yyt^UiUiUJIIIIIIIIIIIIIIIHHIIMIIIIHIll * •ll^X^'L ff\\ /f\| . lrlr * , ^ ^ If undelivered ratara to> y^L \ I WLMjrj/////jJ^^W^r/^'^f*^ I "GLASILO K. S. K. 1 1 |fl\//Z/t^/J^/«^ JEDNOTE" « 1 •117 St. Clair At*. '---I^mC Cleveland, o. j ; va^VvV1?^ T////T/^SKVSJlMCŠt^lŠlK-^MKim l-Ar^i | m w—\iHJj111/ m'M m"^^m M-wmm Tha larfaat Slovani an "^c--^—' I MM Weekly In the United Sta tea IV._^^gAVAVV^^^^^l i^rjflDL^t WmMWf of America. — .—vTv 7 R/^KWBkX^ 1 IriT—I K Sworn circulation 17,400 ^JfcgT . ^ * J R ■MMm^ [ If/r"^ laaued every Tueaday ^^ YcPcVy^^^T Lift! flpff K^Vl ^^^IV^^m Subscription rate: A w^^fc^y^^^wLfT*Aftfi^r'^ f^*^! \ ' ioliF^Bffi^fl^^^^^^""^**^^ Por members yearly „..$0.84 i j fšF^ VVj^Tjl^jžiFftl^iV N^Vtji nsfe-gy _ •• For nonmembers -----._$1.60 If-—^—iTj^^t^ Mlffl | pijr IP u Foreign Countries .......53.00 « VV-^CVU/^V IP l WW t 0 ____■ /vvTI^T^ rt^^flOT^w V^ H Telephone: Randolph 3Q12 J PS&» J ldne. Starišem, kakor tudi mlademu paru kličemo: Živeli! —Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Collinwoodu na/.nanja, da se bodo delile ulo-ge za prvo igro v letošnji sezoni. v sredo, dne 10. novembra zvečer, in sicer v cerkveni dvorani. Pri tej priliki se bo priredilo tudi nekak zabaven večer članstvu tega društva in prijateljem. Vse članstvo je na ta družaben sestanek prav prijazno vabljeno; prav gotovo se pa naj udeležijo tisti, katere veseli prevzeti kako ulogo za prihodnjo igro. —V predzadnji številki "Glasila" smo na prvi strani med elevelandskimi novicami poročali. da namerava društvo sv. Jožefa,, št. 169 v Collinwoodu prirediti svojo plesno vesdipo v Slovenskem Domu zadajo soboto tekočega meseca, oziroma dne 27. novembra. To naznanijo popravljamo danes v toliko, da se označena veselica Me bo vršila dne 27. novembra^ ampak v sredo večer, dne 24. novembra zvečer, to bo pred Zahvalnim dnevom. Ta dan bodo naši vrli Jožefovci zopet pokazali kaj znajo prirediti. V soboto 27. novembra priredi posebno plesno zabavo športni odsek označenega društva (St. Joseph Sports). —Cenjene čitatelje v našem Clevelandu in izven mesta opozarjamo na ponovni oglas največjega slovenskega denarnega podjetja v Ameriki, The North American Bank v Clevelandu, ki se priporoča za božične denarne pošiljatve v staro domovino. Spomnite se svojih dragih s kakim denarnim darilom, ker so v resnici pomoči potrebni. To vam bo jako točno in po ceni izvršila naša slovenska banka. —Ne prezrite velikega današnjega oglasa poznane tvrdke Anton Mervar, ako si boste izbrali za božične praznike kaj lepih gramofonskih plošč. Pred vsem vam priporočamo plošče znanega moškega kvarteta "Jadran" v New Yorku. Tako krasnih zborov ne čujete na nobenih drugih ploščah. Kdor hoče pa kaj veselega in poskočnega, ta naj pa naroči plošče našega domačega terceta Hojer Trio.. —Predzadnjo nedeljo, dne 31. oktobra zvečer se je po preteku dveh let in pol vršila v cerkvi sv. Vida zopet sv. birma, katero je podelil mil. škof Jos Schrembs. Vseh birmancev je bilo 589; dečkov 282, deklic pa 307. Vsled tega" je lahko sklepati, da je bila cerkev z birmanci in drugimi verniki docela zasedena. Birma je trajala od pol 8. do pol 10. ure; primeroma malo časa, to pa vsled tega, ker je šlo vse v najlepšem redu po vr- Na pomoč poplavljen-cem v Sloveniji. Proklamacija Dneva premirja. Washington. 3. novembra. — Predsednik Coolidge je izdal danes uradno proklamacijo, dn naj se dne 11. novembra t. 1 kot osmo obletnico premirja, proslavi na primeren način. To dan morajo biti vsa državna poslopja okrašena z zastavami. Zaeno predsednik opozarja ljudstvo, naj se ta dan v molitvi spominja za domovino padlih junakov in prosi Boga za ohranitev stalnega miru med svetovnimi narodi. Naše pno društvo v Kanadi. V današnjem uradnem naznanilu je razvidno, da se je ustanovilo v Timmins, Ont., Kanada novo društvo Marije Pomagaj z 10 člani. Kakor znano, ni imela - doslej naša Jed-nota v sosedni Kanadi še nobenega krajevnega društva, ker nismo imeli v pravilih tozadevne določbe, šele minula konvencija v Pit"Vsburghu jo je odobri- Ta korak moramo z veseljem pozdravljati. V Kanado se zadnji čas iz Jugoslavije naseljuje vedno več našega ljudstva; torej je ondi še veliko polje tudi za katoliška podporna društva. Upamo, da se bo število naših postojank v Kanadi sčasoma pomnožilo. Zasluga za ustanovitev gorinavedenega novega društva gre rojaku Marko Videtiču. Iskrene sobratske pozdrave našim Kanadčanom in mnogo uspeha! Delovanje Ameriškega Rdečega križa. Washingtaon, 5. novembra— Uradno se naznanja, da je Ameriški Rdeči križ v minulem fiskalnem letu izdal v razne dobrodelne svrhe $11,972,000. Ta svota prekaša za poldrugi milijon svoto minulega fiskalnega letoj Samo prizadetim vsled raznih katastrof se jfc darovalo okrog $3,500,000; ravno toliko pa tudi uboinim ameriškim veteranom. azovalec življenja in organiziranja Slovencev v Ameriki odkrito priznava, da je najzanesljivejša moč, ki druži naše ljudi. razkropljene med tujerodci širom prostrane Amerike, lastna župnija. Nobeno drugo skupno ognjišče ne daje tolikega poroštva za trdno združitev rojakov v eno skupnost, kakor ravno lastna cerkev. Dragi farani. te misli so itak že dolgo tudi vaše misli. Zato ste toliko hrepeneli po lastni župniji.' Tn pa zato, ker veste. da je mnogo naših dragih rojakov opustilo pot v cerkev in vrglo iz srca nadnaravno vero. ker niso imeli prilike za izvrševanje verskih dolžnosti v lastni cerkvi. Te privesti s pomočjo milosti božje nazaj k Bq-gu. tudi ta želja vas je gnala in vas žene na delo za svojo župnijo. Bog blagoslovi to ?a-še delo. Gotovo bo pa te vrstice bral tudi marsikdo, ki. ni z nami enih misli. Smejal se bo morda domišljavosti tistega, ki to piše. Toda. dragi moj, saj ni od naju odvisno, da določiva, kaj je prav in kaj ni. Nimaš ti sam odločevati, naj li vlada Bog nad teboj ali ne. Bog je nad teboj, pa ti hočeš ali nočeš. Resnica ni zato nič manj resnica. če jo mnogi taje in ji nasprotujejo. Istotako ni vseeno za tvojega dušnega pastirja, ali misli na zveličanje tvoje duše ali ne, dela za njtno zveličanje ali ne Hočeš nočeš — mora mislittTiar flhbil nič nadarjen po naravi, s to. mora delati za to. Nikakor si ni sam prilastil 'pravic nad tvojo dušo, temveč Bog je, ki mu je tvojo dušo izročil v varstvo in duhovno oskrbo. Zato ne sme in ne more drugače, nego da se trudi in dela take dolgo, dokler bo tudi tvoja duša na varnem v naročju tvojega Očeta, tvojega Boga. Cerkev je naravnost od Boga postavljena vodnica k Bogu. Za vse ljudi in za vse narode je postavljena. Kolikor je od nje odvisno, vedno skuša vsem svojim otrokom oznanjevati besede božjo v njihovem lastnem jeziku. Taka beseda je vse bolj domača, seže vse bolj v srce. In vera in življenje po veri ni samo stvar glave, stvar razuma, temveč ravnotako stvar srca. Slovenci v Detroitu ste gotovo, zmožni, vzdrževati lastno slovensko župnijo. Tega se zavedate sami in po tej zavednosti tudi ravnate. Bog z vami) Res je, da je lastna župnija samo sredstvo za dosego cilja, za izvrševanje postav božjih, a pravo slovensko srce vidi v tem tudi poseben cilj: moliti k Bogu v svojem jeziku v svoji cerkvi. To je lep, vzvišen cilj in vse kaže, da detroitski Slovenci niste več posebno daleč od njega. To nima pomena same '■a nadnaravno, duhovno življenje Slovencev, temveč nič manj naravno, zemeljsko. Ako torej kdo misli, da za svojo dušo ne potrebuje cerkve, ker mu je vera vanjo morda po nesreči v srcu ugasnila, naj bo naš prijatelj vsaj kot iskren Slovenec. Poleg tega naj pa ve, da vera nikakor ni samo stvar človekova, temveč tudi uspeh milosti, s katero deluje Bog v vsakem srcu. Kdo more reči, koliko src, ki danes vero v Boga odklanjajo, bo v teku časa premagala milost -— in takrat bo zavladalo v njih iskreno veselje nad lastno slovenske cerkvijo. Pri delu za lastno župnijo in] cerkev torej vsem dragim rojakom v Detroitu prisrčen pozdrav ! Župnik. IME NASE ŽUPNIJE. OZIRO MO NJEN PATRON Vsaka katoliška cerkev si iz bere, oziroma da izbrati patro-na ali zaščitnika v nebesiji, ka kor ga ima sv. krsta dalje tudi vsak katoliški kristijan. Saj potrebuje priprošnje v nebesih in posebnega varstva prav tako vsa krščanska občina, »kakor vsak njen posamezni član. Za to se vse cerkve poleg kraja kjer stoje, nazivljejo tudi po svojem nebeškem patronu. Naša nova fara in njena bodoča cerkev sta bili "krščeni ravno tekoči teden. Ime ji je izbral škof, kakor je navada na predlog župnika, ki se je poprej posvetoval s cerkvenim odborom. Sledeče predloge je poslal župnik v škofijo: Cerkev Kristusa Kralja — Christ King Church. Cerkev sv. Duha — Holy Ghost Church. Cerkev Marije Pomagaj — Blessed Virgin of Help. Cerkev sv. Janeza Vianeya — St. John Vianey Church. Te dni je prišel od škofa odgovor, ki se glasi, da je za našo župnijo izbran za patrona sv. •Janez Vianey. Naš nebeški zaščitnik, pozdravljen! Vzemi nas takoj ^ svoje posebno, mogočno var stvo! Kdo je, oziroma kdo je biJ sv. Janez Vianey? To je eden od najnovejših svetnikov, proglašen, kanonizi-ran, šele lansko leto, ki je bilo. kakor znano, za Rim sveto leto. Z veliko slovesnostjo ga je sv Oče Pij XI. prištel med svetnike. Živel je v novejšem času ns Francoskem in umrl šele leta 1859. Bil je župnik v majhn župniji Ars, zato je dobro znan tudi pod imenom: arški župnik. Življenjepis njegov poroča, da toliko bolj poln duha božjega, da je čudovito vplival na vernike in nevernike, blizu in daleč. Tisoče je izpreobrnil ir pridobil za Kristusa. Toda več o njem bomo zvedeli pozneje izpred oltarja in iz tiskane besede. Zaenkrat le še to povdarimo, da je naš nebeški patron kot bivši župnik res kakor nalašč za patrona naše nove fare, ki jo gotovo čakajo še mnoge težave. On ne bo samo naš patron, on bo tudi naš župnik — skušnjo za to je izvrstno prestal. Pod takim vod stvom je naša župnija varna. Sv. Janez Vianey, prosi, pro si za nas! CERKVENO VODSTVO NO VE SLOVENSKE ŽUPNIJE V DETROITU A. Župnik. Ime prvega župnika je: Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M. Je frančiškan in je prišel iz znanega prvega slovenskega ameriškega samostana v Lemontu, 111. Doslej je misijonaril po raznih slovenskih naselbinah v Ameriki. Detroitski škof Rt. Rev. Mihael Gallagher pa ga je pooblastil na prošnjo tukajšnjih Slovencev samih, da organizira novo slovensko župnijo. To se je zgodilo dne 7. avgusta, -1926 Redovno predstojništvo je bile tem zadovoljno in ga je na svoji seji kmalu potem poslale Detroit. Dokler nimamo župnišča, stanuje župnik začasno na 662 Melbourne Ave. Tam ima za časno tudi svojo pisarno, office Telefonska številka se glasi Northway 3086 M. (Mr O'Brian). B. Cerkveni odbor. Takoj drugi dan po škofovem potrjenju je sklical župnik Slovence v Detroitu na zborovanje, da si izvolijo cerkveni odbor. Zbralo se jih je lepo število v cerkveni dvorani hrvatske cerkve sv. Jeronima. Po kratkem poročilu in razgovoru so se vr šile volitve, ki so prinesle ta uspeh, da se je sestavil cerkve ni odbor 13 mož,v katerih imena to: Mr. Steve Potočnik, 795P Richmond Ave. Mr. John Medved, 9513 Hoi-*nar Ave. Mr. John D. Judnič, 1697 Kendall Ave. Mr. Joe Elenič, 1444 Ferry Dark. Mr. Frank Pavlič, 196 Grand \ve. Mr. Peter Žunič, 139 Winona, Highland Park. Mr. John Prebelič, 6121 16th St. Mr. Mike Plaveč, 58 Buena Vista, Highland Park. Mr. George Kotze, 121 Winona, Highland Park. Mr. Jakob Kavčič, 319 Louise Ave., Highland Park. Mr. Paul K. Madronič, 1571 Kendall Ave. Mr. Karel Prazen, 962 Osborne Place. Mr. John Gosenca, 13565 Newbern Ave. Ta odbor je bil po izvolitvi predložen škofu in od njega potrjen dne 7. septembra, 1926. Imena naših najuglednejših mož, ki jih izkazuje ta imenik, jamčijo, da je skrb za napredek naše župnije do prihodnjega novega leta položena v varne in delavne roke. SLUŽBA BOŽJA ZA ^ SLOVENCE Nedeljska služba božja se vrst redno vsako nedeljo že od prve septemberske nedelje dalje. Ker nimamo še lastne strehe, se nam je posrečilo dobiti dosti primeren prostor za ta namen, namreč dvorano Kolumbovih vitezov na Woodward, blizu tam, kjer križa to cesto ulica Buena Vista, Highland Park. Številka na hiši je 12951 sicer je pa na hiši dosti viden napis Kolumbovcev. Oni so nam prepustili dvorano popolnoma brezplačno, za kar jim izrekamo vso zahvalo. Tu imamo torej sedaj vsako nedeljo sv. mašo a pridigo ob 8. uri. Za sedaj se služi samo ena sv. maša; kakor hitro se bo pa pokazala potreba ia dve maši, bomo skfišali izposlovat' dovoljenje še za drugo. Spovedovanje je vsako sobo to zvečer v cerkvi sv. Jeronima na Oakland-Melbourne, vsako nedeljo zjutraj pred mašo na Woodward, kjer je naša služb? božja. - Krščevanje vsako nedelje okoli 12. ure v hrvatski cerkvi sv. Jeronima na Oakland-Mel bourne. V tej cerkvi je tudi vsak de lavnik sv. maša ob 7. uri. ♦ CERKVENA DRUŠTVA A. Žensko društvo Dobrega Namena. To je prvo društvo, ki se je organiziralo v naši novi župni ji. Prav za prav je župnijo ce lo prehitelo. Že o priliki sv. misijona letošnjo pomlad so se žene zbrale na .sestanek, ustanovile društvo in si izvolile od bor. To društvo je prav za prav oltarno društvo (Altar Society). Toda ker takrat še ni bilo žup-ni je in ne oltarja, si je stavilo društvo širji namen; delovati na to, da se čimprej ustanovi lastna župnija in postavi lastni oltar. Odtod tudi ime društva. Društvo šteje okoli 30 članic in prav pridno deluje, zlasti odkar ima že popolnoma določen cilj delovanja: skrb za oltar. Kolekta od osebe do osebe je \ polnem teku, prvi piknik je zadovoljivo uspel, card partije pc hišah vržejo tudi po nekaj do larjev. Zato je tudi oltarček prav čeden in še v banki je ne kaj grošev za slabe čase. Pripominjamo, da nekaj čla nic zaostaja s potrebno dolžnostjo — plačevati redno mesečne članarino in prihajati vsak me sec na "meeting." Upamo, da bodo zamujeno lepo dopolnile. & Društvo Najsvetejšega Ime na — Holy Name Society. Tega društva, ki je nujno po trebno pri vsaki župniji, zaen krat še nimamo. Toda do nje- Lahko plačate več—toda ne dobite boljšega NE GLEDE na to, koliko plačate, nobena druga cigareta tako ne zadovolji kot prižgana Camel. Nobena ni tako dobra, tako skozi in skozi polna kakovosti. i Prvenstvo Camels traja že leta, kajti vsled zadovoljive prijetnosti, takojšnjega veselja, se nobena druga cigareta ne nahaja v razdalji ene milje od Camels. Nemogoče je kaditi toliko Camels, da bi bil okus utrujen. Nikdar ne zapuste pookusa po cigaretah. In samo denar nima besede v prednosti Camels. Miljoni ljudi si lahko privoščijo, da bi mogli plačati največjo ceno, pa kupujejo in kade samo Camels. V vseh poklicih življenja je, kar se tiče kakovosti, za vse cigarete najboljše geslo "Preskrbite si Camel!" Priporočamo vam, da poskusite Camels. V to vrsto dene največja tobačna organizacija na svetu najboljše, kar more kupiti denar. Ako hočete imeti najokusnejše kajenje, ki more priti od cigarete— Preskrbite ai Camel! A R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, WINSTON-SALEM, N. C, gove ustanovitve ni več daleč daroval škof Gallagher. Možje in fantje so že sami izrazili, da bi se čimprej ustanovilo. Upamo, da bo mogla prihodnja številka "Glasnika" c njem že poročati. Najbrž si bc poleg navadnih dolžnosti stavi' lo nalogo, oskrbeti primerne orgije v bodoči naši cerkvi. Možje in fantje, dobro pazite, kdaj se bo oznanilo ustanovno zborovanje (meeting) i nse v obilnem številu pridružite društvu! C. Dekliško društvo — Young Ladies' Society. Tudi tega društva še ni, pa se naša vrla dekleta že menijo njem- Zene so jih sicer mislile dobiti v svoje društvo in so temu primerno prikrojile pravila, toda dekleta pravijo, da jih je toliko in da so taki tiči, da so lahko same zase. Imajo prav — le kmalu naj se zberejo na ustanovno meetingo! KOLEKTE A. Darovi v blagu za omogoče-nje službe božje. Lesen oltar s tabernakeljnom naredil in daroval Mr. J. Medved. Kelih, mašno knjigo, tri plašče: zelene, bele in črne barve, albo, več amiktov in purifika-torjev, korok (surplus) — na-kolektala Mrs. Mary Puhek. Dva svečnika, kanonske table, križ, zvonček in vrčke za vino in vodo, plačal Mr. George Majerle ($15). Tretji svečnik, Prebelič ($3)v Četrti svečnik, Gazvoda ($3). Koroke (surpluse) za dva strežnika, naredila in darovala Mrs. Špehar. Burzo in pikso za sv. Hostijo za obhajanje bolnikov, štolo in obredno knjižico v isti namen — plačala Mrs. Gazvoda s pomočjo svojih tovarišic pri delu ($26). Posodice za sv. olje pri kr-ščevanju otrok, plačala družina Kavčičeva in 'boardarji' $7.60. Oltarni kamen z relikvijami plačala Mrs t-.- plačala Mrs. Blago za oltarne prte in pregrinjala, darovalo žensko drn štvo Dobrega Namena. Posodico za sv. olje v svrho previdenja bolnikov, plačal? Mrs. Potočnik $4. Preproge (carpet) za pred oltar, kupilo in darovalo dru štvo Dobrega namena. Vsem hvaležni: Bog plačaj! KOLEKTE V DENARJU ZA RAZNE FARNE POTREBE A. Kolekta cerkvenega odbora. Cerkveni odbor z župnikom pridno vpisuje ljudi in denar kot ustanovnino za novo faro. Določile so se vsote po 25, 50 in 100 dolarjev, da se vsak novi faran za teno od teh odloči po svojih premoženjskih razmerah in dobri volji. Kdor more in hoče dati še več, bodi pozdravljen in Bog mu plačaj! Doslej je nakolektanih blizu 80 imen, družin in posameznikov, ki so se podpisali za ta ali oni znesek. Mnogo Slovencev še ni bilo moč obiskati, ker je prosti čas cerkvenih odbornikov redek in drag. Vsem, ki se žrtvujejo, in vsem, ki se z dobro voljo kolektorjem odzivlja-jo, prisrčen Bog plačaj! Seveda pa ni dovolj, znesek samo podpisati, temveč treba je tudi dati, drugače ne bomo mogli ničesar kupiti. Tu pa opozarjamo na znani izrek: Dvakrat da, kdor hitro da. Zato zelo želimo, da bi tisti, ki so podpisali in ki še bodo, tudi pridno odplačevali. Cas za to je vsako nedeljo po sv. maši, ko so odborniki skupaj, ali pa kadarkoli vidiš kakega odbornika, oziroma župnika. Istotako lahko odpošlješ po pošti. Prihodnji "Glasnik," ki izide po možnosti prvo nedeljo v novembru, bo prinesel imena in zneske vseh, ki so doslej in ki bodo v tem mesecu kaj dali Prosimo lepo: potrudite se! B. Kolekta društva Dobrega Namena. Nekatere članice ženskega društva so zbirale prispevke za svoje društvo na knjižice (Collection book). Ker nismo še dobili vseh knjižic in ker itak manjka prostora, bomo dotična imena priobčili prihodnjič. C. Kolekta pri službi božji. Po sklepu seje cerkvenega odbora z dne 19. septembra se vrši še nadalja sako nedeljo dvojna kolekta, kakor doslej. Prva kolekta — po darovanju — je za sedeže. Vsak da 10 centov in nič več. Ako de več, mu kolektor izmenja ir vrne, kar je več nego 10 centov. Prosimo, da to vpoštevate in imate po možnosti pripravljene "dajme," da bo šla stvai hitreje od rok. Druga kolekta — po zavživa-nju — je prostovoljni redni prispevek za cerkev in njene razne potrebe. Ta kolekta sloni na radodarnosti, ljubezni do lastne fare in na premoženju razmerah vsakogar. Zato se ji ne stavijo nobene meje, zlasti ne navzgor. Želeti bi bilo le, da da vsak, ki se čuti farana, vsaj en "kvoder" na nedeljo. Za to drugo kolekto se razdelijo kuverte. Vsak naj napiše svoje ime in znesek, ker se bo to vsak mesec v "Glasniku" objavljalo. Naj vsi vidimo, kako smo močni, in tekmuj mo v žrt vah za dobro stvar! V mesecu septembru se je vršila naša služba božja tri krat. "Glasnik" slovenske župnije, Detroit, Mich Marsikoga ni leta in leta v cerkev, dokler ga vanjo mrtvega ne prinesejo. * Prava sreča je to, če dosežete ono,, česar-niste nikdar pričakovali. * Ce se vdova poroči, ne bo njen prvi mož tako naglo pozabljen. Boljše je, da misliš veliko in storiš vsaj malo dobrega, kakor pa da bi mislil malo, pa izvršil dosti hudega. * Solze žensk imajo pri moških več moči in vpliva, kakor pa besede. POIZVEDBA Družina Kmetova in družina Jesenškova v Gladbeeku, Vest-falsko, Nemčija, iščeta svoje sorodnike v Ameriki, namreč: M^evža Jesenšek, doma iz Trbovelj, ki je šel v Ameriko leta 1907 in Ano Petrič, rojeno Jesenšek, ki je šla iz Oberhause-na v Ameriko in Martina Že-ieznik, ki je šel ' leta 1909 iz Hamborna v Ameriko. Prosim uljudno, da se ti sorodniki ali njih znanci oglasijo in pošljejo svoj naslov na: Rev. Vikar Tensundern, _ Glad heck. Westfalen, Germany. Mož je moral prati vsled bolezni žene. Uniontown. Ga. — John L. Lako. tiveč t tem mestu je dane« zopet srečen. Cela štiri leta je moral namreč sam prati vae perilo pri druiini za čaaa ko je bila njegova i ena zelo bolana; danes je pa zopet zdrava. da lahko opral ja vaa hišna dela. Mrs. Lako je bila ir trikrat operirana: zdra-vila se je pa med tem časom za skoraj sto vrst boleznimi; 'v resnici je imela ap samo trakuljo. katera je prešla od nje v dveh urah. Predno ae je pa dognalo njeno pravo bolezen je njen mot. klepar po poklicu iadal skoraj vsak cent sa | zdranike in razna zdravila. Tašča Mrs. Lako je prišla semkaj is New Yorka da jo obišče: nareden ka je takoj spoznala kake vrste bolezen ima njena so-rodaica. Tekom enega tedna ao dospela zdravila ia Pittsburgha; v kratkem času so is Mrs. Lako odstranili CZ čevljev dolgo trakuljo. T*** parazita ao potem djali v steklenico z alkoholom, ki je vaakemu na ogled. Tisoče moških, žensk in otrok se zdravi za kako drugo bolesen in sicer neuapeino. d očim je njihova resnična bolezen potest — trak ulja Gotovo znamenje te počasti ao oddajanja njenih delov, morebitna pa isguba teka s »časnim izpehavanjem. pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s prašnim ieiodeem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec j« te tak in napihnjen. Človek tudi čuti. kot da se aekaj giblje do grlo? Bolnik ima rmeno koio, izgublja na teti. ima slabo sapo. vedno pljua, je vedno otoien da se mu ne ljubi delati. Pošast. ki včasih doseie doliino SO čevljev, povzroča boijastne napade, te a« splazi v sapnik, lahko saduii svojo trtev. Iznebite se takoj t« počasti dokler ne izpodkopije zdravja. Lax tan j« tudi dober čeprav nimate trakulje. Pošljite 110.4« za zdravilo Laztaaa. Ne pošljemo C. O. D. Prodaja ga samo Laza I Co.. 14S Laxal Bldg.. Box 96«. Pittaburgh, Pa. Za zavarovanje ....... j- (Copy No. 1.) zavojčka dodajte 2le. "GLASILO K.S.K. JEDNOTE, Izhaja vsak torek. Lastnina Kranjako-Slovenske Katoliike Jednote v Združenih državah ameriških. 6117 St Clair A v* Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 3012 CLEVELAND, QHIO Za (Una, na leto Za neilant _ Za inoaeaiatvo Naročnina. ..$0.84 OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Tuesdsy OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Raadolph 3912. CLEVELAND, OHIO VAŽEN SPOMINSKI DAN OSMA OBLETNICA PREMIRJA Dne 11. novembra, leta 1918, na dan sv. .Martina kmalu po polnoči se je po žirnem svetu po preteku večletne svetovne voj ne zopet enkrat začulo čarno besedo MIR! Kakor električni si gnal je šel ta glas od hiše do hiše, ki so bile naenkrat razsvet Jjene. Pri tej priliki so številne družine skoro vseh narodov v goreči molitvi hvalite Boga, da je nastopil oni trenutek, katerega je ves svet želel že leta in leta. Spominjale so se namreč na svojce: može, sinove in brate, ki se že toliko časa borijo na bojnem polju za odpravo militarizma in dosego svetovnega miru Sprva marsikdo ni hotel verjeti, da je poročilo o naznanjenem premirju resnično, kajti par dni pred tem je bila enaka vest neistinita; ljudstvo je torej v dvomu pričakovalo, kaj nam prinese dan. Hvala Bogu, to pot je bilo brzojavno naznanilo c premirju resnično! ^ Ze ob ranem svitanju dneva, ko se je semkaj od iztoka pri iazno smehljala jutranja zarja, so se pričele zbirati množice vzradoščenega ljudstva po mestnih ulicah; dan premirja so pozdravljali zvonovi različnih cerkva in nebrojne parne piščalke ki so se oglašale neprestano do poznega večera. Ljudstvo je rajalo po cestah kakor omamljeno od veselja. V resnici, dan 11 novembra, 1918 nam bo ostal v trajnem spominu do smrti. In pa naši fantje onstran oceana na francoskem bojnem polju! Kdo zamore opisati njih veselje, ko so začuli-mile glasove trobente, da je vojne konec, da se bodo zopet kmalu lahko vrnili domov. Tamkaj iznad zakopov v bližini sovražne fronte kjer so tudi v temni noči topovi peli svojo smrtno pesem — se je naenkrat začulo nepopisno vriskanje: "Vojne je konec!" Namesto ognja smodnika, so bojne poljane razsvetljevali kresovi veselja in zmage, katere so zažgali izmučeni vojaki. Kre sovi so goreli na vseh holmih in hribčkih in poleg njih je pa marsikak vojak pisal svojim starišem ali svoji izvoljenki, da se kmalu vrne zopet domov. Preveč resen je bil ta trenutek za vojake, da bi s tako* čudnimj prizori proslavljali zmagoslavje kakor se je to isti čas vršilo po naših mestih. Izdelan in izmučen vojak se je globoko* oddahnil in Bogu zahvalil, da je vendar enkrat napočil oni zaželjeni čas, na katerega je vedno mislil — čas premirja. Mirovnega glasu trombe pa niso čuli vsi; tako tudi niso vsi videli kresov veselja in zmage . .. Na sto in stotisoče je bilo onih, katerih nobena trobenta ne more več zbuditi, kajti te žrtve vojnega moloha krije črna zemlja. Za domovino padlih junakov tudi ne zbudijo več nobeni kresovi . . . Tamkaj, kjer je večno počivališče teh junakov se kakor iz rdečkastega morja makovega cveta dvigajo beli leseni križi; drug zraven drugega naznanjujoči, da tukaj počivajo junaki legije zlate zvezde. Rdečkast makov cvet je pognal iz s krvjc namočenih tal. Nad temi grobovi se pa večkrat prikaže božja mavrica, ki šepeta spavajočim junakom svoje toiažilne besede: "Počivajte v miru ve žrtve za dosego svetovnega miru!" -a—o-- K zaključku kampanje "Amerikanskega Slovenca." BODIMO PRAVIČNI IN VRNIMO ZVESTOBO ZA ZVESTOBO 'Zahvala za sprejeto, je že prošnja za drugo." Kar bi imel napisati koncem leta, to naj napišem sedaj, ko je čas kampanje. Dolžnost moja je, da napišem nekaj vrstic iz hvaležnosti starosti naših listov "Amerikanskemu Slovencu" ob času njegove 35-letnice in kampanje, ki se koncem leta zaključu je. Namesto da se zahvalim ob zaključku, naj to storim sedaj ko je še čas, da se lahko dobro povrne z dobrim. "Amerikanski Slovenec" in "Glasilo" sta roka v roki delala na katoliškem polju slovenskega časopisja. Oba sta roka v roki širila katoliško misel in dajala našemu dobremu slovenskemu ljudstvu hrano, ki je najljubša našemu narodu. Tudi K. S. K. Jednota je imela od tega dobiček; to ve in mora vedeti vsakdo. In radi tega se danes oglašam kot v zahvalo "Amerikanskemu Slovencu" (osobju) za tako naklonjenost v preteklosti, ki so jo vršili z namenom za večjo K. S. K. Jednoto. Vem, da ako se bomo izkazali hvaležne mi, da bo šlo delo še tako tudi naprej. Naša Jednota mora iti po začrtani poti naprej; imeti pa mora za seboj tudi pomagače, agitatorje iD zveste prijatelje. Najbolj iskren prijatelj je bil "Amerikanski Slovenec," ker ga ni bilo strah ali sram stopiti v vsako slovensko hišo, kjer je še ostal čut pravega Slovenca in katolika. "Amerikanski Slovenec" je stopal čez prag, kjer "Glasilo K. S. K. Jednote" ni dospelo; radi tega je bil "Amerikanski Slovenec" oni, ki je priprav-Ijal pot za K. S. K. Jednoto. Z njegovo pomočjo (pomočjo osob-ja "Amerikanskega Slovenca") smo ustanovili nova društva, ker so nam poročali o svojih naročnikih. "Amerikanski Slovenec" je v svojih krepkih člankih bodril in oživljal one, ki še niso bili člani naše Jednote; pri tem je pa povedal tudi resnico kot nepristranski, da je odprl oči onim, kateri so bili drugam zapeljani, kjer so jim bile pravice kot katoličanom odvzete. Tredsednik Združenih Držav s vojo prisotnostjo doda k po-nembnosti svečanosti. Nikdo 11 mislil, da bi se za takim lavnim govornikom, kot je bil enator Everett, dalo kaj mno-;o povedati. Dan slavnosti je prišel. Mr. Everett je izpregovoril svoj nadrobni govor, ki ga mnogi srna-.rajo izmed najbolj mojsterskih fovorov v ameriški zgodovini. )ve uri je senator govoril ob iavdahnjeni pozornosti zbrane-;a občinstva. Vihar odobrenja e sledil, ko je dogovoril. Ko e predsednik Lincol stopil za ljim na platformo, je bilo poslušalstvo že utrujeno. Držeč ' roki rokopis, obstoječ iz Iveh strani, je predsednik Lin-oln izustil oni kratki zgodovinski nagovor (the Gettys-iurg address), ki začne z bese-lami: "Fourscore and seven 'ears ago . . ." in se zaključi s .tavkom " . . . that the gov--jrment of the people, by the leople, for the people shall not lerish from the earth." V prevodu se ves govor glasi: "Štiri dvajsetletja in sedem !et je minulo, odkar so naši ičetje porodili na tem kontinen-u nov narod, spočet v svobodi in posvečen načelu, da so vsi judje ustvarjeni enaki. Sedaj smo zapleteni v veliko iržavljansko vojno, ki pokaže, la-li narod tako spočet in take posvečen more dolgo vztrajati. Sešli smo se tukaj na velikem oojišču te vojne. Prišli smo >em, da posvetimo del tega bojišča kot končno počivališče za one, ki so tukaj žrtvovali svoje življenje, da more narod živeti. Je popolnoma primerno in prav, ia y> storimo. "Ali, v širšem zmislu, mi ne moremo odmeniti — mi ne moremo posvetiti — mi ne moremo blagosloviti to polje. Junaški možje, živeči in mrtvi, ki so se tukaj borili, so ga posvetili, daleč čez našo skromno moč. da bi kaj dodali ali prikratili. Svet bo le malokdaj zabeležil, niti se dolgo spominjal tega. kar tu govorimo, ali ne more nikdar pozabiti tega, kar so oni tukaj storili. Ker je stvar nas živečih, da bodimo tu posvečeni nedopolnjenemu delu, katero so oni, ki so se tukaj borili, dosedaj tako plemenito pospešili. Mar je naša stvar, da bodimo tu posvečeni veliki (Dalje na 5. strani) K. S« K« iiiiimiimiuTniii © IIIIUIIMIIIIII JEDNOTA Ustaaovljsaa t Jolietu, lil, dM 2. »prila 1804. Iakorperiraaa z Joli** državi Illinoia, dne 12. januarja, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO 8T., JOUBT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znata 100.43%; aoiventaoat mladinakega oddelka znata 135.42%. Od ustanovitve do t. oktobra 1926, znata skupna izplačana podpora $2,825,153.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St, Cleveland, Okli. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mina. „ _ III. podpredaod. Mrs.^Mary Pris(snd,^1934 Dillingham im, Hwliypi, Wto. a. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. ŠOth Št., Cleveland, Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. Joi. V. Grahek, R. 303 Amer. Stat« Bask Bldg. 000 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— 10th St., North Chicago, I1L John Jerich, 1840 W. 22nd St., Chicago, III John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A\ Evelrth, Minn POROTNI ODBOR: John R. S ter ben tz, 174 Woodland Ave., Laurium. Mich. Martin Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, 111. Frank Trempuah, 42-48th St^mbur^Pa. j John Dochman, Box 520 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. T. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. J UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivaa Zupan, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3012. Vaa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj ae pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, lil-, dopisa, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA PROŠNJA NOVIH DRUŠTEV ZA SPREJEM V JEDNOTO I. Novo ustanovljeno društvo v Chicagu, 111., prosi za sprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev in prosilk so: Alice Anzelc, Valeria Lah, Frances Postudenšek, Rozi Boitz, Frances Bambich, Frances Bojtz, Mary Mlakar in John Debevec. II. Novo ustanovljeno društvo Marije Pomagaj v Timmins, Ont., Canada, prosi za sprejem v Jednoto. Imena prosilcev so: George Sterk, John Videtich, Peter Kotze, Mark W. Vida-tich, Peter Smuk, Joseph Bučar, Frank Levstik, Math Chop, Alojzij Platnar, Peter Romanic. Josip Zalar, glavni tajnik. • -o- Stara 62 lat, članica društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., umrla 9. oktobra, 1926. Vzrok smrti: izkrvavijenje možgan. Zavarovana '' za $600. Pristopila k Jednoti 7. junija, 1909, R. 49. Naznanilo asesmenta 11* 26, za september, 1926. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna št. 128. 24530 FRANK KUMPREJ— Star 47 let, član društva Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo., umrl 18. avgusta, 1926. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $250. Pristopil k Jednoti 11. marca, 1923, R. 44 129. 2639 MARIJA SEJATOVICH — Stara 54 let, članica društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., umrla 8. septembra, 1926. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 8. februarja, 1906, R. 43. 130. 8466 BREGITA BLENKUSH — Stara 25 let, članica društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., umrla 15. avgusta, 1926. Vzrok smrti: j etika. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 17. februarja, 1918, R. 16. 131. 391 JOHN TEKAUTZ — Star 56 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., umrl 11. septembra, 1926. Vzrok smrti: izkrvavijenje možgan. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 28 julija, 1898, R. 40. 132. 16882 PETER LADEŠIČ — Star 60 let, član društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., umrl 20. septembra, 1926. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 8. oktobra, 1910, R. 48 133. 5860 MARY KOMLJANC -Stara 34 let, članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111., umrla 20. septembra, 1926. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 21. septembra, 1913, R. 23. 134. 13657 ANNA ZALETEL -Stara 32 let, članica društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., umrla 29. septembra, , 1926. Vzrok smrti: operacija na žolču. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 13. februarja 1926, R. 30. J 135. 684 MATT JERMAN — Stai 45 let, član društva sv. Jožefa št 7, Pueblo, Colo., umrl 24. septembra, 1926. Vzrok smrti: •Jeterni rak in obistna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 15. decembra 1898, R. 30. 136. 5539 JOHN TOMŠIČ — Stai 46 let, član društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., umrl 26. septembra, 1926. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan zp $1,000. Pristopil k Jednoti 20 junija, 1903, R. 35. 137. 4191 MARGARETA STER-BENC — Stara 50 let, članica društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., umrla 30. septembra, 1926. Vzrok smrti: rak. Zavarovana za SI,000. Pristo-pila k Jednoti 22. avgusta 1909, R. 40. 138. 8713 MARIJA BOMBACH — Stara 51 let, članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., umrla 6. septembra, 1926. Vzrok smrti: srčna in obistna bolezen. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jedno ti 13. oktobra, 1918, R. 43. 139. 21760 FRANK SKRINAR — Star 38 let, član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Jo-liet, Ifl., umrl 30. septembra, 1926. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 2. julija, 1916, R. 28. 140. 23587 ANTON TADEJ — Star 33 let, član društva sv, Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., umrl 2. oktobra, 1926. Vzrok smrti: rak na jetrih. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 6. marca, 1921, R. 28 141. 293 URŠULA GRUBAR — Stara 63 let, članica društva 3v. Cirila in Metoda, št. 4, Tow er, Minn., umrla 30. septembra. 1926. Tvzrok smrti: rak na prsih. Zavarovana za $500. Pri stopila k Jednoti 1. januarja. 1901, R. 52. 142. ' 23231 JOHN MICAK — Star 49 let, član društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh Pa., umrl 29. septembra, 1926 Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 8. februarja, 1920. R. 43. 143. 4107 CECILIJA MLAKAR — Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. Zaporedna št. 229. 22549 LEO DOLINŠŽK — Član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operiran 23. septembra, 1926. Opravičen do podpore, $100. 230. 223 URŠULA GRUBAR — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št 4, Tower, Minn., operirana 30. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. 231. 12048 ROSE GORSICH — Članica društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., operirana 29. marca, 1926. Opravičena do podpore $100. 232. 12049 DANIELA KLINC — Članica društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., operirana 31. julija, 1926. Opravičena do podpore $100. 233. 231 THOMAS BUCHAR — član društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., operiran 27 septembra, 1926. Opravičen do podpore $100. 234. 521 — JOSEPHINE NASEN-BENI— Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., operirana 8. septembra, 1926 Opravičena do podpore $50. 235. 24471 ALBERT RADME-LICH — Član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte Mont., operiran 22. marca, 1923. Opravičen do podpore $150, za izgubo treh prstov n? levi roki. 236. 13965 MILKA LIČINA — Članica društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., operirana 9. septembra, 1926 Opravičena do podpore $100. 237. 12460 FRANK STURM — Član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., ope riran 16. septembra, 1926 Opravičen do podpore $100. 238. 2044 HELENA RUPPE -Članica društva sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich., operirana 9. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. 239. 25035 ADOLPH RUTAR — Član društva sv. Barbare, št 23, Bridgeport, O., operiran 23. avgus^, 1926. Opravičen do podpore $200, za izgubo treh prstov na desni roki. 240. 5194 BARBARA PAZDERTZ — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, ni., -operirana 13. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 241. 1765 URŠULA VESEL — Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operirana 7. julija, 1926. Opra vičena do podpore $100. 242. 2276 BARBARA KOBE -Članica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operirana 8. septembra, 1926 Opravičena do podpore $100. ^ 243. 23616 NICK KOBE — Član društva sv. Frančiška Šaleške ga, št. 29, Joliet, 111., operiran L septembra, 1926. Opravičen do podpore $100. 244. 220 EDWARD PETROV-CICH — Član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operiran 3. oktobra, 1926. Opravičen do podpore $100. 245. 3089 MATH O. MAJERLE— Član društva »v. Petra, št. 80. 246. 2562 JOHN POMLADE -Clan društva Jezus Dober Pa stir, it. 32, Enumclaw, Wash., operiran 14. julija, 1926. Opra vičen do podpore $100. 247. 6014 JOHN STUNJA -Član društva Marije Davice, št. 33, Pitstburgh, Pa., operiran 21. julija, 1926. Opravičen do podpore $100. 248. 24133 JOHN KOČEVAR — Član društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., operiran 3. septembra, 1926. Opravičen do •podpore $100. 249. 23621 PETER KRILICH — Član društva sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111., operiran 4. septembra, 1926. Opravičen do podpore $50. 250. 5735 KATARINA ČOLNAR — Članica društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., operirana 7. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. 251. 19130 NICK BADOVINAC — Član društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, W*s., operiran 9. septembra, 1926. Opravičen do podpore $1.00. 252. 9181 ANGELA KERSHIS-NIK — Članica društva sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo., operirana 7. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. 253. 6061 ANA MEZNARSICH — Članica društva sv. Antona Pa-dovanskega, št. 87, Joliet, 111., operirana 29. avgusta, 1926 Opravičena do podpore $100. 254. 10504 ANA TEFFER — Članica društva sv. Barbare, št 92, Pittsburgh, Pa., operirana 27. julija, 1926. Opravičena do podpore $100. 255. 21229 JOSEPH PAULICH — Član društva Frederik Baraga, št. J)3, Chisholm, Minn., operiran 7. septembra, 1926. Opra vičen do podpore $100. 256 10024 GEORGE BUŠČAJ — Član društva sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, 111., operiran 22. avgusta, 1926. Opravičen do podpore $100. 257. 12664 AGNES ROITZ — Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo.. dperirana 4. avgusta, 1926 Opravičena do podpore $100. 258. 1869 MARGARETA KOZ-JAN — Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pu eblo, Colo., operirana 16. septembra, 1926. Opravičena (k podpore $100. 259 13657 ANNA ZALETEL^ -Članica društva sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111., operirana 27. septembra, 1926. Opravičen* do podpore $100. 260. 12245 ANNA ČOLNAR -Članica društva sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111., operirana 22. septembra, 1926. Opravičen* do podpore $100. 261. 9455 MARION OTONIČAR ■ Članica društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., ope rirana jL6. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 262. 9369 HELEN STANFEL -Članica društva sv. Veronike, št. 115, Kansas City,, Kans., operirana 8. avgusta, 1926 Opravičena do podpore $100. 263. 4141 ANNA VESEL — Članica društva sv. Veronike, št 115, Kansas City, Kans., operirana 5. oktobra, 1926. Opra vičena do podpore $100. 264. 10424 FANNIE SKUBIC - Calumet, Mich., operiran 9. sep- Članica društva sv. Ane, it. 120, tembra, 1926. Opravičen do Forest City, Pa., operirana 80. podpore $100. ' j avgusta, 1926. Opravičena dc podpore $75. 265. Il6si MARY BISTAN -Članica druitva sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., operirana 23. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 266. 9780 MILDRED DUTCHMAN — Članica društva sv. Ane, št. 120. Forest City, Pa.; operirana 16. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. 267. 307 ANGELA SETNIKAR — Članica društva sv. Ane, št 127, Waukegan, 111., operirana 13. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 268. 7469 FRANCES TOMSICH — Članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert, Minn., operirana 21. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. 269. 5791 TEREZIJA OCEPEK ■ Članica društva sv. Ane, št. 139, La Salle, 111., operirana 11. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. . 270. 9016 MARY KENIK — Članica društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., operirana 9. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 271. 12348 CAROLINE HOČEVAR — Članica društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., operirana 5. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 272. 13132 FRANCES MOCILNI-KAR — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 8. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100. 273. 12470 ANNA BURDELICH ■ Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., operirana 2. oktobra, 1926. Opravičena do podpore $75. 274. 23023 MIKE RELIČ — Član društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., operiran 24. avgusta, 1926. Opravičen dc podpore $100. 275. 22708 TOME PETERLICH— Član društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Chi cago, 111., operiran 2. septembra, 1926. Opravičen do podpore $100. 276. 10008 ANNA STAUS — Članica društva sv. Ane, št. 170, Chicago, 111., operirana 24. avgusta, 1926. Opravičena do podpore $100. 277. 27335 JAKOB VUKANICH — Član društva sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn., operiran 18. avgusta, 1926 Opravičen do podpore $100. 278. 4900 ANTON ANZICH — Član društva sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn., operi ran 3. avgusta, 1926. Ouravi čen do podpore $100. 279. 1646 JOSEPH MIKETICH — Član društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., operiran 25. maja, 1926. Opravičena do podpore $100. ' . 280. 13924 MARY HUŠIČ — Članica društva Marije Vnebovze-te ,št. 181, Steelton, .Pa., operirana J5. avgusta, 1926. Opra vičena do podpore $100. 281. 13165 JENNIE GLAZAR — Članica društva Kraljica Maj-nika, št. 194, Canonsburg, Pa., operirana 18. septembra, 1926. Opravičena do podpore $100 282. 12964 LUCIJA GAUSH — Članica društva Marije Poma gaj, št. 196. Gilbert, Minn., ope rirana 3. junija, 1926. Opravičena do podpore $100. 283. 13346 ROSE TISEL — Čla niča druitva Marije Čistega Opravičena do podpor* Spočetja, št. 202, Virginia, Minn., operirana 13. julija,} 192&_ $100. Izplačana onemogla podpora. Zaporedna it. 92. 3191 MATH BEZEK — Član društva sv. Jožefa, it. 2, Joliet m., izplačalo $50. 93. 157 JOHN STANFEL — Član društva sv. Jožefa, št. 2. loliet, BI., izplačalo $50. 94. 765 JOSEPH ZULICH — Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, ni., izplačalo $50. 95. 11780 PETER SNELER — Član društva sv. Petra in Pavla, št> 38, Kansas City, Kans., izplačalo $50. 96. 16336 FRANK A KRAŠO-VIC — Član društva sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., izplačalo $50. 97. 6017 MARTIN KOČEVAR — Član društva sv. Alojzija, št 42, Steelton, Pa., izplačalo $50 98. 2054 IGNATZ PETEK — Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont.. izplačalo $50. 99. 9515 MICHAEL VRBANIČ —Član društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa.r izplačalo $50. 100. 4262 MARTIN TEŽAK — Član društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., izplačalo $50. 101. 21606 FRANK FRANKOVIČ — Član društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., izplačalo $50. 102. 12944 JAKOB PAULINA — Član društva Vitezi sv. Martina, št. 75, La Salle, 111., izplačalo $50. 103. 25275 ANTON PETEK — Član društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., izplačalo $50. 104. 4461 FRANK JAKŠE — Član društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., izplačalo $50. ^ Izplačana odpravnina. Zaporedna št. 17. 19147 JOHN WILPINGER —Član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14. Butte, Mont., pla čana odpravnina $300. 18. 12834 JOHN VERBICH — Član društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111., plačana odpravnina $300. MLADINSKI ODDELEK Zaporedna št. 236. 16101 MARY RAJAR — Stara 1 leto, 3 mesece in 21 dni, članica društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., umrla 10. septembra, 1926. Vzrok smrti: ubita od avtomobila Pristopila k Jednoti 25. maja. 1926. Bila je članica 3 mesece in 15 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 2 leta. Opravičena do podpore $17, kateri znesek je bil nakazan 7. oktobra, 1926. 237. 13602 FRANK PINTAR — Star 9 let in 20 dni, član društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., umrl 22. oktobra, 1926. Vzrok smrti: vsled operacije m slepiču. Pristopil k Jednoti 25. avgusta, 1925. Bil je član 1 leto, 1 mesec in 27 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 10 let. Opravičen do podpore $240, kateri znesek je bil nakazan 29. oktobra, 1926. Josip Zalar, glav. tajnik. -o- AMERIŠKA ZGODOVINA V NOVEMBRU (Nadaljevanje iz 4. strani) nalogi, ki ie pred nami ostala — da od teh počaičenih mrtvecev črpamo ie večjo udanost za ono stvar, za katero so oni dali zadnjo polno mero — da ta narod pred Bogom naj ima novo rojstvo svobode — in da vlada od ljudstva, potom ljudstva, za ljudstvo naj ne izgine iz sveta." Kratek govor, le 267 besed, izpregovorjenih v treh minutah! Bilo je ploskanja ali le površnega značaja; le malokdo izmed posluialstva je uvaiil pomen govora. Lincoln je to občutil in zdelo se mu je, kot da je neuspeh. Drugo jutro so vsi javni časopisi toliko dolgi nagrobni govor Everreta koli kor kratki Lincolnov nagovor. Ta se je omilil občinstvu, do-čim Everettov govor je bil pozabljen. Dopisniki inozemskih časopisov so Lincolnov nagovor brzojavili v Evropo in preveden je bil v vse jezike. Danes pa spada v zaklad vsakega Amerikanca. F.L.I.S. (Nadaljevanje iz 2. strani) boto večer sem ji še jaz pomagala pri prodaji klobukov; moj svak Mr. Jerome me je hotel kar angažirati, da bi tam ostala za prodajalko lepih modnih klobukov za ženske; toda za to službo se nismo pogodili. Na Elcorju je moj svak s svojim avtomobilom okrog vozil, in moj brat mi je pa razkazoval svoje lepe- konje ter mi dobro stregel. Tako vidite, da sem se v Minnesoti dobro imela. Še enkrat lepa hvala vsem sorodnikom, prijateljem in dobrotnikom! Na zopetno teselo svidenje! Zdaj naj pa še iz Chicaga omenim, kako smo se imeli predzadnjo nedeljo na igri, katero je priredil naš Slovenski dramatični klub. Oni "poslednji mož" je bil pa res že tako hud, da se še sedaj tresem, ko se domislim nanj, kajti jaz nisem navajena na tako hudega moža. In še eno novico vam povem, da bomo tukaj ustanovili novo društvo ter ga priklopih h K. S. K. Jednoti. Sest kandidatinj je že od vrhovnega zdravnika potrjenih, prošnje dveh sem pa zdaj odposlala; in to so samo mlada dekleta in fantje. Prosim, naj nam zato chikaška društva oproste; mi jim ne bomo delali nobene konkurence; ampak oni se ne strinjajo s centralizacijo, mi se pa; asesmente v druge kraje pošiljat ni prikladno, ker mislimo tukaj ostati. Mrs. Mary Anzelc. Moža, ki je mrtev v svojem samospoštovanju, naj bi se pokopalo v pozabljivosti. Zdravoslovje nekdaj in danes. Neki angleški zgodovinar je leta 1600 pisal o znani kraljici Elizabeti sledeče: "Kraljica Elizabeta si je dala zgraditi posebno sobo s kopališčem, kjer vzame vsak mesec kopel j, če je potreba ali ne." Dandanes vemo, da je snažnost v notranjih delih ravno tako potrebna kakor na zunanjih. I Dosti naših neprilik v telesu bi se lahko odstranilo, če bi redno pazili na čiičenje črevesja s pomočjo Trinerjevega grenkega vina. "Ouray, Colo., 9. oktobra. Trinerjevo grenko vino je izborno sredstvo za želodčne neprilike. S spoitova-njem vaš J. A. Langston." Steklenica stane $1.25; stekleniči-co za poskušnjo odpošljemo za 1 ocen tov. Naslov: Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Poskusite tudi Trinerjeve tablete zoper prehlad (Triner's Cold Tablets) hitra odpomoč pri prehladu in gripi (30 centov pri vseh proda-jalcih zdravil.) (Adv.) POLJUDNA KEMIJA Spisala Fr. Pengor in dr. A. Ratajec (Nadaljevanje t 2. Različne oblike vode. ploto, da se ne morejo mehke skuhati. Pri pranju pa raztopljeno apno razkraja milo in se z njegovimi tolščnimi kislinami •>paja v netopljive snovi. Trda voda postane mehka, ako ji pri- Vodo poznamo v treh obli- denemo nekoliko sode in jo se- kah, namreč kot led. tekočino grevamo. Iz sode se izločuje in paro. Tekoča voda zmrzne ogljikova kislina in se spaja 2 in se spremeni v led pri Oe. apnom v ogljikovokislo apno ali Vendar pa ni najgostejša in kalcijev karbonat, ki se used? najtežja pri tej temperaturi, na dno. ampak pri 4'. To svojstvo vo- 4. Rudninske vode. de je za življenje v prirodi iz- Na mnogih krajih izvirajo redne važnosti. Ko se pozimi vode, v katerih so razen oglji- voda v jezerih ohlaja, padajo kove kisline in apna raztopljene na vrhu do 4> ohlajene plasti $e druge plinaste in trdne sno- kot najtežje na dno, lažje pa se vi. Taki studenci se imenu- toliko časa vzdigujejo, da ima iejo rudninske ah minerale vo- 4°. Ce de in so izvrstno zdravilo za Ako imajo vsa voda temperaturo ^MMf se sedaj vrhnja plast ohlaja še premnoge bolezni naprej, ostane zaradi manjše poleg tega še višjo temperature gostote na vrhu tudi tedaj, ko nego navadni studenci, se ime- zmrzne. Led zadržuje mraz od nujejo toplice. K rudninskim spodnjih plasti in se le pola- vodam prištevamo pred vsem goma' debeli. V globočirti je- alkalične studence ali slatine, ki -/era pa ima voda tudi v naj- vsebujejo natrijev bikarbonat hujšem mrazu temperaturo 4'. magnezijev karbonat in kuhinj Stoječe globoke vode torej ni- K imajo grenak okus in se rih popolnoma zmrznila in vse imenujejo grenčice, na primei življenje v njih bi bilo uničeno. Do 100 segreta voda začne vreti in se spreminjati v paro. Med paro in pokalnim plinom je razloček. ^^HHH^H je plinasta oblika vode. torej mer v Frančiškovih kopelih m Češkem. Na Francoskem ima- Karlovi vari na Češkem, grenčice v Budimu na Ogrskem in drugod. V nekaterih vrelcih so poleg natrijevih raztopljene tudi železove soli na pri- jo slovite žveplove vrelce, ki kemična zmes obeh sestavin. Ako se para ohladi pod 100% /se zgosti v prekapano ali desti- imajo zaradi žveplovih kovin in i i rano vodo. Ker mnogo take iveplovega vodikovca duh po vode rabijo v zdravilstvu, po gnilih jajcih. Taki vrelci so ua kemičnih delavnicah itd., jo ku- Primer v Bagneres de Luchon. hajo v velikih, za kuhanje žga- Eaux Bonnes, Aix itd. Iz- nja podobnih kotlih. Prekapa- med toplic so pri nas najbolj na voda je kemično čista, to se Rimske Toplice, Laško, pravi, da je sestavljena samo iz Toplice pri Novem mestu, kisika in vodika in ui pomeša- Smarjeta, Čatež in Krapina na na z nobeno drugo snovjo. Hrvaškem. Voda pa se ne spreminja v v morski vodi je poleg dru- * u u« . gih raztopljene 2.5 do 3'» ku-paro, samo takrat, ko vre, am- s . 1 J pak Izhlapeva na površju pri vsaki temperaturi. Seveda je to izhlapevanje tem počasneje, čim nižja je temperatura ozračja. Vkljub temu pa po vsej zemlji vsako leto izhlapi toliko vode in se je vzdigne v zrak. da znaša letna padavina, to je v obliki dežja in snega zgoščena para. kakih 125.000 km2 vode. Recimo, da so oblaki, kjer se vodna para zgoščuje \ dežne kapljice, samo 3 km vi-, soko nad zemljo. Da se ona množina vode dvigne do te višine. je treba 160 milijard ali dnevno 440 milijonov konjskih sil. Kdo pa opravlja to velikansko delo? Solnčna toplota! Prav tolikšno delo pa bi lahko opravila tudi voda, ko pada na zemljo. Mlinska kolesa, turbine in druge naprave, ki jih goni voda, izrabijo le silno majhen - delček njene ogromne energije. Trem učenjakom se je baje Mnogo večji del se porabi za »osrečilo razbiti atome in iz-razjedanje zemlje, izpodkopava-j premeniti en element v druge-nje gorovij, drobljenje skal itd -'a. Prvi je bil berlinski profe Največji del pa neporabljen od- *>r Miethe. ki je baje z razbit-hiti mimo nas in se z vodo vred jem atomov napravil zlato iz hinjske rvoli. Zato kuhinjsko sol že od nekdaj pridobivajo iz morja. Ob obali napravijo plitve jame ali gredice in vanje napeljejo morsko vodo. V top-lih krajih voda izhlapeva. v mrzlih pa zmrzuje, dočim se kuhinjska sol useda na dno. V vsaki vodi je raztopljen tudi /.rak. Ta zrak pa vsebuje 35'< kisika in 65'i dušika, je torej drugače sestavljen nego zunanji zrak. To dejstvo je yažno '.a ribe in druge vodne živali, ki vdihavajo v vodi raztopljeni ^rak skozi škrge. Ko bi ta '.rak, ki ga je v vodi razmeroma zelo malo, vseboval samo 31' t kisika, kakor navadni :rak. bi ga bilo odločno premalo in vodne živali bi se zadušile MODERNI ALKIMISTI bo iz njega nastalo zlato. To se je baje posrečilo Miethejuf in Nagaoki. Seveda sta z ogromnimi stroški "ustvarila" je majhno mrvico zlata. Nizozemca pa sta razbila ato me svinca in izpremenila svine. V živo srebro. Živega srebra je bilo sicer tudi bore malo, toliko pa le, da sta ta pojav la hko z navadnimi kemičnim« sredstvi dokazala. Izpremembo sta dosegla - kakor Miethe pri živem srebru — z izredno močnim električnim tokom, ki sta ga napeljala skozi raztopljeni svinec. Ko je električni tok tekel skozi svinec štirideset ur so se pokazali prvi sledovi žive ga srebra. Karssen in Smiths sta poskusila še nekaj drugega: izpreme-niti svinec v talij. Talij je težka kovina, ki je na zemlji prava redkost in ki jo je pred več desetletji odkril Anglež Crokes. Ko je električni tok dvanajst ur tekel skozi svinec, so se posamezni atomi že izpremenili talij. No, pridobivanje zlata iz drugih kovin pač ne bo imelo kdaj praktičnega pomena in ne bo povzročilo na denarnem trgu tiste revolucije, kot so se je že zbali Amerikanci. Ampak kot znanstven eksperiment je pa izredno zanimivo. Elementi ni so več elementi. Iz Mu&solinijeve preteklosti. izgubi v morje. 8. Mehka in trda voda. Kakor prekapana voda je tudi dežnica kemično čista voda Ker ne vsebuje nikakih raztop- '.ivega srebra; japonski kemik Vagaoka je Miethe j evo metodo radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna morale višja od na- ' vadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala skrbi, i V vseh denarnih zadevah obrnite ae z zaupanjem do ase. Nai . kapital in reservni sklad znaša več kot $740.00e.M. The M American Banking & Savings ( Edina Slovenska Banka v Clevelandu LIFE AND LABORS RL Rev. FREDERIC BARAGA, Pirat Biahop of Marquette, Mich. By P. CHRYSOSTOMUS VIRWY1T. O. P. M of Loo Angeles, Cal. SORODNIKOM IN ZNANCEM ed časa do čaaa gotovo poiiljat« denar v stari kraj; To delo izvrtano V« tožno h laMsijiro TA BANKA JE VA1A BANKA Denar naloien tukaj Vam pomaga da peatanete SAMOSTOJNI, Dokler je naloien pri aai Vam vloge vedno vile. COLLINWOOD8KA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. JOLIET NATIONAL BANK :: CHICAGO IN CLINTON ST. > J s JOLIET, ELL. ;; ;; Wm. Redmond, preda. Chaa. a Pearce, kaair, Joseph Dunda, pomol, kaair. ' j | l t I l -l'H-14 v4-lHH 4 i t 1 8 1 ■>■ ■!■ i'l1 ■!■ 1■!'■!''t-H-M-H MrTTTT».tVVT,VT.tlt«1TITTir«lHIIIIIIIIIlIIITIIIIimp WENONA, ILL. 2 v tem mestu in okolfci, La Selle, Peru, Livingaton in h Rutland, 111. I " H j Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. h ; Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge jj ! - slične prilike. I Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote. 'MimiimiMiiiiimiiiiiiimiiiiTiiiM »umira K. S. K. J. Dreštvooi: Ladar naročat« sestav«, fegal drag«, pazite na moje hn« ho£a dobiti eafM 'SJSut'SinWwji I DEKLA ANČKA | > NOVELA Spisal F. S. Finžgar i > O Všeč mu je bilo zlasti velike srce iz malega kruhka. Na vr hu je imelo rdečo rožo, na levi in desni popirček in verz n» njem. "Tegale!" je rekel prodajalki Potem je seg^J za cukrčki v pisanih popirčkih in jih kupil pol žepa. Ruto je dejal nanje, ko jih je spravil. Nato se je napotil nazaj \ krčmo. Janezu se je zdelo, da se mu možje smejejo, in zardel j^ Pogledal je po desnem žepu in potipal z roko. Prepričan je bil, da gledajo cukrčki iz njega in da se mu zato smejejo. Pa niso gledali. I^e vogel rute je molel ven. Janez je prisedel in naročil pol litra. Možje ga niti vprašali niso, kje je bil, ampak vnovič so govorili o hrastih, macesnih in *reslu. Zbilek o borovcih seveda. In Janez je bil vesel, da bi bil plačal Štefan vina, ko bi kdo le žugnil, od samega veselja, da je skrita njegova skrivnost. Janez je ujel suknjič in se ?el v žep po cukrčke. "Nate, mama!" In še enkrat je segel in jih dal pol pesti Ančki. "Še tole, deklič moj!" Miha se je zakrohotal. Janez se je bliskoma zasukal. "Zakaj to?" je zagrmel nac* hlapcem. "Psst!" je zašumel gospodar n mračno pogledal po hiši. Janez je sedel k mizi, Mihe re obmolknil, Ančka je posprav ljala. "Da mi greste takoj spat lutri ob štirih morata biti na nežena oba para. Miha in Lu :ec gresta po hlode, Janez, ti j£i posuj ozimino z umetnim rnojilom; je zadnji čas." Družina se je naglo razšla le Janez je še obsedel na vogle »n večerjal. Ko je Miha šel mimo kuhi nje, jeepomolil glavo skoz dur in rekel: "No, deklič moj! Ali te n> sram, ki imaš pijanca za fan ta r Ančka se je ozrla. Skleda ji ielo rositi. Toda ni nehal. Z dolgimi koraki je hodil po njivi in grabil na debelo iz sejavnice Ko so ga sosedje, ki so vozili mimo njega, ogovarjali, je bolj godrnjal nego odzdravljal. Ob vsakem ogovoru je zamahnil krepke je z roko, da se je pokadilo krog njega in ga je oblak črne štupe skoro zakril. Vse ljubo dopoldne je raz mišljal. 'Ali sem bil res pijan Skoro so že dovečerjali pri je zdrsnila v pomijek in lica Mokarjevih, ko se je Janez vr nil. Suknjič je imel čez ramo in klobuk postrani; ne veliko, za Janeza pa dovolj. Gospodar in gospodinja sta sedela pri stranski mizi. On je računal v koledarju, kdaj bo storila krava Roža, bna se je brezdelno opirala na laket. Ko je zagledala Janeza, se je veselo namuznila. Potegnila je moža za rokav in mu pomežik-nila. * Mokar je povesil koledar in pogledal čez naočnike. Tudi or se je nasmehnil. "Janez, kako si opravil?" "Kar dobro. Hrastov, ma-cesnja, čresla, borov, vsega je dovolj. V nedeljo, sem jim re kel, naj pridejo ponudit." "Prav si naredil!" Mokar je spet dvignil koledar, pogledal skrivaj še enkrat Janeza, potem ženo, ki mu je vnovič namežiknila. "Nocoj ga malo ima," je po-šepetala. Janez se je obrnil k družini. "No, ali bo kaj za večerjo?' "Vidiš žlico in skledo!" Špela se mu je odmeknila, ker je bil ob njej prostor z* velikega hlapca. Tedaj se je oglasila Ančka. "Janez, zate sem posebej postavila." Ančka je naglo odšla v ku hinjo. Špela je mrčezno pogledala za njo in položila žlico iz roke. "To je potuha!" je rekla Rezi in si odlomila grižljaj kruha. Ančka je postavila lonček in skledico pred Janeza. 'Ne bom tukaj jedel. Pri tebi bom, Ančka; Špela je huda." Janez je- prisedel na voge' poleg Ančke. "Poglej, ti si mislila name, jaz sem mislil nate. Vidiš ga?" v Potegnil je iz žepa veliko sr ce z rdečo rožo. Ančka se je na glas zasme-jala, gledala veliko srce in popravljala liste rdeči roži, ki so se bili zmečkali v žepu. Tudi Mokarica se je zasme jala. Ančka ji«je nesla pokazat srce. "Janez, ali meni nisi prinese' nič semnja?" "Mami, tudi." Popustil je žlico v skledi. ko je vstal, mu je zdrsni! suknjič z ramen. Dekli sta s< zasmejaii, Miha je siknil skor zobe: "Pijan je." so jo zapekla, tako je zardela. Miha se je zakrohotal, zapr' vrata in žvižgaje odšel. Ko se je Janez drugo jutre prebudil, ga je bolela glava. Konj ni bilo več v hlevu. Hlapca sta že odšla in Janez ni ni Čutil. Tako je spal. Prvič ___? _ Miha mi je rekel pijanec. — Ančka je rekla: Nič nisi bil pijan. — Bolj prav ima Ančka kot .Miha. — Nekoliko sem ga res imel, ker sem ves narobe danes. — Ampak Miha me ne bo zmerjal s pijancem, takle frkolin, žganjar. Ne bo me ne.' In jezilo ga je, da je stiska! ?obc. Pa je spet preudarjal. ' Pravzaprav je vse sama neumnost. Cemu se jezim. Poglavitna neumnost je bila, do sem dal Ančki srček tako očit-lo. Veži jezike sedaj, ki komaj čakajo, da te oštrkajo. Zato se ne zmenim — ne za An-*ko ne za Miha, za nobenega!" Janez je na ozarah iztrkal sejavnico. Pri Sv. Florijanu je zazvonilo poldne. Napoti! se je domov. Skoz vas grede ni več godrnjal. Sosedom je prijazno odzdravljal. Med obedom se je ulil dež. Kaplje so pokale na okna in se cedile po šipah. "Mokri bodo," je rekla Mokarica, ko je gledala skoz okno in mislila na moža in hlapca. "Nič se ne bojte, mama. Pre-vedre. Sedaj imajo že naloženo." Janez se je ozrl na stensko uro in bil vesel, da je Mokarica sprožila pogovor. "Kako to, Špela, da ni še na krompirjišču prigrabijeno ?" V dežju ti bo kdo mazgal po IHIIWItlWIIItWIIIMMiWMHIIIIillWilliMWIIIIIIMtlHIIIIHHIIHIIIIItlimilMinilllllllHlilii Harmonike. Kdor želi imeti v resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi name, ker izdelujem kranjske, nemške in kro-matične harmonike po va*e.Ti okusu. Pišite po cenik. Se priporočam ANTON MERVAR 6921 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini HiiniiiMfiiii Zaustavite prehlad predno je prepozno. Red Croca cbliž hitro pomaga. '".i Nevarno jc pustiti prehladu, da gre svojo pot. Kaj lahko sc razvijeta in-fluenca ali pljuč^ca. če ste prehlaje-r.i ali ce mislite, da boste, takoj na de-Kupite zanesljiv in hitro delujoč Johnson's Re4,.Cross obliž za ledice :er ga prilep'te na prsi. Ta čudovit, pomoč prinašajoč obliž kot navaden obliž ter ni prosojen. V obliki ledic, da se prilega. Skoro takoj pomaga — greje, pomiri, ičiti, — pomaga prebavi ter uredi cirkulacijo. Lekarnarja zagotovo vprašajte za Johnson's Red Cross obliž z rdečim flanelastim ozadjem. —Adv't se je to zgodilo, odkar je bi'I travi! Ali si čuden!" pri Mokarju. Sram ga je bilo da je kar planil s postelje in sf Tel umivat k vodnjaku. Ko je stal pred h|evom in si drgnil obraz s hodnično brisačo, je prišla Ančka čez dvorišče proti drvarnici. Domislil se je večera in še bolj ga je bilo sram. Tiho se je umeknil v hlev. Toda vrat ni zaprl, da je skrivši gledal za dekletom. "Zjutraj ni bilo dežja in v soboto tudi ne. Kaj bi bil čuden ?" , Špela je položila žlico in začela: "V imenu Očeta . . ." in hitro planila od mike. "E, tisto prigrabljevanje! Ni taka reč," je izpregovorila Mokarica in mirila, ko je Špela jezno odburila skoz vrata. Tudi Janez je odšel in še ozrl £fiiiitiiiiimiiimwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir£ 1 n v*v i i*v | i dozic se boža i j= Samo še nekaj tednov na* lo- S ti od Božiča, ki jo čas osebne?* 5 zbližan}*, spominov in darov. V S tem čaau nam misli nehote polete S v naš stari kraj, k našim sorod- = nikom in znancem, kjer marsikje S trka na vrata potreba in pomanj- _ E kanje in trpljenje kot posledica E E povodnii, vničene letine, slabega £ E zaslužka, \isokih davkov itd. S E Pomol- je tako 'nujno potrebita S 5 kakor že dolgo ne. Vsak dolar S S bo prinesel žarek veselja E lostne domove. Dvakrat da, kdor E E v potrebi hitro da. Torej dajte S = in pošljite. S Vaša denarna pošiljatev bo za- S E ncsljivo in bitro dostavljena na E E določeno mesto, ako jo pošljete — E po slovenski banki I Zakrajšek & Češark i 455 W. 42nd Street, I New York, N. Y. S ZA BQŽIČ.ste Ančka se je vzpenjala na pr- se ni na Ančko.' Toda klobuk ste in s težavo jemala polena 7 se mu je kar sam od sebe po-visoke skladovnice. jveznil postrani na glavo. Janez je vrgel brisačo za vra- j Ančka je pospravljala z mize ta in stopil na pomoč. j in bila žalostna. Ni treba, Janez, saj bom Mokarica je stala pri oknu in rama!" Taka žalost je bila v glasu, Ja se je ozrl. Zagledal je objokane oči. 'Ančka, zakaj jokaš?" "Saj ni res. Pusti me, Ja-noz r "Saj ni res. P'usti me, Janez!" ' Pokleknila je k polenom in ii jih devala v naročje. "Vsa si žalostna. Kaj sem ti storil?" "Ti nič." "Kdo pa?" "Pusti me, Janez, lepo te prosim!" Ančka se je ozrla za hip vanj in oči so ji bije vse rosne. "Povej mi vendar. Saj veš, da sem veliki hlapec, ki* ima kaj besede pri hiši." Ančka je dvignila polena. 'Najbolje je, če me kar pustiš. Lej, Miha me je snoči dražil, da imam pijanca za fanta. Tako sem jezna nanj, ko nisi bil nič pijan. Toda nikar mu ne pravi!" "Ančka!" je zaklicala go-".podinja skoz kuhinjsko okno. Dekle je naglo odšlo z drvmi, Janez je obstal skrit v drvarnici in ni upal iz nje, Mokarice se je bal. Ko se je skrila njena glava gledala dež, "Viš ga!" je nenadoma izpre-govorila, da se je ozrla Ančka od. mize skoz okno. Mimo je šel Janez. Sklonjen je vlekel za sabo samotežen voz, pregr njen s staro plahto. "Kam gre v dežju, mama?" "Gnojila posipat. Izvrsten človek, ampak samotorec. Bog se usmili, križ je dandanes 7 ljudmi r Mokarica je vzdihnila, porož-ljala s ključi v žepu in odšla v izbo. Ančka je pomivala v kuhinji. Bridko ji je bilo. Sama ni vedela, zakaj. "Prav je naredil Janez, da me ni nič pogledal in da me ni nič ogovoril. Moder je in ve, da me vsi zavidajo." (Dalje prihodnjič) Ne tarnajte več, če kašljate, ampak vzemite Severov balzam za kašelj (Several Cough Balsam). Citajte, kaj piše o tem zdravilu Mr. J. Sedzinski v Aberdeen, Wash.: "Ko sem rabil že več različnih zdravil zoper kašelj brez kakega uspeha, sem slučajno dobil steklenico Severovega balzama za oknom, je prekoračil z dol- zoper kašelj in moj hud kašelj •s«; •»-- je izginil v par dneh." Nikdo gimi stopinjami dvorišče, šel v hlev, zaloputnil vrata za sabo, pobral brisačo, jo vrgel na posteljo in rekel: "Prekleti smrkavec!" IV. Janez je poeipal umetna gnojila po ozimini in še ga je bolela glava. Pred poldnem je za- naj torej več ne tarna vsled kaslja ali hripavosti, ker lahko dobite Severov balzam zoper kašelj po tako nizki ceni, steklenica 25 centov ali 50 centov. Naprodaj v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (Adv.) ic.ste lahko osebno v starem kraju1/ alto m pridružite E našemu skupnemo potovanju v E stari kra< na 4. dec. s parnikom » "Paris." i Priglasite se takoj, še = je čas. fiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiimiiiiNir Priznalna pisma. , m,, , i "Dragi mi g. Wahcic: Z veseljem se vam moram zahvaliti za vašo v resnici čudodelno Alpen Trnkturo. Porabil Sem samo eno steklenico in so mi lasje krasno narastli na glavi, na tistem mestu, ko sem jih že pred 12 leti izgubil. Zato vam ostanem vedno hvaležen. Daniel Gruich, P. O. Point Anne Bel-Levile. Ont. Canada "Vaša Bruslin tinktura v resnici prav »izvrstno deluje proti sivim lasem. En dober teden sem tisto rabil, pa imam popolnoma naturae lase kakor mladenič 18 let star. Ostanem vam hvaležen za pošteno postrežbo: Pred Fizich, 1125 So. Kend 3tr„ South Bend. Ind. "Cenjeni Mr. Wahcic: Rabil sem vaš Wahcic Fluid zoper revmatizem ip trganje po kosteh. V štirih dneh sem popolnoma ozdravel kakor tudi moj prijatelj, katerega je strašno trgalo po kosteh, da ni mogel veneo m pogreba. lopka aa poroka ln n bol ni t niča. NaroflUa aa aprajoa&ajo t«4l plaaia-BM. talafoalinhi ia braojavaM po-tam. Vaa aaroitla aa iarrto po aalo aanl la Mu. F " enkrat prt ail ITALIJANSKE HARMONIKE I »delujemo in import! -rarao vaako- lline prvo-rstna NiMft del«, ki najbolj*«? na avetu. Jam-J len* deaet let. Kale cene najpiije. Pouk nn harmonika tastonj nsiim kupcem. Pilite po brea-plačen cenik. RUATTA 5ERENELLI a CO.. 1014 Blue !aland Ave.. Dept. 73, CUcafO. III. ZA BOŽIČ. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižaL Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 353 Epsilon PI. Brooklyn,NY Edini sastopaik ta saloinik LUBASOVIH HARMONIK r Zdruienfli 5 Established 1857 ALI BOSTE TO JESEN KAJ DENARJA PO-SLALIV EVROPO? Ce je temu tako, potem se vam izplača da pridete v našo banko. Naše bančno poslovanje traja že DEVET IN ŠESTDESET LET. Pretežno večino te-ga časa je bila naša POSEBNOST pri pošiljanju denarja v razne kraje Evrope. Ker smo v poslovni zvezi z denarnimi zavodi po celem svetu, ste lahko prepričani, da dobite v naši banki NAJNIŽJO CENO PRITOSILJANJU DENARJA V EVROPO. Najstarejša in največ ja banka v Jolietu. mmtommr Roža sveta je eden najzanimivejših romanov. Ta roman je doživel več izdaj v več jezikih. Neki angleški literat, v katerem jeziku je roman izšel najprvo, je rekel o zanimivem romanu to-le: "Roman "Roža sveta" je tako zanimiv, da bi ga človek tudi deaetkrat prijel in od kraja začel citati. Nedosegljiva domišljija v povesti je nekaj, ki očara vsakega čitatelja; je aila, ki potegne čitatelja za seboj da aledi povesti z največjim zanimanjem." To krasno'povest začne v kratkem priobčati list "AMERIKANSKI SLOVENEC" ki izhaja dnevno petkrat na teden. List pa prinaša tudi drugo zanimivo čtivo, kot podučne politične članke, najnovejše slovenske vesti iz slov. naselbin in druge najnovejše svetovne vesti, t "AMERIKANSKI SLOVENEC" vodi pravkar zaključno jubilejno kampanjo. Kdorkoli se na ta list naroči, dobi krasen stenski slov. koledar. Kdor pa pridobi novega naročnika, pa dobi krasen stenski zemljevid vreden $1.25. List stane na leto ...".......................................$5.00 Za pol leta ......................................................$2.50 Za Chicago. Kanado in stari kraj pa ............$6.00 Naročite se na ta list takoj, da boste čitali novi roman od začetka. Naročnino je poslati na: "AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL. ...................................■'■■"■'........................... JOS. KLEPEC. javni notar, Insurance, Real Estate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago St. Joliet, III. Urada telefon 5768, doma pa 1991-R. ai posebno lepih ea*rariranih bofiinih kart in kuvert ra»ne velikosti In obHke db- I oite prt naa poitnine proa to aa aamo $1.00. To avoto pošljite M i WEESE PRINTING CO. 1 JEFFERSON ST. DEPT. & JOLIET. ILL. Telefon: JoUat 74* Referenca: WW County National Bank, • Joliet, III. ZASTAVE, BANDERA, REGAL!JE In ZLATE ZNAKE za druitva t«r člane K. S. K. J. izdela)« EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago. I1L Pišite po cenik! . DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedila« dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča near. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popiaana n rastlina za kaj ae rabi. V cenik« boa te natli ie dragih koristnih stvari. MATH PBODt Bo« 772, City Hail Sta. New York, N. Y ___ _____ PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak «a nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vae bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljno^ Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje. A. C. ALLYN & CO. •7 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. mmmmmmtm