrstah ptic, da postopno urejajo ekološko knjiž nico, da se prek mentorice povezujejo z drugimi odgovornimi za urejeno okolje (upravo šole, športno zvezo, krajevno skupnostjo, hišnimi sveti), da pa bodo Prošnja na policijo Medvode, 3 februarja - Na seji občinskga sveta občine Medvode so v torek Ugotavljali, da jc prehod za pešce na Gorenjski cesti pred Medvodami na neprimernem kraju in bi ga zato veljalo prestaviti (zarisati) na bolj preglednem delu. Pa tudi sicer je križišče na tem delu z Ziljsko cesto izredno nevarno. Zato so člani sveta ocenjevali, da bi policija vsaj trikrat na dan na tem nevarnem odseku posredovala pri prehodu šolarjev in občanov čez cesto, dokler prehoda za pešce ne bi označili na preglednejšem mestu. Na očitek, da policija zdaj kaznuje tiste, ki cesto prečkajo izven sedanjega prehoda za pešce, namesto da bi omogočila varen prehod na kraju, kjer prehoda sicer ni, je pa odsek preglednejši, je župan predlagal, naj na policijo raje naslovijo pobudo oziroma pismo s prošnjo, kot pa očitek. * A. Z. Slovensko-švicarska družina Hladnik Gorenjski glas je bil moj prvi učbenik Ko se je Anna Hladnik, Švicarka iz Basla, pred 12 leti poročila v Slovenijo, si je zapomnila bencinsko krizo in pomanjkanje v trgovinah, slovenskega jezika pa se je učila tudi iz našega časopisa. Kranj, januarja - Prvi vtisi o Sloveniji so bili kaj malo podobni tistemu, kar je poznala o domovini, toda Anna je hotela živeti v Sloveniji in se prilagoditi, čeprav je bil bencin na bone, v trgovini ni bilo masla, TV program enostranski, cestni promet kaotičen, avtobus pa je le nekaj kilometrov od centra vozil enkrat samkrat na uro. Danes je Slovenija že bolj posluh za jezike, toda s podobna Švici, pravi Anna slovanskimi jeziki v Švici Hladnik, ki svojo novo domo- nimajo veliko stika. V Slove- vino ponosno razkazuje sor- niji pa je bil med njenimi odnikom. Znancem v prvimi učbeniki Gorenjski trov vsakič. Otroka, 10-letne-ga Andreja in 8-letno Sonjo, je Anna naučila tudi mater-nega jezika, najprej švicarskega dialekta, zdaj pa se učita tudi knjižne nemščine. Anni se je bilo kot tujki pri nas spočetka težko uveljaviti. V domovini je končala najprej medicinsko in nato še poslovno šolo. V Sloveniji se je v začetku zaposlila v ne- Švicarsko - slovenska družina Hladnik Sloveniji spočetka ni bilo razumljivo, da se je Anna odločila za življenje pri nas, namesto da bi ji mož Mladen sledil v obljubljeno deželo Švico. Toda Hladnikovi so v Stražišču zgradili hišo, tu je Mladen po diplomi kot mlad inženir videl svoje poklicne možnosti, videl jih je tudi za Anno. V Švico ji je pošiljal učbenike slovenskega jezika nekega črnskega študenta, da bi ji olajšal prihodnost v novi domovini. Anna ima izrazit glas. Prihajal je dvakrat tedensko in ji približal slovensko pisano besedo. Zdaj Švicarka, ki je od leta 1993 slovenska državljanka (opraviti je morala tudi preskus znanja slovenščine), naš jezik lepo obvlada in le trda izgovorjava daje slutiti, da ni od tu. Ncpoznavalci ji največkrat pripisujejo koroško poreklo. Hladnikovi so običajna slovenska družina, le da gredo trikrat, štirikrat letno na obisk v Švico, 980 kilome- kem izvoznem podjetju v Ljubljani, pozneje je zaradi slabega sinovega zdravja ostala doma. Neredko je slišala očitek, da je prišla v Slovenijo zato, da bo lahko neomejeno izkoriščala bolniško odsotnost, česar med strogimi in racionalnimi Švicarji ne bi mogla. Pozneje je honorarno delala na centrih za tuje jezike, najprej v pionirskem domu v Ljubljani, potem v Kranju in Skofji Loki, zdaj je končno samostojna. Njena Švicarska jezikovna šola dela leto dni. "Dobro se počutim, odkar imam svoje delo," pravi zadovoljno. "Motili so me namreč očitki, da sem kot tujka komu odžrla delo. Zdaj poučujem nemški jezik za vse starostne stopnje, konverzacijo, poslovno korespondenco, nekakšen evro-tečaj za vse, ki veliko potujejo in potrebujejo fraze v štirih evropskih jezikih. Dvakrat tedensko poučujem tudi otroke. Pri tem početju zelo uživam, kajti vedno sem si želela poučevati. Moj cilj je sproščeno učenje jezika. Vsak ima pravico, da se uči tako hitro in na način, ki mu najbolj ustreza. Z možem sva v jezikovni šoli in tudi sicer v življenju dober team. Ko se lotim prevajanja, je on tudi moj lektor." O razlikah med našim in švicarskim načinom življenja Anna takole razmišlja: "Zdaj ko že 12 let živim v Sloveniji, vidim, da so Slovenke veliko bolj zaposlene kot Švicarke. Švicarka se namreč lahko odloči, ali bo ostala doma ali se bo posvetila karieri. Spominjam se, da se je moja mama spet zaposlila, ko mije bilo osem let, in to za dvakrat tedensko, kar je bilo za švicarske razmere nezaslišano. Povprečna Švicarka je manj emancipirana kot povprečna Slovenka, saj je slednja zaradi lastnega zaslužka lahko tudi bolj neodvisna. " Pred leti, ko so v Slovenijo začeli prihajati begunci s Hrvaške in Bosne, so Hladnikovi spodbudili tudi zbiranje humanitarne pomoči pri švicarskih rojakih. Prostovoljci iz tamkajšnje evangeličanske cerkve so večkrat pripeljali pomoč za begunce in jo namenili škofjeloškemu begunskemu centru. D. Z. Žlebir IZ GORENJSKIH OBČIN Prednostna naložba v ji teniški občini v Nov vrtec v Žirovnici O nujnosti adaptacije in prizidave prostorov vrtca osnovne šole v Žirovnici so se strinjali tudi jeseniški svetniki. Kandidirali bodo za republiška sredstva. Jesenice, 2. februarja - Ministrstvo za šolstvo in šport je lani novembra razpisalo natečaj za sofinanciranje investicij v vrtcih za izboljšavo prostorskega standarda vrtcev v Sloveniji. Po podatkih razpisa se iz republiških sredstev sofinancira največ do 50 odstotkov normativne skupne vrednosti investicije brez komunalno opremljenega zemljišča ter projektov in inženiringa. V natečaju je bilo določeno, da bodo vloge za sofinanciranje obravnavane po več kriterijih. Osnovna šola v Žirovnici že nekaj časa načrtuje investicijo v adaptacijo in prizida-vo prostorov vrtca in namerava kandidirati na natečaju. Maja lani je bila za ta zavod izdelana predinvesti-cijska študija za prenovo in povečavo šole in vrtca. Izračuni so pokazali, da je šolskega prostora premalo. Vrtec s svojimi igralnicami zaseda prostore, ki so bili načrtovani za učilnice. Vrtec naj bi se izselil, zgradili pa naj bi se novi prostori za igralnice. Po mnenju strokovne službe je investicija v adaptacijo in prizidavo prostorov vrtca osnovne šole Žirovnica potrebna in upravičena. V jeseniških občini za zdaj ni drugih potreb po investicijah v vzgojnovarstvene oddelke. O tem, da je vrtec nujna in potrebna naložba, so se strinjali tudi svetniki jeseniškega občinskega sveta. Prizidava obsega izgradnjo štirih igralnic, veznega hodnika in izolacijske sobe, adaptacija pa obsega kvalitetno obnovo na isti lokaciji garderob in sanitarij za otroke, garderob in sanitarij za vzgojno osebje in sobo za pedagoškega vodjo. Predračunska vrednost za adaptacijo je okoli 103 tisoč tolarjev za kvadratni meter in za novogradnjo 148 tisoč tolarjev. Predračunska vrednost tako znaša 46 milijonov tolarjev, od tega naj bi bilo za 20 milijonov tolarjev republiških sredstev. Investicija v adaptacijo in prizidavo prostorov vrtca osnovne šole v Žirovnici je tako prednostna naložba v vzgojno varstveni prostor jeseniške občine. Tako se bo osnovna šola v Žirovnici lahko prijavila na natečaj Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje, občina pa bo zagotovila potrebna sredstva po predračunski vrednosti v višini 26 milijonov tolarjev v letošnjem in v prihodnjem letu. • D.S. Župan izposloval bankomat Preddvor, 27. januarja - Ko je na drugi seji občinskega sveta Preddvor župan Miran Zadnikar poročal o aktualnih dogajanjih pri vzpostavljanju nove občine, se je dotaknil tudi nekaterih finančnih vprašanj. Prvo dejanje s tega področja je bilo odprtje žiro računa občine. Kot podjetnik, ki ima dobre izkušnje z SKB banko, se je najprej tam zanimal za odprtje občinskega računa. Potem se je s svojo ponudbo pojavila Gorenjska banka in župan je pristal na odprtje žiro računa pri osrednji banki, vendar je banka občinam dala ugodnejše pogoje, kot so bili ponujeni spočetka. Hkrati se je z banko še dogovoril, da v tem letu poskrbi za obnovo pročelja na poslovni stavbi Gorenjske banke v Preddvoru in tam namesti tudi bankomat. D.Ž. Druga seja sveta občine Mengeš Polovica točk na naslednjo sejo Občinski svet je sprejel pobudo članov z liste LDS, da se razveljavi pogodba o najemu in upravljanju Kulturnega doma Mengeš. Mengeš, 3. februarja - Pet ur jc trajala v sredo seja občinskega sveta Mengeš, ki jc bila sklicana sicer v prostorih nove občine, pred sejo pa potem vendarle "postavljena" spet v dvorano Gasilsko-godbenega doma-Čeprav so posamezni člani sveta med pripombami poudarili tudi, naj bo gradivo pripravljeno tako, da ne bodo "zapravljali časa" na dolgih sejah, se je vseeno zgodilo, da je ob polovico skrajšanem dnevnem redu seja vseeno trajala polnih pet ur. Na naslednje, tretje zasedanje, ki naj bi bilo čez štirinajst dni, kot je napovedal predsednik sveta Andrej Koželj, so preložili razpravo in odločanje o uredniškem odboru Občinskega glasila Mengšan, imenovanje odbora za usklajevanje kulturnih prireditev v Kulturnem domu, odbora za varnost v cestnem prometu, odbora za pokopališki red in pogrebno dejavnost in obravnavo kadrovske problematike občinske uprave. Za izločitev teh točk, kjer je prevladalo mnenje, da gradivo ni ustrezno pripravljeno (kar pa zadeva občinsko upravo, naj župan pripravi predlog) in izoblikovanje dnevnega reda potem, so porabili kar poltretjo uro; Čeprav jc na trenutke razprava imela precej politični prizvok in je kazala na strankarsko oblikovanje koalicije in opozicije v občinskem svetu, je nenazadnje sporazumno Erevladalo mnenje, da mora biti gradivo pravočasno in orektno pripravljeno, zato je prav, da Župan ponudi predloge, da bo to delo lahko v sedanjih razmerah oblikovanja oziroma delovanja nove občine in uprave čim lažje steklo. Na seji so potem imenovali tri člane sveta v medobčinski sklad stavbnih zemljišč občine Domžale, s pripombo, da je tretji član (Franc Ručigaj) glede na razplet in usklajevanje Z ostalimi občinami na območju bivše občine Domžale lahko tudi samo možni kandidat za člana. Sprejet je bil odlok o ustanovitvi o izdajateljstvu javnega glasila Mengšan in sklep o določitvi programske zasnove glasila. Podprta pa je bila še pobuda, da bi v okviru Mengšana izhajal tudi Uradni vestnik občine Mengeš. Zapletlo pa seje nazadnje spet pri pobudah in vprašanjih' kjer jc skupina članov sveta z liste LDS Mengeš v zvezi t imenovanjem odbora za usklajevanje kulturnih prireditev Kulturnem domu menila, da je sporna tudi pogodba 0 najemu in upravljanju Kulturnega doma Mcgeš. Predvscfl* župan je pojasnil, da je svet KS pogodbo večkru' obravnaval in si prizadeval, da bo le-ta tudi zagotavljal* vzdrževanje doma, vendar je pri glasovanju očitno pf*" vladalo mnenje, daje pogodba sporna, ker ni bila sklenjena na podlagi javnega razpisa. • A. Žalar Druga seja občinskega sveta v Medvodah Krajevnim skupnostim začasno dvanajstine Občina se bo preselila v Medvode, ko bodo stvar1 formalno pravno urejene. Medvode, 3. februarja - Predsednik občinskega sveta občin* Medvode Mitja Ljubeljšek je v torek na začetku scJJ; napovedal, da bo drugo sejo sveta prenešala tudi 1 . Medvode, in da načrtuje, da bi morala trajati dve t>r*' Vendar pa pri kadrovskih vprašanjih ni šlo brez strankarski^ zapletov, zato se jc seja zavlekla na štiri ure. Prijetij' sprememba v primerjavi s prvo sejo občinskega sveta pa i bila nova lokacija zasedanja na Višnarjcvi 5, ki pa očitn nekaterim tudi ni bila všeč, saj je član sveta iz stranke SK^ "komentiral", če je morda razlog za novo lokacijo, ker sc H stari spet prodaja kakšno erotično perilo. Pa ni bil, pač pa je odločitvi botrovala ugotovitev, da J lastnik prostora občina in dokler stvari pravno formalno ^ bodo razrešene, kot je na uvodni predstavitvi napovedal me drugim tudi župan občine Stane Žagar, ta prostor za sej. sveta naj ne bi bil sporen. Sicer pa je župan v predstavit med drugim pojasnil, da bo občina imela 419 milijon0,, tolarjev priliva, da mora biti delitvena bilanca "pod streho pol leta po sprejetju statuta, da je trenutno le denar za »> (zato ni moč v financiranje vključiti ta trenutek tudi druŠte'■' kot je predlagal Peter Militarov). Preprosto in enostavn • občina se bo preselila v Medvode, ko bodo stvari forma'nv pravno urejene £pa ne le glede prostorov). "Dokler pa s^°j, Šiški, imamo večji pregled tudi nad delitveno bilanco." ( > pri takšnih malenostih, kot so računalniki in podbna opren1" da ne bi čez noč nenadoma izginili.). Zaplet o imenovanju komisije za mandatna vprašanj \ volitve in imenovanja in za pripravo statuta, kjer so cM• \ sveta iz stranke SKD pogojevali svojega predstavnika, 9 mora predsednika izvoliti svet (ne pa kasneje komisija s301^ so razrešili po pravilu: volk sit, koza cela. SKD je umakn svojega kandidata in predlagala hkrati Alojza l^a^!"9, (ZLSD), komisija pa bo sama imenovala predsedn«^ Komisijo za pripravo statuta pa bo sestavljalo pet Č,a% občinskega sveta in še dva zunanja člana; poleg županai nji Miroslav Mozetič; slednjega je kot zunanjega «'* j predlagala SKD. Za sestavo nadzornega odbora pa jc * sprejel amandma dr. Jožeta Duhovnika, da morajo vsi £1 predhodno podpisati izjavo, da niso tako ali drug "povezani" z denarjem iz občinskega proračuna. , ^ Za redno dejavnost in delovanje krajevnih skupnost' območju nove občine je župan predlagal, da bi lc-fC $ sprejetja proračuna zaradi trenutne negotovosti dobi»c t odstotkov mesečne dvanajstine, vendar pa so se vklju^ji županom vsi člani sveta strinjali s predlogom dr. Duhovnika in Alojza Izlakarja, da KS dobijo P° „n dvanajstine na podlagi lanskih povprečnih dohodkov mesec. • A. Jetek, 3. februarja 1995 GOSPODARSTVO OBČI NE ŠKOFJA LOKA 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Občina, ki gospodarsko zagotovo ne bo med slabšimi Občina Škofja Loka je v primerjavi še s tremi na območju nekdanje občine edina, kjer državi ne bo treba nic dodatno primakniti ^ofja Loka, februarja - Občina Škofja Loka zagotovo ne s°di med tiste, kjer bi si župan z občinskim svetom moral "beliti glavo", kako bo z njenim preživetjem. Že včeraj, ko je pod istim imenom obsegala veliko večje območje, n» katerem so zdaj štiri občine, je bila občina Škofja Loka "ted tistimi, ki so po trdnosti sodile v sam vrh ali pa vsaj v °spredje v državi Sloveniji. Tako se kaže tudi zdaj, saj JOia na svojem območju več industrijskih dejavnosti; od lesne oziroma lesnopredelovalne, tekstilne, strojne in ""ečne industrije... Tudi kmetijstvo je trdno in ima za naprej velike možnosti. Podjetništvo se prav tako že kaže ? nekaterimi spodbudnimi zgledi, velike "rezerve" pa "najo še na področju storitvenih dejavnosti, v turizmu. Na podlagi zadnjih podatkov je z 21.030 prebivalci oočina Škofja Loka med VeČjimi in v primerjavi še s tremi na loškem območju ?aJvečja. Dobra tretjina (7-775) je zaposlenih v 459 Podjetjih na območju cnaj-}{jh krajevnih skupnosti (Bukovica -Bukovščica, Le-jart - Luša, Log, Godešič, leteče, Sv. Duh, Trata, ^rninec, Škofja Loka - mesto. Podlubnik, Kamnitnik). ^cer pa je delež delovnih toest na število prebivalcev ^ na drugih področjih zaposlenosti (poleg podjetij) tar 41-odstoten. Po številu Prebivalcev predstavlja do-| ^er odstotek vseh v Sloveniji, po gospodarski moči pa precej več, saj na prebivalca občine odpade 17 odstotkov družbenega proizvoda. Glede na tiste, ki iščejo delo (teh pa je okrog 5,5 odstotka), je med gorenjskimi .občinami na zadnjem mestu. Zanimivo jc, da na območju današnje občine v Preteklih letih ni šlo v stečaj Jobeno podjetje. Delež ?lvŠe občine v slovenskem l2vozu je znašal 3,3 odstot-. a> pomembno mesto pa •ma tudi ta trenutek. V nekdanji občini je bilo zar-adi prestrukturiranja v min-IJiih letih ukinjenih okrog ^•700 delovnih mest, v novi občini pa jih na tem področ-Ju tudi čakajo še spremembe. Razvejanost na todustrijskem področju Med pomembnimi industrijskimi zvrstmi v občini so danes prav gotovo lesna °ziroma lesno-predelovalna industrija, kjer so največja imena Jelovica (največji proizvajalec montažnih hiš in stavbnega pohištva v državi), LIO (zelo priznan proizvajalec za lesno stavbarstvo) in s pomembnim deležem kljub raznovrstnosti svoje dejavnosti tudi Obrtnik (poznan po opremi lokalov). V strojni, kovinsko predelovalni in elektro industriji so poznana imena LTH s hladilno tehniko, Corona Reteče (največji proizvajalec malih gospodinjskih aparatov v državi), Lokaterm z znanimi pečmi, Limos (klavniška oprema). Močna in kvalitetna je tekstilna industrija - Gorenjska predilnica, Sešir, Odeja, Kroj. Največji izvoznik v novi občini pa je Termo Škofja Loka. Med gospodarsko pomembnimi podjetji je vsekakor šc Tehnik Škofja Loka, pa spet Obrtnik z razvejano dejavnostjo, ki predstavljata pomemben potencial na področju gradbene operative. Med največjimi trgovskimi podjetji je Loka Škofja Loka, Gozdarsko kmetijska zadruga se predstavlja s pomembnim deležem na področju mlečne predelave, škofjeloški Mesoizdclki -mesna industrija pa so na svojem področju na Gorenjskem poznani pod blagovno znamko Gorenjske mesnine. Seveda pa je k pregledu podjetij treba dodati tudi EGP • Embalažno grafično podjetje, ki jc edino s certifikatom kakovosti v občini, potem je Bandag (poznano in uspešno po obnavljanju avot plaščev), Nedvoumno in nesporno bo med poglavitnimi °predelitvami v občini nenehno iskanje sposobnih P°djetnikov oziroma gospodarjev za različna Področja. t Gospodarstvo občine pa glede na današnjo sliko in stanje tudi jutri ne bo med slabšimi v državi In ^nazadnje bo občina Škofja Loka med tistimi v Sloveniji, kjer državi ne bo treba primakniti denarja, da bo lahko Uvela. Peks (pekarska in slaščičarska dejavnost), Alpetour Tovorni promet in Eurošped... Velike možnosti v storitvah Čeprav na območju današnje občine niso v preteklih letih beležili nobenega stečaja, se je prestrukturiranje dogajalo. Na tem področju pa bo še precej dogajanj tudi v novi občini. Prav gotovo se bo zmanjšal delež zaposlenih v industriji, povečale pa naj bi se storti-vene dejavnosti. Zgled za dobro in trdno podjetništvo sta danes na primer podjetji Airsistem in Atair, ki sta obe po dejavnosti sicer specifični, vendar prodorni na tujem trgu. Zelo uspešno je tudi zasebno podjetje Loka star s sedmimi hčerami. Pomembna pa so še: Difa, Šibo, Kmečki stroj, Webcr, Jenko, Starman Godešič... Takšnih podjetij si v občini želijo še več. Trenutno je v občini 457 obrtnikov, ki zaposlujejo 299 delavcev - skupaj torej 756 delovnih mest, zasebnih podjetij je 297 s 325 zaposlenimi, drugih podjetij pa je 162. Skupaj je zaposlenih 8531. pa imajo Ob tem je pomembno, da je precej zaposlenih v občini Škofja Loka iz Poljanske doline oziroma iz sedanje občine Gorenja vas - Poljane. Skrb občine bo še posebej usmerjena v obrtništvo. Njen interes bo pomagati obrtnikom, seveda pa brez njihove lastne zainteresiranosti (udeležbe) ne bo šlo. Občina naj bi se vključila s Skladom za razvoj drobnega gospodarstva in s pomočjo za ureditev prostora za obrtno cono na Trati. Prostorske "rezerve" pa so tudi v industriji, kjer bo prišlo do programskih sprememb v proizvodnji sedanjih podjetij. Druga zanimivost je, da je danes krajevna skupnost Trata tista, kjer je na majhnem prostoru največ industrijskih prodajaln - na majhnem prostoru velika ponudba izdelkov za široko potrošnjo po ugodnih cenah. Sicer pa sc jc trgovska dejavnost z majhnimi obratovalnicami zelo razcvetela na območju celotne občine. Hrana z dopolnilno dejavnostjo Posebnost občine Škofja Loka je tudi, da ima dve vrsti kmetijstva, zaradi katerega nimajo bojazni glede prehrane. V občini imajo ravninske in hribovite kmetije (75 odstotkov zemlje je v hribovitih predelih). Sicer pa je na 544 kmetijah skupaj 4.772 glav goveje živine in tudi predelav mesa, kot rečeno, opravijo v občini. Sicer pa se z župani ostalih treh občin nameravajo na tem področju dejavnosti dogovarjati za skupno politiko. Usmeritev in razvoj pa bosta vsekakor nagnjena k dopolnilnim dejavnostim. Gre za lastno predelavo hrane na eni strani in dodatno ponudbo (na primer v obrti) na drugi. To naj bi bil tudi koncept razvoja podeželja. Zato pa bo potrebno seveda znanje. Osnove za takšno usmeritev pa so nenazadnje tudi v zadnjih letih v zelo obogateni komunalni infrastrukturi. Urejene ceste, preskrba z vodo, elektrika, telefon, naj ne bi bile sami sebi namen, ali pa olajšana priložnost za spoznavanje in razmišljanje, kako je v dolini boljše in se je zato vredno podati tja. Ravno obratno: sposobni gospodarji na kmetijah so jutrišnje "bogastvo" celotne občine. In če bo pripravljenost za razvoj takšna, kot jc bila na teh območjih doslej, jo bo občina seveda tudi spodbujala. Neizkoriščenost turizma Največ neizkoriščenih možnosti, ki pa glede na že urejeno komunalno infrastrukturo v občini niso majhne, treba jih je s sposobnimi ljudmi samo začeti uresničevati (saj je tudi idej vedno več), pa v občini ugotavljajo, je v turizmu. Danes je Škofja Loka, kar zadeva kvalitetne turistične postelje, še vedno zelo deficitarna. Eden od ciljev v občini je vsekakor ustanovitev nepro-fitnega turističnega podjetja, ki bi lahko delovalo za vse štiri sedanje občine na tem območju. Vključili naj bi se tisti, ki že zdaj in bodo tudi jutri od tega živeli. Občina bo koncept podprla na podoben način kot s Skladom za obrt. Županovo razmišljanje s tem v zvezi, kar zadeva turizem, pa je, da bi le-ta dosegel v prihodnje okrog 3 odstotke družbenega proizvoda. Stane Paulus, Partizanska 23, 64220 Škofja Loka, Slovenija PRODAJA VOZIL in SERVIS tel./fax: 064/631-260 lomcate ttmm LOKATERM p.o., Kidričeva 55, 64220 Škofja Loka, Telefon: 064/634-466, Telefax: 064/631-235 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Škofja Loka, p.o. Kidričeva 53 IT 634-300 KRUH in SLAŠČICE IZ NAJBOLJŠE MOKE - to je PEKS iz Škofje Loke I ViUEiHiOVl^ LOKA Trgovsko podjetje, Titov trg 1, 64220 Škofja Loka Tel.: 064/621-581, Fax: 620-958 KDOR IŠČE, TA NAJDE ... V NAMI »PLESKARSTVO ŠKOFJA LOK TAVČARJEVA UL. 21, tel. 632-700 UMVVALL - direktni nanos na steno je antistatičen in odporen proti nabiranju prahu in onesnaževanju. POKLIČITE ^632-700 industrija termičnih izolacij Škofja Loka tel. 064/6140 Kamena volna TEK VOL -toplotna, zvočna in protipožarna xaščita Industrijska prodaja - tel. 0641631 602 osr w m 0 T E C H /L V Dd - © ti d.o.o. ORODJARNA IN LIVARNA Vincarje 2, ŠKOFJA LOKA TEL. 386 64 611 500 FAX. 386 64 624 176 TEHMMC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Kidričeva 35/a, tel.: 634-433 Stara cesta 2,64220 Škofja Loka IfDUOUš Biaževa ulica 3, telefon 064/620-381, fax 064/623-065 $A VSA OBK1MŠKA DELA -OBRTNIK ŠKOFJA MIKA TOVARNA KLOBUKOV cm MiSOtZDfUa Kidričeva 57 Tel.: 634-222, 634-653 Mercatpr - Meso - Izdelki Škofja Loka MESTNI TRG 20 KVALITETNE MESNINE na VAŠI MIZI 9Y KULTURA GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Pc,ek- 3- februarja 1_ hitektovega snovanj (nekatere so ce Jk, prvič predstavlje m» **JV javnosli)i prj neK terih je sodelovala tudi arhitektova žena Helena. Radovljiška razstava poleg predstavitve arhitekturnih tv> Ivana Vurnika v galeriji DESSA v Ljubljani ornog^ dodaten vpogled v izjemno zapuščino rodbine Vurnik. L Q tem je potrebno omeniti, da je velika pregledna razstava ^ delu Ivana Vurnika v Cankarjevem domu podaljšana »C ^ februar. Na sliki: rodbina Vurnik - Janez Vurnik st-vnukom Ivanom. J em >od ri. Ti dve ponudbi veljata SAMO DANES in JUTRI - 3. in 4. II. 95 SATELITSKA ANTENA PARABOLA 0 60 cm daljinsko vodenje: samo neto ATS 1.659 (bruto 1.990) iz jekla, 1 sprejemnik, "THOMAS" SESALEC ZA MOKRO IN SUHO 'HOBBY VAC", 800W, PROSTORNINA 20 litrov Prostornina za vodo 12 litrov, OVE - testiran, _ standardna 32 mm DM - dodatna oprema. namesto ATS neto -samo ATS (bruto 998) iim 1.298 832 cena velja samo 2 DNI ! namesto ATS 2.490 VEUASAM0 2 DNI ! • festt ■ - \~mm^ BENCINSKA MOTORNA ZAGA "VVOODSMASTER 2100 -14", 33 cm2 prostornina, 1,4 KVV, elektronski vžig, avtomatsko mazanje in zavora verige, blažilec vibracij, bencinski tank ločen od motorja, blažilec hrupa, rezilo 35 cm. neto Q flQO MEŠALNA PIPA lhru^4Q8) "CORSONEU" MERKUR V Merkurjevih prodajalnah DNEVI OKOVJA IN VIJAKOV od 1. do 11. februarja. Za vse izdelke iz bogate ponudbe 10% POPUST cr£>pohištveno okovje, odmične spone, ročaji, obešalne kljuke... c=£> stavbno okovje za okna in vrata, kljuke, ključavnice... vijaki, žičniki in drugi žični izdelki. Z Merkurjevo kartico zaupanja - okovje ali vijaki še ceneje! kar im berem 1 ! EUROPIZZA |\|0V0*N0V0 OGROMNA DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del čas VSAK dan od 9 do 22. ure ^nfi/l /00< £4 4 ob nedeljah ml 12 do 22. ure Li UD4'00 I D I I NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO GOSTILNA IN PIZZERIJA BRUNARICA ŠTERN KOKRICA pri KRANJU NUDIMO TUDI MALICE ODPRTO: 9. - 24. TOREK ZAPRTO I Tel.214-420 Srednja lesarska šola Škofja Loka Kidričeva 59 objavlja delovno mesto T. UČITEUA ŠPORTNE VZGOJE za polni in določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: končana Fakulteta za šport (lahko tudi absolvent) Nastop dela po dogovoru. Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi dokazili pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o naši odločitvi obveščen končanem roku objave. 10 ■;■><:■■ po rsti" el Sl' radio GLAS ljubljane V 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz Vel o v t TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA UHJVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ enter za izobraževanje in svetovanje yas vabi k vpisu v: ^ nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaj nemškega jezika; ■, Poprava na maturo iz nemškega jezika; Poprava na mednarodni izpit II. stopnje za nemški jezik Začetek tečajev 21. februarja 1995. dodatne informacije dobite na telefonski številki: 064/221-887. ODKUPUJE kostanjev les PO NOVIH ODKUPNIH CENAH. je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! ~e nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. TUDI POZIMI LAHKO OBNAVLJAMO STANOVANJA Prenova oken in vrat s suho montažo Življenjska doba hiše je brez dvoma daljša od življenjske dobe oken in ker je zunaj zima, vi pa kurite in kurite, pa vas še vedno zebe, ker vam pri zaprith oknih piha v stanovanje, je mogoče zdaj čas, da razmislite, ali ne bi bilo pametno zamenjati stara okna s kakovostnejšimi novimi okni in tako prihraniti pri energiji, pa še zeblo vas ne bi več. Na razpolago sta vam dve možnosti: - klasično izbijanje starega okna in "mokra" vzidava novega okna z malto, s katero si v vseljenem stanovanju lahko umažete talne obloge, poškodujete fasado in notranji zid ali - suha prenova starih oken po sistemu Jelovica, kjer se izognete vsem zidarskim delom in umazaniji. Sam postopek zamenjave je precej preprost. Monter sname stara okenska krila in v obstoječi okenski okvir vstavi novega, ga zatesni, nanj zmontira novo okensko krilo in vstavi notranjo okensko polico. Vse stike zatesni, pokrije s pokrivnimi letvami in delo je gotovo. In ker se okna izdelujejo za vsakega kupca po meri, ni problem niti dimenzija, niti velikost ali oblika okna. Nobene ovire ne predstavljajo okna niti na spomeniško zaščitenih stavbah, saj se je možno prilagoditi obstoječim oknom. In ker se večina dela opravi v proizvodnih obratih Jelovice, na domu pa le končna suha montaža, je mogoče prenovo oken izvajati ob vsakem letnem času, tudi pozimi. Montažna skupina Jelovice prenovi okna v povprečno velikem stanovanju v enem dnevu. Če je vaše stanovanje v bloku, ste gotovo že pomislili na zamenjavo vaših vhodnih vrat v stanovanje z močnejšimi in varnejšimi vrati. Zamenjava obstoječih oblog z masivnimi oblogami, novo, polno vratno krilo z varnostno zaporo, ki vrata zaklene na petih mestih je prava rešitev, za realizacijo katere prav tako poskrbi Jelovica. Montažne stene Pozimi je tudi čas, ko lahko urensičimo vaše želje po pregraditvi prostorov, zaprtju teras in balkovno ali morebitni ureditvi prijetnega podstrešnega stanovanja, saj Jelovica iz Škofje Loke izdeluje suhomontažne notranje in zunanje stenske elemente, s katerimi brez zidarskih posegov pregradite sobo, uredite neizkoriščeno podstrešje, seveda pa lahko z montažnimi stenami postavite tudi prizidke ali pa garažo za vaš novi avto. Prednosti gradnje z montažnimi stenami so: - majhna teža - možna kombinacija s klasično gradnjo, - dobra toplotna izolacija, - dobra odpornost proti požarom, - boljša izkoriščenost prostorov, - preprost transport, - zidarska dela niso potrebna, - preprosta suha montaža, - adaptirani prostori uporabni takoj. Na razpolago so zunanje stene in notranje nosilne in nenosilne stene. Ti elementi so lahko polni,lahko pa dobite tudi okenske elemente, elemente z notranjimi ali z vhodnimi vrati. Za inštalacije so vam na razpolago inštala cijski elementi z vgrajenimi cevmi in dozami. Kot vidite, možnosti je nešteto, potrebno se je le odločiti, pri realizaciji vaše želje pa vam bodo svetovali in pomagali strokovnjaki iz inženiringa za montažne objekte. Vse informacije v zvezi s prenovo oken, vrat in montažnimi stenami dobite v Jelovici, Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. št: 064/6130, fax: 064/634-261. JELOVICA 11. Pod Mengeško marelo Jutri bo v Mengšu veselo in prijetno Pod 11. Mengeško marelo se bo jutri, 4. februarja, poleg Mengeške godbe in Boutiqua Moped shovv trikrat predstavilo kar devet ansamblov in glasbenih skupin. Mengeš, 3. februarja • Že deset let Mengeška godba, ki je lani praznovala llO-Ietnico obstoja in delovanja, prireja priljubljeno in do zdaj vsako leto v tem času zelo obiskano prireditev Pod Mengeško marelo. Tako kot na prvi ob 100-letnici tudi zdaj še vedno nastopajo na tej narodnoza-bavni prireditvi domači ansambli, ki na neki način izhajajo iz vrst godbenikov ali pa so z njimi tako ali drugače se danes povezani. Jutri, 4. februarja, bo v Kulturnem domu v Mengšu že 11. prireditev po vrsti. bel Slovenski muzikantje in Fraganter muzikanten iz Avstrije. Za veselo in prijetno razpoloženje pa bo poskrbel tudi Boutique Moped showa." Sicer pa bodo tokrat Pod marelo poleg Mengeške godbe nastopili še ansambli Krim, Borisa Razpotnika, Stoparji, Nagelj, Slovenski kvintet in Mengeški zvon. Nastopila boste tudi pevca ansambla Nagelj, skupaj z godbeniki pa se bo predstavil tudi najmlajši član družine Per. Vsaka skupina se bo predstavila s tremi skladbami, pevci pa s po dvema pesmima. Mengeški godbeniki se danes lahko že primerjajo kar s profesionalnimi orkestri v Sloveniji. Zasluge za to ima vsekakor dirigent J>rof. Franc Gornik, po organizacijski plati pa si prizadeva s člani predsednik godbe Lado Kosec. Sicer pa je tudi letos 11. beniki nameravajo izkupiček prireditev Pod Mengeško nameniti za nadaljnje delo-marelo sestavni del letošnje- vanje godbe. ga programa Mengeške godbe, od katere ob vseh stroških, ki jih ni malo, god- "Nas cilj je, da čimprej dobimo narodne noše in nove inštrumente. Sicer pa, kar Deseta prireditev Pod Mengeško marelo jc bila še posebej slovesna in praznična, vendar prireditelji napovedujejo, da tudi letošnja ne bo drugačna. Pravzaprav bodo tudi tokrat na pogramu kar tri prireditve: ob 14., 17. in 20. uri. Za slednji dve, ob 17. in 20. uri, ki se med seboj in od prve, ki bo ob 14. uri, po scenariju prav nič ne razlikujeta, so bile vstopnice tako rekoč v trenutku razprodane. Za prvo popoldansko prireditev ob 14. uri pa smo pred zaključkom redakcije izvedeli, da je v Hramu Rožice v Mengšu na voljo še nekaj kart. Poleg Mengeške godbe je letos soorganizator prireditve tudi Razvedrilni program Radia Slovenija, ki bo prireditev za radijsko predavajanje tudi posnel. Preditev bo vodila Simona Vodopivec, radijski urednik bo Alenka Skale, scena in luč pa bodo "v rokah" Toneta Bendeta, Petra Krušnika in Slavta Piska -mlajšega. Tudi jutri bodo za vselo soboto, ko bodo prišli na račun ljubitelji narodno-zabavne glasbe, poskrbeli domači ansambli in skupine z godbeniki ter gostje. Tokrat ob 111-letnici godbe na 11. prireditvi Pod Mengeško marelo. //. prireditev Pod Mengeško marelo so tudi tokrat podprli številni sponzorji. Glavni pokrovitelj je Warsteiner pub, med sopokrovitelji pa je tudi Gorenjski glas. Predsednik Mengeške godbe Lado Kosec nam je povedal, da bo letošnja 11. prireditev po vrsti "v znamenju tradicije" dosedanjih priljubljenih in zelo obiskanih prireditev. "Potrudili smo se tako glede kvalitete ansamblov in skupin, ki bodo nastopile, seveda bo scena tokrat malce drugačna, scenarij pa je delo Ivana Sivca. Morda je razlik od dosedanjih že utečenih tirnic ta, da tokrat (žal) ne bo nastopil tudi ansambel Alpski kvintet, bodo pa zato med gosti Zoran Zorko z Multi harmo shovvom, ansam- PRODAJALNA STDUNCA 61234 MENGEŠ, TRDINOV TRG 4, TEL.: 061/737 - 808 raco fm z mm jo mm mmi i gimiem opreme, _VESELIMO SE MEGli (M l_ TRGOVINA STRUNCA JE ODPRTA 9.-13. IN OD 16. DO 18. URE, SOBOTA OD 9. DO 12. URE ! r"""""-----------i TRGOVINA 2 OBUTVIJO Slovenska 26 61234 MENGEŠ SLOVENIJA -EP(++386) 061/738-959 NUDIMO VAM pestro izbiro ŽENSKE in MOŠKE OBUTVE- Pri takojšnem plačilu s čeki ali gotovino, vam NUDIMO 5% POPUST. Veseli bomo vašega obiska! INŽENIRING, MEDNARODNI TRANSPORT, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINA - MEDNARODNI TRANSPORT Z LASTNIMI VOZILI V RUSIJO, UKRAJINO, ROMUNIJO, POLJSKO IN AZIJO - VODENJE INVESTICIJ IN NADZOR NAD GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV - SVETOVALNI IN FINANČNI INŽENIRING - V SODELOVANJU S KARO d.o.o. PRIČENJAMO Z GRADNJO POSL. STAN. OBJEKTA NA VIRU PRI DOMŽALAH - V SODELOVANJU Z RAZVOJNIM ZAVODOM DOMŽALE PRIČENJAMO Z GRADNJO TRGOVSKO POSLOVNEGA CENTRA C-12 V DOMŽALAH INFORMACIJE NA TEL./FAX: 061-737-010 0609-618-218, 0609-619-696 061-737-349 Srečna dobitnika vstopnic Da Gorenjci poznamo tradicionalno prireditev pod Mengeško marelo in da smo ji na nek način tudi zvesti, potrjujejo odgovori, ki smo jih dobili v uredništvo na nagradno vprašanje, po drugi strani pa veliko povpraševanje po vstopnicah. Dobili smo 131 odgovorov na zastavljeno vprašanje, katera po vrsti Mengeška marela bo 4. februarja v Mengšu. Vsi, razen enega, ste pravilno odgovorili, da bo to 11. prireditev. Po dve vstopnici za jutrišnjo prireditev ob 14. uri dobita BOŠTJAN ZBOG AR, VI. J. Puharja 7, Kranj in GAŠPER RIBIČ, Begunje 15 A, Begunje na Gorenjskem. Vstopnice smo Vam že poslali po pošti. Izžrebati pa smo tudi tri tolažilne nagrade: Kaseto, kijt izšla ob lanskem jubileju Mengeške godbe. Dobijo jo: Milica Kalan, Podlubnik 246, Škofja Loka; Antonija Potočnik, Dragočajna 23, Smlednik in Jože Bizjak, Trstenik 1 A, Golnik. \ Ne Lju haj 'oh M zadeva letošnji program, načrtujemo tudi koncert, ki bo namenjen v prvi polovici leta našemu skladatelju in aranžer-ju Vinku Struclu, poleti bomo gostovali na Krku, v Mariboru, sodelovali bomo pri organizaciji različnih prireditev v Mengšu in nenazadnje imamo POic Stara pot 2, 61234 Mengeš, tel./fax:061/737 185 ft^\ Delovni čas: od 8. do If. ure ULJU sobota: od 8. do 13U ure v programu tudi tradicionalij sPr novoletni koncert po ulic* J** Mengša in okolice. Radi pa" j* uresničili tudi zamisel o src Slo čanju godb v kamnolomu 1 , Mengšu," je pred jutriftjjL prireditvijo pod MengcsKMj. marelo povedal prcdsedni'^ godbe Lado Kosec. • A. Ž«"!^ $pc rek let< sev ki Po] h Obiščite nas! Zavrti 2, 61234 Mengeš tel./fax: 061/737-208 -izdelava svetlobnih tabel -izdelava obcestnih tabel -avtodekoracije -izdelava transparentov -napisi na cerade -zastave in ostali tisk na tekstil -izdelava zaščitnih znakov -izdelava filmov za tisk -izdelava prospektov -namizno založnii magnetne folije je I ve. dv Po Pri to \ ku 1 P c h C s I s / i /HaHln/Plečnik BISTRO LOVEC NUDIMO: MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU. PRIPOROČAMO VAM GIBANICO, SIROVE ŠTRUKLJE, DOMAČE PREKAJENE KLOBASA NAREZEK S PRŠUTOM, ITD-_ ---5-odstotni delež in dohodka 15,1-odstotnega (skupaj SE« iurej 58,6- odstotnega), kar ie Poneslo približno 500 mih-Jard tolarjev. S prometnim davkom je bilo pokrite 27,1 °dstotka javne porabe in s Carinami 7,6 odstotka, j Znotraj javne porabe pa je ,ar»i mnogo hitreje rastel oržavni proračun, saj je ob-Se8 sredste za pokojnine Slagniral, za zdravstvo pa ?eJo nekoliko znižal. Navkljub drugačnim pozivom se je država odločila za rebalans Poračuna in ga s 408 povišala JJ3 420 milijard tolarjev, ven-pr jim je kljub trudu konec leU uspelo porabiti 412,9 m»lijarde tolarjev. Ciste plače so se lani povejte za 3,5 odstotka v gospodstvu za 4,9 odstotka, v Dankah za 8,3 odstotka in v Čiste plače so lani znašale 445 milijard tolarjev, kar pomeni, da je osebna in javna poraba lani znašala približno 1.300 milijard tolarjev oziroma približno 16 milijard mark, kar predstavlja 76 odstotkov bruto proizvoda. Če upoštevamo še dodatno porabo in zadolžitev, je torej za naložbe ostalo zelo malo prostora. Nihče ne varčuje, razen tistih seveda, ki morajo Z izjemo dela prebivalstva v tej državi nihče ne varčuje, na razpotju smo, ali bomo šli čez zia ali z glavo skozi zid v inflacijo, časa za izbiro je čedalje manj, morda ga sploh ni več, je dejal Šuster. Zato pri pogajanjih o socialnem sporazumu zbornica zahteva omejitev javne porabe z absolutno številko, ki je Šuster še ni povedal, dejal pa je, da pri pogajanjih glede zneska ni več velikih razlik. Znotraj tega zneska naj bi bil z absolutnim zneskom določen tudi letošnji državni proračun, pri njem bo najtežje, saj preračunavanja kažejo, da v nobeni varianti ne bo moč pokriti vseh potreb. Inflacija je bila januarja letos 1,1-odstotna, kar seveda ni v skladu z letošnjo željo po njenem znižanju. Problem so cene nemenjalnega sektorja, ki so bile lani za polovico hitrejše, poseben problem so storitve, nesorazmerno hitro pa se draži hrana. Tečaj naj bi bil po lanskem zaostajanju letos vsaj nevtralen, kar pomeni, da bi za nazaj pokrival inflacijo. Tudi obresti naj bi se glede na doseženo inflacijo poračuna-vale za nazaj, za dobo treh ali šestih mesecev. Odlaga se potrditev bančnega dogovora nali, vsekakor pa naj bi letos tudi pri plačah inflacijo por-ačunavah za nazaj. Izhodiščno plačo pa zbornica veže na dogovor o politiki plač oziroma socialni sporazum, z ureditvijo najnižjih plač, na kar sindikat upravičeno opozarja, leti ne bi imeli več veliko razlogov pri vztrajanju na povečanju izhodiščnih plač, s tem bi umirili splošen pritisk na povečanje plač, je dejal Dagmar Šuster. Pri plačah, ki bodo presegale kolektivne pogodbe, sta v igri dve varianti. Po prvi naj bi si višje lahko privoščila podjetja, ki bolje poslujejo, po drugi pa naj bi ostal lanski davek na višje plače. Novost je določitev najnižje plače, ravnali naj bi se torej tako kot pri pokojninah. Gre torej za določitev najnižje dejanske plače, najnižja za poln delovni čas z dodatki, seveda brez nadur, naj bi bruto znašala 45 tisoč tolarjev in neto 30 tisoč tolarjev. V Peku jih dobra desetina zasluži manj kot 30 tisočakov S plačami je prav na repu obutvena industrija, Franc Grašič iz tržiškega Peka je povedal, da ima v njihovi tovarni 10 do 15 odstotkov delavcev manj kot 30 tisočakov plače. Z določitvijo najnižje plače bi nastala uravnilovka, saj bi morali enemu vzeti, da bi drugemu dali. Opozoril je tudi na problem, ki bi nastal, če bi za omejevanje letošnjih plač vzeli plače v lanskih prvih desetin mesecih, saj so v like. Težko je bilo lani vzdržati s takim tečajem, izvoznikom ne bo dosti lažje, dokler se ne bodo povečale investicije iz prihrankov, zato bi bili letos zadovoljni že, če tečaj ne bo zaostajal, je dejal Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska Kranj. Plače bi morale postati normalni kalkulativni element, plače naj bodo torej fiksne, vendar z možnostjo delitve iz dobička. Če bi denimo sprejeli 10-odstotni dobiček kot mejo, naj bi šlo polovico dobička za dividende, polovico pa za plače. Zavzema se za določkev najnižje plače v višini 30 tisoč tolarjev, saj delavci v primerjavi z upokojenci zaslužijo toliko za osemurno delo. Verjetno pa bo to zmanjšalo zaposlenost v nekaterih proizvodnjah, zato bi morali dopustiti možnost, da se v posameznih podjetjih sporazumejo za nižje plače. Lani je javna poraba znašala 852 milijard tolarjev, čiste plače 455 milijard tolarjev, naložbe pa le 83 milijard tolarjev. Država je tako decembra porabila več, kot je gospodarstvo vse leto investiralo. Kdor ne razume, da se v razumni državi to ne sme dogajati, ne razume ničesar, je dejal Dagmar Šuster. Upravni odbor je obravnaval tudi zakon o carinski tarifi, o njem je parlament januarja opravil prvo branje. Raven carinske zaščite določa glede na stopnjo obdelanosti blaga: za surovine so predvidene 5-odstotne carine, za reprodukcijski material 5- do 10-odstotne, za opremo 8-do 15-odstotne in za blago široke potrošnje 15- do 27-odstotne. V razpravi so se najdlje zadržali pri petem Členu, ki kot novost predvideva kontingente pri uvozu blaga, ki se v Sloveniji ne proizvaja v zadostni količini in je namenjeno nadaljnji predelavi, imeli naj bi nižjo carinsko stopnjo ali bi bili brez carine. Merila zanje naj bi določala vlada. Slišali smo bojazen, da tako ne bi nastal vzporeden carinski sistem, saj bi vlada lahko po svoji presoji odpravljala carine na določene izdelke. Za določitev najnižje plače se je zavzel tudi direktor Mure Božo Kuhrič, ki prav tako nasprotuje davku na višje plače, saj bi morale biti odvisne od rezultatov. Glede tečaja pa je opozoril, da je januarja letos še padel, inflacija pa je enoodstotna, kar pomeni, da razlika ostaja. Sindikati tekmujejo v pete-linjenju, kdo bo radikalnejši pri zahtevah po višji izhodiščni plači, zato je za sprejemanje socialnega sporazuma zdaj ugodnejše ozračje kot za tarifni del splošne kolektivne pogodbe, jc dejal Miran Go-slar, ki se prav tako zavzema, da ne bi pri plačah preveč omejevali uspešnih podjetij. • M. Volčjak Turistične novosti Muzejski vlak tudi na Štajersko Muzejski vlak že nekaj časa vozi v prelepo dolino Soče, vstopite lahko na Jesenicah, Bledu in v Bohinjski Bistrici, ustavi pa se v Mostu na Soči, kjer je poskrbljeno za prijeten dan. Vlak vozi poleti, od srede junija do septembra, vozil bo vsak četrtek, morda tudi ob sredah in sobotah. Slovenija-turist pa bo letos uvedel tudi muzejski vlak na Štajerskem, vozil bo na prograh Maribor, Celje, Rogaška Slatina, Velenje, Maribor, Prevalje, Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Maribor, Pliberk in Lipnica. Nova marina v Izoli Nova marina v Izoli je pristanišče, ki ob vstopu v severni Jadran nudi varen pristan pred nadaljevanjem poti po Jadranu. V marini je 620 privezov, s priključki jih je trenutno opremljenih 350, če bo potrebno, lahko hitro usposobijo tudi ostale. Izolska marina lahko sprejme plovila do 25 metrov dolžine in štiri metre ugreza. Tam so vse potrebne delavnice, ki skrbijo za popravila, servisiranje in vzdrževanje motorjev, popravila plovil iz umetnih snovi in lesa ter za izdelavo in popravila jader in jamborov. Poskrbljeno je za vleko plovil, vozičke in stojala zanje, potujoča dvigala z zmogljivostjo od 20 do 80 ton. V marini ne boste ostali brez vode, elektrike in parkirnega prostora. V zaledju marine je mesto Izola, v neposredni bližini pa številne restavracije in športni objekti, 15 kilometrov je oddaljeno portoroško letališče Sečovlje. Alpski turistični servis Bled Na Bledu so se odločili za posebne vrste promocijo alpskega turizma in ustanovili ATS - Alpski turistični servis Bled. Agencija je specializirana za goste, ki želijo doživeti alpski svet, preživeti oddih v Triglavskem narodnem parku in seveda izkoristiti vse druge možnosti športa in rekreacije, ki jih ponuja Bled in okolica: golf, jahanje, kolesarjenje, smučarje, drsanje, veslanje. Turistična agencija je že pripravila tudi svoj prospekt, ki vključuje tudi nekaj možnosti zasebne namestitve, ki jo iščejo zlasti gostje, ki jih zanima alpski svet. Alpski turistični servis Bled ima poslovne prostore na Ljubljanski cesti 1. Turistična agencija "Loka turist" Sredi januarja je vrata odprla nova turistična agencija "Loka turist" v Škofji Loki, prostore ima v novem poslovnem centru Trata v Frankovem naselju. Pripravlja letovanja, izlete, organizira prevoze, posamične rezervacije hotelov, šolske izlete, oglede gledaliških predstav, slikarske in glasbene delavnice, spuste po rekah, šolo v naravi, smučanje in tečaje plavanja. Nov prospekt doline Soče Turistična zveza Gornjega Posočja iz Tolmina je izdala ličen prospekt o dolini Soče. S sliko in besedo predstavlja lepote neokrnjene narave ter Bovec, Kobarid, Tolmin m Most na Soči z vsemi možnostmi športa in rekreacije ter posebej bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, kot so Kobariški muzej, Trentarski muzej, muzej Tolmin, rojstni hiši pesnika Simona Gregorčiča in pisatelja Cirila Kosmača, zbirko iz prve svetovne vojne Drežnica Mirka Kurinčiča in zbirko iz prve svetovne vojne Rupa Ivana Ivančica. Dodana je karta ln turistične informacije, prospekt so natisnili v nemškem, italijanskem in angleškem jezikzu, izšel je v 10 tisoč izvodih. Dunajska karta Na Dunaju so za obiskovalce pripravili zanimivo novost -dunajsko karto, ki jo lahko uporabljate v javnem prometu, hkrati pa omogoča popust pri nakupih in v restavracijah. Dunajska karta stane 180 šilingov, dobite jo v hotelih in v informacijskih središčih. Z dunajsko karto se lahko vozite 72 ur od prve vozne (tri dni), velja pa na vseh progah podzemne železnice, avtobusa in tramvaja. Z njo imate popust v več kot 50-tih muzejih, koncertnih dvoranah, lokalih in trgovinah ter pri ogledih mesta. Tako lahko obiščete Schoenbrunn in Hofburg, ducat muzejev in galerij itd, popust je do 50-odstoten. Pri nakupih boste popusta deležni v starem delu mesta in na nakupovalni Manahilfer Strasse. V restavracijah in kavarnah na Grinzingu vam bodo zastonj postregli s slaščico, 20-odstoni popust pa boste imeli pri vožnji z znamenitim Riesenradom in s hitrim dvigalom na donavski stopi ter pri nakupu knjižice "Dunaj od A do Ž". Nov hotel na Osojščici Na avstrijskem Koroškem so na višini 1.700 metrov na enem najlepših koroških hribov odprli novo turistično kmetijo. Tako je ob 60-tih apartmajih in 15-tih starih kmetijah zdaj na Osojščici (Gerlitzen) odprt še hotel s štirimi zvezdicami. Pred naseljem so tri žičnice, ki vas popeljejo proti vrhu hriba. KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO odda v najem poslovni prostor namenjen gostinski dejavnosti v novi poslovni stavbi v komunalni coni v Naklem, velikosti 75 m2. Dodatne informacije lahko dobijo interesenti pri direktorju KZ Naklo, tel. 47-459. Pisne ponudbe s ponujeno višino najemnine naj interesenti pošljejo najkasneje do 20. 2. 1995 na naslov: KZ Naklo, Glavna cesta 24, 64202 Naklo. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Hyundai accent še s tremi in petimi vrati V teh dneh poteka natanko pet let, odkar so pri Hvundai Avto Tradeu, uradnem zastopniku avtomobilske tovarne Hvundai v Slovenijo pripeljali prve avtomobile hvundai pony. V jeseni lani so pri Hvundai Avto Tradeu predstavili nov model ponyjev naslednik accent, sprva kot štirivratno limuzino pred kratkim v ponudbo še dve karoserijski izvedbi, štirivratne osnovni trivratni model, ki po karoserijskih značilnostih še najbolj spominja na kupe, in petvratno kombilimuzino. Osnovni model s tremi vrati je na voljo za maloprodajnih 17.500 nemških mark, najcenejši petvratni pa za 18.990 mark. Na voljo sta dva različna motorja 1,3 oziroma 1,5 litra in trije osnovni paketi opreme. Trenutno se po slovenskih cestah vozi že okoli 300 accentov, kar je glede na dejstvo, da se je prodaja začela lansko jesen, kar spodbudna številka. Pri Hvundai Avto Tradeu so lansko leto zaključili s številko 1460 prodanih vozil, kar jih med uvozniki uvršča na sedmo mesto, med prodajalci avtomobilov z Daljnega vzhoda pa so daleč najuspešnejši. Tudi za letos imajo pri tem zastopniku kar ambiciozne načrte. Poleg novega accenta bodo precej pozornosti namenili tudi dostavnemu vozilu H 100, ki naj bi ga že do letošnjega slovenskega avtomobilskega salona predstavili tudi kot bivalnik in predelanega v gasilsko vozilo. Posebej se bodo še naprej posvečali razširitvi in razvoju servisne in prodajne mreže ter zagotavljali kvalitetno oskrbo z rezervnimi deli. • M. G. Uspešno leto za Porsche Slovenija Podjetje Porsche Slovenija, zastopnik treh avtomobilskih znamk (Audi, Volkswagen in Seat) je uspešno zaključilo lansko poslovno leto. Prodali so nekaj manj kot 5000 novih avtomobilov, med njimi največ Volksvvagnov, ki so imeli med novo registriranimi avtomobili 10-odstotni tržni delež in s tem dosegli peto mesto pri prodaji osebnih avtomobilov. Dobra je bila tudi prodaja Audijev, posebej v primerjavi z drugimi državami in upoštevanju števila prebivalcev. Največje presenečenje je seveda blagovna znamka Seat s 1255 prodanimi avtomobili. Za letos se pri prodaji avtomobilov, ki jih zastopa Porsche Slovenija, obetajo nekatere spremembe, med drugim tudi ugodnejši nakupni pogoji, ki jih boto zagotovili s pomočjo Porsche banke. • M.G. Avtomarket magazin mmm vsak petek pri vašem prodajalcu ■ TEST: PEUGEOT 306 !MR VW CA*' VELETI SVNCRO ■ ŠPORT: PREGLED SEZONE FORMULE 1 (2. DEL) ■ NAGRADNA IGRA ■ ZA NOVE NAROČNIKE ■ BREZPLAČNI MALI OGLASI "NAGRADNA KRIŽANKA Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 • Najnovejša tehnologija • Dvojna ALU pločevina Proizvodnja, servis, montaža STOP- Naredite konec kraji avtomobilov KAKO? S pomočjo neizbrisne gravure v steklu Pooblaščeni Securmark servis: AVTOKLEPARSTVO AVTO VLEKA ORudolf DRNOVŠEK 64294 Križe, Sebenje Sla Tel: 064158-174 Securmark INTERNATIONAL Povezovanje izdelovalcev in prodajalcev igrač Kranj, 1. februarja - Sredi januarja so se sestali izdelovalci in prodajalci igrač, ki se nameravajo povezati, da bi lažje reševali skupne probleme. Po vzoru drugih naj bi ustanovili združenje pri gospodarski zbornici ali sekcijo pri obrtni zbornici, odločili se bodo, ko bodo o tem pridobili vse potrebne informacije. Združenje nikakor ne bo omejevalo konkurence na trgu, temveč naj bi skupaj reševali probleme, Jf\ jh občutijo vsi. Z dosedanjimi oblikami povezovanja imajo slabe izkušnje, zato se zavzemajo za sekcijo oziroma združenje pri zbornici. Izdelovalci in prodajalci igrač denimo sodijo, da igrače ne bi smele biti obdavčene, skupaj bi se lahko dogovarjali o nastopih na sejmih, z dobavitelji in kupci v tujini, podeljevali naslov "dobra igrača", sestavili "črne" liste kupcev in podobno. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, JANUAR 1995 Indeksi cen na drobno, skupaj I 95 XII94 195 194 I 95 o 92 101,1 117,8 173,0 Indeksi cen življenjskih potrebščin, skupaj 102,0 119,8 177,1 KOMENTAR: Januarja so bile cene na drobno v primerjavi z decembrom 1994 v povprečju višje za 1,1 %. Na to rast so najbolj vplivale za 32,6 % višje cene kmetijskih proizvodov. Industrijski živilski izdelki so bili dražji za 0,4 % (živila skupaj za 3,3 %), industrijski neživilski za 0,5 %, pijače za 0,2 % in storitve za 0,6 %. Cene življenjskih potrebščin pa so bile januarja v primerjavi z decembrom 1994 v povprečju višje za 2,0 %, v glavnem zaradi za 4,0 % višjih ene izdelkov in storitev v skupini hrana, in za 2,0 % višjih cen izdelkov in storitev v skupini prometna sredstva in storitve. Obrtniki opremili šolske delavnice Kranj, 1. februarja - Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola v Mariboru je odprla preurejene učilnice, ki so jih opremili z nemško pomočjo. Skupna prizadevanja Obrtne zbornice Slovenije in Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole iz Maribora pri uvajanju izobraževanja za potrebe obrti že prinašajo rezultate. S pomočjo Obrtne zbornice za Muenchen in Zgornjo Bavarsko bo Obrtna zbornica Slovenije projektno opremila izbrane šolo s sodobno izbraževalno tehnologijo. Prvi dve takšni učilnici so v torek, 31. januarja, odrli na omenjeni mariborski srednji šoli. Opremljeni sta s CAD/ CAM tehnologijo in diagnostiko vozil oziroma motorjev, oprema je vredna 160 tisoč mark. Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola iz Maribora pa se skupaj z Obrtno zbornico Slovenije že pripravlja na mojstrske izpite za obrt. AVTO SOLA ing. H U M AR mobitel BEŽKOVA VILA - arfi. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, KoroSka c. 27 Tel.: 064/222-616 ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 6. februarja 1995, ob 18. url. NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA S311-035 MEŠETAR Cene pašnika V jeseniški občini je za kvadratni meter pašnika prveg3 bonitetnega razreda treba odšteti 112 tolarjev, za pašnik drugeg3 razreda 96 tolarjev in za pašnik tretjega razreda 80 tolarje* Četrti razred je po 64 tolarjev, peti po 48, šesti po 32 in sedmi p" 16 tolarjev za kvadratni meter. Cene so izhodiščne, sicer pa s" odvisne od številnih ekonomskih vplivov, ki lahko povečajo certf tudi za polovico. Gozdno gospodarstvo Bled Bled, Ljubljanska c. 19 ODKUPNE CENE GOZDNIH S0RTIMENT0V (cene veljajo od 1. februarja 1995 dalje) Les iglavcev v lubju, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3): E A B C * hlodi smreke 15.300 11.000 8.500 5.300 •hlodi jelke 11.000 8.500 6.000 4.000 * hlodi macesna 15.300 11.000 8.000 4.000 * hlodi ostalih iglavcev 10.000 8.000 5.500 3.600 * drobni tehnični les iglavcev (premer od 12 do 20 cm) 4.000 * celulozni les iglavcev: I. 2.500 II. 1.300 Les listavcev, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3): hlodi L 1 II III, drva * bukev, javor, jesen 11.000 8.000 6.500 3.000 * brest 11.000 7.000 5.000 3.000 * hrast, češnja 13.000 8.000 6.500 3.000 * oreh 20.000 10.000 6.000 3.000 * ostali trdi listavci 8.000 3.500 3.000 3.000 * lipa 8.000 3.500 3.000 3.000 * ostali mehki listavci 7.000 3.000 2.000 1.000 Za dostavo na skladišče Rečica ali Bohinj plačamo 500 SIT/m3 z davkom. Prometni davek od lesa plača GG Bled, zato so navedene cene neto (toliko dobi lastnik). Plačilo za prodani les je 14 dni po zaključku obračunskega obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka do petka). V nujnih primerih za že posekan les dajemo akontacije. Odkupujemo tudi les na panju, opravljamo storitve za vsa dela ^ gozdu in prevzemamo gozdne površine v upravljanja ali zakup-Naročila sprejemamo po telefonu 741 - 800 ali na upravi podjetja. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d oddaja v najem "POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost. Informacije po tel.: 224-114 M0NTANA Y101.lIECAT.(92) Y101.1 IEGAT.(94) UNO1.0IECAT.(93) rnPOl.4SIECAT.(93),MAQ TIPO 1.6 SX IE CAT. (93), MAQ, KLIMA T1P01.7 DS ECO (92), KLIMA TEMPRA 1.6 SX IE CAT. (92), KLIMA 13.490 DEM 14.990 DEM 12.490 DEM 16.490 DEM 18.990 DEM 15.490 DEM 18.490 DEM TEMPRA KARAVAN 2.0 IE CAT 4x4 (92), MAX OPR 26.990 DEM ALFA ROMEO 331.3 IE CAT (93), KLIMA 16.490 DEM ALFA ROMEO 331.3 SVVIE CAT. (94), KLIMA 17.490 DEM ALFA ROMEO 164 Q 3.0 V6 (92), KLIMA, ABS, USNJE, AKTIVNO PODVOZJE, 200 KM, MAX OPREMA 45.000 DEjJ IBIZA 1.7 SPORT LINE (93) KLIMA 5 VRAT 15.990 DEM IBIZA 1,5 SX-i (93) 5 VRAT 14.990 DEM STARO ZA NOVO, MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana TeL:061/159-30-30, Mobitel: 0609-615-648 STE ZE KUPILI NOVEGA FORDA? AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o., trgovina Kranj, Jezerska c. 121, |{ tel. 064/241-358, fax 064/241-367 $ 2HO Kaposi 995L rje« lip" a s« ene 3 VREME Danes bo po napovedih vremenoslovcev ^činoma jasno, lepo vreme pa nam obljubljajo 'udi za konec tedna. LUNINE SPREMEMBE Ker je v ponedeljek mlaj nastopil ob 23.48., ftaj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu do torka, ko bo prvi krajec nastopil ob 13.54., vreme lepo. jemenski pregovor: SVEČNICA (2.FEBRUAR): Ce je svečnica topla, sneg in mraz prinaša; ^ je mrzla, pa ga odnaša. Ta jih je pa že toliko upecalJ 5 i i 1 Tomaž pandur je postavil gledališče na glavo frj.maj 31-letni direktor Slovenskega narodnega gledališča v £ ar}boru, gospod Tomaž Pandur je kot otrok obetal slikarsko /Jr'ero. Sam je izjavil, da je s slikarstvom prenehal, ker je J°l0vH, da boljše Mona Lise ne bo ustvaril. Več izzivov in t>r°jnOSt' fe zac~uttt v gledališki ustvarjalnosti, zato se je povsem tia -teJ veJ* Ufnetnosti. Sam zase pravi, da je lastnina in flf/Ve^''' sPonzor mariborskega gledališča. V Ljubljano ni nikoli ^bljen, pač zaradi tiste znane slovenske vrednote... u jutrišnji oddaji boste lahko priča dokaj zanimivemu in navadnemu glasbenemu klepetu. Upam! ^avdušuje se nad Madonno, nikoli pa še ni slišal za Heleno lQgne... £a Se ena gledališka: j lonček zaupa Francetu: ' ni' Dragi France, ti sploh nimaš pojma, kako imam jaz rad [tfdališče. Svoje najlepše trenutke v življenju dolgujem prav nii T?nček> ne pretiravaj! Poznava se že celo večnost, pa mi še K°" nisi rekel, da si bil v gledališču. Feb ne' mo'\a *ma ie pa ^ar naPreJ tam-v , TMarJe sicer najkrajši mesec, ampak praznik je pa skoraj i K drugi dan: pa Svečnica, pa kulturni praznik,... Saj res, vsaj I kulturni praznik lahko povabite ženo v Opero. Ko je g***"jeva. Urša stopila pred blagajničarko v Operi, jo je le-ta ' Za Madam Buterfly? ' Ne, ne, za madam Kordelj! fa+y = ŠKODA ▼ \ ;.. II. . ..._______ r....... Volksu/c^rn Group ...da sploh ne vem več, kje jih še dobi, če citiram Vesno L., kije seveda tako kot vi vsi v uganki spoznala Martina Rombacha, sicer Christiana Wolfa, torej Kristjana Volka. Najbrž še ne veste, da ima možakar vikend na Pokljuki, pa psa, ki mu je ime Runo in ne Ajka, pa eno. k' ni Suzana ampak Rezka, pa..., kar pejte pogledat' gor na Pokljuko, da vam nebi jaz vsega povedal. V prvem križišču, še pred Šport hotelom, greste desno, par kilometrov po cesti, pa spet desno v gmajno..., no boste že našli. Boštjan je k odgovoru dodal nemški pregovor "Kdor ne najde sreče sredi ulice, jo mora iskati na pločniku", ali pa pri Martinu v Kublachu (preglasov ni na računalniku) bom dodal jest, če sem prav poštekal. No, Minki se recimo dopade Markus, k' je roko na srce kar fest fant. Sicer pa pustimo to, saj veste, da ob četrtkih zvečer pol Slovenije pada v nezavest zaradi gozdarja (hvala za pravkar napisan stavek Mirja). In moram reči, da ste tudi vi, dragi moji poslali toliko dopisnic, da mije bilo kar malo hudo, ker je nagrada semo ena. Ampak kaj češ. mene je potolažil kar Martin (bil sem namreč pri njemu na Pokljuki), dejal enkrat en, drugič drug in izžrebal Heleno Ju-van iz Hafnerjevega naselja 99 iz Škofje Loke. Torej, pride dopis, pol pa po nagrado v Aligator Music Shop. TOP 3 1. Tadruga ln taprva - The Cranberries 2. Sedem Irskih... - Andrej Šifrer 3. Romana in Cic - Romana Kranjčan NOVOSTI No pa tokrat enih par metal zadevic. Black Train Jack "You're Not Alone", pa Machine Head "Burn My Eyes", pol so tule še Dog Eat Dog (ps psa jedu) "Ali Boro Kings", Ja pa še kaj bi se najbrž našlo. Polje tu ena zadeva iz Hrvatske, tko blues-rock-jazz stvarca in sicer v živo posnetki iz diskoteke Saloon iz Zagreba. Gre za 30-letnico omenjene diskoteke, kluba al' kar je včas' že bilo, igral je Telefon Blues Band in vsi ostali, kar so avtorji cedejke poimenovali Ali Starš Session. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 166: Torej. Romana Kranjčan, ki definitivno dela najboljše kasete za otroke, je pred kratkim na svetlo postavila svojo 5 kaseto, tokrat v sodelovanju z revijo Ciciban. Točno tako, saj ste vedeli kaj vas bom vprašal? V katerem gorenjskem kraju živi Romana? Rešitve na dopisnicah čakam do srede, 8. februarja (pa kva pol, če je praznik), v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Punci, ki ji je tokrat ime Tomo želim uspešen kolokvij, tudi slovenščina ni tako huda, da se je ne bi dalo zrihtat' (če je pa prfoksa sitna, pol je pa res kriza) ane BeU, z Davorjem pa zaenkrat ne bo nič, Nataša, kar se tiče piva, prekleto verjamem, da je to scavnica od angelov..., Vesna T. men' ni nikol' dolgcajt, ej res, in res lepo, da me bereš, Katarina na Bistijih se valda kaj vidimo, ane... samo ne tako, kot sva se srečala z Mojco pri Aligatorju pa jest ne vem... zadaj pa v jok... misl'm to ni prav... čav V teh dneh se kar naprej in naprej vrtimo v dveh, treh hudih debatah: ena se suče °koli poslanskih plač, druga okoli porodniške, tretja spet °boli teh nesrečnih županov, *' zdaj celo grozijo, da bodo kolektivno odstopili... Kaj bi pravzaprav tratili čas s poslanskimi plačami! Malo bodo gor dali, mali si bodo dol dali vzeti, nazadnje pa bodo zanesljivo pristali na evropskem nivoju. Tu pravzaprav ni pomoči - če so se namenili, da si pri plačah dajo dl*Ška, si ga bodo tudi dali. Morala gor ali dol! Morale Pri plačah nekaterih poslan-cJ~v namreč že dolgo ni nobene! Vsaj to bi nam moralo iti it- Če je ja jasno, da je v treh letih deklic vse tisto, kar se je naučil, pozabil, da o tem, kako intenzivno se vse spreminja, kako tehnološko dirkamo, niti ne govorimo! In bo ta privilegij biti tri leta v porodniški marsikateri deklic kar odpisal! In bo nataliteta kljub triletni porodniški kih plačah smo takojci v Evropi, pri tako pomembnih, če ne že celo usodnih narodovih zadevah, pa cincamo po svoje! Naši demokratično izvoljeni župani se spet puntajo in grozijo celo s kolektivnim odstopom, če ne bodo imeli več veljave in več besede. biti ze zdavnaj jasno Naslednja zadeva je porodniška: eh, koliko hude krvi in koliko različnih mnenj! Tri leta v porodniški? Zakaj pa vendarle ne bi Poskusili? Na prvi pogled je triletna oolniška vabljiva, da bolj vabljiVa biti ne more! Ko pa se stvari malo bolj analizirajo ln pretehtajo, se pa zna hudo Zakomplicirati! Saj imate tudi sami kakšno vnuČko ali nečakinjo, ki pridno študira. Zdaj v srednjo šolo hodi in ambicije ima, da Se vpiše tudi na fakulteto. Ko Pride do doktorskega naziva, se poroči in ima prvo dete. Nakar je tri leta v porodniški! ^dijo kariera! Adijo znanje, ki bo v treh letih zastarelo, Qdijo dobra služba! Le kateri direktor jo bo v službo vzel, Tema tedna Neobvezno mnenje Župansko šefovstvo v Ljubljani je sproduciralo nov biser: tistim županom, ki se v stiski obračajo na službo in prosijo za mnenje o kakšni zadevi, po faksu pošiljajo NEOBVEZNO mnenje... spodbudi padala in padala. Za štedilnik pa ne, bodo rekle mlade punce in vedno manj dojenčkov bo privekalo na svet. No, morda pa se tudi motimo - kdo ve? Politika naj se umakne, stroka naj kaj reče! Ali pa po tozadevne Zglede v Evropo! Pri poslans- Ta naša lokalna samouprava je očitno zgodovinska polomija. To se mora videti od blizu, da lahko kapiraš, kako daleč so stvar zakomplicirali. Samo en neznaten primer-ček, kako se iz Ljubljane viža župan in lokalna samoupra- Ko so bili župani vsi zbegani, ne vedoč, kako in kaj, je marsikateri prosil vladno službo za lokalno samoupravo, naj mu vendarle pisno pojasni kakšno zapleteno zadevo. In je seveda dobil odgovor! A kakšen! Nekako takole je šlo: Glede na zaprošeno pojas-nitev vam posredujemo naše NEOBVEZNO mnenje. Zdaj pa ti tuhtaj! Župansko šefovstvo tam v Ljubljani posreduje županom po občinah NEOBVEZNO mnenje. Mnenje je mnenje, uradna navodila pa so uradna navodila. Kakšno naj bo neobvezno mnenje, pa ve samo tisti, ki ga posreduje. Kaj boš z neobveznim mnenjem? Za klobuk si ga lahko zatakneš -za kaj drugega neobvezno mnenje pač ni! A ni škoda papirja in faksov in truda in časa in kaj vem česa še! Z neobveznim mnenjem pa se res ni treba truditi in ga pošiljati! Neobvezno mnenje konec koncev lahko županu posreduje tudi občinska snažilka in se zatorej eni vladni službi zanj res ni treba truditi... A župani bodo nekako že prežvečili tudi takšne bisere, ki jih producira njihova služba. Zastavili so pa stvar čisto narobe, če zdaj razmišljajo o odstopu. Odstopiti bi moral najprej kdo drug, ne pa župani, ki smo jih demokratično izvolili... Nova poučno-zabavna oddaja na Radiu Kranj Z ZNANJEM DO IZLETA Jutri, v soboto, bo šlo zares! Na RADIU KRANJ bomo namreč startali s kvizom za osmošolce. Prvi se bosta pomerili ekipi OŠ F. Prešerna iz Kranja in OŠ Simona Jenka iz Smlednika. (Ker je na uredništvo Radia Kranj prispelo veliko več prijav, kot smo pričakovali, smo morali izžrebati osmošolce, ki bodo lahko tekmovali!) V studiu bosta na vprašanja (pripravlja jih Božo Starašinič) odgovarjali dve tričlanski ekipi, ostali sošolci, prijatelji ali naključni poslušalci jim bodo lahko pomagali po telefonu. K sodelovanju pa vabimo tudi vas, bralce GORENJSKEGA GLASA. V razpredelnico vpišite odgovore ene izmed obeh ekip (katere, morate ugotoviti sami). Premetane črke iz označenih polj vam bodo dale geslo sponzorja kviza. Odgovore pošljite na dopisnici na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ (za KVIZ Z ZNANJEM DO IZLETA). Čakajo vas lepe nagrade! Kakšne nagrade čakajo zmagovalce? Lepe, več o njih pa jutri, v soboto, ob 11. uri dopoldan na frekvenci 97,3. • Nataša Belter LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. PATO BANTON: Baby come back 2. MADONNA: Secret 3. SMOKIE: Mexican girl 4. EAST 17: Stav another day 5. 2 UNLIMITED: No limit Predlog: KELLY FAMILV: An angel Domači del: 1. CHATEAU: Mlinar na Muri 2*MONROE: Osamljena 3. DON JUAN: Julija 4. IRENA VRČKOVNIK: Ne čakaj na maj 5. POP DESIGN: ŠKDM Predlog: 12. NASPROTJE: Tiha noč Živio! Pa naj danes za spremembo najprej predstavimo dobitnika nagrad, ki jih mimogrede prispeva Marijan Smode, dobita pa ju Anica Treven, Sp. Besnica 103, 64201 Zg. Besnica in Marija Krevs, Pokopališka 1, 61110 Ljubljana. Sicer pa je bilo tudi tokrat precej vroče v našem studiu, ki so ga v sredo obiskali trije poslušalci, ki so bili povabljeni na obisk in Matjaž ali Pino iz dueta Pino & Tom, ali če želite tudi član skupine Amerika, ki je predstavil nekaj svojih pesmi, bil pa je z nami tudi posrečen par Damjana Golavšek in Carli Novak. Ne pozabite, čez 14 dni, bo lestvica 5 +5 praznovala svoj 2. rojstni dan, gostila bo veliko gostov in se spomnila svojih oboževalcev. Zato bodite z nami. Pa lepo in radi se imejte do takrat. Vaša Saša Pivk. TUJI PREDLOG DOMAČI PREDLOG MOJ NASLOV Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64226 Žiri. EurterizzA N0V0*N0V0 *** OGROMNA k DOSTAVA PIZZ \ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure t0T^ f\C A /O O "i C1 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure ii U04/00 I 311 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Osnovna šola Prešernove brigade Železniki Otoki 13, 64228 Železniki objavlja prosto delovno mesto KNJIŽNJIČARJA za določen čas (1 leto) s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru. Poskusno delo 6 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. O izidu izbire boste obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. Zaželeno je poznavanje osnov računalništva. SOBOTA, 4. FEBRUARJA TVS 1 8.50 Radovedni Taček: Školjka 9.00 Moja enciklopedija živali: Slon 9.10 Čudovite prigode Barona Muenchausna ali lažnivi Kljukec, gledališka predstava SLG Celje 9.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 5. oddaja 9.40 Male sive celice, kviz za šestošolce 10.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Srečno Kekec, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost, ponovitev 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.17 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.10 Teater Paradižnik 21.10 Za TV kamero 21.20 Na štirih kolesih, ameriška dokumentarna nadaljevanka 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.15 Pink Palače, avstrijski film TVS 2 8.50 Človek in glasba: Carska Rusija, 3. del 9.45 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 10.35 Turistična oddaja 10.50 Sova, ponovitev 13.30 Alpe - Donava - Jadran 14.00 Športna sobota: Dortmund: EP v umetnostnem drsanju, ženske prenos 16.40 Ljubljana: DP v košarki (m): Litostroj - Postojna, prenos 17.30 Košarka NBA, posnetek 18.30 Slovenski magazin 19.00 Podarim - dobim 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 20.10 Robin Hood -princ tatov, ameriški film 22.35 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Suede, Love & Poison; Glasbena lestvica HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 10.30 Sezamova ulica 11.30 Kapetan Zaspan, risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Me je kdo iskal?, ponovitev 13.35 Briljantina, ponovitev 14.15 Narava telesne zgradbe, dokumentarna oddaja 14.45 Prizma 15.25 Poročila 15.40 Bony, nadaljevanka 16.30 Umor po literarni predlogi, ameriški film 18.30 Prisrčno vasi, dokumentarna oddaje 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Vprašanje krivde, angleški barvni film 21.50 Naj tamburica igra, glasbena oddaja 22.45 Slika na sliko 23.25 Poročila 23.30 Sanje brez meja HRT 2 12.50 TV koledar 13.00 Kulturna krajina 14.00 Davisov pokal, prenos 16.20 V avtobusu, serija 16.45 EP v umetnostnem drsanju, posnetek 19.30 Poročila 20.10 KYTV, nanizanka 20.40 Cro pop ročk 21.30 Latinica 22.30 Športna sobota 22.45 Nočna izmena: Sever-na obzorja, ameriška nadaljevanka; Hale in Pace, humoristična nanizanka; Norišnica, ameriško-angleški barvni film KANALA 7.00 Video strani 9.00 Spot tedna 9.05 CMT 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.10Dance sesion, ponovitev 11.45 Zločini stoletja, ponovitev 12.15 Spot tedna 18.00 Kako zelena je bila moja dolina, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Živeti danes -astrologija duha 20.35 Splošna praksa, avstralska nanizanka 21.35 Ameriških deset 22.00 Bobni z juga, angleški barvni film 23.00 Vreme 23.05 Krik, ponovitev 23.40 Spot tedna AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Onassis: Zlati Grk, ameriški TV film 12.30 Hallo Avstrija, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Nesmrtni vala-ček, nemški glasbeni film 14.35 Dobrodošli v Avstriji 15.00 Otroški program 16.15 Beverly Hills 90210 17.10 X-large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Zdravnica dr. Oueen 19.00 Zlata dekleta 19.30 Čas v slikiA/reme 19.55 Šport 20.15 Neskončno te ljubim, ameriška komedija 21.35 Kriki v gozdu, ameriška TV kriminalka 23.25 Čas v sliki 23.30 Umazana Mary, nori Larry, ameriški akcijski film 1.00 Simon Templar, ST. in tat draguljev 1.45 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 9.00 Otroški program 13.00 Davu-sov pokal, Avstrija - Španija 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Šport: EP v umetnostnem drsanju 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kaj je z VVillijem?, nemška komedija 21.35 Čas v sliki 21.45 Čas na nabodalu 21.50 Šport 22.25 Zlati globusi 95 23.30 Monty Python's Flying Cirkus 0.00 Round Midnight 0.40 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Strel 5, oddaja za mlade in mlade po srcu (ponovitev) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Petkov tedenski pregled, 49. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Horoskop meseca 2 20.55 EPP blok - 3 21.00 IZ LOKALNIH TELEVIZIJ SLOVENIJE: POD SLOVENSKO LIPO 94 - sodelujejo narodnozabavni ansambli: Bratje iz Oplotnice, Rom pom pom, Obzorje, As, Rožmarin, Laufarji, Blegoš, Nagelj, Krim, Harmonikašice kluba Zupan, Folk-orna skupina Tehnik (Loka TV) 23.15 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 10.00 Šolski utrinki OŠ Železniki 20.00 Antonov obzronik 20.20 Spoznavanje ljudi in krajev -Pavlova potovanja (1. del) LOKATV Videostrani 17.00 Movie Chan- nel M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.30 MMTV ŠPORT, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 KLEPET NA MMTV, gost Tone Vogrinec, ponovitev - V oddaji je Tone Vogrinec govoril o razvoju in uspehih slovenske smučanje o napornem delu tekmovalcev in trenerjev, o raznih pripetljajih iz njegovega dolgoletnega dela v smučariji in še eliko zanimivih stvari. 21.00 BANKER, film 22.30 WIN, PLACE OR STEAL, film 0.30 Video strani 1.00 Deutsche Welle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.10 Čestitka presenečenja 9.20 Tema 10.10 Štiri tačke 11.10 Kviz 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 KINO Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - glasbena odkrivan ka R TRŽIČ Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz. V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu in nekaterim drugim zanimivostim. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, oddaja Deutsche Welle poroča, bo na sporedu ob 16.15. V Času od 17.30 do 18.00 lahko oddaste brezplačen mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod peresa Zlate Volarič. Vmes boste dežurni ekipi lahko zaupali tudi glasbene želje, in seveda poklepetali z nami. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 11.00 Mikrofon na poti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Male živlai in mi 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dej nehi, no... 7.15 Novice 8.00 Horoskop 8.40 Peter Stepic 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Notranjsko-kraški mozaik 11.30 Učimo se angleščine 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stam-peedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 20.10 TVS 1 ROBIN HOOD - PRINC TATOV Ameriški barvni film; igrajo: Kevin Costner, Morgan Freeman, Alan Rickman, Mary Elizabeth Mastranto-nio in drugi; Za plemenitega viteza Robina Locksleyja se križarski pohod konča v arabski temnici. Pri drznem pobegu reši življenje Saracenu Azeemu. Pobožni Azeem hoče z Robinom ostati tako dolgo, dokler $i ne bosta bol Skupaj odrineta v Anglijo. V Robinovi domovini vlada mračni nottinghamski šerif. S svojimi biriči je ople-nil Locksleyjev grad, ubil Robinovega očeta in jo grdo zagodel družini mladostne prijateljice Marian. CENTER amer. akcij, film VARUH ČASA ob 17. in 21. uri, amer. film INTERVJU Z VAMPIRJEM ob 19. uri STORŽIČ amer. rom. kom. TRI ZALJUBLJENA SRCA ob 16., 20. in 22. uri, slov. film HALGATO ob 18. uri ŽELEZAR amer. kom. JUNIOR ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film HITROST ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. thrill. DIVJA REKA ob 13. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. in 20.30 uri NEDELJA, 5. FEBRUARJA TVS 1 9.00 Otroški program: Živ žav 9.50 Šest ta pravih in veselica, ponovitev nemške nanizanke 10.15 Vrtiljak, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.35 Domače obrti na Slovenskem 11.05 Mali koncert ljudskih glasbil 11.20 Ayllum ansambel peruanske glasbe 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 4. oddaja 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Oueen, ponovitev 14.30 Drevo raste v Brooklvnu, ameriški film 15.55 Majski cvetovi, angleška nanizanka 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.10 Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do boeinga, dokumentarna oddaja 21.45 Ščepec širnega sveta: Nageljnove žbice - klinčki, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Šport 22.35 Sova; Balzac: Človeška komedija: Župnik iz Toursa, francoska nanizanka TVS 2 8.00 Euronews 10.00 Portret slovenskega glasbenika: Akademik prof. Dragotin Cvetko 10.40 Sova, ponovitev 11.30 Teater Paradižnik 13.00 Športna nedelja: Košarka, NBA, posnetek: Dortmund: EP v umetnostnem drsanju, revija, prenos 17.00 Ameriški nogomet, finale, posnetek 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Svinčnik piše s srcem, dokumentarna oddaja 20.35 Moj modri raj, ameriški film 22.10 Biblija, 5. oddaja: Stopnjevanje greha 22.40 Športni pregled HTV 1 9.10 Poročila 9.35 Zajčkove zgodbe 10.00 Ukradeni načrti, angleški čb film 11.00 Poročila 11.05 Malavizija 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 TV izložba 15.15 Opera box 16.00 Dražba, dokumentarna serija 16.30 Umetnine iz svetovnih muzejev 17.05 Poročila 17.10 Rdeči mak, avstrijski barvni film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.30 Slika na sliko 23.30 Poročila HTV 2 11.00 TV koledar 11.10 Cro pop ročk 11.55 Košarka: Hrvaško DP 12.30 Davisov pokal, prenos 18.45 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Zrinjevac - Cibona, 1. polčas 20.20 Črnobelo v barvah: Sarada, ameriški barvni film; Glasbeni studio; Spomini; Zanimivosti 1964; Bob Marley; Naturalna mistika; Leteči cirkus Monthyja Pytho-na KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Ivanhoe, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Risanke 11.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 12.00 Epikurejske zgodbe, ponovitev 12.10 Helena 12.55 Spot tedna 13.00 Video strani 18.00 Spot tedna 18.30 Bobni z juga, ponovitev ameriškega filma 20.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 22.00 Ameriških deset 22.30 Vreme 22.35 Spot tedna 22.40 CMT dom 19.30 Čas v sliki 20.15 Za vse čase 21.05 K 1, kultura v živo 21.50 Čas v sliki/Šport 22.30 Krožni promet 23.10 Salom 23.30 Zadnja postaja Harembar, nemški TV film 1.00 Oedipus REX 2.00 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.30 Puščavske sanje, ponovitev 10.00 Severoza-hodnik, dokumentarna oddaja 10.45 Pogledi od strani 13.00 Davisov pokal, Avstrija - Španija; EP v umetnostnem drsanju 17.40 Klub za seniorje 18.25 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Zakladnica Avstrija 20.15 Bugsy, ameriška kriminalka 22.30 Pobeg iz McKen-zieja, ameriško-angleško-irski film 0.10 Hiša pod drevesi, francosko-italijanska psihološka kriminalka 1.45 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Odštek 5 (ponovitev) 10.45 Horoskop meseca 2 10.55 EPP blok -2 11.00 Petkov tedenski pregled, 49. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Duet Struna 11.52 Iz lokalnih televizij Slovenije - glasbena skrinjica: Andrej Šifrer (VTV Velenje) 12.52 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 24. oddaja 13.52 Film: Popotnik 15.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Antonov obrzonik - ponovitev 20.00 Na obisku v muzeju v Železnikih - 4. del 20.50 Brez komentarja 21.00 Zaključek programa AVSTRIJA 1 9.00 Vrabček 9.30 Divji mustangi, ameriški TV film 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Žametne roke, italijanska komedija 15.10 Divji prašič Ščetinček, risanka 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Lewis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Melrose Place 18.00 Čas v sliki 18.05 Bay Watch 19.00 Naš hrupni grozljivk. 23.05 MMTV SHj1 televizijska prodaja 0.00 Vid« strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 18.30 Videostrani 18.3J 18.35 Reklamni blok 18.35 -1| Ponovitve tedenskega program3 novice med vodami, aktualni 19.20-19.25 Reklamni blok' - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregl« dnevnega tiska 11.00 Po dom na kranjskem radiu 12.00 II oglasi 12.30 Osmrtnice - zarW| 12.40 Kmetijska oddaja « Dobrodošli med praznov^ 14.00 Gorenjska danes Dogodki in odmevi RS 1';, Hitro, daleč, visoko 18.20 K* kviz 19.30 do 24.00 Večerni f gram - lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30,] Kovorja na UKV 95 Mhz in 1584 Khz ter iz Tržiča na V 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sledila 10.30 Klepetalnica, pa odo Planinski šopek. Tudi o ponll!( Integrala Tržič bomo govorili' '' denski mozaik bo na spor6, opoldne, nedeljski duhovni 9 bodo sledile podrobnosti iz ga vsakdanjika. Ob 12.50 bodo, vrsti obvestila, ob 13.20 o^foi Iskrene čestitke, najlepše Ž0 sleidl pa bo pogovor v živo tržiškim županom, g. Pavlorn ^ parjem. Ob 14.00 sledijo novic« Radovljice in Jesenic, sp°' bomo sklenili s Kolovratom do^ j čih. Presenečenje pripravlja " pokrovitelj oddaje. Prisluhnil R JESENICE LOKATV 5.00 Dobro jutro (vreme, ^"^Shi 7.00 Včeraj na tujem, včeraj K 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 fJJUO na kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9lpo Horoskop 10.30 Kuharski rej f 11.00 Radijski sejem 12.00 0-j,s ko Gedrih, direktor Nove Ljubi- niče 12.05 Čestitke 13.00 Ne°^ janske banke d.d., anketa o ka tema 14.00 Čestitke l%j j ... Videostrani 19.00 Nedeljska reportaža - naš gost, alpinist Silvo Karo 20.00 EPP blok 20.05 Tedenski pregled dogodkov (Jan J predlogu SKD o treh letih porodniškega dopusta, problem parkirišč v Škof ji Loki, razno...) 20.35 EPP blok 20.40 Film (podnaslovl-jen) MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 14.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja 18.00 DOMAČI ZDRAVNIK, zdravstveni nasveti, ponovitev 18.30 VRTNARJENJE ZA VSAKOGAR, nasveti, ponovitev 18.45 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 19.25 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŽIVA SCENA V ŽIVO, posnetek iz diskoteke Babilon, ponovitev -ljubljanski diskoteki Babilon so tokratni Živi sceni v živo nastopili Zlatko Dobrič, Tomaž Domicelj, Majda Arh, Marijan Smode, Sendi ter skupine 12. nasprotje, Spin in Avtomobili. Poelg nastopajočih glasbneikov je bila tudi modna revija z osmimi lepoticami. 21.35 OBEŠENKA, ameriška grozljivka; igrajo: Stanley Cooper, Vickie Nesbitt; režija: John Davidson; Ko možakar ureja oporoko, odkrije truplo mlade ženske, obešene na pokopališču. Pri raziskovanju skivnsoti odkrije načrte lokalnega zdravnika, ki hoče pozombiti ves svet. Toda eden od zombijev postane neobladljiv... Težko gledl-jiv film, poslastica za vse ljubitelje Osrednja poročila 16.00 17.00 Tema 18.30 Minute za & glasbo R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40^ zgodovinski spomin 9.00 Daj j občini 9.30 Nasvet za kosilo m Kmetijska oddaja 10.30 Za 'M telje narodnozabavne gia I \i 11.00 Škofjeloški tednik ^ Ai Pn Pa Pr od Sn< o i Nedeljska duhovna misel Čestitke 13.30 Nedeljsko poldne 16.00 Škofjeloška n0 17.30 Nedeljska srečanja * Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCEjjf MHz-LJUBUANA: 105,1 MjP 7.00 Calimero in otroci 9.0° V naj pesem tedna 9.15 Novice^ Vq. v Kam danes v Ljubljani Vjl t ili Horoskop 11.15 Novice_ \% Horoskop 11.13 iNuvioo j|f . Duhovna misel - Rudi KfU f*1 12.15 Novice 13.00 Ned0'y lo reportaža 14.00 Glasbena v \ en ca 15.00 Vodeni program \j en, Novice 16.45 Javna razsvetli? Ja[ tP> vreme 17.15 Hollywood filmu 18.00 Mi smo pa od doma... 19.00 American tcT,j 22.30 Jazz galerija 1.00 Sate" f oto bobna*; nu jer ko ta do KINO m, n»< fio , ^< / CENTER amer. akcij, film VARUH ČASA ob 17., 19. in 21- f S|c, STORŽIČ amer. rom. kom. TRI ZALJUBLJENA SRCA ob i^fij p uri, amer. film INTERVJU Z VAMPIRJEM ob ^ Ai 20.15 _ ŽELEZAR amer. kom. JUNIOR ob 16. uri, prem. slov. t?, HALGATO ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film HITROS' 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. thrill. DIVJA REKA ob ' M 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film KO MJ^, ko LJUBI ŽENSKO ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. rom. ..K%i LJUBEZEN V TROJE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akdl- ■ NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. in 20.30 uri lit 18.30 . iN irarfl^i < m »refi lom O I* tam 13 iovat.:i 1«T *4 n j 5.30, Ji dila . odd?] )onU| •rili. ni % z nas' ,odo živo 301 3ViC« do"1/ Beseda urednice Tokratnu uvodni prispe-Vek je razmišljanje Mihe Naglica o svetovljanstvu in Provincializmu v kulturi in Se pravzaprav navezuje na ^katere misli, ki jih je Pisatelj, dramatik in esejist ®rago Jančar v pogovoru z "toderatorjem Jaroslavom $krušnyjem med drugim r<*Zpredal kot gost Glasove Preje sredi januarja letos. V Literanih snovanjih so prispevki z glasbenega, likovne-8<* in literarnega področja. Lea Mencinger VSEBINA 67 MIHA NAGLIC: Augsburg, Krainburg in "rovtarske Atene" DRAGO JANČAR na Glasovi preji: Svet, kot bi si ga izmislil zdolgočaseni hudič LITERARNA SNOVANJA Miha Naelič svetovljanstvo, Provincialnost, Rovtarstvo Augsburg, Krainburg in "rovtarske Atene beba je kultivirati svoj rovt cestj^eraov dan, kije slovenski kulturni praznik, je pred vrati in y-0tkub()Oi)i ^a zaP^emo katero o kulturi. Kakšna lamentacija, *8ega kulturnika tožba, bi bila ravno pravšnja. Vendar se to reCJ$ t raJe Podamo v nekakšno meditacijo, ne pregloboko & iiZ^aMjanje o razmerju med kozmopolitizmom, provincia-«. r sZm°m *n rovtarstvom. Drugače rečeno: o razmerjih med "ere^^etovljansko, provincialno in rovtarsko kulturo. Jančarjev u8sburg, pripoved evropskega formata, naj bo primer za K. - 0» t*'9jrVTW l.ril/|/uivvg» jl/imum, J l 1 Pa°l^,ramour8 ' kranjska kulturna scena - zgled druge. Kaj rešei 40^ Od "»'««/ » 3a}or a na to vPrašanJe i sJednja - je sploh mogoča? So "rovtarske Atene", pri resernu ironične, lahko tudi zaresne? Naj bo ta zapis poskus i 12. berd"CarJev Augsburg si lahko prenov V izvirniku. v teJ številki o r,anJ Pa vam je na voljo še zapis ko P! Aup kS0Vi pre^' memu posvečeni. §0} n0 £SOUrg naj bo sinonim za kultur-i 1J,j tne metropolo, za svetovljansko kat kakršna so tudi tista, v ve era bodo kmalu odšli prvi sloji "ski kulturni atašeji: na Dunaj, v K?0'Milan, Muenchen in Pariz... j je *jnburg je staro ime za Kranj, ki 1iesfaneS čisto sP°dobno kulturno Brli saJ Premore gledališče, ga-91 knii'6' ^inodvorane, knjižnice in CiOc vo garne> muzej, zavidljivo bogastva turnnePremične in premične kul-fnA Au dediscine... Kaj pa "rovtarske ■dW to u ? KJe so? Kaj premorejo? So ' |ea eniSunirro) kraJi na koncih g°r-i % en«? h do,in' k> Vejejo vsak po #5 ter, 3 ,ali dva Pevska zbora> neka" d 1 skun°e Piha,no godbo> gledališko 'toP »ne« u' izPosojevališče ene od jteliti jen" nih k.njižnic, lokalno navdahn-ko '^P^merno zaprašeno muzejs-2aPuL,rko ter bolj ali manj —1 doV- ~° dvorano v zadružnem E: * M« 00 »tj 'mu. ? "£mer frmtov Sede] tied ^' D''9.tako, potem je razmerje itiožn 8°rnJimi tremi kulturnimi n0 2n?!!mj./razse?nostmi) podrejo fne Znamenitemu dialektičnemu raz- / če med kvantiteto in kvaliteto; *,\ skoci vlinarašča' sleJ ali Prei Pre" ! n Postaf Ugo- In če hočc kak rovtar i 0 najpr" svet°vljan, mora v svet, AiiLu3 V Krainburg in nato še v Mat! Urg- Tako kot je šel v svet ko i" ScdcJ (1909-74), čigar veli-ra2s, res imenitno retrospektivno 'jubliV° Si-,ahko ta čas obdate v Janski Moderni galeriji. Z rojstne Dobračeve pri Žireh ga je "uka žeja" odvedla v Ljubljano, v Zagreb na akademijo in pozneje na umetniška potovanja v Italijo, Švico in Pariz. Postal je akademski slikar in profesor na ljubljanski akademiji, eden najvidnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev v tem stoletju, svetovljan, ki se v rodne "rovtarske Atene" ni pogosto vračal. Na svetovljanskem prepihu je vzdržal tudi brez rovtarskega humusa. Povsem drugačen je primer njegovega leto dni mlajšega brata Janeza (1910-85). Ta ni šel po svetu. Ostal je doma in se po prevladujoči žirovski paradigmi izučil za čevljarja. Širšo omiko pa si je pridobil v domačem sokolskem društvu, ki je ob telovadbi skrbelo tudi za "zdravje" duha, saj je premoglo za tiste čase bogato knjižnico in imelo lastni gledališki oder. Pozneje je tudi Janez postal slikar, kot samouk. In danes velja med slovenskimi slikarji za enega boljših. Brata si nista bila različna le po življenjski poti ("stilu"), ampak tudi po motivu slikanja. Maksim je slikal nredvsem človeka, kot posameznika ali v družim, domači an igralski, Janez je vse življenje slikal eno samo sliko: svojo domačo krajino, brez ljudi, zato pa v različnih "razpoloženjih", letnem in zlasti zimskem. Nekaj jima je pa skupno: "štimunga", samotna in melanholična. Maksimovi ljudje so osamljeni in žalostni, Janezova krajina samotna in temačna. Take slike sta lahko risala le avtorja, ki sta bila sama "osamljena". Ali bolje rečeno: ki sta bila individualista. Individualizem pa je značajska črta, ki je - kot bomo videli - skupna rovtarjem in svetovljanom. Med Rovtarji in rovtarji Preden nadaljujemo in sklenemo, je treba reči še katero o zemljepisnih, zgodovinskih in duhovnih posebnostih naših "rovtarskih Aten". Rovte so "ime širne hribovske pokrajine med Škofjo Loko, Idrijo in Logatcem". Tako jih opredeli dr. Joža Glonar v svojem Poučnem slovarju (1933). Današnji Slovar slovenskega knjižnega jezika pa ob pridevnku rovtarski zapiše, da se nanaša na pokrajino med Škofjo Loko, Logatcem in Tolminom. Ce po teh razlagah pogledamo na slovenski zemljevid, imamo pred očmi rovtarski trikotnik, ki leži na 46., edinem slovenskem vzporedniku in še kakih 15 geografskih minut nad njim. Znotraj njega se razprostirata porečji Sore in Idrijce, ozemlje, ki ga odmakata ti dve reki s svojimi pritoki. Rovte so torej združba gorenjskega in (sever-no)primorskega ozemlja. Znotraj njega pa teče črta, ki je silna ločnica. To jc črta razvodnica med Posavjem in Posočjem. Dr. France Koblar (1889-1975), literarni kritik, zgodovinar in teatrolog, doma iz Železnikov (torej tudi sam Rovtar in svetovljan), je zapisal, da je ta črta, ki je bila meja dveh avstrijskih kronskih dežel (Kranjske in Goriške) in je danes meja dveh slovenskih regij (gorenjske in sever-noprimorske) tudi meja dveh slovenskih narav: srednjeevropsko gorenjske in južnoevropsko (sredozemsko) goriške. In s tem meja dveh različnih kulturnih občutij... Rovte so torej v sebi razločene, skupna jim jc zgodovinska geneza. Nastale so tako, da si je moral vsak, ki je vanje iz kakršnihkoli razlogov zašel, izkrčiti svoj rovt. (Iz nemške-0i r„>r,Mit Rmit; bavarsko: Raut. Kar v slovenščini pomeni: laz, trebež, krčevina, novina.) Vsak posebej torej. Sicer pa se je to, kot uči Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (Zgodovina agrarnih panog, I, 1970, str. 78-79), zgodilo v zaporednih valovih dveh kolonizacij: "mlajše" (od 12. do 15. stol.) in "rovtarske" (od srede 16. do srede 17 stol). Zanju značilno je, da nista omogočali nastanka večjih naselij; z njima so nastala razložena naselja in samotne domačije v hribih, ki imajo svet navadno v enem kosu. Bistveno za rovtarsko gospodarstvo pa je to, da ne omo- goča skupinskih načinov gospodarjenja. Zato se je v njem močneje uveljavil posameznik. Iz tega sledi domneva, da se nam je (rovtarjem) v stoletjih ta posamičnost in samot-nost zapisala v gene in smo rovtarji bistveno večji individualisti, kot so ljudje iz dolin ali z ravnine. Ta indivdualizem je seveda lahko pozitiven in negativen. Pozitiven v smislu samostojnosti, negativen kot samozadostnost in svojevrstna omejenost. Iz slednje pa sledi tudi tisto, kar vsakdanja govorica navadno pojmuje z besedo rovtarstvo: nerodnost, neuglajenost, nekulturnost... Če jih sodimo po številnih ustvarjalnih posameznikih, ki so se v njih rodili ter šli po svetu in postali veliki svetovljani, potem so Rovte res lahko rovtarsKe Atene. Kaj pa mi, ki tu, sredi njih živimo, jim lahko sledimo? Ali pa nam je usojeno, da ostanemo "rovtarji" - nerodni, neu-glajeni, nekulturni?! Na to vprašanje mora odgovarjati vsaka generacija znova. Odgovor se vidi že v rovtarski krajini sami. Če bi naše prednike sodili po tem, kako so posegali v zatečeno naravno pokrajino in jo spreminjali v kulturno ("škofjeloško-cerkljanski stil" v gradnji, ubranost njiv, travnikov, senožeti in potov med njimi z gozdnatim ozadjem...), potem lahko rečemo, da so imeli svoj in dober "okus". Povojne generacije, ki so to skladnost skorajda izničile, pa so imele očitno bolj slabega. In nič ne pomaga, če dejansko razdejano Kulturno krajino skrivamo za podobami, kakršne so o njej naslikali rovtarski krajinarji: Ivan Grohar, Ive Šubic, Janez Scdej, Jože in Konrad Peternelj, Rafael Terpin... Ali za fotografijami Toneta Mlakarja in Rafaela Podobnika. Tudi spomeniki, ki so jih ubesedili Ivan Tavi«"p rfongiMi Ri>vW riril Kosmač in Vladimir Kavčič, niso posvečeni nam, ki živimo zdaj in tu. Ravninstvo, dolinstvo in hribovstvo Po tem samokritičnem izpraševanju se spustimo««z Blegoša in Žirovskcga vrha po Poljanski dolini še na pravo Gorenjsko, na ravnino. Z Sairachberga proti Krainburgu, na poti v Augsburg. Po poti, ki je ravno obratna od tiste, po kateri so bili vsi ti kraji prvič poseljeni. V mislih imam sila preprosto, a kapitalno dejstvo, na Katerega je opozoril publicist Jože Horvat v Poskusu z ravnino (Razgledi, 20. januarja 1995), eseju o poetiki ravninskega sveta. Gre za to, da so se v Evropi ljudje najprej naseljevali po ravninah; ko je na njih prostora zmanjakalo so čli v doline; in ko so te postale pretesne, so se odpravili še višje, v hribe, izkrčit vsak svoj rovt. Tako smo sčasoma dobili tri različne tipe Evropejcev: ravnince, dolince (pol-jance) in hribovce (rovtarje). In tri različne civilizacijske in kulturne drže: ravninstvo, dolinstvo in rovtarstvo. Horvat je obdelal prvo, mi tretje; drugo je pa tako ali tako nekje vmes, tako kot je Krainburg nekje na sredi med Augsburgom in Gereutom. Vprašanje je zdaj še, ali ni nemara ravninstvo s svojimi širokimi in daleč vodečimi potmi že samo po sebi bolj svetovljansko od dolinstva, stisnjenega med bregove in od rovtarstva, ujetega v gozdove. Ravninec ima najbrž večje možnosti, da postane svetovljan, a sam po sebi to pač ni. Ne pozabimo, da rovtarji nis(m)o samo bolj odmaknjeni in v svoje gozdovništvo zamejeni. ("Hlodo-bučni" bi rekel rovtarski pesnik Franc Kopač.) Smo tudi (po naravi) večji individualisti. Tak je bil Maksim Sedej, ki je šel v "ravnino" in postal "poet intimnega sveta" (Breda Ilich-Klančnik); poet "grozljivega občutka nemoči, tavanja brez izhoda" (dr. Ivan Scdej). In tak je bil Janez, ki je ostal doma, v "rovtah" in postal prefinjeni podobar domače krajine temnega občutja; individualnega občutja, ki ga je v to krajino vnašal sam, nemara spodbujen s slutnjami in obeti "hude ure" in ekološke katastrofe. Bila sta tedaj oba rovtarja po rodu in svetovljana po občutju Svetovljanstvo, provincialnost in rovtarstvo so torej precej relativne reči, razpete med objektivne danosti in subjektivne (z)možnosti. Rodiš se kot ravninec, dolince ali hribovec; svetovljan, provincialec ali rovtar pa šele postaneš. Augsburg jc daleč, "rovtarske Atene", kolikor jih jemljemo zares, so še dlje. Kako je že rekel yoltaire (skozi Kandida): "Treba je kultivirati svoj vrt". Zapi-šimo tedaj 300 let po velikem Francozu še to, da jc treba kultivirati tudi svoj rovt. In misliti na Atene, ki jih ni več. Glasova preja: pisatelj, dramatik, esejist Drago Jančar SVET, KOT BI SI GA IZMISLIL ZDOLGOČASENI HUDIČ Prispodoba za naslov je seveda iz Augsburga, kratke proze, za katero je Drago Jančar lani prejel evropsko nagrado mesta Arnsberg za kratko prozo. V obrazložitvi nagrade je med drugim tudi zapisano, da je to redek primer pripovedi tiste intelektualne intenzivnosti in poštenosti, ki izzivajoč tehta vseevropski tek stvari. Prav ta <(vseevropski tek stvari" pa je prav gotovo vprašanje, h kateremu se Drago Jančar nenehno vrača s svojimi eseji, romani in dramami: ukvarja se z literaturo, to je z estetiko, da bi lahko povedal, kakšna je etika sodobnega sveta. Spretno in uglajeno je sobesednika prav o teh vprašanjih spodujal k odgovorom Jaroslav Skrušny, urednik umetniškega programa TV Slovenija. Nekoliko skrajšan in prirejen zapis pogovora, ki je bil 19. januarja 1995 v Tupaličah pri Preddvoru, je za objavo pripravila Lea Mencinger. Večno vprašanje literature: resničnost in imaginacija Literatura se napaja pri viru resničnosti, literatura so tudi sanje, ki sanjajo neko čudno, od nekega zdolgočasenega hudiča sprevrženo resničnost. Kdaj pisatelj prestopi to mejo med resničnostjo in namišljeno resničnostjo, kamor spada literatura, kdaj neha črpati iz gole realnosti in uporabi zgolj lastno imaginacijo? "To jc večno vprašanje literature: koliko je vezana na resničnost in koliko je resničnost vezana na literaturo, kdaj so sanje resničnost in obratno. Pred leti, ko sem še kot študent urejal mariborski študentski časopis, je bila na Slovenskem v modi zelo hermetična literatura, tako imenovani "nouveau roman". Glavni predstavnik tega je bil Rudi Šeligo. Nenehno se je govorilo -literatura mora biti čista, ne sme imeti nikakršnega stika z idejami, ne sme biti eksplicitna v nobenem smislu. Meni se je to zdelo samoumevno. Stvari, ki so zadevale družbo, so bile na eni strani, literatura spet na drugi. Pozneje mi je bilo seveda že bolj jasno, da se stvari med seboj vendarle prepletajo. Z mojim prvim kratkim romanom Petintrideset stopinj pa že nastane ta "zmešnjava". Ra-zločenosti sem se sicer še nekaj časa držal, na primer v romanu Galjot, ki je čisto literarno delo. Z leti pa se je ta meja brisala, popolnoma pa je zabrisana v mojem zadnjem romanu Posmehljivo poželenje. In tudi v tej zadnji, nagrajeni noveli." Kako je nastal Augsburg? "Tekst sem napisal kot odziv na Bosno. Nisem vedel ali pišem esej ali prozo ali nekaj vmes. Pred dvema letoma sem prav ta tekst bral na literarnem večeru v Frankfurtu: drugi dan je pisalo v tamkašnjem časopisju - na frankfurtskem sejmu se niso knjige samo kupovale in prodajale, ampak smo slišali tudi pravo literaturo. Vprašal sem se, ali je to prava literatura; saj sem le prebral esej in povedal svoje stališče do nekaterih stvari, ki se dogajajo okoli nas, v Bosni, v bivši Jugoslaviji... Leto zatem je bila ta novela nagrajena. Takrat sem jasneje spoznal, da Nemci ločujejo med kratko prozo, in prozo, ki je čista imaginacija, fikcija. Pod to oznako - kratko prozo - bi spadalo pravzaprav karkoli, tudi ti stvarni podatki. Na ta KoneC Zgodovine? način je Augsburg tudi napi san - meja med resničnostjo in literaturo je tu pravzaprav zabrisana." Ali se morda ne spreminja tudi resničnost? Mar se ne ponavlja to, kar je nekdaj pripadalo najbolj "sprevrženi" domišljiji, sanjam, na neki način ponavlja v resničnosti kot najbolj drastična realnost. V noveli omenjate pisatelje, Kje pa! Tako kot pred dvajsetimi, tridesetimi leti tudi danes zasledimo v literaturi prepričanje, da so se vse velike zgodbe tega sveta že zgodile. Literatura nima več kaj pisati, lahko se samo ponavlja in igra na tako imenovan postmodernisti-čen način, kjer je vse eno, en sam popolni relativizem , tako glede vrednostnih kot kt t človeškimi glavami merH Kaj mfa///e tgrajo nogomet, kt se spre- kot pisatelj o tej poziciji, ki vojna, pa nov sistem. Zdelo se je, da bomo poslej živeli tisoč let v nekem stabilnem, urejenem svetu. Nenadoma pa se je ob izteku stoletja spet izkazalo, da to sploh ni res. Vsak dan gledamo na televiziji, kaj se dogaja v tem nesrečnem Sarajevu, v Čeče-niji itd. Živimo v nekem spreminjajočem se času cikličnega nasilja; s tem se je treba sprijazniti in živeti naprej. Kako se literatura odziva na vse to? Želim zadržati, kar je prinesel modernizem, neko distanco do spreminjanja sveta, neko ironijo, tudi nekaj humorja, upam, da je vsega tega nekaj v mojih literarnih tekstih. Da pa je svet zgolj igra in zgolj privid, to ne drži, saj smo izkusili na svoji koži." Televizijska "resničnost" Dogaja pa se tudi neki drug proces. Ne samo v literatura, spreminja se tudi resničnost. Predvsem je ne sprejemamo več neposredno, pač pa preko medijev, pomembno vlogo ima pri tem televizija. Ta prinaša v naše domove svet, ki nima več pravih dimenzij, je bolj igra, spektakel vojn, nasilja... vse postaja manj resnično, kot da je vse le ponavljajoča se predstava. Resničnost ni več, kar je bila. Literaturo najbrž to postavlja pred dodatne zagate? "Mislim, da obstajajo tehtni razlogi za prepoved tele- Dtugo Jančar trna obsežen literarni opus: zbirke novel Smrt pri Mariji Snežni, Pogled angela, romane Petintrideset stopinj, Galjot, Severni sij in Posmehljivo poželenje. Drame: Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Klementov padec, Dedalus, Zalezovanje Godota in Halštat. Eseji: Sproti, Jferra ineognita, Razbiti vrč, Augsburg in druge resnične pripovedi. Pravkar pa je pri založbi Mihelač izšla njegova nova knjiga esejev Egiptovski lonci mesa. hajajo s pištolami za pasom - žal to niso izmišljije, pač imajo tudi konkretna imena.... "Pred kakimi dvajsetimi leti bi bil vesel, če bi si lahko, pa ne razumeti kot cinizem, take zgodbe, ki se dogajajo v Sarajevu, Bosni, lahko izmislil. Zelo dolgo smo živeli v nekem zelo mirnem času. Rojen sem bil po vojni. To, kar se je dogajalo pred tem rrtkrt\>t tri obljubljali, da bo ta svet zdaj zdaj bolje urejen. Nisem modrec, toda prerokom, ki govorijo, da je svet treba preurejati pri temeljih, ne bi kazalo verjeti. Stvar se kvečjemu lahko konča s koncentracijskimi taborišči ali z ruševinami. Ne verjamem skratka, da obstaja kdo - tisto, kar je v božjih rokah, puščam pri miru - ki bi začel graditi nove temlje. Verjamem v preproste stvari, kot je na primer demokracija in sprejemam Churchillovo misel, da je to sicer najslabši možni sistem, a boljšega se še nismo domislili. Sem za konsenzualno prepričevanje med skupinami ljudmi, z idejami boljšimi, slabšimi - v to verjamem. Iz totalitarizma v liberalizem Zdi se, da je bila vloga pisateljev v času totalitarizma na neki način hvaležnej-ša od današnje... "...včasih so te sicer malo zaprli, ampak drugače je bilo kar v redu..." ...vedelo se pa je, kje je tekla meja ločnica. Po spremembi režima - imamo parlamentarno demokracijo, svobodno državo, je mogoče vse izreči, vse napisati. Nenadoma pa se je pokazalo, da je nasprotnik pisatelja, njegove prave duhovne svobode prav ta ta liberalizem v najslabšem pomenu besede - ko je vse dovoljeno, vse dopuščeno, nobenih vrednostnih kategorij ni več, vse je enako. Kateri nasprotnik je hujši? "Boljši je pač tisti, ki te ne zapre, ko kaj napišeš. To že moram reči. Situacija pa je brez dvoma paradoksalna. Sredi osemdesetih let mi je pisatelj Peter Handke dejal: pri vas ste lahko ste srečni, kar napišete, začnejo napadati, o tem se piše, ljudje pa kupujejo vaše knjige, predstave vaših dram so še bolje obiskane. Pri nas na zahodu pa lahko rečemo karkoli, pa nikogar prav nič ne zanima." Kes gre za nekakšen paradoks. Problem je v tem, da smo se nenadoma znašli brez idej. Javnost se ukvarja tako kot politika z vprašanji o koaliciji. Stranke pa se niti najmanj ne ukvarjajo z idejami, kot je ta, da je smisel družbe v ustvarjalnosti. Jasno tudi v blagostanju. Obstajati pa vendar mora tudi višja ideja o družbi. V slovenski družbi sc je to popolnoma razpljuznilo, izginilo je iz vsakršne zavesti. Zato je bila prejšnja disidentska pozicija malo lažja, kot je današnja. Komunizem je imel idejo kako svet urediti. Potem pa smo rekli, da je slabo urejeno že zato, ker ni svobodno urejeno. Enostavno. Danes pa je komplicirano." Vse je dopuščeno, ni več vrednostnih, etičnih meril, osnov... "To me niti ne moti preveč, s tem naj se ukvarja katoliška cerkev, pedagogi, kdorkoli pač. Saj so važna, ampak to ni končni cilj, etika mora vsekakor biti vgrajena v človeško obnašanje. Problem je zdaj to, da je vse dovoljeno, nič ni prepovedano - enostavno ni mogoče napadati nobenega tabuja več. Edini tabuji so danes politične stranke in cel politični sistem. Demokracijo pa spet ne gre napadati, če smo se zanjo zavzemali. Treba je razbirati, najti je treba tisto, kar je ustvarjalnost, kar je kultura, od tistega, kar je prosti tek stvari in kat okupira večji del slovenske javnosti. V zadnjem času dejansko prevladuje nekakšen "lehrlauf"..." No, zaradi tega pač ne gre braniti komunizma, ki je občasno z danes povsem nesmiselnimi prepovedmi povzročal, da so naklade literarnih revij visoko skočile, saj so vsi hoteli brati prav tisto. Saj se razumeva, sprašujem pa, kaj zdaj, ko vsi s pisatelji vred opažamo, da je napetost v družbi popustila... "Seveda je nastala grozovita zadrega. Ne samo pri nas, celotna srednjeevropska situacija je enaka. Prepričan sem, da je bila literatura vedno nadomestek za nekaj bistvenega - pomanjkanje nacionalne, politične in socialne svobode. To je pomenilo, da družbe niso bile ki jim pravzaprav ne pritiče, bili so pač nadomestek. Novo revijo so napadali časopisi od Ljubljane do Beograda, v stotisočih nakladah so napadli misli pisateljev, filozofov, nenadoma je bil to velikanski družbeni problem. Povsem nenaturno. S tem naj se ukvarja tistih deset odstotkov prebivalstva, ki ga to zanima. To več pove o teh družbah kot pa o pisateljih." Ko je bila v šestdesetih letih na češkem prepovedana literarna revija, se je zganil ves tako imenovani vzhodni blok. Prepoved je bila prikazana kot tragedija za narod, za pisatelje, za svobodomiselne ljudi. V Franciji na leto izgine, umre 50 ali 100 literarnih Časopisov, pa se nihče ne zmeni, niti opazijo ne. Televizija pa prevzema njihovo funkcijo... Evropa -Titanic: v podpalubje dere voda, zgoraj pa plešejo naprej... V Zahodni Evropi se literatura godi na opisani način že stoletja. In ta Evropa se danes povezuje. Kaj pa so dejavniki povezovanja: gospodarstvo, uprava, tehnologija. Zakaj pa se zdaj pojavlja slika moralno oglušele Evrope, ki gleda proč, medtem ko se dogaja Bosna, Čečenija. Je duhovna struktura v tem procesu nekaj marginalnega? "To je res. Očitno neka etična sila v teh evropskih družbah ni dovolj prebojna, da bi razvila občuljivost za V Sloveniji nenehno govorimo Evropa, Evropa, ko bomo v Evropi in podobno. Imam občutek, da je v Sloveniji kot tudi v vsej Vzhodni Evropi prišlo v zavest, da zdaj nismo Evropa. Kot bi dejansko bili na delu možgani uničeni od petdesetletnega Življenja v kominizmu. Ne razumite me napak, spoh ne mislim biti kak poceni antikomunist; ves Čas so nam govorili, ko bo socializem, ko bo komunizem - ideja o življenju je na neki način zasvojena s tem, da bo v prihodnosti življenje idealno. Ko je bilo tega konec, smo dobili Evropo na mizo. Ko bomo v Evropi, bo pa vse v redu. Problem ene in iste zamisli o življanju in svetu. Sami moramo početi to, kar se nam zdi pametno. Ni bistvenih razlik. Kadar odprem televizijo, mi eno primaže z Evropo v stilu - ko bo Evropa, bomo zmagovali ne samo v smučanju, ampak še kje. Mi pa smo Evropa že ves čas, nič manj inniČ bolj kot Nizozemska z vso kompletno civilizacijsko in vsakršno inercijo. Enostavno moram protestirati, ker iz Evrope in evropskega delamo nekakšno utopijo. normalne, z njimi je bilo nekaj narobe. Ni pa to "naravno" stanje literature. Naravno stanje literature je pripovedovati zgodbe; da se jih posluša, bere, hodi gledat v gledališče. Ko bo mimo tako imenovano tranzicijsko obdobje, se bo pokazalo, da obstajajo elite, ki jih literatura zanima, devetdeset odstotkov ljudi pa ne. Mi bomo pač pisali za teh deset odstotkov. Nobene tragedije ne vidim v tem. V totalitarnih družbah so literarni teksti nenadoma dobili razsežnost, marginalne skupine, se moralno opredeljevala do žarišč, kot je Bosna. Za Sarajevo sem napisal, da je kot evropski kontinent, kot Titanik, v podpalubju skozi luknjo dere voda, zgoraj pa plešejo naprej. Je to prihodnost Evrope? Če sile razuma ali kako naj jim rečem, ne bodo prevladale glede etičnega občutka, potem se Evropi res obeta takšna žalostna prihodnost." Foto: Gorazd Šinik LITERARNA SNOVANJA POEZIJA Bojan Pisk: SONČNI GONG Celovec, Mohorjeva založba 1994 Pesniška zbirka Sončni gong Bojana Piska, ki je izšla pri celovški Mohorjevi založbi v Ellerjevi knjižni zbirki, prinaša izbor iz dosedanjega literarnega opusa avtorja, ki živi in ustvarja v Kranju. Bojan Pisk je na literarno obzorje slovenske poezije po drugi svetovni vojni vstopil nekako kot sodobnik generacije Pesmi štirih. Literarno občinstvo ga pozna po pesniških zbirkah (Upadla gladina 1964, Polnoletje odpovedi 1971, Predrti klic 1983, Ko se smejem, vse razgrejem 1983, Vesela raketa 1992), po objavah v osrednjih literarnih časopisih ter po izborih slovenske poezije doma in na tujem. Uvršča se med vidnejša imena slovenske ljubezenske lirike, v zadnjem obdobju pa se uveljavlja močnejša razpoloženjska, miselna in bivanjska nota njegove poezije. Njegovo literarno delo zaznamujejo nekatera pomenljiva dejstva. Intervali, v katerih se na knjižnem trgu pojavljajo njegove knjige poezije, so časovno precej obsežni in zbujajo misel, kakor da se njegova umetniška vizija sveta in njegova navzočnost v javnosti ogiblje viharnim časom in avantgardnim tendencam v slovenski književnosti zadnjih desetletij. V nasprotju s takšno domnevo pa odraža poezija Bojana Piska tenkočutno spremljavo razpoloženja svojega časa, od nadrealističnega svobodnega asocii-ranja predstav do najžlaht-nejših tradicij slovenskega predvojnega ekspresionizma. NiČ manjša ni napetost v notranjem zorenju ali pa recimo tesnoba v občutenju in začuđenosti nad sodobnim svetom, nič manjša ni groza ob dejstvu, da se sesiplje obstoječi sistem vrednot in poimenovanj, ali zgroženost nad omejenimi močmi, s katerimi človek rojeva novo spoznanje, išče novo pot in se predaja novi luči. V svojih pesmih se loteva večno mladih tem o ljubljeni ženski in o svetu, ki mu v umetniški izpovedi oblikujemo specifično podobo, ter o pesniškem jeziku, ki je naša komunikacija s svetom in hkrati tudi naš dom. Piskova izpoved o razzlo-govani realnosti sveta, ki se je napovedala v programski pesmi Name se krušijo zlogi stvari (Polnoletje odpovedi, 1971) in ki je človeka postavila v položaj ogroženosti in tesnobe spričo stvari, ki se sesipljejo in mu jemljejo varnost ter sredino, ga izrivajo na obrobje v pasivno zgroženost in začudenje, je zdaj lapidarno stisnjena ob krčevito kritičnost Rekvie-ma za hišo in napoveduje, da bo gotovo ostala tudi v prihodnje eno od najbolj pretresljivih pesniških obdelav našega časa. Bojan Pisk spada med vidnejša imena slovenske ljubezenske lirike, pri tem pa ne gre prezreti, da je transpozicija erotičnega motiva od civilne osebe, ki je nekej na začetku njegove ustvarjalnosti še prepoznavna - in to kar po imenu - v starožitnost obrednega žeb-ranja s pesmimi o Ajdni razkrila izjemne razsežnosti ljubezenskega motiva, ki Ajdinjo uvrščajo med najlepše ženske like naše književnosti. Rekviem za porušeno hišo ob deželni cesti, ki so jo ljudje zapustili in ki samo še čaka na gradbene stroje ali razsutje, je z otroško začudenostjo še tožil nad ostanki struktur, ki so nekoč bile domačnost in dom, čustvo in srce. Ciklus pesmi o Ajdni pa že napoveduje zrelost in modrost. Ajdna je arheološko najdišče, je pa tudi refugij, pribežališče, v katerem bo dozorel ljubezenski motiv. Bivanjska tesnoba se ob liku Ajdinje, starosvetnega in pravzaprav že kar eteričnega ženskega bitja, ki je svećenica in vsa že na robu realnega in fizičnega, sredi puščavskega biotopa nekje nad gozdno mejo izčisti v novo spoznanje, poišče novo pot in se izpostavi novi, doslej komaj sluteni svetlobi. Franc Drolc GLASBA v v NOVA PLOSCA JANEZA LOTRICA Slovenski tenorist mednarodne kvalitete Janez Lotrič je pred nedavnim (laserska plošča št. 8.553030 nosi datum 1994) pri ugledni nemški založniški hiši "NAXOS" I1NH International Ltd. izdal v tistem času že drugo podobno diskografsko uspešnico. Še preden napišemo nekaj podatkov o tem najnovejšem, mednarodnem Lotričevem uspehu, seveda ne moremo mimo prejšnjega, dvojnega albuma laserskih plošč, ki je izšel pri ljubljanski Založbi kaset in plošč RTV Slovenija (Lucijan Marija Škerjanc, Sonetni venec, kantata v treh delih za soliste, zbor in orkester; poleg tenorista J. Lotriča so na tem dvojnem albumu še baritonist J. Lešaja in basist J. Vasle, Slovenski komorni zbor in MPZ Consortium musi-cum, ki ju je pripravil še en "Gorenjec" - zborovodja dr. Mirko Cuderman, celotno izvedbo in Simfonikom RTV Slovenija pa dirigira Marko Munih, tacaš prav gotovo eden najbolje poklicanih slovenskih maestrov za izvedbe podobnih, vokalno-inštru-mentalnih projektov). Ta projekt je bil še v povezavi z enim od rednih abonmajskih koncertov zelenega abonmaja Simfonikov RTV Slovenija iz prejšnje sezone, ko je hkrati dirigent M. Munih praznoval 30-letnico svojega umetniškega dela, v pričujočem diskografskem dosežku (DDD) pa gre za vzporedni študijski-arhivs-ki posnetek skoraj uro in pol trajajoče kantate). Sedaj pa seveda k zadnjemu diskografskemu dosežku našega Lotriča (roj. 1953 v Železnikih v Selški dolini). Ta je nastal ob umetnikovem zadnjem malo večjem angažmaju v slovaški Bratislavi (1994), ko sta skupaj z ukrajinskim baritonistom Igorjem Morozovom in s Slovaškim radijskim Simfoničnim orkestrom iz Bratislave in pod dirigentskim vodstvom Johannesa Wildnerja posnela pod skupnim naslovom laserske plošče Operni dueti za tenor in bariton vsega skupaj kar osem takih del skladateljev, ali zdaj že lahko zapišemo redkih "hitov" združevanja tenorskega in baritons-kega glasu iz repertoarja skladateljev Rossinija, Bi-zeta, Donizettija in Verdija. V opernih duetih -daljših odlomkih iz oper Wilhelm Teli, Lovci biserov, Lucia di Lammermoor, Sicilijanske večernice, Moč usode in Otelio pa je tako slišati v skupni minu-taži dobrih sedemdeset minut odlične glasbe tudi najtežje tenorsko-bari-tonsko vodene "beli cante" navedenih izvajalcev in skladateljev. Posnetki so nastajali med 15. in 24. februarjem (1994) v koncertni dvorani slovaškega Radia v Bratislavi, producent je bil Karol Kopernicky, tonski mojster Hubert Geschvvandt-ner in glasbeni sodelavec Keith Anderson. Očitno odlični in kombinirani tehnični ekipi Slovakov in Nemcev je zdaj uspel kar majhen podvig, vsaj to, kar na teh posnetkih slišimo. Kljub številnim sodelavcem ter glasbenim umetnikom pa je Lotričeva tenorska kantilena le očitno v prednosti, je vodilni pevec na teh posnetkih in v očitno kar najboljši formi, odlično disponiran ter pripravljen tako rekoč na najtežje partije in najvišje-visoke "ce-je". Po nekaj zadnjih odličnih dosežkih Lotričevih nastopov na hrvaških glasbenih odrih, kjer je že do lanskega leta dosegel naziv "najboljšega Era" v Gotovčevem Eru z onega sveta, po mednarodno priznanih vlogah Manrica v Verijevem Trubadurju (Nemčija) ostaja naš odlični tenorist J. Lotrič na še enem diskografskem dosežku več in trajno zapis-na tudi bodočim rodovom. In to prav pred ponovnim ljubljanskim "živim" nastopom, ko bo pel v kvar-tetni pevski zasedbi Beethovnove Misse solem-nis v D-duru, op. 123, Cankarjev dom, 23. in 24. februar 1995. Franc Križnar LIKOVNOST Primorje in Kras V Galeriji Mestne hiše v Kranju so na ogled najnovejša dela akad. slikarja Klavdija Tutte. Klavdij Tutta ima za seboj obsežen slikarski opus in številne predstavitve svojih del doma in v tujini. Ta nadarjeni in plodoviti umetnik je namreč v slovenski likovni prostor vstopil že pred skorajda dvema desetletjema. Na ALU v Ljubljani je diplomiral na začetku osemdesetih let, nato pa dokončal še podiplomski študij grafike. Z gotovostjo lahko trdimo, da mu pripada prav posebno in seveda hkrati tudi pomembno mesto v sodobni slnwnski likovni umetnosti. Izhodišča za njegovo ustvarjanje je vedno treba iskati v okolju, iz katerega izhaja, saj Klavdij Tutta nadaljuje tradicijo upodabljanja značilnega kraškega in obmorskega sveta. V njegovih delih lahko začutimo povezanost in vraslost v svet ogolelega Krasa, v Brda, Istro in Primorje, čeprav v njih ni niti trohice sledu o negovanju likovnih regionalizmov, pod katerimi seveda razumemo zgolj motivno pogojenost ali regionalno zaključenost/omejenost slikarskih tem. Prav ta tematsko lokalizirana determiniranost, ki je nedolgo tega v obliki različnih izpeljank še odigravala nadvse pomembno vlogo v okviru slovenskega slikarstva, je namreč prav v zadnjih dveh desetletjih izvedla dokaj uspešno, vendar ne popolno slovo od osrčja najbolj aktualnih slikarskih praks, med katerimi so dobile prednost predvsem t. i. osebne mitologije. Skorajda bi lahko rekli, da so se tovrstne slikarske teme znašel v veliki krizi, seveda če ne bi poznali dosežkov nekaterih (raje recimo redkih) slikarjev, med katere sodi tudi Klavdij Tutta. V slikah, akvarelih in kiparski kompoziciji, ki jih je Klavdij Tutta pripravil za kranjsko razstavo, torej lahko prepoznamo poseben slovenski prostor, pravzaprav predvsem njegov duhovni utrip, hkrati pa seveda v popolnoma enaki meri umetnikov notranji, intimni svet, ki ga njegova roka z neomejeno svobodo in tudi odkritostjo prenaša na slikovni nosilec. V njih se na mnoge načine prepletajo elementi izbrane simbolike, ki je pravzaprav postala največja značilnost umetnikovega samosvojega likovnega nagovora. Zasledimo jo v vedno prisotnih figuralnih in predmetnih elementih, kot so bili nekdaj menhirji in dolmeni, danes pa slikar za nosilce simbolike izbira tudi nenavadno drevje in še predvsem posebne istrske bike oziroma vole z dolgimi rogovi. Tudi slikarski rokopis marsikdaj Kai o nepooro »ir»oetjf ki pozna celo hitro potezo, ekspresivno kretnjo in usmerjeno škropljenje barve, priča, da Klavdij Tutta slika 'predvsem (p)oseben, nemiren svet, ki je poln življenja in poseljen z mnogimi skritimi oblikami. Impulzivnost, ki vse, kar je upodobljeno na slikah, poskuša splesti v celoto oziroma v enotno razviharjeno dogajanje, pa se seveda ne dotakne osrednjega ali središčnega motiva, iz katerega lahko razberemo konkretno umet- nikovo sporočilo. Velik je torej tudi formalni vitalizem del Klavdija Tutte, ki so vedno ubrana v pestrih barvnih tonih, v katerih nedvomno lahko prepoznamo eno od posledic umetnikovega mediteranskega temperamenta, in seveda zaznamovana s svetlobo, ki jih razsvetljuje in razveseljuje hkrati. Uporaba kombinacije akrilnih in akvarelnih namazov s posledično transparentnostjo je eden od vzrokov, da površi- na njegovih monumentalnih in na tokratni razstavi zna' čilno sestavljenih platen na neki način spominja na razpraskan star zid, zazna' movan z raznovrstnimi sle; dovi in odtisi - lahko t>J rekli, kar na neke vrse fresko. Ne glede na ra-zlične likovne tehnike m postopke, ki se jih poslu' žuje, pa dela Klavdija Tutte vedno utripajo v ritmu celote. Skratka, težko bi ji? karkoli dodali ali odvzel1' Po zaslugi teh posebnosti so torej nadvse osebna, praV' zaprav bi lahko rekli, da $° vedno lahko samo njegova^ Kot odgovor uvodni misli 0 slovesu regionalizmov v da' našnjem likovnem trenutku Klavdij Tutta torej ustvarja načrtno, kontinuirano 10 neutrudno, saj ve, da so njegovi lokalno obarvanj motivi po svoji pomensK .lati »n«larl< t----- ,-------- r--- univerzalni, kar je seveu tudi eden od razlogov za veliko priljubljenost in uS' peh njegovega slikarstva. Razstavo, ki je prirejena ^ sodelovanju z Mestno ijo iz Ljubljane,Galerijo K I. Napotnik iz Velenja JJ Galerijo Šivčeva hiša l: Radovljice, spremlja tu katalog z uvodnim bescU lom direktorja Mestne ga lcrije, Aleksandra BassinJ Damir Globočm* TVS 1 9-50 Otroški program: Pet otrok in Škrat, angleška nanizanka 10.15 Robin Hood - princ tatov, ameriški film 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled, ponovitev 14.55 Umetniški večer: Ifigenija Zagoričnik 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček: Zbirka 17.25 Očividec, angleška dokumentarna serija 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20-05 Most, nizozemsko-belgijska nadaljevanka 20.55 Gospodarska oddaja: Made •n Slovenia 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.45 Sova: Murphv Brown, amer-£ka nanizanka 23.10 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Utrip 15.10 Zrcalo tedna 15.25 Nedeljskih 60 16.25 Poglej me! 17.10 Sova, Ponovitev 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.10 Podarim - dobim 19.20 Sedma steza 20.05 Ne vidim, ne slišim, ne govorim, dokumentarna oddaja 20.55 Zena vaškega župnika, angleška nadaljevanka 21.50 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Zimski šolski program 11.35 Deklica iz prihodnosti, nanizanka 12.00 poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Sissi, mlada cesarja, avstrijski barvni film 14.30 Šolski program 15.05 Angleščina za najmlajše 15.30 Skrivnost sedme poti 16.05 Modul 8 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.15 Planetarij 21.15 Hrvaška in svet 22.05 Preteklost v sedanjosti 22.40 Slika na sliko 23.20 Mladi ustvarjalci 0.20 Poročila 0.25 Sanje brez meja HTV 2 16.45 TV koledar 16.55 Dr. Ouinn, arnenška nanizanka 17.40 Košar-*a. prenos iz Dubrovnika 19.15 2lsanka 19.30 TV dnevnik 20.10 £rena 21.15 Murphy Brovvn, humoristična nanizanka 21.45 Mid-aiennarch, angleška nadaljevanka *«.40 Detektiva iz Miamija, nanizanka KANALA 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.15 Helena 14.00 pozitiv +, ponovitev 14.40 Spot tedna 14.35 CMT 15.55 Na velikem platnu 16.15 Bobni z juga, Ponovitev barvnega filma 17.45 Ropska vročica, ponovitev 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Ali-ca v glasbeni deželi 20.40 Dežurna lekarna, španska nanizanka 21.10 Poročila 21.15 Morilska sla, angleški barvni film 23.00 Ameriških deset 23.20 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu AVSTRIJA 1 9 3* d3Š hruPni dom- ponovitev Posebna izdaja, ponovitev genske komedije 11.15 Klub za ^eniorje 12.00 Zakladnica Avstrija '«•20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.35 pravica do ljubezni 14.00 Ordinata Bulovvbogen 14.45 Panda ^luo, ponovitev 15.00 Otroški I7&am 17-OOMini čas v sliki in „2 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 'O.05 Naš učitelj dr. Specht 18.30 2nL9a,sni dom 19-30 Cas v sliki *u-00 Spon 20.15 Športna arena "M* Zadnji let, ameriški TV vestern 22.50 Skozi pekel na ^anod, ameriški TV vestem 0.45 ^imon Templar 1.30 Videostrani/ ,UQ0 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 14.00 NLP, Mesečeva baza, prosim, javi se 14.45 Dvojne težave, ameriška glasbena komedija 16.15 Moč strasti, 44. del 17.00 Zakladnica zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.25 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Cas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Modro-bele zgodbe 21.07 Novi rasputin 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Dreamscape 23.25 Coney Island, dokumentarec 0.45 Z avtobusom po Galaksiji 1.45 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Športni konec tedna 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 21.10 Vi sprašujete, zdravnik odgovarja (sodeluje dr. Vladikovič predstojnik Ginekološkega-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice - v živo) 20.50 7. zimski trim pohod na Kriško goro 21.05 Nevarna cesta Kranj - Mlaka -Golnik (cesta smrti) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skriti gost - šport (v živo iz studia) 22.30 Top erash No. 1 - avtorally ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Lepotice se predstavijo -oddajo pripravili S. Mohorič in L. Bevc 20.00 Aktualno iz delovne organizacije Niko 20.50 Brez komentarja Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio -Cerklje 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Drugačne pogled LOKATV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Športni pregled dogodkov (rezultati rokometnih tekem, ki so potekale v soboto v hali Poden, zanimiva tekma predvsem med domačim Šeširjem in ekipo iz Preddvora, kako so se izkazali vedno boljši odbojkarji ekipe Termo Lubnik... itd.) 20.35 EPP blok 20.40 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 Film (izbor iz sat. programov) MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.15 KARTE PRIPOVEDUJEJO ponovitev 19.10 Obvestila 19.15 Risanke 19.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja - Gianni Rijavec, voditelj oddaje, poleg glasbenih gostov v oddajo povabi tudi ljudi iz drugih področjih. Danes bo v studiu gostil Roka Cvetkova, edinega slovenskega kaskaderja. Poleg gosta si boste lahko ogledali tudi videosporte slovenskih izvajalcev, predstavljeno lepotico in imeli možnost zadeti eno izmed številnih nagrad. 21.55 DAYTON'S DEVILS, ameriški akcijski film; igrajo: Leslie Nielsen, Rorv Cal-houn; režija: Jack Shea; Skupina bivših kaznjencev in roparjev pod vodstvom nekadnjega vojaškega oficirja poskuša oropati banko vojnega letalstva. 23.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.25 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.50 Filmski večer: Policijska zgodba 2, akcijski, 1987, režija in gl. vloga: Jackie Chan 21.50 - 21.55 Reklamni blok 21.55 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17.00 bomo govoril o novostih na številki 92, sleidla pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Velike družine 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško-mladinski program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jova novic 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glas bena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se z javno razsvetljavo v Ljubljani 16.25 Nagradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballan-tines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit radio triglav 96 MHz KINO CENTER amer. akcij, film VARUH ČASA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. TRI ZALJUBLJENA SRCA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR slov. film HALGATO ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film HITROST ob 18. in 20. uri TOREK, 7. FEBRUARJA TVS 1 10.20 Zverinice iz Rezije, lutkovna igrica 10.35 Indijanske legende, kanadska nanizanka 11.00 Moj modri raj, ameriški film 12.35 Izziv, poslovna oddaja, 3. del 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza, ponovitev 13.25 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Šest ta pravih in banja, nemška nanizanka; Čudovite prigode barona Muenchausna ali lažnivi Kljukec, gledališka predstava SLG Celje; Moja enciklopedija živali: Tjulenj 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz Cankarjevega doma 21.05 Osmi dan 22.10 TV dnevnik 22.20 Šport 22.25 Poslovna borza 22.40 Sova: 22.40 Z eno nogo v grobu, angleška nanizanka 23.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.55 Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do boein-ga, dokumentarna oddaja 16.30 Karaoke, ponovitev 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.45 Dnevnik Evelyn Lau, kanadska drama 22.35 Svet poroča HTV 1 sliki 20.00 šport 20.15 Hunter 21.15 Pogledi od strani 21.25 Popolni nadzor, kanadsko-izraels-ko-francoski film 23.05 čas v sliki 23.10 Kraljevski Flash, angleški pustolovski film 0.45 Stranotni gospod Z, ameriški film 2.10 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.45 Speedway, ameriška glasbena komedija 16.15 Moč strasti 17.00 Rastline in ljudje 17.30 Orientacija 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Beli morski volk 21.15 Zunanjepolitično poročilo 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.30 Šport 22.45 Ambo terno 22.55 Klub 2 0.00 Mesto brez usmiljenja, ameriško-švicarski film 1.40 Videostrani/ 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Odštek 6 (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.25 Ujeta lepota - razstava fotografij dr. Tomaža Kunsta v razstavišču Elektro Gorenjska Primskovo 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: Papa Chips - prvi slovenski čips (ob otvoritvi prve proizvodnje tovarne SLOČIPS v Kranju) 21.40 Koncert komornega orkestra "Carnium" Kranj - Car-nium predstavlja mlade talente 22.00 Sopotja: Po Prešernovih stopinjah (ponovitev)... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Šolski utrinki (informativno -poučna oddaja OŠ Železniki) 20.00 Zakonci štrajkajo - 2. del komedije 20.50 Brez komentarja 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Sissi, avstrijski barvni film 14.30 Otroška oddaja 15.00 Mehanično vesolje 15.30 Otroški program; Igrajmo se; V treh tednih, nadaljevanka 16.30 Poročila 16.40 Žetev v Sloveniji, dokumentarna oddaja 17.10 Besede, besede, besede 17.45 Hrvaška danesa 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Ladje, dokumentarna serija 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Nature by design, dokumentarna serija 0.00 Poročila 0.05 Sanje brez meja HTV 2 16.05 TV koledar 16.10 Middle-march, angleška nadaljevanka 17.05 Arena 17.55 Rokomet: Ba-del - Teks, prenos 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.10 Popolna tujca, humorističa nanizanka 20.40 Midlemarch, angleška nadaljevanka 21.30 Žametna taca, dokumentarna oddaja 22.05 Sestre, 14/22 del serije 22.50 HRT TOP 20 KANALA 12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Ali-ca v glasbeni deželi 13.35 Videoi-gralnica 14.25 Spot leta 14.30 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.35 Dežurna lekarna, španska nanizanka 17.05 Morilska sla, ponovitev ameriškega filma 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Divje palme, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.25 Zadeto - kultura drugače 21.55 Upravljanje, dokumentarna serija 22.45 Spot tedna 22.50 Na velikem platnu 23.10 CMT AVSTRIJA 1 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Neskončno te ljubim, ponovitev ameriškega filma 11.05 Skozi pekel na Zahod, ponovitev ameriškega TV vestema 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Spech 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Čas v (test TVVINGO EASY), filmski trič-trač, nagradne igre,... 21.35 -21.40 Reklamni blok 21.40 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 Ti, jaz in najin otrok LOKATV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip (koncert učencev kljunaste flavte Glasbene šole Škofja Loka, Loška Medla, Šolsko glasilo učencev OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka v znamenju kulturnega praznika...) 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 Nedeljska reportaža, ponovitev 21.40 Videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 MHz iz Tržiča. 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sledi nekaj zanimivosti z različnih področij, nadaljujemo pa z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDEL'A, glasbeno razvedrilna oddaja, ponovitev 19.10 Obvestila 19.15 Risanke 19.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10 AVTODROM MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.10 FINAL ASSIGNMENT, ameriška komedija; igrajo: Paul Ford, Terry VVilson; režija: James A. Sullivan; Kanadska novinarka mora pretihotapiti otroka iz Sovjetske zveze. Izvršitev naloge ji otežkoča razmerje z visokim sovjetskim propagandistom in zasledovanje KGB-ia. 22.40 KORAKI POKOPALIŠČA (Graveyard Tramps), ameriški film; igrajo: Victoria Vetri, VVilliam Smith; režija: Denis Sanders; Znani pisec kriminalk Nicholas Mever je avtor znanstveno fantastične parodije o neznani sili, ki v majhnem kalifornijskem mestecu spreminja ženske v nevarna bitja, ki "zrejo" moške do njihove smrti. 0.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 1.00 Deutsche VVelle TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.35 TU-TUU, mladinska oddaja -moda, glasba, avtomobilizem RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Country glasba 8.30 Pogled v zvezde 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Sosed dober dan 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice 17.15 Selški sejalec 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Javna razsvetljava - vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska lestvica 22.00 Glasba 24.00 Gatest hits z Darinko 2.00 Satelit MEGAMILK KINO CENTER amer. akcij, film VARUH ČASA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom TRI ZALJUBLJENA SRCA ob 21. uri, amer. mlad. pust. film BELI OČNJAK 2 - LEGENDA O BELEM VOLKU ob 16. uri ŽELEZAR Danes zaprto! TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. JUNIOR ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA avst. akcij, film AFERA LUCONA ob 20. uri GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KRIŽANKA Petek, 3. februarja 1995: vf~—- SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104,38 705, fax: 062 31 150 STUDIO RAFAELA Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj, tel.: 064/326-683 LEPOTNI PROGRAM V studiu RAFAELA Vam nudimo: - ZDRAVLJENJE IN OZDRAVLJENJE AKEN - NEGA OBRAZA - ZMANJŠANJE GUB NA OBMOČJU OČI - NOSU - ČELA - VRATU - MASAŽA MIŠIČNIH SKUPIN - LIMFNA DRENAŽA - OZDRAVLJENJE CELULITA - ODVZEM MAŠČOBNEGA TKIVA NA KATEREMKOLI DELU TELESA PRVI IN EDINI PRAVI SLENDER YOU (v studiu RAFAELA) V nasprotju s tradicionalno gimnastiko vam vaje "SLENDER Y0U" ne ustvarjajo mišic, zato pa krepijo celotno muskulaturo, napnejo tkivo, povečajo gibljivost vseh sklepov in prekrvitev telesa. S SLENDER Y0U programom lahko v razmeroma kratkem času shujšate za nekaj konfekcijskih številk. Bodite lepi, urejeni! Bodite vitki - hujšajte z nami! Pokličite: 326-683 DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV Prešernova 11, 64000 KRANJ VSEM ZAVEZANCEM ZA ZAKLJUČNI RAČUN, KI POSLOVNIH KNJIG ŠE NE VODIJO PO SLOVENSKIH RAČUNOVODSKIH STANDARDIH Obveščamo vas, da organiziramo posvetovanje za sestavitev ZR za leto 1994 za pravne osebe, ki poslovnih knjig še ne vodijo po slovenskih računovodskih standardih, ki bo v ponedeljek, 6. februarja 1995, v veliki dvorani občine Kranj (soba 15) z začetkom ob 9. uri Posvetovanje bo vodila samostojna strokovna svetovalka Zveze ga. Helena Kenda, oec. Udeležba za posvetovanje je 5.000 SIT na udeleženca, nakažete jo lahko na žiro račun številka 51500-678-80443 DRFD Kranj ali plačate pri blagajni pred vhodom v dvorano. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrjen tretji izvod prenosnega naloga. Člani DRFD Kranj, ki plačujejo storitve na osnovi polletnih računov, imajo prost vstop. Predsednik DRFD Kranj Vinko Perčič, dipl. oec. d.o.o., Reteče 4, Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto KONSTRUKTER IZDELKOV Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - znanje nemškega jezika - 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Corona, d.o.o., Reteče 4, Škofja Loka. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem postopku. AOO AGRO, d.o.o., SOLKAN Uvoz in distribucija sadjarskega orodja in kmetijske mehanizacije, Bratuževa 13/a, 65290 Šempeter pri Gorici objavlja prosta delovna mesta v poslovni enoti VODICE PRI LJUBLJANI 1. KOMERCIALISTA -PRIPRAVNIKA za program etnologije - inženir ali diplomirani inženir agronomije - vozniški izpit B - kategorije - zaželeno znanje angleškega in italijanskega jezika 2. POSLOVNI SEKRETAR -PRIPRAVNIK - ekonomist ali diplomirani ekonomist - zaželeno znanje angleškega in italijanskega jezika Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: AGRO, d.o.o., SOLKAN, Bratuževa 13/a, 65290 Šempeter pri Gorici. Uri Junghans za Lidijo in Slavo Izmed 1591 prispelih rešitev križanke, objavljene v Panorami pred dvema tednoma, je včeraj štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa izžrebala 6 prejemnikov nagrad. Križanko smo pripravili s podjetjem MOBITEL, d.d., Poslovna enota Kranj, ki ima poslovne prostore na Koroški cesti v Kranju v BEZKOVI VILI, zgrajeni po projektu najznamenitejšega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Rešitev križanke ni bila pretirano težka - MOBITEL KRANJ BEŽKOVA VILA seje glasilo geslo, ki ste ga sestavili iz črk z oštevilčenih polj. Nagrajenci 1.-2. nagrada (ura Junghans): Slava OBRADOVIC, Gubčeva 3, Kranj; Lidija BRENCE, Trg Prešernove brigade 7, Kranj; 3. - 6. (nagrada v vrednosti 2.500 SIT): Andrej ARTIČEK, Langusova 21, Radovljica; Anže VIDOVIČ, Žiganja vas 97, Duplje; Francka STOJ KO, Drolčevo nas. 32, Kranj in Janez KERN, Jezerska c. 112, Kranj. Komisija, ki skrbi za žreb prispelih rešitev, ponovno priporoča dvoje: rešitve pošiljajte izključno na dopisnicah in obvezno z vpisano rešitvijo v kupon iz časopisa; dopisnice morajo biti pravilno frankirane (12.-SIT ), sicer jih bo Pošta Slovenije, d.o.o., zavrnila in ne bodo prispele v boben za žrebanje. Če oddajate kupon z rešitvijo brez znamke pri naših sodelavcih v gorenjskih turističnih društvih, je priporočljivo, da kupon nalepite na primeren karton v obliki dopisnice. V « JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka Zaradi uvedbe druge izmene v obratu notranjih vrat vabimo k sodelovanju LESARSKE TEHNIKE IN MIZARJE (lahko tudi drugega ustreznega poklica z veseljem do dela v lesarski stroki). Ponudbe pošljite na naslov: JELOVICA, Ll p.o. Škofja Loka, Kidričeva 58 - kadrovska služba. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/61-30, int. 237. NAGRADNA KRIŽANKA LISJAK KRANJ Pokrovitelj današnje križanke je Lisjak Kranj, Gregorčičeva 8, največja trgovina s talnimi in stenskimi oblogami na Gorenjskem in druga največja v Sloveniji. Poleg zelo dobre izbire najkvalitetnejših toplih podov, itisonov, preprog, tekačev, plute, italijanskih barv itd. vam je na voljo tudi ostali material, pribor in dodatki za vgradnjo. Vse vrste oblog vam tudi vgradijo. Za gotovinsko plačilo vam dajejo 10 % popust, kupljeno blago pa lahko odplačujete tudi na obroke. Trgovina je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Tel. 064/221-333. V PRIHODNJIH DNEH BO V LISJAKU AKCIJSKA PRODAJA ITISONOV! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. tepih (= cea. 9.000 SIT) 2. kopalniška garnitura 3. predpražnik 4. - 6. nagrade Gorenjskega glasa Geslo, sestavljeno iz črk na oštevilčenih . poljih, nam na dopisnicah pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do Četrtka, 16. februarja 1995, do 8. ure, ko bo komisijsko Žrebanje. Rešitve lahko oddate tudi v Turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Bohinj Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Dovje -Mojstrana ali Kranjska Gora. Lahko pa jih oddate tudi v naši malooglasni službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. LISJAK STENSKE IN TALNE OBLOGE RATAN OPREMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU l K dno toob »okr Na tja u •ent rob om iružl m Za >eni< V ive* X A ■rek nižl losk V kSi m me ra dst< dst. dst< teh tis« Tr eni 4er, ^rk; Pom Sk inve i Te Krm Odra Bl anJ( 'aJel 1 fee t>ova losi, >a si iako piž SESTAVIL F. KALAN SLOV. BOG SONCA TELOVADNI ELEMENT IVAN LEVAR OSEBA, KI STORI KAZNIVO DEJANJE ZG. POKR. V ŠPANIJI STAVČNI ČLEN DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE KRAJŠE LIT. DELO EL. MERSKA ENOTA 31 AVSTR. P0R0Č. AGENCIJA 35 28 20 DUHOVNIKI SKUPINA ČEBEL V UETU 12 ST. EGIPT. STVARNIK SVETA ANDREJ ČERKASOV NAČRTI MESTO NA ČEŠKEM 41 36 45 ZDRAVILNA VEŠČINA 25 DRŽAVNA POGODBA, ZVEZA VRH V SLOVENIJI JADRANSKI OTOK 29 KRILO RIM. KONJENICE NOVA VRSTICA 24 GOZDNI GLODALEC 27 DALMAT. ŽEN. IME 42 VINSKI CVET POUDAREK 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 3Ć 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 PISATELJ KAFKA ARABSKI PESNIK NUVAS 26 SOKRATOV TOŽNIK IGRALKA HAYW0RTH ST. GRŠKA ŠOLA 19 PETER SELLERS ROBERT FISCHER INSTRUMENTS STRUNAMI 15 37 OTOK PRI SARDINIJI DEL CELOTE AMERIŠKI K0PIIAR 16 MESTO V ITALIJI 18 BOJNI PLIN LUKAV IZRAELU 14 ŠPANSKO ŽEN. IME MODEREN PLES 32 STARO SLOVAN 21 NAZIV ZA BAMBUSU PODOBEN TRST0VEC SESTAVINA V MALTI MUSLIM. ŽENSKA JQBLEKA_ 39 13 GLAVNI ŠTEVNIK 38 POLJSKI GLODALEC V GR. MIT. ZEVS0VA ...UUBJCA. 22 44 40 TRAČNICA PAUL ANKA 17 46 kARL-L ERBEN SKUPINA SEDMIH PEVCEV 11 10 IGRALKA EKBERG 43 30 IT. IGR; SOPHIA 23 VP; l99t!l!M1februarja 1995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 21. stran • gorenjski glas taa/e za 146,2 milijarde tolarjev certifikatov zbiranjem certifikatov ončalo 34 družb k|,anj, 2. februarja • Po podatkih ministrstva za ekonomske ■nose in razvoj je z zbiranjem certifikatov končalo 34 'oblastenih investicijiskih družb, od tega jih je 23 v celoti '°krilo razpisane vsote osnovnega kapitala. Na seznamu pooblaščenih investicijskih družb, ki so popolno-[Ja uspele, so naslednje: Atena ena in dve, KBM Infond Stolp in enter, Kmečki sklad 1, Krekova družba Zvon, Maksima 1, r°bankini Zlata moneta, Zlati medaljon in Zlati dukat, °rnurska družba, vseh pet skladov Nacionalne finančne jem JUžbe, vseh šest skladov Triglava in Vipa Invest. Teh 23 družb ^skupaj zbralo za 140,6 milijarde tolarjev certifikatov in so 100-'ofia 4totno P°kri'e razpisano vsoto delnic. ' Zadovoljni pa so po merilih ministrstva tudi v družbi Krona er^ior, ki je uspela 75,5-odstotno vpisati certifikate. skupino sorazmerno uspeših sodijo tiste pooblaščene vesticijske družbe, ki jim je vpis uspel 50- do 70-odstotno. To j Arkada ena, Nika in Mcrcata. V to skupino sedaj sodi tudi tekova Skala, ki pa bo certifikate zbirala še do 15. maja. Te ^žbe so skupaj razpisale za 21,3 milijarde tolarjev delnic, , ^lej pa so zbrale ta 12,2 milijarde tolarjev certifikatov. ^[^. V skupini družb, ki so zbrale do 40 odstotkov certifikatov, so HHHB?V>ne, ki so že končale z /hiranjem in takšne, ki jih bodo še ■■H^alc. Med slednje sodijo Pulsar, DBK Vizija, Trdnjava, II Kmečki sklad 2, Maksima 2. Sedem pa je takšnih, ki so z ■^lranjem že končale in dosegle naslednji vpis: Modra linija 35,6-kP^^jstotnega, Aktiva avant 26,6-odstotnega, Kompas sklad 24,6-PPPf^stotnega, Hram Setev, IS,3 odstotnega, Capinvest 14,3-^^jktotnega, Krona 10,5-odstotnega in Certius 7,9-odstotnega. |eb sedem družb je razpisalo 44,9 milijarde tolarjev delnic. Pisati pa so uspele za 9,2 milijarde tolarjev certifikatov. Trinajst družb pa je večinoma januarja začelo zbirati Jrtifikate: KBM Infond Zlat, Atena tri, Krekov P1D Klas, ^rcata 1, Zlata moneta II, Nika PID 1, Aktiva avant dva, *rkada dva, Kompas sklad 2, Modra linija 2, Certius II, °rnurska družba 2 in Dadas 1. Skupaj bo torej certifikate še nekaj časa zbiralo 16 pooblaščenih ^esticijskih družb. rE Tečaji padajo f »anj, 2. februarja - Tečaj tolarja je bil januarja trden, kar je Mraz ugodne devizne likvidnosti, saj je Banka Slovenije ^likovanje tečaje za nekaj časa prepustila trgu. Banke so se hitro odzvale, anje to pomeni, da jim za Neta likvidnostna posojila ni !eČ potrebno od podjetij odkupovati deviz po tečajih, ki jih je »oslej določala BS, praviloma >a so bili seveda višji. Banke so pko konec minulega tedna že Pžale podjetniške odkupne lučaje, hitro pa so se z znižan-le«n sledile menjalnice. Tolar se bo verjetno okrepil, fe bo BS še naprej oblikovanje ^ajev prepuščala trgu. Pritiski nanJo pa so veliki, saj je položaj izvoznikov vse težji in v GZS zahtevajo letos vsaj nevtralni tečaj. Pričakujemo torej lahko, da bo BS poskušala spet dvigniti tečaj in sedanje popuščanje je le zatišje pred novim vetrom. )IPL0MAT-SKI US-. UŽBEN£C| 43 30 IT. IGB-S0PHIA 23 KMEČKI STROJ/ KOVIN C>TEH NA PRODAJNI CENTER STARI DVOR *fcof ja Loka, KidrKeva 26, Tel.: 064/634-800 5 vodovodne in S toplovodne inštalacije § elektroinštalacije O vijaki - žičniki - okovje fic ročno in električno orodje * bela tehnika £ akustika 2 mali gospodinjski aparati 2 svetila O barve, laki, premazi Qc posoda, steklo, porcelan, gospodinjske potrebščine 11 SILNICO 8.073-34,560 16.560-20.760 2.290- 3.190 10.852- 12.794 UK^Kf »IUKA 11.880 KaSrat, 3.334- 11.915 KoKSKP 5.643- 6.666 KUHINJSKE TEHTNICE 2.518- 3.143 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 BORZNI KOMENTAR Na borznem parketu nič novega, bi lahko rekli. Vendar gre za precej površno trditev, saj mrtvilo na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev ob pomanjkanju kvalitetnih vzporednih finančnih instrumentov, ne more zdržati v nedogled. Nič novega na segmentu delnic, torej, kjer so tečaji tudi v tem tednu doživeli korekcije navzdol in že tako nizke nivoje delnic še dodatno oslabili. To je v zadnjih dneh že navedlo nekatere investitorje, da se odločajo za ponovne nakupe delnic, seveda bolj previdno in kot kratkoročno spekulativno naložbo v primeru zasuka trenda v obratno smer od sedanje medvedove. Pomanjkanje optimizma za nove tovrsten naložbe in s tem svežega kapitala, ki bi se v teh dneh zlival na borzni trg, je pripomoglo še k dodatnim padcem delniškega trga. Tako so se nivoji delnic v zadnjem tednu znižali za približno 5,5 % oziroma padec slovenskega borznega indeksa za dobrih 75 indeksnih točk. Prizaneseno ni bilo niti tradicionalno stabilni delnici Mladinske knjige, ki je v teh dneh zaznala padec za 4,7 odstotnih točk, delnice Dadasa, kot barometer delniškega vremena, pa je zaradi začasne enodnevne zadržanosti s trgovanjem zaradi kumulativnega 30 % padca vrednosti delnice, povzročila ugibanja, kam se bo trend usmeril oziroma ali je spodnji nivo delnic že dosežen. Po zaključku sredinega trgovanja na elektronskem sistemu bi lahko rekli, da je bil pritisk navzdol omejen, in da ob koncu trgovanja ni bilo investitorja, ki bi delnico Dadasa prodajal po maksimumu tistega dne. Torej po tečajih okoli 146.000 SIT za delnico. Alije znak za obrat že lahko povečano povpraševanje po tem papirju in korekcije tečajev delnic navzgor ob zaključku dnenvega trgovanja, je mogoče preuranjena trditev, zato velja počakati vsaj še nekaj dni za potrditev obrata. Bili pa so pretekli dnevi zanimivi na področju kratkoročnih vrednostnih papirjev in na segmentu obveznic. Glede na zaostajanje tečaja nemške marke proti tolarju se je v zadnjem tednu, točneje od 24. januarja dalje močno povečala vrednost nakupnih bonov blagajniškega zapisa Banke Slovenije (NB2). Le-ti so zaradi precej večjega popusta, ki je razlika med rastjo tečaja marke v zadnjem mesecu in priznano stopnjo 0,83 % in znaša za februar 190 DEM, porasli z nivojev 3.700 SIT na 7.374 SIT, kar predstavlja porast za rekordnih 100 %. Različna pričakovanja v zvezi z gibanjem tečaja marke delajo ta kratkoročni vrednostni papir precej špekulativen, saj bi npr. ničelna rast marke proti tolarju v nekem mesecu do konca leta, ko lahko tak popust imetnik kupona uveljavi, prinesla popust v višini 415 DEM. Velja pa tudi obratno, v primeru, da bo vlada kljub trenutnemu neposredovanju pri vzdrževanju podjetniškega tečaja marke, politiko med letom korigirala z novimi finančnimi instrumenti, za katere se trenutno le predvideva, da bodo zagledali luč sveta, in da se bodo škarje med tolarjem in marko ožile, potem je to lahko le zelo kratkoročna naložba, ki pa se je v tem obdobju pokazala kot precej donosna, kar potrjuje tudi velik obseg trgovanja, saj predstavljajo kratkoročni vrednostni papirji v teh dneh kar polovico celotno ustvarjenega prometa. Omenimo naj še gibanje tečajev obveznic, zlasti obeh najbolj prometnih državnih obveznic, RS01 in RS02, ki so se jim nivoji, prav tako zaradi pričakovanja o zaostajanju tečaja marke proti tolarju, močno znižali. Pri RS01 v zadnjem tednu kar za 2,4 % in pri RS02 za 4,8 %. S tem se je donosnost teh, v minulih mesecih, naložbeno nezanimivih dolžniških vrednostnih papirjev, spet precej povečala in že lahko predstavljajo kar solidno alternativo tolarskim vezavam, še zlasti ob pričakovanem zniževanju pasivnih obrestnih mer v bankah. Borzni posrednik: Hermina Krt HAVEKOST AVTOMATI CELOVEC VILLAGHER RING 59 Tel.: 0043-463-56895 ■ BILJARD ■ PIKADO ■ VIDEO ■ FLIPPER ■ DOD. OPREMA NHAV94 TAHEEBO ANTIREUMATICUM SET Vsebuje 3 škatlice TAHEEBO ČAJA in 3 lončke TAHEEBO MAZILA PROTI REVMATIČNIM TEŽAVAM (skupaj 6 izdelkov po 50 g). S TAHEEBOM sta začela zdraviti v Južni Ameriki dr. Teodore Meyer in dr. Prats Ruiz in zdravila s fantastičnimi rezultati revmatična obolenja. Ugotovila sta, njuna spoznanja pa so potrdili tudi mnogi drugi zdravniki, da TAHEEBO hitro odpravi bolečine, okrepi organsko obrambo in daje telesu vitalnost, oživlja telo, ker ustvarja nove vitalne elemente in nove normalne celice, preprečuje in zdravi povzročitelje telesnih bolezni, odpravlja iz telesa strupene snovi in ugodno deluje na živčni sistem. TAHEEBO ČAJ vsebuje velike količine lahko asimilirajočega železa in pomaga pri asimilaciji drugih hranljivih snovi, kar je bistveno pri zdravljenju katerekoli bolezni (raka, revmatizma, levkemije, sladkorne itd.). Pijemo ga lahko v velikih količinah brez bojazni, smejo pa ga piti tudi otroci. TAHEEBO MAZILO PROTI REVMATIČNIM TEŽAVAM vsebuje eterično olje jelke, ekstrakt medene detelje, divjega kostanja, ki zboljšujejo prekrvljenost tkiva in blažijo napetost; kafra, amikina tinktura, izvleček taheeba hitro pomirijo bolečine, mentol pa prijetno hladi. Izdelano je na osnovi ustrezne mazilne podlage, ki zagotavlja dobro mazljivost, dobro resorpcijo skozi kožo in daje prijeten občutek sprostitve. Primerno je tudi za športnike. Hkrati uporabljajmo oba izdelka, saj so s tem rezultati dosti boljši! Tri mazila stanejo 2.079,00 SIT. Trije TAHEEBO ČAJI 2.001,00 SIT Cena kompleta je 3.498,00 SIT. Po želji pošljemo brezplačni vzorec mazila! Pošiljamo s povzetjem. "ROŽA", d.o.o., Črnomelj, Ul. 21. oktobra 17 b, 68340 Črnomelj, telefon 068-51-947. MENJALNICA NAKi;ystW>UAJXl I NAKUjWjMDMW I NAKUgjl/jjODAPfl i w:m 1 ATS 100 ITI, A BANKA (Kranj, Tržič) 79.90 81.40 11.27 11,58 7,50 7,87 AVAL Bled, Kranjska gora 80,30 80,85 11,40 11,50 7,50 7,70 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 80,60 81.50 11,40 11,70 7,60 8,00 COPIAKran| 80,40 80,90 11.40 11,52 7,66 7,80 EROS (Stari Mayr), Kranj 80,10 80,40 11,32 11,40 7,65 7,80 GEOSS Medvode 80,10 80,50 11,36 11,45 7,55 7,70 GORENJSKA BANKA (v$e enote) 79,45 81,50 11,07 11,58 7,40 7 95 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 80,35 81,00 11,30 11,59 7,60 7,85 HIDA-tržnlca Ljubljana 80,30 80,60 11,38 11,45 7,60 7,71 IURIKA Jesenice 80,00 81,10 11,27 11,52 7.55 7,85 INVEST škofja Loka 80,35 80,70 11,36 11,46 7,51 7,65 LEMA Kranj 80,20 80,70 11,35 11,48 7,70 7,80 MIKEL Stražlšče 80,30 80,80 11,38 11.50 7,65 7,85 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,05 80,85 10,90 11,50 7,20 7,71 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 80,00 80,70 11,35 11,48 7,60 7,75 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SLOGA Kranl 80,60 81,40 11,30 11,60 7,50 7,85 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,45 - 11,07 • 7,40 - SLOVENIJATURIST Jesenice 80,00 81,10 11^27 11,52 7^55 7,85 $UMKran| 80,10 80,50 11,36 11,45 7.55 7,70 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,30 80.70 11,38 11,49 7.55 7,75 TALONZg. Bitnje 80,30 80,70 11,38 11.49 7,55 7,75 TENTOURS Domžale 80,00 80,80 11,35 11,55 7.60 7,90 UBK d.d. Škofja Loka 80,45 81.55 11,40 11,60 7,55 7,85 VVILFAN Kranj 80,10 80,60 11,35 11,45 7,55 7,80 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,10 80,50 11,35 11,40 7,60 7,75 ZORI Kamnik 001.4. ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80,11 80,90 11.30 11,52 7.55 7,81 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poitel \ I Kran|. Koroška C. Z, 064/211-644 L|ubl)ana, Slovenska c 54, 061/133-11-55 r* 1 EMO ETERNK £Posoda za trse Ča*£ / V strogem centru Kranja Q ^y na Glavnem trgu, ^ ^ s pogledom na zvonik q kranjske cerkve, vam za cl nakup aH najem priporočamo O POSLOVNI PROSTOR Z GOSTINSKO NAMEMBNOSTJO. w fon, NEPREMIČNINE 6° a, Tel.: 0611 JESENICE M . 'i C.J.Finigarja 2 M O. O O.O. AVTOSALON PRIMOŽIČ takoj zaposli PRODAJNEGA REFERENTA Za to mesto se zahtevajo naslednji pogoji: - ustrezna izobrazba - trgovska ali višja šola - delovne izkušnje - komunikativnost - natančnost, točnost, vestnost in prilagodljivost //\\ Kandidati, ki menijo, da te lastnosti imajo, in da bi jim bilo tako delo v veselje in izziv, Ki \ MS naj se osebno oglasijo v Avtosalonu Primožič a t . na Jesenicah, C. J. Finžgarja 2. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Napovedi se uresničujejo Brez podražitev mleka in živine Kmetje, ki oddajajo mleko v kranjsko Mlekarno, so decembra lani prejeli za liter mleka povprečno 44 tolarjev. Kranj • Ko se je v začetku novembra zvišala odkupna cena mleka in živine, so dobri poznavalci razmer v kmetijstvu napovedovali, da bodo cene zdržale do novega leta ali še dlje. Napovedi se že uresničujejo, saj se odkupna cena mleka, ki je osnova tudi za ceno živine, tudi v začetku februarja ni spremenila. To pomeni, da bodo rejci februarja oddano mleko dobili plačano po enaki ceni kot novembra, decembra in januarja. Ob tem, da je vrednost tolščobne enote 9,5694, je izhodiščna cena za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče 34,45 tolarja. K tej ceni jc treba prišteti še morebitne dodatke za higiensko kakovost, za delež beljakovin in (v kranjski Mlekarni) tudi za koncentracijo prireje in odkupa mleka; velja pa tudi obratno - odštevanje odbitkov od izhodiščne cene. Podatek o izhodiščni ceni pove bolj malo, realno sliko pokaže šele podatek o povprečni odkupni ceni. V kranjski Mlekarni so decembra lani plačali zadrugam za liter mleka povprečno 45,65 tolarja, kmetje pa so prejeli povprečno 44 tolarjev za liter. Ker sc odkupna cena mleka s februarjem ne spreminja, ostaja enaka tudi cena goveje živine. V gorenjskih klavnicah bodo torej tudi ta mesec odkupovali živino po cenah, ki veljajo od lanskega novembra dalje. Poglejmo jih! plačilni in kakovostni razred odkupna cena (v SIT/kg) * meso * živa teza "'Biki, stari do dveh let, ter telice, krave prvesnice in kastrati, stari do dveh let in pol I. E2, E3 491,45 II. El, E4, U2, U3 448,70 III. E5, Ul, U4, R2, R3 427,35 IV. U5, Rl, R4, 02, 03 363,25 V. R5, Ol, 04 320,50 173,10 VI. 05, Pl, P2, P3, P4, P5 256,40 265,38 242,30 230,77 196,15 138,45 * Krave, stare od dveh let in pol do pet let, biki starejši od dveh let, in voli, starejši od dveh let in pol: I. E2, E3 393,16 II. El, E4, U2, U3 358,97 III. E5, Ul, U4, R2, R3 341,88 IV. U5, Rl, R4, 02, 03 290,60 V. R5, Ol, 04 256,41 VI. 05, Pl, P2, P3 P4, P5 205,13 212,30 193,85 184,61 156,92 138,46 110,77 * Krave, starejše od pet let: I. El, E2, E3 294,87 147,43 II. E4, Ul, U2, U3 269,23 134,62 III. E5, U4, Rl, R2, R3 256,41 123,20 IV. U5, R4, Ol, 02, 03 217,95 108,97 V. R5, 04 192,31 96,15 VI. 05, Pl, P2, P3, P4, P5 153,85 76,92 -• c. Z. Povpraševanje večje od ponudbe Krompirju raste cena V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj ga odkupujejo po 37 tolarjev. Kranj - Če je bilo lani v tem času v gorenjskih zadružnih skladiščih in na kmetijah še blizu pet tisoč ton krompirja, so letos razmere bistveno drugačne. Ponudba krompirja je manjša od povpraševanja, to pa je tudi razlog, da mu cena še kar narašča. Na nedavnem avkcijsko-borznem sestanku Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe, d.d., Ljubljana so prvokakovostni krompir sorte desiree ponujali po začetni ceni 54 tolarjev za kilogram. Po podatkih Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki pripravlja pregled cen sadja in vrtnin, je za krompir pri prodaji na debelo treba odšteti od 40 do 45 tolarjev za kilogram. Približno enaka cena velja tudi na kranjski tržnici. V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj odkupujejo jedilni krompir po 37 tolarjev za kilogram, medtem ko so ga jeseni po 15 tolarjev, za predelavo in za izvoz pa je bila cena še celo nekoliko nižja. Direktor Marjan Roblek ocenjuje, da bo cena krompirja v naslednjih mesecih Še nekoliko naraščala in da se bo ustavila šele potlej, ko bo trg "preplavil" prvi uvoženi krompir nove letine. Na kmetijah so le še manjše količine krompirja, nekateri kmetje pa so že vsega prodali jeseni, ker so se bali, da se bo ponovila lanska zgodba, ko je bilo še marca na Gorenjskem okoli 4.500 ton krompirja. Čeprav se je jeseni že vedelo, da je bila v Evropi slaba letina krompirja, so kmetje prav zaradi slabih izkušenj iz prejšnjega leta hiteli s prodajo in tudi razprodajo pod ceno. Tisti, ki so s prodajo počakali, zdaj dosegajo kljub dodatnim stroškom skladiščenja boljše zaslužke, saj je odkupna cena (v Slogi) od najnižje jesenske cene do danes narasla že za 146 odstotkov. • C. Z. -tari Razlaščenci iz vse Slovenije na protestnem shodu v Cerkljah "Tovariši so vzeli... Gospodje, vrnite!" Zveza lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije je v sodelovanju z gorenjskimi podružnicami pripravila včeraj v zadružnem domu v Cerkljah shod razlaščencev iz vse Slovenije. Cerklje - Med udeleženci, ki so povsem napolnili veliko dvorano in še del pred domom, so prevladovali razlaščenci z Gorenjskega in iz severovzhodne Slovenije, odkoder so se pripeljali tudi s posebnim avtobusom. Največ jc bilo kmetov, ki zaman čakajo na vrnitev arondira-nih ali kako drugače odvzetih kmetijskih zemljišč, s katerimi še vedno (v imenu države in njenega sklada) gospodarijo kmetijska posestva. Razlaščenci so pričakovali, da bo slovenska država prešla iz starega v nov politični in gospodarski sistem na pošten in evropsko civiliziran način. Ker se to po njihovem mnenju ni zgodilo, so ogorčeni nad tem, da jim ne vrne po drugi svetovni vojni nasilno odvzetega premoženja, in da še naprej grobo krši ustavo, še zlasti tista njena določila, ki urejajo človekove pravice. Na vodilnih mestih so pretežno ljudje, ki se ne morejo in nočejo otresti socialistične miselnosti o družbeni lastnini, pravijo in poudarjajo, da v državi ni ustanove, ki bi zmogla preprečiti vodeno delitev na državljane prvega (zaslužni za samoupravni socializem) in na državljane drugega reda (razlaščenci, tovarniški delavci, kme-tje...). Ogorčeni so nad tem, da je zakon o denacionalizaciji še vedno predmet "delitve miloščine" in da zavezanci za vračilo premoženja nekdanjim lastnikom iščejo podporo (in jo tudi imajo) pri mnogih vodilnih ljudeh v državnih in občinskih organih ter pri političnih strankah, ki nasprotujejo izvajanju zakona. Protestirajo tudi zoper naslednike nekdanjih oblastnikov, ki z različnimi oblikami izvajajo * " fli Hiti 11 i 1 pritisk zoper vračanje podržavljenega premoženja. Med take oblike sodijo vplivi na upravne organe in pristojne državne ustanove in njihove uslužbence, ustvarjanje razpoloženja, da je denaciona- Najprej v zakup, potlej v last in posest Kmetje, ki so bili med 1952. in 1978. letom razlaščeni za potrebe letališča Brnik, so na zboru prebrali peticijo, $ katero zahtevajo, da se jim zemljišča takoj vrnejo v začasni zakup, potlej pa v last in posest. Predlagajo tudi, da se za pozidana zemljišča ugotovi realna vrednost zemljišč ob podržavljenju, preračunana na sedanjo vrednost. V ponedeljek že pogajanja Kot je povedal Jurij Berlot, ki usklajejo delo med gorenjskimi podružnicami razlaščencev, se bodo predstavniki kmetov s komenŠkega območja v ponedeljek pogovarjali na ministrstvu za pravosodje o njihovih denacionallzacijskih zahtevkih za zemljišča, ki bi jih rad zadržal Kmetijski inštitut Slovenije. V ponedeljek so predvidena tudi pogajanja med razlaščenci iz drugih, delov Slovenije in predstavniki vlade. lizacija kriva za brezposelnost delavcev, nasprotovanje temu, da bi država prevzela jamstvo nad obveznicami slovenskega odškodninskega sklada, različne pobude za spremembo zakona o denacionalizaciji... Da denacionalizacija povzroča nove krivice, je po mnenju razlaščencev, parola, politična demagogija, špekulacija, zavajanje in nemorala. "Zahtevamo, da najgorečnejši predstavniki Združene liste socalnih demokratov prenehajo z razdiralnim dejanjem med slovenskim narodom, in jim priporočamo, da se umaknejo iz političnega, gospodarskega in javnega življenja," so med drugim zapisali v sporočilo vladi, državnemu zboru in javnosti in dodali, da se bodo do zadnjega "bojevali" za popravo vseh krivic in da bodo o kršenju človekovih pravic seznanili tudi mednarodne ustanove. Razlaščeni ugotavljajo, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne pomaga reševati denaciona-Hzacijskih zahtevkov za zemljišča v kompleksih, in da ministrstvo in tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov delata proti interesom razlaščencev. Na shodu je bilo slišati tudi zahteve po ustanovitvi posebne državne agencije za denacionalizacijo, po takojšnji vrnitvi zemljišč v komplesih nekdanjim lastnikom (v posest pa v zakonitem roku), po odstavitvi Martine Lippai s kmetijskega ministrstva - in še bi lahko naštevali. • C. Zaplotnik 1 dina dav ozn ^slej tofji *on naj oj c rugo lubl >dst on« ttdvi fiav Dvi ^ N v»jin »1 pr »h si redi ajviš ■ koi °lgo 'j se Vrst] bel, 1 el >Čet orne ccei dlot 'ene 0 1 <)V ' h Po Za, (21 Pr\ Ph M> dv U en za OC kra, Prve *«nii !> b|< Higienska kakovost mleka Skoraj polovica mleka v ekstra razredu Kranj - Mlekarne v Sloveniji so lani od kmetov in posestev odkupile okoli 374 milijonov litrov mleka s povprečno 3,85 odstotka tolšče in 3,21 odstotka beljakovin. Glede na higiensko kakovost ga je bilo 44 odstotkov v ekstra razredu (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru), 17 odstotkov v prvem razredu (od 50.001 do 100.000 mikroorganizmov), 27 odstotkov v drugem (od 100.001 do 400.000 mikroorganizmov), ostalo pa v tretjem in četrtem razredu. Poglejmo še decembrsko povprečje, ki močno odstopa od letnega! Mleko je vsebovalo povprečno 3,94 odstotka tolšče in 3,28 odstotka beljakovin. V ekstra razredu so bile kar tri petine odkupljenega mleka, v prvem razredu ena petina, prav toliko pa tudi v drugem, tretjem in četrtem razredu. • C. Z. Zimsko izobraževanje kmetov in kmetic 0 pitanju goveđi in pridelovanju vrtnin Poljane - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka vabita govedorejce v ponedeljek ob devetih dopoldne v sejno sobo KGZ Poljane na predavanje o pitanju goved in novem K U ROP pravilniku. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Škofja Loka, Kranj - Kmetijska svetovalna služba bo v drugi polovici februarja pripravila na srednji lesarski šoli v Škofji Loki 40-urni tečaj za vse, ki se želijo na kmetijah v okviru dopolnilne dejavnosti ukvarjati z obdelavo domačega lesa. Prijave sprejemajo do 7. februarja v kranjski in škofjeloški enoti kmetijske svetovalne službe. , Naklo - Kranjska enota kmetijske svetovalne službe in nakelski odbor Društva kmečkih žena Kranj vabita v torek ob 19. uri v dvorano Kmetijske zadruge Naklo na predavanje o pridelovanju zelja in kumar. Predavala bo dipl. inž. kmet. Nina Kacjan. Kranj - V ponedeljek ob sedmih zvečer bo v prostorih Srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju (Čirče) predavanje dipl. inž. kmet. Kristijana Vrečka o pridelovanju vrtnin in zelišč za potrebe gospodinjstva. Predavanje organizirata kranjska enota kmetijske svetovalne službe in Društvo kmečkih žena Kranj, odbor Sloga. • C. Z. CRPOV v Gorjah Dobro sodelovanje vaščanov Gorje - Krajevna skupnost Gorje se je že predlani vključi] v program celostnega razvoja podeželja in obnove v (CRPOV), ki poteka pod okriljem ministrstva za kmeti; vo, gozdarstvo in prehrano. V okviru uvajalnega programa bilo v krajevni skupnosti 16 delovnih srečanj, ki se jih udeležilo povprečno po trideset ljudi. Doslej so priprav predloge za izdelavo celostne podobe Gorij, ureditvene! načrta za vaško jedro in sprehajalno turistične karte, 1 ustanovitev turistično-informativnega centra in agrar' m obrtne skupnosti, za obnovo farne cerkve in gorjansk«! £ doma, za ureditev doline in reke Radovne, za posodobi^ kr ceste Spodnje Gorje - Krnica, oživitev zvončarstva, gojit' H jelenov... • C. Z. LASTNIKI GOZDOM IN GOZDARSKA PODJETJA! Prodaja in servis motornih žag JONSERED in HUSOVARNA Orodje in oprema za posek in spravilo lesa Zaščitna oprema za gozdne delavce Kvalitetne avstrijske jeklene vrvi za traktorske vitle | gozdarske žičnice! ▲ INTER GOZD KRANJ, Staneta Žagarja 53 Tel./fax: 064/241-670 MESARIJA GREGORC FRANC, KokriCl Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 tren, tisti, °dlo Pra Pret Pod m . ale kro, er P ?Po Tt Do, Prir Jed, Kij, eki. Jok' Poc KITI i stat obr nap >n J sej Vu, nai 2ar nas Prv UREJA: Vilma Stanovnik arko Terkaj, novi trener košarkaric Odeje Marmorja iz Škofje Loke PRAVIM CENTROM BI BILO "PODVIGOV" ŠE VEČ dina gorenjska prvoligaška ženska košarkarska ekipa, Odeja Marmor, se je pod vodstvom novega trenerja pred davnim uvrstila v finale slovenskega pokalnega tekmovanja in ga sicer končala na drugem mestu, toda z veliko °žnostjo igranja v Evropi - Pravi podvig pa jim je uspel minulo soboto, ko so v domači dvorani premagale v prvenstvu mi Klej neporaženo Jezico in dokazale, da ima tudi trenutno najboljša slovenska ženska košarkarska ekipa "levo" nogo M]a Loka, 3. februarja - Čeprav se letošnja košarkarska Mona v slovenskih državnih ligah šele približuje vrhuncu, pa rez- ' Bajboljsa ženska gorenjska košarkarska vrsta že dosegla ipro- °J CMJ- V finalu pokalnega tekmovanja je za Jezico dosegla žava u8° mesto, kar jo skorajda zanesljivo vodi v Evropo, saj se >vez- '^'Jančankam obeta tudi naslov državnih prvakinj. Pod kod- Mstvom novega trenerja Marka Terkaja (ekipo je prevzel ične Lne!" 'anskega leta) pa je Ločankam uspel še svojevrsten za- 1^8» saj so se v domači dvorani dobro uprle pokalnim in :iji >ovz-1 Dvaintridesetletni Škofjelo-P°fn.Marko Terkaj, ki se je s fžavnim prvakinjam in jih edine doslej tudi premagale. dars- >aro- 'ojim trenerskim delom izka-gija, £ predvsem v mlajših selekci-l ne- J" škofjeloških košarkarjev, je da e.^! decembra prevzel delo z /niki ^'šjo žensko selekcijo, ki jo de- '. nec lanske sezone zapustil raz- ■ S°\etni trener Igor Dolenc, med SC^e moSka ekipa Loka kave • • J^rstila v A2 ligo in vodenja l Jim beh ekip ni več zmogel. Tako ikne- \ eki •po Odeje Marmorja v N-ctku sezone vodil prejšnji nja," »močnik Boštjan Kržišnik, ali v ^embra pa so se v klubu lemu d'°čili, da poiščejo novega >dali, enerja. Delo je prevzel Mar-ijega ^ terkaj, ki je kot kaže po vseh nuarskih rezultatih, ekipi dal ienju r >let" lanili Veliko izkušenj s treniranjem ženskih vrst nisi imel. Kako je bilo prevzeti eno najmočnejših slovenskih ženskih košarkarskih ekip? "Potem ko sem po več kot desetih letih aktivnega igranja začel delati z mladimi, sem le kakšne pol leta pomagal pri treningih ene od mlajših ženskih selekcij. Večino časa pa sem treniral fante višjih razredov osnovnih šol. Letos sredi decembra so me iz škofjeloškega ženskega kluba poklicali in predlagali, da prevzamem prvo ekipo. Praktično v enem dnevu sem moral odgovoriti. Vendar pa je bilo vodenje tako kvalitetne ekipe zame prav gotovo izziv in odločil sem se, da vsaj ove. o, da stvo, o ne iona-/ za ti, in sklad goz-2som lu je e po avne izaci-:eml-injirni|\n pa vllnj dsta kme še bilC _ Prvej mjffiftli svoj načrt, saj so odvzeli točki eni od prvih štirih ekip Jutri zanimiv košarkarski spored Potem ko so košarkarji Triglava minulo soboto v Postojni Zansljivo ugnali domače moštvo z rezultatom 68:83 (28:43) in so s 30 točkami trenutno na četrtem mestu Prvoligaške lestvice, jutri ob 20. uri v domači dvorani na Planini v derbiju XX. kola gostijo tretjeuvrščeni Satex iz Maribora. Tokrat pa bo zanimivo tudi v škofjeloški dvorani Poden, kjer domaČa ekipa Loka kave gosti Iskro Litrus, ki je tri kola pred koncem na drugem mestu z enakim številom točk kot Interier Krško. Tekma se bo zafela ob J8.uri. Ekipa košarkaric Odeje Marmorja jutri °dhaja na gostovanje k Mibex Iliriji. 1 »lot* wv^esemce» 3. februarja - 25. krog letošnjega državnega L.?nstva> ki so ga hokejisti odigrali minuli torek, je bilo najbolj . _ . . _ „ irv_ T_, ^65S2 l.l^.lfer!*?..^.±J2&!^ ROKOMETNA SOBOTA NA PODNU kej mmmmmssmnnnir} ?RIGLAV DANES V PODMEŽAKLI Marko Terkaj, trener košarkaric Odeje Marmorja do konca te sezone prevzamem delo trenerja." Prvo večje tekmovanje je bil slovenski pokal. Ste pričakovali finale? "Prvi tekmi, ki sem ju vodil, sta bili s Celjem in Jezico mlade, vendar pa smo se takrat že pripravljali na zaključek pokala v Lenartu. Imeli smo ugoden žreb in ena zmaga nam je zadoščala, da v naslednji sezoni, ob normalnem poteku letošnje, pridemo v Evropo. S tem bi se za klub izpolnili tudi načri te sezone. Uspelo nam je, uvrstili smo se v finale in kljub visokemu porazu z Jezico dosegli zastavljeni cilj." Takrat se je zdela zmaga nad Jezico nemogoča. Da le ni tako, ste dokazali v zadnjem krogu državnega prvenstva v domači dvorani. "Mislim, da je bila takrat vsem v ekipi motiv le zmaga nad Ilirijo in uvrstitev v finale, nihče pa ni niti razmišljal o tem, da bi bilo moč premagati tudi Jezico. Posebej zato, ker naša ekipa takrat za dvodnevni turnir tudi ni bila dovolj telesno pripravljena. Kljub naši sobotni presenetljivi zmagi nad Jezico šc vedno trdim, da je to trenutno pač najboljša slovenska ženska košarkarska ekipa. Če je seveda normalno pripravljena na tekmo. V soboto pa smo jih pač dobili "na levi nogi" in jih z res sanjskim zaključkom premagali. Gotovo pa je res, da razlika med našo in ljubljansko ekipo ni tako velika, kot je kazalo na finalnem obračunu v Lenartu, ko smo izgubili za 46 točk. Sam sem namreč proti koncu tekme ugotovil, da zmaga ni mogoča, v ekipo sem poslal mlade, da začutijo "utrip" finala, trener Ježičank pa je proti mojim pričakovanjem igral z najboljšo peterko. Tako je bila ob koncu razlika, glede na kvaliteto ekip, prevelika." Med lansko sezono je bilo precej govora o tem, da bo v škofjeloški klub prišla katera visokih igralk iz tujine, morda celo iz Amerike. Ekipa pa je, razen dveh okrepitev iz Kranja, ostala podobna lanski. Ali sedaj še razmišljate o tujih igralkah? "Gotovo se v klubu o tem še razmišlja. Dejstvo je, da je najšibkejši del naše ekipe center. Klasičnega centra mi praktično nimamo. To mesto nekako zapolnjujemo z višjimi igralkami, kolikor je pač mogoče, vendar pa je to le začasna rešitev. Vendar pa vsekakor za to sezono računamo, da bomo z ekipo prišli v končnico državnega prvenstvo, upamo celo na tretje mesto. Potem pa se bomo morali v klubu, predvsem v strokovnem svetu, dogovoriti kako v novo sezono." • V. Stanovnik, sliki: G. Šinik ftton ' .Sportini. Danes ekipa Triglava gostuje v Podmežakli, mor je včeraj pripotoval nov trener, Kanadčan Paul Arsenaut. fej.e^ed ljubitelji hokeja na Gorenjskem se "duhovi" po zamenjavi ijs.nerJa Acroniksa Jesenic Sergeja Borisova še niso umirili. Tako uČTodi1',- sc nc »avdušujejo nad njegovo odstavitvijo kot tisti, ki pdlociu; prašui m e t i j ^ 1Ć a a S U J C J °" kakšno spremembo bo v Podmežaklo prinesel ramaj'kot11^^111 Arscnault. Na današnji tekmi moštva še ne bo vodil, "h j* PrerlJC Pr'^ak«vati, pa se bo na krajši tiskovni konferenci že • vi o- av'l s svojimi načti z moštvom prvakov. mra . PfJCtT Pa ho današnje 26. krog prvenstva še najbolj zanin ^venejj^mežakli. kamor prihaja (obl8. uri) ekipa'Trielava, ki i« irte, i je v torek i [^.domačem ledu premagala blejsko Spoftino s" 5:2 (2:0," 1:0, 2:2). igrafl1 tnin^3 Acroniksa Jesenic je v torek v Mariboru slavila z inskel £a, maIr»o prednostjo 1:2 (0:1, 1:1, 0:0), Olimpija Hertz pa je v dobit' kV^u Premagala Slavijo Jato z 1:16 (1:6, 0:2, 0:8). V današnjem oojif Hert SO Prost' hokejisti Sportine, ostala para pa sta: Olimpija ■ 12 - Maribor in Inntal Celje - Slavija jata. Spi rv.enslvo sc bo nadaljevalo v nedeljo, 5. februarja, ko bo ln )rtlna na Bledu gostila Acroniks Jesenice, v Celju bosta igrala \ „al in Olimpija Hertz, Triglav pa bo doma gostil Slavijo Jato. • • •'•anovnik TPRNIR TROJK Dov°^Strana' 2. februarja - Hokejska sekcija pri Športnem društvu Prir^i MoJslrana Je v soboto, 28. januarja 1995, ob 16. uri ledu t na drsahšču v Mojstrani tekmovanje trojic v hokeju na K|: ; tekmovalo je 7 ekip. Prve tri ekipe so prejele lepe pokale. ekln^ eUincmu navijanju domačih gledalcev je zasluženo zmagala loko 70dia' do°- 7 Jesenic. 1. Sodja, d.o.o. (Sodja, Jan, Brun), 2. Porirf Ju8tKošir S., Tolar, Kobentar), 3. Timeout (Volarič, Kli urekar, Smid), 4. Fabrka (Mrak, Rabič, Kovačec). Klinar, A. T. T?IGLAVANI SE PRIPRAVLJAJO Kr Sta(Jionu "vTretjeligaš Trig,av Creina tačas vadi na kranjskem °bnavijaj ar?vanci trenerja članskega moštva Darka Stenovca naPrave v°f IČno moč' OD sportnem parku pa uporabljajo tudi 'n Javorn5k i?1 centrih- Pri vadbi pogrešajo le Bajroviča, Goloba ?e Je v klik3, so na služenju vojaškega roka. V prestopnem roku učetovic m"'1 Drag° Kočevar z odstotkov občinam, v katefih so igralnice, po deset odsH kov pa bi dobili pokojnini razvojni in sklad za promoirfj jo Slovenije. Pet odstotki delnic pa naj bi dobili sktt za financiranje invalidskih S človekoljubnih organizuClfle Če se spomnimo, da je inv fja lidsko in pokojninsko zav^ ) ovanje v velikih finančflKrcu težavah, in da je celo vprašl Ur'n vo redno izplačevanje pok 'až nin, potem je tak predli ^i gotovo utemeljen. Toda v' n'1 jetno je glasovalna mašine^ $r(il igralniškega lobija dob le< podmazana in zato predi1 *P° Iva Hvalice ne bo sprejet. °lf y ' Hali Upam, da nas ne bodo sf j*-prepričevali, da Super H1! *f junak iz romanov o Al$'^' Fordu, ki jemlje revežem P> daje bogatim, nastopa sam*n^ tem stripu. kupovati ali prodajati in sta oba povsem seznanjena z vsemi pomembnimi dejstvi. Obravnavana odškodnina je bila PLANSKA CENA kmetijskega zemljišča, ki jo je postavila občina z odlokom. Vsekakor je šlo za prodajo pod močnim pritiskom. To dejstvo upošteva Zakon o denacionalizaciji. Po določilih 44. člena tretji odstavek ZDEN-a in Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Ur. list št. 16 - 31. 3. 1992) je sedanja vrednost (kije manjša od poštene tržne vrednosti) njive na dan 1. 1. 1993 za bonitetni razred IV v katastrskem okraju Kranj: 3,94 DEM x 0,585 = 2,30 DEM/m2 in ne 0,21 DEM/m2, kot je sedanja vrednost planirane cene za odškodnino, ki je bila kmetu Omanu izplačana leta 1963. Torej je kmet dobil odškodnino v vrednosti 9 odstotkov od sedanje vrednosti kmetijskega zemljišča po Zakonu o denacionalizaciji. Povrnimo se v obdobje arondacije v leto 1963. Tedaj tržnega gospodarjena z obdelovalnimi zemljišči sploh ni bilo, ampak se je takratni komunistični režim "šel" s planskim gospodarjenjem -uničiti kmeta. Na srečo se je konec 60-tih let politika spremenila in je trdoživi kmet ohranil posestvo do danes. Za preprosto ilustracijo nekaj primerkov v številkah: - kmetu Omanu je bilo ob arondaciji odvzeto 2,238 ha njiv in dobil izplačilo 556.121 din. KŽK navaja, da je kmet Oman s tem zneskom obnovil gospodarska poslopja, hišo in si nakupil kmetijsko mehanizacijo. To je čista laž! Takrat- na cena traktorja 1MT 533 je bih cca 3.000.000 din. - Izračunana vrednost njive v izmeri 1,16 ha je znašala 183.000 din, toliko je stal moped Tomos na tri prestave. - ob arondaciji je bila vrednost lm2 njive enaka ceni "pečene žemlje" - po tržni vrednosti, ki jo zagovarja KŽK Kmetijstvo, bi moral v času arondacije kmet Erodati za nakup traktorja 12 a zemlje, danes stane traktor IMT 533 ok. 12.000 DEM, kar iztržiš s prodajo njive 30 ar po 4 DEM/m2 - tržna cena obdelovalne zemlje je danes od 4-8 DEM/m2 Gornji podatki v številkah so razumljivi vsakemu poštenemu državljanu in zgražamo se nad sprenevedanjem vodilnih v KŽK Kmetijstvu. Arondacijo je izvajala takratna občina, ki je v leto 1963 za 100 odstotkov povečala davek. Odvzeta zemlja je postala družbeno premoženje v lasti občine Kranj, uporabnik pa Kmetijsko gospodarstvo Kranj. Zanima nas, kdaj je bilo lastništvo spremenjeno v korist KŽK Kmetijstva in po kakšni vrednosti? KŽK Kmetijstvo oporeka kot zavezanec v denacionali-zacijskem postopku pravilnost reševanja zahtevkov upravičencev Sekretariatu za gospodarstvo občine Kranj. Kot nam je znano institucija dela točno po navodilih in zakonu in se ne poslužuje internih aktov v korist upravičencev. Kmetje smo si enotni, podprti z dokazili, da takratna vrednost ni dosegala niti 10 odstotkov dejanske vrednosti in smo bili zaradi političnega enoumja prisiljeni zemljo prepustiti - bila nam je ukradena. Nazaj želimo samo tisto, kar je bilo naše, kar smo podedo- me { *A\aj is rctt itn, vali od prednikov. PodpismkU nimamo namena preko m %i-ijev iskati pravic določeni, ^eh Zakonom o dcnacionaliz($ poj nastopali pa bomo organii Hali ano po poti pravičnosti ?m Zakona pravne države. '»Ja, Kmet je in bo preživel, ' pte, se uči z naravo, dela J 'o v zakonih narave, kar je v& vrednota od izobrazbe '°cfe izkušenj preživelega sistertf '«/ai Kmetje iz Bitenj in Žab ni' poi prizadeti pri arondaciji veki Podpisniki v uredništvu Skrivnosti K pisanju me je spodb$ članek novinarja GorenjsM glasa od 3. januarja 1995 kmetijski strani, kjer ugoti ja, da je postal seznam I večjih mlečnih proizvaja skrivnosten. Skrivnost p& tudi plačevanje dodatka koncentrirano prirejo rw v kranjski mlekarni. Ct spomnim nazaj časa izt, prvih večstrankarskih vo$ kako glasni so bili nek^L^(i proizvajalci mleka proti ffo[0 vilegiranosti družbenih P°%re tev v primerjavi s k^'mir Glavna privilegiranost, ^°ha" meni znano, je bila v Ij.^ ceni, kot posledica dod^^ na koncentrirano proiZv(%e^ jo. Danes so glasni v glav1%\as isti kot takrat, le da ^J/,- ^ terjajo dodatek na koncemnQ_ ano prirejo zase, na rd srednjih in manjših prod, ^ jalcev. V kranjski mleka?1*.. 0^ s temi zahtevami že uspe pQf nekaterih pa jim doslej & Sp ni uspelo. Glede skrivi ^ kako veliki so največji Pf. pef vajalci, pa imam sledeči' ^ r ljenje: Ves razviti svet srečuje s problemom p' I * like proizvodnje mlek^l c lastne potrebe. Sloveniji1 %0^, problema ni občutila do I ^ pada Jugoslavije, saj je%^e" Nadaljevanje na 25. L Č o da jORENJSKI SVETNIKI za GLAS Inventura lastnega dela Franc CJrašič, državni svetnik. Na torkovi, katera je v najbližji prihod- prvi letošnji, nosti potrebno najti rešitev, seji Državnega Delo Državnega sveta smo sve/a smo naj- ocenili kot ne dovolj učinko- a vprc časa in razprave namenili vito, tako zaradi naše no- niškei^kovanju ter sprejemanju t ran je organiziranosti kot jo pf^ljučkov o našem dvelet- tudi neustreznega sodelovan- lruž&ni delu. Po razravi o tej ja na relacijah z Državnim no /i*"1' na zadnji lanski seji je zborom in Vlado. Glede ociatt ^nisija pripravila osnutek prvega razloga so v predlaga- z o 'ePov, o katerem je poteka- nih sklepih obveznosti za urni ^or "vroča" razprava, vodstvo, člane in strokovno reprei'iub številnim amandma- službo, da najdemo in izpel- sprej1*1, zaključkov še nismo jemo potrebne korekcije na io m\W)eli, ampak zadolžili po- organizacijskem področju in valica no usklajevalno skupino, uporabimo pri svojem delo- drž&1 Poskuša predlog sklepov vanju resnično vse možnosti, druti JP°lniti tako, da bo spre- ki nam jih ponujata USTAVA naj rjfjiv za vse interesne sku- in Zakon v državnem svetu. : V Zastopane v Državnem Drugi problem je seveda težji, istotU 'e{U- saj je za rešitev potrebna tudi \avi, > 'Z dveletnega dela izhajata pripravljenost in volja Držav- kateiredvsem dva problema, za nega zbora in Vlade. Tu so odsti jjninsl pot >da I predvsem sporna določila Poslovnika državnega zbora, ki onemogočajo v primeru odložnega veta spremeniti samo sporno določilo zakona. Prav zaradi tega se je kasneje kar nekaj zakonov dopolnjevalo, ker so bili po odložnem vetu ponovno sprejeti v enakem besedilu. Nekaj potrebnih zakonov pa še danes nimamo, ker za nespremenjeno besedilo ni bilo dovolj glasov. Vsaka novost, in Državni svet to je, ima v začetku določene težave. Dveletna praksa nam je kljub vsemu dala določena spoznanja, ki so dobra osnova za korekture pri nadaljnjem in učinkovitejšem delu Državnega sveta. romO^ela skoraj neomejeno istotki *}šče. Poleg zmanjšanja li sktt *'^ča so se z osamosvojitvi-dskih ' Slovenije široko odprle inizaC \eJe Za uvoz zdravil, krmnih je inv'ftavin, semena, opreme..., ki j zavb'' je prej primanjkovalo, nančfiKrQti so se močno znižale vprašl ar'ne, masovno se je začelo k\ažati žito in beljakovinska predli fnila. Najboljši kmetje, ki so hI eve povečali ali na novo ašinefl Padili še v času hiperinfla- dob /e> z ugodnimi krediti in predi1 ^P°vratnimi sredstvi in s 'ejet. °i° prizadevnostjo, so to Hali izkoristiti tn rezultati so odo $[:: kar nerodno jim je prizna- )er tf\> koliko mleka prodajo. Ob ■) AU ';' se spomnil 2 leti nazaj, ežem Padcu Peterletove vlade in i samr*u>t>u liberalne, so še mnogi Wiaii, češ UberaUzem Je za i u'.ta slab, danes pa opažam —T". W na področju mlekarstva f j vlade in velikih a|^«v. Po moje je cilj lifZb strank to pa je i: alizaEmzvodnje izločiti čimveč proizvajalcev. Vlada v vidi možnost za '.w W^nJSanJe subvencioniranja Za f*'Proizvajale, vAh, , Prostora na omejenem i?be oLV ZadnJlh letih i* »Ma s •?JLt >ai °v°njem velikih proiz ■ii lekJ velike uspehe. Ko vu »ov„i. izmed nilh Priveie ii Kravo, ga država nagra ■)fe( Premijo. Krava krmljena 'itne ki ohali ob izlivu reke neugodnem položaju. Povrhu troti Uc- Ko človek pride iz vsega pa smo bili prestrašeni pride : 2 milijonoma kfn^h>valcev in , "velike- ih pomnije { krn%nl,?lcev in je navajen st, koC» Ljubljane kot J v !lzmP^esta' Ie IJma S svojo '* i drl.. snjavo in 7 milijoni (ur- ega pa smo mu pres zaradi zgodb o krajah tudi organiziranih skupin. Dva dni smo potovali. Bili smo močno utrujeni, da smo d0<^fldn^aVo m ^ milijoni (ur- kar stoje kinkali. Cene pa so oizV°%eb prebivalci pravi šok. S bile še vedno ubijajoče. Edino gla^tias/ nistno imeli nobenega za taksi smo prišli do 25 $. Že la d^n v°va, kjer bi lahko prespa- več kot uro stojimo, pa še >nccmnQi eaeli smo le, da moramo v vedno ne vemo, kaj bi. Očit-ia rtf:${>x'arnejšo četrt Miraflores. no so taksisti zavohali naivnt Proii\bolLSmo Pred letališko stav-''kcir h obkrS- lz8"bljeni v džungli, usp 1 Po, Z*'",1 s taksisti, ki so nam ^'5Wa// '^odne cene za fjf,Prt^e30$Jdeieo{noceni naivne gringote, saj se gruča ni prav nič zmanjšala. "Sprechen sie Deutsch?" Odkod te besede letijo, se močno začudeno spogleda-mo. Peruance s kovčkom in 5. str* y.di s^io' ki smo jo znali, predstavlja dodaten problem, mi, da so nas vsi hoteli ker je Miraflores modernejši Dušan in zato dražji- Očitno je dobro poznal hotele v Limi, saj je takoj prišel nazaj z rezervacijo. No pojdimo. Ne moremo, ni prevoza. Saj so taksisti. Ja, pa so dragi. Koliko? 25 $. O, to je pa res preveč. Za 20 $. Ne. V tistem se pripelje še en takstist. Takoj ga odženejo. Zbijemo na 13 $. Gremo. Vi v ta, mi pa v ta taxi. O ne! "Moramo se peljati skupaj," smo nezaupljivi. Saj je avto dovolj velik. In pokažem na starega zmajane-ga chervoleta. Lastnik se je začel kar križati. Šest v avtu in še 5 x 40 kg prtljage. Za 16 $ nas bo peljal. V redu. Z glavnih avenij je taksist ubral nekaj zelo temačnih bližnjic. Navdajal nas je hud dvom o pravi smeri. A kaj? Bili smo v avtu in se peljali. Ven ne moreš. Na semaforjih sva z Jojotom stopila iz avta in čuvala prtljago. Transportne vreče so bile kar privezane na avtu. Po 20-tih minutah vožnje po temačnih ulicah smo končno spet na razsvetljenih ulicah. Zgradbe so postale zelo evropske. Ulice urejene in kar nekaj več denarja je bilo čutiti. Miraflores nam razloži taksist. Najbogatejša in najmanjša četrt Lime. Nemško goreči Julijo nam je uredil spanje v neke vrste Jouth llostlu. Za 6 $ solidno oz- zelo dobro urejen. Ima kakih 20 sob s pogradi in celo kopalnico v ne preveč dobrem stanju, a boljšem, kot smo pričakovali. Edino, kar smo si želeli, je bil mir in steklenica piva. Po treh dneh dirkanja, sedenja, zanj: Neva Ažman Gorenjska cesta 31 A nervoze, taksistov in barantanja smo si zaželeli urico ali dve sedenja brez misli, da ob pivcu sploh uredimo vtise. J o jo se je lotil pisanja dnevnika, Darja je šla pod tuš, Andrej, Dušan in jaz pa sedimo in vedrimo in pijemo pivce. Kasneje povprašamo recep-torko za avtobus za naprej. Pa ni vedela nič konkretnega. Vedeli smo edino, da hočemo z Ormenom. Edino, kar je vedela, je bilo to, da vozi čez cel dan, da smo plačali 12 $ preveč za taksi, da bomo vedeli za jutri. Tuš. Želel sem si tuša. Štirje so se že stuširali in se pripravljajo za spanje. Ura je 10 zvečer ali 5 zjutraj pri nas. Kopalnica. Razbite ploščice, vrat se ne da zakleniti, pipa na lijaku je pokvarjena, a take stvari človek še prenese. A mrzlo vodo, ko bi rad stal pol ure pod toplim tušem, gotovo ne. Na strehi stavbe imajo rezervoar s toplo vodo, in ko je prazen, je pač prazen. Čakati, da se voda segreje, se mi ni dalo, in potrpim pod mrzlim tušem. (se nadaljuje) PTFE (teflonska) maziva za avtomobilizem industrijo In navtlko *Yow car w$ rvft imoother, codbf, and use ImkieL JryHi" INCREASES ENGINE LIFE AND PERFORMANCE 'najbolj spolzka snov poznana človeku" ■do 160.000 km zaščite ■ -7,3% večja moč motorja • ~ 5% manjša poraba goriva ■ do 90% manjša obraba motorja ■ zaščita pri hladnem motorju VARNOSTNI PAS REŠUJE ŽIVLJENJA REŠUJE MOTORJE VERTIGO d.o.o. Mestni trg 27 Škofja Loka tel./fax: 064/623 087 Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVT0C0MMERCE, BLEIVVEIS0VA14 064/213-977 LESCE: NBA d.o.o., RNŽGARJEVA 8 064/718-463 JESENICE: ČOP d.o.o., H. VERDNIKA 23 a 064/83-211 17 TA JUL/J vJTzx ZA GORENJKE, O GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Kdo bo Gorenjec meseca januarja 1995 KLEMEN CERNE je Gorenjec meseca decembra Danes je prvi februarski torek, zato v naši akciji, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz. Gorenjce meseca, tokrat veliko podatkov: najprej o izidu Vašega izbora za GORENJCA MESECA DECEMBRA 1994. Prejeli smo 610 Vaših glasov, od katerih ste jih 413 namenili Klemenu Černetu in 197 Marjanu Benedičiču. Klemen Čeme Bleda, ki je zmagal na decembrski javni prireditvi "Prvi glas Gorenjske", je torej po Vašem izboru tudi GORENJEC MESECA DECEMBRA 1994. Ko bomo na Glasovi prireditvi podelili priznanja Gor-enjkam oziroma Gorenjcem, izbranim z Vašimi glasovi v KONDI PIZORN mesecih od julija do decembra 1994, imamo torej že en problem BRIGITA IN KATARINA KROPI VNIK rešen: Klemen Černe bo kot pevec lahko sodeloval tudi v programu prireditve ... A smo Gorenjci ah nismo! Začenjamo pa tudi prvi krog prvega glasovanja za Gorenjke in Gorenjce v mesecih leta 1995. Za JANUAR 1995 predlagamo: 1/ BRIGITO KROPIVNIK in njeno HČERKICO KATARINO, ki je bila včeraj stara natanko en mesec; Katarina je bila z malce manj kot tremi kilogrami in 48 cm prvorojena Gorenjka v letu 1995, zanjo pa sta mamica in očka ob rojstvu še tehtala med imeni Katarina in Laura (za GORENJKI MESECA JANUARJA 1995 predlagamo torej obe - mamico + hčerko); 21 KONDIJA PIŽOR-NA, dramskega igralca in lastnika Agencije TIK-TAK v Pero Lovšin (nekoč Pankrti in Sokoli, zdaj Vitezi obložene mize) športniku Gorenjske & Slovenije za leto 1994 Juretu Koširju: "Zdaj, ko vam ni treba na tekme v Sierro Nevado, bi pa lahko skupaj udarila šlager 'Gremo Jure, v južne kraje' I" Ameriški veleposlanik Alain Wendt, ki mu je na pokljuškem teku politikov, diplomatov in gospodarstvenikov z gorenjskim sadjevcem lastnoročno postregel dr. Avgust Mencinger: "Prima antifriz imate pri vas !" Mr. Gregoric Matjaž GORENJSKI GLAS Zoisova 1 SVN^- 64000 KRANJ SLOVENJE V zadnjem glasovalnem tednu v izboru Gorenjca mesa decembra 1994 se je sreča nasmehnila naslednjim; Fra; ZORC, GorjuŠe 13, Bok Bistrica; Franc OŠTREK, Valjv čtm 14. Kranj; Jetka FREUfi, log JO, Železniki; trm ŠMELCER, Grad 40, Cerklje; Nataša ARTlCEK, Langttso* 21, Radovljica. Nagrade Vam prinese poštar. Preddvoru; v sklopu te Agencije dela tudi gledališče TATEA-TER, ki je minulo, zadnjo januarsko nedeljo, v novem gorenjskem hramu kulture, v gledališki dvorani Penziona Zaplata v Tupaličah, premierno uprizorilo dramo Draga Jančarja Zalezujoč Godota, v kateri poleg Kondija igrata še Sabira Hajdarevič in Pavle Rakovec -KONDIJA PIŽORNA predlagamo za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995 zaradi njegovega poguma, s katerim se loteva razmaha kulture v novi občini Preddvor in na Visokem v sosednji občini Šenčur. Mimogrede: pojutrišnjem, v nedeljo, 5. Večer Pobi Cri - , boda t večer| februarja, si ponovitev predstaj ^?^oi Zalezujoč Godota lahko ob 1' * ki uri ogledate v Tateatru v dvor^ ^Vs^f Penziona Zaplata. Glasovanje za Gorenjko ' TOVez< Gorenjca meseca januarja 1$ j poteka podobno kot dosl* j danes + vse ostale petke februarju v kontaktnih oddaji Radia Kranj, Radia Triglav J Slovi senice, Radia Tržič in Radia Mublj ali pa na dopisnicah na M ruarj; naslov Uredništvo Gorenjske? P''edc glasa, 64000 Kranj. Vsak gla^ pprl valni teden izmed Vaših glas" ki st nagradimo peterico - z nagrado, arhiv vrednosti 1.000 tolarjev, po'' tega pa še dodatno pet sode] j jočih z Glasovo majico. Se en foto EJGA prispevek zgodovini slovenstva v robriki "Kdo je kaj kdaj kje s kom": nekdanji škofjeloški župan Zdravko Krvina je edina priča pogovoru predsednika države in župana mestne občine Ljubljana. Kaj sta si povedala, ko sta si udarila v roke, bo Zdravko opisal v svojih spominih. Letošnji januar, ki se je k sreči v torek iztekel, bo v zgodovini gorenjskih medijev zapisan kot "črn mesec". Najprej je nesreča položila v bolniško posteljo direktorja Gorenjskega glasa, zatem pa (prejšnjo soboto) še direktorja Radia Kranj Petra Čolnarja. Za oba so zelo vzorno poskrbeli v Bolnici Jesenice, kjer so januarja imeli dela čez glavo. Na sliki: blagajna novega pokritega olimpijskega bazena v Kranju, ob blagajni šef strokovne službe Športne zveze v Notranji minister Andrej Šter je direktorju slovenskih fe^«Jf^A#-ff*M-wJE2i postaje: "Gospod minister al, fore postaje pokažejo kje „, izjeme. „ re^ar/Vno jimate postavljen radar? Nasi trenerji, ki so hkrati tudi plavanje je treba kupiti vstop-vozniki, imajo namreč težke noge. £/co na ^agajni! O tem, da sta z mednarodnimi standardi Sloveniji dodeljeni kratici SI in SVN, smo že pisali. Vsekakor Slovenke in Slovenci zlasti nove kratice SVN nismo sprejeli z navdušenjem, zato boste stežka našli avto s tako nalepko. Pač pa so v tujini SLO že vrgli iz uporabe - naš sodelavec je iz Ženeve prejel popolnoma po mednarodnih predpisih naslovljeno pismo. /novi/ NASLOVI SLOVENIJA Nova občina ^KttKKKhzačenja na novo - v svinčnikom in pisalno fflM Svetniki so županu v oporo Kot ste lahko izpod peresa bohinjskega občinskega svetnic, Iva Cundriča minuli petek prebrali na komentatorski strflrt Gorenjskega glasa, so zgolj in samo levičarske novinari1! Vlasta, Dragica in Špela Krive, da se je v javnosti oblikov^, mnenje o konfliktu med občinskim svetom in županom v ti°® občini Bohinj. Zato smo v enem od slovenskih časopis poiskali primeren naslov, ki naj bi ustrezno odražal lokal* samoupravne razmere v Bohinju. Takoj, ko bodo po skW' občinskega sveta temeljito preverili matične podatki bohinjskih občinskih svetnikih, bodo le-ti svojemu mladec, županu še boli v oporo in pomoč (kot je razvidno iz naslov® in de; Ne, v Monte Carlu nista zletela s ceste kulturni minister tj obrambni minister mlade Slovenije. Zato v bližnji prihod' nosti dr. Drnovšku zgM Peljhan in Kacin S Ceste zaradi zleta s ceste ne w MONTE CARLO, 25. - treba predlagati novihjjj menjav v kabinetu. Na »»'"t sta namreč imela smolo člana ene od treh sodelujoč slovenskih posadk na rallvju Monte Carlo, ki sta slucflr^ soimenjaka dveh ministrov: DARKO Peljhan in MlR^ Kacin. BODE IN BOZA HBBH Vsa Slovenija je vznemirjena: štirje gorenjski blaščeni prodajni centri za vozila Renault ponujajo P^ 5000 kilometrov z avtom, kupljenim pri njih, brezp^jS WltfA Če torej na Gorenjskem pri enem od *m zastopnikov Revoza kupite Renaultov avto, vam za P1 pet tisoč km podarijo bencin. WLtfi\ ln zakaj je zaradi''l Slovenija vznemirjena? Ker drugod ne morejo verjeti, J proces tranzicije na Gorenjce tako zelo vplival, da J naenkrat postajamo darežljivi- W£tfl\ Nemogoče je mO$l TsHftfi\ Včeraj se je s prihodom novega trenerja ZcL "amerikanizacija" jeseniškega hokeja. Novi trener 'J Arsenault je zamenjal odstavljenega ruskega trenerja y isova. Sklep o angažiranju ameriško-kartaj hokejske šole so člani upravnega odbora IIK Act° I sprejeli soglasno. fSfltK} Zelo hitro se bo videlo. * j kanadska šok terapija za jeseniški hokej pravo zdr(iJl TofLtfA Zaradi prihoda Kanadčana na Jesenice so tnerj\ Olimpiji obrazi postali enake barve kot dresi. TgE3*\. nedeljo se je Gorenjcu Janezu Čadežu, direktorju 1 Slovenija, verjetno kolcalo, ko je izvedel, da je arYl 1 družba CRS prodala polminutne reklamne bloka j prenosom super finala v ameriškem nogometu po s(irly, milijon mark. Wlf&\ Ali drugače: okrog 50.000 mam sekundo TV reklame. ?88£t%\ Srčno upamo, da marketinS. Slovenija ne bo povzel CBS-ovega cenika. Wftfi\ V t°T ^ je zaključila prva dvanajstina letošnjega leta. O tem, ^j bili zadnjega januarja, se je najbolj videlo po vrstah v b& i in na poštah. WtfX\ ln po tem, da ste v torek Gorenjs^j Prejeli malce kasneje, ker so poštarji raznašali pokoj*1 .< IStitfi] V tem mesecu bo šlo lažje kot januarja: trije dne& manj, že v sredo bomo "frej" zaradi kulturnega Pral,A potem pride Valentinovo z mucki in srčki, zadnji <*, mesecu pa Pust. MT/fEl Vmes pa še kaj: kranjski ZllP(\ napovedal kolektivni odstop županov, čc nemudoma r' , urejena zakonodaja o lokalni samoupravi. fSfttfA Drzn£ j napovedati, kako bo: zakonodaja bo še naprej konj župani bodo pa ostali. WTtfA Uter Gore Tavčj ruarjj zaklji Jekla Pisati [npr, ka M Učen Polj* 'orel. Poča 9aP, °odc ci in bo r Pisat 2 rria 1 Nak nezr Vklji tova orga £od| DUp, Dob Ties' uri 2 S* Na Krai ninsi sobi 6.30 Prev bo 2 najk spre >Wc Po ve2r i-40 circ sek< Poh ki b Poh Pri; B Jutri slov ano niši Pi Pre< fi Koi Me, 0b^ Lok ^0| loj toc Me Me etek, 3. februarja 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN GLASOV KAŽIPOT Koncerti Jfečer ljudskih pesmi I!!! običajev PJ ■ V dvorani doma DPD Svo-l°oda bo jutri, v soboto, ob 19. uri večer ljudskih pesmi in običajev, ki dsta< w Moški pevski zbor Alpina prireja ob 1' ?° kulturnem prazniku. Poleg Ivor«1 ™skega zbora bo nastopil tudi ■|yar Klemen Matk, program bo ko i Povezoval Marko Črtalič. a lfl dosl' ;tke ddl lia 1A ia \ ljske! glas' glas'! jrad« Razstave feb- ?!°venija in Dunaj poljana - V ponedeljek, 6. Uar)a, ob 19. uri bodo v I. P'eddverju Cankarjevega doma PPPfli razstavo Slovenija in Dunaj, *' sta jo pripravila Zgodovinski ^jv Ljubljana in Dunajski mestni ln deželni arhiv. d" Prireditve ob prazniku M Jjterarni večer gorenja vas - V osnovni šoli Ivana 'avčarja bo v ponedeljek, 6. feb-ruaria, ob 17. uri literarni večer, zaključna prireditev šolskega pro-lekia V Zali. Gostje večera bodo P'satelj Franček Bohanec, publicist lr> Prevajalec Jože Drabik in citrar-Ka Meta Volčič. Nastopili bodo tudi ^enci OŠ Ivana Tavčarja. ^nreditev pri Kosmu p°ljane - KUD Poljane prireja v l0rek, 7. februarja, ob 18. uri Počastitev slovenskega kulturnega praznika s prireditvijo, na kateri Podo nastopili pevci, domači god-?' 'n mladi glasbeniki. Program se Po nadaljeval pred rojstno hišo Pisatelja Ivana Tavčarja in zaključil *_rnajhno pogostitvijo. )J Neznano ."(akio . Društvo upokojencev Naklo vabi svoie člane na izlet v neznano. Povemo naj le to, da je vključeno kopanje, nakupi in pus-tovanje. Za člane iz Nakla bo izlet Organiziran v torek, 21. februarja, iz ^odbrezij v sredo, 22. februarja, iz SuPelj pa v petek, 24. februarja. °obimo se na običajnih zbirnih testih. Odhod avtobusa bo ob 7. zjutraj. Uskovnico in Voje *ranj . prj Kranj organizira pla-nir»ski izlet na Uskovnico. Izlet bo v soboto, 11. februarja, zbor bo ob Prev na avtobusni postaji v Kranju b0j,°z 2 rednim avtobusom. Hoje laika ° 9 5 ur Priiave in vplačila sorpi e|e d0 četrtka- 9- februarja, Korn-,maJ° v Pisarni PD Kranj, Po 3a 21' informacije pa dobite vLiL:- 225-184. Prijave so ob- 1-400 SIT Ve'jaj0 'e Z vplačilom *ii-o •1 kulturne dediščine sek^n,ca " Kulturno-prosvetna DoSarPri Du Žirovnica vabi na ki hT 0 Poti kulturne dediščine, p0u° .v. sredo, 8. februarja. Zbor Pri 2? v bo ob 9- uri v M°stah a^^omeniku.Skapinove zvijače Obvestila M posije - v Predosljah bodo slovel februarja, ob 19. uri ano h odprli Prenovljeno dvor-nišk«T 0mači '9ra|ci Kulturno umet- bodo ob tej v. uprizorili komedijo J. u- Moliera Skapinove zvijače. Po Predstavi bo ogled obnovljenih Prostorov. ■ koncert zbora iz Gorice Medvode - V okviru 700-letnice ^Pnije Sora bo jutri, 4. februarja, 00 18.30 v avli Blagovnega centra Loka v Medvodah koncert Moške-9a pevskega zbora Mirko Filej iz zbor°e m Moške9a Pevskega JAonodrama v Knjižnici [Jedvode Medvode - V torek, 7. februarja, na predvečer slovenskega kultur- OSTANITE SAMI! nega praznika, bo ob 19. uri v Knjižnici Medvode uprizorjena monodrama Matjaža Kmecla: Andrej Smole - Znameniti Slovencev izvedbi dramskega igralca, člana SNG Drama Toneta Gogale. Vstopnine ne bo. Čajanka Kokrica - TD Kokrica prireja jutri, 4. februarja, v osnovni šoli na Kokrici ob 17. uri Čajanko. Postregli bodo s čajem in pecivom. Ivan Mohorič, ki je poznan' po člankih v Auri in Nedeljskem dnevniku pa bo imel predavanje: V zvezdi piše vse. Odgovarjal bo tudi na vprašanja. Folklorni nastop Visoko - Veterani Foklorne skupine Sava Kranj bodo jutri, 4. februarja, ob 19. uri imeli v dvorani Doma krajanov na Visokem (občina Šenčur) drugi celovečerni nastop ob 45-letnici delovanja folklorne sklupine. Ob plesih bo nastopili tudi Tamburaški orkester Bisernica, pevec Stane Vidmar, pevski kvintet Kuda Sava in skupina pevk Bodeče neže. Vedno lepe melodije Kokrica - V kulturnem domu na Kokrici bo v nedeljo, 5. februarja, ob 16. uri koncert mezzosopra-nistke Jožice Kališnik in citrarja Mihe Dovžana z naslovom: Narodne in druge vedno lepe melodije. Likovni in glasbeni tečaj Sorica - Prosvetno društvo Ivan Grohar Sorica organizira v času počitnic od 20. do 25. februarja Razvedrilni likovni in glasbeni tečaj v Groharjevi hiši v Sorici. Informacije in prijave po tel.: Kačar 697-196 ali 697-072. Velesalom na Krvavcu Kranj - Smučarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 14. februarja, društveno tekmo v veleslalomu na Krvavcu. Prijave z vplačili sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, do 10. februarja, od 8. do 12. ure in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek. Dodatne informacije lahko preberete na oglasni deski DU Kranj. Obračun stroškov ogrevanja škofja Loka - Energetsko svetovalna pisarna Škofja Loka 6. februarja ob 18. uri v predavalnici Osnovne šole Cvetko Golar na Trati organizira predavanje Merjenje toplotne energije in obračun stroškov ogrevanja (zakonodaja, metode merjenja, razdelitev stroškov, realizirani objekti, razno). Vstop je prost! lHHHHHHHHHHUflf Žalna komemoracija škofja Loka - Krajevne skupnosti mesta Škofja Loka v sodelovanju z Občinsko organizacijo zvez borcev NOV Škofja loka organizirajo žalno komemoracijo v spomin petdesetim ustreljenim talcem za Kamnit-nikom v Škofji Loki. Žalna svečanost bo v četrtek, 9. februarja 1995 ob 16. uri pri spomeniku za Kamnitnikom. Komemorativni sprevod bo izpred trgovine Loka v Groharjevem naselju krenil ob 15.30 uri. lHHHHHHHHHHHfl* Zdrava prehrana Hrušica - V restavraciji Calvpso na Hrušici pripravljajo v ponedeljek, 6. februarja, ob 20. uri predstavitev izdelkov iz soje in drugih izdelkov za bolj zdravo prehrano. Vodila jo bo Ica Sitarovasnik, ki je napisala knjigo Za dušo in telo. Prijave sprejemajo po tel.: 064/871-068. Hokejski turnir Jesenice - V nedeljo, 5. februarja, bodo ob 10. uri na zaledenelem jezeru na Pristavi v Javorniškem Rovtu organizirali hokejski turnir. Prijave sprejemajo na sedežu KS Javornik - Koroška Bela ali po telefonu 83-192 ali 84-149. Prireditve "Drugačni pogovori" o molitvi in meditaciji V ciklu oddaj Drugačni pogovori, ki jih na Radiu Kranj vsak drugi ponedeljek vodi Jana Debeljak, bo v ponedeljek, 6. februarja, na programu tema "Molitev in meditacija". Gosta oddaje bosta Meta Fonda in Janko Jamšek. Noben od njiju ni duhovnik, sicer pa bodo o molitvi in meditaciji razpravljali na svoj, vsakdanji življenjski način. K poslušanju oddaje ste povabljeni ob 20. uri. Slovesnost v vojašnici Kranj - Kot je že v navadi, bo v kranjski vojašnici svečanost tudi ob prisegi 11. generacije vojakov. Na prireditev, ki bo danes, 3. februarja 1995, ob 16. uri, vabi poveljstvo učnega centra Kranj svojce, prijatelje in znance fantov na služenju vojaškega roka. Zbor tržiških plezalcev Tržič - Danes, 3. februarja 1995, ob 18. uri bo v sejni sobi tovarne Peko v Tržiču občni zbor Športno plezalnega odseka Tržič. Na srečanju bodo pregledali delo v preteklem letu, izvolili novo vodstvo odseka, sprejeli program prihodnjih nalog in potrdili pravilnik o nagrajevanju trenerjev. Prešernov dan Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na proslavo v počastitev kulturnega praznika Slovenije pod naslovom Prešernov dan, ki bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri v dvorani DU Kranj, Tomšičeva 4. Vabljene upokojenke in upokojenci, ljubitelji Prešernovih pesmi. Koncerti M Zimzelene melodije Kokrica - V nedeljo, 5. februarja, bo ob 16. uri v kulturnem domu na Kokrici koncert narodnih in drugih vedno lepih melodij. Z izbranim programom bosta Jožica Kališnik (mezzosopran) in Miha Dovžan na citrah predstavila slovenske narodne in umetne pesmi. Tako bodo na programu tudi nekatere Marijine pesmi in pa najlepše Avsenikove, prirejene za citre in vokalno solistko. MfrlfrltlfrltltltltltltltBt HALS, HALE, GORENJSKI GLAS GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so od torka do danes 14-krat prepeljali pokvarjena ali poškodovana vozila in 7-krat nudili" pomoč na kraju okvare ali nesreče. GASILCI - Kranjski gasilci so imeli v teh dneh kar precej dela. saj so kar 5-krat prejeli poziv za pomoč pri gašenju požarov. Tako so pogasili požar v kleti bloka na C. 1. maja 65, kjer se je vžgala stara ropotija. Najslabše jo je tokrat odnesel muc, ki je dobil opekline in so ga gasilci prepeljali k veterinarju. Prejeli so tudi telefonski klic, da gori gozd na Šmarjetni gori, vendar se je nato izkazalo, da je le nekdo kuril veje. Gasilci so za vsak primer .ogenj nadzirali. Pogasili so tudi goreči osebni avto, ki se je vžgal na Ulici Gorenjskega odreda 8 in dimnik na stanovanjski hiši na Kokrici. Poleg gašenja pa so morali tokrat pohiteti tudi na Delavski most, od koder so po prometni nesreči morali umakniti poškodovano osebno vozilo. Jeseniški gasilci so nadzorovali nevarna dela v železarni, gasili travnik na Rodinah in z rešilnim avtomobilom prepeljali ponesrečenca iz jeseniške železarne. V Škofji Loki pa so gasilci tokrat pogasili goreči kontejner v Franko vem naselju. GORENJSKI DOJENČKI - V kranjski porodnišnici se je od torka do danes rodilo 14 otrok, in sicer enako število deklic kot dečkov. Izmed sedmih deklic je najlažja ob rojstvu tehtala 2.700 gramov, najtežja pa 4.400 gramov. V jeseniški porodnišnici po se v teh dneh rodili trije dojenčki. Izmed dveh deklic je lažja ob rojstvu tehtala 3.250 gramov, najtežji je bil tokrat deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.520 gramov. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice je kirurškem oddelku osebje tokrat poskrbelo za 113 bolnike, na internem oddelku za 53, na pediatriji za 31 malih bolnikov in na ginekološkem oddelku za 26 bolnic. Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK lil. ■ ■ NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA ING. IIU M AR NAKUPOVALNI IZLET REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE VIKEND TEČAJI NEMŠČINE Znižane smuč. vozovnice AVSTRIJA - ITALIJA GLOBTOUR Kr. Gora SMUČANJE! SMUČANJE! TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 6. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 PALMANOVA, 22. 2., MADŽARSKA - LENTI, 16. 2. Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 6. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 064/311-035 Muenchen - 4. 2. 1995! GASSER, tel.: 064/697-058 BTV 37 cm POLOG: 15.503 in 11 x po 3.287 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.732 in 11 x po 3.548 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.295 in 11 x po 4.305 SIT BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.526 in 11 x po 7.109 SIT BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.210 in 11 x po 8.740 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.198 in 11 x po 9.165 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.316 in 11 x po 3.672 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.340 in 11 x po 4.103 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.248 in 11 x po 5.355 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.378 in 11 x po 3.685 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.375 in 11 x po 4.533 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.369 in 11 x po 6.229 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.579 in 11 x po 6.699 SIT HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.252 in 11 x po 4.083 SIT za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998 Smučarske vozovnice za tromejo: Dobrač, Gerlitzen, Katschberg, Trbiž, Nevejsko sedlo, Sv. Višarje - po znižanih cenah. Posebni popust od ponedeljka do petka. TA Globtour, Borovška 90, Kranjska Gora, tel.: 064/881-055 Vabimo vas v smučarski center Cerkno. Prevozi iz Ljubljane ob sobotah in nedeljah izpred hale Tivoli ob 7.30. Ustavljanje na vseh postajah do Železnikov. Informacije po tel.: 064/66-282, Rant RTV SERVIS BALTIČ Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon„ torek, čet., pet. 9.: 15., 17. -19. Sr. Bitnje 65 ure'< sreda- S0D- 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589 MIZARSTVO KUNŠIČ Polje 20, Zasip - Bled Tel.: 064/78-971 AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK PINGO, d.o.o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel.: 064/216-141 ZADNIKAR, do.o. Naklo, tel.:47-244 PIZZE IZ KRUŠNE PEČI PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano se priporoča KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, SPALNICE,PRED-SOBE - vse po vaši meri ter v barvah vaših želja in potreb. Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom). Tel.: 064/213-160 SALAMOREZNICE 300 mm 69.500 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT POMIVALNI STROJI ZA KOZARCE 104.500 SIT HLAD. OMARE S STEKLENIMI VRATI 116.500 SIT ČOKOLADA V PRAHU 1 kg 695 SIT APARATI ZA KAVO, MEŠALCI TESTA, PEČI ZA PIZZO. Organiziramo nakupovalne izlete: 11.2. Madžarska - Lenti; 14. 2. Borovlje - Celovec; 16. 2. Češka - Brno. samo pri "PI-BIP" po tel.: 221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano. Odprto od 9. do 02. ure. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije po tel.: 221-051. Odprto od 9. do 02. ure. REKREACIJSKO DRSANJE V ŠPORTNI DVORANI NA BLEDU Urnik rekreacijskega drsanja od 1. februarja do konca sezone - 20.4. 1995; dopoldne: od ponedeljka do petka, od 10. -11.30; popoldne: petek in nedelja, od 16.30 do 18. ure; sobota, od 17. do 18.30. VABLJENI! PUSTO VANJE na PRIMSKOVEM Veselo PUSTOVANJE v Zadružnem domu na Primskovem, v soboto, 25. februarja 1995, ob 20. uri z ansamblom STOPARJI. Za hrano in pijačo poskrbljeno! Vstopnina 1.000 SIT. Predprodaja vstopnic v KS in trgovini Živila na Primskovem. Inf. po tel.: 242-002. REKLAMNI NAPISI Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 Gostilna PR' PRIMOŽK' Nudimo jedi po naročilu, kosila = 800 SIT, malice = 350 SIT. Pristava pri Tržiču Tel-: 064/57-585 Pridružite se AFRODITI, ki prav za vas organizira PLES prvo in tretjo soboto v mesecu v hotelu Transturist v Škofji Loki. Vabi tudi na PUSTOVANJE ter posreduje življenjskega partnerja. Tel.: 324-258 KOMPAS Kranj/Šk. Loka Benetke - karneval, Rabac - avtobus (1.-8. april), spomladanski izleti: Dvorci Loare - Pariz, Grčija (ladja - letalo), Madrid - Andaluzija, i\l uiti/.tn. 1^1/n.u — - ----,7» . . ' ,--->~ V""J^ Tel.: 224-100, 624-027 ltall'a (20 razllcnin izletov), Holandija... MALI OGLASI m 223-444 Danes, 3. februarja, po 22. uri DOMINIK KOZARIČ REKA LUČI" APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APAFIATOV. ©632-595 714 Prodam PAGINK. ©620-700 2035 Ugodno prodam leto in pol star osebni računalnik PC 386/40, z barvnim monitorjem, programi in dodatno opremo. Podrobnejše informacije v soboto od 16.-19. ure na ©801-133 ali vsak dan po 18. uri na naslovu, ki ga dobite na omenjeni tel.številki. 210/ Prodam dvoredni P LETI LN I STROJ Passap duomatic 80 color na kartice, cena 1300 DEM. Dorfarje 28, Žabni ca 2220 Ugodno prodam 3-fazni SEKULAR, motorno žago in brusilko. ©802-007 2262 BTV GOLDSTAR, TTX, pol leta stara z garancijo, nujno prodam. ©681- 183 2264 Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2+2. Jeglič, Češnjica 4, Podnart, ©731- 07 5 2288 Prodam elektromotor 2,2 KW, 2800 obratov, prirobnica fi 200. ©41-524 2273 Ugodno prodam barvni TV Iskra. 13312-044 2283 Prodam MOLZNI STROJ ali samo kanglo. ©061/841-318 2290 Prodam ŠROTAR za koruzo in kultivator. ©061/841-318 2291 Italijanski 4-stranski SKOBELNI STROJ, primeren za izdelavo stropnih in talnih oblog, ugodno prodam. ©64-103 2315 MIZARSKI STROJ cirkular s frezer-jem voz 2,3 m nagib cirkularja, prodam. ©65-069 2321 Gospodinjski ŠTEDILNIK 2+2 in elek. gospodinjsko NAPO, prodam. ©327-215 2323 Prodam KULTIVATOR 180 CM Z JEŽEM. ©731-428 2324 Prodam RAČUNALNIK 386, zelo ugodno. ©212-546, dopoldan 2327 Prodam gozdarski TRAKTOR gose-ničar. ©44-269 2330 Prodam traktorsko prikolico in od rovokopača zajemalno žlico z vrtljivo glavo. ©736-203 2334 Prodam barvno TV ISKRA CATV ekran 59 cm. Šuceva 9, Kranj Primskovo 2347 Prodam nov avto radio Blaupunkt Lubeck (Code), ugodno. ©731-446 rfALLo PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 8'° - 22°° NEDELJA OD ll 00 - 22°° Prodam MLIN Krasmetal Sežana. Kokalj, Sr. Bitnje 19 2372 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 220 I, malo rabljeno. ©725-319 2379 Prodam 10 % ceneje parni čistilec Vapormax v garanciji. ©421-006 2413 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 135, malo rabljeno. Perčič Stane, Prebačevo 20, Kranj 2440 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 380 I. ©620-259 2441 Prodam CIRKULAR trofazni in OS CIRKULARJA (špindel). ©620-259 2443 Prodam nov električni ŠTEDILNIK 20 % ceneje. ©324-461 2448 GLASBILA Prodam DIATONIČNO HARMONIKO, cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2296 Prodam FRAJTONARICO 3 vrstno, melodija. ©45-187 2402 GR. MATERIAL Različno furnirano stensko oblogo, ugodno prodam. ©422-193 1945 Ugodno prodam VRATANA KRILA Lip Bled, barve lužen hrast, dim. 75 cm. ©802-174 2222 Prodam SMREKOVE PLOHE IV. in V. kvalitete. © 731-083 2246 Prodam starinska vrata dvokrilna z mrežo in stekli 230x70. ©633-862 2266 Prodam smrekove PLOHE in DESKE. Sr. vas 112, Šenčur 2325 Prodam smrekove plohe in deske ter mehka DRVA. Debeljak Milan, ©731-069 2340 Prodam zasteklena okenska KRILA za toplo gredo. Šuceva 9, Kranj Primskovo 2348 Kupim dva nova okna dim. 100x180 cm. ©78-879 2360 Prodam suhe borove DESKE 25, 30,40 mm. ©631-683, zvečer 2361 Prodam rabljena okenska KRILA, zastekljena in tel. aparat Iskra. ©326-758_2366 Prodam BUKOVE HLODE približno 7 m3. © 225-724 2515 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za OŠ in srednje šole. ©323-275 2134 Absolvent fizike instruira matematiko in fiziko za vse stopnje. ©43-131 Instruiram matematiko za srednje šole. ©401-375 2352 Instruiram RAČUNALNIŠTVO (Win-dows, Dos, Word,...) ter FIZIKO. © 312-154 2465 KUPIM Kupim Oltov OKOPALNIK in dogno-jevalnik koruze. ©730-126 2252 LJUBELJ BELJAK 1 V CENTER V CENTER C E LOVE C/K LAG E N FU RT, VOLKERMARKTER STRASSE 165 Tel.: 0043-463-32182 Pri ( rno , tand DEM. Ure Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostalitHstarinskih predmetov. Nudimo pa tudi Kvalitetne restavratorske usluge. © 53- 401 930 ODKUPUJEMO hlodovino macesna, bukve, jesena, javora, bresta, češnie, hruške, jelše, lipe in oreha. ŠVELC, d.o.o., Sp. Veterrto 3, ©58-094. od 19. do 22. ure 1530 Najvišje odkupne cene celuloznega lesa na Gorenjskem. Takojšnje plačilo! ©66-933, Gregor 1552 Kupim ogrodje za kavč in večjo masivno mizo. ©216-308 2216 Kupim MOTOR od ŠKODE 120 ali 105, starejši letnik. Bergant Franc, Lenart 2, Selca, ©64-183 2237 Ugodno odkupujemo BUKOVO HLODOVINO. ©64-103 2316 Odkupujemo vse vrste HLODOVINE, celulozni les smreke, jelke in bukve ter bukova in kostanjeva drva. ©620-749 in 621-849, dopoldan238? HLODOVINO smreke, javora in češnje, kupim. ©66-463 2398 GOLF ali podoben avto, star dve do 6 let, lahko lažje poškodovan, takoj kupim in prodam suha drva. ©682-643 2401 V bližini Voklega kupim njivo ali travnik. ©49-215 2411 KV ali priučenemu AVTOMEHANIKU nudim 70 m2 prostora z manjšo količino orodja, v zameno za prednost in popust pri vozilih našega avtoparka. Samo resne pisne ponudbe pod šifro: PREDNOST IN KVALITETA Poceni prodam nova gorska KOLESA na 18 prestav, vetrobransko steklo za JUGO FLORIDO. ©632- 110 2450 OBVESTILA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO, vsak torek in soboto. ©49-442 872 Prodam kombiniran VOZIČEK < otroško posteljico z jogijem. ©73» 540 & OSTALO V Hotemažah ugodno oddam v najem 27 m2 prostora ob glavni cesti. ©222-056 2216 Odstopam najem trgovine na Deteljici 77 m2 z odkupom inventarja, ugodno. ©0608/62-650 2434 TRGOVCI POZOR! Ugodno prodam malo rabljeno hladilno vitrino. Tel.: 631-327 Prodam novo 'raztegljivo, sedjf metersko, LESTEV, cena 22.000'Sj' © 876-184 J^j Podarim litoželezno KAD 1,70 J dolžine. ©731-115__«1 Vrtne garniture iz masivnega ugodno prodam. ©41-051 PRIDELKI TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE je v petek, 27. 1. 1995, v centru mesta Jesenice postavilo elektronsko informacijsko tablo mesta Jesenice. Občani mesta in obiskovalci bodo lahko tako iz prve roke izvedeli, kje se nahajajo določene točke v mestu, samo s pritiskom na tipko. Vse informacije o mestu Jesenice, o prireditvah in drugem Vam daje INFORMATIVNA SLUŽBA TURISTIČNEGA DRUŠTVA JESENICE vsak dan od 7. do 17.30 ure. Prodam SILAŽO ©41-725 Prodam SENO in OTAVO. Strah«] 10, ©47-103__^ Prodam kvalitetno SENO in OTAVOj najceneje. ©622-418__*J Prodam SEMENSKI KROMPjj sante, jerla, desire in frizijo. S'3 164 J5 Kartice PODARIM - DOBIM lahko kupite na oddelku malih oglasov Gorenjskega glasa, TD Škofja Loka, TD Jesenice, TD Radovljica in v Agencjji TIK-TAK Preddvor! LOKALI PONUDBA TEDNA: nudimo najem 50 in 70 m2 za pisarniško dejavnost v centru mesta, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, © 221-353 2507 PONUDBA TEDNA: najem 50 m2 pisarniških prostorov v predmestju Kranja z večjim parkirnim prostorom, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, © 221-353 2508 Ugodno prodam opremo za konfekcijsko trgovino. ©620-316 2358 NAJAMEMO GOSTINSKI IN TRGOVSKI LOKAL ALI PROSTOR ZA LOKAL NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APORN, © 331-292,331-366 2480 V centru TRŽIČA prodamo obnovljeno poslovno stanovanjsko hišo za 105.000 DEM in pri KRANJU nov večji gostinsko-trgovski objekt. APRON, © 331-292 2481 ODDAMO: poslovni prostor v Centru 12 m2 ter 25 m2; Planina - večji prostor 60 m2, primeren za različne dejavnosti. MIKE & Co. d.o.o. © 216-544 2500 Oddamo v najem 100 m2 luksuzno opremljenih poslovnih prostorov-1. nadstropje. Vseljivo 15.3.1995. Samo pismene ponudbe do 10.2.1995 na naslov: GTZ, KOROŠKA C. 27, 64000 KRANJ MM06' PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano, se priporoča. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije na ©221 -051. Odprto od 9. do 02. ure 1972 PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri Pl-BIP na ©221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu, od 9. do 02. ure_1973 PIZZE iz krušne peči, dostavlja samo Pl BIP na ©221-051. Nudimo bogate malice, tudi pripeljemo na dom od 9. do 02. ure 1974 PALMANOVA-PORTOGRUARO-GORICA, 23. 2. LENA ŽIRI ©691- 624 2406 Modni boutique Viktorija style na Laborah, ugodne cene - izdelava oblačil po naročilu. 2464 Prodam 2000 kg SENA in kostanja in smreke. ©631-967 ^ Prodam BELI FIŽOL. Zalog _ Cerklje, ©421-004_ Prodam drobni KROMPIR. Sp. Bi** 24, ©311-967 J> -1--jjTj Prodam jedilni krompir in starti* kašče za žito, še uporabne . semensko ajdo. ©45-368 PREKLIC _____________> PREKLICUJEM najem hiše v Čir6< Srebrnjak Jernej, Dom upokojene« Kranj POSESTI KUPUJEMO-PRODAJAMO, Nftf, MAMO-ODDAJAMO STANOVA^ HIŠE, POSLOVNE PROST^ui PARCELE. DOM NEPREMIČNI^! Koraka c. 16, Kranj Center, fi»z'J 106____> Prodam VIKEND 5x8 rri2, Letencah 18, Golnik, dokument^ v teku. Ogled sobota, nedelja o° i do 15. ure Na lepi lokaciji na Veternefn Tržiču prodamo zemeljiše v '*Jaj 1,5 ha. Kmetijska zadruga >'t^ Križe. OBLAČILA V najem oddamo skladiščne prostore na Kolodvorski cesti 1 v Kranju,ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3,5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s ^ podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 266-500. Pddam v najem LOKAL v Radovljici. ©0609/623-870 2394 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala v Kranju, K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7, © 221-353 2509 KOLESA Prodam APN 6, letnik 1986, ohranjen, cena 500 DEM. ©41-257 2261 Prodam DIRKALNO KOLO znamke LA FRIULANA SPECIAL oprema. ©620-259 2442 Prodam prvoobhajilno OBLEKO št. 8. ©67-581 2233 MAŠKARADNE KOSTUME za otroke do 14 let prodam, pošljem. ©061/ 266-940 od 10. do 18. ure 2335 MAŠKARADNE originalne otroške kostume lahko naročite na ©061/ 448-475 2427 Ugodno prodam PLAŠČ strižena ovca. ©217-596 2428 OTR. OPREMA Prodam sedež za hranjene otroka, stajico in avtosedež, cena ugodna. ©328-289 2227 POZOR MAMICE! Zelo pester in ugoden nakup OTROŠKIH ITALIJANSKIH KOMBINIRANIH VOZIČKOV. Cena 19000, 22000 in 27000 SIT, izdelani z velikimi in dvojnimi kolesi. Po želji lahko nastavite tudi športni voziček. Plačljivo na 3 čeke. ©217-020, 218-061 2288 Prodam: 4 ha parcelo lepega 9° s in 4000 m2 travnika nad c«, Begunje -Tržič, 10 m3 suhih koS\f jevih drv in 2 m3 obdelanega kanu ja - zeleni tuf. Šifra: ZEV%:; KAMEN, LES J/ -r_upr V Kranju ob glavni cesti HIŠO ali zazidljivo parcelo. "4 304 ___A Oddam stanovanjsko Hiš?,J Preddvoru. ©45-115 po 17.__^ V Podvinu prodamo novo |u}5sljii» tristanovanjsko hišo, 240 ^ opremljeno, vinska klet, savna.^ soba, masažni tuši, sončni kolegiji na parceli 600 m2, cena ca DEM. POSING, 061/126 -23-29. ure V Goričanah pri Medvodah Pr0V TRIETAŽNO HIŠO 300 m2. na P£js 500 m2 za cca 455000 DEM- r a\ ING, 061/126-23-29, 9-18 ure en0* V Zasipu pri Bledu prodamo c ^ tanovanjsko hišo, 2* 0tfl> stan.površine, komfortna, na_"n^ 590 m2, cena cca 380000 v POSING, 061/126-23-28 SPORTHAUS GLOCKNER CELOVEC/KLAGENFURT ALTER PLATZ 25 TEL. 0043-463-512176 RAZPRODAJA OKOVJE CELOTNE SALOMON SMUČARSKE 977 COMPOSITE KONFEKCIJE namesto ATS 2.500 •30% samo »f *i neto ATS 1 ■ 1 Q / VSE V V /U (bruto ATS 1.400) PUMA "PREVAIL ŠPORTNI COPATI S PODPLAT Z fjlažilceM namesto ats 999 samo neto. j ats 492 (bruto ATS 590j_^; MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS sede« 100 Slf TEČAJI NEMŠČINE * za odrasle (od 1. do 5. stopnje) * za studente (od 1. do 5. stopnje) -za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) * za učence (od 1. do 8. razreda) Int. po tel.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnik 253 (prof. Meta Konstantin) )TANS J*ri Cerkljah na Gorenjskem proda-f"0 visokopritlično hišo-bivalni vl-*end, 140 m2, 3 etaže, parcela 250 takoj vseljivo, za cca 150000 °EM. POSING, 061/126-23-29, 9-18. Z* 2393 Oddam GARAŽO na Planini I. ^23j977_2459 kRAdorT1estno 9raQ,nJo prodamo pri .•HANJU, starejšo hišo z več zeml-'sc' pri Podnartu, III fazo pri TRŽIČU k- v KRANJU ter polovico hiše v SWUU in ŠENČURJU. APRON, S 331-366_2482 PaPrpdam 2 zazidljivi PARCELI v £»ntnj Podljubelja. © 59-007 sobo-ilPopoldne 2487 PRODAMO: Kranj - hišo 7 x 10 m, na Počeli 624 m2 ter v Podbrezjah "°„vejšo hišo s CK, TEL, parcela 500 2<_MIKE & Co. d.o.o. ta 216-544 PRODAMO: zg. etažo hiše, 100 m2, £_ tel., 500 m2 vrta; v Naklem in v 2«otu pol hiše s CK, tel., svoj vhod, pV2 m2 vrta. Mike & Co, d.o.o. © ^£-54 4 2498 *upIMO : parcelo ali starejšo hišo z nag V ok.0,ici Kranja in manjšo hišo kend. 2499 Kake proaamo za 120.000 UtM. 7 £|RN Kranj, d.o.o., Komenskega i'" Gorenjskem, lahko je vi SjjKE & Co. d.o.o. © 216-544 pONUDBA TEDNA: starejša dvosta-Jlovanjska hiša ob cesti v bližini Sranja prodamo za 120.000 DEM. 'ERN Krar _221-353 p0NUDBATEDNA: za 120.000 DEM podamo v mestu Kranju starejšo j!*o z delavnico v pritličju, K3 KERN ijranj, d.o.o., Komenskega 7, © ^1-35 3 2505 pONUDBA TEDNA: hišo v gradnji Prodamo v smeri proti Tržiču, cena je ]50.000 DEM, K3 KERN Kranj, 2506°" K°menske9a 7 • 221-353 uo?rtUDBA TEDNA: na Gorenjskem n^,2no. Prodamo 2 ha mešanega gozda ,n 1 na travnika, K3 KEtfN jyanj,d.o.o, © 221-353 2510 PONUDBA TEDNA: ugodno prodajo njivo.travnik ob avtocesti Hrušica •vrba in gozda na Mežakli, K3 KERN Sgfl.d.o.o., Komenskega 7 0 221- 2511 PONUDBA TEDNA: v bližini Kranja, .9orami, prodamo čebelnjak'in 1 4nn d o P zemljišča, K3 KERN Kranj u-. KOmenskega 7, S 221-353 enJ,?La Za tu je Jezike lish-deutschhtaliano^rancais K«iuhova 1,, 64260 BLED TEL.: 064/741 780 Vpisuje v jezikovne tečaje do 31.1.19%. Novost: ukend tečaji 2X20 ur in urni enotedenski tečaji. 0 ^HIREDITVE 2ah^^° 23 ohceti, pustovanje in 498 nudi TRI° BONSAI! ©421- ____ 790 igra'?,3'' ali sam s harmoniko v*i» tf?Ek&Ev lokalih za pusto- ' 01 -01 p 1885 ob|i?„iIVV'x vas zabava na porokah, «^n|cah In v lokalih. B43-4P.7 mu. ^ZNANSTVA "ekariiuičen' razgledan, upokojen, ko oriS'voznik, leli spoznati žens- Razno prodam 15 t®leta- Prašiča, NPK 15-15- sSa^ur 7-20-30 c™ STAN. OPREMA stolP01",0 prodam raztegljivo MIZO •242-743 J6lenčeva 2' Kran dne°vnlm 1?bro ohranjen REGAL za --!S?^gbo. ©332-283 2256 Prodam raztegljiv KAVČ in 2 fotelja za 300 DEM. © 681-086 2359 Raztegljiv kavč in dva fotelja, prodam. ©242-754 2408 Postelji novi iz masivnega lesa dim. 190x90, prodam. ©41-051 2457 ŠPORT Prodam dvoje PANCERJE Alpina št. 30 in 32, cena po dogovoru. ©633- 010 2339 Rabljene drsalke in smučarsko opremo lahko kupite v RUBIN Kokrica ©225-151 2371 STORITVE OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. © 211-140 203 SERVIS GOSPODINJSKIH APAR-ATOV. © 332-053, 0609/624-731 209 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. ©211-286 1364 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽNOST PLAĆM OD 2 D012 ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflTTRflDE doo, Poženik 10, CERKLJE Izdelujemo PEĆNICE za kmečke peči in kamine. ©061/823-349 1514 BAMBUS - RATAN! Vse informacije o obnovi in nakupu tovrstnega pohištva dobite na ©061/575-533 1520 Nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. ©216-706 1551 Novi satelitski sistemi, od 395 DEM, lahko na čeke. © 719-014 1818 TESNENJE OKEN IN V RAT s cevnimi silikonskimi tesnili (uvoz Nemčija) do 30 % prihranka energije, takojšne prenehanje pihanja in rosenja, zmanjšan hrup, 10 let jamstva. Informacije in naročila ob delavnikih med 8 in 10 uro ©061/714-206 1904 Nudim nego na domu, razgibavanje in masažo po novi metodi, pedikuro in merjenje krvnega tlaka. ©46-355, po 20. uri 1942 ROLETARSTVO NOGRAŠEK - vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! ©621-443, po 18. uri 1977 00852-17-266-790 00852-17-256-791 «00852-17-266-792 00852-17-266-793 j 00852-17/266-794 POKLICI ME , 00Š52-17-256-795 I 00352-17-266-796 «00852-17-266-797 ; 00852-17-266-793., j 00852-17-266-799 ^ Samostojni podjetniki in podjetniki! Nastopil je čas, da vse svoje aktivnosti posvetite doseganju čim boljših poslovnih rezultatov, zamudno delo v zvezi z vodenjem vseh predpisanih knjig in evidenc pa zaupate nam! Obseg storitev glede na dogovor. Pokličite nas ©332-748, po 16. uri 2074 Popravilo in montaža TV ANTEN. ©215-146, 57-420 2098 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. ©50-501 2099 Suhomontažna prenova oken, montaža oken in vseh vrst vrat! LEKERO, ©43-345, 224-620 2128 Rolete, ALU žaluzije, lamelne zavese, lesne obloge: opaž, furnirane obloge, dobavimo in montiramo. LEKERO, ©43-345, 224-620 2129 VODOVODNE USLUGE: razna drobna popravila in predelave kopalnic ter čiščenje bojlerjev in odtokov, ter instalacije na novih hišah, vam naredimo z obrtniško kvaliteto in solidno ceno. ©218-427 2150 AVTOALRMNI SISTEMI, centralna zaklepanja, elek. pomik stekel, av-toakustika...Q421-481 2199 Iščem vsa zidarska dela groba in omete zidava fasad, manjša in večja Zafužije, rolete, lamelne in plise zavese, izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK v novih prostorih ©061/651-247, 651-014 2241_ Računovodskte storitve nudim. ©061/612-253, Medvode 2263 ZIDARSKA SKUPINA opravlja vsa zidarska in fasaderska dela (adaptacije in renoviranje objektov). ©621-864 ali 632-967_2279 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 2328 VEDEŽEVALKA s 30-letno tradicijo prerokuje iz kart in kavč. ©221-147 Oljni in raketni gorilci - montaža, servis, meritve - DETA S, d.o.o., © in fax: 874-059 2352 Diplomske in druge tekste, vnos podatkov, računalniška obdelava, nalepke....631-522 2367 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah, naročite na ©2 1 3-2 1 8 2376 Strokovno spodrezovanje kravjih parkljev. ©061/224-156 2425 GOSPODINJE pozor! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjsko. ©57-695 2429 Poravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. ©57-695 2430 POZDRAVIM Z BIOENERGIJO. © 51-521 2462 STANOVANJA Prodam 2-sobno STANOVANJE 55,20 m2 v Kranju. ©213-219 2210 Najamem 2 ali 3 sobno stanovanje v Kranju. ©401-249 2219 Nujno potrebujemo neopremljeno 1 ali 2-sobno stanovanje v Kranju. ©326-683 2234 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Frank, nas., 57,5 m2. ©634-2602253 V Kranju najamem 1- sobno stanovanje za leto ali več. Nudim enoletno predplačilo. ©213-716 Jana 2257 Najamem delno opremljeno 2-ss s telefonskim priključkom v Kranju. ©323-155 Marko 2345 Mlada družina najame 1-sobno stanovanje v Kranju, nudimo predplačilo. ©329-820 2355 GARSONJERO na Drulovki last Domplana menjam za dvo ali več sobno STANOVANJE v okolici Kranja. ©327-31 1 2369 STANOVANJA ODDAJA: oddamo opremljeno 1-ss 46 m2 na Jesenicah obvezno enoletno predplačilo najemnina 350 DEM. Oddamo sobo v hiši, 9 m2 opremljeno s souporabo samski ženski, mesečno plačilo 10.000 SIT, lokacija Bled Vezenine. Oddamo GARSONJERO 32 m2 na Bledu - alpski bloki, obvezno enoletno predplačilo, 350 DEM. Na relaciji Radovljica-Bled najamemo ter kupujemo stanovanja. FRAST.d.o.o., posl. Radovljica, hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, ©064-715-585, uradne ure pon., sreda., petek od 10. do 16. ure 2399 STANOVANJA PRODAMO: prodamo 2-ss 56 m2 na Jesenicah plavž CK CATV telefon, cena ugodna 53200 DEM. Kupujemo ter prodajamo stanovanja ter hiše na območju Gorenjske. FRAST.d.o.o. Kranj, posl. Radovljica, hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, ©715-585, uradne ured: ponedeljek, sreda, petek od 10. do 16. ure 2400 Oddam sobo možnost kuhanja s uporabo sanitarij in telefona. Smled-niška 35, 2. vhod 2405 Prodam 2 -sobno stanovanje na Jesenicah, Prešernova 26. Ogled vsak dan! 2420 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) 25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJ1. KARTICE ZA F1LMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTUIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK.LOKA, OODEŠlC 125 TEL.: 064/633-425 Oddam ogrevano SOBO s sanitarijami. © 48-621 2477 2 sobno stan. PRODAMO v BOHINJU, KR. GORI, pritlično pri sodišču v KRANJU in na Planini, 2.5 sobno v RADOVLJICI. KUPIMO 1 in 3 sobna stanovanja na BLEDU, v KRANJU, v RADOVLJICI. ODDAMO hišo s CK pri KRANJU in pri RADOVLJICI. APRON, © 331-292 2479 PRODAMO: Planina - 1 sobno, 39 m2 s CK, III. nad. in 1.5 sobno, 52 m2 s CK, II. nad.; MIKE & Co, d.o.o. © Leto 1995 bo leto enotne davčne službe in poostrenega davčnega nadzora PRIPRAVITE SE PRAVOČASNO d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve, Davčno svetovanje Srednja vas 108, Šenčur, Tel.:064/41 -240, fax:41-360 PRODAMO: Center - 2 sobno, 87 m2, et. CK, III. nad., lepo urejeno ter na Planini 2.5 sobno, 75 m2, CK, III. nad.; MIKE & Co, d.o.o. © 216-544 2491 PRODAMO: Planina - 3.5 sobno, 90 m2, CK, priti., takoj vseljivo; 2 + 2, 95 m2, CK, priti, z atrijem; MIKE & Co. d.o.o. © 216-544 2492 MENJAMO: Planina - 2 sobno, 62 m2 sCK, priti, za 1 sobno; 1 sobno v Šorlijevi ul. 38 m2, I. nad., CK za 3 sobno; Mike & Co, d.o.o. © 216-544 2493 MENJAMO: Planina - 3 sobno, 77 m2, CK, 12. nad. za 2 sobno v nižjem nadstropju - Planina - 2 + 2, 96 m2, CK, II. nad. za 2 sobno; Mike & Co. d.o.o. © 216-544 2494 KUPIMO: garsonjero ali 1 sobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu ali na Zlatem polju. MIKE & Co, d.o.o. © 216-544 2495 KUPIMO: 2 ali 3 sobno stanovanje v Šorlijevi ul. ali na Zlatem polju. MIKE & Co, d.o.o. © 216-544 2496 PONUDBA TEDNA: prodamo apartma 45 m2 v Kranjski gori, K2 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 © 221-353 2501 PONUDBA TEDNA.: ugodno prodamo 3 sobno stanovanje na Jesenicah. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 © 221-353 2502 PONUDBA TEDNA: prodamo 90 m2 stanovanja na Bledu, K3 KERN Kranj, d.o.o. © 221-353 2503 VOZILA DELI Prodam zadnji levi blatnik za Z 128. Gaberc, Lom 84, Tržič 2236 Prodam prednjo desno stran za R 5. © 731-083 2245 ŠKODA, R 18, AUDI 80,100, GOLF -AVTODELI. ©332-503_j!292 Z 101, Z 128, DACIA RENAULT 12, prodam po delih. ©332-503 2294 VOLVO 340 letnik 1985, karambolir-an po delih prodam. ©332-503 2295 Prodam novo dvoosno ALUMINIJASTO AVTOPRIKOLICO. ©421-576 2313 Prodam 4 nove, 6 rabljenih GUM s platišči dim. 9.00-20. ©730-113 2354 Prodam sprednji pokrov motorja za BMW, serija 5. ©733-260 od 8. do 17. ure po 17. uri ©715-779 2395 Za R 18 prodam motor in menjalnik z dokumenti, letnik 1987. Krivic, BI. Dobrava 115 2424 LITA PLATIŠČA, bila na Golfu, spredaj 185-60-14, zadaj 215-45-15, ugodno prodam. © 225-7332486 Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO, vsak torek in soboto. ©49-442 873 Prodam OPEL CORSA 1,4 I, letnik 12/91, prevoženih 31800 km, odlično ohranjen. ©215-540 1385 Ugodno prodam SUZUKI MARUTI letnik 1991, cena po dogovoru. Q 45-316 2086 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. ©217-528, zvečer 325-659 2122 R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Koželj Roman, Zalog 60, Cerklje 2137 Ugodno prodam RENAULT 25. ©323-291 ali 326-538 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za prave poslovneže VOZILA SAMARA 1300, letnik 6/1990, 3 v, črne barve, prvi lastnik, ugodno prodam. ©223-764 2198 Prodam JUGO 45, letnik 1989, malo vožen, dobro ohranjen. ©310-639 2202 Z 750 dobro ohranjeno, letnik 1980, reg. celo leto, prodam. ©725-034 2204 Prodam R 4 TL, letnik 1984, registriran do 10.7.95, cena 1600 DEM. Škofja Loka, Puštal 96, Hus-meister 2209 Ugodno prodam GOLF, letnik 1981, z dodatno opremo, rea. do 1.9.96 SERVIS Z ORIGINALNIMI DEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava tol 064 222 868 ftu 064 222 867 LJUBLJANA, tel/foit: 061 159 0 232 KRANJ, tel/foK 064 222 150 GOLF CL diesel, letnik 11/91, 5 prestav, dvoje vrata, bel, prvi lastnik, nezaleten, garažiran, prodam za 16000 DEM. ©242-088 2225 FIATTIPO 1.8 16 V, letnik 1990, max. oprema, prodam. ©324-744 2228 Prodam GOLF 1.8 III B, letnik 1992, bele barve, nekaramboliran. ©241- 016 2231 Prodam PRIZMA diesel, letnik 86/ december. V račun vzamem tudi cenejši avto. Cvetkov Rado, Kidričeva 47 a, Kranj 2232 OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1/91, metalno črna barva, servisiran, ohranjen, prodam. ©43-084 2238 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1990, bel, 70.000 km, radio, nove gume, cena 4300 DEM. ©41-893 2240 Prodam Z 101, letnik 1986, 89.000 km, cena 1.800 DEM. © 621-937 2243 Prodam GOLF JGL letnik 1981, zelo ohranjen, prva barva, garažiran, reg. do 7/1995. © 84-6 1 3 2244 Prodam YUGO 45 letnik 1991. © 67-410 2249 Prodam FIAT REGATA letnik 1984, cena 4.500 DEM. © 46-507 2250 Prodam JUGO 45 E, letnik 1987, rdeče barve, reg. do avgusta. ©41- 037 2264 GOLF 1,3, letnik 1986, UNO FIRE I. 86, VISA I. 85, CITROEN AX I. 88, LADA KARAVAN I. 88, R 4 I. 88, prodam. ©331-214, 323-298 2255 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, zelo lepo ohranjen, prodam. ©78-928, 77-760 2258 Prodam JUGO 45 E, dobro ohranjen, ran.-rlfv.J"nc--------~"22S9 R 5 CAMPUS, letnik 8/90, prodam. ©421-221 2155 Prodam R 21 1,7, letnik 1988, dodatno opremljen, možnost tudi na kredit. Gradnikova 64, Radovljica, ©712-752 2260 Prodam FIČOTA, letnik 1984, registriran do 25.10.95, cena ugodna. Tomo, Groharjevo n. 5, Šk. Loka 2267 Prodam dobro ohranjen DAIHATSU 1,6 I APLAUSE, letnik november 90, 40.000 km, bele barve. ©331-393 2269 Prodam FORD ESCORT 1,4 CL, letnik 1994, 3 v, ugodno. ©874-433 2270 LADO SAMARO 1300 bela, 5 prestav, vrat, prodam. ©53-204, 51-674 2271 AVOODPAD VULKANIZERSTVO SUŠNIK - proda: PEUGEOT 404, I. 74, VVARTBURG 353 limuzina, letnik 1982, reg. na novo. HROŠČ I. 74, reg. do maja, motor od hrošča 1300 ccm in razne rabljene dele. ©53-298 2272 PASATT 1.8, bencinar, modre barve, letnik 1992, ugodno prodam. ©224-245 2275 ŠKODO FAVORIT GLX 135, letnik 1993, prevoženih 31800 km, zelene barve, katalizator, reg. do 7/95, cena po dogovoru. ©621-007 22/6 Prodam JUGO 45 KORAL, 12/88, reg. do 12/95, dobro ohranjen, prvi lastnik. ©332-660 2277 Prodam dobro ohranjen JUGO KORAL 45, letnik 1990. ©213-939 UNO 45 S FIRE, letnik 1990, reg. do 8/95, lepo ohranjen, prodam. ©45- 532 2285 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, 87000 km. ©736-746 2293 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, cena 2500 DEM. Pergar Bojan, Mlakarjeva 38, Šenčur 2297 Prodam Z 101 mediteran 1100, letnik 1981. ©59-084 2298 Prodam Z 101 GT, letnik 1985. ©211-642 2300 Prodam GOLF serija 2, letnik 1985, turbo diesel. ©712-169 2303 Prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1988. Krč, Jezerska c. 92/A, Kranj 2304 Prodam JUGO 45, letnik november 1987. Ogled v soboto popoldan ali v nedeljo. Povalej Frida, Podljubelj 29, Tržič 2308 Prodam OPEL KADETT. letnik 1977, 165000 km. ©718-354 2310 Prodam OPEL KADETT 1.4, letnik 1990, prevoženih 68000 km. ©725-845, popoldan 2311 Prodam MOTOR KAVVASAKI CO-PER EN 500 z veliko dodatne opreme, star pol leta, avto RENAULT EXPRES diesel 1600 furgon, letnik 1991, in hladilno VITRINO za pecivo, rabljeno pol leta, zelo ugodno. ©46-502,43-320 2320 OPEL KADETT S 1.3, letnik 1985, prvi lastnik, prodam. Golnik 2, Mali 2322 R 4 GTL, letnik 1986. lepo ohranjen, z avto radiom, prodam za 2450 DEM. ©50-826 2329 FORD SIERA 2.0 I, letnik 1990, poceni prodam. Šlibar Boštjan, Zgo-ša 15, Begunje, ©0609/622-5392336 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1988, reg. do 18.10.1995. ©401-260 2341 Prodam OPEL KADETT, letnik 1983, dodatno opremeljen z ALU platišči, cena po dogovoru. ©58-497 2454 Prodam YUGO SKALA letnik 1987, reg. celo leto. Rozman, Mežanova 4, Cerklje 2451 Prodam VW HROŠČ letnik 1974, obnovljen. Đ 224-614 2466 AX TRE letnik 1987, bele barve, ohranjen, prodam za 6.600 DEM ali zamenjam. © 47-628 2473 Prodam Z 750, letnik 1979, dobro ohranjen in registriran. ©061/841- 272 2343 VW VENTO 1.8 CL, letnik 1992 in avtodvigalo 4 steberno, prodam. ©58-389 2344 Prodam ohranjen FORD ESKORD 1300 CL, moder, letnik 1988. 73000 km. ©242-383 2346 iyB4 m prikolico. ©215-651 2349 SALON GOSTINSKE OPREME 5 TRAPE Janeza Finžgarja 5, JESENICE, tel.:064/83-389 PONUDBA TEDNA: blagajna za gostinstvo in trgovino velika izbira drobnega inventarja, kozarcev in prtov .51.920 sit Zapoge 40, 61217 VODICE, SLOVENIJA telefon: (061) 82 35 85, 82 40 96, telefax: (061) 82 41 58 PREMOG Polos trgovina s premogom vam po vašem naročilu dostavi na dom vse vrste domačega premoga, uvoženi češki premog, madžarske brikete, lesne brikate, premog pakiran v vreče in bukova drva. Hitra dostava. Plačilo na več čekov. Tel.: 061-823-585, 061-824-096 CITROEN AX 11 TRE, letnik 1988, 72000 km, 5 v. B621-467 2351 JUGO 55. letnik 1988, reg 25.5.95, cena 3400 DEM. ©714-311 2363 Prodam Z 101 LUX, reg. 14.3.95, cena 900 DEM. Dimitrievski Zoran, Posavec 9, Podnart, oaled popoldan 2364 Komisijska prodaja rabljenih vozil RUBIN KOKRICA ©225-151 2373 Prodam JUGO KORAL 55, 7/89. ©421-448 2375 Prodam FIAT TIPO 1.4 DGT SX, letnik 1990, odlično ohranjen. ©45-114 2377 Prodam R 18 TU, letnik 1984, reg. do 2/96. ©802-624 2378 R 4, letnik 1991, prodam. ©47-587 2380 Prodam OPEL ASCONO C, prva reg. 84, z novim motorjem, prevoženih 85000 km, rjave barve, 1.6 diesel. lepo ohranjena, garažirana, cena po dogovoru. ©741-161 2385 R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeče barve, s tremi vrati, registriran do januarja 96, prodam za 9800 DEM. ©801-020 2389 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 Prodam GOLF GTI dobro ohranjen, letnik 1982, veliko dodatne opreme, črne barve ali menjam za manjše vozilo. ©242-426 2396 Prodam naslednja vozila: R 5, letnik 1992, CLIO letnik 1993, OPEL OME-GA KARAVAN I. 1989, CITROEN BX I. 1991, RENAULT 11,1. 88. Možnost kredita, možno staro za staro. ©325-981 2410 N0V0I AVT0VLEKA IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL CORSA, ASTRA, VECTRA NOVA OMEGA MODELI 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI ^PErcORSA~že^od~~ 18.500 DEM OPEL ASRA1.4 GL 82 KS/94 22.000 DEM MODELI IN LETNIKI 95 FIESTA NAVY 1.3 i 19.500 DEM CAYMAN BLUE 1.3 i 21.000 DEM MONDEO 1.8 GLX ( klima, 5V) 36.900 DEM VRBA, d.o.o. STRUŽEVO 4, KRANJ, TEL: 064/211-090 Prodam Z 750 letnik 1985, 60.000 km. © 632-405 2474 GOLF diesel, letnik 1987, rdeče barve, reg. celo leto, dodatno opremljen, ugodno prodam. © 329- 061 2476 JUGO KORAL 55, letnik 1989, 5 prestav, maksiko modre barve, ze4lo lepo ohranjen, prodam. ©242-822 2415 Prodam SUBARU LEONE 1.8 GL 4 WD, reg. celo leto, letnik 1985. ©714-849 2416 Prodam JUGO 45, letnik 12/89 odlično ohranjen za 3800 DEM. ©51-419_2417 GOLF JXD, letnik 1989, GOLF JX bencin, letnik 1989, prodamo. ODKUP PRODAJA IN PREPISI VOZIL. MINEX,d.o.o., ©212-073_24jm Z 101, letnik 12/86, reg. celo leto, prodam. ©332-178 2422 /7\ RENAULT Srečo REHBERGER ^kmj Racovnik 26,Železniki yM tel.: 064/66 384 MOSERVIS-TRGOVJIM pooblaščeni RENAULT servis prodaja originalnih rezervnih delov MT0SAL0N PRODAJA NOVIH VOZIL RENAULT menjava staro za novo odkup-prodaja rabljenih vozil PRODAJA NA KREDIT ALI LEASING Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 1990. ©403-172 2433 Prodam KATRO, letnik 1987. »46- 684 2435 Prodam Z 101, letnik 1979. ©802- 119 2436 GOLF GTI, 16 v, letnik 1987, prodam. ©82-033 2437 Prodam Z 101 komfort, letnik 1980, poceni. ©325-862 243« Prodam Z 750, starejši letnik, reg. do 5/95, odlično ohranjen, poceni. ©325-769 2439 MAZDO 323 F 1.6, letnik 1990, barva bela, vsa oprema, prodam. ©49-529 AUTO KRAINER ^CELOVEC, Vblkenmaikterstr /fl4 _ Qg) TEL 0043-463-38330 Cjff? Prodam GOLF JXD letnik 1985 in Golf 1.3 letnik 1981. © 712-355 2478 GOLF letnik 1978, reg. do 10/1995, zelo ohranjen, prodam za cca 2.100 DEM. © 225-733 2485 Prodam FIAT 126 P letnik 1988, reg. do 5/1995, dobro ohranjen, za 1.600 DEM. © 741-418 vsak dan 248e Prodam R 5 letnik 1990. © 245-100 2489 GOLF CL diesel, letnik 1991, rdeč, 5 prestav, 3 vrata, prodam za 14.500 DEM. © 331-852 popoldne 2513 Prodam FIAT 128 šport, reg. celo leto. © 58-347 od 17. do 18. ure 2514 AUTOBIANCHI ABARTH 70, letnik 1988, prodam. © 332-178 2517 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. ©325-98 1 28645 VII. stop. izobrazbe, dipl. ing. elektrotehnične smeri, smer -šibni tok - telekomunikacije z izkušnjami pri projektiranju in gradnji telekomunikacijskih naprav, dobi REDNO ZAPOSLITEV. Informacije v večernih urah ©325-452 1871 BISTRO DAMA, Nikola Tesla 1, zaposli dekle v strežbi. Pisno ali osebno na ©331-206 1955 Redno zaposlimo ŠOFERJA - KOMERCIALISTA in PRODAJALKO lahko tudi mlajšo upokojenko. Šifra: PLANINA 2088 V Kranju redno zaposlimo KNJIGO-VODKINJO s polnim delovnim časom. Šifra: KONTO 2112 PIZZERIJA ŠPELA išče picopeka, lahko tudi za priučitev. ©50-2672U5 Iščem delavca za pomoč pri popravilu koles. ©715-356 2121 Takoj zaposlim KV MIZARJA. Mizarstvo Stare, ©312-405 2138 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. ©0609-620-475, 064/ 634-064, 56-105 2149 PEVKO ali pevca, ki igra svnthesizer, kitarista, pevca basista za sestav tria. ©731-015 2175 MLAJŠI DIPLOMIRANI PRAVNIKI! Nudimo zaposlitev na zanimivih pravnih poslih z možnostjo opravljanja pravosodnega izpita. Šifra: DIPL. PRAVNIK 2176 ZAPOSLITVE S prodajo tujega jezika za predšolske in šolske otroke dosegamo nadpovprečne zaslužke (minimalno 1500 DEM) v kar se imate možnost prepričati. Delo poteka med tednom. ©325-728_1367 STROJNIK težke gradbene mehanizacije do 35 let, z izkušnjami na /LHijOsiaef.-■ AfG^6n.HX rinfri redno urah laso ^331-339 DOSTAVA PIZZ DO 23. URE VSAK DAN ORBITA agencija za delo za svoje naročnike IŠČEMO: - prevajalca AN, FR, NE (Ljubljana) - več kovinarjev (ključavničar, Tičar) - KV kuharice - varnostnega inženirja Tel.: 47-574, 47-575 dopoldan V okolici Radovljice redno zaposlimo RAČUNOVODJO za vodenje podjetja in obrti Šifra: TAKOJ Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. © 53- 48 8 2484 Iščem ŠIVILJO. © 738-065 2516 ŽIVALI Stalno ali honorarno zaposlim ŠIVILJO z delovno prakso. Šifra: RADOVLJICA 2353 Zaposlimo trgovca na stojnici v sezoni. ©738-113, Brezje 235/ Smo zastopniki za nemško firmo v Sloveniji z najmoderneje razvitim sistemom NETVVORK MARKETINGA. Ste kreativni? Potem koristite to možnost in bodite prvi na Gorenjskem. ©062/688-266 Igor, samo v petek 2374 Redno zaposlitev dobi ŠOFER za vlačilca, C,D,E kategorije. Šifra: VLAČILEC 2383 Zaposlim NATAKARICO za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Vse pismene prošnje z navedeno izobrazbo, delovnimi izkušnjami in življenjepisom sprejemamo do 15. februarja 1995. Gostilna Rupa, Sr. vas 87, Srednja vas v Bohinju, tel.: 723-401. SK d.o.o. redno zaposli 5 komercialnih zastopnikov. ©76-622, od 17. do 20. ure 2203 MIZARJA ali priučenega delavca s prakso za delo v lakirnici zaposlim TAKOJ. ©061/612-246 2207 Zaposlim redno ali honorarno ŠOFERJA C kat. za vožnjo po Sloveniji. ©064/211-912 2208 Privlačno in urejeno žensko do 35 let zaposlimo v pizzeriji v Suhadolah pri Mengšu. ©061/738-660 2211 TRGOVKO zaposlimo, deljen delovni čas. ©43-234, 0609/613-358 2212 Takoj zaposlim KV AVTOLIČARJA. Draksler, Zasavska 36 b, ©332-303 2218 _ MIZARJA s prakso v izdelovanju opreme, zaposlim. Mizarstvo Mali, Tupaliče 58, Preddvor, ©45-096 2226 Italijansko podjetje išče za področje marketinga več sodelavcev iz cele Slovenije. Informacije od 15. ure dalje na ©064/82 897 2229 Vam plača ni dovolj, imate nekaj prostega časa in voljo do dela?! Pokličite 064/874-220 2230 Mlajša upokojenka išče delo v pizzeriji ali gostilni. © 41-641 2248 Si želite izboljšati gmotno stanje, pa nimate možnosti? Nudimo HONORARNO DELO - dobra provizija ©65-773, po 17. uri 2251 Grem pospravljat dopoldan - Kranj. ©218-607 2287 Za redno delo DZS zaposlim omejeno število potnikov, starih od 20-35 let. ©331-445 2289 Pomoč v gospodinjstvu za likanje in pospravljanje 1x tedensko, iščemo. ©211-048 2301 Za delo potrebujemo tri nove sodelavce. Nudimo redno zaposlitev. Inf. v sredo, četrtek in nedeljo ©57-792 2306 Iščemo MONTERJA za centralno ogrevanje. © in fax: 328-685, Pov- **-_... r--:- 07 v,„nj 2314 NATAKARICO lahko priučeno zaposlim ob vikendih v bifeju poleg Kranja. ©061/442-894 ali 064/421- 057 2318 KAVA BAR v Kranju honorarno zaposli dekle v strežbi. ©329-170 2331 Iščemo natakarje in natakarice za redno in občasno delo. Informacije na ©222-172, po 18. uri in na ©213-519, ves dan 2333 Redno zaposlimo dve PRODAJALKI za prodajo ženske konfekcije. Pogoj: trgovska šola in delovne izkušnje. BERNIK, d.o.o., Gregorčičeva 8, Kranj 2338 Redno zaposlim dekle za delo v bifeju. ©213-535 2407 Iščemo simpatično dekle za delo v gostinskem lokalu v Šk. Loki, za čas od 12 do 18. ure. ©620-764 2409 Novo ustanovjeno podjetje išče uvoznika ali podjetje za zastopanje ali prodajo vaših artikov. Samo pisne ponudbe Šifra: USPEH_24is Iščem mlado dekle za delo v strežbi. ©802-173 2431 Iščemo naslednje delavce kovinske stroke: rezkalce, orodjarje in stru-garje. Šifra: GORENJSKA_2432 EKONOMISTKO s srednjo ali višjo izobrazbo za delo v računovodstvu, zaposlim. ©47-620, zvečer 2449 Zaposlimo KV ali PK zidarje in NK gradbene delavce. STRATOŠ, d.o.o., ©736-435, po 18. uri 2455 Takoj zaposlimo PICOPEKA z izkušnjami. © 41-222 2463 Potrebujem BRUSILCA za okroglo brušenje. MarkiČ, Glavna c. 38, Naklo 2469_ Zaposlimo AVTOMEHANIKA ali delavc za delo na avtoodpadu. © 422-221_2470 Honorarno zaposlimo ZASTOPNIKA za direktno prodajo. © 58-152 2471 PIZZERIJA ORLI redno zaposli simpatično DEKLE za delo v strežbi. B 327-853 ali osebno v pizzeriji Zaposlimo AVTOKLEPARJA in AVTOLIČARJA. © 45-043 2475 ČRNI PRINAŠALCI rodovniški psički za oddajo v marcu. Informacije in rezervacije ©242-242 2189 Kupim TELIČKA simentalca teden dni starega. ©65-342 2201 Prodam BIKCA simentalca, težkega cca 130 kg. ©66-810 2206 Prodam PAPIGE nimfe in cvetlični ter smrekov MED. ©695-147 2221 Prodam 9 mesecev stare KOKOŠI. Pavlin, Temniška 19, Naklo, ©48- 72 5 2242 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. Trboje 31 2274 KRAVO simentalko, četrič brejo 6 mesecev, prodam ali menjam za jalovo goved. Papler, Žirovnica 52 Prodam PRAŠIČE težke 150 kg in svinjo težko 250 kg. Žabnica 37 2284 KUNCE KRIŽANCE (francoski ovnač - nemški lisec), mladiče, poceni prodam. ©45-532 2286 Prodam TELETA simentalca, starega 10 dni. Žabnica 57, ©310-268 2305 Prodam 3 PUJSKE 25 kg in enega PRAŠIČA 120 kg težkega. »736- 690 2309 Oddam dva meseca starega PSA MEŠANČKA. »421-043_2319 Prodam polovico KRAVE. »64-011 Zamenjam za manjšega ali prodam MRKAČA za pleme 8 mesecev, zaradi sorodstva. »57-234 2337 Kupim KRAVO simentalko z mlekom. »731-280 2368 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. »622-956 2370 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. »65-411 ali 65-565 2381 Prodam PUJSKE težke 30-45 kg in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje 2382 Sprejemamo naročila za ENODNEVNO PERUTNINO in 6-tedenske PURANE Stalno v zalogi nesnice Trgovina DOMAČIJA, Globoko 2/a, Radovljica, tel.: 738-037. 1 Oddam ČRNEGA PUDLJA, starega 3 mesece. »241-046 23»' Ugodno prodam enoletne KOKOŠI Visoko 5 Prodam novo KLETKO za ti kokoši. Cena po dogovoru. ©4/' 452 Prodam BIKCA težkega 120 kg. Z$ Brnik 54 239> Prodam 8 mesecev brejo TELICO i' A kontrole. ©46-370 240> Prodam polovico mesa od bik* ©312-355 2^ Prodam JALOVO KRAVO za zakol-Sp. IBitnje 21, ©311 -964 24j Prodam bikca starega 6 tedno^ Britof 314 242' Menjam mlado jalovo KRAVO J mentalko za visoko brejo telic0 simentalko. ©061/824-156 tj Prodam brejo KRAVO in OVC^ ©45-368_2^ PRAŠIČA za zakol 150 kg težkejj doma krmljenega, možni dve polov ci, prodam. ©49-529_2^ Prodam TELIČKO simentalko, sta^ dva meseca, za nadaljno rejo * zakol. ©061/824-112_m Prodam KOBILO tri leta star« Lipicanko. Zgoša 5 a, Begunje 2*> Prodam TELETA simentalca li nadaljno rejo. © 46-133 Prodam JAGNETA za rejo ali zal«"1 © 45-331_m Prodam PRAŠIČE 200 kg in pujM za rejo do 20 do 25 kg. © 422-56* KO UGASNE ŽIVUENJč JOTI KRISTAN, d.o.o. Gorenjska pogrebna družba, tel.:0641733-765 in 328-373 POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO. NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO 24 UR NA DAN ZAHVALA 5. februarja se izteka 40 dni od boleče izgube dragega sina, moža in očeta LAZARJA MADŽGALJA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu SAVA KRANJ za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI: žena in sinova ZAHVALA Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Ko je končala svojo življenjsko pot naša draga žena, mami, babica, sestra in teta AN^CA KRESE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do groba, )l. darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Presetnik0^ iz bolnišnice Petra Držaja za dolgoletno zdravljenje, dr. Hribcrniku iz Preddvora za vS pomoč, int. odd. 500 in intenzivnega odd. bolnišnice Golnik. Hvala sorodnikom, znanc^ in prijateljem, sovaščanom, posebej g. Roziki za besede slovesa, nekdanjim sodelavkaj Pletenine. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep poslovilni obred, pevcem iz Predose'J' trobentaču in podjetju Navček za vso organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. VSI NJENI Potoče, Ljubljana, Škofljica, Pijava Gorica, Novo mesto Petek, 3. februarja 1995 ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS zakol 241. ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mami, sestra, babica, prababica in tašča ANGELA KOZJEK roj. Pušar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji poklonili toliko lepega cvetja in sveč in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Tatjani Primožič za njeno skrb, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču. Žalujoči: hči Geli z družino, sin Franci z družino in ostalo sorodstvo Kranj, 30. januarja 1995 V SPOMIN Če bi solza govorila, ne bi krila te gomila! 2. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga MARIJA SREBERNJAK iz Stražišča Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. VSI NJENI Stražišče, februar 1995 ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta CECILIJA KERN Pevčeva mama iz Dvorij iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem, znancem, tudi dobrim sosedom - posebej Anškuleževim, sodelavcem podjetja Stikala, pevcem iz Naklega, praporščaku, zvonarjem, g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebniku Francu Jeriču. VSI NJENI Dvorje, januar 1995 ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od naše mame FRANČIŠKE KERN rojene Remic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, prelepo cvetje in sveče ter spremstvo v zadnji dom. Zahvaljujemo se dr. Rupnikovi, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in sestram intenzivne nege K.C. Torokalne kirurgije za vso skrb v času njene bolezni. Hvala g. župniku za pogrebni obred, ter pevcem za zapete pesmi. ŽALUJOČI VSI NJENI OSMRTNICA V 87. letu starosti je umrl naš dragi ata ANTON UMEK Večnemu počitku ga bomo pospremili danes, v petek, 3. februarja 1995, °b 15.30 uri na pokopališče v Tržiču. Na dan pogreba bo žara od 10. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: žena Otilija, sin Tone in hči Breda z družinami ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel.... Ob nenadni, nepojasnjeni in mnogo prezgodnji izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in nečaka NIKA JENSTERLA 10.3.1974 - 23.1.1995 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter za vse besede sočutja in iskrenega sožalja. Globoko pretreseni smo še posebej hvaležni za pomoč pri iskanju Nika. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila MARJANA EKAR sodnica Cenjeno in priljubljeno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu! OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, OKRAJNA SODIŠČA V KRANJU, NA JESENICAH, V RADOVLJICI IN ŠKOFJI LOKI V SPOMIN Vedno znova, ko se jutro budi, se nanj zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ker tebe med svojimi več ni. Naš dom je prazen vsak dan, vendar v naših srcih živel boš z nami vekomaj. 4. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, atek in dedek IGNAC SAJOVIC Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Podbrezje, 4. februarja 1995 V SPOMIN Ko bi koga solze obudile, tebe črna zemlja ne bi krila, bi kakor potok lile, da bi tebe sine obudile. JOŽE MALENŠEK 1. februarja je minilo žalostno leto, odkar si nas moral zapustiti. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoča mami in brat z družino Sodišča po novem K sodniku nič več kar tako in kadarkoli Na okrožnem sodišču v Kranju in večini okrajnih sodišč manjka sodnikov, kar se kaže v naraščanju števila nerešenih zadev. Težave tudi s prostori. Kranj, 3. februarja - Z novim letom je bila na osnovi nove pravosodne zakonodaje zakoličena reorganizacija sodišč. V Kranju je namesto temeljnega sodišča zdaj okrožno sodišče z novimi pristojnostmi, prejšnje enote temeljnega sodišča v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah pa so nadomestila okrajna sodišča. Temeljno sodišče Kranj je v novo leto stopilo z okroglo 20 tisoč nerešenimi zadevami. Številka je ogromna, vendar ima tehtno opravičilo: premalo sodnikov. Predstojnica okrajnega sodišča na Jesenicah je prejšnja vodja enote, sodnica Maja Kostajnšek, v.d., predstojnika okrajnega sodišča v Radovljici je Majda Urh, v. d., okrajnega sodišča Kranj Marija Bešter, na čelu okrajnega sodišča Škofja Loka pa ostaja sodnica Nevenka Krelj. V.d. predsednika okrožnega sodišča Kranj je sodnik Anton Šubic. Zasedenost sodniških mest je na večini rednih sodišč na Gorenjskem pomanjkljiva. Na Jesenicah imajo štiri sodnike, toliko je tudi sistemizir-anih mest, vendar pa se glede na število nerešenih zadev in pričakovane nove kaže potreba vsaj še po enem sodniku, in to že pred iztekom t.i. statističnega leta, ko naj bi se pokazala realna slika zmogljivosti sedanjih sodnikov. V Radovljici so od štirih sodniških mest zasedena tri, četrto bo v kratkem razpisano, v Škofji Loki so zasedena vsa tri mesta, najbolj katastrofalne pa so razmere na okrajnem sodišču v Kranju. Tu je od enajstih sodniških mest zasedenih le sedem, razpis za štiri sodnike bo prav tako v kratkem objavljen. Vendar pa na tem sodišču Podražitev avtobusnih prevozov Ljubljana, 1. februarja - Od prevčerajšnjim ie svoje prevoze podražilo kar precej slovenskih avtobusnih podjetij. Tudi gorenjski štirje pevozniki niso izjema. Vozne karte so v povprečju dražje za 5,8 odstotka, tako da morate po novem za relacijo Kranj-Ljubljana namesto 250 odšteti 260 tolarjev. Na Združenju za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije so kot glavni razlog podražitve navedli stroške tekočega vzdrževanja. Levji delež podražitve odtehta tekoča amortizacija, del predstavlja amortizacija vozil, nekaj pa so k novi ceni prispevali tudi stroški dela. Precejšen delež zastopanosti sprotne amortizacije pri podražitvi niti ne preseneča, saj le ta omogoča redno vzdrževanje vozil, plače prevoznikov pa tako ali tako ne dosegajo kolektivne pogodbe. • U. S. ugotavljajo, da se velikega števila nerešenih zadev (konec minulega leta 1278, od teh jih je samo 159 prešlo v pristojnost okrožnega sodišča) ter pričakovanih novih zadev ne bodo mogli sproti otresati niti ob polni zasedenosti, potrebovali bi vsaj še tri nove sodnike. V nasprotnem primeru se bo število nerešenih zadev še bolj kopičilo, toliko bolj, ker spremembe materialne in procesne zakonodaje ne obetajo hitrejših postopkov, torej učinkovitejšega sodstva, kar je cilj reorganizacije. Pri spremembah zakonodaje sodniki, žal, niso sodelovali (ali pa zelo zelo malo), gnev strank v postopkih pa bodo deležni prav oni. seveda ne bodo niti bistveno razbremenili, še manj nadomestili sodnikov. Štiri strokovne sodelavce bodo dobili na okrožnem sodišču, dva na okrajnem v Kranju, po enega pa na ostalih treh okrajnih sodiščih. Sodniki so na zadnji dan starega leta dobili poklon od svoje ministrice: sodniške toge. Toge so črne barve, morali bi jih ie nositi, vendar so slabo ukrojene in so jih veliko vrnili v popravilo. Vsi slovenski sodniki jih bodo oblekli hkrati, predvidoma sredi februarja ali najkasneje 1. marca. Toge bodo na sodišču nosili tudi državni tožilci in zagovorniki. Na okrožnem sodišču v Kranju je od 19 sodniških mest zasedenih 17, dve bosta razpisani, že zdaj pa sodniki dvomijo, da bodo želene okrepitve tudi zares deležni. Že na jesenski razpis treh mest za sodnike s trajnim mandatom sodišče ni dobilo niti ene prijave. Nekaj pomoči si na okrožnem in okrajnih sodiščih obetajo s sprejemom devetih strokovnih sodelavcev (štiriletno pripravništvo za sodniško funkcijo), ki pa Sodniki okrajnih sodišč sodijo v kazenskih zadevah na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, razen v t. i. tiskovnih tožbah, opravljajo preiskave za takšna kazniva dejanja, v civilnih zadevah odločajo v premoženjskih sporih, če vrednost spornega zahtevka ne presega dveh milijonov tolarjev, v civilnih sporih zaradi motenja posesti, služnosti ali realnih bremen, sporih iz najemnih ali zakupnih razmerij ter sporih o zakonitem preživljanju, če se srečujejo ločeno od zakonskih sporov oziroma sporov o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva, sodijo tudi v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, vodijo zemljiško knjigo, opravljajo izvršbo in sodijo v izvršilnih zadevah. Prostorske zagate sodišč V.d. predsednika okrožnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic, pravijo, da se vsa sodišča na Gorenjskem otepajo tudi s prostorskimi težavami. V Kranju je hiša pravice (mimogrede: na njej so že table z novimi imeni sodišč) kljub izselitvi državnega tožilstva pretesna. Rešitev, ki jo zagovarjata obe strani in ima podporo tudi v pravosodnem ministrstvu, je Umor ali ne? V ponedeljek začetek sojenja Kranj, 3. februarja - V ponedeljek se bo pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Kranju začelo sojenje 27-letnemu Primožu Koširju z Milj pri Kranju, obtoženemu kaznivega dejanja umora. Primož Košir, ki je v priporu od srede septembra lani, naj bi 4. avgusta pozno zvečer med plavanjem v Blejskem jezeru utopil svojo 24-letno ženo Matejo. Obtoženec dejanje zanika. • H. J. mmm mmm sosii mm Izdelujemo BARVNE KOPIJE do formata B 0! K4RUM PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA KRANJ d.0.0., GREGORČIČEVA 6, TEL: 064/213-162, FAX: 213-162 CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. obvešča, da bosta Likozarjeva in Žanova cesta v Kranju zaprti za ves promet od 6. 2.1995 do 31.3.1995, zaradi izvedbe kanalizacije na obeh cestah, ki je v sklopu rekonstrukcije ceste Staneta Žagarja. Obvoz za lokalni promet bo potekal po Oprešnikovi in Ručigajevi cesti. Prav tako bo delni avtobusni promet potekal po Ručigajevi cesti samo v smeri proti centru mesta. izselitev delovnega in socialnega sodišča. Škofjeloško sodišče domuje v zanj neprimerni stanovanjski hiši, ki je v denacionalizacijskem postopku, jeseniška zgradba pa je tudi po izjavi pravosodne ministrice Mete Zupančič daleč najslabša v Sloveniji. Rešitev je načrtovana za letos. Kolikor toliko normalni delovni pogoji so edino na radovljiškem sodišču, kjer pa bi seveda tudi našli kakšno pripombo. Delavnik od osmih do štirih Čeprav v Uradnem listu še ni bil objavljen, se na sodiščih že od novega leta naprej drže novega sodnega reda. Ta prinaša enoten delovni čas za vsa slovenska sodišča, in sicer od 8. do 16. ure vsak delavnik. Zaposleni ugotavljajo, da je tak delovni čas neusklajen z načinom življenja. Nobeno sodišče na Gorenjskem nima organizirane tople prehrane, težave so z varstvom otrok, s prevozi ipd. Po novem sodniki niso več vsak hip na voljo strankam, te jih poslej lahko vidijo in slišijo samo na obravnavah in narokih oziroma s sodniki pismeno komunicirajo. Novost prinaša v delo sodnikov prepotreben mir, ne nazadnje je tudi korak k večjemu ugledu in avtoriteti sodnikov. Uradne ure za nevabljene stranke so trikrat na teden pri vpisničarki. Telefonskih informacij strankam o postopkih sodišče ne daje. Nekaj več ohlapnosti je le pri vodenju javnih knjig, to je sodnega registra na okrožnem in zemljiške knjige na okrajnih sodiščih. Sodišča so za stranke odprta vseh pet dni v tednu, vendar v omejenih urah. • H. Jelovčan Vsak teden srečna družina več v Zreb določil gospo Marijo Zupan Kranj, 3. februarja - Selo 33 a, Vodice, je bil tokrat ^to naslov, ki je bil skritna srednjih straneh torkov ego Gorenjskega glasa. Srečna lastnica nagrade v vrednosti 20.000 tolarjev je tokrat postala prijazna gospa Marijo Zupan, ki nas je že v torek poklicala po telefonu in nam sporočila, da stanuje na tem naslovu. Povedala nam je tudi, da sicer ni naročena na naš časopis, in da jo je o objavi njenega naslova obvestila gospa Ivanka iz Vtika, ki bi se ji ob tej priložnosti rada iz srca zahvalila. Hvaležna je tudi ostalim, ki so jo nato še klicali, posebej pa nam je tudi naročila, naj pozdravimo tudi vse bralce in naročniki Gorenjskega glasa. Prijazni gospe Mariji čestitamo ob zanjo srečnem žrebu in pripričani smo, da bo od seda} naprej Gorenjski glas kupovala še pogosteje, kot doslej. DO bo vsekakor kupila današnjega, nam je seveda vesela nasmejana že obljubila. • L. Čolnar, K. Stroj Smrt v gorah Bohinj - Včeraj dopoldne so bohinjski gorski reševalci in vojaki iz učnega centra na Pokljuki prepeljali v dolino truplo 30-Ietnega N. T. iz Ljubljane, ki seje ponesrečil na Velikem Draskem vrhu. N. T. je odšel od doma v sredo okrog enajstih dopoldne in dejal, da se bo vrnil proti večeru. Avto je parkiral na Rudnem polju, od koder je šel peš prek ViŠevnika proti Draškemu vrhu. Ker ga ni bilo domov, so bohinjskih gorski sreševal-ci s sodelovanjem dveh vojakov s Pokljuke ob enajstih zvečer odšli na reševanje. Ob štirih zjutraj so na Velikem Draškem vrhu našli smučarske palice ter poledenelo mesto, od koder je N. T. zdrsnil v prepad. Ker je bilo pretemno in zato prenevarno, da bi krenili ponj, so počakali svit. Spustili so se po sledi zdrsa in N. T. našli mrtvega okrog 350 metrov niže na t.i. Jezercih. • H. J. 486/40 ie od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! T-:.'F»x: 064/ 22 10 4« Streha in smetišče Medvode, 3. februarja - PA oblikovanju občinskega pro; računa občine Medvode bf morali upoštevati, da je streha na telovadnici šole potrebna celovite obnove, kef pušča. Čeprav je bilo pri tej razlagi Članice občinskega sveta na nasprotni strant slišati pripombo, kot da Z3' deva ni v njihovem progra; mu, sc bodo člani sveta pf| oblikovanju proračuna najbi* vseeno morali glede teg* opredeliti in tudi odločati Ker pa odločanje o denarju za družbene dejavnosti »" komunalo v občinskem pto-računu ne bo najlažja stvar, velja kot resno tudi napotilo-da komisije za komunali vprašanja v krajevnih skup; nostih začnejo pripravljat' potrebe oziroma predloge. Enostavna, kot bi lahk" sklepali iz mnenja, naj # krajani Drage najprej opred*' lijo za občino Medvode, / najbrž tudi ni problemati*4 glede smetišča. Na seji jc bij0 slišati, da v Dragi zbiraj0 podpise, da se smetišče tem območju zapre. * A. ( PTFE (teflonsk ZAŠČITA MOTORJ& Vertigo d.o.o., Škofja U£^ Spoštovanim naročnicam in cenjenim naročnikom Gorenjskega glas& 0 plačilu naročnine za celo leto V začetku prejšnjega meseca smo Vas povabili, da razmislite o naši ponudbi za plačilo naročnine Gorenjskega glasa za celo leto 1995 tako, da Vam naročnino obračunano le v dveh obrokih po 3.600 tolarjev v februarju in marcu 1995. Obenem smo posebej poudarili (ker je bila takšna možnost dana že minuli dve leti), da bomo avtomatično v tak obračun vključili vse naročnice in naročnike, ki ste že tudi lani Želeli celoletni obračun naročnine v dveh obrokih. Hkrati smo povabili vse, ki bi tudi želeli tak način plačila, pa ste doslej prejemali obračune po trimesečjih. In na naše povabilo je bilo zelo veliko telefonskih klicev; vsem, ki ste se letos prvič odločili za tako obliko plačila, se iskreno zahvaljuj*' mo. Obljubo, da bo na plačilo celoleffl* naročnine vezanih kar precej Glasovi ugodnosti (npr. pri izletih), bomo izpoln1'1 postopno preko celega leta. Morda je takšna ponudba zanimiva tu& za Vas, ki se doslej za celoletno naročnici. Gorenjskega glasa (2 x 3.600 SIT 'f februarju in marcu za vseh 12 mesecev * za 103 številke čaasopisa + 12 AS-ovi letopis) Še niste odločili. Če želite tudi V' tak način obračuna naročnine: le še dat*^ (petek) in v ponedeljek (6. februarja) r čas, da nam po telefonu 064/ 223-1U ' sporočite. • Gorenjski glas Kr: nel vej Le sp( zin siu ter kol P« Čas ga čih raj 1 vel na sm Ta ka tre uri vo na de z Mil iz l Krai Jtice Jate hč. ] Uoči bilo! »mi Wr9 J« t odp, ajo ki j, 2dra Poli, ?AkA. KAKŠE/v i£ Ti 201 NAŠ n0v< ZUVAN?l MINISTER Zo-RAW THALER. IZ ŠKofJC LOKE ? So ZA CoMANce INStU^t OCToVo VVet>£L ?oTt*t Cedili »TiRlO TERENSKI STimO RADIA KRANJ CERKLJE, 6. FEBRUARJA, OD 16. DO 18. URE!