Itbij« vsak ^ razen •obot' ne Moskvi, kjer se nahaja genera Charles de Gaulle. On ima važne razgovore z maršalom Stali nom in drugimi ruskimi voditelji. Francija bo v zameno pod prla rusko opozicijo proti režimu diktatorja Franca v Španiji. Moskva je zavzela stališče, da je močna Francija kot protiutež Nemčiji v skladju z interesi in politiko sovjetske Rusije. Bivši urednik pariikega lista ujet Pariz, 6. dec. — Guy Bunau Varilla, bivši izdajatelj in urednik lista Le Matin, je bil ujet kmalu potem, ko je pobegnil iz poslopja, kjer so ga zasliševali. On je obtožen sodelovanja nemško okupacijsko silo. «- * . __ Amerika ima močno mornarico VVashington, D. C., 6. dec — Momsrični tsjnik Forrestal po-ročs, da ima Amerika 51,155 parnikov in ds mornarica ie vedno narašča Bojna mornarica šteje 1155 bojnih ladij. Amerika bo dosegla nov rekord v tem letu v gradnji parnikov in ladij. OSTRA KRITIKA POLITIKE BRIT- |SKF VLADE Oborožene sile v službi reakcije SVARILO PRED NOVIM KONFLIKTOM ) t London. 6. dec.—'Voditelji šibke, toda glasne stranke Com-monvvealth, so oitro obsodili politiko britske vlade v Evropi. Deklaracija, katero je objavil osrednji odbor te stranke, pravi; * i "Britski bajoneti drže na krmilu belgijsko vlado, ki nima zaslombe pri ljudstvu, v Italiji in Grčiji. Britaki vpliv in britske oborožene sile so se postavi le na stran reakcije. Oni, ki so se borili proti nemškim okupacijskim silam, ao bili rszoroženl, oni, ki so sodelovali z naciji, pa uživajo zaščito britskih bajonetov. Mi odločno obsojamo brit-sko podporo bel*Ijski vladi pre-mierja Pierlota. Red in mir se ne moreta vzdržavatl pod vlado, ki nima zaslombe pri ljudstvu. Na krmilo v osvobojenih evropskih državah morajo priti vlade, v katerih bodo representantje odpor nih gibanj." Politiko Velike Britanije in zavezniških držav so kritizirali tudi laboriti. Ti ao izjavili, da britske in zavezniške vlade niso storile še nobenega koraka, da so v Nemčiji dvltfiejo demokratične aile, katerim bi zavezniki lahko zaupali, niti za rešitev problemov, ki so povzročili konflikt v Evropi, na. podla** neče' Atlantskega čarterja. Kritikom se je pridružil tud tednik Nevv Statesinan. Ta očita britski vladi vodstvo brezna-čelne vojne, podaljšanje bojeva nja in odgovornost za^Izgubi življenj tiso*ev vojakov. Ce Velika . Britanija in zavezniki ne krenejo a poti, po kateri koraka jo, bodo žrtve v tej vojni za- je delno sestavil novi državnT^man. Uatvarjeni bodo pogoji za » _ — ... . • 1 _1____1_ ______ ... ... . ..4 .v.tn^ilil l#/\»1_ tajnik Edvvard R. Stettinius, je v bistvu klofuta britskemu zu nanjemu uradu, ki je posegel v notranje zadeve 1 Ull je, Grčije in Belgije. Ta odločno naglaAa, da je Amerika proti zunanji intervenciji. "Ameriška vlada je zavzela staliiče, da sestava italijanske vlade je v bistvu zadeva italijanskega ljudstva," pravi deklaracija. "Izjema velja le za imenovanja, ki se tičejo važnih vojaških faktorjev. Amerika ne vodi in ne bo vodila opozicije proti grofu Sforzu, če ga italijansko ljudstvo hoče imeti za predsednika vlade. Italijani naj sami brez zunanje intervencije m pritiska rešujejo svoje vladne probleme na demokratični podlagi Amerika zavzema isto stališče napram vladam v drugim osvobojenih evropskih državah " lt Deklaracija je bila objavljena potem, ko je premier Chur izbruh novega svetovnega kon flikts. Nevv Statesman trdi, da zavez niki s avojo politiko podpirajo Goebbelsovo propagando, daai se tega dejstva ne zavedajo. Domače vesti Pogrešan v Franciji Elizabeth. N* J— Družina Skarl, včlanjena pri društvu 540 SNPJ, je prejela obvestilo od vojnega dpeartmenta. da je v Franciji pogrešan njen sin To-ny. Is Clevelanda Cleveland.—Po daljši bolezni je 2. dec. umrla v bolnišnici Marija Bambič, roj. Leskovec, stara 57 let in doma iz Vrhnike pri Ljubljani. Zupušča šest sinov (enega v Angliji), dve hčeri, osem vnukov in več sorodnikov v "VVaukeganu, Little Fallau, Braddocku in Moncssenu. Bila je članica ZSZ in SŽZ—V mest-ni bolnišnici je umrl Sylveater Molek, star 61 let in doma iz Kala, fara Ambrus, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča dva bratu in sestro Jennie Virant, v starem kraju pa brata,—Na posledicah operacije je 3. dec. umrla Magdalena Lukšlč, roj. NorAič, atara 32 let ln rojena v Ameriki. Za pušča moža, starše, tri majhne otroke in brata. Bila je članica HBZ.—Rojenice ao obiskale dru žino dr. Vincenta Opaskar in pustile hčerko.—V bolnišnici St. Lukes se nahaja Ana Smerke, ki se je morala podvreči opera ciji.—Družina Louis Tratar iz Nevvburgha je bila obveščena od vojnega departmenta, da je bi 15. nov. ranjen v Franciji njen sin S/Sgt. Loddie R. Tratar, star 23 let. Pri vojakih se naha ja dve leti. V Francijo ju bi poslan lz Anglije. Njegov brat Louis, atsr 25 let, služi ns Psci flku že preko lete.—Družlns Jo seph Tomsiln je bila uradno ob veščena, da je njen sin Pfc. Ed ward A. Tomazln, atar 20 let, pogrešan v Franciji od 14. nov; K vojakom je šel junija 1943 in preko morja je bil poslan prešlega avgusta. Nov grob VVillard, Wia.—Tukaj je umrla Mary Perko, doma iz Ambrusa, Zapušča moža, sedem alnov, dve hčeri in več vnukov, v Clevelandu pa sestro Ivano MlšmaA, v Pueblu, Colo., brata in sestro v stari domovini. Letalec pogrešan * Wslsenburg, Colo,—Družlns John Lepich je bila uradno obveščena, da je od 13. okt. pogre* san njen ain 8/Sgt. VValter J. Lepich. On Je bil topnlčar na bombniku B-24 in ae nI vrnil s poleta nad Nemčijo. Član je 7,H7,. Britski tanki v akciji proti grškim levičarjem Piketi preprečili obnovo obrata Borba za kontrolo avtne unije Detroit. Mich., 6 dec.—Obnove produkcije tankov ln mutorje\ za bombnike tipa B-29 v tovai ni Graham-Paige Motor Co. s« preprečili organizirani delavci t piketiranjem tovarne. Zadnji teden so se delavci iz rekli za preklic stuvke, poznej« pa so se premislili. Piketi, ki ob legajo tovarno, predstavljaj« frakcijo, ki skuša dobiti kontro lo nad krajevno avtnu unijo včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij. Drugi konflikt je ustavil produkcijo tovornih avtov za Ki tajsko v tovarni Chryslet Motoi Corp. Nastal je, ko je korpora clja odslovila Šest delavcev, ke> so pruvocirali stavko v ensn departmentu. Vodite^ unij CIO obiščejo fronte Razgovori z uradniki britskih unij Pomanjkanje živeža v Nemčiji Živilski minister odredil pregled Bern, Avlea, «. dec.—Poročila iz zanesljivih virov trdijo, da se razvija resna živilska kriza v Nemčiji in da bo dosegla višek počaščen na banketu v palati v zimskih mesecih. Herbert | Sp!rldon<*kl. Banket mu je prt Backe, živilski minister, je od redil pregled zalog živeža in popis klavne živine. Istočasno je publikacija Deu-„. pv,-..., — tsehe Agrarpolitik, glasilo polje chlll v parlamentu naznanil, da m|niatra, naznanila, da bo britska oborožena sila v Gr- jtf b|j p^i^i odrejen z name-čijl preprečila komunistom nom d- bod(| -vtoritete ugoto- London, 6. dec.—1Trije vodite lji unij Kongreaa industrijski! organizacij ao naznanili, da bo do obiskali bojišča v Franciji ii Belgiji, TI ao Sidney Hlllman predaednik unije Amalgamatc« Clothing VVorkers in načelnik od bo ra za politično akcijo CIO R. J. Thomua, predsednik avtn< unije, tn Emil Rteve, predsed nik tekstilne unije. Thomas je pred nekaj meseci obiskal bojišču v Franciji. On, Hlllman In Rleve ao imeli lazgo vore z voditelji britskih atrokov nih unij. Dva člana bntskega parla menta sta vprašulu za dovolje nje obiska Francije, a ga nista dobila. Zunanji minister An thony Eden Je dejal, da so trans portne po tež koče vzrok «»dklo nitve prošnje Poslanci ao opozorili F.deni na dejstvo, da je več umeriškil kongresnikov obiskalo evropsk kontinent v dobi od zavezniške invazije Francije. Kongresnih zahteva ustavitev pohoda marksistov VVashington, I), C,, fl dec Kongiemiik Kleberg, demokru redila sovjetska vlad«. Udeleži-," Trnasa, je v svojem, govori lo ae pa je več sto g,Hitov, med udrihal po Roq*-ve tovi ad.nl temi sovjetski zunanji komlasr nirtr^-ljl in zahteval, naj ustav Molotov, podanika Ame,,k. ... i*'hod marksistov Velike Britanije in člani dlplo-matlčnlh zborov drugih zavez, nišklh držav General De Gaulle počaščen v Moskvi Moskva, fl. dec.-—O « n s r a 1 Charlea de Gaulle, pradsednik začasne francoski« vlade, Je bil vzpostavitev diktature z nasl Ijem Deklaracija Je tudi doka/, da Ameriki, ne bo sledila Veli-ki Britaniji v vodstvu zunanje poiltike „ . oi Rim. 6 dec.—Grof Carlo Sfor-! za je dejal, ko je bil informiran o deklaraciji ameriške vlade, da ni pričakoval manj <*1 veliko- dušn# in lojalne Amerike. Američani razdejali I letalsko bazo na Kitajskem Kunnung. Kitajska. « dec - Američani ao razdejali svojo le-talako bazo v Nanningu zaradi Nemci ustanovili iensko armado _ London, 6 dec. - Radio Ber- J^azov kitajskih s,I v bitka! I,nT naznanil formiranje žen- Japonci v Južnovzhodnih pro-ske pomožne armade fcenske bodo prevzele dela v ozadju front, katere zdaj opravljajo vo-jaki redne armade vinesh Prej m* uničili štiri be ze I* istega razloga prt Heng jangu, Lmglingu. Kweleinu Paokingu, in vile, koliko živil bc* na razpola go za razpečevanje v drugi polovici zime Ta publikacija je napovedala drastično znižanje odmerkov. Klanje goveje živine in prašičev se je povečalo zaiadi pomanjkanja krme, koru/* - ln krompirja. PoljedeUki ministri je poavanl nemiko ljudstvo na bližajočo »e živilsko kri/'» Prebivalci Metza dobili nemika livila Pat iz, fl dr* Ameriška tretja armada jr dostavila velike količine nemških Živil, katera Je nt segla v skladiščih, prebival* rem M**tza. francoskega mesta Ts uključujejo 2f»0 ton zmrznjenega me»a. 170 t«m »ira ln /ez VSI ton moke Nemška bolniška ladja potopljena Rim, ti dec -Glevnl zavezni Skt stan je priznal, da so sngl« ški letalci napadli ln nemško bolniško ladjo Iztekel je tu di obdolŽJtev, da se Jr adminis traclja izneverila ljudstvu lt prodala drmokiatako atranko ko muniatu Mrowdrrju, Hillrnanu Frsnkfurterju, članu fmieraln« ga vrhovnega mkIiščs. in drugln elrmentorn, ki hočejo uničiti u mrliško demokracijo. Klebmi jr apeliral na svoje kolege, d mokrste in republikance, na.i potopili mu pomagajo v naporih /u irfci Turbin- tev Amrrikr pred maikMati geti na Jadianakern morju, ko jr ' bila na |*»tu v Tim Napad je (Jmja zahteva preiska' ker ladja VQ odbora bil izvtšen pomotoma lil bila lazhvetljeiia Jamajka dobda reprezentativno vlado Kinston, Jamajk«, li dee — Po 78 letih Jr Jamajka dobila reprezentativno vlado na podlagi novr ustave, ki jr bila pravkar uveljavljrn«. Ta <)r nasledila režim. ki )e vladal otok od tevolte, ' katera U Izbruhnila I IHflV VVashington,. D C, • de« Unij* klavnlških delavcev, WU njena v Kongrrnu industrijski! organi/aeij. /ahtevu kongrese preiskavo vojnemu delsvsksgi* odbora Tllford K Dudley, prav. ni tvrtoval<*4 unt)e, je dejal, «1« odbor ni »toill nobenega koraka proti Vtidahv Paeklng Co, kl Je ignorirala odlok da mota skleniti |*>i/,odbo i unijo s provizijo o /^irtl delavnici. Nevarnost civilne vojne se povečala CHURCHILL ZAGOVARJA INTER. VENCIJO Atene. Grčljau 0. dec.—Brit-iki tanki so napadli oborožene die levičarske narodne osvobo-Jilne fronte (EAM), kl oblegsjo ,etnišnico v Atenah. Uradni komunike pravi, da je bilo več jritakih vojakov ranjenih v blt-uih z grftkiml levičarji v Atenah n Ptreju, pristanišČnem mestu. General Ronald M. Scobie, »oveljnik zavezniških sil v Gr--ijl, je priznal, da so levičarjem rrlšle na pomoč nove čete lz jrških dlstrlktov. Britaki tanki o bombardirali hiše, katere dr-e levičarji. Britaki komunike >ravi, da (to levičarji ugrabili eč grških mornarlčnlh ln voja-iklh častnikov ter civilistov po-~ cm, ko je George Papandreou, iredaednik giške vlade, nazna-tll ,du bo resigniral s namenom ireprečitve civilne vojne. Svoje laznanllu je preklical, ko je do->11 zagotovilo, da bo Velika Brl-anlja podpirala njegovo vlado. Neuradno poročilo pravi, da e bilo 171 ljudi ubitih ln 305 ranjenih v bitkah, kl ao ae pri-. vele v nedeljo, ko ja policija na->adla levičarje v Atenah. Levi-arjl ao v demonstracijah prots-tlrall proti odredbi vlade glede azpusta grAklh gerilaklh sil. Vlsda je podprl britaki general Scobie. Resnost situacije je priznal Papandreou na izredni seji čla-tov svojega kabineta. "Prišli ♦mu v fazo civilne vujne," je lajal premier. "U razloga po-pešltve reAltve krize in ustanovitve narodne enotnoati aem iripravljen odstopiti kot pred- < edink vlade." Britske avtoritete .podpirajo .tedanjo Hiško vlado, čeprav nima zaalombe pri ljudstvu. To se je pokazalo zadnji petek, ko Je edem reprezeutantov osvobodilne fronte reslgnlralo. London, fl dec,—"Britska alta Grčiji J«' bila ojačena z namenom vzdrževanja zakonov In re-la ln da prepreči komunistom izpostavitev diktature z nasičeni," je rekel premier Chur-hlll v parlamentu. Tn Je bil •dgovoi kritikom, ki so obsodili brltsko Intervencijo v prilog se-isnjl grški vladi. "Grčija stoji ,tred resno ekonomsko ln flnanč-io krizo ln civilno vojno, katero ločemo odvrniti," Je nadsljevsl Jliuiehill "Mi in Američsnl, isAi zavezniki, hočemo prepre-iti prelivanje krvi v Grčiji. Le-ičarskl in komunistični mlnls-ri so Izstopili i/, vlade v reani irl/l, namesto ds bi podpiral! ijene ukrepe, |adeg tega (>a a«i klicali generalno stavko " Churchill Jo dalje rekel, da bo (rlko ljudstvo dobilo priliko, io pride (a« /a to, da samo od-oči, ali h- dnov. prosveta THE ENLIGHTElfMEHT GLASILO I* LASTMIHA SLCVLUSKE HARODNE POD POME JEDNOTS Crgaa d a»d pubbM kr S-*"— M*i>o**i B*mHU Socty Na/ccsuta m Z.4xu*roa Chicago! to Kanado M.M M hrto UM m »I lou »»A4 «* ctrt m Ch»ca*o in Cco* Co- *?-Se uctteltM tt-tt » •*»* " mtn+mtvo »1 00. !■>■ mislim rmim ter Um Un^iod Sui«i *xc*pt Cluco^e) aad Caa*4t M-M vt r*a* Chjc«90 aad Cook Countj »7-JO p« «er**e» CMatrm li SC oe» T**/- j>d M nmic co mogoče ižbnsati ne med Cehi, še manj pa med Nemci. Naci-faši/em bo le pognan pod zemlm in bo ob ugodni priliki zopet izbi ulinil na dan /. enakim al' pa še večjim fanatizmom. Zapomniti »i motamo, (ia it^cifašizem m samo nemška bolezen, marveč je bolezen zelo bolne človeške družbe. Da je z vso silo lnuiiiiil na dan v Nemčiji m do!»rlil de^et let prej v Italiji, je iskati gJavne vzrok* v ixj|omu kapitalističnega gos|MKlaihtva na eni strani, iui drug« na voha italijanski bur/vazije tn nemških kapitalistov govci v teku dveh tednov celih $390. Vsa čast njemu! Da bi dobil še mnogo posnemalcev. Lojze je že enkrat preje nabral $180, pa jih je izročil J. Durnu, ker takrat še nismo imeli tukaj postojanke. Lojze, bodi prepričan, da te bo imel narod v domovini dolgo v hvaležnem sjpomi-nu. Dva druga nabiralca, ki sta se prijavila sta: F. Česen, ki je na-ral $37, in Mary Konestabo $25 Vsi ostali so nas pa zagotovili, da bodo do prihodnje seje napolnili svoje pole. Objavljanje imen in darov je za poročevalca lahka stvar, ni pa za urednike in za nestrpne čita telje. Tega dejstva se dobro zavedamo, ampak za enkrat ni pomoči, kajti prizadeti želijo imeti svoja imena v časopisju. Naši podružnici so dosedaj pri spe vali sledeči: po $25: Louis Žnidaršič, Žagar Tool Co. in Joseph Ko man; po $20: Martin in Mary Vogrin; po $15: Anton bili na seji dne 3. decembra in jim ni znano o posebni sej L Nadalje opominjam, da se ne x> vršila veselica 30. decembra, cajti do tistega časa ne bo dvorana popravljena, zato smo morali preklicati veselico. Tudi božičnica mladinskega krožka je preklicana. Društvo št. 87 SN-5J bo imelo prvo veselico, ko x> popravljena dvorana. (Prišlo prepozno za sredo.—Ured.) Anion Zornik. York. vzvišeno delo, bodisi za naselbi- Kljub temu, da so se tudi v na- no ali za narod. Tudi sedaj v si naselbini od časa do časa vršile tem trenutku, ko nas narod na-slične kampanje tujih narodno-; r(Xj $ turobnim glasom prosi na- sti, je bil vendar naš rezultat po- ^ pomoči, ne bomo gledali učin- j Logar, Frank Čigoj; po $10 vsem razveseljiv, ker v teku de- ^ njegovega trpljenja. Sloven- Frank Česen, Jennie Kavchnik, setih dni zbrati 8.M6 funtov ob- ^ je bil Vedno delaven, I john Drenik, Ciril Obed, F. Hri- lačila 'n obuvala, pomeni veliko kulturen, priden in pošten in ni bar> Anton Bartol in žena, Lud-trdega dela in temeljite agitacije. ^U nikdar navajen prositi milo-1 vjg Kovacich, Frank Žagar in toda kljub temu je odboru v ve- ^ Njegove prošnje so v tem žena, Chickasaw ave., John Ja-hko zadoščenje, ker njegov trud £asu upravičene in nasa dolžnost, ger steve Trebeč, Anthony Mla ni bil zaman. da. narodna dolžnost pa je, da i Louis Pike. Po $5: Louis Postaja za zbiranej obleke je j mu gmotno in moralno pomagamo, kolikor moremo. L. Zelasnikar. predsednik. bila v Ferdinandovi dvorani, ki jo je iz prijaznosti naklonil župnik fare sv. Jožefa rev. Butala. V dvorani je bilo vsak večer zaposlenih mnogo naših mož in žen, ki so marljivo delale in zbirale obleko in vlagale v zavoje. V času kampanje je bil odbor deležen velikega sodelovanja in to celo od mestnega župana Ar-thurja O. Jankeja, ki-je javno objavil svoj proglas ?n apeliral na jolietski narod, naj pomaga PODRUŽNICA ŠT. 106 ^ SANSa V AKCIJI Euclid. O. — Komaj tri tedne je minulo odkar smo ustanovili podružnico SANSa v Euclidu, pa so se pokazale že zelo ugodne V tem času je pristo- posJedice. pilo k podružnici 55 članov, do-čim je blagajna narasla iz nič na našemu 'ljudstvu 'v Jug^la^ $626.75. Toje ^v^a sele ^e-ki nujno potrebuje naše pomoči. Našemu odboru je izkazal svojo naklonjenost tudi načelnik javnih šol dr. Gayle Hufford, ki je izdal naročilo vsem otrpkom v šolah, da naj zbirajo obleko za narode v Juoslaviji. Vodstvo lokalne radijske postaje je dnevno bodrilo joliet-ske meščane, naj prispevajo za naše ljudstvo v stari domovini potrebno obleko in obuvalo. Enako je odstopilo dva večera po pet minut, da sta po radiu govorila v prid kampanje za obleko rev. Butala, župnik cerkve sv. Jožefa in duhovni vodja KSKJ, in sestra Josephine Erjavec, glavna tek in glavni "naskok" šele pri de. Za decemberske seje bodo vsa euelidska društva prejela pisma od SANSove podružnice. Poleg pisma bodo priložene tudi nabiralne pole in članske karte. Društva so prošena, da ta pisma ne vzamejo kar enostavno "na znanje", temveč da jim posvete največjo pozornost, kajti mogo^ če bo ravno od vas odvisno marsikatero življenje naših siromakov prihodnjo zimo v Sloveniji. Na prošli seji je bilo sklenjeno, da priredi naša podružnica skupno s Progresivnimi Sloven kami št. 3. kartno zabavo v soboto, 9. decembra, zvečer v Sloven- tajnica Slovenske ženske zveze. društvenem domu na Re- Vsebina obeh govorov je bila cher ave DalJe dne 4. feb privlačna sila in oba sta žela ve liko priznanja. K uspehu sta veliko pripomogli sestri Emma Planinsek. predsednica podružnice št. 20 U t jttHk^i^v, d* ^ttodn*-'™* krm4« za v*ako ceno. Zato v> dali j in Jennie Benedik. Obe sta Hitlciju in Mut-soliniju v;»o /a lombo. Pr« tem mi z njimi pridno hodeluvali tudi francoski, aitgkški in tudi ameriški kapitalisti. l*ii tem je trebu omeniti, da a- je faš*zcm začel razvijati tudi v Cehoslovaški pred približno 15 leti več let prej predno je prišel Hitler na krmilo Na iclu nm je b>l češki fašist general Gajda— če »e imena pravilno »pomirijamo. Med Cehi to gibanje seveda ni dobilo masneua odmeva, toda Je naiuščalo 1/ leta v leto. Na Slova- je p<> izdajstvu v Monakovem iz-i pomagalo la/trgati dr/avo. Av-f navdušeni narodni delavki v na- 1945 priredila SANSova podružnica velik javen shod, na katerem bo glavni govornik Joško Oven iz Chicaga. Ostali govorniki bodo: L. Kushlan. J. Rogel in J Rotter Za takojšnjo pomoč trpečemu ši naselbini, kakor tudi sestra narodu v domovini so zelo de-Jean Težak, načelmca ženskih in lavne tudi Progresivne Sloven-mladinskih aktivnosti KSKJ, ki ke št. 3 v Euclidu. Te zavedne »eno. dan škem pa je 'bilo tolik hiuhnilo z večjo *'1» Miljo je kictofašizcm /« piej d« tudi Španijo. Hitlerizim je it k< m. Ogrskem, lialkanu v f>V n bilo med "boljšo" dru/l>o o "Vse to jc treba itneti v mrili* so se ^trudili in obiskali lokalne trgovce »n nabrali mnogo novega oblačila za odrasle in otroke. Da ie b«l program kampanje v resnici privlačna sila, gre pa bil v roke S kivavim pucem. kakor I {avno Pr,z"®nje našemu navdu-ti pi i\ t ciucv tudi r,a V n *enemu nar«xlnemu delavcu, ki ženske so nabrale že mnogo oblek in živeža. Kdor ima še kaj te robe odveč, naj telefonično pokliče )>redsednico Frances Gorjanc, ali tajnico Mary Ster. Ker je trenutno glavni namen SANSa pomagati našim v Slo- nciji t« r Angliji. Tudi V Ameriki ti Mussolinijevih oboževalcev. , kadar pride na dan kakšna vladi ali kdorkoli kot jc /dat pr»ils n^ka vlada z načrtom za nasilno iztf» hljenje nenvAke man \piasamo Kam o«< •/ • p. XI la'(»n« ■ k t< vidiral«"' i h ko sti»r iiilx»!i zn Ct intilašizma. Ponovno (a^ikte, katerih ne lv» izobrazbo, mar ne bi Onemu milijonu krkonm i Ii \>le«l tega ne misli .il« noU nih marijširrskih • ntkcgjt poročevalca'Chi-e "/ dobrim rekordom" kot ho italijanski fašisti i milir at i" primorske Slo-IhkI«! \e< imeli, ln mentla •t »v marveč bodo morali t v mejah Cehoftlovakiie. Hilx> v Kikonošth čisto— pioii i kl '11 / dobi 'm i c k /^«k!i)o t nar dem ne manjšine po tej vojn oiak ile se pu vičji C»<»l »beta krkotioškim Nem kratuen dr. Ben< kaj tuim manjšinami šc v družili dtiavah?^ AmorUka poaadka Je s svojim protiletalskim topom sakopeaa v • noflu n*kJo v Bolatll. na straši proti sovrUnlm letalom. Cerkev v osadju nudi pestro sliko. Hafnar, Jos. Konestabo, Mary Konestabo, Antonija S ve tek Frank Žag$r, Jim Rotter, Fran ces Rotter, Chas Starman, Ber tha Starman, Rudy Knaus, Val. Šinkovec, John Močnik, John I-vančič, Ahacij Prežel, John Tro-ha, Frank Segulin, mr. Rebolj in žena, John Gerl in žena Frank Rodica, L. Skok, James Kolenc, John Gabrenja, Anton Mihelich, Bliss Rd. Coal Co., Joseph Petrich, Lakeland Cafe John Medved, Joseph Medve-sek, Joe Laušin in žena, Fran ces Gorshe, Joe Henikman in že na, Chas Sezon in žena, Fran Koss, Michael Kocjan, Herman F. Carlson, Joseph Tekaučič Anton Kalan, John Mihalich, Ni cholas Ave., Jacob Strekel, Max Gerl, dr. Kari Rotter, Chas Wick, John J. Globokar, Pau Močilnikar, Anton Škufca, Ja mes Močilnikar, dr. A. F. Vi chick, L. Seme, Cherokee Ave Frank J. Kramer, Joe Sušnik in žena, Cherokee Ave., Anton Lo-patich, Tucker Shoes, Joe Šeti na, Real Hardvare. Anton Plut $4. Po $3: Jennie Hrvatin, Frank Požar, Herman Sluga, Josep Mah, mrs. A. Wilkler, L. Ste fančič, dr. F. L. KoppeL Po $2.50: Mary Segulin, Frank Segulin, Mary Yapel, John Yape po $2. Martift Vogrin, F. Če sen, Ana Česen, Frances Mez get, Joe Vieič, Frank Rupert Frank Perušek, John Grabnar Frank Siskovich, Louis Cemich, Louis Furlan, Anton Mihelich Ciril Ozbich, Angel Plesničar Frank Mavrich, Louis Znidar šič, Konrad Floss, Frances Gor janc, Frank Gorjanc, Mary Lu stig, Gusti Zupančič, Benčič in žena, Mavrič in žena, Leo Bo-stjančič. Vijolica Vogrin, Štefanija Tomažič, Tony Boštjan čič, Joseph Durjava, Nick Ta lar, Sam Papesh. Po $1: F. Froit to, Sam Dibrre, Ben Kulvia Henrv Hiznav, Louis Rjaveč Frank Volk, Anton Cepelnik Louisc Krasha, Joseph Kusar Milan Vozel, Frank Vautar Louis Zgonik, Anton Dolinar John Baloh, James Meglan, Frank Mišič. T. Ritlig 50c; Frank Fende 25c. Skupna vsota $626 75. Pri.srčna hvala vsem daroval-! cem. S tem odzivom je prišla tudi euelidska naselbina na zemljevid. Qloboko smo prepričani, da bo prihodnji odziv še večji, kajti kri ni voda in lakota ni nobena šala. Bod'tc uverjeni, da vam bo narod v domovini srčno hvaležen za velikodušni dar. In ko bo temu narodu zasijala zarja svobode, bomo tudi mi deležni njihovi radooti. kajti imeli bomo zavest, da smo jim nudili bratsko rokp v najbolj kritičnem trenutku njihove poti na Golgato. Frank Ceoon. tajnik št. 106 SANSa. ' O TEM IN ONEM Anrora. Minn—Mesec novem->er je za nami. Dne 28. novembra je poteklo leto dni, odkar je bil naš mlajši sin Edward v starosti 17 let položen k večnemu počitku. Blag mu spomin! Letos je padlo do šest palcev snega, ali hude zime do sedaj še nismo imeli. Meseca novembra je v bolnišnici v Duluthu umrla Mary Skul, 59 let stara, doma od Žigmare. Umrla je prav tedaj, ko je prišel na dopust njen sin. Družina ga je šla čakat na postajo, a ko so se vrnili domov, so našli mater silno bolno. Sin je mislil, da bo prišel na oddih, a je faktično prišel na pogreb svoje ljube ma tere. Pokojnica je bila članica ABZ. Poleg moža zapušča več odraslih sinov in hčer. Mož je član SNPJ. Njeno truplo je bilo pripeljano na dom v Auroro, kjer je živela nad 30 let. Toda smrtna kosa nikoli ne počiva, temveč neprestano kosi. V Duluthu, kamor se je šel zdravit, je preminul Ludvik Drob-nich, star 53 let, doma iz Sodra-žice. Po poklicu je bil kovač in imel tudi^asolinsko postajo. Za pušča ženo, katera je članica SNPJ, in dve odraščeni hčeri Bil je član raznih organizacij Pred leti tudi SNPJ, ali radi nekega pogreba, katerega se ni mogel udeležiti, kakor tudi ne nekateri drugi, med njimi tudi poročevalka, je prišlo pri društvu do nesoglasja. Tedaj ni hotel jx>-čakati, da bi porotni odbor raz sodil, kateri bi ga oprostil, temveč je kar na mestu izstopil iz društva. Vsem prizadetim naše globoko sožalje! Naznanjam, da se bo vršila seja podružnice št. 16 SANSa 10 decembra popoldne v mestni dvorani, in sicer takoj po seji ženskega društva "Nasa zvezda SNPJ. Na dnevnem redu bo več važnih stvari. Razmotrivali bomo tudi, kSm naj pošljemo denar, ki smo ga do sedaj nabrali. Tukaj priobcam imena darovalcev. Sledeči so prispevali v zadnji kolekti, imana onih, ki so že prej prispevali, pa ni mogoče objaviti, ker bi vzelo preveč časa in Dreveč prostora v časopisu. Po $5 so prispevali: mrs. Pe-rushek, John Skubic, Frank Ko-čevar; po $2: Ignac Zupančič, Tony Ccglar, Frank Oražem, Charles Jerich, Vincent Lesar, mrs. Belay, rev. Flynn, Anton Cerar, Matt Anzelc, Ely Smo-lich, John Petrich, Joseph Omer-za, Joseph Zugina, Anthony Smolich; po $1.50 Johnny Ma-rinšek in John Modic. Po $1: John Gorjanc, mrs. Kmet, Mike Potočnik, Tony Skerbec, John Virant, Miller. Frank Šustaršič, Frank Cozn (?), Ignac Muhich, Joe Ogrinc, Joe Krašovec, mrs. Roblek. mrs. De-bejak. mrs. Mikolich, Louis Be-lay, Johnnv Oražem, John Per-mush. Peter Oražem, Steve Reb-rovich. Frank Mehle, Joe Marin-šek. Rudv Rebrovich. John Reb-rovich. John Pleveli. Tony Ste-pich, John Klun, John Tanko, Frank Kern. Tony Pike. Frank Rayer st., John Bartol. mrs. naienui Alich, John Babin, Anton Bau-|vinj. dik, Joe Oražem, Jacob Drasler, Beiay, Ann Sole, Ann Sherb.u. Fred Adper, Rose Grevtte J -Jaeger, J. Princ. mrs. J ar.i. Po 25c: WUliam Mitchei Joe Stepitz, Matt Pimat mi. F «i Zupančič, mrs. Bonocc:, J. Snmk. Prispevke so nabrali m:s Ki. stelz in Duich $37.75, mrs. Gt-janc in Alich $57.25 Johr pt.. nush in Ely Smolich $17^0 -Matt Anzelc in Elv Smo -$16.50. Na koncu vas še enkrat oporr_. njam, da ne pozabite na se-. c se bo vršila 10. decembra pop.;, dne. Vsem darovalcem in r,«&> rakem najlepša hvala! Frank Yorich. tajnik š*. 16 SANS*. POGLED NA NAŠE DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Cloroland. O.—Naše društveno življenje, pa bilo to prt dn,. štvih ene ali druge naše Dod-jorne organizacije čim dalj« bolj peša. Za sedanje čase je to vsaj deloma opravičljivo. Lm-reč radi dolge in časovne različne zaposlenosti v tovarnah Sb kakor pa ni to opravičljivo v normalnih časih. In vendar ai bilo z ozirom na število posetra. kov sej tudi v zadnjih letih, pred vojno, mnogo boljše. Kaj je temu krivda? Kje iskati vzroki Ali nam niso naša društva danes prav tako potrebna kot so bila pred 20 ali 30 leti ali še poprej, ko je naše redne seje posedalo 75 ali več odstotkov članstva* Po mojem mnenju leži največja krivda v MALOMARNOSTI in LENOBI. Ali ni vseeno se-deti v dvorani na seji, ali pa doma? In vendar: sedeti in pri-sostovati seji pomeni življenje, posedanje doma pa povspešuje lenobo, a splošni društveni stvari škoduje, pomeni pogubo "Brez mene boste vseeno lahko naredili . . poreče ta ali oni in prav tako misli več drugih. Tretji pa ima morda doma kakšno malo stvar popraviti, kar bi lahko storil drugi dan itd., itd. In tako se zgodi, da izmed več sto članov, poseti sejo le—15 do 25 članov. Ali mislite, da so ti člani spričo tolike nemarnosti ostalih članov pri volji prijeti za kakšno potrebno društveno delo? V mesecu decembru se vrse pri vseh naših društvih glavne letne seje .in volitve odborov za prihodnje leto. Vsak član. katerega "ne ovira ravno tisti čas" važna zaposlitev ali bolezen, bi moral smatrati za svojo največjo dolžnost posetiti sejo svojega društva! Na ta način bi pomagal do boljšega razpoloženja o-nih, ki so pripravljeni sprejeti kakšno delo in ga vršiti v korist skupnosti. Glavna letna seja društva >t 142 SNPJ se vrši v nedeljo. 10 t. m., ob pol dveh popoldne. Na vse člane ponovno apeliram, ua ste točno na mestu! (Prišlo prepozno za sredo —Ured ) Frank Sustarslch. tajrufc V NEDELJO VSI V SDD! Detrolt. Mich. - V Detro.tu nismo že dolgo časa imeli nobene igre. Sedaj pa imate priliko v:deti sijajno dramo l vi-ro v vstajenje," ki jo je spisal Ivan Jontez iz Clevelanda m w bo vprizorjena v nedeljo, 10. decembra, ob treh popoldne v Si"; venskem delavskem domu. «•>< S. Livernois. __ , Igrali bodo naši najbolj' igralci, kateri se pridno uce » več mesecev.„ Ves čisti dobiček te priredbe bo šel za pomot na-šim bednim in lačnim rojak" v stari domovini. Tukaj iman vsega dovolj, zato je nasa rodna dolžnost, da pom*J narodu v stari d nama Slovenija nas k. ' mrs. Bradach st.. Tony Mišmaš.j_ ako ne bomo pomaga i. Tony Gregorich, mrs Drobnich. več naše leoe Sloveniji -1- t— Skerbec. v nedeljo vsi v Sn>vt t ' mak, Fr. ski dom. kjer bo vprn Gregorich. Matrfefcznikar. Fr. drama "Z vero v vstai« r Frank Kasteltz, Joe Mary Kaze), Anoa Yedinak. Fr.jski Kocjan. Anton Popich, mrs. Hu-dela. Marv Krullch. Walll Kar-pola. August Halberg, John Ko-, ščak, Nick Karich. Matt Pirnat. Frank Shustar, Henrv Pauličič, Rudy Smolich. John Bradach. Viktor Klun. Frank Barbv. Fr 1 Senjak. Elv Gozdanovich. Frank Petek in Frank ShipeL 1 Holoo Krsianik ,mača fronta \ Otfi<* 0f War Information n P Vashington, U. fc- I je OROŽJE - Udatki Zedi-mesecu oktobru l<\ 447 000,000. To pomeni, * i/dali $343,000,000 več ^fme^t, septembru V me- fc££« smo potroš.h^ MORNARJI ZA TRGOVSKO BRODOVJE Washington. — Komodor Tel-fair Knight, pomočnik administratorja War Shipping Administration, je naglasil, da je pokazalo dejstvo, da je nabiranje neizkušenih delavskih sil za mornarske učne tečaje v Zedinjenih u SIItw t________ __ ( državah pri US Maritime Serv- k dan po $13,200,000 *ce nujna potreba, in sicer 8,000 saK ■ -----novincev vsak mesec. -C. septembru, in sicer po '5400.000 na dan. Naši celo-it roški za vojno od zacet- rpnl|,,a 1940 do konca oktobra t ^r^ro 330 milijard dolarjev. oeo U uspehe v vojni so dolarji Vhodno potrebni. Preko 0-Bih dolarjev, katere potrebuje-za vzdrževanje milijonov Zi na vseh frontah v skoro lh pokrajinah na svetu, preko th dolarjev, katere potrebuje-L za velikansko produkcijo najine industrije na domači tonu, moramo imeti tudi dolarje za poslovanje te gigantične roašine, ki mora delati in doseči uspehe - ki mora poraziti vse "Veliko naraščanje naših operacij na Tihem oceanu je več kot potrojilo potrebe in naloge naše trgovske mornarice. Zaradi ogromnih razdalj je na Tihem oceanu treba približno trikrat toliko ladij, da opremimo naše vojake z isto silo ognja, kot je bilo to potrebno za Evropo. Vsako novo prodiranje naprej na Pacifiku pomeni, da moramo s svojo trgovsko mornarico izvrševati dodatne naloge." To je prvič, da je bila priznana širom države prioriteta za nabiranje za trgovsko mornarico. Možje od neizurjenih ljudi za učne tečaje 17. do 50. leta morejo poslati svoje prostovoljne prijave za mornarji za krov ali pri strojih in za službe v intendanci ter aolniški službi trgovske mornarice. * PRIPOROČILA ZA BOŽIČ Washington.—Office of De- §e polmilijonski fond! ■H*- j l_ • "»"ji. ale agresije, vse one narode, ki vežbanje ln sIedeče feZZSS&pSZ * k0t ^ Lmu miru in proti svobodi, ki zdaj dokazuje resnico starega pregovora - kdor drugemu ja- U koplje, sam vanjo pade. Zedinjene države potrebujejo I več dolarjev za vzdrževanje tega stroja za zmago, ki mora rasti v svoji sili, dokler ne bodo tudi zadnji sledovi poželjenja nekaterih narodov za svetovno [nadvlado izbrisani, in svoboda ljudem—vsem ljudem—zasigu-rana. Noben Amerikanec ne sme ostati ob strani. Preveč je na kocki—preveč stvari, ki se ti-I čejo nas vseh. Morda še več pa je na kocki I za Amerikance tujega' pokole-| nja. Milijoni izmed njih imajo I še vedno tesne vezi sorodstva in ljubezni z mnogimi deželami, katere so napadalci tako surovo | opustošili. Amerikanci, ki so ! šele pred kratkem prišli v Ameriko, so ogromno prispevali in še danes prispevajo za zmago poštenja, človečnosti in boljšega sveta. Potrebno je, da te svoje napore nadaljujejo in jih celo povečajo v času vojne, ki prihaja. V tem svojem šestem vojnem posojilu zahteva Amerika posojilo v znesku $14,000,000,000. Od tega zneska mora priti 5 milijard s strani posameznikov. Ako hočete, da bo poštenje in pravica zopet zavladali na svetu. morate kupovati dodatne vojne bonde. Kupiti pa jih morate toliko kot le morete. WMC korist TEŽAVE NA POLJU DELAVSKIH SIL Washington.—Paul V. McNutt, načelnik Wur Manpovver komi- slJe. je izjavil, da se dežela nahaja pred "resnimi težavami v pogledu delavskih sil" ne toliko v pogledu razpoložljivega števila delavcev, kot v pogledu teiav nabiranja teh delavcev v kritič r"h krajih, kjer so tovarne naj-1>(,IJ kritičnega vojnega materi-• primer municije. Od celotnega števila 200,000 delav m /;t važne vojne izdelke, je P-lovita skrajno nujna za kri Unc proizvode, je dejal Mc u,t' klavci niso potrebni povsod niti v vsaki industriji, to-';< neobhodno so potrebni v ne-katerih krajih in za nekatere po-industrije. Načelnik ooudaril, da bo jako •'ko vsakdo, ki izve, da potrebni v industri pozna, vzame tako "v/ernši ako je že aiaj v * 1 važnih vojnih indus ^ARTHUR O VOJNEM posojilu ton. — General Mac-1 J' poslal poslanico vsem » Amerikancem—to je Amci ikancem—glede 6. ' posojila: / , * /J" |>omočjo so se naše sili* povrnile na Fili-Arru-rika se je obvezala, "ii to deželo. Mi tukaj imamo popolno zaupa-doma. Duh Amerike, nosite v svojih srcih, k'iar odpovedsl. Mi ve-' ;,m b udu-no sprejel suženjstvo in bič, po zapovedi svojega nujvišjegu pastirju padel nu kolena pred liit- Mussolinijem in Horti- Napisal Victor Bieii.stock (Naslednji članek poročevalca Oversruh News AKency, ki Je prepotoval osvobojene dele Francije, osvetljuje t veliko jasnostjo ogromne naloge, ki čakajo litoni Evrope vs«> osvobojene narodi- — velike teiave. katere bodo moruli premagati, predno »e bodo sares in dodobra znebili dediiCine nacizma —• vsega strupa, katerega putfa za seboj nucifulistična propaganda, posebno v onih delih nuroda. ki je odkrito ali pritajeno sodeloval * okupatorjem.) V letu 1940 je bilu Fruncija prodana Nemcem. Prodali so jo nekateri bogati industrijalci, peščicu pokvarjenih politikov in bankirjev — to je 0111 del izdaj-nikov, ki so vedeli, kuj delajo. IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3934 W. ttlh Stre«t. Chicago. I1L ttplimbr« 1944 Ročna blagajna Skupaj 111.934.13 3.2« SlB.S3l.0t ln tako dalje. Nič ne bi liusnilo ruzluguti tem ljudem, du so zu veznfšku letala pomugulu pre gnuti Nemce iz dežele, uli du je v dobro Francozov samih, du u meriške čete niso prinesle a se boj novih milijard ničvrednega pupirnutegu denarja, du bi še povečule obstoječo inflacijo, kutero so privedli v deželo Nemci. Zaman bi bile pridige tem ljudem, ki so zastrupljeni od nemške propagande — in od svojih malih, sebičnih interesov. Oni celo tegu ne vidijo, du so Nemci morili in kluli in zugrešili najstrašnejše zločine ln grozodejstva. Ko odkrivu franco-Podpirala pa jih je po številu laka narodnu vlada vedno rtov« mnogo večja množicu ljudi, ki grobišču žrtev Gestupe, ti zapt-niso imeli numenu, du Izdajo ralo oči in ušesa. Oni vedo sa-svojo domovino. Ti ljudje niso mo to, du so Nemci vzdrževull nikdur odkrito in savedno po- "red" . . . Oni vidijo samo to, du mugali Nemcem, a So vendur o- ao po odhodu Nemcev prevzeli stuli daleč od naroda in se tudi oblast "nevarni elementi", kute-še do danes niso ničesar nuučili re so zavezniki oborožili. Ju-od trpljenja francoskegu nurodu naštvu, s katerim ao s« ti "ele v času okupacije in zatiranja. menti" borili proti nemškemu Koliko je teh ljudi je težko vpadni ku, ne vidijo zanje Je 1« reči, todu zudosti jih je, du so 11" važno, da so to komunisti in OOHODKIt Podruintc« št,- Kraji 1—Dotrolt. Mlch. S 2—Chicago. 111. 3—Plilsburgh. Pa. •—Ely. Minn. ..... 9—Weai Newton. Pa. 12—Weat Ahquippa. Pa. IS—Sprlngfield. 111. 22—Midway. Pa. 23 St. Louis, Mo. 14—Vlrden* lil 90—Sharon. Pa. 32—Clevaland. Ohio 33 Brldgeport, Ohio 45—Bheboyg«n. Wis. ....... 47—Puablo. Colo......... 4t—Cleveland. Ohlo SI—Barberton. Ohio S3—Johnstown. Pa. St—Mllwauka«. Wls. tl-lndianapolis. Ind. S3— Brooklyn. N. Y. •?—Loa Angalai. Calif. T3—Harminla. Pa. ti—Chisholm. Minn. t4—Ho.lallar, Pa. 17—N«wark. N. J. tt—Eaport. Pa. tt—Luaarn«. Pa. 103 Witt. lil. Thom M • r c i n a. Powar Point. Ohlo. nabral Glas Naroda—prispevki na- ročnikov.......... Joaaph P r u n k,' Aguilar, Colo. ............. Mary Arnei. Chicago. III. Trank Kapal. Clavaland. O. Prod A. Vidar. Chicago. HI, Jacob Br«)c. Chicago. III. John Olip. Clarandon Hllls, Illinois John Oornik. Potrosi Viow, Illinois Toroiia Kosmotln. Loa Angolo«, Calif. 1*0.00 &0.00 SO 00 13.00 13.00 19 23 t.93 10.00 lt.00 3.99 100.00 t.00 2.90 2.90 S.00 390.00 210.00 90.00 100.00 92.00 7.00 14.90 23.S0 18.79 9.00 2.90 10.00 3.2S 93.90 CHICAGO. ILL.1 Frank Bosiich tlO. John Gornik 92.90. Eva C. Oardon t29. John Kroahol tS. Agnoa Pire 92 Klub SSPZ tlS. Prod A. Vider tSO 109 10 CLEVELAND. O.i Trank Kapel 110. dr. T. J. Korn S100 . . . 110.00 DETROIT. MICH.i Druftlna Knes tlOO. Katarina Krains tSO Lie In Joe. Menion 9200. Louls in Jennie Urban tlOO 490.00 Drutl. At. 239 SNPJ. Mana- t . 11«ld Ohlo 29.00 Trank Dornik. E 11 w o o d CUy. Pa. 1C.00 Jennie Kotaman. Pelalum*. Calif. 1.30 Marton E. Moulo. New York, N. Y. 10.00 Louia Zimmorman. Taco ma. Waah, 9.00 Teresii« Koatnalln. Loa Angole«. Calif. 1.00 Skupe) ia pomoino akcijo t 1.I1C.2S Skupni dohodki ....... 921 929 29 Skupni dohodki ia SANS t 1.477.91 PRISPEVKI ZA POMOŽNO AKCIJO WRFASSD» IZDATKI. Najemnina ureda t 90.00 Naročnina na revije 30.00 ČiStenJe urad« t.00 Rasavetlj«va 1.00 Ur«dn« potrebščine lt.07 Uradna oorome 133J2 Dohodninski davek tt.tO Davek «oci«ln« sev«rov«l- ni ne ••lO Plače tajnika (september In oktober) 27t.OO Plač« u«luib«nca (3 tedne) t7.3S l arllaenake sveado ................14.00 Subvencl)« Zdrul. odboru S00.00 Nadaljnji «troikt konvencije SANS« .. 121.SO Konvenčnt saptsnlk SO 00 Tiskovine ..... Vosnl In potni stroiki 299.39 , Sirotki « e | e oktekutlvo 2.&0IU gA||l€ 10> oktobr« 1944 107.90 Sirotki Vsealovanakeg« kongres« M.03 Raano 13 32.00 t.70 1.00 2000 10.00 10 00 1.00 9.03 1.00 problem. To je oni del ljudstvu, kateremu je bila pred vsem po-Kvečenu Goebbelsova propaganda. To je oni del ljudstva, s katerim so Nemci za časa svoje okupacije sodelovali in občevali. Te so ščitili, s temi m- n govali. uociulisti in druge vrste "nevur-ni" levičarji. Teh |mi ae boje še bolj kot Nemcev in njihove Ges-tape. lz krogov teh ljudi prihaja danea pritožba proti čiščenju uradnlštvu, proti sodnim obrav- navam Izdujulcev in koluboru To so oni tisoči Francozov, k.|torjev Oni se zgražsjo nad kaz ne smutrujo, da j«' prihod zavez- nI jo ki Je te zadele nekatere nikov - in vrnitev njihove luat- ./dujulce, k «. prel vali frune<,-ne narodne vlade v deželo - Uko kri, in trde, da je maščeval-osvolxulitev. Oni vidijo v tem noit stopils nu mesto pruvlce le vir novih nevarnosti, novih Uieneralu de C.sulles, kateregu težav. V mnogih slučajih so nu leteli zavezniki nu ljudi, ki so hladno računali in primerjali u godnostl nemške Okupacije z neugodnostmi novega položaju Iv Lyonu sit je pritožil trgovec s svilo, du Je po odhodu Nemcev munj mesa kol prej, a v Beaan conu je neki gostilničar kur od krito pohvalit, dn so bili nj*#<»vi posli z Nemci mnogo boljši, do čim Amerikanci skoraj ne pri nušujo nobenegu denarja v de želo. Neki ženski v Lyonsu nI prav, da so zavezniška letala bombardirala francoska mestu Podrui. št. 3. SANS. PilUburgh. P«. Virdon. III..... Rrldgeport, O. Waukegan, III. Pueblo. Oolo. Chicago. III. Brooklyn, N. Y. W e 1 aonburg. ' Colo. ChUholm.Minn. Newark. N. J. Bali«- 24. 33. 31. 47. S2. 13. t3. ti, t7 Društ. št. Sti SNPJ vlile, III. BROOKLYN. N. Y.i Ann« Berlen tS Bertho Grum ts 900.00 2S.OO 13S.7S 100.00 119.09 49.00 100.00 29.00 3.00 1S.00 10.00 10 00 Skupni iadetki aa SANS t 1J29.I7 Poslano v urad WRFASSD s« pomoino «kcllo »kupni lidaiki Bilance n« banki 31. okto br« lt44 Ročna blagajn« ----- 1,910.25 t 3.933.42 $18.1 §0.40 2.43 III.IUJI PREGLEDi Skupni doltodki SANBe od t. decembr« 1942 do 30 oktobra It44 t47.7H.2t Skupni Isdetkl v Istem ras* dobju 29,929.43 MIRKO G. KUHEL. t«)nlk. cun«k utusn V1NCENT CAINKAR bl«g«)nik, se ne bi obnovilu kot močn«,1 demokratična in svobodoljubnu' deželu. Fruncohke sile, ki so sodelovale t vavezniki, takozvane fruii- so blutill skozi letu kot i/.dujul-ca, pozivajo zduj, nuj "ščiti" Francijo pred temi "rudikulnlmi elementi." Nuprum Zeti i njenim držuvum ko zelo ostri. Njiliovu kritiku Je, du smo oprostili v njihovi sredi te nevurne elemente — uko hočemo to popruviti, potem trioiu mo ostuti v Franciji vaaj toliko Rusija in Rumuruja London. (ONA) - Sovjetaki pfjdkoirtisar zu zunanje zadeve, Andrej Višinski, Je bil v Bukur®-, šti kot poseben delegat muršulu coske sile iz notranjosti dežele,' Stu||nM du ),. pil ruinunski vlu. se vznemirjajo rudi višljakih u-' (J| jn jt. 0|)JUMnj|, da bo Rusl-rudnlkov, ki ao ostull na svojih | ( tMMiptl^iM ,M»vrutek vae Trun-mestih in še vedno služIjo vtšlj- Rumun(j| Dolgo je bilo Že jusno, du bo-.lo Rusi zsvzell to atullšče, todu jasno trga do zdaj niso povedali. s tem )c bilu dunu rumun-h\u armadi nulogs I11 cilj, za ks-teregu ae je mogls boriti, obenem pu ao mogli imeti mudžar-„ki krogi vauj neks) upanju v slučaju, du bi t* bili »Kltigull mi Nemčije. Todu Mud)ursku je skemu duhu, Frunciju so d mu-s nahaju v levoluclonurnem razvoju, kute-legu imenujejo Kiuiicozl suini tuje preporod, du se l/ognejo liesedl, ki Je mnogim neprljetnu. Cilj tegu razvoja Je ustunovitev demokratične držuve, v kaferl Imi zajamčena pruvicu, avolx»du Pre- , . .in enake možnoNti zu vsi*, čusa, du se povrnejo zopet v^.lna llflrf)da XtthWva tu polnoma "normalni časi. razvoj ln Je oči vid no odločena, Iz vs4*gu tegu Je razvidno, du ^ ^ ||o tud| ^ ^ . ^|tHjulHO ntklt\u ,„ ,june« nJ,.,ie bi bilo napačno ln celo nevarno. L ||g ,»l€4 ,.j pM j,. ,lJ(|j ljudi, ocl,^ilvt. tudi niso ve. važne zu podcenjevati učinke nemšk.-u n(/y((J M,VH(>IJO( k, M. uu propagande Njen vtis1 na del radi svojih prlvile||ijev francoske publike je glolx,k I« tlltHjpr(lVjC( katere žele oh. a trajen, TI sloji, ki bi morali v | n||| ^ hkljAtt)o -»drsati normalnih rszmersh dajstl fiun-, ^ vwjj| | >rwilll|vl| kl mj Jlm r,u roškemu narodu vo«lllne oaeb Ruski vol-ki «1 cflladujejo rssvsline nek« nem (k« utrdbe*v Vahodn' Pru«l)i. ki so Jo r.rbill lo noati lz SVOje srede, »O tako za strupi jen I, da bo treba še dolgo računati a posledicami tegu nu Cističnega vpliva. Oni možje, ki mi danes nu vo dilnlh meni 1 h v Fianeljl, po/na j jO ta d<4 svoje naloge Znano Jirn je, da ta del francoskega nu i 1 oda je največja nevarnost /«♦ mirno ln nemoteno rekoiiatiuk 1 rljo fiancoski ga narodn< ga živ Ijenja. na podlagi staiegu fian« coske|rs, demokiuličnega gesli« "liberte, egulite,' liuletiiite i svobo velll' ir|u Imena in naslove Um bo I in«I devol) bo I) so po«lr«ibo 軫" n sonc CVETLICE ZGODAJ! Au.ru* rLoaisva *»» m r s v.i s i*fS*'i » AmavUil ipovl rdeče armade. RDEČA KOKARDA Roman tz velike francoske revolucije STAN LE Y WEYMAN (Nadaljevanj«) Mislil sem tedaj, da ne smem podpisati protesta, če naj ne zatajim svojih načel, ki so bila vsem dobro znana. Zato sem okleval. "Nu?" je rekel napo&led. videt, da ie vedno molčim. "Mislim, da mi ne bo mogoče/' sem rekel in zardel. "Da vam ne bo mogoče podpisati?" 4 Da." Veselo se je ^zasmejal. "Bežite, bežite," je rekel, "uverjen sem, da pojdete z nami Kar obljubite, vikont. Stvar je malenkostna in brez posebne važnosti, a treba je. da smo enotni. To je edino, za kar nam gre." Zmajal sem z glavo. Oba sva se bila ustavila v senci orehov, nekaj korakov od rešetnih vrat. Saint-Alaisev lokaj je izprevajal konja po cesti. "Nu," je prijateljski silil vame, "saj menda ne mislite, da bi mogla ta kolobocija z glavnimi stanovi, ki jih je njegovo Veličanstvo v svoji vzvišeni nespameti dalo sklicati po Neckerju, obroditi kak sad? Zbrali so se dne 4. maja in danes smo že 17. junija; vse doslej niso delali drugega kakor to, da so mlatili prazno slamo! Kmalu bodo spet razgnani in stvar bo opravljena." "Čemu po tem takem protesti?" sem vprašal negotovo. 'Takoj vam pojasnim, čemu, prijaitelj," je odvrnil s prizanesljivim nasmeškom, trepljaje se s korobačem po škornjici. "Ali že veste najnovejše novice?" "Kakšne so?" sem rekel oprezno. "Povejte jih, da vidim, ali jih že vem."" "Kralj je odslovil Neckerja." "To ni mogoče!" sem vzkliknil. Mpje strme-nje je bilo tolikžno. da ga nisem mogel utajiti. "Pač," je odvrnil, "bankir je odslovljen. Cez teden dni bodo izginili tudi njegovi glavni stanovi ali narodna skupščina, kakor je menda nazval to stvar, in bomo spet tam, kjer smo bili. Dotlej pa je treba, da potrdimo kralja v njegovih modrih namenih in mu pokažemo, da »mo ie na svetu. Odločiti se moramo za dejanja. Naša dolžnost je, da protestiramo." "Ali, gospod markiz," sem dejal, nekoliko razburjen po tej novici, "ste li uverjeni, da bo narod mirno prenesel vse to? Nikoli ie ni bilo hujše zime, nego je bila letošnja, ne slabše letine, ne bede. kakšna je dandanes pri nas. In vrhu tega ao upi vzdramljeni, duhovi vznemirjeni po volitvah in . . ." "In komu gre hvala za to?" Čudno me je pogledal. "Nič se ne bojte, vikont; narod se bp sprijaznil z vsem. Poznam Pariz in porok sem. vam. da ni več tisti, kakqf je bil za časa državljanske vojne, naj misli gospod de Mirabeau kar hoče. Pariz je dandanes miren in pameten in ne bo trenil z mezincem. Že poldrugo stoletje ni bilo nobene vstaje, ki bi zaslužila to ime, razen nekaj gladovnih pobun, ki bi jih bili dve stotniji Švicarjev izlahka zadušili. Verjemite, da se s te strani ni bati ničesar: le malce'spretnosti, pa pojde vse po nitki." Toda novica me je izzivala k ugovarjanju. Uprl sem se čuteč, da mi narašča samozavest. "O tem dvomim," sem rekel hladno. "Stvar »e mi ne vidi tako preprosta, kakor mislite vi. Kralj potrebuje denarja, drugače mu preti polom; in narod nima več denarja, da bi mu ga dajal Ne vidim možnosti, kako naj bi se obnovil stari red " S togotnim bliskom v očeh mi je zabrusil Saint-Alais: "Recite rajši, vikont, da ne želite, da bi se obnovil!" "Reči hočem to. da je bil stari red nezmiseln," sem trpko odvrnil. "Kakor ni mogel ostati, tako se vrniti ne sme." Ni mi takoj odgovoril. Skoro minuto sva gledala drug drugega On je bil tik onkraj vho-dd, med tem ko sem stal jaz na tej strani; sveže vejevje se n«Va je irilo nad glavama. Za markizovim hrbtom se je bekla cesta v prahu in pripeki junijevega aolnca; njegov obraz je bil zaripel, trd in preteč — in moj mu je bil najbrže podoben. Tedajci pa se je izpremenil. Saint-Alais je udaril v kratek, prijeten in vljuden smeh in je nekam prezirljivo skomignil z rameni. . "Eh," je dejal, "kaj bi se prepirala; upam, da vendarle podpišete. Mislite na to, gospod vikont, mislite na to. Zakaj" (pri tej besedi je premolknil in me hudomušno pogledal) "nihče ne more vedeti, kake bodo posledice." 'Tem bolj je treba, da premislim," sem odgovoril. 'Tem bolj je treba, da premislite, preden porečete 'ne'," je dejal s pomembnim glasom in se globoko priklonil, to pot brez nasmeška. Nato je stopil k svojemu konju in se vzpel na stremen, ki mu ga je držal lakaj. Ko je bil na sedlu, je zbral vajeti v rokah in se sklonil Z obrazom k meni. "Seveda," mi je rekel tiho in z vrtaj očim pogledom v oči, "pogodba je pogodba, gospod vikont; Montecchi in Capuletti so iz mode, prav tako kakor vas sramotni steber. A vzlic temu moramo hoditi isto pot — razumete, isto pot? — ali pa se moramo ločiti! Takšno je moje mne- _»t nje. To rekli je prijazno naklonil glavo, kakor da njegove besede niso bile grožnja, ampak ljubezninvost, in odjahal. Nekaj časa sem stal na mestu, tresoč se od ogorčenja; nato sem z dolgimi koraki krenil nazaj po senčnem drevoredu. Misli so se mi vrtinčile v glavi, načrti in upi so se borili med seboj; tako je bila moja notranjost v malem slika zmede, ki je vladala tiste dni po vsej Evropi. Zmisel markizovih besed je bil tako očiten, da se nisem mogel varati o njem. Z vso vljudnostjo mi je dajal na izbero, da se odločim za to" zvezo z njegovo rodbino, ki jo je bil še oče uredil zame, ali pa za politične ideje, ki mi jih je bil vcepil pokojni roditelj in ki jih je bilo leto dni bivanja v Angliji še poglobilo. Ko sem ostal po očetovi »mrti sam v svojem gradu, sem živel pred vsem bodočnosti: sanjaril sem o De-nizi de Saint-Alais, dražesti devojki, ki mi je bila določena za ženo in ki je nisem bil videl, odkar so jo bili poslali v samostan; sanjaril sem tudi o delu, ki sem ga hotel izvršiti — o tem, kako razširim okoli sebe blagostanje, ki sem ga bil videl na Angleškem Saint-Alaiseve besede so grozrle obema lepima načrtoma in že to me je moralo navdati s skrbjo. Reči pa moram, da me to dvoje ni tolikanj žalilo kakor njegova oholost; smejal sem se ji in klel od razburjenja. vse vprek. Dva in dvajset let mi je bilo, njemu pa sedem in dvajset, ln me je hotel ko-mandirati! Mi smo bili zanj budalasti dežela-ni, on pa mož visoke politike, poslan iz Ver-saillcsa in Pariza, da bi nas vodil in učil! Če pojdem njegovo pot, se bom smel poročiti z njegovo sestro; če ne, |)a ne! Tak je bil položaj. (Dalje prihodnjič.) POSTELJA GOSPODA FIBRIHA Oskar Hudalaa (Nadaljevanje.) Franček je legel poleg očeta. Preživel je naporen dan Vsi udje so ga boleli: Nemirno se je premetaval na nenavadnem leiiiču, dokler ga utrujenost ni premagala. Pogreinil se je v te*ko spanje . . . Zdelo se mu je. da je iele zadremal, ko je začutil, da ga nekdo v lete za nogo. Planil je kvišku in ugledal Hodnikovega Tonca, kako se sklanja nad njegovo leiiiče Vstani, Franček!" jc ickH Zajtrk moraš Nkuhati Pojdi / menoj, d« ti pokažem. kje je vo da " Vstal je m mu sledil V/ela sta kotel trr se spustila |*i strmini p<-eki Vsega je moral /nositi Franček od Brložnika h koči Dnevi no mu enolično potekali. Vedno isto opravilo ni prinašalo nobene izpremembe. Spočetka ga je utrujalo do onemoglosti. Vse mišice na telesu so se mu razbolele in na večer dolgo ni mogel zatisniti oči. Sele čez dolgo se je utrdil. Opravljal je stfoje delo kakor stroj, zvečer zaspal kakor ubit in se zjutraj zbudil točno ob uri. Prve dni je moral požreti tudi marsikatero grenko na račun svoje kuharske umetnosti. Res, da je znal kuhati, a za toliko odraslih ljudi je bilo kuhanje težavno. Oče ga ni karal, a tudi zagovarjal ga nl vpričo drugih. Le ko sta bila sama, ga ie poučil, kako naj ravna. da bo prav. Franček se je potrudil Nekajkrat mu je še spodletelo a končno se je navadil Medtem ao ie gozd polagoma krčil Ze k") drugi dan njihovega piihoda so pričeli / delom. Na spodnjem fobu. Prav ob drči. HodnikJ^i t m je so delali zase Ostali A*/i/dcli)i na pare. da Itpod tok. Renkač jc dt ll^p£peh*rjevim Matevžem Ves dan »o peli udarci sekir m zvenele žage Zdaj pa zdaj so sr oglasili svarilni klici sekačev, kratko je zahreščalo in * gluhim -.udarcem je rgrmelo drevo na tla Lokomotiva, ki io vidite na sliki, sdaj še puha pe progah francoskih žeiaamc. Izdelana je bila v Baldvrin Locomotive Works v Ameriki. Anglo-anleriaka vojaka mora po vaafc oevobojenih deželah obnovili tudi tranaportacijo. ker je večinoma uničena, ali pa ao Nemci pobrali lokosnotive in vagona. Zopet so zapele sekire. S krepkimi udare, mišicastih, žuljavih rok so odletale veje. V golo deblo se je zajedla žaga, zveneče je švigala sem in tja ter razdelila hlod na Milimetrske platani-ce. Kmalu so bile tudi te omu-žene. Kakor razgaljena trupla so ležale vse bele na peko-čem^soncu. Daleč naokrog je dišalo po smoli. Kupi zelenih vej in rjave skorje so se večali dan na dan. Sekali so na frato, kar vse od kraja. Les je bil izredno lep. Visoke kakor sveče iztegnjene smreke, vitke hojke in tu pa um kak ponosen bor. Iz dneva v dan se je jasa bolj širila. Od daleč je bila videti kakor po-žeta njiva, hlodi pa kakor žitni snopi, ki jih je raztresel vihar. Brložniku, ki je spravljal seno z bližnjega travnika, so se videli, kakor trupla vojakov, padlih v strašni bitki. Ležali so negibni, že nekoliko razpokam od sonca. Nič več se niso zmenili za veter, ki je pihljal preko njih. Niso ga več čutili, kakor prej, ko so se kot ponosna drevesa priklanjali drug drugemu, se božali z vejami in šepetali med seboj. Se kači so delali brez oddiha od ranega jutra do poznega večera. Spočetka je šlo še kar dobro. Gozd je v bližini drče ležal na položnem bregu, a se je kmalu vzpel v vrtoglavo strmino. Tam ni bilo več mogoče delati brez kranfjpižarjev. Goličnikove-mu Francetu, ki je bil drugačnega mnenja, se je že kmalu zjutraj primerila nezgoda. Komaj je nekajkrat zamahnil s sekiro, že se je strkljal po pobočju in si ob ostrem štoru odrgnil vso kožo na prsih. Klel je in se pri-dušal. Takoj je ubogal Brezni-kovega Anza, ki mu je velel iti po krampižarje. Delo je postajalo od dne do dne napornejše. Kljub krampi-žarjem so pri vsakem udarcu morali loviti ravnotežje. S podvojeno previdnostjo so delali v trenutkih, ko je drevje padalo. Na strmini se niso mogli hitro izogibati padajočemu drevju. Delo je zdaj le počasi napredovalo. "Vraga!" je zatamal Hodnikov Vene nekega večera, ko so se hladili prod kočo. "Če pojde tako, ne bomo zaslužili več ko za hrano. Delo je vsak dan grSe in trše. Mi trije smo danes posekali komaj 4 kubike. To da 48 dinarjev ali 16 dinarjev za vsakega." "Kaj misliš, da smo mi zaslužili kaj več?" je vprašal Kovačev Florijan. "Slapar nas je pošteno speljal na limanice. Lahko njemu. Brez vsakega truda bo zaslužil težke tisočake." 'Tisto že," je menil Jurjev Franc. "Moraš pa pomisliti, da plača mnogo davka." "Ali ga ti,* 06el, nič ne plačaš?" je zarohnel Tone. "Seveda ga! A ne toliko." "Pa tudi toliko ne zaslužiš! Ne razumem, kako more biti človek tako kratke pameti." "Ti!" Jurjev je grozeče vstaL "Nehaj zmerjati, sicer ti prismo-lim eno po kljunu!" "Kaj? Ti meni?" Tone ga je prebadal z očmi. "Koliko te pa je? Kar udari!" "Mir!" je zakričal Renkač. "Ali sta znorela? Ves dan garata ko črna živina, na večer bi se pa tepla. In radi česa? Sram vaju bodi!" Godmjaje sta zlezla vsak na svoj prostor in umolknila. Tudi drugim se ni ljubilo govoriti. Trdo delo, samota in slab zaslužek, vse to je bilo krive, da so postajali iz dneva v dan če-mernejši in razdražljivejši. Celo molčeči Goličnikov Franc je bil siten in godel je kakor medved, če mu je šlo kaj navzkriž. Naslednji dan je bila nedelja. Nekateri so se sicer prejšnji dan zmenili, da pojdejo v dolino, a niso šli. Tudi Franček ne, čeprav so mu za ta dan dovolili, ker bi sami kuhali. Ni se jim ljubilo. Zjutraj so delj poležali in si sploh privoščili nekoliko poštenega počitka. Ob nedeljah popoldne so navadno šli k Brložniku ali gori na planino k pastirjem kramljat in igrat durak. Tisto nedeljo jih je kmalu po zajtrku presenetil gospod Slapar. Prisopihal je čez Brložni-kov travnik. Previdno je mencal čez prodnato melino, opirajoč se na debelo palico. Zavil je naravnost na trato, ogledoval les, ga meril in si nekaj zapisoval. Sele nato je priracal gori h koči. Nič prijazno jim ni odzdravil. "Malo ste naredili, malo," je očital, ko si je nekoliko oddahnil. "Komaj dobro polovico." "JAalo?" se je začudil Breznikov* "V takem kraju to ni ma- -In pri Lakih plačah," j« pripomnil Hodnikov Vene. - "Joj! Joj!" se je začudil gospod Slapar. "Le nikar ne oprav, jajte svojih plač! Radi njih bom imel izgubo pri tem lesu. Dvojno izgubo, ker tako počasi delate." "Saj vidite, kakšen svet je tu!" je ponovno rekel Anz. "Sami bi radi več naredili," je zagodmjal Goličnikov. "Tako govore lenuhi, dragi moj," ga je nevoljno zavrnil Slapar. "Kaj?" se je zadri Goličnikov in šinil pokonci, kakor bi ga pičil gad. "Jaz da sem lenuh?" Ali so tele žulja ve roke, roke kakega lenuha?" Tiščal je dlani Slaparju prav pod nos. Mahoma si je odpel srajco in mu pokazal opraskane in ognojene prsi. Ves divji je biL Zaripel v obraz se je drl na vse grlo: -Ali mi*iu«r rane dobil tudi od ler. t*** Pri vašem lesu sem n ga je po vašerr. tako hh, ~ vi jati. Dobro, da * . ? sem. Vi... vi.. (Dalje'prihodn-,, , Razni »naI^og|at; raEMEN-KURjIcr za stoker kotel, not r _ { ^ 0r., ob nedeljah in praznik.h rih. Vprašajte v "Empi fice", 3rfl floor. MARSHALL FIELD & CO.I State in Washir.t ,r 8UY£xm80m TISKARNA S.N.P.J. ■prejema vm v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice i» shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleikem jezika in drugih . ....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne unij ako delo prvs vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PR1NTERY 1857-59 S. Lavmdale Avenue . . Chicago 23. Illlnok TEL. aOCZWELL 4104 naroČite si dnevnik prosveto Pe sklep« 12. redne konvencij« m lahko naroči na list Proivsto is prišteje eden, dva. trt štiri ali pat članov ia ene drušine k sni aarod-ninL Ust Prasvetn stane m vm enake, m člane ali nečlana S6 00 a ano letno naročnina. Kes ea člani fte plačajo pri asesmeniu $1 JO «• tednik, se Jfan to prišteje k naročnini. Tare) aedaj ni vsroka. rsd. da je llel predrag sa člene SNPJ. Liat Prosveta )e vaša lastnina is gotovo je v vsaki družini nekdo, kl M rad čital list vsak dan. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bin čl« SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, boda moral tisU član iz dotične družine, ki je Uko skupno naročena aa dnevnik Prosvete, to tako] naznaniti uprsvniitvu luu. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako te*s r« stori, tedaj mora upravnižtvo znižati datum za to vsoto naročnika Cena llatu Proaveta jat Za Zeruž. drživa ln Kanade HM 1 tednik ln .. 2 tednika in 3 Za Chicago In okolico 1« 1 tednik ln..—...........- S tednika In—........... t tednike in------ 4 tednike In.---------- ft tednikov In rso S 30 5.10 J.* trt 131 4 tednike In........1 20 ft tednikov ln.______nič Za Evrepo je... Iapolnlte spodnji kupen, priložite potrebno vsoto dasari« sU Order e pismu bi si naročite Prosveto. UsL ki »• vsis laitma* PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lewndele Ave. Chicago 23. IU. Priloženo potil).m naročnino sa list Preaveto vsoto S I. Ime_____________________________________Čl.druitvsit Naslov Ko )e Wlnaton Churchill sadnlič obiskal Francilo. at« s generalom De Gaullem oblaka la grob nesaanega vojaka v Parlsu in padlim žrtvam iakaaala čaat. Uatevite tednik ln ge pripišite k moji naročnini od »i tla nov mo}« drušine: _____ČL društva št ___ČL društva št. __________ČL društvs št. - " __________ČL drvšlvs št - — _ Država------------" □ Star naročnik □ _ 2. _ 2 „ 4. . ft. „