■o
Its io
■T
In

■ m
im
!o
4
/t Á

y
Valvasorjev potomec pod celjskimi zvezdami
Št. 27/ Leto 65 / Celje, 6. april 2010 / Cena 1 EUR
□
Peticija za vegetarijanske jedilnike v šolah in vrtcih
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
Prazniki so ■ ■ ■ ■ ■
minili mirno
Prazniki so minili brez večjih nesreč, bilo pa je nekaj požarov, med drugim je gorelo tudi v cerkvi. Večina je preživela dneve v družinskem krogu, na kakšnem izletu ali sprehodu. Mnogi so si v Drešinji vasi ogledali razstavo velikonočnih jedi (na sliki).
Dobrodelni koncert za Mateja Vidoviča iz skupine Zaka' pa ne
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Med aktivnostmi ob svetovnem dnevu zdravja bodo v Celju, Laškem in Slovenskih Konjicah tudi prikazi nordijske hoje. Udeleženci naše akcije Hujšajmo z NT&RC so se hoje s palicami takole lotili maja lani.
Mesta bodo kipela od zdravja
V Celju osrednja slovenska prireditev ob svetovnem dnevu zdravja - Pod geslom Zdravje v mestih šteje tudi v Šentjurju, Laškem, Slovenskih Konjicah ...
Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je posvečen zdravju v mestih. O tem govori slogan 1000 mest, 1000 življenj oziroma Zdravje v mestih šteje. V Celju so se nanj še posebej skrbno pripravili, saj bo v njem osrednja slovenska prireditev.
Že danes bodo v Citycentru odprli razstavo fotografij ob svetovnem dnevu zdravja, ki jo je pripravilo Društvo fotografov Svit. Na ogled bo do 18. aprila.
Jutri dopoldne bo v Narodnem domu strokovni posvet, ki so ga pripravili Mestna občina Celje, Celje, zdravo mesto in ministrstvo za zdravje. Končal se bo s slovesnim podpisom listine v podporo zdravju v slovenskih mestih, h kateremu so povabili 61 županj in županov. Po podpisu bo še okrogla miza, na kateri bodo predstavili dobre prakse v različnih mestih. Udeleženci se bodo ob 13.15 pridružili množici pred muzejem novejše zgodovine, kjer bo osrednja prireditev na prostem. Tam pričakujejo tudi večino tistih, ki bodo dopoldne sodelovali na številnih prireditvah v mestu. Do začetka osrednje prireditve se bodo na odru (od 10.
ure) pred muzejem predstavljale glasbene skupine srednjih šol, po zaključku ob 14. uri pa bo še medgeneracijski pohod do Visečega mostu.
Pridite, poslušajte, glejte, sodelujte
Glavnina dogajanja se bo v sredo zvrstila med 10. uro in začetkom osrednje prireditve. Na Prešernovi ulici bo mogoče igrati mini odbojko, ulično košarko in badminton, kar pripravljajo Odbojkarski klub Celje, Košarkarski klub Kele-ja in Športna zveza Celje. AMZS in ZŠAM pripravljata družinsko uro, Športno društvo Ga-berje otroški spretnostni poligon, Vojašnica Celje prikaz vadbe, Policijska postaja Celje prometno varnost ter Poklicna gasilska enota Celje prikaz reševanja iz vozila.
Na Trgu celjskih knezov pred MOC si boste lahko ogledali, kako se nudi prva pomoč, kakšna so reševalna in sanitetna vozila, prisluhnili nasvetom fizioterapevtk, spoznali nordijsko hojo, vodo kot vir zdravja, si dali izmeriti krvni tlak ... Za vse to bodo poskrbeli Splošna bolnišnica Celje, zdravstveni dom, ZZV, srednja zdravstve-
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
		«yA/ljl	
Ï0	Ω		
			."»V
na šola in srednja šola za gradbeništvo, Projektna pisarna Celje, zdravo mesto (kjer bo med 8.15 in 10.45 tudi dan odprtih vrat), koronarni klub in Klub nordijske hoje Celje.
Na parkirišču pred Turško mačko bo Športna zveza Celje med 10. in 12. uro pripravila igro med štirimi ognji za skupine. NK Simer Šampion bo med 12. in 13. uro prikazal uro treninga in igro malega nogometa.
Na mestni tržnici bo prikaz ekoloških pridelkov in njihove pridelave. Sodelujejo TIC in TRC Celje, ekološke in zeliščne kmetije, čebelarji ...
V Mestnem parku bo Celjski mladinski center (CMC) skrbel za aerobiko, frizbi, tekmovanje v badmintonu ter mini nogometni in odbojkarski turnir. Z zbirnega mesta pred vodnjakom v Mestnem parku bodo predstavniki celjske enote zavoda za gozdove med 10. in 11.30 peljali obiskovalce na voden sprehod s strokovno razlago na Anski vrh in nazaj čez Lisce, od 11.30 do 13. ure pa čez Miklavški hrib in Polule v Celje. Na Savinjskem nabrežju bo med 11. in 13. uro Projektna pisarna Celje, zdravo mesto pripravila hitro hojo na 2 km, že od 10. ure pa bo ob Splavarju Euro direct stojnica s Kolesom sreče in z vprašanji na temo zdravja v organizaciji CMC, Klub Pinati pa bo meril maščobe in delil nasvete. Pripravlja še predavanje 2 minuti za zdravje, ki bo ob 17.30 v CMC.
Na balinišču za hotelom Štorman bo mogoče balinati od 10. do 17. ure. Na parkiriš-
ču Giga sport bo ob 11. uri štart kolesarjenja po Fackini poti v organizaciji Javnega zavoda Socio. V ZD Celje bodo od 13. do 15. ure merili krvni tlak in krvni sladkor. Ob 18. uri bodo v dvorani doma KS Ljubečna Celjske lekarne pripravile predavanje Kaj lahko sami naredimo za boljši spomin.
Prireditve se bodo v Celju končale 10. aprila, ko bo Društvo za boj proti debelosti skupaj z Zdravo hujšam mobilnim fitnesom ter Alenko Godec, ambasadorko zdravega hujšanja, pripravilo 2. humanitarni športni dogodek s tekom ali hojo v boju proti debelosti. Udeleženci bodo tekli ali hodili okoli Šmartin-skega jezera. Začetek bo ob 9. uri pri Pušn šanku Pr' Tini.
Teden zdravega mesta
Ves teden bodo na zdravo življenje opozarjali tudi v Šentjurju. Pripravljajo Teden zdravega mesta, v organizacijo pa se poleg občine vključuje tudi lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami.
Začenjajo jutri, 7. aprila, ki so ga določili za dan brez avtomobilov in motorjev v občini, ob tem pozivajo občane, da se na pot odpravijo peš, s kolesom ali z javim prevozom in tako zmanjšajo onesnaženost okolja. Izletnik Celje potnikom na območju šentjurske občine ponuja 50-odstotni popust pri nakupu vozovnic za redne linije, prav toliko tudi Slovenske železnice. Vsem, ki bodo v Šentjur prišli peš ali s kolesom, bodo med 8. in 17. uro na Mestnem trgu razdeljevali vodo. Ob 14. uri bo v Mladinskem inkubatorju Šentjur (MIŠ) delavnica mladinskega ustvarjanja sloganov na temo Zdrav način življenja, ob 17. uri pa bo v predavalnici kozjanske razvojne agencije (RAK) predavanje Tineta Kovačiča, ki bo govoril o pozitivnih učinkih vadbe joge in prikazal tudi osnove tehnike.
V četrtek bo v ZP na Planini pri Sevnici krvodajalska akci-
ja, ob 17. uri pa v prostorih MIŠ delavnica in predavanje Nace-ta Maurerja o cepljenju sadnih in okrasnih dreves. Med 17. in 19. uro bodo v pisarni šentjurskega OZ RK pripravili svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski. V petek bo sledil ob 15.30 pohod po Šentjurju z Nacetom Maurer-jem, ki bo občanom predstavil uporabne vrednosti rastlin, ki jih srečujemo na balkonih in v okolici. Ob 18. uri bo v prostorih MIŠ spregovoril o alternativnih načinih pridelave hrane in trajnostnih nasadih rastočih rastlin. Udeleženci bodo dobili tudi semena.
Pestro bo tudi v soboto, ko bodo na igrišču OŠ Hruševec med 9. in 11. uro merili sladkor v krvi ter krvni tlak. Istočasno bo v športnem parku test hoje na 2 km. Ob 10. uri bodo v parku ob POŠ Blagovna zasadili drevesa pod vodstvom Dušana Debenaka iz zavoda za gozdove. Vse od 9. do 15. ure bodo v okviru dneva športa, gibanja, zdravja in druženja na športnih površinah OŠ Hruše-vec tekmovanja v odbojki, nogometu in namiznem tenisu. Ob 15. uri bo v prostorih MIŠ delavnica ustvarjanja iz gline z Žigo Ocvirkom. V nedeljo bo ob 10. uri v prostorih RAK plesna delavnica ljudskih plesov z rokom, ki jo bosta vodili Nina Gajšek in Eva Rožanc. Ob 19. uri bo Dušan Debenak v prostorih KS Blagovna spregovoril o vzdrževanju in ohranjanju zelenih pasov v večjih naseljih.
Ponedeljek bo namenjen računalniškemu opismenjevanju, ki ga bodo ob 13. uri pripravili v Ljudski univerzi Šentjur. Ob 16. uri bo v ZD Šentjur o zdravem življenjskem slogu predavala Nuša Rebernak.
V	torek ob 17. uri bodo v Knjižnici Šentjur pripravili uro pravljic Čisto mesto - lepo mesto.
V	OŠ Hruševec bo dr. Stanka Gergolj ob 18. uri spregovorila na temo pasti interneta in računalniških iger, v knjižnici se bodo ob 19. uri obiskovalci z Mathiasom Markom Sandersonom pogovarjali o prednostih naravne hrane. Skrb za zdravje pa naj ne bo v ospredju le v tem tednu, ampak naj postane življenjska stalnica, si želijo v občini.
Od hoje do boleče hrbtenice
V Laškem bodo 7. april obeležili v Thermani Laško. Odprtje dneva zdravja bo ob 10. uri v avli zdravilišča, kjer bodo dejavnost predstavila številna društva; med drugim Hiša generacij, laški koronarni klub, celjski društvi diabetikov in multiple skleroze, pa tudi društvo za fibromialgijo, Društvo
V Tednu zdravega mesta bodo v Šentjurju tudi številne športne aktivnosti. Osnove tenisa bo mogoče spoznavati v Športnem parku Grič v Gorici pri Slivnici v petek med 16. in 19. uro in v soboto med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro. Ob šahu se bodo lahko družili v šentjurskem športnem parku v petek in v ponedeljek med 18. in 20. uro. Konjeniški klub Lastrada iz Jakoba bo pripravil akcijo Za zdravje na konja: v petek bo med 15. in 17. uro poskusno jahanje za otroke in odrasle, v soboto med 15. in 16. uro praktični prikaz šole jahanja, v nedeljo od 10. do 12. ure pa ogled konjeniškega društva. V šentjurskem športnem parku bodo v soboto in ponedeljek med 17. in 19. uro prikazovali osnove balinanja. Vse športne aktivnosti bodo brezplačne.
paraplegikov JZ Štajerske in laški ZD. Ob 10.30 se bodo obiskovalci izpred zdravilišča odpravili na nordij sko hojo po parku. Istočasno se bo v Zlati dvorani zdravilišča, kjer bodo zatem tudi vse ostale aktivnosti, začela okrogla miza Boleča hrbtenica, spremljevalka mestnega človeka z dr. Silvestrom Kre-ljem. Aktivnosti za zdravje bo ob 11.30 predstavila Jacinta Do-beršek Mlakar. Ob 12. uri se bo predstavilo društvo za fibro-mialgijo. Sledilo bo predavanje mag. Melite Zorec, ki bo ob 12.30 govorila o družabniš-tvu in kvaliteti življenja starostnikov. Ob 12.45 se bodo Laš-čani izpred kulturnega doma lahko podali na vsesplošen preizkus hoje na 2 km, ob 13.30 pa bo v Zlati dvorani sledilo predavanje čebelarja Franca Šolarja Od čebele do medu in zdravja.
Zdrava hrana in gibanje
V Slovenskih Konjicah je
za dogajanje ob svetovnem dnevu zdravja poskrbel zdravstveni dom. V parku ob njem se bo mogoče v sredo med 13. in 15. uro preizkusiti na testu hoje na 2 km. Merili bodo krvni tlak in krvni sladkor ter demonstrirali nordijsko hojo. Ob stojnicah zdrave in biološko pridelane hrane se bodo predstavile turistične kmetije. S strokovnjaki se bo mogoče posvetovati o spremembi življenjskega sloga, zdravi prehrani, gibanju ... Ob 15.30 bodo znani rezultati hoje na 2 km, ob 16. uri pa se bo začel organiziran pohod v Škalce, »čez« Zlati grič.
POLONA MASTNAK MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
JAVNO PODJETJE KOMUNALA LAŠKO
obvešča vse občane Laškega,
da je z obratovanjem začel zbirni center Strensko
Namesto običajne čistilne akcije bomo omogočili občanom, ki so vključeni v sistem odvoza odpadkov, da največ 3-krat letno odložijo kosovne odpadke na našem zbirnem centru v Strenskem (cca. 3-krat 1 m3/gospodinjstvo). Pogoj za brezplačno oddajo odpadkov je potrdilo o plačanih komunalnih storitvah. Hkrati obveščamo vse občane, da se bomo 17. aprila 2010 vključili v akcijo Očistimo Slovenijo.
Zbirni center obratuje vsak delovnik med 7.00 in 15.00 ter vse sobote v mesecu aprilu in maju med 8.00 in 12.00.
Kršitve pacientovih pravic na Celjskem
V letu 2009 se je pritožilo 586 pacientov - V pisarni zastopnice prejmejo brezplačno strokovno pomoč
Pisarna zastopnice pacientovih pravic je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje odprta od januarja 2009. Namenjena je pacientom iz celjske zdravstvene regije, ki so v sistemu zdravstvenega varstva v javnem ali zasebnem sektorju doživeli domnevne kršitve pravic. Zastopnica pacientovih pravic jim svetuje, jih informira, po potrebi zastopa in nudi brezplačno strokovno pomoč. V celjski zdravstveni regiji varujeta pravice pacientov dve zastopnici, mag. Biserka Inkret in Alja Verbič. V letu 2009 so v celjski pisarni zastopnice pacientovih pravic obravnavali 586 pritožb. Med njimi se je 189 pritožb nanašalo na kršitev pravice do ustrezne zdravstvene oskrbe in 165 na odnos zdravstvenih delavcev do pacientov.
»Pacienti so se najpogosteje pritoževali glede odnosa zdravstvenih delavcev, nepra-
Biserka Inkret
vilnega in nepravočasnega zdravljenja, predolgih čakalnih dob, nespoštovanja pacientovega časa, oteženega dostopa do nekaterih zdravstvenih storitev, neizvedljivo-
sti pravice do drugega mnenja in posredovanja ter vpogleda v zdravstveno dokumentacijo,« je o obravnavanih pritožbah v letu 2009 povedala mag. Biserka Inkret,
Župani 31 občin, ki tvorijo Svet Savinjske statistične regije, so se minuli teden sestali na novi seji. Ker so občine, ki so projekte že imele pripravljene do te točke, da jih lahko začnejo takoj uresničevati, uspele s prijavo na prvi možni razpis službe vlade za lokalno samoupravo za evropsko sofinanciranje, rok je bil 26. marec, je bila glavna njihova skrb že mimo. Več časa so zato na seji posvetili ustanovitvi nove regionalne agencije.
Enajst projektov med skupno 39 je ujelo prvi možni rok.
zastopnica pacientovih pravic za celjsko regijo. Posebej je izpostavila vprašanje pravic pacientov, ki so brezposelni starejši: »Ti pacienti so od zastopnika iskali od-
V roku enega meseca bodo tako potrjeni: dva projekta v Laškem, štirje v spodnjesavinj-skih občinah, trije v zgornje-savinjskih, eden v Obsotelju ter eden v Slovenskih Konjicah. Ostali bodo projekte prijavljali skladno z že postav-lj enimi terminskimi plani. Glavno je, da je država skoraj vsem projektom izdala pozitivno mnenje. Izjema je devet projektov, ki so jih občine že dopolnile. Bi jim to uspelo tudi, če bi še ostale v Razvojni regionalni agenciji Celje? »Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker ne vemo, kako bi RRA peljala postopek,«
Postopek obravnave kršitve pacientovih pravic je dvostopenjski. Prva obravnava je v sodelovanju z zastopnikom pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve. Če v prvi obravnavi ne pride do razrešitve spora, lahko pacient zahteva varstvo v okviru druge obravnave v postopku pred republiško komisijo za varstvo pacientovih pravic.
govore in možne rešitve problemov svojega preživetja. Vprašanja te vrste so vedno pogostejša. Zastavljajo jih pacienti, ki se spopadajo z izrazito težkimi življenjskimi situacijami tudi zaradi posledic gospodarske krize in neustreznih ukrepov za njihovo zdravstveno in socialno varnost.«
Približno polovica pritožb je razrešena in zaključena v roku dvajsetih dni, približno petina pritožb pa že prej kot v petih dneh. Z dogovori in pogovori so v pisarni zastopnice pacientovih pravic uspešno zaključili 553 primerov od 586 obravnavanih. 33 primerov je ostalo nerešenih oziroma so še v postopku reševanja pri različnih izvajalcih zdravstvenih storitev, republiški komisiji ali na sodišču. Najzahtevnejša je skupina pritožb, ki se nanaša na pravico do
je previdno odgovoril predsednik sveta regije Branko Kidrič. »Mi smo veseli, da smo po poti, ki smo jo izbrali, dokazali, da lahko projekte še v roku dopolnimo. V to so nekateri dvomili. S tem smo zagotovili, da so se občine, ki so se želele prijaviti na prvi rok, to tudi storile. To pomeni, da bodo lahko v tem letu projekte tudi realizirali.«
Župani so na seji do sredine leta podaljšali status za iz-
zdravstvene oskrbe in je povezana z medicinsko doktrino in protokoli v zdravstvu. Skupina pritožb, povezanih s čakalnimi seznami in čakalnimi dobami, pa je po mnenju zastopnice pacientovih pravic trenutno nerešljiva. Za preprečitev tovrstnih kršitev bi potrebovali dodatna materialna sredstva, dodatne vire financiranja, tehnično in kadrovsko oporo. »Večina pritožb je upravičena, vendar zastopniki pacientovih pravic ugotavljamo, da imajo včasih pacienti tudi nerealna pričakovanja glede možnosti povrnitve osebnega zdravja, glede zmožnosti zdravstvenega sistema in glede zmožnosti financiranja zdravstvenih storitev,« je še povedala mag. Biserka Inkret.
AB
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Uradne ure pisarne za zastopanje pacientovih pravic so štiri dni v tednu - ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure ter ob torkih in četrtkih od 10. do 17. ure - v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, na Ipav-čevi 18 v Celju. Zastopnica pacientovih pravic je dosegljiva na telefonski številki 03 425 11 61, pacienti pa se lahko nanjo obrnejo tudi po elektronski pošti na naslov biserka.inkret@zzv-ce.si
vajanje nalog v javnem interesu Razvojni agenciji Sotla. Zato, pravi Kidrič, da bodo lahko v miru zagnali povsem novo Razvojno agencijo Savinjske regije s krajšim imenom RASR, saj Sare niso mogli obuditi. Ustanoviteljski deleži občin bodo enaki - 500 evrov. Kako pa bodo nazaj dobili deleže, ki so jih vložili v Regionalno razvojno agencijo Celje, še ne vedo.
ROZMARI PETEK
Kadmij v rdeči pesi, v zemlji cink in svinec
Zaskrbljenost Celjanov (in drugih) zaradi onesnaženosti zemlje s težkimi kovinami očitno ni ravno velika. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje že eno leto ponujajo hitro in zanesljivo ugotavljanje prisotnosti nevarnih težkih kovin v živilih, vodi, zemlji, odpadkih in predmetih, a so doslej dobili v analizo le 26 vzorcev, od tega 14 vzorcev zemlje in 12 vzorcev zelenjave ter sadja.
V 14 analiziranih vzorcih zemlje so na zavodu opravili 69 analiznih preskusov določevanja kovin. 41 odstotkov rezultatov je bilo nad mejno koncentracijo, 26 odstotkov nad opozorilno in 9 odstotkov nad kritično mejo. »To pomeni, da je bilo kritičnih 6 analiznih rezultatov od skupaj 69. Kritičnih je bilo pet koncentracij cinka in ena koncentracija svinca. Cink sicer ne sodi med zelo nevarne težke kovine, saj je med drugim element, potreben za normalno delovanje človeškega organizma. Koncentracije kadmija, ki velja za najbolj znanega in najtežjega onesnaževalca, niso bile nad kritično mejo v nobenem primeru,« je povedal mag. Andrej Planinšek, predstojnik oddelka za sanitarno kemijo ZZV Celje. Analizirali so tudi 12 vrst zelenjave in sadja (na primer krompir, papriko, paradižnik, rdečo peso, različne stročnice, solato, grozdje). Naredili so 48 analiznih preskusov določanja kovin. Preseženo mejno vrednost so ugotovili v enem samem vzorcu, in sicer preseženo koncentracijo kadmija v rdeči pesi.
»Pričakovali smo večji odziv. Vzroke za nezainteresiranost potrošnikov za ugotavljanje težkih kovin v vrtninah ali zemlji lahko iščemo zlasti v ekološki ozaveščenosti ali v njihovi slabi ekonomski situaciji,« meni mag. Planinšek. Za cene namreč ne bi mogli reči, da so pretirane. Analizni preskusi za štiri kovine v zemlji in živilih stanejo 30 evrov, za analizo pitne vode v enakem obsegu pa 15 evrov.
MBP
Ne RRA, ne Sara, RASR agencija!
www.radiocelje.com
Teoretično gledano bi lahko na prvi rok občine prijavile vseh 39 projektov, saj jih je pristojno ministrstvo potrdilo kot ustrezne, a se nekaterim občinam še ne mudi. S tem so župani ovrgli tezo direktorja Razvojne regionalne agencije Celje Borisa Klančnika, ki je poudarjal, da takšni projekti, ki ne prinašajo delovnih mest, ne bodo »šli skozi.« Pa tudi tisto tezo, da so župani tako hiteli le zato, da bodo v času volitev imeli kaj pokazati. Med enajstimi projekti, ki so že oddani, sta tako dva iz občine Laško, in sicer obnova starega trga v Laškem ter gradnja vodovoda Vrh-Radoblje-Globoko. Občine Vransko, Polzela, Prebold in Braslovče bodo še letos gradile kanalizacijska omrežja. Občine Solčava, Gornji Grad ter Nazarje so prijavile projekt Harmonije treh dolin, vsaka po en projekt pa sta prijavili tudi občini Rogatec in Slovenske Konjice. Konec aprila je tretji rok za oddajo projektov, naslednji bo šele oktobra.
priznani jasnovidec SRD AN MILADINOVIĆ prihaja 1. aprila na ASTRO NET TV v živo ob 20.00
prijave na 090 66 66
i
0
Leta 1990 je Kemoplast s štirimi zaposlenimi ustvaril pol milijona evrov prihodkov. Pet let kasneje se je številka povzpela že na 2 milijona, v letu 2008 je presegla 6 milijonov, lani pa zaradi recesije v gradbeništvu, s katerim so tesno povezani, prvič v zgodovini podjetja padla na 5,8 milijona evrov.
svetovno znanih proizvajalcev talnih oblog. Tako med njegovimi dobavitelji kot med odjemalci so zelo znana in uveljavljena imena. Podobno, kot je zdaj že zelo uveljavljeno ime Kemoplast. »Če bi danes podjetju dajal ime, v njem zagotovo ne bi bilo >kemo<, ampak kaj bolj ekološkega. Ime pač izvira še iz časov, ko sem bil dobavitelj barv in lakov. Zdaj pa imena, ki je tako dobro usidrano in znano, ne upam spreminjati,« pravi.
Ne simbolično, temveč dejansko bi za Petra Lapornika lahko rekli, da je začel in končal pri tleh. »Ja, res je. Nekateri mi pravijo, da sem že >puklast<, ker vedno gledam v tla. Kamorkoli pridem, najprej pogledam v tla. Zato pravijo tudi, da bi moral začeti prodajati lestenca, da bi se malo poravnal,« je šalo takoj zagrabil Lapornik, ki se v poslu, ne glede na to, da je prvo pogodbo sklenil prav na prvega aprila, ne šali.
RP, foto: SHERPA
Kemoplastovih dvajset
Začel in končal pri tleh! -Prvi posel sklenil na dan šaljivcev
Šentjursko podjetje Ke-moplast je prav na dan ša-ljivcev obeležilo 20 let delovanja. In če izvzamemo lansko leto, so bila vsa leta tudi leta rasti. Je pa direktor in ustanovitelj Peter La-pornik skrčil število različnih proizvodov - od trgovine z barvami, laki in s talnimi oblogami je ostal le pri slednjih ter raje njihovo ponudbo močno razširil.
Peter Lapornik je »učni primer« uspešnega podjetnika. Začel je v domači hiši, nato je najel skladišče, potem je zrasel prvi prodajno-
razstavni objekt, nato drugi, tretji ... Podobno hitro so rasli tudi prihodki, s pol milijona evrov so narasli na šest milijonov, in število zaposlenih. 37 ljudi danes tvori Kemoplastov tim po Sloveniji, od tega so štirje Lapor-niki. Peter Lapornik je na-
mreč tradicionalen primer podjetnika tudi po tem, da vse svoje tri otroke vpeljuje v družinski posel. »Delati znajo vsi, eden pa ga bo že prevzel,« si z nasledstvom še ne beli glave.
Lapornikovo podjetje Ke-moplast je danes zastopnik
Kemoplast je v teh letih opremil več sto objektov, med večje reference sodijo osnovne šole Ponikva pri Šentjurju in Ljubečna, knjižnici v Celju in Velenju, hotel Breza v Termah Olimia, Fakulteta za logistiko v Celju, domovi za upokojence v Rogaški Slatini, Štorah in Celju ter bolnišnica Celje.
Peter Lapornik (desno) z družino, na katero računa (z leve sinova Dejan in Luka, žena Zlatka in hči Petra).
Pregon krivcev za neplačane prispevke
Sindikat Neodvisnost predlaga presojo ustavnosti dela kazenskega zakonika zaradi odgovornosti pri neplačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Dvomi namreč o ustavnosti določila, da je delodajalec, ki ni plačal prispevkov, odgovoren šele ob upokojitvi delavca. Za šest delavcev Steklarske nove bo tudi vložil tožbe.
Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost je pred meseci na celjsko tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper odgovorne v družbi Steklarska nova v stečaju zaradi neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot je že večkrat opomnil predsednik sindikata Drago Lombar, je tožilstvo ugotavljalo, da gre za kaznivo dejanje po 205. členu kazenskega zakonika (ki govori o tatvinah), da pa bi do protipravne posledice prišlo šele, ko bi se posamezen delavec, za katerega delodajalec ni plačal prispevkov, želel upokojiti. Zdaj se jih nekaj želi upokojiti, a se ne morejo. »Zdaj so izpolnjeni pogoji za kaznivo dejanje,« pravi Lombar. Obenem se mu zdi nelogično, da nekdo, ki krši zakon, ni takoj odgovoren. Zato bo sindikat predlagal presojo ustavnosti omenjenega dela kazenskega zakonika. Zaenkrat šest delavcev Steklarske nove, ki je v stečaju od maja lani, izpolnjuje pogoje za upokojitev, zato bo sindikat zanje vložil individualne tožbe.
Lombar ob primeru Steklarske nove opozarja na siceršnji problem neplačevanja teh prispevkov v Sloveniji. Po njegovih navedbah naj prispevkov ne bi imelo plačanih okoli 150.000 delavcev. »Nihče v tej državi ne zna natančno povedati, kdo prispevkov ni plačeval in koliko ljudi jih nima plačanih. Koga naj bi ti ljudje, ki imajo recimo še 15 ali 20 let do upokojitve, po tem času tožili za danes neplačane prispevke?«
RP, STA
So res vsi v težavah?
Sindikalni zaupniki s Celjskega imajo v teh dneh veliko dela. Podobno kot pred letom, ko so morali podpisovati soglasje za skrajšan delovni teden, jih zdaj v podjetjih skušajo prepričati za postopen dvig minimalne plače. Sicer bodo sledila odpuščanja, selitve v države s cenejšo delovno silo, grozijo delodajalci.
V večjih kolektivih je sindikalna organiziranost boljša, zato »prisile« o postopnem dvigu minimalne plače za delodajalce niso tako enostavne. Predstavniki sindikatov sklicujejo zbore delavcev, na katerih od vodstva izsilijo podatke o poslovanju. Po podatkih sindikalnih združenj se namreč vse pogosteje dogaja, da delodajalci celo priredijo določene finančne podatke, da lažje prepričajo delavce v postopen dvig minimalne plače. Pogoste so grožnje z odpuščanjem, zapiranjem tovarn in s selitvijo proizvodnje kot tudi z lažnim prikazovanjem podatkov (npr. likvidnostnih težav in nezmožnosti izplačila plač). Sploh v kolektivih, kjer ni sindikalne organiziranosti. Mnoga dejanja teh delodajalcev vsebujejo tudi elemente kaznivih dejanj, poudarjajo svobodni sindikati. Zato delavke in delavce, četudi niso člani sindikata, pozivajo, da se v primeru kršitev ter morebitnih pritiskov delodajalcev oglasijo v kateri od območnih pisarn zveze svobodnih sindikatov, kjer bodo dobili strokovne nasvete.
Zakon o minimalni plači je začel veljati 23. februarja. Minimalno plačo je zvišal za 102 evra na 562 evrov neto, kolikor znašajo ugotovljeni minimalni življenjski stroški. Vendar zakon omogoča tudi, da se delodajalci, pri katerih bi takojšen dvig minimalnih plač povzročil velike težave oziroma odpuščanje večjega števila delavcev, s predstavniki zaposlenih v roku dveh mesecev po uveljavitvi zakona dogovorijo o postopnem dvigu minimalne plače na raven minimalnih življenjskih stroškov v roku dveh let. Tako se lahko ob ustreznem dogovoru minimalna plača za naslednji mesec po uveljavitvi zviša na 654,69 evra bruto, od 1. januarja 2011 na 685,25 evra, povečano za inflacijo v letu 2010, in od 1. januarja 2012 na 734,15 evra bruto, povečano za inflacijo v letih 2010 in 2011. RP
Na borzah prava pomlad
V zadnjem, zaradi praznikov skrajšanem trgovalnem tednu so se delnice na večini borz po svetu podražile. Tako so delniški indeksi dosegali najvišje vrednosti v zadnjem letu in pol.
Osrednji ameriški indeks S&P 500 je tako v enem tednu pridobil okrogel odstotek, tečaj osrednjega delniškega indeksa nemške borze DAX pa je narasla za 1,9 odstotka.
Tudi na domači borzi so se tečaji delnic večinoma krepili. Tako je vrednost osrednjega borznega indeksa SBITOP v skrajšanem delovnem tednu narasla za 2 odstotka. Glavna zvezda v minulem tednu je bila Krka. Delnice tega domačega farmacevta so se v štirih delovnih dneh podražile za 3,1 odstotka. Med tednom je bilo treba za Krkine delnice odšteti že 73,5 evra za delnico ali 5,6 odstotka več kot teden pred tem.
Poleg delnic so se podražile tudi surovine. Razlog je bil signal o dvigu napovedi glede svetovne gospodarske rasti. Narasla je cena nafte, za 159-litrski sod je bilo treba odšteti tudi že skoraj 85 dolarjev. Podražilo se je tudi zlato, ki je v zadnjem tednu pridobilo 1,5 odstotka vrednosti. Za unčo je bilo treba odšteti tudi že 1.128 dolarjev.
Ali že veste kakšna bo vaša pokojnina? Poskrbite zanjo z ILIRIKA Varčevanjem!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Vegetarijanske jedilnike tudi v šole
in vrtce
Starši zbrali štiri tisoč podpisov in peticijo poslali na ministrstvi za šolstvo in zdravje
Bodo starši s peticijo dosegli, da bodo tudi šole in vrtci imeli vegetarijanske jedilnike?
O tem, kako je v javnih šolah in vrtcih poskrbljeno za prehrano otrok, ki se prehranjujejo vegetarijansko, smo pred časom že pisali. Takrat smo ugotovili, da celjske osnovne šole niti vrtci posebej ne pripravljajo vegetarijanskih menijev, a vseeno, tako so nam zatrjevali, spoštujejo takšen način prehranjevanja svojih učencev. »Otrokom mesa ne vsiljujemo. Kdor ga ne je, ga pač ne vzame,« se je glasil odgovor celjskih šol, kjer so dodali, da starši učencev, ki se prehranjujejo vegetarijansko, glede jedilnikov tudi ne »kompli-cirajo«.
Da bi se moralo na tem področju marsikaj spremeniti, meni Nina Ojsteršek iz Šmarja pri Jelšah, ki je v zadnjem letu zbrala okoli šti-
ri tisoč podpisov za uvedbo brezmesnih jedilnikov v šolah in vrtcih in peticijo minuli teden poslala na šolsko in zdravstveno ministrstvo ter na Združenju občin Slovenije. »Nekateri starši vegetarijanskih otrok imajo z vodstvi vrtcev in šol velike težave, ker jim nočejo zagotoviti brezmesnega jedilnika za njihove otroke. Ti lahko zato izberejo le vsiljeno jim >večinsko< prehrano ali osiromašene obroke, čeprav plačajo prehrano enako kot ostali. Ponekod otroke celo silijo, naj jedo meso. Tudi sama sem imela podobne težave, zaradi česar sem hčerki tudi izpisala iz vrtca oziroma šole. Zdaj ju doma izobražujem sama,« pripoveduje Ojsterškova, prepričana, da so vrtci in šole dolžni spoštovati oziroma upoštevati
odločitve staršev oziroma zakonitih skrbnikov pri prehranjevanju njihovih otrok (dokler to ne ogroža zdravja otrok).
»Znanstveno je potrjeno, da uravnotežena vegetarijanska in veganska prehrana ne ogrožata zdravja otrok, še več, imata mnoge zdravstvene prednosti. Znanstveno je tudi dokazano, da je meso rizičen dejavnik za mnoge civilizacijske bolezni. Stališče največjih in najpomembnejših svetovnih prehranskih združenj, kot so American Dietetic Association, Dietitians of Canada, British Dietetic Association, Deutsche Gesellschaft fur Ernahrung ... je, da je ustrezno načrtovana vegetarijanska oziroma veganska prehrana zdrava in primerna za vse človekove razvojne faze, od
dojenčkov, otrok, mladostnikov do odraslih, vključno z nosečnicami in s športniki. Pod to stališče je podpisanih več kot 100.000 strokovnjakov za prehrano in je podprto z veliko količino znanstvenih raziskav, ki med drugim kažejo povsem normalen razvoj otrok ob uravnoteženi vegetarijanski in veganski prehrani. Tudi stališče Inštituta za varovanje zdravja RS je podobno, saj trdi da >je pravilno sestavljen vegetarijanski jedilnik lahko povsem primeren tudi za otroke in mladostni-ke<. Zato je prav, da se uravnotežena vegetarijanska prehrana kot možnost uvede v šole in vrtce,« svoje prepričanje utemeljuje pobudnica peticije Nina Ojsteršek.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Družinska ura za varno vožnjo
Na Glavnem trgu v Celju bo jutri med 10. in 14. uro preventivna akcija Družinska ura. Organizirajo jo Avto-moto zveza Slovenije, Avto-moto društvo Šlander in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje. Prireditev je že tradicionalna, saj jo pripravljajo že petič. Tudi letos bodo največ poudarka dali na osveščanje mladih voznikov, predvsem voznikov motorjev, ki jih je ta čas vedno več na cestah.
Motoristi bodo lahko preskusili svoj reakcijski čas na posebnem, prav za to namenjenem skuterju. Mnogo mladih se z motorji in avtomobili vozi že v šolo. Tudi to-
Takole je bilo lani.
krat bodo v središču mesta razstavili avto, ki so ga uporabili v preizkusnem trku. Z renaultom laguno so v oviro trčili s hitrostjo 80 km/h in
ke trka in slišali razlago posameznih posledic. Člani av-to-moto zveze bodo s seboj prinesli tudi avtomobilske otroške sedeže in mladim staršem povedali, kako prav izbrati in uporabljati otroški varnostni sedež. Zanimiva so tudi posebna očala, s katerimi bodo obiskovalci Družinske ure sami občutili, kakšen vid imajo na primer vinjeni vozniki in kako to vpliva na motorične sposobnosti. Govorili bodo tudi o pravilni nastavitvi voznikovega prostora, predstavili zgibanko za bolj varčno in varno vožnjo in svetovali pri izbiri in pravilni uporabi varnostne čelade.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
NA KRATKO
Gradijo varovana stanovanja
ŠTORE - Pri domu za starejše občane na Lipi so začeli v preteklih dneh graditi poslopje s 26 varovanimi stanovanji, ki ga bo zgradila celjska družba Nivo. Za poslopje, kjer bodo še drugi poslovni prostori, trenutno opravljajo zemeljska dela. Investitor, Nivo, je varovana stanovanja nameraval graditi že lani, vendar do gradnje zaradi splošne gospodarske krize ni prišlo. (BJ)
Center na Lipi bo gradil Cajzek
ŠTORE - Obstoječa trgovska ponudba v Štorah je slaba, zato se družba Mercator že dlje časa pripravlja na gradnjo supermarketa, ki bo v blokovskem naselju Lipa. Gradili bodo večje trgovsko-poslovno središče, kjer bodo poleg su-permarketa med drugim še pošta, cvetličarna, frizerstvo, picerija, knjižnica ter ostali prostori. Na občini razmišljajo tudi o možnosti, da bi se vanj preselila še občinska uprava. Za novo trgovsko-poslovno središče je Mercator pred nekaj tedni pridobil gradbeno dovoljenje, prav tako je izbran izvajalec gradbenih del, podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. (BJ)
ne s hitrostjo 64 km/h, kar je sicer običajna hitrost pri tovrstnih preizkusnih trkih. Celjani bodo poleg avtomobila lahko videli tudi posnet-
www.novttednik.comwww.radiocelje.com
|
SAl/TE SVRMADI...
o44aja, Ici zaupa jazz, etno in blues glasbi.
vsak torek ob 2100 na Ra4lu Celje 90.6,95.1,95.9 In 100.3 MHz
Pobovrtelj oddaje Je BANKA CEUE
V centru Celja delijo
zastave
V celjski mestni četrti Center že nekaj časa opažajo, da so ob državnih praznikih na stanovanjskih objektih v središču mesta le redko kje izobešene državne zastave (izjema so javne ustanove). Da bi te spet bolj množično plapolale, je MČ kupila nekaj zastav, ki jih bo v tem tednu brezplačno delila občanom.
Podobna »akcija« je bila že leta 2003, letos pa so se ponovno odločili, da občanom ponudijo pomoč oziroma vzpodbudo. V MČ Center bo-
do zastave delili od danes in vse do petka, tako da bodo ob prazniku Mestne občine Celje, 11. aprila, že lahko plapolale. Predstavniki stanovanjskih objektov jih bodo dobili brezplačno, a z obvezo, da bodo zastavo ob praznikih redno izobe-šali na objektu. Pri čemer samo obljuba ne bo dovolj. »Če zastave dvakrat zapored ne bodo izobesili, jo bodo morali vrniti ali plačati,« opozarjajo v MČ Celje Center, kjer menijo, da Celjani zastav verjetno ne izobešajo bodisi »zaradi svoje brezbrižnosti oziroma pripisovanja nepomembnosti izo-
bešanju državnega simbola ali pa finančne nepripravljenosti oziroma nezmožnosti nakupa zastave.« Morda razlog tiči tudi v tem, da ne vedo, kje lahko zastavo kupijo.
V Celju, na primer, jih prodajajo v Gubčevi ulici 6, v trgovini Okras, kjer zastave vseh vrst in velikosti tudi izdelujejo. Običajna državna zastava stane približno 20 evrov. Kot so povedali v omenjenem podjetju, povpraševanje po zastavah niti ni tako majhno. Največje je seveda pred prazniki.
BA
Celjski gasilci neustrezno opremljeni
Gasilska zveza Celje združuje 14 prostovoljnih gasilskih društev (11 iz Mestne občine Celje in 3 iz Občine Štore), ki so lani opravila 82 intervencij, na katerih je sodelovalo 642 gasilcev. Največkrat, kar petinštirideset-krat, so posredovali pri požarih na objektih. Gasilska zveza Celje, ki ima 1.676 članov in članic, se lahko pohvali tudi s tem, da ima v svojih vrstah močno populacijo pripadnic nežnejšega spola - okoli 40 odstotkov. Tako velikega odstotka žensk nima nobena gasilska zveza v celjski regiji.
So pa imeli celjski gasilci v zadnjem letu kar nekaj težav s finančnimi sredstvi. »Na Mestno občino Celje smo že leta 2008 oddali program dela za letos v znesku 674.700 evrov. Po sprejetju finančnega načrta občine za leto 2010 je bilo ugotovlje-
no, da je MOC ob zmanjšanju proračunskih sredstev za redno delo gasilske zveze črtala tudi sredstva za investicijsko vzdrževalna dela na gasilski tehniki in gasilskih domovih. Tako je občina v proračunu za celoten program GZ Celje zagotovila
272 tisoč evrov. Z rebalansom je sredstva nato povečala za 50 tisoč evrov. Vseeno smo imeli veliko primanjkljaja, tako da smo morali iz programa črtati določene aktivnosti. To se bo predvsem poznalo pri nakupu skupne opreme, zdravniških pregledih in izobraževanju naših članov. In seveda tudi pri naložbah. Že deset let nismo dobili nobenih sredstev za vzdrževanje gasilskih domov. Za to gasilska društva poskrbijo z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom,« pojasnjuje predsednik GZ Celje Vinko Sentočnik.
Kot dodaja, se lahko zgodi, da prostovoljni gasilci za določene večje intervencije ne bodo ustrezno opremljeni in bodo zato usluge manj kakovostno opravljene. »Te opreme nam že zdaj primanjkuje. Poleg tega se vsa oprema in storitve dražijo. Gasilsko vozilo, na primer, je pred dvema letoma stalo okoli 150 tisoč evrov, zdaj je treba zanj odšteti že okoli 200 tisočakov. Tudi zdravniški pregledi so od novega leta precej dražji - prej so stali sto, zdaj stanejo že približno 160 evrov,« pripoveduje. Kljub zmanjšanju finančnih sred-
stev so v GZ programske usmeritve uredili tako, da bo PGD Lopata letos vseeno dobilo novo gasilsko vozilo.
Med težavami, s katerimi se soočajo prostovoljni gasilci, Sentočnik izpostavlja tudi, da težko dobijo dopust, ko morajo na večdnevno izobraževanje. Rahlo je razočaran tudi, ker so enote GZ Celje v športnih tekmovanjih nekoliko nazadovale. Kljub temu se v zvezi lahko pohvalijo z izvrstno lanskoletno uvrstitvijo gasilk na olimpijadi v Ostravi, kjer so članice B PGD Škofja vas osvojile 3. mesto.
Vinko Sentočnik
Sicer bodo v GZ Celje letos prvič praznovali dan gasilca. Za ta dan so izbrali 28. september, dan, ko je bilo pred 139 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo v Celju, iz katerega se je kasneje razvila Poklicna gasilska enota Celje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na Frankolovem bolje kot na festivalih
Prosvetno društvo Antona Bezenška je na letošnjo cvetno nedeljo že devetnaj-stič pripravilo odmevno glasbeno prireditev Ostanimo prijatelji. Gre za prireditev, ki se tako po organizaciji, nastopajočih in obisku prav gotovo uvršča med najboljše tovrstne prireditve v Sloveniji, pri čemer je organizirana celo bolje kot mnogi festivali.
Programski direktor Tone Gregorc, dolgoletni glasbenik, član kvarteta Franko-lovčani, MPZ Antona Be-zenška, celjskega komornega zbora in drugih, je v nekaj mesecih priprav uspel povabiti v lepo dvorano na Frankolovo osem imenitnih glasbenih ansamblov, med katerimi jih je bilo kar sedem takšnih, ki so na tej reviji nastopili prvič. To je dobro za občinstvo, ki redno prihaja na Frankolovo. Zvezda stalnica z devetimi nastopi so le Vitezi Celjski, ki so tudi tokrat upravičili svoj sloves trenutno enega najboljših slovenskih klasičnih
kvintetov
Slovenski muzikantje so upravičili vlogo osrednjega gosta na 19. reviji Ostanimo prijatelji.
Po mnogih letih so končno zaigrale nagajive Navi-hanke in se predstavile v novi zasedbi. Navdušili so večkratni zmagovalci sloven-
inVA KONrFRTA, í=N VFf^FR. FNA CFNA'1
d
skih festivalov Novi spomini, ki bodo 9. aprila nastopili na festivalu Slovenska polka in valček v Ljubljani. Posebno doživetje je bil nastop lani najboljšega na omenjenem festivalu Ansambla Roka Žlindre, ki nas bo s Kalamari maja zastopal na letošnji Evroviziji na Norveškem. Občinstvo je za pokušino celo slišalo del pesmi slovenske predstavnice.
Revijo je začel družinski ansambel Prosen iz Horjula, ki ga je spremljal celo podžupan domače občine. Dva brata in sestra Prosen so tudi zmagovalci Slovenskih 5 Radia Celje in so lani nastopili na Avsenikovem abonmaju v Štorah. Prvič so zaigrali tudi simpatični trije fantje v ansamblu Golte iz Šmihela nad Mozirjem. Posebno doživetje in razred zase so bili izvrstni Okrogli muzikanti, ki so nastopili v dvojni vlogi, tudi s humorjem. Zanj so poskrbeli tudi z igranjem na najrazličnejše inštrumente, s svojimi po-javami ter z najnujnejšim besedilom. Gostje so bili tokrat Slovenski muzikantje, ki praznujejo 45 let. Odlična glasbena skupina, ki je po mnogih nastopih v tujini in doma končno nastopila tudi na Frankolovem. Pevec in vodja Slovenskih muzikan-tov Rudi Trojner pa nam je zaupal, da bodo ob jubileju pripravili enkratno potovanje z glasbo in s križarjenjem vse do Malte. Med gosti bodo tudi mnogi tuji ansambli ter približno dva tisoč potnikov.
Za dobro ozvočenje je poskrbela ekipa Stanka Miko-le, tako da so vsi dobri dve uri uživali v kvalitetni slovenski glasbi. Letošnja revija je tudi imenitna popotnica za prihodnjo, jubilejno, dvajseto revijo, ki bo z iznajdljivostjo domačinov prav gotovo postregla z novimi dosežki.
TV
Vilijev velikan
Bralka Martina, ki je poslala fotografijo, meni, da nihče nima tako velikega ... Hrena namreč. Lastnik tega pekočega 75-centimetrskega velikana je Vili iz Jezerc pri Šmart-nem v Rožni dolini, korenina pa tehta kar 4,7 kg. Verjetno so jo med prazniki že pospravili.
4
Dražen „
\ VA
y / Jasmin
STAVROS
WÙ Petek..1r V—n llH Ob 20.00
Prodajna mesta:
Bencinski servisi PETROL, blagajna bazena GOLOVEC Celje, menjalnica EKOPOOL Celje, TIC Laško, Hotel ŽONTA Šentjur, hiša vstopnic Evropark Maribor in City park Ljubljana, poslovalnice BIG BANG, KOMPAS, delavski dom TRBOVLJE, www.eventim.si.www.vstopnice.com
MUMS Dušan Dtnmnen s n Kaiuhnva R SI - 7319 Pnlirane
Družinama polepšali praznike
Ob velikonočnih praznikih je City-center Celje prvič podelil sredstva iz svojega humanitarnega sklada, delno v obliki denarne pomoči, delno pa v Citycentrovih darilnih bonih.
Tako so pomagali olajšati stisko in pričarati nasmeh na obraz članom dveh socialno ogroženih družin iz okolice Slovenskih Konjic. V začetku leta je City-center Celie ustanovil humanitarni sklad
Citycentrovo srce, s katerim želi pomagati socialno ogroženim družinam iz celjske regije. Od vsakega nakupa Citycen-trovega darilnega bona je odstotek njegove vrednosti namenjen v ta sklad. Doslej so tako zbrali 3.000 evrov, ki so jih v velikonočnem času namenili 4- in 6-članskima družinama iz okolice Slovenskih Konjic. Prvo družino preživlja mati dveh otrok, 14-letnega sina in 8-letne
hčerke, saj je oče invalid in živi v domu za starejše. Z donacijo v obliki plačila zapadlih položnic in Citycentrovimi boni se je družina delno razbremenila nastalih dolgov. Druga družina s štirimi otroki, starimi 8, 7 in 3 leta ter 14 mesecev pa si bo v naslednjih dneh v Citycentro-vih trgovinah izbrala prepotrebna otroška oblačila.
AB
Ko zacveti dren in zadišijo potice
Svojstvena razstava je v Drešinjo vas privabila veliko obiskovalcev.
Naj vino in naj salama
V Štorah so slovesno razglasili rezultate ocenjevanja vina zadnjega letnika ter prvega ocenjevanja salam. Na ocenjevanju, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore, je postala vino-gradnik-vinar leta družina Ferenčak, medtem ko je sa-lamar leta postal Franc Štor, vsi iz Prožinske vasi.
Ocenili so več kot osemdeset vzorcev vina ter več kot štirideset salam. Med belo zvrstjo se lahko ponaša s prvakom sorte Miran Kovač
(Dedni Vrh), med laškim rizlingom Vinogradništvo Vre-že (Sladka Gora), med zelenim silvancem Janko Majcen (Sladka Gora), med chardon-nayem in renskim rizlingom Vinogradništvo Namurš (Tinsko), med kernerjem Mirko Krašovec (Brnica), med sauvignonom Vlasta in Zlatko Verhovšek (Sveta Ema), med rumenim muškatom družina Ferenčak (Pro-žinska vas), med rdečo zvrstjo Jožica in Srečko Pajk (Kom-pole) ter med modro franki-njo Blanka in Marjan Dober-
» M * * t
*	Ir í fâjM r^ * m fV
#	«i %m t m ign
m I
..._
tsss
Slovesna razglasitev rezultatov ocenjevanja salam
Salamijadi na Sladki Gori in v Braslovčah
Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora je začelo delovati pred tremi leti. Kljub mladosti ima za sabo kar nekaj uspešnih projektov. Vsako leto organizira tradicionalni pohod od Gorce do gor-ce in šaljive kmečke igre. Letos so bili pod njegovim okriljem vaški skoki v Jerovski vasi in pustno rajanje pred Domom krajanov in gasilcev na Sladki Gori. Naslednji pro-
jekt je ocenjevanje domačih salam ali salamijada. Vzorce bodo zbirali to soboto od 18. do 20. ure ter v nedeljo od 9. do 11. ure v Domu krajanov in gasilcev na Sladki Gori, podelitev priznanj, nagrad in degustacija pa bodo v soboto, 17. aprila, ob 20. uri.
Turistično društvo Braslov-če bo tudi letos pripravilo tradicionalno, že 14. salamija-
V velikonočnem tridnev-ju, na veliko soboto, veliko noč in velikonočni ponedeljek, je bila v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi razstava velikonočnih jedi Ko zacveti dren in za-dišijo potice, pripravila pa sta jo Turistično društvo Pe-trovče in PGD Drešinja vas.
Na odprtju je Jože Stepi-šnik, ki ima največ zaslug za to zanimivo razstavo, med drugim povedal, da je naslov Ko zacveti dren in zadišijo potice že tradicionalen, po-
ve pa, da se v velikonočnem času v Drešinji vasi nekaj dogaja. To je bila že sedma razstava, ki je predstavljala velikonočni blagoslov jedi, s tem pa ohranjanje verske in kulturne dediščine naših prednikov. Na njej so bile razstavljene velikonočne jedi, kot so potice, kruh, pletenice, kolači, testeni zajčki in piščanci ter veliko raznovrstnih »pirhov«.
Letos je razstavljalo 26 posameznikov iz Petrovč, Dobriše vasi, z Ljubnega ob Savinji, Arc-
lina, Žalca in Drešinje vasi. Poleg teh so razstavljali še Društvo podeželskih žena Žalec -odbor Petrovče, OŠ in vrtec Petrovče, Varstveno-delovni center Muc Preserje in pekarna Roter. Razstavo je v soboto, na dan odprtja, ko je bil tudi blagoslov velikonočnih jedi, blagoslovil petrovški župnik, pater Ivan Arzenšek, v treh dneh pa si jo je ogledalo veliko ljudi, saj je po svoji vsebini nekaj posebnega v Savinjski dolini.
TT
šek (Pečovje). Povprečna ocena štorskega ocenjevanja zadnjega vinskega letnika znaša 18,10, kar zadostuje za zlato vinsko priznanje. Najvišja posamezna ocena na zadnjem ocenjevanju je znašala kar 18,46.
In kako so se odrezali izdelovalci salam? Za salamar-jem leta, Francem Štorom, so se najvišje uvrstili Silvo Zalokar s Prevorja, Peter Gradišnik z Javornika, Jani Kovač iz Šentjurja ter Anton Oberžan iz Prožinske vasi. Za vseh 44 vzorcev salam so opravili laboratorijsko analizo, kjer ni bila izločena nobena salama. Najboljšemu salamarju so izročili praktično darilo, nož z vgraviranim napisom.
BJ, foto: SJ
Polne košare in razstavo je blagoslovil petrovški župnik, pater Ivan Arzenšek.
HITRO NAROČITE
11
do, ki bo tokrat v soboto, 10. aprila, v dvorani Kulturnega doma v Letušu. Salame bodo zbirali tri dni pred prireditvijo, jutri, v sredo, med 17. in 21. uro v pisarni Turističnega društva Braslovče, posebna komisija pa jih bo ocenjevala v petek. Vsi bodo prejeli oceno o kvaliteti, najboljše pa bodo tudi nagradili.
PB, TT
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rjr777r> tudi letnik 2010 A JiWtl ;1 s prilogo TV-OKNO! ^ àïM
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK M,MM	NAROCILNICA
Ima in priimek:	
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev	podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal	samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
8
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Valvasorjev potomec pod celjskimi zvezdami
Dunajčanu je raziskovalec sporočil, da je potomec pisca Slave vojvodine Kranjske - Od velikega do malega Valvasorja
»Za Valvasorja sem prvič slišal pred tremi leti, ko me je poklical slovenski zgodovinar dr. Golec ter mi sporočil, da sem Valvasorjev šestkratni pravnuk,« je v Celju pred nekaj dnevi pripovedoval Valvasorjev potomec Egon Ehrlich z Dunaja. S celjskim območjem ga povezujejo še druge nevsakdanje korenine.
Egon Ehrlich, do upokojitve poklicni polkovnik avstrijske vojske, je bil konec marca častni gost slovesnega odprtja Valvasorjevega kompleksa v Krškem, kjer je pisec Slave vojvodine Kranjske bival nazadnje. Toda potomec znamenitega polihistorja je veliko bolj kot s Kranjsko povezan s slovensko Štajersko. Zadnji dan Ehrlichovega bivanja na Celjskem je bil zato namenjen obiskom gradov njegovih prednikov na Blagovni, Turnu pri Velenju (oziroma pri Škalah) in Dobrni ter še v drugih naših krajih.
Na Celjskem
V domači družini v avstrijskem Gradcu o svojih prednikih, plemiških rodbinah Dienersperg in Gadolla s Celjskega, ni izvedel veliko. Egonu je oče umrl, ko je bil star tri leta, njegovo mamo preteklost ni zanimala. Med zadnjim obiskom Celjskega je Egona Ehrlicha spremljal odličen poznavalec doc. dr. Boris Golec iz Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je raziskoval Valvasorjev rodovnik ter med njegovimi trinajstimi otroki odkril do takrat neznano hčer Regino Patricij o Valvasor, poročeno Dienersperg, za njo pa še njene potomce Ga-dolla s Celjskega. Ti so celo veliko prijateljevali s šentjursko skladateljsko rodbino Ipavcev. Nato je dr. Golec naletel na Gadollovega potom-
ca, Dunajčana Egona Ehrlic-ha, ki je komaj dva meseca prej objavil svoj rodovnik na svetovnem spletu, vendar je raziskal svoje korenine le do prapraprababice, plemenite Gadollove z gradu Blagovna. Zgodovinar Golec je tako ugotovil Ehrlichovo krvno povezavo z velikim Valvasorjem.
»S pomočjo dr. Golca vem o Valvasorju vsako leto več,« nam je povedal nevsakdanji obiskovalec Celja. Pred tremi leti je tako spoznal Valvasorjev knjižni opus v narodnem muzeju, nato Valvasorjev grad Bogenš-perk ter pred nekaj dnevi še Valvasorjevo Krško, kjer je zbrano množico pozdravil z nekaj slovenskimi stavki, z odlično izgovorjavo, čeprav slovenščine ne obvlada. Nad stanjem gradov Blagovna, Turn in Dobrna, ki jim je z Golcem namenil poseben dan obiska na Celjskem, seveda ni mogel biti navdušen. »Zob časa je naredil svoje. Za obnovo očitno manjka denarja. Potrebno je seveda veliko denarja ter pomoči Evropske unije,« je razmišljal Dunajčan. Na pokopališču v Šentjurju, kjer je skoraj tik ob Ipavčevem nagrobniku še vedno nagrobnik njegovih prapra-staršev vitezov Gadolla, je prižgal svečo. Svečo je prav tako prižgal pri spominskem obeležju 370 bolnikom nekdanje bolnišnice za duševne bolezni v graščini Novo Celje, ki so jih nacisti v imenu čiste rase usmrtili že junija 1941. »Od vsega na Celjskem me je najbolj pretresla zgodba o bratrancu mojega očeta, Karlu Mayerju, za katerega usodo v družini nismo vedeli,« je bil pretresen Egon Ehrlich z Dunaja. Mariborčan Mayer, ki je bil zadnji Valvasorjev potomec na
Veliko zanimive preteklosti. Potomec velikega Valvasorja ter plemiških rodbin s Celjskega Egon Ehrlich z Dunaja si je v naših krajih ogledal veliko zanimivega. Spremljal ga je odličen poznavalec, zgodovinar doc. dr. Boris Golec.
ozemlju Slovenije, je zaradi ran v glavo na bojišču prve svetovne vojne trpel zaradi duševne bolezni ter je zadnja leta preživel v novo-celjski bolnišnici. Z drugo svetovno vojno pa je povezan še Dunajčanov drug mrzli stric, podpolkovnik Josef Gadolla, ki ga v Nemčiji slavijo kot rešitelja mesta Gotha. Da bi mesto ubranil pred bombardiranji, se je v začetku aprila 1945 povezal z zahodnimi zavezniki, nacisti pa so ga zato usmrtili. V Gradcu so mu pred leti celo posvetili ulico.
In zadnji Valvasorjev potomec, ki je govoril še slovensko, tako kot veliki polihistor? To je bila po ugotovi-
Si predstavljate, da vas nekega dne pokliče zgodovinar ter vam sporoči, da ste daljni sorodnik Primoža Trubarja ali Goetheja? Natanko to se je zgodilo Egonu Ehrlichu z Dunaja (desno), ki mu je doc. dr. Boris Golec (levo) sporočil, da je potomec velikega Valvasorja.
tvah dr. Golca v Gradcu rojena Inge Smith, roj. Gadolla
(bila je hči »rešitelja« Josefa Gadolle ter Ljubljančanke), ki je pred desetletjem umrla v daljni Avstraliji.
V savinjskih jarkih
Z drugo svetovno vojno je povezan še prvi obisk Du-najčana Egona Ehrlicha v Savinjski dolini, kjer je moral kot trinajstletni otrok iz »Hitlerjeve mladine« obvezno kopati protitankovske jarke. Tam je spoznal someščana, danes znanega Gradčana Herwiga Brand-staetterja, s katerim ga iz naših krajev veže 66 let staro prijateljstvo. Višek je doživelo januarja letos, ko se je izkazalo, da sta celo oba Valvasorjeva potomca, s skupnim prednikom na gradu Dobrna, ki je bil rojen daljnega leta 1742.
Dunajčan Egon Ehrlich je bil pozneje še večkrat v Sloveniji med svojimi vožnjami na Jadran, v začetku zadnjega desetletja je dopustoval v Radencih, nato še v Rogaški Slatini. Med zadnjim obiskom v Celju, kjer je bil skupaj s soprogo, je dejal, da kot turist opaža podobno blagostanje kot na Dunaju, kjer živi v elitni četrti Dobling. V Sloveniji ga presenečajo številni dobri avtomobili, šole pa so po njegovem opažanju celo urejenej še kot v bogatej ši Avstriji. »Odhajam z najboljšimi vtisi,« ni skrival zadovoljstva polkovnik iz nekdanje štajerske plemiške rodovine Ga-dolla, v kateri so bili skoraj vsi predniki poklicni ali rezervni častniki, vse od dalj-
nih staroavstrijskih časov. Kljub temu je bil njegov pra-ded vitez Franc Gadolla (Valvasorjev praprapravnuk), lastnik gradov Blagovna in Turn, izrazito nevojaški človek. Dr. Golec opozarja, da
ga šele v zadnjem času spoznavamo kot priznanega do-moznanca in naravoslovca, ki bi ga lahko imenovali kar za »malega Valvasorja«.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Osrednja slovenska prireditev ob Svetovnem dnevu zdravja v Celju
7. april 2010
OSREDNJA PRIREDITEV
Osrednja prireditev na prostem, na kateri se bodo zbrali vsi sodelujoči, bo ob 13.15 pred Muzejem novejše zgodovine Celje. Prireditev se bo zaključila ob 14. uri z medgeneracijskim pohodom do Visečega mostu.
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Spremljevalni program bo od 10. ure v središču mesta (Trg celjskih knezov, Prešernova ulica, parkirišče pred Turško mačko, Mestna tržnica Celje), v Mestnem parku in ob Savinjskem nabrežju. Odvijale se bodo športne tekme, predstavile se bodo šolske glasbene skupine ...
OSTALE AKTIVNOSTI
-	Od 6. do 18. aprila bo v Citycentru razstava fotografij ob Svetovnem dnevu zdravja, ki jo bo pripravilo društvo fotografov SVIT.
-	Društvo za boj proti debelosti skupaj z Zdravo hujšam mobilnim fitnesom ter Alenko Godec, ambasadorko zdravega hujšanja, organizira 2. humanitarni športni dogodek s tekom ali hojo v boju proti debelosti. Dogodek bo 10. aprila okoli Šmartinskega jezera pri Celju, s štartom ob 9. uri pri Pušn šanku Pr' Tini.
Podrobne informacije najdete na spletnem portalu Mestne občine Celje.
Žička kartuzija v prvi polovici 18. stoletja (M. Zadnikar: Romanske cerkve v Sloveniji)
Žička kartuzija za prihodnje rodove
Ob 850-letnici si prizadevajo za vključitev v evropsko kulturno dediščino in zaščito Unesca
850-letnica prihoda kar-tuzijanov v slovenski kulturni prostor je tudi obletnica začetka gradnje Žičke kartuzije. Za ta izjemen spomenik na naših tleh, ki je bil v svojem času evropski kulturni in politični epicenter, želijo pridobiti znak evropske kulturne dediščine in zaščito Unesca. Pomemben korak k temu je konservatorski načrt za prenovo širšega območja Žičke kartuzije, ki so ga prejšnji teden predstavili v Slovenskih Konjicah.
Dobro leto in pol je pripravo načrta vodil Inštitut Villa Sancti. V sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, z Geodetskim inštitutom Slovenije in s celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine so naredili prostorsko študijo kartuzije na območju njene prvotne zasnove. Takrat je zajemala zgornji samostan, danes Stare Slemene, dolino sv. Janeza Krstnika z ribniki in današnje naselje Špitalič, kjer je bil prvotno spodnji samostan, od katerega je ohranjena le cerkev Marijinega obiskanja. V raziskavo so vključili tudi domačije ožjega vplivnega območja. Bila je strokovna podlaga za pripravo konser-vatorskega načrta, na osnovi katerega bo občina ta prostor vrisala v prostorski načrt. »Eden od temeljev za pripravo je nova zakonodaja, ki združuje prostorsko načrtovanje in varstvo kulturne dediščine. Kjer imamo to dediščino, moramo vedeti, ali jo bomo načrtovali kot del prostora ali izločeno. Kon-servatorski načrt za Žičko kartuzijo je eden od pilotnih načrtov. To bo vzorec, kako to reševati - ne le pri nas, tem-
Drago Iršič obuja tradicijo želiščarstva v Žički kartuziji.
Evropski kulturni in politični epicenter
Vizija prenove in razvoja torej izhaja iz zgodovinskih dejstev. Kartuzijanski red je nastal v obdobju romanike, leta 1084. Njegova zibelka je Velika kartuzija (La Grande Chartreuse). Kartuzijani veljajo za enega najstrožjih meniš-kih redov. Zapisani so uboš-tvu, trdemu delu, molku, postu in kontemplaciji. Te značilnosti in posebnosti vplivajo na arhitekturno zasnovo samostana - kartuzije.
Kartuzija v Žičah ali po domače Zajcklošter je bila zgrajena v drugi polovici 12. stoletja, prva izven matičnih dežel Francije in Italije ter prva od štirih slovenskih; Jurklošter, Bistra pri Vrhniki in Pleterje. Ustanovila sta jo štajerski mejni grof Otokar III. in njegov sin Otokar IV. iz rodbine Traungaucev. Gradnjo je vodil prvi prior Beremound grof Cornwallski, sorodnik angleške kraljeve rodbine, doma iz Francije. V naslednjih desetletjih se je povzpela do enega najpomembnejših samostanov. Tu je bil v letih 1391-1410 sedež generalnega priorja. S tem je Žička kartuzija prevzela vlogo osrednjega samostana namesto Velike kartuzije v Franciji in postala za skoraj 20 let metropola vzhodnega kar-tuzijanskega reda. »V letih 1398-1410 je v njej deloval generalni prior Štefan Maco-ne, osebni tajnik in prijatelj sv. Katarine. V kratkem času prijateljevanja se je ob njej učil odločnosti in diplomacije. Tako se je prizadeval za združitev kartuzijanov in to dosegel s sporazumom z zahodnim generalnim priorjem leta 1410. Ta združitev je hkrati pomenila združitev cerkve in tedanje Evrope,« poudari pomen dogajanja v tem času Žugman.
V Žički kartuziji je bila ena največjih knjižnic tedanjega sveta. »Sodeč po popotnem dnevniku Paola Santonina, tajnika vizitatorja oglejskega patriarha, s 30. maja 1487, naj bi bilo v knjižnici nad cerkvijo ecclesio major shranjenih več kot 2.000 zvezkov. V to število niso vštete knji-
ge, ki so jih imeli patri in so bile v sami cerkvi, in tudi ne mnoge posojene v ostale kar-tuzije. Ta podatek priča o izjemnem kulturnem pomenu, saj je vatikanska knjižnica takrat hranila 2.500 knjig,« opišejo kulturni pomen Žič-ke kartuzije avtorji konser-vatorskega načrta.
Takšne slave kartuzija danes ne more več doseči. »Lahko pa s potencialom, ki ga ima, zaživi novo življenje. Žička kartuzija ohranja prvotno kulturno krajino prve zasnove med zgornjim in spodnjim samostanom. Tega drugi samostani nimajo -razen Velika kartuzija, ki pa je zaprta. Ta izjemen potencial želimo predstaviti domačinom, pa tudi slovenski in evropski javnosti,« je še povedal Žugman.
Prostor miru in tišine
Konservatorski načrt so najprej predstavili krajanom Špi-taliča, potem konjiškim občanom. »Če se bo razvijala kar-tuzija, se bo tudi cela dolina -in občina,« je povzel predsednik KS Špitalič in konjiški podžupan Bojan Podkrajšek in priznal, da se krajani šele zadnjih 20 let zavedajo, kakšen zaklad imajo v Dolini sv. Janeza. Doslej so imeli z vračanjem življenja med obzidje zgornjega samostana srečno roko. Vanj sta se naselila zeliš-čarja Slavica in Drago Iršič, Zlati grič je uredil Otokarjevo pe-ninsko klet, občina reprezentančne prostore. Izjemna je tudi stalna razstava žičkih rokopisov, ki jo je postavila dr. Nataša Golob leta 2007.
V Žički kartuziji bo letos tudi že 12. tabor za duhovno rast, ki ga vodi Cvijeta Pah-ljina. »To je prostor, kjer lahko človek najde mir in stik s samim seboj ter z Bogom. Želim si, da bi ohranili to duhovnost,« je poudarila in pripomnila, da je kartuzija imela srečo, da je niso zravnali z zemljo, srečo pa je imela tudi s konjiškimi župani, ki se zavedajo njene vrednosti. Da bi jo spoznali tudi Slovenija in Evropa, bo junija v Slovenskih Konjicah mednarodna konferenca, letos pa se bo v kartuziji zvrstilo tudi več kulturnih dogodkov.
MILENA B. POKLIČ
več tudi v najširšem evropskem prostoru,« razlaga prof. dr. Peter Fister s fakultete za arhitekturo. »Osnovno vprašanje je torej, ali ohraniti kulturno dediščino kot muzej ali kot del našega kvalitetnega življenja v prihodnosti. Žič-ka kartuzija je ohranila v svojem naravnem položaju razmerja, ki so jih le redki samostani ohranili v celoti. Združevanje kulturne in naravne dediščine je tisto, kar bo ohranilo našo kulturno dediščino,« še poudarja prof. dr. Fister.
Ob tem konservatorski načrt predstavlja tudi vizijo prenove in razvoja. Predstavljene možnosti s predlogi programov zato ne le nadgrajujejo kulturo bivanja v miru in tišini, temveč ohranjajo neokrnjeno naravo prvotne zasnove. »Strategija prenove ponuja samovzdrževanje ob-
jektov in dolgoročni razvoj v območju Žičke kartuzije, vključujoč domačine iz ožje in širše okolice, ki se jim tako odpira večja možnost trženja njihove ponudbe in tudi nova delovna mesta. Tako je možno ne le ohraniti njeno vrednost, temveč jo spet dvigniti na evropsko raven in ji povrniti ugled,« je prepričan Tadej Žugman iz Inštituta Villa Sancti.
»Gre za zaščito doline od Špitaliča do Žičke kartuzije, ki je ostala nepozidana. Izkoristiti moramo to danost, ki smo jo dolgo imeli za zaostalost. Omogoča ureditev vhoda v dolino oziroma sprejemnega centra in v vmesnem prostoru ureditev poti za sprostitev. Zgornji samostan mora ohraniti svojo osnovno funkcijo duhovnosti,« je konkreten župan Miran Go-rinšek.
Cerkev sv. Janeza Krstnika
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Glasbenik in športnik je vselej znal prisluhniti stiski ljudi.
Z glasbo za Mateja
Dobrodelni koncert za pomoč Mateju Vidoviču, članu skupine Zaka' pa ne
Glasbeni prijatelji, zbrani okoli skupine Zaka' pa ne, bodo v nedeljo združili moči. S humanitarnim koncertom v Domu krajanov na Gomilskem bodo stopili naproti mladi družini člana skupine Mateja Vidoviča. Usodni padec Mateja je zaznamoval njegovo življenjsko pot, prepleteno s poklicem in z glasbo. Izučen pleskar in glasbenik po duši se je zaradi nesrečnega padca pri deskanju na snegu v sosednji Italiji znašel v nezavidljivem položaju. Prijateljsko druženje na sprostitvi in zabavi na prostem
snegu na enem od italijanskih smučišč se je za Mateja in njegovo mlado družino spremenilo za vselej. Trije prijatelji, željni deskanja na snegu, so se lani decembra odpravili
naproti. Na videz nenevaren in za deskarje nezahteven zavoj se je za Mateja končal s padcem. S čelado na glavi in z vožnjo, ki je njegovi prijatelji ne označujejo za objest-
no, je pristal na nekajteden-ski rehabilitaciji v ljubljanski Soči. Po štirih mesecih od usodnega padca živi in dojema svet okoli sebe z možgansko okvaro, s prizadetim centrom za ravnotežje, težavami pri govoru, koncentraciji in s težavo pri hoji.
Usoda
preprečila, da bi bilo, kot je bilo
Nekdanji Polzelan se je z življenjsko sopotnico Petro pred časom preselil na svoj košček raja v Čemšenik nad Trojanami. Življenje v dvoje jima je pred letom dni polepšala hči Pia. Matej je član skupine Zaka' pa ne že desetletje in tisti, ki je od samega začetka ubrano pihal v klarinet in druge pihalne inštrumente ter ustvarjal melodije, s katerimi je skupina postajala vse bolj prepoznavna. Je tudi tisti, ki je vselej
pisal glasbo in je zaslužen za odmevnost dveh najbolj »udarnih« pesmi na festivalu polk in valčkov - Kralj ulice in Pridi nazaj - pri čemer se z zadnjo skupina tokrat aprila v javnosti prvič ne bo predstavila skupaj z Matejem. Usoda je preprečila, da bi živel, kot si je želel.
Samozaposlen izučen pleskar je s svojim delom in z ljubeznijo do glasbe preživljal družino. Možganska okvara jim je za vselej spremenila tok dogajanja in njegovi dnevi v hišici nad Trojanami so prežeti z željo in voljo, da se zdravje čim hitreje in polno povrne. V finančno težkem položaju bijejo boj iz dneva v dan, živijo domala iz rok v usta. Partnerica Petra je zaradi težke situacije prekinila porodniški dopust v upanju, da bo s plačo pripomogla vsaj začasno premostiti težavo, v kateri se je tako nenadoma in kruto znašla mlada družina. Nekdaj je bil Matej znan po izjemni volji in veselju do življenja, danes se zaveda, da mu ob majhnih korakih vsakodnevnega napredovanja ta volja ne sme poiti. Največji sonček upanja mu v teh dnevih ponujata mala Pia in psička Dina, s katerima preživlja večino časa.
Kot pravi Matejeva dobra prijateljica in sestra enega od članov skupine Alenka Les-jak, bodo na nedeljskem koncertu združili moči v dobrodelnosti za prijatelja in nepogrešljivega člana. »Še toliko bolj, saj je Matej znan
Humanitarni koncert Z glasbo za Mateja bo v nedeljo, 11. aprila, v Domu krajanov Gomilsko ob 18. uri. Nastopili bodo Modrijani, Spev, Marijan Novina, Irena Vrčkovnik, Polka punce, Krajcarji, Navihani muzikanti, Akuvox, Alenka Lesjak in Zaka' pa ne. Cena vstopnice bo 10 evrov. Koncert bo povezoval Slavko Podboj.
Matej z malo Pio in neustavljivo voljo do življenja
po svoji dobrodelnosti in je eden tistih ljudi, ki nikoli ni rekel ne človekoljubnim dejanjem. Vselej je znal prisluhniti stiski ljudi. Zdaj je prava priložnost, da mu izkaže-
mo podporo in pomoč,« je odločna Lesjakova, sicer podjetnica, glasbenica in pogosta udeleženka humanitarnih dogodkov.
MATEJA JAZBEC
VELIKA NAGRADNA IGRA
■J

' t in svoj hladilnik napolnite
íím i	hrezalačna!
Do polnega vozička brez * mošnjičkaje spettu!
Izkoristite priložnost
brezplačno!
Vsako sredo
ob 12.15
„a Radiu Celje
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Matej je v skupini Zaka' pa ne ustvarjal glasbo, s katero so priljubljeni glasbeniki razveseljevali občinstvo.
Ime in priimek:
i
i Naslov:_
tus
■ >
celje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
1 Davčna številka:.
i i
i Telefon:_
tus klub
Podpis:
Velikonočni blagoslov v cerkvi sv. Martina v Laškem
Foto: Grup A
Flensburg z goli Boesena osvojil Zlatorog
Vztrajanje pri obrambi 4-2 ni obrodilo sadov - »Sodila, kot da mejita na Schleswig-Holstein, ne na Slovenijo!«
Rokometašem Celja Pivovarne Laško se ni izšlo na povratni tekmi četrtfinala pokala EHF, doživeli so še četrti poraz v tem tekmovanju v tej sezoni, prvega doma. Nemško moštvo je v polnem Zlatorogu dokazalo svojo moč.
Pet tisoč gledalcev je ustvarilo odlično vzdušje, ki pa njihovim ljubljencem ni pomagalo.
»Kvečjemu 5-1 ...«
Gostje so se zelo dobro znašli proti celjski obrambi 4-2 in si pot med četverico zagotovili že pred končnico tekme. Najboljši je bil 30-letni Danec Lasse Boesen. Levi zunanji napadalec je bil še posebej motiviran, kajti na prvi tekmi je ostal brez gola, pa čeprav se mu celjska obramba ni posvečala. Tokrat je to bilo usodno, čeprav je bil njegov izkoristek meta podpovprečen (12-21). Gostje so se siV polfinalu pokala EHF so poleg Flensburga še en nemški predstavnik, Lemgo, švicarski Kadetten in španska Naturhouse La Rioja.
Rokometni obračuni so včasih podobni gladiatorstvu.
cer hitro gibali, obenem pa dolgo napadali in v prvem delu že omrtvili celjske nalete. Protestiral je Zvonimir Serdarušić zaradi njihove »neaktivnosti«, toda madžarska sodnika nista
reagirala. Zdelo se je, da bo celjski trener še najbolj presenetil, če bo ponovil obrambo 42, kar je tudi storil. Toda pri njej je vztrajal do konca. Strokovnjaki, poznavalci, ljubite-
Miha Gorenšek med junakoma povratnega obračuna, Lassejem Boesenom in vratarjem Danom Beutlerjem.
»Iskati alibije pri sodnikih je bedarija ...«
lji in »kibici«, skratka vsi so bili mnenja, da bi bilo postavitev treba spremeniti, ko je bila izigrana. V težaven položaj jih oziroma nas potiska dejstvo, da je »Noka« eden izmed najboljših trenerjev na svetu. Kako njemu oporekati? Morebiti ima vseeno prav, često so imeli tudi Ti-selj, Kamenica, Šojat, Hasane-fendić, pa smo »noreli« ...
»Trenutno z razpoložljivim kadrom nismo sposobni igrati obrambe 6-0, za 3-2-1 sta Mo-gensen in Carlen prehitra. Razmišljal sem kvečjemu o 5-1 proti Carlenu, da bi pustili igrati njihovi levi strani.« Ukazal je strpnost, četudi bi zaostanek znašal pet golov. 42. minuta pa je prinesla isti izid kot na prvi tekmi - 20:22. Prav tedaj pa se je začela brezglava igra. Doživeli so poraz brez ostrejšega prijema, brez kakršnegakoli resnejšega poskusa zasuka.
»Ne razumem vprašanja«
Renato Vugrinec je imel 4 asistence, Uroš Zorman 5, bil je med tistimi, ki so zgrešili le en met (3-4): Aleš Pajovič (6-7), Gašper Marguč (5-6), Miha Gorenšek (4-5), Dragan Gajič in Alem Toskić (2-3). In spet se vrnemo k obrambi ... Obenem se venomer oziramo na zadnjih
15 minut prvega obračuna, ko je bilo zapravljeno imenitno izhodišče pred revanšo. »Ne vem, kako bomo nadoknadili štiri gole zaostanka,« mi je bilo pri-šepnjeno med povratkom iz Nemčije, iskreno, objektivno.
»Zelo sem zadovoljen, ker smo uspeli slaviti v Zlatorogu, ki v Evropi velja za eno najtežjih gostovanj. Veliko bolje smo se pripravili na igro Celja, na roko nam je šla tudi sredina tekma z Balingenom, ki igra podobno kot Celje. Odigrali smo zelo dobro, pametno, z veliko gibanja brez žoge, kar je bilo za igro proti obrambi 4-2 ključno. Imeli smo tudi izjemnega Boesena, ki je odigral tekmo sezone,« je bil upravičeno ponosen Per Carlen, s čimer pa se ne bi smel hvaliti po prvi tekmi, ko je »zablestel« z izjavo, da je tekmec igral obrambo 3-3. Dodal je še, da se čudi, ker bosta v Celju sodila Madžara. V Zlatorogu je to zanikal: »Ne vem, kaj je kdo iz našega kluba dejal o sodnikih, sam nisem nič. Ne razumem vprašanja.« Njegovo sprenevedanje je prekinil Serdarušić: »Sam sem priča, da je to izrekel. Zraven pa se je smejal, kot da bi ga zbodli. Sicer pa sta Madžara sodila tako, kot da mejita na deželo Schleswig-Holstein, ne pa na Slovenijo!« Prej je čestital Flensburgu in ponovil: »Že pred prvo tekmo sem dejal,
Predsednik upravnega odbora RK Celje Pivovarna Laško je Marko Jugo-vič (bojda do izteka mandata Tomažu Jeršiču kot generalnemu sekretarju RZS), direktor kluba pa Roman Pungartnik. Dosedanji direktor Mijo Zorko je podal odstopno izjavo, upravni odbor jo je sprejel. Zorko bo v klubu ostal do 31. avgusta.
da je Flensburg boljši od nas. Lahko si privošči, da štirje re-prezentantje sedijo na klopi. V Nemčiji smo jih malce zmedli z našo obrambo 4-2, pa tudi svojega dneva niso imeli. Imeli smo relativno ugoden rezultat. Dejal sem, da bo uspeh že, če zmagamo z najnižjo razliko. Niti to nam ni uspelo, veseli pa me, da smo po daljšem času napolnili dvorano in imeli odlično vzdušje. Ne bi rad omenjal, kateri igralci se niso držali dogovora, zagotovo pa so dali vse od sebe.«
Florijani so po pozdravu novemu predsedniku kluba Tonetu Turnšku dvignili napis Skupaj na pot nove slave, »Noka« in »Pungi« pa kujeta načrte in sestavljata moštvo za naslednjo sezono, ki bo v podobnih primerih vsaj konkurenčno.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Povratna tekma četrtfinala pokala EHF
Celje Pivovarna Laško -Flensburg 32:35 (16:15)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 5.000, sodnika Peter Horvath in Balazs Marton (Madžarska), delegat Božidar Djur-ković (Srbija).
CELJE - Stochl 7 obramb, Rezar 7; Marguč 5, Vugrinec 6, Pajovič 6, Razgor, Toskić 2, Gajič 2, Kojić, Gorenšek 4 (2), Koljanin, Kokšarov 4 (2), Zorman 3, Dačević. Trener Zvonimir Serdarušić.
FLENSBURG - Beutler 15 obramb, Sjostrand; Karlsson 1, Carlen 4, Eggert, Fahlgren, Mogensen 6, Svan Hansen 4, Christiansen 5 (1), Đorđić, Heinl, Carstens, Petersson 3, Boesen 12. Trener Per Carlen.
Sedemmetrovke: Celje 4 (4), Flensburg 2 (2).
Izključitve: Celje 6 minut, Flensburg 10.
Rdeč karton: Heinl (43., 3x2 min).
Bistveni potek rezultata: 1:0, 2:1, 2:3, 3:4, 6:4, 7:5, 7:9, 8:10, 11:10, 14:12, 16:14, 16:17, 17:17, 17:20, 19:22, 20:23, 21:24, 22:27, 24:27, 25:29, 26:30, 27:31, 30:31, 31:34, 32:35.
Tam, kjer mnogi ne bi nastavili niti noge, Miha Gorenšek nastavi tudi glavo. Zaradi svojevrstne, celo brezmejne odločnosti je često imel težave s poškodbami. V moštvo se je vrnil proti Kopru, v soboto je dočakal pravo priložnost v drugem polčasu in Flens-burgu zabil štiri gole iz petih poskusov.
»Upal sem, da bomo tekmo začeli še bolj samozavestno, čeprav smo obenem prikazali vse, kar znamo. V zadnjem obdobju tekme je bilo treba nekaj spremeniti in trener je ocenil, da mora na parket poslati še enega borca. Želel sem še dvigniti raven bojevitosti moštva. Upam, da mi je to na nek način uspelo, ni pa seveda bilo dovolj, da bi rezultat preobrnili v svojo korist.«
Trener gostov Per Carlen je že v Flensbur-gu tarnal, ker bosta v Zlatorogu sodnika iz države, ki meji na Slovenijo. Ju je spretno pripravil, da sta še posebej pazila in nista niti dahnila v celjska jadra?
Tega ne bi želel komentirati, sodniki so pač zadeva zase, tudi oni opravljalo zahtevno delo. V
njih ne vidim razloga za poraz, mi bi morali popraviti določene stvari v obrambi in tudi napadu. Če bi uspeli v tem, bi podrobnosti nadoknadile naš zaostanek, ki je ob koncu znašal tri gole. Iskati alibije v sodniških odločitvah je bedarija.
Je odličen obisk dvorane pomenil pritisk za vaše moštvo?
Ne, sam tega nisem čutil. Meni je bilo v užitek igrati v razgreti atmosferi. Z željo, da Celjanom pokažemo, da smo sposobni igrati lep rokomet in da se tradicija spektaklov nadaljuje. Želeli bi, da bi se zanimanje občinstva povečalo na tekmah, ko gostimo tudi manj atraktivne tekmece. Tokrat so nas gledalci izvrstno bodrili, hvala jim.
Upajmo, da ste izgubili finale pred finalom. Kaj pa državno prvenstvo, boste ohranili izdatno prednost?
Nič še ni odločeno, vsi si želijo naš skalp. Upam, da bomo ostali neporaženi. Dokazali bomo, da se pri nas spreminja na bolje!
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Gašper Marguč je prvič »letel« v polnem Zlatorogu, zelo uspešno.
Navijače razveselila Štraus in Selimi
Velenjčani in Celjani v boju za tretje mesto - Četrtič zmagali v istem krogu
V 29. krogu 1. slovenske nogometne lige sta zmagala tako CM Celje kot Rudar. Velenjčani so pripravili prvovrstno presenečenje, saj so v Ljudskem vrtu na kolena spravili državnega prvaka Maribor, Celjani pa so z golom Roka Štrausa v zadnjih sekundah srečanja premagali Nafto s 3:2.
Celjani se po lestvici sicer niso povzpeli, so pa sedem krogov pred koncem DP povečali prednost pred zadnjo Dravo na 13 točk, predzadnji Interblock pa za njimi zdaj zaostaja za sedem točk.
Sprememba sistema igre
Proti zelo oslabljenim gostom je trener CM Celja Milan Đuričić svoje fante drugače razporedil, v obrambi je bil prosti branilec Milan Andželkovič. Tekmo je otvoril Roman Bezjak z vratolomnim poskusom (»škarjicami«), ko do zadetka ni manjkalo veliko. Nato je Naf-tina obramba ponudila strel Aneju Lovrečiču: z desnico je bil neusmiljen z 12 metrov. Le minuto zatem je z dvakrat večje oddaljenosti zatresel vratnico. Lendavčani so zapustili lastni bunker in izenačili po podaji s kota. Priložnost se je ponudila še Danijelu Breziču, ki pa ni premagal Murka. V 58. minuti je Štraus zaposlil Dvoran-čiča, njegov strel s petih metrov pa je končal v vratarju. Gostje so bili nevarni preko Emila Miljkovića, ki je po izvrstni globinski podaji Bukovca stekel sam proti Mujčinoviču in ga ma-tiral - 1:2. 20 minut je ob pomoči Celjskih grofov trajalo celjsko obleganje, da bi akcijo Štrausa in Bezjaka odlično zaključil Slaviša Dvorančič. Porazu so se izognili, vendar se s tem niso zadovoljili. Za sedmi kot je bil ob koncu 92. minute krivec vratar Murko, Gobec je poslal oster predložek v kazenski prostor, žoga se je odbila do Bezjaka, ta pa jo je poslal na rob kazenskega prostora, kjer jo je udaril Rok Štraus in ji našel pot do nebranjenega dela mreže. Celjani so si padali v objeme, Lendavčani pa obležali na travi, saj je odličen sodnik Damir Skomina nemudoma označil konec obračuna.
Po njem je gostujoči trener Nebojša Vučičević dejal: »Po porazih trenerji iščemo krivce vsepovsod, tudi v sodnikih, ki so tokrat svoje delo opravili fenomenalno. Bog je bil tokrat s Celjani, sreča pač spremlja hrabre. Čestitam jim. Mojim igralcem nič ne zamerim. Manjkala nam je peterica iz prve postave. Vodili smo v drugem polčasu in če bi zmagali, bi si že zagotovili obstanek. Tako razburljivih zadnjih deset minut lahko pričara le nogomet.« Po domačih porazih z vodilnima Koprom in Mariborom se je na-
Rok Štraus je strpno čakal na svojo priložnost in proti Nafti zablestel v ključnem trenutku.
smešek vrnil na lice trenerja Đuričića: »Moji fantje so si zaslužili kanček sreče, ves čas so imeli pobudo. Tekmeci so zgodaj izenačili in celo povedli, mi pa se nismo predali. Zagnanost je bila nagrajena. Obračun sta obeležila tudi izjemno sojenje in zelo športna igra obeh moštev. Vzroka za spremembo sistema igre ležita tako v specifičnosti nasprotnikov kot tudi v nekoliko drugačni sestavi naše ekipe. Srečni smo, tri točke nam zelo veliko pomenijo.« Tiho in s pogledom navzdol je iz slačilnice prikorakal Rok Štraus: »Garali smo celotno tekmo in zasluženo zmagali. Svoje daljše odsotnosti iz moštva ne bom komentiral, preostane mi le treniranje, o drugem odloča trener.« V sredo ni imel pravice nastopa Sebastjan Gobec, v soboto pa je spet dajal ton celjski igri: »Proti Mariborčanom smo bili slabši, proti Nafti pa smo imeli precej več časa žogo
Rudar (4-2-3-1); Savić -Jeseničnik, Stojnič, Cipot, Jelečevič - Golob, Tolimir - Kronaveter, De Moraes, Metelka - Selimi. Igrali so še: Mujaković, Tomažič Šeruga, Tomčak.
v svojih nogah, zadeli smo vratnico, imeli še nekaj zrelih priložnosti, da bi gostje zadeli po prekinitvi in v protinapadu. A sreča nas ni zapustila.«
Med odmorom so navijači obeh klubov zapustili svoje mesto na tribuni, njihovo »srečanje« pred štadionom pa so pristojni preprečili - ob začudenih pogledih navijačev Flensburga, ki so tedaj tešili lakoto in žejo pred rokometno tekmo ...
Savic si je najlepše darilo priskrbel sam
Rudar je z zmago v Ljudskem vrtu pred 2.500 gledalci pripravil presenečenje kroga. Z zadetkom Nedzbedina Selimija je ugnal državnega prvaka in se na lestvici na tretjem mestu izenačil z Nafto. Po vseh burnih tednih in mesecih so Velenjča-ni z drugo zaporedno zmago zopet napovedali boj za mesta, ki peljejo v evropski pokal. Mariborčani so bili nevarnejši, toda igralci Rudarja so izkoristili eno od maloštevilnih priložnosti. Razveselili so tudi moštvo Kopra, gostiteljem pa zopet sprožili »nered pod zemljo«.
Po tekmi je marsikdo od domače stroke menil, da so trenerju Darku Milaniču šteti
dnevi, njegova osebna podpora pa ostaja le še športni direktor Zlatko Zahovič. Gostitelji so v 33. minuti zapravili najlepšo priložnost za vodstvo, ko je Nikola Tolimir v kazenskem prostoru podrl Mezgo. Strel z bele točke je pripadel Draganu Jeliču, odlično ga je obranil Boban Savić, ki je praznoval 31. rojstni dan: »Večkrat gledam posnetke na spletni strani prve lige, na katerih lahko vidiš, kam igralci streljajo. Po-
mislil sem, da bo spet udaril k levi vratnici in tja sem se tudi vrgel. Sreča se mi je nasmehnila, odbil sem žogo.« Selimi pa je uspešno realiziral najnevarnejšo priložnost in v 60. minuti Rudar povedel v vodstvo. Kronaveter je z desne strani podal v kazenski prostor, pred golom Raniloviča pa je bil Seli-mi spretnejši od domačega branilca Filekoviča in žogo poslal tik ob levo vratnico. Nato je domača igra povsem razpadla, Rudar pa bi lahko dosegel še izdatnejšo zmago. Najbližje drugemu zadetku je bil Mu-jakovič. Tako kot na Ptuju je bil tudi v Mariboru mož odločitve Nedzbedin Selimi: »Taktika je bila ista kot na Ptuju, ko smo igrali in držali žogo. Iskali smo priložnosti in jo zopet našli. Zadeli smo in na srečo zadržali nedotaknjeno mrežo.« Čuvaj mreže Boban Sa-vić je prikazal eno najboljših predstav v dresu Rudarja: »Danes so se mi prekrile vse zvezde, istočasna rojstni dan in zmaga v Ljudskem vrtu. To je izjemen uspeh. Iskreno povedano, zadovoljen bi bil s točko, vendar je izpadlo super. Dvigujemo se v igri in v končnici prvenstva bomo igrali vse bolje.« Zatem se je ozrl še na menjavo trenerja: »S Pušnikom se je zgodilo, kar se je zgodilo. Na koncu krivec za vse slabe rezultate izpade trener, tako da je najlažje zamenjati prav njega. Po porazih smo z novim trenerjem dvakrat zmagali in trenutno je dobro.«
Franci Oblak je ekipo uspel dvigniti iz »brezna«, navijačem pa zopet dovolil sanjati »Evropo«: »Fantje so v tekmo krenili tako, kot je treba. Borili so se do zadnjega atoma moči in bili za trud po-
plačani. Za vse ljubitelje nogometa je to nedvomno presenetljiva zmaga, kajti gotovo so pričakovali vse prej kot to. V zmago sem začel verjeti v zadnjih 15 minutah, ko sem videl, da domači poizkušajo vse le na silo. Mi smo potem tekmo mirno pripeljali do konca. Gostitelji so verjetno tudi že >kalkulirali< pred tekmo in po remiju Kopra že kar prišteli svoje točke na lestvici. Nogomet je takšen šport, da moraš stopiti na igrišče in na koncu šteti točke.« Darko Mi-lanič kljub občutnejšemu zaostanku za Koprom še verjame v naslov: »Če ste gledali tekmo Kopra in Drave, ste lahko videli, da je nogomet čudna stvar. In potem ste gledali še to srečanje in spet videli, da je zelo čudna stvar. Moralo bi biti popolnoma drugače, a upanje umira zadnje.«
Branilec Aleš Jeseničnik je pripomnil, da bo dve zmagi v soboto treba potrditi še s tretjo proti Olimpiji: »Lažje igramo na gostovanjih kot na domačem igrišču, vendar se bomo potrudili in vse naredili, da premagamo Olimpi-jo. Do tekme z Dravo smo igrali v krču in nikakor nam ni uspelo sestaviti dobrih rezultatov. To nam je zdaj uspelo in upam, da smo prišli v zmagovalni ritem.«
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
LESTVICA 1.SNL
1.LUKA	KOPER	i
2.	MARIBOR	i
3.	NAFTA	S
4.	RUDAR	i
5.	HIT GORICA	i
6.	CM CEUE	i
7.	OLIMPIJA (-2)	i
8.	DOMŽALE	i
9.	INTERBLOCK	i 10. LABOD DRAVA	i
17 16 12 13 11 11 11 10 9 6
9 3	45:26 60
4	9	52:38 52
5	12	43:45 41 2 14	37:41 41
7	11	51:48 40
6	12	43:49 39 6 12	39:28 37 6 13	39:48 36 5 15	32:43 32
8	15	28:44 26
CM Celje (3-5-2): Mujči-novič - Gobec, Andželko-vič, Kačičnik - Štraus, Rep, Lovrečič, Brezič, Popovič - Bezjak, Dvorančič. Igrala sta še Močič, Urbanč.
Edini gol v Ljudskem vrtu je spretno dosegel Nedzbedin Selimi.
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 29. krog: CM Celje -Nafta 3:2 (1:1); Lovrečič (23), Dvorančič (82), Štraus (92); Caban (28), Miljković (63), Maribor - Rudar 0:1 (0:0); Selimi (60), Domžale - Interblock 2:1, Olimpija - Gorica 5:0, Koper - Drava 1:1.
2.	SL, 18. krog: Dravinja -Šenčur 1:3 (1:1); Firer (1); Ko-šnik (35), Ovijač (70), Stanko (88), Triglav - Šentjur 5:0 (3:0); Zolič (5, 37), Marijan (41), Mišič (60), Burgar (65). Vrstni red: Primorje 41, Triglav 37, Bela krajina 30, Mura 27, Dravinja 25, Aluminij 21, Šenčur, Livar 19, Šentjur 16, Krško 12.
3.	SL - vzhod, 18. krog: Ver-žej - Mons Claudius 6:3 (2:2); Špoljar (36, 45, 66), Kovinar -Odranci 2:1 (0:0); Filovič (61), Krljanovič (70), Paloma -Šmartno 1:3 (0:1); Podgoršek (17), Kolenc (70), Jamnikar (77), Dravograd - Simer Šampion 0:1 (0:1); Kožar (11), Zreče - Čarda 1:4 (0:3); Tirovič (71). Vrstni red: Simer Šampion, Čarda 38, Šmartno 34, Maleč-nik 33, Dravograd 29, Stojnci, Zreče 28, Kovinar 25, Veržej, Tromejnik 23, Odranci, Pesnica 19, Mons Claudius 8, Palo-ma 6.
Štajerska liga, 18. krog: Vransko - Šmarje 2:2 (1:0); Krivec (14), Košica (83); Asllanaj (46), Čakš (64), Šoštanj - Pod-vinci 2:1 (1:1); Vukančič (8), Linič (58), Rogaška - Bistrica 1:2 (0:1); Mordej (90). Vrstni
red: Bistrica 42, Ormož 33, Ge-rečja vas 31, Šmarje 29, Pod-vinci 27, Pohorje 26, Rogaška 25, Poljčane 24, Peca 22, Koroške gradnje 21, Šoštanj 19, Partizan 17, Bukovci 10, Vransko 9.
MALI NOGOMET
1. SL, četrtfinale, 2. tekma: Puntar - Dobovec 2:1 (1:0); Repinc (37).
1. SL, liga za obstanek, 1. krog: Ptuj - Nazarje 4:3 (1:1); Metulj (11), Kolar (31, 34).
ROKOMET
Liga prvakov, osmina finala, povratna tekma: Ciudad Real - Gorenje 36:31 (18:15); Evdokimov 6, Kallman, Agui-nagalde 5; Čupić, Bezjak, Gol-čar, Rnić, Šimič 5, Žvižej 3, Štefanič, Cehte, Bajram 1.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 3. krog: Parklji - Zlatorog 87:72; Đapa 21, Čebašek 16; Rizvić 11, Collins, Goljovič 10, Strnad 9, Bubnič 8, Dimec, Pelko 7, Čmer, Nikolič Smrdelj 5, Krka - Šentjur 81:69; Marcelić, Ikonić 13; Čebular 23, Crens-haw 17, Lapornik, Sebič, Jo-vanovič 6, Simović 4, Alispa-hič 3, Ferme, Oset 2. Vrstni red: Union Olimpija, Parklji 6, Helios, Krka, Zasavje 5, Geoplin Slovan, Šentjur, Zlatorog 3.
1. SL, za obstanek, 5. krog: Elektra - Mercator 74:63; Milj-ković, Nuhanovič 12, Podvr-šnik, Koštomaj 9, Lelič 7, Ćup, Lekič, Bilič 6, Golež 5, Horvat 2; Julevič 15, Mihailovič, Radojevič 11. Vrstni red: Hop-si 42, Mercator, Elektra 37, Koper 32, Šenčur 26.
W
'u'
I i-1
ť ■o' i a'
1. B SL, 24. krog: Medvode -Konjice 88:75; Podobnik 24, Rošer 18; Sivka 23, Gačnik 20, Smaka 14, Jereb 9, Grilanc 2, Skaza 1, Rogaška - Litija 83:58; Smajlovič 24, Ravnikar 14, Spe-šič 13, Pešič, Jotič 8, Petrovič 6, Pungartnik, Ambrož 4, Mar-čič 2; Zagorc 21, Škrlec 11. Vrstni red: Maribor 48, Rogaška 43, Kraški zidar, Branik, Litija 39, Medvode, Postojna 38, Grosuplje 37, Triglav 35, Hrastnik 34, Nova Gorica 33, Konjice, Janče 32.
1. SL (ž), za prvaka, 8. krog: Merkur - GVT 79:60; Kerin 17, Verbole 12, Barič 11, Jagodič 10, Turčinović 8, Klavžar 6, Kopušar 5, Abramovič, N. Be-lak 4, U. Belak 2; Zdovc 21, Božičevič 12, I. Klančnik 11, K. Klančnik 9, T. Klančnik 3, Krajnik, N. Klančnik 2. Vrstni red: Merkur 51, Kranjska Gora 50, AJM 44, Triglav 39, Ilirija 38, GVT 34. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 7. 4.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 4. krog, Laško: Zlatorog - Krka (19), Šentjur - Geoplin Slovan (19.30).
1. SL, za obstanek, 6. krog, Šoštanj: Elektra - Šenčur (18), Koper - Hopsi (18.30).
1. B SL, 25. krog: Nova Gorica - Konjice (19.30).
1. SL (ž), za prvaka, 9. krog, Konjice: GVT - AJM (17), Ljubljana: Ilirija - Merkur Celje (19).
Po treh krogih še brez zmage
Zlatorog in Šentjur, ki nastopata v ligi za košarkarskega prvaka, sta v 3. krogu ponovno vknjižila poraza.
Zadnjeuvrščeni Laščani so se podali v Ljubljano k Parkljem, ki so nadaljevali z dobrimi predstavami in zmagali s 87:72. Čeprav so imeli gostitelji vlogo favoritov, so jo upravičili šele v drugem delu tekme. Moštvi sta bili v 1. polčasu povsem izenačeni in se izmenjevali v vodstvu. Nato so Ljubljančani zaigrali v višji prestavi z agresivnejšim pristopom, čemur igralci Aleša Pipana niso sledili in so začeli zaostajati, koncem 3. četrtine že za 8 točk. Najboljša strelca pri Laščanih sta bila Esmir Rizvić (11 točk) in David Collins (10).
Šentjurčani so na gostovanju pri novomeški Krki še vedno občutili utrujenost s tekme s Parklji, ki so jo izgubili šele po treh podaljških. A tokrat je bila tekma drugačna, saj so bili Dolenjci dobro pripravljeni in so želeli ustaviti najboljša šentjurska strelca Sandija Čebularja in Marcu-sa Crenshawa. Kljub trdi in agresivni obrambi sta oba dobro napolnila koš gostiteljev (Čebular 23 točk, Crenshaw 17). Ekipa Damjana Nova-koviča je povsem odpovedala v drugi četrtini, ko kar 7 minut ni dosegla koša, kar je Krka kaznovala s 17 točkami naskoka. Šentjurčani so sicer v nadaljevanju želeli znižati zaostanek, a jim je to le delno uspelo. Trenutno zasedajo predzadnje mesto.
Hopsi na prvem mestu
V ligi za obstanek so bili Hopsi v 5. krogu prosti, a kljub temu ostajajo na vodilnem položaju. Elektra je gostila Škof-jo Loko in jo porazila s 74:63. S precej lahkotno igro so igralci Boruta Cerarja na domačem parketu prevladali goste,
Kapetanka Merkurja Kristina Verbole je bila proti Konjičankam druga najboljša strelka svoje ekipe.
ki so se približali na 4 točke zaostanka ob koncu 1. polčasa. Šoštanjčani so tekmo z manjšimi napakami pripeljali mirno do konca in vknjižili tretjo zmago.
V naslednjem krogu, že jutri, se bodo ponovno potili v domači dvorani, v goste prihaja Šenčur, ki tudi v drugem delu prvenstva še ni okusil slasti zmage. Hopsi bodo gostovali v Kopru.
Konjičanke trd oreh
Košarkarice Merkurja so v 8. krogu lige za prvaka z 79:60 premagale konjiški GVT. Tekma se je izkazala za zahtevno. Celjski strateg Damir Gr-gič je bil namreč brez pomoči Rankice Šarenac, Vedra-ne Grgin Fonseca in Matee Tavić: »Konjičanke imajo čuden način igre, ki te hitro zmede. Moja dekleta so se sicer
dobro upirala in pokazala, iz kakšnega testa so, ampak vseeno je bila tekma vse prej kot lahka. Morda smo gostje preveč podcenjevali, češ, to tekmo bomo pa zlahka dobili.« Konjičanke so se Celjan-kam dobro upirale vse do 30. minute, ko varovankam Sto-jana Finka meti z razdalje niso več uspevali. Nika Ba-rič je za Merkur zadela trojko in povišala prednost na 6 točk, Konjičanke pa so povsem popustile, v zadnji četrtini kar 8 minut niso zadele. Pri Ce-ljankah je bila tokrat s 17 točkami najuspešnejša Ines Ke-rin, pri gostjah pa se je ponovno izkazala Ajša Zdovc (21). Letošnje pokalne prvakinje so s 25. zmago ohranile prvo mesto na lestvici, kjer jim s točko zaostanka sledi Kranjska Gora.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
Šentjurju prede
Nogometaši Šentjurja in Dravinje so v 18. krogu 2. nogometne lige zabeležili poraza. Šentjur je pričakovano izgubil v Kranju pri Triglavu (5:0), Dravinja pa presenetljivo proti Šenčurju (1:3).
Šentjurčani so zdrsnili na predzadnje mesto in bodo imeli v zadnjem delu prvenstva težko nalogo, da ostanejo v ligi. Nastopili so brez nekaterih poškodovanih igralcev in visok poraz je bil neizbežen. Trener Oskar Drobne je v zadnjem delu sezone pred težko nalogo: »V gosteh smo nastopili s samo 14 igralci, CM Celje pa nam je posodil le Romiha, tako da smo bili zelo oslabljeni. Nikakor v Kranj nismo prišli z belo zastavo, vendar Triglav ima odlično ekipo z nekaterimi prvoligaškimi igralci. Upam, da bomo v zadnji tretjini lige od Celjanov deležni malce več pomoči, drugače bomo težko ostali v ligi. Mi gledamo pozitivno na-
trda
prej in vsaka tekma je za nas že kvalifikacijska.«
Dravinja je proti Šenčurju povedla že v 1. minuti, ko je zadel Ivan Firer, vendar so gostje preobrnili rezultat in gostiteljem zadali sedmi prvenstveni poraz. Trener Marjan Marjanovič je bil zelo razočaran: »Kaj drugega kot besede razočaran ne morem izgovoriti, moštvo bi namreč moralo drugače odgovoriti na dogodke. Nikakor nismo našli prave igre na sredini, prejeli smo tudi poceni zadetke. Ekipa je nedvomno sposobna boljše predstave, a nikakor ne vem, kaj se je tokrat zgodilo. Treba bo zelo dobro analizirati vse podrobnosti. Strnili bomo vrste in naredili vse, da slavimo na prihajajoči tekmi.«
Dravinja bo v nedeljo gostila Aluminij, Šentjur bo še enkrat gostoval v Kranju.
MITJA KNEZ
VODNIK
TOREK, 6. 4.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Boksarsko srce
komedija za mladinski abonma in izven, Lutkovno gledališče Ljubljana
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Reminiscence na čas vojne
po razstaviMušič-Stupica bo vodila mag. Alenka Dom-jan
18.00 Kulturni center Laško Ujemi trenutek
odprtje pregledne razstave Likovnega društva Laško
19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Igor Omerza: Edvard Kocbek - Osebni dosje št. 564
predstavitev knjige; z avtorjem knjige se bo pogovarjal David Tasič
19.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Izpod peresa
risbe študentov likovne umetnosti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, v okviru projekta Bodiart, pod mentorstvom Petre Varl
19.00 Anina galerija Rog. Slatina Ambient
odprtje razstave akademskega slikarja Denisa Se-negačnika
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Amiši - enaki ljudje, preprosti ljudje
potopisni večer z Andrejo Rustja
19.30 Zdravilišče Laško_
Človek v mreži odnosov
zdravstveno predavanje
SREDA, 7. 4.
10.00 Dvorana centra Nova Velenje Marko skače
glasbeno-lutkovna predstava Melite Osojnik
16.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
dijaki srednje stopnje in komorne skupine
17.00 Celjski dom Celje_
Pridelava vrtnin in zelišč
predavanje z diapozitivi Draga Jančiča
17.00 Dvorana centra Nova Velenje
Zgodba o izgubljeni dudi
glasbeno-lutkovna predstava Melite Osojnik
17.00 Kulturni center Laško
Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo
območno srečanje otroških folklornih skupin
17.00 Galerija Velenje_
Vedno in povsod
kulturni večer ob 200-let-nici rojstva Frederica Chopina
17.15 Muzej novejše zgodovine Celje_
Podobe v barvah
odprtje razstave likovnih del otrok Vrtca Tončke Čečeve
18.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
dijaki 1. in 2. letnika srednje stopnje
19.00 Knjižnica Rogatec Altaj: Ruski Tibet
potopisno predavanje Petre Draškovič o gorovju med Rusijo in Mongolijo
19.30 Narodni dom Celje
Kronika Srbske pravoslavne parohije v Celju
predstavitev knjige in koncert cerkvenega zbora sv. Janeza Evangelista iz Šabca
20.00 Galerija Račka_
Pot ljubezni
performans koreografinje in plesalke Maje Delak in glasbenika Luke Prinčiča
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tašča.com
komedija za izven, Kud Veseli oder
CETRTEK, 8. 4.
9.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Lutkarije in vragolije
XII. regijsko srečanje lutkovnih skupin celjske regije
16.00 Mladinski center Velenje Origami
odprtje razstave
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zlata ladja
gledališka predstava s petjem Mini teatra Ljubljana
18.00 in 20.00 Kulturni center Laško Tašča.com
komedija Kud Veseli oder
18.00 Knjižnica Slov. Konjice Koncert učencev Glasbene šole
19.00 Don Boskov center
Najpogostejši zakonski zapleti
predava Drago Jerebic, spec. ZDT
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ekologija, narava, podnebne spremembe - opomin človeku
predavanje vremenoslovca Andreja Velkavrha
19.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Tanja Jandl
odprtje razstave likovnih del
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec 107 prednosti naravne hrane
predstavitev knjige Marka Mathiasa Sandersona
19.00 Kulturnica Velenje
Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu
predavanje in pogovor
19.19 Knjižnica Velenje
V deželi Dogonov
potopisno predavanje Zorana Furmana o Malju in Bur-kini Faso
20.00 Zdravilišče Laško Ciper
potopisno predavanje
PRAZNIK MESTNE OBČINE CELJE
TOREK, 6. 4.
14.00 Osnovna šola Hudinja Javna predstavitev raziskovalnih nalog
18.00 IV. Osnovna šola Celje 15 let kluba mladih raziskovalcev Heureka
18.00 Na Špici_
Tek ob Savinji SREDA, 7. 4.
13.55 Srednja zdravstvena šola Celje
Na pragu zadnjega velikega izumiranja
okrogla miza
ČETRTEK, 8. 4.
8.00 do 12.00 IV. Osnovna šola Celje
Knez Ulrik: Od Celja do Santiaga de Composte-la
potopisno predavanje
11.00 Osrednja knjižnica
Celje_
Odprtje kavarne pri Mišku Knjižku
14.00 Osnovna šola Hudinja
Javna predstavitev raziskovalnih nalog
19.30 Narodni dom Celje
Pomladni jazz koncert ob prazniku MOC
Hommage Charlieju Par-kerju z mednarodno jazz zasedbo Spring Orchestra (Avstrija, Slovenija); jazz društvo in Hiša kulture Celje
KINO
unnm
Spored za 6. 4. in 7. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avatar - akcijska ZF pustolovščina, 3D 21.20
Prestopno leto - romantična komedija
16.35, 18.50, 21.00 Alica v čudežni deželi - družin. domišljijska pustolov., 3D 16.40, 19.00
Zlovešči otok - misteriozni triler 15.30, 18.25, 21.10 Percy Jackson in Olimp - družin. domišljijska pustolov. 16.00, 18.30
Zelena cona - vojna drama 21.05
Devet - muzikal 16.25, 19.05, 21.45
Kako izuriti svojega zmaja -družin. animirana pustolov., 3D 15.50, 18.00, 20.10 Lovec na glave - akcijska romantična komedija 16.00, 18.20, 20.40
Kako izuriti svojega zmaja -družin. animirana pustolov., sinh., 3D 16.05, 18.15, 20.25
HM
SREDA
18.00 Policijski, pridevnik - komična drama
novitednik
www.novitednik.com
Jajca kot
kritika
sveta
Bojana Križanec z novo razstavo skozi simbol krščanstva kritizira zahodni svet in Katoliško cerkev
Bojana Križanec na razstavi Velikonočna skozi kiparsko izdelana jajca kritizira dogajanja v zahodnem svetu in Katoliški cerkvi.
Mlada celjska umetnica, kiparka Bojana Križanec, letnik 1973, je v galeriji Plev-nik-Kronkowska v Celju v četrtek odprla že svojo drugo letošnjo razstavo v knežjem mestu. Velikonočna je naslovila razstavljena dela, v katerih je jasno, pregledno in kritično pokomentirala še enega od krščanskih simbolov oziroma mitoligij, ki so stalnica njenega dela.
Potem ko je na februarski razstavi s svojim drevesom, polnim moških in ženskih spolnih organov, obračunala z lovom na čarovnice, ki ga je v zgodovini uprizorila Cerkev, je tokrat z razstavo najrazličnejših jajc dregnila še ob en krščanski simbol. Jajce je namreč v krščanstvu simbol življenja, ponovnega rojstva in simbol vstajenja.
Po odmevnem mednarodnem festivalu tolkalnih skupin Bumest je v Žalcu v sredo zaživelo še 1. srečanje tolkalnih skupin Slovenije. »Odziv je bil fantastičen, 14 skupin je s triurnim programom prikazalo vse, kar se trenutno dogaja na tolkalni kulturni sceni,« poudarja vodja Dejan Tam-še.
Medtem ko je Bumfest namenjen skrbno izbranim skupinam z vsega sveta, je tol-kalno srečanje slovenskih
»Jajce je bilo sicer že poganski simbol, a krščanstvo si ga je prisvojilo. Moja jajca govorijo o tem, da je v zahodni družbi kriza vrednot. Opominjajo, da so tisti, ki so lov za materialnimi dobrinami postavili za glavno vrednoto, izbrali napačno. Zato je eno od jajc počeno - začelo je razpadati. Stremljenje za čim večjim bogastvom ne vodi nikamor,« pravi Križančeva, ki je veliko večino iz najrazličnejših materialov izdelanih jajc usmerila v kritiko Cerkve. »Na razstavi najdete jajci Daj in Vzemi. Povezani sta s prvotnimi nauki vere, ki je dajala, Katoliška cerkev pa samo jemlje, četudi navidez daje. Zato so na teh jajcih roke razprte in na drugem prekrižane. Rdeče jajce, izdelano iz voska, pa je narejeno iz moških in ženskih spolnih
skupin namenjeno predvsem temu, da se na enem mestu prikaže čim večje število skupin, ki delujejo pri nas. »In res je bilo tako. V treh urah smo na odru videli vse starosti tolkalcev in bogato skupino tolkalnih inštrumentov. Nekatere skupine so se odločile zgolj za program z ritmičnimi inštrumenti, druge za melodične, nekatere skupine pa so svoj program obogatile z drugimi inštrumenti, na primer s harmoniko, kitaro, flavto, kar se je izka-
organov. Že v antiki so se uporabljali voščeni ali drugačni odlitki delov telesa moških žensk ali živali za nekakšno zaščito. Zdaj ko prihajajo na dan zločini Cerkve, bo spet treba prositi za zaščito pred zlorabo in to je sporočilo tega jajca.«
Razstavljeni sta tudi Plodno in Neplodno jajce. »To je
zalo za zelo dobrodošlo. To tudi prikazuje inovativnost in raznolikost glasbenih pedagogov, ki delujejo na različnih koncih Slovenije,« pravi Tamše in poudarja, da je Žalec še enkrat dokazal, da je odlično izhodišče za tovrstne dogodke.
Nastopilo je 14 skupin od Lendave do Tolmina, s Celjskega skupini iz Celja in Žalca. Ob dobrem odzivu organizatorji pričakujejo, da se bo v nasprotju z Bumfestom, ki je doma v Žalcu, srečanje tol-kalnih skupin selilo po različnih krajih Slovenije. »Lovke želimo razširiti po vsej Sloveniji, zato pričakujem, da se bo javil kdo od kolegov,« načrtuje Tamše.
US, foto: TT
moj komentar na dogajanje, da se v zahodnem svetu vse pozneje odločamo za svoje bistveno poslanstvo - ohranitev vrste - in pogosto nam zato spodleti, ker smo vse bolj neplodni. Zaradi načina življenja, zaradi hrane, ki jo uživamo, zaradi strupov v ozračju in na planetu.«
Jajca Bojane Križanec so torej drugačna, niso več simbol krščanstva, ampak so kritika zahodnega sveta. Vsako razstavljeno jajce pripoveduje svojo zgodbo. Tako z enim Križančeva obračunava s pe-dofilijo, v drugem stoji noseča nuna, v tretjem so razsuti križi ...
NE ZAMUDITE
Družbeno angažirana in sporočilo do konca jasna razstava, ki ne žali vere, ampak kritizira njene zlorabe, ki si jih je privoščila inštitucija Cerkve, bo v galeriji Plevnik-Kronkowska na ogled do 14. aprila.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
leriji likovnih del mladih bodo predstavili likovna dela otrok iz Munchna, veliko bo tudi različnih šolskih prireditev. Muzej novejše zgodovine pa bo na Trgu celjskih knezov prvič predstavil razstavo na prostem. Gre za fotografsko razstavo Celje - portreti in vedute. Slišali bomo še etno koncert skupine Gamma, videli dokumentarec Vesna in Srečko, ki spremlja življenje celjskih uličnih pevcev, in še marsikaj.
BS
... večmedijskega performansa Poti lju-bezni/Une Façon D'Aimer, ki ga bosta v sredo ob 20. uri v Galeriji Račka uprizorila Maja Delak in Luka Prinčič. Maja De-lak je koreografinja in plesalka, ki je v opusu svojih dvanajstih plesnih predstav razvila svojevrstno plesno poetiko. Za to serijo ple-sno-gledaliških predstav, med katerimi je tudi performans Poti ljubezni, je letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. Luka Prinčič je glasbenik, performer in intermedijski umetnik, ki se skozi leta delovanja na področju zvoka, glasbe, tehnoloških inštalacij in performansa posveča raznovrstnim pristopom k ustvarjalnim procesom in njihovi formalizaciji. Večmedijska predstava Poti ljubezni temelji na timskem delu dveh avtorjev, ki
izhajata iz različnih znanj in izkušenj in uporabljata različne medije. Avtorja se bosta vsebinsko dotikala zaprte intime, ki se razgalja v srečanju. Hkrati bo proces usmerjen v raziskovanje teme nasilja, ki je latentno, se v pravih pogojih končno vzburi in pojavi na površju - hrepenenje po ljubezni, poželenje, raztelešenje, iskanje izgube telesnih spon - vse to se manifestira v nasilju, ki je prava tema performansa. Vstopnine ni ...
. pomladnega džez koncerta avstrijsko-slovenske zasedbe Spring Orchestra, ki ga Hiša kulture Celje in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravljata ob prazniku Mestne občine Celje v četrtek ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Pomladni džez koncert nastaja v sodelovanju z Jazz društvom Celje kot glasbeni hommage legendi džezov-ske glasbe Charlieju Parkerju. Spring Orchestra je diplomski projekt mladega slovenskega saksofonista Črta Remica. Zasedba, ki je sestavljena iz godalnega kvarteta, džez klavirskega tria, saksofona, klarineta, flavte in francoskega roga, bo izvedla vrsto Parkerje-vih skladb iz legendarnega albuma Charlie Parker with strings iz leta 1949, ki ga je izstrelil med glasbene zvezde tistega časa. Najbolj nenavadna je pri tem zasedba, ki združuje klasične in džez glasbenike in tako podira mejo med revijskimi orkestri in tedanjimi be-bop džez zasedbami. Vstopnina 12 EUR.
Kopica prazničnih prireditev
V Žalcu je nastopila tudi domača tolkalna skupina iz Glasbene šole Rista Savina, ki jo vodi Dejan Tamše. - Št. 27 - 6. april 2010
Začenjajo se prireditve ob celjskem občinskem prazniku. Med številnimi športnimi in protokolarnimi prireditvami bo tudi veliko kulturnih, pri čemer bodo nekatere prav posebne.
Osrednji dogodek bo nedvomno postavitev kipa Alme Maksimiljane Karlin, ki sta ga
Celju podarila kipar Vasilije Četkovič in njegova soproga Ana Četkovič Vodovnik. Kip bodo postavili 10. aprila na Krekovem trgu. Tudi sicer bo prireditev veliko. Za ljubitelje džeza bo najbolj privlačen pomladni džez koncert mednarodne zasedbe Spring Orchestra, ki bo v četrtek. V ga-
Žalec središče tolkalne kulture
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
Zagotovo ste že bili kdaj slabe volje, utrujeni, žalostni. Takrat pomaga blagodejna kopel, skodelica zelenega čaja, pogovor ali - dotik živali. Naši hišni ljubljenci imajo dokazano terapevtske učinke, saj že s svojo prisotnostjo spremenijo žalost v veselje, občutek samote v občutek pripadnosti, odpravijo skrbi, nam polepšajo dan.
Če pa se živali dotikamo oziroma se k njej stisnemo, to na nas deluje pomirjevalno in sproščujoče, na ta način pa lahko odpravimo glavobole in drugo blago fizično bolečino. Če vas torej boli glava, si svojo domačo mačkico stisnite k vratu ali pa objemite svojega kužka. Mačke so sposobne s svojo prisotnostjo in dotikom ne le pomiriti naše živce, temveč tudi
Zakaj sem se moral izgubiti ravno danes, ko sem doma v Celju pozabil svoja očala. Sedaj pa nič ne vidim. In pri mojih 10+ letih je to že kar problem. (7887)
znižati krvni tlak, urediti srčni utrip, nas pripraviti do povečane telesne aktivnosti in nas celo ozdraviti nespečnosti. Pasji zdravilci lahko bolniku pomagajo predvsem pri stresu, boleznih srca in osteohondrozi oziroma degenerativnih procesih na sklepih in medvretenčnih ploščicah. Seveda lahko s kužkovo pomočjo izgubimo odvečne kilograme, postanemo bolj fizično aktivni, saj naš ljubljenec od nas zahteva vsakodnevno gibanje.
Zdravljenje s pomočjo mačk se strokovno imenuje felinote-rapija, kinoterapija pa je zdravljenje s pomočjo psov. Tovrstna oblika terapije se uporablja tudi kot profesionalna oblika zdravljenja bolnikov. V Sloveniji obstajajo t.i. Ambasadorji nasmeha, ki delujejo v sklopu Društva za terapijo s pomočjo malih živali in izvajajo dva programa - Aktivnosti s pomočjo živali in Terapija s pomočjo živali. Prvi je bolj neformalna oblika zdravljenja, ki nudi priložnosti za motivacijsko, izobraževalno, rekreacijsko in/ali terapevtsko podporo za izboljšanje kvalitete življenja. Tako na primer prostovoljci s svojimi živalmi obiščejo dom za ostarele, prevzgojne domove ali druge ustanove. Drug program je formalna oblika zdravljenja, kjer se za vsakega posamezni-
Muce bele, muce črne, muce zlate in srebrne
V soboto, 10. aprila, bo društvo Mačja dežela iz Celja, ki deluje pod okriljem ameriške zveze CFA, pripravilo mednarodno razstavo pasemskih mačk. V hali E Celjskega sejma bodo na ogled od 10. do 18. ure.
Značilnost razstave je, da je razdeljena na šest sodniških krogov, ki se odvijajo sočasno. Sodniki prihajajo iz ZDA in vseh šest bo ocenilo vse prisotne mačke. Po koncu ocenjevanja vseh mačk v posameznem razredu (mladiči, odrasli in kastrati) bo sodnik predstavil finale, v katerem bo podelil kokarde mucam, ki jih je uvrstil v svoj izbor najboljših deset. Vsak sodniški krog je pravzaprav ločena razstava, uvrstitev mačke v posameznem sodniškem krogu pa je
neodvisna od uvrstitve v drugih krogih. Tako tudi izbor najboljših poteka ves dan in ni potrebno čakati na popoldan, ko na razstavah ponavadi izbirajo najboljše mačke.
Na ogled bodo mačke številnih pasem, tudi manj običajne, kot so na primer ameriška kratkodlaka mačka, ameriški wirehair (mačka, katere dlaka na otip spominja na mehko, rahlo skodrano žico), ameriški curl - mačka z navzven zavitimi uhlji, dolgodlaki in kratkodlaki japonski bobtail, dolgodlaki in kratkodlaki škotski fold - mačka s poleženimi uhlji, singapura. Seveda pa bodo na razstavi tudi predstavnice pasem, kot smo jih sicer vajeni videti na tovrstnih prireditvah.
TČ
ka najprej določita namen in cilj, nato pa se pod strokovnim nadzorom usposobljenega strokovnjaka izvaja zdravljenje s pomočjo živali. Ta vrsta terapije pospešuje izboljšanje človeških fizičnih, socialnih, emocionalnih in/ali kognitivnih funkcij (mišljenje in intelektualne sposobnosti). Tako se na primer s hranjenem in krtače-njem živali izboljša fina motorika otrok, osebe s težavami v gibanju s sprehajanjem psa premagujejo svoje težave in podobno. (Več na spletnih straneh: preobrazba.aktivna.si in www.ambasadorjinasme-ha.org).
Živali res pozitivno vplivajo na naše počutje in zdravje, zato so vedno dobrodošle prijateljice. Pri meni je že tako, kaj pa pri vas?
NINA ŠTARKEL
Tako smo bili utrujeni od napornega potovanja, da smo malo zadremali. In potem nas prebudi bliskavica fotoaparata in neka nora ženska, ki nam prestavlja glave v pravilni položaj ...
Živalski zdravilci
Sem Živa in sem živahna mlada psička, vedno zadovoljna in nasmejana, najraje pa imam otroke in igro z njimi. (7834)
Mešanček s pudljem sem in zelo rad bi odšel nazaj v domek svoj. Zato naj povem, da star sem leti dve in iz Slovenskih Konjic doma. (7886)
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonza-ni od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internet-ni naslov www.zonzani.si
Prehrana psa
Pri samem nakupu pasjega mladiča se mnogo ljudi sprašuje, kako, kdaj in s čim ga hraniti, da bo dobil vse potrebne snovi za rast in razvoj.
Mnogo lastnikov psov se odloči za briketirano hrano, nekaj pa jih še kar vztraja in psu hrano kuhajo. Možna pa je tudi kombinacija. Ko dobimo mladiča domov, ga moramo še vsaj 14 dni hraniti z isto hrano, kot jo je dobival pri vzre-ditelju, nato pa počasi preidemo na hrano, ki smo jo izbrali sami. Hrana mora biti kvalitetna, sveža in posebej namenjena starosti psa. Psu jo dajemo v rednih intervalih, hrane mu ne puščamo, da jo je po mili volji. Vsekakor mora imeti vodo na razpolago cel dan. Treba jo je večkrat na dan zamenjati, da je sveža. Če menjujemo hrano, mu moramo novo uvajati vsaj 14 dni, da se izognemo prebavnim motnjam. Sama količina hrane je odvisna od pasme, starosti in aktivnosti psa. Hrana boljše kvalitete ima ponavadi na hrbtni strani embalaže tabelo, ki nam pokaže, kolikšno količino mora pes zaužiti glede na starost in telesno težo. Psa ne smemo hraniti pri mizi, ko sami jemo in ga ne hranimo z našo hrano, ker je ta mnogokrat vzrok za razne zdravstvene težave psa (alergije, driske, zapeke ...). Ne dajemo mu jesti kosti, še posebej kurjih in
svinjskih ne, ker jih pes ne more prebaviti. Kosti niso hrana za psa. Priporoča se, da mladiča hranimo vsaj 4-krat na dan, odraslega psa pa 2-krat na dan, velikokrat se prav zaradi tega zmanjša obolevanje za določenimi boleznimi, npr. zasuk želodca pri velikih pasmah, bruhanje .
Doma pripravljena hrana mora vsebovati dovolj beljakovin, ogljikovih hidratov ter zelenjave in sadja.
Beljakovine: Priporočamo konjsko, goveje, piščančje meso, lahko tudi meso drobnice. Svinjsko meso in klav-nični odpadki niso primerna prehrana za psa. Jajca sodijo med zelo kvalitetno hrano, najboljše je, če so prekuhana. Enkrat tedensko priporočamo ribji obrok. Uporabimo lahko ribe iz konzerve, lahko pa tudi prekuhane ribe, paziti moramo le, da odstranimo vse kosti.
Ogljikovi hidrati: Uporabimo lahko koruzni zdrob -polento, kosmiče, prekuhan riž (uporablja se pri dietah) in testenine, ki pa ne smejo biti vsak dan v obroku.
Sadje in zelenjava: Sta nujno potrebna, psu lahko damo
prekuhano zelenjavo (razen stročnic) in sveže sadje (obvezno odstranimo koščice). Psi radi jedo korenje, paradižnik, peteršilj, nekateri solato, cvetačo, seveda nesoljeno in brez začimb, skuhano z mesom.
Briketirana hrana: Na voljo je mnogo različnih vrst briketirane in konzervirane hrane. Hrana, ki se dobro oglašuje in je poceni, še ne pomeni, da je tudi dobra in kvalitetna. Mnogokrat ljudje povedo, da psi nočejo jesti hrane, ki jo dobijo pri nas, da jim je bolj všeč tista iz me-gacentrov. Razlika je v veliki količini konzervansov, barvil, arom in soli, zato jo imajo psi raje. Pojedo je veliko, je slabše izkoristljiva, zato tudi večkrat blatijo večje količine. Večkrat se tudi pojavljajo alergije in driske, slaba kakovost dlake, slabši lesk in prhljaj na koži. Na trgu obstaja mnogo različnih vrst kvalitetne in ustrezne brike-tirane in konzervirane hrane za vsak žep. Nudite psu najboljše, saj boste le tako na dolgi rok imeli zdravega psa, obisk pri veterinarju pa bo samo 1-krat letno, ko bo potrebno cepljenje.
MATEJ ZUPANC dr. vet. med. Veterinarska bolnica Šentjur
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
V
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Preden prispe pomoč AMZS-ja, upoštevajte vsak korak za večjo varnost.
Za večjo vidnost in varnost na avtocesti
Ko nas sredi avtoceste pusti avto na cedilu, smo udeleženi v nesreči in mimo nas švigajo avtomobili, obstaja upravičen strah, kako ravnati. Prvo pravilo je varnost. Pomoč na cesti nudi Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), kjer gre zlasti na avtocestah za zahtevno in odgovorno ravnanje tako udeležencev kot zaposlenih. Da tragedija ne izbira, priča lanski primer na avtocesti, ko je pri svojem delu življenje izgubil eden od zaposlenih AMZS-ja.
V	Centru varne vožnje na Vranskem so v ta namen predstavili pomoč in reševanje na avtocesti ter nova vozila za posredovanje. Prednost dveh tovornih vozil in petih dostavnih je v večji vidnosti, saj so vozila opremljena z dodatnimi svetlobnimi panoji.
V	AMZS-ju so lani opravili 43 tisoč intervencij. Predsed-
nica uprave Darsa Mateja Duhovnik poudarja, da je število nesreč na avtocestah manjše kot na ostalih cestah, posledice nesreč zaradi visokih hitrosti pa so neprimerljivo bolj tragične. Na Darsu so lani v ta namen oblikovali posebno skupino za varnost na avtocestah. Njen namen je spremljanje varnosti priključkov na avtocesto in nadzor nad prometno signalizacijo. Skupina je dejavna tudi na področju oblikovanja predlogov nove prometne zakonodaje. Na povečano gostoto prometa na avtocestah je vplivala uvedba vi-
V primeru okvare ali nesreče na avtocesti boste ravnali varno in strokovno, če boste upoštevali naslednja navodila:
-	voznik se mora odstraniti na odstavni pas skrajno desno (njegovi sopotniki stopijo za varovalno ograjo),
-	pokliče številko AMZS-ja 1987,
-	obleče delovni telovnik,
-	vzame trikotnik in ga namesti najmanj 100 do 150 metrov od vozila in počaka na pomoč.
Velikonočni požari
V prazničnih dneh je na Celjskem večkrat zagorelo. Celjski poklicni gasilci so morali v nedeljo posredovati na Mariborski cesti, kjer so v cerkvi pogasili goreče sveče. Te so se prevrnile, ogenj pa se je nato razširil, vendar so ga gasilci pravočasno ustavili.
Do večjega požara pa je prišlo v nedeljo zgodaj zju-
traj na gospodarskem poslopju v Klancu nad Dobrno. Zagorelo naj bi zaradi napake na električni napeljavi kmetij skega traktorja, ki je bil parkiran pod poslopjem. Poleg objekta in traktorja je bila v požaru poškodovana še kosilnica, nekaj pnevmatik, zgorelo je tudi 4 kubične metre rezanega lesa. Po nestrokovni oceni je v požaru na-
stalo za okoli 15 tisoč evrov škode, so sporočili s celjske policije. Gorelo je tudi v Velenju, Šentjurju in Spodnji Rečici pri Laškem, vendar gre za manjše požare na prostem, ki večje škode niso povzročili. Je pa ogenj izbruhnil tudi na deponiji v Bukovžlaku. Tudi tam so morali posredovati celjski poklicni gasilci.
Foto: SHERPA
njet. Policisti so lani obravnavali 1500 prometnih nesreč na avtocestah, to je 7 odstotkov vseh nesreč. Avtoceste so lani vzele 20 življenj, največ na štajerski avtocesti. Policisti so ugotovili kar 19 tisoč kršitev, povezanih z alkoholom (med njimi največ preizkusov alkoholizirano-sti, op.p.), devet vinjenih voznikov pa se je vpisalo v statistiko povzročiteljev nesreč, navaja vodja prometnega sektorja na GPU mag.
Ivan Kapun.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Gorelo je tudi v cerkvi na Mariborski cesti.
Sojenja za poskus umora še ni konec
Že drugo sojenje Tomažu Starini in Zdravku Šobi se v petek v Celju še vedno ni končalo. Očitajo jima napeljevanje k poskusu umora in poskus umora. Primer je še iz leta 1993, ko naj bi bila vpletena v streljanje v Radečah, v katerem je bila hudo poškodovana ena oseba.
Pred leti so Šobo oprostili, Starino pa obsodili na sedem let zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje. Danes so zaslišali Brigito Barovič, ki je stanovala
v bližini kraja dogodka in je streljanje slišala, kasneje pa na cesti videla Šobo, ki je odhajal domov. Pričal je tudi Brane Stermecki, celjski kriminalist. Odgovarjal je predvsem na vprašanja o jakni, ki so jo zasegli Šobi
in jo izročili forenzikom. V petek bi morali zaslišati tudi izvedenca psihološke stroke, a je bil službeno zadržan. Bo pa moral svoje mnenje še dopolniti. Sojenje se bo nadaljevalo 5. maja.
SŠol, foto: SHERPA
Na travnikih gori
V zadnjih dneh smo pred požari ogroženi bolj kot doslej. Stopnja požarne ogroženosti se je povišala. V zadnjih dneh so bili na našem območju številni travniški požari.
»Vremenske razmere in nevestno ravnanje ljudi lahko pripeljejo do najhujših posledic v naravi. V tem času je treba vselej pozivati ljudi, naj ne kurijo tam, kjer ni dovoljeno,« opozarja vodja Poklicne gasilske enote Ce-
lje Janko Požežnik.
Zgodnje spomladansko suho vreme je med najbolj nevarnimi povzročitelji za vžig neozelenele trave. Največ požarov je bilo v zadnjih treh letih, ko jih je bilo zaradi neprevidnosti ljudi tudi od 15 do 22 travniških požarov na dan. Spomnimo še, da je bila pred dvema letoma požarna ogroženost razglašena že februarja. Ponovno ogroženost je mogoče pričakovati v prihajajočih toplejših mesecih.
MJ
Foto: Arhiv NT
Zdravko Šoba in Tomaž Starina
Brez čelade v nesrečo
Suho spomladansko vreme in nevestno ter namerno ravnanje ljudi sta v zadnjih dneh razlog za mnogo travniških požarov.
Kurjenje v naravi zakonsko določa uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, zakon o gozdovih in kazenski zakonik. Uresničevanje določb zakona o preprečevanju in gašenju požarov poleg gozdarskih inšpektorjev nadzirajo tudi požarni inšpektorji in policija.
Nekaj minut po 18. uri v nedeljo se je v Zrečah zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 18-let-ni voznik štirikolesnika. Ta je vozil iz Brega proti Tovarniški cesti. Na delu, kjer je na cesti levi nepregledni ovinek, nato pa se spušča navzdol, je zapeljal na rob vozišča in na bankino. Zatem ko je izgubil oblast nad vozilom, ki se je
prevrnilo, je padel ter se pri tem hudo telesno poškodoval. Pri vožnji voznik ni uporabljal varnostne čelade.
SŠol
ÍŠŤ
E POŠKODOVANI?
ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO!
PE CELJE. L|uU|aniha C, T ITPC Vrtnic»!
IS 17
E o
u O
"3
U
O
"C
®
C
o
GOTOnilKl KREDITI!
Slikar o
književnih temah
V četrtek, 25. marca, je bila v Galeriji Mozirje prireditev Slikar o književnih temah, na kateri je bil predstavljen učbenik tem in žanrov Književnost v temah dr. Tanje Jelenko ter likovna dela slikarja, kiparja in grafika Gorana Horvata, in sicer cikel, katerega reprodukcije so objavljene v omenjenem učbeniku.
Na prireditvi sta sodelovala akademik prof. dr. Matjaž
Kmecl in strokovnjakinja s področja književne didaktike mag. Blanka Erhartič, ki se je predstavila tudi kot pesnica in tako zaokrožila kulturni program. Tega so pripravili in izvedli dijaki in učitelji Srednje šole za elektrotehniko in kemijo ter Gimnazije Lava Šolskega centra Celje pod vodstvom Metke Ja-godič Pogačar. Prireditev je povezovala Anita Laznik, ki
Goran Horvat in Tanja Jelenko
je s svojo neposrednostjo navezala stik s številnimi obiskovalci in jih v intimnem vzdušju Galerija Mozirje povabila v svetove umetnosti, tudi umetnosti poučevanja.
»Učbenik Književnost v temah umešča književnost kot eno od umetnosti v kontekst drugih umetnosti - likovne, glasbene, filmske; s tem kaže, kako se lahko doživljanje posameznega književnega dela poglablja in razširja skozi prizmo drugih umetnosti,« je v recenziji učbenika zapisala dr. Sonja Pečjak. Omenjena zasnova učbenika, ki predstavlja »medpredmet-ni korak« avtorice učbenika, je bila vodilo tudi za prireditev in ideja za priložnostno razstavo likovnih del.
Nastopajoči, dijaki in učitelji, so predstavili svojo ustvarjalnost; prav to poskuša spodbujati dr. Tanja Jelenko v svojem didaktičnem gradivu ter v njem dijake in učitelje nagovarja z besedami: »Poučevanje književnosti odpira možnosti za ustvarjalnost dijakov in učiteljev. Naj vam učbenik pomaga poiskati lastne ustvarjalne zmožnosti.« Avtorica je poskušala s spodbudami odpirati vrata v svet ustvarjalnosti tudi tako, da je kot sogovornika v dialog o književnosti povabila umetnika, slikarja, kar je, kot je povedal dr. Matjaž Kmecl, precej inovativen pristop. Likovna dela Gorana Horvata - ki so s svojo eruptivno močjo pritegnila pozornost obiskovalcev prireditve - v učbeniku nimajo zgolj estetske vloge, ampak so reprodukcije sli-karjevih del v vlogi dodatnega didaktičnega gradiva.
AL
Mladi poligloti na Poliglotu
V soboto, 27. marca, je bilo 5. državno tekmovanje srednjih strokovnih in tehniških šol iz angleščine Poliglot, ki ga je organizirala Srednja šola za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje.
Organizatorica izvedbe tekmovanja je bila mentorica lanskega zmagovalca tekmovanja Poliglot Irena Sojč, ob podpori ravnatelja šole Mojmirja Klovarja. Kulturni program so pripravili in odlično izvedli dijaki ŠC Celje pod mentorstvom Suzane Slemen-šek, glasbeno-plesne točke kulturnega programa sta pripravili Sava Malenšek Kučič in Metka Jagodič Pogačar; program je povezovala Anita Laznik, tehnično podporo pa sta zagotovila Marjan Mlinar in Matic Holobar.
Vzporedno s pripravami na tekmovanje in zaključno prireditev je v okviru projekta Ustvarjalnost za učenje potekal natečaj za najboljši logotip, ki simbolizira tekmovanje Poliglot. Izbran je bil logotip dijaka 3. letnika smeri računalništvo Boštjana Dečmana, ki je spet pokazal veliko kreativnosti, saj je bil to že njegov drugi logotip, izbran za predstavitve projektov šol v javnosti. Za kakovostno izvedbo tekmovanja je bilo ključno tudi delo sestavljavcev tekmovalnih nalog, ki jih je že peto leto zapored vodila mag. Bojana Urbanc iz ŠC Velenje, sicer tudi avtorica ideje in začetnica ter koordinatorica tekmovanja.
Tekmovanja se je udeležilo 84 dijakov iz vse Slovenije. Spremljali so jih mentorji, ki
so sodelovali tudi pri ocenjevanju nalog. Tekmovalci so se odlično odrezali. Podelili so kar 5 bronastih priznanj, saj si je tretje mesto delilo pet tekmovalcev z enakim številom točk. Zmagovalka tekmovanja je bila dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani Martina Djukić. Njeno šolo in mentorico Lučko Jurjec Žmavc tako čaka nov izziv in zahtevna naloga - organizacija 6. državnega tekmovanja iz angleščine za srednje strokovne in tehniške šole leta 2011.
NP
Srečanje mladih kemikov
V sredo, 24. marca, je bilo na Šolskem centru Celje v organizaciji Srednje šole za elektrotehniko in kemijo Srečanje mladih kemikov.
15. državno tekmovanje kemijskih tehnikov so v Celju pripravili pod pokroviteljstvom Skupnosti srednjih kemijskih šol in v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje. Strokovni kemijski del tekmovanja je bil razdeljen na dva dela, in
sicer na pisni ter eksperimentalni del, ki je zajemal analizo realnega vzorca. Mladi kemiki so lahko na športnem področju tekmovali v košarki, namiznem tenisu, odbojki in lokostrelstvu.
Zmagovalec v stroki, David Vidic iz Ljubljane, je bil dober na vseh področjih in tako dosegel malo več kot 80 odstotkov vseh možnih točk. Drugo in tretje mesto sta zasedla dijaka Srednje šole za elektro-
tehniko in kemijo Celje Žiga Tkalec in Jan Štos, ki sta bila zelo izenačena. Tretji tekmovalec iz te šole, Matic Lešnik, je zasedel tudi zelo dobro 5. mesto. Končni vrstni red tekmovanj v različnih športnih disciplinah je prinesel zmago domačinom, Srednji šoli za elektrotehniko in kemijo Celje, 2. mesto so zasedli ljubljanski kemiki, tretji pa so bili kemiki iz Novega mesta.
AL
www.novitednik.coniwww.radiocelje.com
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
Ker nas je v zadnjih dneh narava obdarila z lepim vremenom, je na dan prikukalo veliko pomladnega cvetja. Monika Podkoritnik nam je poslala fotografijo za lep sončen dan.
Pohod na Arihovo peč
Kot že vrsto let se je tudi letos, že dvaintridesetič, skupina navdušenih po-hodnikov s Celjskega, med njimi je bilo tudi devet članov Združenja Sever s celjskega območja, podala na pohod na Arihovo peč.
Pohod pripravlja Slovensko planinsko društvo iz Celovca v spomin partizanom, ki so fe-
bruarja 1945 padli pod Arihovo pečjo blizu St. Jakoba na avstrijskem Koroškem. Pod mogočno steno, ki ji domačini rečejo Arihova peč, so imeli svoj bunker. Pot je speljala mimo tega in tam je tudi spominsko obeležje, kjer so se pohodni-ki tudi poklonili spominu padlim. S Celjskega se je letos tega pohoda, ki ga vsako leto pri-
pravijo prvo nedeljo v marcu, udeležilo okrog 60 pohodni-kov, še enkrat toliko pa iz drugih slovenskih krajev. Sončno vreme je tu in tam zmotila kakšna snežinka, pot pa je bila zasnežena in ne prav lahka. Nekoliko težavna pot pa ni pokvarila dobre volje in sklepa, da se pohoda udeležijo tudi ob letu.	TK
Jubilej folklore na Ponikvi
Člani FS Ponikva pri Žalcu med plesom, v katerem uživajo.
Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu je na slovesni prireditvi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu obeležila 10-letnico delovanja. Na prireditvi so se sprehodili skozi čas in predstavili svoje 10-let-no ustvarjanje na področju ljudskega izročila ter plesov. Na dogodku so se predstavili s številnimi točkami, nastopila pa je tudi otroška folklorna skupina ter ansambla Vagabundi in Navihanke.
Na prireditvi so se folkloristom pridružili ustanovni člani, podelili pa so tudi Ma-roltova priznanja za 5 in 10 let aktivnega sodelovanja v folklorni skupini. Slednjega sta prejela Petra Kos in Ivan Jelen, ki sta pri folklorni skupini že od vsega začetka. »Ponosni smo, da nam že tako
dolgo uspeva ohranjati ljudsko izročilo, kamor spadajo različni plesi, šege in navade v domačem okolju. Z našim ustvarjalnim delom bomo nadaljevali tudi v prihodnje in upamo, da bomo praznovali še več okroglih obletnic,« je povedala Suzana Gračnar, vodja folklorne skupine.
FS Ponikva pri Žalcu deluje pod okriljem Kulturnega društva Ponikva in je nastala je na pobudo takratne predsednice kulturnega društva Nade Jelen, ki je za vodenje navdušila plesalko Majdo Kričej. Prve vaje segajo v leto 1996, folklorna skupina pa je bila registrirana leta 2000. Želja ustanoviteljice Majde Kričej in plesalcev je bila obujati ljudsko izročilo preteklosti in ga prenašati na
mladi rod. Danes skupina pleše pet slovenskih ljudskih plesov (prekmurske, belokranjske, kozjanske in gorenjske plese ter koroške ohcet-ne plese) ter je zanje tudi primerno opremljena z narodnimi nošami.
Trenutno v FS pleše 18 fantov in 12 deklet, redno pa jih spremljata tudi dva harmonikarja, ki se jim na nastopih pridružijo še ostali glasbeniki s klarinetom, kontrabasom in baritonom iz ansambla Okajeni godci.
V zadnjem času se je skupini pridružilo kar nekaj članov, tako da članstvo nenehno raste. Tako se tudi ne bojijo, da bi med mladimi zanimanje za ljudske plese usahnilo. Na slavnostnem dogodku je nove člane k fol-
klori povabil predsednik FS Milan Cokan, plesalce pa je med drugimi pohvalil tudi žalski župan Lojze Pose-del.
NINA LEMEZ Foto: DAMJAN ZABUKOVNIK
Godbeniki dvignili Špance na noge
Ko pride odlična priložnost, jo je treba zgrabiti. Točno to smo storili godbeniki Pihalnega orkestra štorskih železarjev. Odšli smo v Španijo in zvok slovenske glasbe ponesli na Fiestas de Magdalena, tradicionalen etno festival mesta Castellon.
Španci so z navdušenjem pozdravili naše koračnice, ki so srce in duša godbeništva. Z njimi smo dvignili na noge petdesettisočglavo množico in poželi bučne aplavze.
Domačinom smo na njihovo veliko veselje predstavili tudi zvok domače harmonike in slovito Golico.
Če kdo zna narediti res dober festival, so to prav Španci. Naklonili so nam posebno čast, saj smo spremljali samega župana na znameniti ognjemet, kakršnega pri nas ne poznamo. Ob misli, da smo bili na tako čudovitem ter pomembnem dogodku prav mi opaženi in posebej toplo sprejeti, nam stopi solza ganjenosti v oko. Od sebe smo
dali vse in Španci so nam to povrnili z iskrenim navdušenjem. Medijska pokritost festivala je bila odlična in naše nastope je prenašalo več televizijskih hiš. Španija nam bo zato vedno ostala v prelepem spominu.
Ker smo štorski godbeniki mladi po duši (marsikateri član pa tudi po letih), smo kljub nabitemu urniku našli nekaj trenutkov za vragolije in poleg lepih spominov ter novih prijateljstev domov prinesli tudi lep šopek videosmešnic.
Neizmerno smo hvaležni za podporo našega glavnega sponzorja Štore Steel in seveda podjetja Alpa, ki nam je omogočilo sodelovanje na tem nepozabnem dogodku. Z odličnim nastopom smo si odprli vrata v svet, kar nam je vlilo ogromno optimizma in pozitivne energije.
Pihalni orkester Štorskih že-lezarjev se vrača k svojim koreninam. Pod vodstvom dirigenta Mateja Mastnaka in predvodnika Ivana Medveda polni elana pripravljamo figurativne šov programe, saj se nam obeta še veliko nastopov doma in v tujini. Pridite nas poslušat in ne bo vam žal, saj je naša glasba, ki se poraja iz srca ter napaja iz bogate tradicije, namenjena prav vam.
EUGENIJA ŠTRAUS
Tamburaši kot ptički
Pred kratkim so se na drugem letnem koncertu s simpatičnim naslovom »Ko se ptički ženijo...« predstavili Petrovi tamburaši iz Šempetra.
Koncert se je odvijal skozi prizore iz življenja zaljubljenega para, ki sta ga odigrala člana dramske skupine Kulturnega društva Grifon iz Šempetra Metka Dobrave in Boštjan Regulj. Njuna ljubezenska zgodba je bila rdeča nit, ki je namesto napovedi povezovala tematske sklope skladb. Za posebno vzdušje so poskrbeli tudi gostje, ki so se nam pridružili na odru. Kot ptički lepo so zapeli člani Otroškega pevskega zbora OŠ Prebold, nadarjena mlada pevka Nina Kreča in pa že uveljavljena moška vokalna zasedba Oktet 9. Odziv publike, ki je nad pričakovanji zasedla dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, je nastopajočim po vsaki skladbi dvignil razpoloženje, tako da smo ob izvajanju izbranega programa neizmerno uživali.
Očitno je uživala tudi publika, saj smo dobili zelo po-
zitivne odzive. Še najbolj pa nas je razveselil nepričakovan odziv Milana Trampuša, strokovnjaka na področju tamburaške glasbe, ki je takole ocenil naš koncert: »Iskrene čestitke vsem; obetavni mladi dirigentki, solistom, pevcem, predvsem pa vam tamburašem. Orkester je odličen, glasovno zelo usklajen - skoraj popolna zasedba za tako velik sestav. Glasbeniki so tonsko usklajeni in nihče ne izstopa, razen kadar je to potrebno. Odlična je dinamika podajanja, pa tudi že kar virtuozno igranje posameznikov pri nekaterih skladbah. Res, presenetljivo veliko ste dosegli na tehničnem, predvsem pa na umetniškem poustvarjanju.« Dodal je še, da se lahko kljub zelo rosni mladosti našega orkestra že lotimo vsakega programa in se skoraj da postavimo ob bok najboljšim slovenskim tamburaškim orkestrom. Vsekakor bom in bomo delali v tej smeri in dokazali, da lahko skupaj zmoremo vse.
NEŽA ZAGORIČNIK
Štorski obrazi in slovenska zastava v daljni Španiji
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
ZDRAVJE NASE BOGASTVO
Koencim Q10 za ženske in moške
Vprašanje Petre: Po preboleli pljučnici sem utrujena in izčrpana. Že en mesec uživam vitamine, a brez uspeha, še vedno sem utrujena. Sosed uživa vsak dan žličko vitamina Q10, pa je poln energije, čeprav je starejši več kot 20 let. Ali naj tudi jaz poskusim? Ali ni to zdravilo za moško potenco? Kako vpliva na ženske po menopavzi?
Q10 ali ubiqinon je bolj poznan kot koencim Q10 in je rezultat številnih raziskav. Leta 1957 je kemik Crane iz jeter goveda izoliral snov, potrebno za oksidativne procese v celicah. Njeno kemično strukturo so identificirali nekaj let pozneje in tako so lahko začeli tudi s proizvodnjo. Ta koencim je snov, ki aktivira encime in je enak v rastlinah in živalih ter je kemično kompleksni kinon. Topen je v maščobah, v organizmu pa je v vseh celicah. Nastaja v večini človeških organov, ga pa ne štejemo med esencialne snovi, saj se pomanjkanje pojavi šele pri starejših in bolnih, ker je takrat produkcija upočasnjena ali pa je skoraj ni več.
Ubiqinon nastaja v organizmu vsakega človeka. Za sinte-
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
zo CoQ10 so pomembni vitamini B kompleksa, C vitamin, B12 in folna kislina. V celici je na notranji steni membran, največ ga je v mitohondrijih, kjer je nujno potreben za produkcijo energije oz. adenozin trifostfata. Za tvorbo so potrebne tudi posebne snovi - cito-kromi, ki so proteinski pre-našalci elektronov ter vsebujejo del hemoglobina, ki omogoča prejemanje in oddajanje elektronov, kar omogoča nev-tralizacijo prostih radikalov.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
V bistvu je precej podoben oksidiranemu vitaminu E. Je nujno potreben za ohranitev življenjskih funkcij in tvorbo energije. Deluje antioksidativno, obnavlja druge antioksidante, stimulira rast celic in zavira njihov propad. Veliko ga je v mišicah, srcu, jetrih, ledvicah. Uživamo ga z ribami, ki vsebujejo omega 3 MK, neoluš-čenimi žiti, obarvano zelenjavo, a le malo z mlekom. Koncentrira se v organih, ki so me-tabolno zelo aktivni.
Zdrav organizem sam ustvarja dnevne potrebe CoQ10, a se s staranjem ta produkcija zmanjša. Do 50. leta se zniža za petino, nato je padec še hitrejši. Zato z leti dodajamo koencim: s hrano, bogato z ubiqinoni: govedina, sardine, soja, orehi, sezam ... Tvorbo Co Q10pa povečujejo dodatki, med najbolj učinkovitimi so: glog, Reishi gobe (gano-derma lucidum), olje žitnih kalčkov, avokado, črni ribez, aronija, mandeljni. Lahko pa zaužijemo kar sam koencim. Normalne vrednosti v krvi so okrog 1 ug/mL. Da bi vplivali na zvišanje te koncentracije, je treba dodajati vsaj 100 mg/dan, kar poveča koncentracije v krvi na okoli 2 ug/
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uelihe m male gospodinje
J• • /
odi, nte!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
^Kuharôke hubut
zdravilna zeliSZa,
llŠ-ll:! áts
Informacije: 03/4225-100
Padpisani-a	
naslov:	[NAROCILNICA'
nepreklicno naročam	□
nepreklicno naročam	□
nepreklicno naročam	□
nepreklicno naročam	□
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina)
- poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000

Podpis:
mL ali še več. Za vzdrževanje pa je dovolj 30 mg dnevno.
CoQ10 ima pomembno vlogo na razvoj različnih boleznih - dokazali so vpliv na delovanje srca, razvoj rakastih bolezni, pri izjemnih naporih, alergijah, boleznih centralnega živčnega sistema . Te bolezni so lahko tudi posledica povečane količine FR - prostih radikalov, kar Co-Q10 nevtralizira. Po jemanju koencima se izboljša spomin, manj je alergičnih napadov astme, degenerativne bolezni možganov napredujejo počasneje, manj je glavobolov in odpovedi srčne mišice. Veliko vlogo ima pri preprečevanju ateroskleroze. Ni opaziti pomembnih stranskih učinkov, a ga ne priporočamo med nosečnostjo in dojenjem. Le redko pride do blagih gastrointestinalnih težav. Ne priporočamo ga bolnikom, ki so na antikoagulant-ni terapiji z marivarinom ali podobnimi zdravili. Pri sladkornih bolnikih so potrdili, da lahko povzroči lažjo hipo-glikemično reakcijo. Fizična obremenitev poveča produk-
Z uživanjem aronije se povečuje tvorba koencima.
cijo ubiquinona, pri vegetarijancih pa so koncentracije precej nižje kot pri ljudeh, ki uživajo meso zmerno.
Danes je na voljo več oblik tega preparata. Prodajajo ga kot oljno emulzijo v kapsulah, dobimo ga tudi topnega v vodi, kar izboljša njegovo resorbcijo. Pripravlja se v kremah za zaščito kože in lajšanje revmatičnih težav. Odlične so izkušnje, s katerimi so preprečevali staranje kože na obrazu. Številne ženske so navdušene. Pa staranja ne us-
tavi, le upočasni spremembe na koži.
Brez skrbi lahko jemljete vsaj 30 mg koencima Q 10 dnevno. Rezultati se bodo poznali že v enem mesecu, a nadaljujte, vsaj 3 mesece. To ni draga preventiva in koristi ženskam enako kot moškim. Izboljša vitalnost in kvaliteto življenja, nima pa vpliva na hormonsko aktivnost. Predvsem ugodno učinkuje na srce, mišice, kožo in možgane, kar je v starejših letih še kako pomembno.
RAV(N)I KORAKI
Ciprese na meji
Vprašanje: Soseda ima ciprese posajene tik ob našem vrtu in to dva metra visoko, zato ustvarjajo senco. Posajene so tako blizu vrta, da jih soseda s svoje parcele ne more niti obrezovati. Kaj naj storimo?
Odgovor: Vsako ravnanje ali opustitev, ki predstavlja poseg v lastninsko pravico na nepremičnini soseda, še ne pomeni nujno protipravnega posega. Poseg postane protipraven šele takrat, ko preseže neko mero, ki je običajna. V takšnih primerih govorimo o t.i. prepovedanih imisijah. Splošno opredelitev prepovedanih imisij najdemo v prvem odstavku 75. člena Stvarnoprav-nega zakonika. Ta določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.
Ali gre za prepovedane imi-sije, se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. V vašem primeru bi bilo potrebno presoditi predvsem, ali senca cipres predstavlja prepovedano imisijo ali pa predstavlja poseg, ki ste ga glede na navedene kriterije dolžni trpeti. Ker večina pomembnih in konkretnih podatkov ni navedenih, žal tega ne morem oceniti, niti podati konkretnega odgovora.
Soseda bi morala glede višine in odmaknjenosti cipres od meje upoštevati tudi pro-
storske ureditvene akte občine, v kateri živite. Ureditev v prostorskih aktih je večinoma precej natančna, razlikuje pa se od občine do občine.
Vsekakor pa bi, v primeru sodnega postopka, morali vi dokazovati, da gre za prekomerno vznemirjanje. V ta namen se v večini primerov angažira tudi izvedenec ustrezne stroke.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Kar zadeva veje, ki segajo na vašo nepremičnino, SPZ v prvem in drugem odstavku 83. člena določa, da ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo, in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosed-
nje nepremičnine. Če je lastniku sosednje nepremičnine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje iz prejšnjega odstavka, ima pravico do odškodnine.
Od sosede torej lahko zahtevate, da odstrani veje, ki segajo v vaš zračni prostor. V kolikor na vaš poziv tega ne stori ona, lahko veje odstranite sami.
Svetujem, da se s sosedo najprej na miren način pogovorite o preglavicah, ki vam jih povzročajo njene ciprese. Ob tem se skušajte dogovoriti in skleniti kompromis, da zniža ciprese na višino, ki bo sprejemljiva tako za vašo sosedo kot tudi za vas. Enako glede širine oziroma vej, ki segajo v vaš zračni prostor. Vsako enostransko ravnanje utegne namreč zaostriti odnose, kar bo le otežilo reševanje vaših težav.
V primeru, da pa rešitev po mirni poti ne bo mogoča, svetujem, da pred vsakršnim nadaljnjim ukrepanjem pridobite uradno mnenje pravnega strokovnjaka. Ta bo lahko na podlagi vseh konkretnih in pomembnih okoliščin, ki jih tukaj niste navedli, ocenil, kaj in v kolikšni meri ste upravičeni od sosede zahtevati oziroma storiti sami.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
NASVETI
KUHAJMO SKUPAJ
ROŽICE IN CAJCKI
Kam z dobrotami?
Po praznikih vedno ugotovimo, da smo se malo ušteli s količino hrano. Več kot pojesti se ne da, ampak kako porabiti tisto, kar ostane?
Poslušalec Jože je povedal, da šunko preprosto nareže na kocke, po porcijah zamrzne in ima pripravljeno za pasulj ali joto, ko ju kuha. Naredite lahko francosko solato, dodate jajca v različne druge solate, tu je še štefani pečenka in nasveti, ki so jih z nami delile poslušalke. Bodite kreativni in dober tek!
Šunka malo drugače (poslušalka Klavdija)
Sestavine: šunka, 1 čebula, česen po okusu, kečap, ajvar, široki rezanci ali makaroni.
Priprava: Šunko narežemo na tanke rezance, dolge približno 2-3 cm. Zlatorjavo pre-pražimo čebulo, jo malo posolimo in dodamo šunko. Pražimo, da spremeni barvo, dodamo malo česna, kečap, ajvar, začimbe po okusu (npr. lovor, peteršilj), premešamo in zalijemo z vodo ali juho. Skuhamo široke rezance ali makarone in jih dodamo k omaki, ki smo jo skuhali. Postrežemo s solato.
Škofovska jajca
(poslušalka
Zdenka)
Sestavine: 4 trdo kuhana jajca, 250 g mletega mesa, 1 rumenjak, 1 žlica sesekljane čebule, 1 žlica drobtin, sol, poper, rdeča paprika, timijan in majaron, 2 do 3 žlice drobtin.
Priprava: Mleto meso zmešamo s sesekljano čebulo, rumenjakom in dišavami. Dodamo sol, poper in žlico drob-tin. Trdo kuhana jajca olupimo. Meso razdelimo na štiri dele in v vsakega zavijemo eno jajce, cmok povaljamo v drobtinah in ga ocvremo. Pred
serviranjem vsak cmok prerežemo na pol in polovice obložimo s krompirjevo solato. Jed je dobra tudi hladna.
Namaz za zajtrk
(poslušalka
Tamara)
Sestavine: 20 dag posebne salame, 3 kisle kumarice, 1 trdo kuhano jajce, 1 skuta, pol margarine, sol in poper.
Priprava: Salamo, kumarice in jajce drobno sesekljamo (lahko tudi zmeljemo), vmešamo margarino, dodamo skuto, začinimo in vse skupaj dobro premešamo. Namažemo na kruh za zajtrk ali večerjo.
NL
AS ★
NAPOVED
. *
Torek, 6. april: Luna v močnem Kozorogu bo v neugodnem kvadratu s Soncem. Zaradi tega bo dan poln napetosti, ki lahko hitro izbruhnejo v kaj več. Razdražljivi, nestrpni in premalo tolerantni bodo tudi drugi, čeprav se boste vi obvladovali. Previdno v odnosih, varujte se prevar in laži, ne hitite, ne sprejemajte odločitev in dogovorov. Po 22. uri se bo stanje umirilo in če boste želeli, vas lahko čaka lep zaključek dne.
Sreda, 7 april: Pluton se ob 4.33 obrne retrogradno, kjer bo ostal do sredine decembra. Vrnile in uredile se bodo zadeve, odprte lani. Usodi se ne upirajte. Skladen odnos Lune in Urana bo prinesel veliko kreativne energije. Domišljija in ustvarjalnost bosta prebujeni, a pazljivo - te ideje morda kasneje ne bi bile uporabne. Zelo realno morate oceniti položaj in svoje možnosti. Ob 14.52 Luna vstopi v Vodnarja, zato bo velik porast pozitivne energije, tudi želja po konkretni akciji. Veliko koristnega lahko naredite. Popoldne se Saturn vrne v Devico, kar opozarja na preučevanje preteklosti, iskanje napak in poti, kako jih popraviti. Ponoči bo Luna v opoziciji z Marsom, v hipu lahko nastopi kratek stik, kar velja zlasti za part-
nerstva. Ne vsiljujte mnenja, nakopičen stres sprostite pozitivno.
Četrtek, 8. april: Luna zgodaj zjutraj tvori napet aspekt z Merkurjem in Venero. Previdno na vseh področjih. Pojavi se lahko nezadovoljstvo, strah pred neznanim. Čutili boste povezanost z nekaterimi, duševni stiki bodo intenzivni ne glede na fizično oddaljenost. Zaradi Lune v napetem aspektu s Saturnom bo razmišljanje bolj previdno. Ne zanemarite namigov podzavesti.
Petek, 9. april: Prebudila se bo pustolovska plat karakterja, zato si dan organizirajte čim bolj pestro, zanimivo. Pomembno je gibanje, da ste na različnih krajih, z različnimi ljudmi. Družabnost bo odlično prijala in vas napolnila s pozitivno energijo. Popoldne odlično za umsko delo, sklepanje dogovorov in načrtovanje prihodnosti.
Sobota, 10. april: Luna ob 2.49 vstopi v Ribi. Dopoldne je v sekstilu z Uranom, kar terja več prilagajanja, potrpežljivosti in upoštevanja interesov drugih. S kompromisi boste najbolj uspešni. Položaji planetov nakazujejo ogromno energije, s katero pa morate zelo previdno, saj se v negativnem smislu lahko obrne proti vam v obliki konflikta.
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041 404 935 090 14 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265
napovedi, primerjalna analiza astroioginja@doiores.si www.dolores.si
Lapuh
Lapuh in repuh
Namesto klasične štefani pečenke letos pisanke, ki jih ne boste pojedli že za nedeljski zajtrk, »predelajte« v škofovska jajca.
Nedelja, 11. april: Luna v sekstilu z Venero bo zahtevala, da dobro proučite svoje življenje, predvsem stroške in tudi ambicije, povezane s finančnimi vlaganji. Ne pretiravajte, ne pričakujte preveč, upoštevajte pravila igre, tudi norme in etiko. Naredite večji red pri starih stvareh. Večer bo bolj prijazen, zaradi srečanja Lune in Jupitra se lahko sprostite.
Ponedeljek, 12. april: Dopoldne bo umirjeno. Ob 14.52 bo Luna v opoziciji s Saturnom. Nakopičena energija bo velika, zato previdno. Ob 14.32 vstopi v Ovna, zato popoldne res ognjeno obarvano. V kombinaciji s planeti prinaša spremembe v ljubezenska in čustvena razmerja. Vidni so novi začetki in dokončanje preteklih ciklusov. Počutje bo nihalo zaradi retrogradnega Plutona, ne pustite se pesimizmu. Energijo usmerite v dogovore in urejanje zaostalih zadev ter načrtovanje prihodnosti.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Lapuh in repuh - kako lepo se ujemata imeni teh dveh rastlinskih bratcev oz. bratrancev, ki se pojavita takoj, ko skopni sneg. Enega in drugega v ljudskem zdravilstvu priporočajo pri sproščanju takšnih ali drugačnih krčev. Oba naj bi bila rahlo strupena, zato ju uporabljamo le krajši čas.
Navadni lapuh (Tussilago farfara) v ljudskem zdravilstvu že tisočletja velja za eno najboljših pomagal zoper kašelj. Da je odličen preganjalec kašlja pove že njegovo botanično ime - izraz tussis v latinskem jeziku pomeni kašelj, ago, agere pa pregnati. Cvetne koške lapuha nabiramo marca in aprila, njegove liste pa vse tja do junija. Cvetove moramo posušiti zelo na hitro, sicer potemnijo in so brez vrednosti. Lapuh obožuje obrežja, vlažna tla in njive. Najbolj zdravilen naj bi bil tisti, ki zraste na sončnih legah. Lapuh se lahko pohvali z visoko vsebnostjo flavonoidov, čreslovin, vitamina C in polisaharidov. Žal vsebuje tudi pirolizidin-ske alkaloide, ki so na srečo prisotni v izjemno nizkih količinah. Ti lahko poškodujejo jetra, če jih uporabljamo v večjih količinah, zato omejimo uživanje lapuhovega čaja na največ 4-6 tednov na leto. Še bolje kot samega, ga je uživati v pomladanskih čajnih mešanicah. Če se bomo držali teh nasvetov, nam lapuh ne bo povzročal težav, ampak nam bo lahko le koristil.
Ob strani nam bo stal zlasti kadar nas bodo mučile bolezni
Piše: PAVLA KLINER
dihalnih poti. Učinkovito lajša kašelj, ščiti sluznico in spodbuja izločanje sluzi, mehča in pomirja bolečino ... Nanj ne pozabimo pri hripavosti, katarju, bronhitisu, astmi, pljučnici in pri obolenjih pljuč, nastalih zaradi dela, pri katerem vdihavamo velike količine prahu. Zaustavlja vnetja in jih pozdravi, če so se že razvila. Uporabimo ga za čaj za izkašljevanje ali izločanje sluzi ter kot grgralo pri vnetjih ustne votline in žrela. Na splošno deluje proti krčem vseh vrst, zlasti prebavnim. Ljudsko zdravilstvo ga čisla tudi kot odlično čistilo za kri. Z njegovo pomočjo se lahko znebimo kožnih izpuščajev in vnetij. Spodbujal naj bi tudi izločanje vode iz telesa in blažil revmatične težave. Čaj pripravimo kot poparek: 2 žlički cvetov ali listov lapuha poparimo z 1 skodelico vrele vode in po 10 minutah odcedi-mo. Pijemo 2 skodelici sveže pripravljenega in z medom sladkanega čaja na dan, po po-žirkih. Čaj pijmo le 1-2 tedna, potem z njim vsaj za 3 mesece prekinimo. Odličen prsni čaj dobimo, če zmešamo
lapuhove liste ali cvetove pljučnika in ozkolistni trpotec.
Z velikih listov repuha (Pe-tasites hybridus), kot tudi lapuha, smo si v otroštvu delali klobuke. Naše babice pa so več kot na velike, dale na majhne, za dlan velike liste, ki so jih uporabile za čaje. Veliki listi, ki zrastejo tudi do pol metra, nimajo več zdravilne moči. Na repuh bomo najhitreje naleteli po močva-rah, potokih in vlažnih travnikih. Na naših tleh uspeva več vrst repuha. Vse vsebujejo petazine, ki učinkujejo antiseptično, odpravljajo krče, sproščajo in rahljajo mišice. Repuhove liste v ljudskem zdravilstvu uporabljajo pri obolenjih dihalnih poti, predvsem kot pomagalo proti oslovskemu kašlju, bronhitisu, astmi in hripavosti. Tudi re-puh je pomočnik pri vseh vrstah krčev in kolik. Izkaže se denimo pri žolčnih kolikah. Zaužiti moramo 1 skodelico vročega čaja takoj, ko začutimo kolike, ki so posledica žolčnih kamnov. Da bo čaj še bolj učinkovit, repuhovim listom dodamo še liste pelina ali tavžentrož. Repuh nam bo v pomoč tudi pri prebavnih motnjah, migreni, tenzijskih glavobolih, nespečnosti, težavah v menopavzi in pri menstruaciji, aterosklerozi . Čaj pripravimo tako, da žlico re-puhovih listov poparimo z 1 litrom vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Pijemo skodelico čaja pol ure pred zajtrkom in skodelico pol ure pred večerjo. Tudi repuh vsebuje majhne količine pirolizidinskih alkaloidov, ki lahko povzročijo nezaželene učinke. Če repuhov čaj uživamo največ 6 tednov na leto ali v čajnih mešanicah, ni pričakovati stranskih učinkov.
Lapuha in repuha naj ne uporabljajo nosečnice in doječe matere.
Repuh
mB^ANkll
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
Î2/252 32 55,01/519 SSffl
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.0.0- Razlagava 29, Maribof_

Najboljši so bili učenci OŠ Rogaška Slatina.
Nagradili šolo in vrtec
V celjski izpostavi uprave za zaščito in reševanje so v petek pripravili osrednjo regijsko prireditev ob razglasitvi rezultatov regijskega natečaja za najboljša likovna in literarna dela v šolskem letu 2009/10. Učenci so ustvarjali na temo Naravne in druge nesreče - Živali in nesreče.
»V projektu je sodelovalo 260 avtorjev z 262 izdelki, večina z likovnimi deli. Nekateri so sodelovali na natečaju z več deli. Na regijskem izboru pa smo dodatno nagradili še 10 izdelkov, ti izdelki pa so bili razstavljeni na prireditvenem prostoru,« so nam povedali v URSZR Celje. Mentorji in učenci so se letos še posebej potrudili in skozi risbe in pisne izdelke pokazali svoje dojemanje pomembnosti »... sistema zaščite in reševanja in nadzorno prikazati vlogo živali pri različnih nesrečah«.
Posebna komisija je za najaktivnejšo šolo nagradila Osnovno šolo Rogaška Slatina. Podarili so ji 15 odsevnih telovnikov in 5 košarkarskih žog. Za najboljši vrtec pa so izbrali Vrtec Liboje, ki so ga nagradili z ogledom lutkovne predstave. Mladim so se v petek predstavili tudi člani Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Ti so jim prikazali reševanje s psi izpod ruševin in delo s policijskim službenim psom.
Foto: URSZR Celje
Zmagala je ekipa iz Zreč
Nacionalna združenja Rdečega križa držav EU izvajajo že 6. kampanjo prometne varnosti evropskega Rdečega križa. Namen kampanje je ozaveščanje mladih in širše javnosti o varnosti v cestnem prometu in učenju osnov prve pomoči.
V okviru kampanje je bilo 26. marca lokalno preverjanje usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči. Organizator tekmovanja je bilo OZ RK Slovenske Konjice. Udeležili so se ga dve ekipi OŠ Ob Dravinji in po ena ekipa iz OŠ Pod goro iz Slovenskih Konjic ter ekipa OŠ Zreče.
Osnovnošolske ekipe prve pomoči sestavlja šest članov in ena rezerva. Tekmovali so v teoretičnem in praktičnem preverjanju znanja. Najboljša ekipa iz lokalnega tekmovanja je bila ekipa iz OŠ Zreče, ki se bo uvrstila na regijsko preverjanje, ki bo 14. aprila v Šmarju.
Ekipe so pokazale enakovredno znanje v praktičnem delu preverjanja, kar je razveseljivo predvsem zato, ker se znanje prve pomoči kvalitetno širi med najmlajše. Prvo pomoč je treba redno obnavljati in ljudje to znanje potrebujemo vse življenje.
RENATA GABROVEC
www.novitednik.com
UIMMM^zivite cenejei
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
Trgovina v City centru
—rrpfr—
GALERIJA
OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CE LJE
iTpfr
lesnina
SKIN AUT
SIIUUftSHHU
CELJSKA
iuffljinniijc W1 Ubííí-1
Mlekarna Celeia
fluhisraftu in iframlf« dati ,-Lrfa ran
pizz&ua/
^V&uma/
Gob«rš«k Milan «.
—<E2>—
u

ZDKAV1L1ŠČHIAŠKC
AVTO CIEL.H
il»
TATA
ffl!
BRANKO RECNIK s.p. RAZLAGOVA 17, 3000 CELJE
goldenpoint
—rrpfr
GALERIJA VOLK
CfiL|SfcA MoiIUK[EVA DÍU20A
GORIŠKA BRDA

muijica
—
tepisi

golte
Slovenija

wellness park. laskc
HM i-.niMV. mim LMflw«vir*
-ťTpfr-
r y«" r
< T h I hl V lllillll
SVZA^A
—
[GPOJ
ZLATARSTVO GAJŠEK

TTrttSUim skušnjava
iTpfr
-	AVTO - MOTO FERJAN, Ferian Milan s.p., avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87,
3000 Celje,
tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10/ popust velja za storitve
-	GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih
knezov 9, 3000 Celje - 10/ popust za vse izdelke
-	UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje,
Tel.: 03 544 25 35 - 10/ popust
-	GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5/ popust ob nakupu
do 20 EUR, 10/ popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3/ popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7/ popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-	MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5/ popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene
-	MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -
10/ popust za vse izdelke
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10/ popust pri nakupu hrane -
kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10/ popusta na optično nastavitev podvozja in do
30/ popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5/ popust ob nakupu sončnih
očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03
490 47 70, GSM 051 626 793 - 10/ popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10/ popust
-	THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10/ popust za bazen, savno +
bazen, solarij
-	THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10/ popust za bazen, savno +
bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
- EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 / popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene.
-	UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 / popust (razen na izdelke v
akciji)
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10/ popust
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica
23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si,
5/ popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark),
3000 Celje - 10/ popusta pri cocktailih
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10/ popust
na veljavne maloprodajne cene
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10/ popust na vse vrste kruha
-	LESNINA D.D., Levec 18 - 3/ popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.,
trosedi, počivalniki ...)
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje
Telefon: 03 425 16 80 10 / popust na naše lastne proizvode.
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje
Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 / popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve
-	CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p. Ulica Frankolovskih žrtev 44,
Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 / popust
-GOLTE - 5/ popusta za nakup vozovnice za nihalko
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 / vozila.
Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si. -BIRO S COMPUTERS, Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10/ popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
NOVI TEDNIK	MALI OGLASI - INFORMACIJE
GOTOVINSKI KREDITI;
KUPIM
liapoiiire I »upokojence
STANOVANJE v Celju, hipoteka ni ovira, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 601-555.
1443

ODDAM
PRODAM
KOSILNICO Bcs 127, z vozičkom, Acme motor ali Gorenje Muta, 130 cm, z Acme motorjem, ugodno prodam. Telefon 041 793891.	Š 224
V OKOLICI Mestinja oddajam v zasebni hiši stanovanje za 5 delavcev (svoj vhod in parkirišče). Telefon 031 218-613.1290 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v Celju na Otoku, oddam. Telefon 041 975-146.
1407
STANOVANJE v stanovanjski hiši, 5 km iz Celja, Proseniško, svoj vhod, 40 m2, možnost vrta, primerno za dve osebi, oddam. Telefon 041 612-477. 1428
PRODAM
NAJAMEM
V ŠEMPETRU v Savinjski dolini prodamo dvostanovanjske nepremičnine, starejšo in novejšo hišo na 768 m2 in 250 m2 uporabne površine. Telefon 031 811408.	1387
1416
KUPIM
HIŠO, v Celju z okolico, do 100.000 EUR, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupim. Telefon 041 601-555. 1443
BEB
NUDIM
DVA starejša nudiva dvosobno stanovanje za pomoč v gospodinjstvu in nego. Telefon (03) 5709-088.	1432
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje, na Otoku, prodam.
Telefon 040 466-538. š 198 NA Polzeli prodam enosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 041 527771.	1352
wiiiiw.radiocelje.coni
Z A H V A L A
Ob izgubi očeta
FRANCA GORIŠKA
iz Harij 16 pri Laškem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter se od njega
poslovili v tako velikem številu. Še posebej hvala govornikom gospodu Lesjaku iz Izletnika Celje, gospodu Hrastniku iz Konjeniškega društva Vrh nad Laškim in gospodu Feldinu iz Marija Gradca za izbrane besede slovesa, gospodu kaplanu Klemnu Jagru iz cerkve svetega Martina v Laškem ter
pogrebni službi Komunale Laško. Zahvala velja tudi kolektivu Demit iz Laškega ter kolektivu Integral Brebus Brežice.
Žalujoči vsi njegovi
PRODAM
V CENTRU Celja iščem opremljeno sobo ali garsonjero. Sem starejša gospa. Telefon 041 621-052.
PRALNI stroj, hladilnik, televizor, zamrzovalno skrinjo, štedilnik, mizo in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 1445
www.novitednjk.com
PRODAM
BUKOVA klaftrska drva, suha, prodam. Telefon 041 649-414.	Š 170 8 m3 suhih drv prodam. Telefon 041 332267. š 230
PRODAM
Stanovanje v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300
VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje
JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.
n
TELICO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 5739-391.	1338
KUPIM
ZSAM - SOLA Z NAJBOLJŠIM USPEHOM Y B-KATEGORIJI
Pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 20 86
Ob vpisu v tečaj CPP ena ura vožnje brezplačno. Seminar za izbris kazenskih točk 8. 4.2010 ob 16. uri
Tečaj CPP A, B, C, D, E in AM-kategorije v ponedeljek, 12. 4.2010, eb 15.uri.
www.zsa m-cel je.si
PRODAM
PRODAM
Z A H V A L A
Ob nenadni izgubi ljubega moža in dragega atija
SLAVKA KRAŠOVCA
iz Spodnje Rečice pri Laškem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč, vsem sosedom, gospodu Matjažu Piklu za poslovilne besede, gospodu Vinku Lavrincu in Strelski
družini Rečica za vsestransko pomoč. Iskrena hvala gospodu kaplanu Klemnu Jagru za lep obred ter vsem krajanom, ki so nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali.
Žalujoči: žena Milena, hčerke Helena, Slavica z Dejanom in Darja z Alešem
L 133
PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, odlične selekcije »top genetik«, težke od 80 do 120 kg, prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372.	1214
NESNICE, rjave, tik pred nesnostjo, zelo ugodno prodam. Telefon 051 397-982.
1359
NEMŠKO ovčarko, čistokrvno, staro 7 mesecev, naučeno vseh osnov poslušnosti, prodam. Telefon 041 610-409. 1397 BIKCA, bbp, starega 5 mesecev, težkega 200 kg, prodam. Telefon 051 430-639.
L 131
SEDEM jagenjčkov, starih od 5 do 6 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 642-504. Š 227 NEMŠKEGA ovčarja, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 051 430-639. l 132 PRAŠIČE, od 25 do 180 kg, prodam. Telefon 041 412-215.	p
BIKCA, starega 15 tednov, mesni tip, prodam. Telefon 041 332-267. š 230
Z A H V A L A
20. marca smo se poslovili od
MILORADA JEKNIĆA
Po kratki, vendar hudi bolezni je odšel naš Radko. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali na domu in ga vzpodbujali k ozdravitvi, končno pa smo ga pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala Hospicu, dr. Veri Čakš, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in fantom iz Reševalne postaje Šmarje pri Jelšah. Hvala duhovniku za opravljen obred, govornici za poslovilne
besede in trobentaču za odigrano žalostinko. Dragi tata, vedno te bomo nosili v srcu, saj smo tvoji jablani.
Žalujoči: sinovi Žarko in Darko z družinami, Marko in Siniša, sestri Ljubinka in Duška, nečakinja Verica z družino in tvoja življenjska sopotnica Mira
Š 231
KRAVE in telice odkupujem, plačilo takoj.
Telefon 041 653-286. š 143 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
030	696-084.	š 13 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
031	743-351.	š 148
SENO v kockah prodam. Telefon (03) 5771698.	1403 CIPRESE, pušpan, česmin, za žive meje, ugodno prodam. Telefon 041 573-863.
1414
KONJSKI gnoj, Lopata, prodam. Telefon 041 763-299.	1429
PUJSKE, od 30 do 120 kg, možna dostava in koruzo v zrnju, ugodno prodam. Telefon 031 839-090.	š 184
BON za potovanje za dve osebi, za 8 dni, Costa Brava, Španija, ugodno prodam. Telefon 040 636-545. 1343 DVOBRAZDNI plug Slavonec in koruzo v zrnju prodam. Telefon 040 554-757.
š 226
TROSILNIK gnoja, s kiper kasonom, 4 t in vinsko žganje, prodam. Telefon 041 593-572.	1421
FIŽOLOVKE, smrekove sušice in okrogle ran-te, fi 10 in fi 12, prodam. Telefon 041 832-552.	1419
RAČUNALNIK hp Compag 610 T 5870 nx 550, nov, zapakiran, z enoletno garancijo, prodam za 450 EUR. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5410-714, po 21. uri in 070 449-203 - dosegljiv na terenu in tudi doma.	1422
DEKLIŠKI hlačni kostim (birma) unikaten, številka 38, prodam za 80 EUR. Telefon 749-3194.	1440
J.MIU*»!
ZAPOSLIMO kuharico za pomoč v kuhinji. Telefon 041 666-726. Marjan Bohorč, s. p., Dušana Kvedra 44, Šentjur. 1425 IŠČEM delo: varstvo otrok, urejanje vrta in okolice, pomoč starejšim na kmetiji. Telefon 031 708-028.	1441
IŠČEM mlajšo upokojenko za triurno popoldansko pomoč. Zaželena okolica Polzele, Žalca, Prebolda. Telefon 040 226-240.
ACM Nemec, d.o.o.
zaposli
•ZIDARJA
•	TESARJA
•	ŠOFERJA KIPER KAMIONA
Kontakt: 041-625-913
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
p
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, L\h t L
ZJlk LAM, l/V-e-C t L
Dijaki 4.d razreda I. gimnazije v Celju so imeli maturantski ples 20. februarja.
Prva vrsta z leve: Barbara Beci, Melanija Eva Kožar, Jasna Pinoza, Lana Tanko, Amadea Kandolf, Saša Ostruh, razredničarka Juana Robida, ravnatelj Anton Šepetavc, Barbara Parežnik, Taja Karner, Alja Parežnik, Urša Pišek, Andreja Slapšak, Veronika Gošnik, Maja Pepelnak, Sandra Videc.
Druga vrsta: Uroš Kolar, Maša Kovač, Domen Gorjup, Tomaž Stepišnik Perdih, Tadej Kotnik, Urška Nemec, Alen Bojanc, Patricija Draksler, Urban Petek, Eva Breznik, Matic Robnik.
Tretja vrsta: Matic Čretnik, Avgust Pevec, Leon Novak, Anže Djordjevič, Blaž Kolenc, Jaša Vrečko, Blaž Sendel-bah.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Zlata poroka v znamenju presenečenja
Kristina in Janko Šošta-rič iz Braslovč sta pred dnevi presenečena praznovala zlato poroko. Presenečena zato, ker zlatoporočenca zaradi svoje skromnosti nista načrtovala nobenega velikega slavja, razen skromnega kosila, njuni najbližji pa s tem niso povsem soglašali.
Zlatoporočno mašo je v kapeli v župnišču opravil domači župnik Milan Gosak, ponovno civilno poroko pa zgornje-savinjski matičar Jernej Plankl v domačem vzdušju na Rečici ob Savinji.
Kristina in Janko izvirata iz kmečkih družin. Kristina z Go-ričkega, iz vasi Motovilci, Janko iz Slovenskih goric, natančneje iz Juršincev. Njuna skupna pot se je začela v Kopru, kjer sta se spoznala. Po nekaj letih dela v Kopru ju je pot vodila bliže domu, na kmetijsko posestvo Žovnek. Želja po lastnem domu je bila velika. Tako sta uspela kljub skromnim plačam kupiti sta-
Zlatoporočenca Šoštarič s svojimi najbližjimi
rejšo hišo v Braslovčah in jo tudi v celoti obnoviti. Na tem naslovu sta še danes.
Trdo in težko delo na zemlji vse njuno skupno življenje ju je ohranilo ve-
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Televizija pod Gričkom
kojeni šolski hišnik in vinogradnik, saj vendarle izvira iz vinogradniških krajev, Kristina pa kot marljiva šolska čistilka in gospodinja. To slednje seveda najbolje pozna njunih pet vnukov. Starejša dva, Jaka in Matic, sta bila na zlati poroki poročni priči, mlajši, Andreja, Andraž in Mar-
tin, pa so zavzeto sodelovali pri obredu.
Oba sta bila po obredu enotnega mišljenja, da je presenečenje popolnoma uspelo. Njuna skupna želja je le, da bi bila vsaj toliko zdrava kot sedaj in da bi lahko še naprej pomagala domačim, sosedom in prijateljem.
TT
sela in delovna še danes. Med ljudmi je Janko znan kot neumorni gasilec, upo-
Potem ko je župnik in dekan Jože Kovačec na Polzeli blagoslovil ogenj, so številni prižgali lesne gobe in jih ponesli na svoje domove.
Novi ogenj
v ■
noci
Med zunanje simbole največjega krščanskega praznika, velike noči, sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižigajo in blagoslovijo na veliko soboto zgodaj zjutraj.
Verniki, predvsem mlajši prižigajo lesne gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Tleče gobe ponesejo v stanovanja in druge prostore. Blagoslovljeni ogenj dajo najprej gospodinji, da z njim, seveda simbolično, zaneti nov ogenj na domačem ognjišču,
da bi bila hiša obvarovana požara. V starih časih pri nobeni hiši niso zanetili ognja, dokler niso prinesli blagoslovljenega, ker so se jedi, ki so jih pozneje nesli h blagoslovu, po tedanjih šegah smele kuhati samo na blagoslovljenem ognju. Fantje, ki so nosili ogenj, pa so kar tekmovali, kdo bo prinesel ogenj prvi in k več hišam. Kdor je prvi prinesel blagoslovljen ogenj, je namreč smel priti po »pirhe«. Danes je to seveda nekoliko drugače.
TT