178. številka. Ljubljana, v soboto 7. avgusta. XIX. leto, 1886. SLOMŠKI SAM Izhaja vsak dan »ve*er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v str i j s ko-og ers ke dežele z» vse leto 15 gld., /.» pol leta 8 telil., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j »no brez pošiljanja na dom za se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 ur. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi si ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiš« hiši, „Gledališka stolb*". U p *a vn i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Spodnja Istra. Mnogokrat se je Že opisovalo žalostno stanje Istre — posebno Spodnje. Zelo je propadla ta po naravi dosti lepa slovanska dežela. Uničil pak jo je najbolj tujec Italijan. Karnjeli, nekoji radi kruba, nekoji pa iz političnih ozirov, pridrli so v Istro ter počeli gospodovati nad prvotnimi prebivalci. Poprej hrvatska mesta — (kakor Pazin in dr. — postala bo v teku 40 let skoro popolnem njihova, od koder so blaženo laško kulturo na vse strani širili. Stvar pa jim ni šla tako gladko od rok, dokler so obstajale samostojne (male) kmetske občine. Na te so zato obrnili vso svojo pozornost. Skušali so jih na vsake načine — malo s svojimi močmi in naraščanjem renegastva, a največ s pomočjo mm neprijazne vlade podvreči, — kar se jim je tudi posrečilo. — Tako so si z izvanredno zvijačo ti brezvestni ljudje v Pazinu, — gnezdu karnjelsko-šarenjačke gospode — pridobili v svojo oblast 20 zvunanjih občin. Obetalo se je neukemu kmetu, kako se mu bodo približali zlati časi: Občinskih doklad mu ne bo treba nič, ali pa le malo plačevati. Vse poslove opravljalo bo načelno županstvo za neznatne novce itd. Na slične načine prevarili so hrvatskega kmeta, da se jim je udal — neznajoč, da si je podpisal smrtno obsodbo. Precej, ko je prišla ta lahonska svojat na krmilo, odvrgla je svojo krinko ter se pokazala v vsej svojej krasoti. V vsakem večjem selu pridobili so si kacega izdajalskega kmeta — starega vojaka, največkrat pa so si naročili iz čez vse srečne Italije Karnjela. Takove ljudi so potem dobro poučili in jih postavili za župane. — In ti „mali paše", namestniki velikih paš Pazinskib, začeli bo s kmetom delati uprav po turški. Kmet, plačaj za to, plačaj za ono! To je bilo njihovo vsakdanje oznanilo. Kmet se je temu čudil, vender jim je v dobrih letinah le še donašal zahtevana plačila, dasi nerad. Ko pa je počela Istrana toča, suša obiskovati, da niti potrebne hrane ni imel, začel je skrbno premišljevati, kako bi strogo gospodo za prvi hip po miril. Pogledal je naprej okolu hiše, da-li je gospodinja mu pustila kojo dvonogo žival, napotil se k najbližnjemu županu, da se z njim pogodi. Nekoliko laglje stopal je kmetic domov, a mej tem časom LISTEK. Vilenski brodnik. Spisal Emile Souvestre. II. (Dalje.) — Takoj zveš, reče brodnik naslušajoč, ker, če se ne motim, že prihaja. Začuli so se res koraki v prednjej sobi; pri dverih se ustavijo. Robert otvori. Renata se pojavi na pragi. Uzrši jo, gluhonemka in Urban strme vzklikneta, velikega lesotržca zetica obstane vzmočena. — Oprostite, pravi ona, ne upajoč si dvignoti očij, mislila sem, da bode doma samo strijc Robert . . . Reklo se mi je baš, da hoče govoriti z menoj . . . Mladec voznik se je pač zmotil. — Ne zamerite, deklica, povedal Vam je, kar je trebalo, pravi Letour; čakal sem Vas. To govore prime jo za roko in povede jo do jednega sedala, a sam sede jej nasproti na stari dedni stol. — Razmotati nam je stvar, zanimajoeo i izročilo ga je že županstvo advokatu, da se mu je svota, kojo bi bil moral plačati, brzo podvojila — kar pak je bilo še malo. — Položaj ta bil je pogibelj nejši od prvega. Ostalo mu ni druzega, nego napotiti se k milostni gospodi lahonski v Pazin. Izposodil si je tam pri prvem magnatu, kojega je našel, 50 ali 100 gld., in „Bog s tobom"! ta bil je že v črni knjigi. — Pri vedno množečih se občinskih dokladab začeli so tudi drugi kmetje prvega posnemati, padli so vsi lahonski pošasti v žrelo. Ne-zadolženi posestniki so sedaj „bele vrane". V dolgove zabredli so pa več ali manj tudi oni zvunanji župani, ki so pomagali Pazincem-Karnjelom kmeta odirati. Vsi njihovi dohodki neso jim teknili, ker so bila dela njihova od temelja do vrha krivična. Načelno županstvo v Pazinu z vsem svojim uradniškim aparatom ponašalo pa se je ošabno. Kmeta smel je najmanjši njihov služabnik zmerjati s „ščavo" in z jednakimi priimki dedne kulture italijanske. Kadar je bilo potreba, pozvali so se zvunanji zastopniki naroda (?) v Pazin. Poslušni zapovedi svojega poglavarja pritekli so hitro skupaj. Ponižno so se poklonili, mirno sedli ter pazljivo poslušali zapovedi labonskih diktatorjev, vzeli z veseljem plačilo dveh goldinarjev za trud svoj — in „mirna Bosua". To so bile občinske seje. — Delali so se načrti, a storilo se ni nič. Mesto Pazin se je polepšalo iz kmetovega žepa, a za njegove naprave ni bilo nikdar „becau v blagajnici. Potov za kmeta ni t**ebalo, ker jih gospoda ni rabila. Šolska poslopja izven mesta so tako slaba, da so v resnici učitelji največji mu-ceniki glede zdravja. — Sploh pa šarenjak ne vidi rad, da bi kmet hodil v šolo, ker bi se mogel česa naučiti, kar bi mu ne bilo po volji. Razvidno je iz povedanega, da so bila pri ta kih razmerah tla zelo ugodna za razširjanje lahon-stva, ki je rapidno napredovalo. Stari ljudje pripo-vedajo, da v Pazini pred 40 leti je redko kdo znal italijanski govoriti, a sedaj se skoro ne čuje od meščanov hrvatske besede. Nič boljši ni bilo v drugih večjih vaseh. Da bi bili Hrvatje le še 10 let spali, spodnja Istra bi bila za Slovanstvo izgubljena. — Kakor pa se je na jedni strani iredentarstvo krepilo, tako se je na drugi strani avstrijsko domoljubje zgubljalo. — Šolo le laške, učitelji veči« nas i Vas, Renata, de je pomolčavši. Tri mesece je, kar sva se razgovarjala vkupe o nečem . . . — Cesar nesem pozabila, seže mu živahno v besedo deklica. — Dokazali ste mi, blago bitje! pravi brodnik in hvala Vam na tem; a sedaj treba, da znova govorim o tej stvari z Vami ... in morebiti v zelo različnem zmisli. Dobri Bog vlada svet, kakor je je njega volja, deklica, in mi plavamo, kakor se njemu hoče. — Poslušam Vas, strijc Robert. — Nu torej ... po tem . . . povedati Vam treba, da je mladec Urban postal žalosten, da se dolgočasi v našej krajini, da nas hoče ostaviti . . . Deklica se dvigne ter obledi. — Oh! za Boga! ... in Vi! ... Vi ga ne zadržujete li, strijc Robert? vpraša. — Rad bi ga, reče brodnik, a on baje ne more več tu bivati . . . Tare ga presilna tuga v srci. — A morebiti morete mu jo . . . vzlečiti . . . zašepeta Renata. Urban ne čaka, da bi jej Robert odgovoril. Sprva osupnol ga je dekličin prihod, potem govor- notna izvoljeni lahončiči, povsod hvalisala se je srečna Italija, — ni bilo torej čudo, da so se mnogi bolj zanimali za Italijo, nego za Avstrijo. Najbolj očitno ho je to kazalo v Pazinu. V tem mestu imeli so pred leti mnogo vojaščine. Vrhovno poveljništvo pak moralo jo je premestiti, ker vojaki neso bili nikdar v miru od strani lahonske olikane iu neolikane druhali. Demonstracije proti žandarmeriji — sploh vsemu avstrijskemu so postale vsakdanje. — Avstrijska vlada je bila dolgo časa za vse te stvari glulia in slepa. Sedaj so se stvari nekoliko na boljše obrnile — na hvalo sedanjemu g. okrajnemu glavarju Pa zinskemu, ki je sicer Italijan — pa poštenjak. Vlada je naše dvomljive Avstrijance v Pazinu začela opominjati, da s svojimi agitacijami preko Jadranskega morja prestano. Za kazen prestavi se sedaj tudi gimnazija v Pulj. Kakor vojaščina, tako tudi profesorji neso bili varni v svojih službah. Njim' so še celo z bombami pretili. Žali Bog, da ta naredba je občutljiveja za Hrvata, nego Italijana. — Lahonski kolovodje bodo lahko svoje sinove pošiljajo v druga mesta Škoda pa je to velika za okolico — za vso spodnjo Istro. Mnogo revnih hrvatskih mladeničev se je izšolalo, da so hodili vsak dan od doma v Pazin, kar jim v bodoče ne bo mogoče. Izobraženih narodnjakov Istra — izvzemsi duhovščino in učiteljski stan — nema; a še teh število se bo le manjšalo, da nemarno gimnazije v Pazinu. Narodnih pravdoznancev bi potrebovali, kakor riba vode. Ni jih, in kar je še hujše —; niti upanja nemarno, da bi vsaj čez nekoliko let k nam kdo prišel. — Kako bi bil na mestu V3aj jeden naroden advokat v Pazinu! Vse bi hodilo k njemu, ko mora sedaj Hrvat svoje težko prislužene krajcarje nositi najbrezvestuejšim sovražnikom. — Potem bi se gotovo svetla denarna zvezda pazinskih Konstantinovcev in mračnjakov nekoliko utrnila. — Na Kranjskem imate sicer dosta slovenskih juristov, toda nijednega ni, ki bi se žrtvoval za obali jadranskega morja.. Vsa slovenska inteligencija s Kranjskega, Goriškega in Štirskega hrepeni le po Ljubljani, na mejah pa se narod smrtno bori za svojo sveto materinščino. Morda bi bilo dobro, ko bi se osnovalo „Politično društvo za vse Jugo- jenje očino; sedaj oprime se z nekako obupno na-vdahnenostjo nudeče se mu prilike. — Ne, pravi, predobro znaš, da ni on, ni Klavdija ni jaz ne zmoremo ničesar. In ko se Renata oplašeno dvigne radi tega vznemirlivega vsklika, nadaljuje on, stopivši do vrat, z rastočo burnostjo: — Ob, ne hodi! Pusti, da ti vse povem! Predno se ločiva, hočem konci olajšati si srce. Vedi zatorej, Renata, da otidem, ker ne morem več prebivati tvojega preziranja! Deklici uide bolesten, zanikujoč vsklik. — Ni li prav vzraz? reče Urban, ko ne prijazno sosedujoč kakor prej, obračaš glavo v stran, da me ne vidiš; ko vsem mojim vprašanjem odgovarjaš le z „dau ali z „ne" ; ko sem izpoznal, da mi več nesi dobra, kakor bivše čase, in da ti je malo na tem, naj sem tu ali tam, živ ali v grobi? Mladenka sklene roki ter upre v brodnika vse solzne oči. — Slišite li, kaj govori? zajeclja. — Le odgovorite mu iskreno, deklica! pravi Robert. — O! ne ... jaz ne! odvrne ona, jaz ne bi vedela, kaj reči mu; a Vi, strijc Robert, povejte slovane cialita vske", ki bi i me lo s krbe t i, da se za take javne službe po možnosti dobe naše gore ljudje! Toda zašli smo skoro predale'*;, ker te gadni« stvari bi morale zanimati v prvi vrsti naše prvake — državne poslance! Do sedaj smo govorili samo o temni strani istrskega Slovanstva. Preidimo pa tudi na svetlo stran, o kateri se pa — žal — more jako malo pisati. Narod se je začel buditi. Buditi ga je začela narodna duhovščina — škoda, da ne vsa. Cerkveui učitelji so prvi počeli narodu oči odpirati in ga opozarjati na lahonske spletke, kolikor se je moglo v njihove tajnosti pogledati. — Hvalo Bogu! Jedro naroda je bilo še zdravo, pognalo je že v nekaterih krajih svež kal na narodne zavesti. Vsake volitve so pokazale, da se pripravlja za labonsko nasilstvo nevihta. Nekatere občine, — dasi maloštevilne, otresle so se že teškega jarma tujega. Pazinski paše, sluteči svoj propad, zahtevali so lastno administracijo za mesto. Hrvatom v prejšnjih časih tega neso dopustili, a sami so sedaj hoteli imeti, misleč, da si vsaj stolico ohranijo. Slavna deželna vlada jim je to dovolila in brzo so razpisali volitve. Toda Čudi se svet! Konec teh je bil njihov poraz, kojega so se najmanj nadejali v trdnjavi iredentarstva. Sami meščani so jih zapustili, ostali so neutralni. Od uradnikov so šli glasovat samo od sodnije nekateri — seveda za gospodo! Ostale so le še zvunanje občine, čakajoč, da odprave nenaravno gospodarstvo. Volitve so se odlašale od dne do dne, tako, da je že vlada morala opominjati načelno županstvo na občinski zakonik. Po dolgem obotavljanji določila je gospoda volilne dni od 2G. julija do 15. avgusta t. 1.. da bi tako pri vsakdanjem malem številu volilcev lahonski agitatorji uspešnejše delali. — A ko jim naposled tudi to ni dobro kazalo, prenesli so volitve „ad tempus indeterminatum — češ — kmet bi nam mogel zanesti strahovito bolezen — kolero v mesto. — Svet pa le hoče vedeti, da je kolera v občinskih blagaj-nicah, in da ne prestane poprej, da se bo cela npodestarijau vsaj na videz spravila v red. — Tako bo gospodaril še naprej nezakonito Italijan z Žulji hrvatskega kmeta, po blaženi zemlji hrepeneče kreature pasle se bodo še par mesecev na naših travnikih! Pazi pa naj gospoda, da se jej predrzni eksperimenti ne ponesrečijo — mera je že polna! K. Politični razgled. Aotranje dežele. V Ljubljani 7. avgusta Mej profesorji Dunajskega vs-.učilišča in naučnim ministrom pl. Gautscbem nastal je razpor. Nedavnu je naučni minister grajal Levov-skega vseučiliškega profesorja Dvbovskega, ker je v pričo dv» h škofov imel nak ateističen govor, in profesor Wilkensa na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaji, ker se je bil izrekel pri nekej priliki proti sedanji uredbi tega zavoda. Dunajski vseučiliski profesorji pa mislijo, da s tem krati minister aka-demiško svobodo, in so izdelali izjavo, v katerej ugovarjajo takemu postopanju naučnega ministerstva. mu, v božjom imeni, da ni moja krivda, oa sem morala tako ravnati! Vi, njegov oča, obudite mu znova moči in veselje! — To bode šlo težko, deje brodnik. Pač lehko mu obljubim, da se vse prenaredi, kakor je bilo nekedaj; a to bi sedaj ne bilo dovolj. Da mu sedaj vdihnemo znova poguma, trebalo bi zatrditi mu, da Vam njegovo prijateljstvo ni na sram in da bi Vam koča ubožnega brodnika ne prijala nič menj, nego krasna hiša velikega lesotržca. Ne bila bi li to laž, deklica, recite ! Renata, rudeča in tresoča se, že ne more zadržavati solz; skriti si hoče obraz v zastor, a brod nik jo nežno naganja, naj odgovori. Naposled na-gnovši se mu na rame, zašepeče: Utolažite ga . . . kakor koli . . . Urban, približavši se, da jo sliši, na glas vsklikne in pade na kolena na drugo stran starčku, ta oklene oba s svojimi rokami. A gluhonemo dekle udari, razumevši, kaj se godi, krčevito pest ob pest, bolestno zakriči in pohiti iz koče, šiloma zaloputnovši dveri. III. Deklica, Urban in brodnik razgovarjali so se dalje. Oča mladeničev se je sprva bal za srečo, po- Vnaiije države. Seje Nrbske skupščine so jako burne Zlasti v finančnih zadevah ima vlada jako težavno stališče. Primanjkljaj je velik. Skupščina je sicer v principu dovolila predlogo o posojilu, a ne ve se, če jo bode tudi v podrobnostih. Že sedaj je bilo treba silnega pritiska. Opozicija je zahtevala, da bi se glasovalo po imenih, predsednik pa tega ni hotel. Ko je bilo glasovanje, ter so skupščiimrji, kateri so bili za predlogo ustali, je predsednik kar konstatoval, da je priloga vsprejeta, ne da bi bil kaj štel. Opozicija trdi, da je bila večina poslancev obsedela, da bi tedaj morala predloga biti zavržena. Naj bode kakor koli, večina je bila silno neznatna, če je sploh bila večina. Ko bi se pa ne bilo toliko opozicijskih volitev zavrglo, gotovo bi bila ostala vlada v veliki manjšini. — Po deželi vlada velika nevolja. Hajduki začeli so svoje delo. Bratje Soldatoviči zažgali so hišo podpredsednika skupščine, Zunića. Škode je 20.000 denarjev. Ministrom in njih privržencem pa prete tudi s požiganjem in smrtjo. Kakor se poroča iz Sofije, se je stanje bolgarske vlade zopet bolj utrdilo. Ko je bil odstopil pravosodni minister Radoslavov ter se pridružil opoziciji, bilo je ministerstvo že v nevarnosti, kajti Radoslavov imel je mej poslanci mnogo privržencev. V tem je 30 pristašev Radoslavova pristopilo Karavelovu, ki bode imel v sebranji gotovo večino. Ruski car prosi v lastnoročnem pisum turskoga sultana, da naj se blagovoli ozirati na ustna i/vest j a veleposlanika. Veleposlanik je nekda priporočal, da naj sultan da „berat" bolgarskim škofom, kar je dosedaj bolgarski eksarh zastonj prosil. Grki so vedno znali preprečiti izdajo berata, češ, da bode le dobro sredstvo bolgarskim agitacijam v Makedoniji. Nadalje se je nekda veleposlanik jako nepovoljno izrekel o bolgarskem knezu, kar kaže, da car nikakor ne misli spraviti se ž njim. Kakor Dziennik Pulski" javlja snuje rusku vlada na Poljskem kmetske zvezo z izkl jučjem plemstva. — Ruski listi so jako nejevoljni, da je blizu Moskve več pruskih častnikov, ki se nekda hočejo priučiti ruščini. Jednak oddelek pruskih častnikov je tudi v Kijevu. Časniki mislijo, da so dotični častniki iz pruskega generalnega štaba in samo ogledujejo kraje. Ruska vlada bi jih tedaj morala takoj iztirati. Po poročilih iz Peterburga sta rusku in angleška mejna komisija že končali urejenje ufgan-ske meje, samo zemlievide še treba napraviti. Jeli to poročilo resnično, treba počakati, kajti pred kratkim se je še poročalo o velikem nasprotji mej ruskimi in angleškimi komisarji. Ministerska kriza na Špaii|skem je že končana. Gospod Puigcerver, ki je bil dosedaj predsednik budgetnega odseka, je imenovan finančnim ministrom. V Venezueli je buknil ustanek. Ko je predsednik republike, general Guzman-Blanko, odpotoval v Pariz k poroki svoje hčere z grofom Morny jem, je več bivših ministrov in generalov podkurilo ustanek. Ustaši so generala Crespo proglasili predsednikom republike. Razmere mej Severnoameriškimi Zjedi-njenimi državami in Mehiko so jako napete. Pred nekaterimi tedni so na mehikanskem ozemlji zaprli več severnoameriških državljanov in jih nečejo izpustiti, pa tudi ne izročiti rednej sodniji. Posebno je razburilo prebivalstvo v Texasu, da so zaprla mehikanska oblastva tudi časnikarja Cuttinga, ki je tudi državljan severnoameriških držav. Ameriška vlada se je že mnogo trudila, da bi prisilila Mehikance, da Cuttinga izpuste. Mehikanska vlada še na dotične dopise nič odgovorila ni. Predsednik je sedaj o tem poročal kongresu, da naj nadalje ukrene, kaj storiti. Ko bi sedaj mehikanska vlada ne hotela tem za živenje njegovo; to ga je prignalo do tega dejanja. Prisiljen odreči se svojim nameram, ni hotel, da bi nova razmišljevanja mogla dovesti do novih negotovostij. Zato je želel hitro razmotati stvar, kakor vsi preprosti in nagli ljudje; predložil je sam, da govori o tem brez odloga z velikim leso-tržcem. Prevelika razlika v imovini obitelj mogla bi ju bila ovirati, če bi bila imela zetica kako pravico na svojega kuma imetek; toda ostala sirota in brez imetja, ni se imela Renata ničesar nadejati od Riharda. Prenagosto pravil jej je o svojih žrtvah za nje vzgajanje in javljal jej, da nema pričakovati nikako dote, da bi se bilo dalo misliti, da jo udeleži v svojo imovino. Bilo je zatorej važno, da uhite vsako drugo snubitev; ker, če bi se bil veliki le-sotržec za koga odločil, držal bi se ga pre-ustrajno. Ustrežlivost g. Lenoirja, onega mladega upravnika mogla je biti v tem oziri, kolikor toliko vzne-mirliva. Urbana je bil napravil on nesrečnega in ljubosumnega; sedaj vspomnel se ga je znova. Renata je zarudevajuč priznala, da jej je on mladič izkušal mnogokrat govoriti o svojem nagnenji in da jo je stalo včasih truda, obraniti se ga. Tudi nje ustreči željam ameriške vlade, zna navstati vojna. Vojeviti Texanci na mehikanski meji že težko čaka o boja. Prebivalstvo ob meji je že jako razburjeno. Prebivalci se zbirajo v čete in prestopajo mejo s te in one strani. Najbrž se pa mehikanska vlada ne bode upala stvari tirati do skrajnosti, ker jej daje ustanek v severnih krajih dcrvolj dela. Če tudi si mnogo prizadeva, vender še ni mogla popolnem ukrotiti ustajnikov. Sicer pa Mehikanci tudi ae morejo imeti ni kakega upanja, da bi zmagali Amerikance. Dopisi. H Ptuja 6. avgusta. [Izviren, dop.j Celjska „Wachtercau in vredna nje sestrica „Mariborčanka" sta kar /divljali. Kakor besni tolčeta okolu sebe in se zaganjata surovo v zaslužne učitelje Ptujskega okraja. In zakaj? Ker se je zopet pokazalo, da je večina učiteljev Ptujskega okraja narodna, da si je svesta svojega svetega poklica, biti v istini učitelj naroda, ne oziraje se na to, ali jej je to v gmotno korist ali ne. Toda naj vam povem, kako se je Ptujsko uči-teljstvo pregrešilo. Dne 29. julija imeli so učitelji Ptujskega okraja svojo uradno konferencijo. Učitelji tega okraja neso nikakeršni kimovci ter si upajo tudi svoje misli imeti in jih tudi izražati, če je potrebno. In potrebno je bilo govoriti. Kako tudi ne ? Predsednik konferencije se je spozabil tako daleč, da je učiteljem tega okraja „pfui" klical. Zahtevali so se dokazi, in ko teh ni našteti hotel ali mogel, reklo se mu je, da naj takovih izrazov ne rabi. Dalje je bilo na dnevnem redu vprašanje: „Ućni načrt pri obravnavi nemškega jezika na ljudskih šolah s slovenskim poučnim jezikom.0 Ako se se« stavlja načrt, naj si že bode za kateri koli predmet, treba vsekdar vedeti, koliko naj tega predmeta obravnavam, kaj naj dosežem s tem poukom in kar je glavna stvar, kje naj začnem s tem poukom. Imeli še bodemo skoro 20 let novo šolsko postavo in ni še ta stvar do danes določena za nemški jezik. Tukaj je učiteljem na prosto voljo dano, učiti, kolikor hočejo, samo premalo ne. Več ko učitelj časa potrati za nemški jezik, bolje zanj. Hvalijo ga njegovi predstojniki, a nemški „sehulverein" pošilja mu Judeževih grošev. Ker še torej ni določeno, kaj naj se uči, koliko naj se doseže in kedaj naj se začne s poukom v nemščini, ker je torej popolnem nezmisel sestavljati učni načrt za tak predmet, o katerem še glavne točke določene neso, stavil se je predlog in tudi s 30 proti 15 glasom vsprejel: „Glede na to, da še ni določen čas, kdaj naj se začne s poukom v drugem deželnem jeziku, glede na to, da tudi ni popolnem označen smoter, kateri se naj doseže, odlaga se rešitev tega vprašanja tako dolgo, da bo-deta navedeni dve točki popolnem omejeni." In ta sklep, ki je popolnem utemeljen in opravičen, spravil je vse lažinemce v takovo jezo, da bi učitelja, ki je stavil in utemeljil ta predlog, naj rajši na „gauge" obesili. Pri konferenciji si nobeden teh učiteljev ni upal ne besedice črhniti. Le iz skritega kota sipljejo svoj žolč nad pravimi, narodno mislečimi učitelji. Dalje v prilogi. kum je bil opazil, da mu prija, in nekaj dni sem cikal je smejoč se večkrat na to. Ta novica je naganjala še bolj, da treba skoro govoriti z Rihardom. Tedaj ni ga bilo doma; a določilo se je, da pojde brodnik takoj, ko se povrne, k njemu, objavi ljubav mladih src in pregovori ga, da dozvoli v njiju zvezo. Renata napoti se na to nazaj proti novej hiši, a Letourja na brod. Tam sedeče gluhonemo dekle pogleda ju divje ter obrne se strani; a nikdo tega ne opazi. Urbana je nenadejano veselje vsega vzburilo, da ni ni videl ni slišal. Z nekako blaženo zarjo ovet, omamljen, očaran ni čutil več zemlje pod nogami. Poleg njega razmišljuje Robert o bodočem svojem poskusi, in zdelo se je, da se bori z neko skrivno skrbjo. Tako poteče nekoliko časa v mirnej tišini; moti ju samo klopot dveh konj, razlegajoč se vrh holma; vezeta se veliki lesotržec in g. Lenoir. Pri-spevši do ovinka, zavozita se počasneje in pregovorita dve tri besede; potem nameri se mladi upravnik proti delarni, a Rihard proti novej hiši. Urban pogleda roditelja; ta prikima z glavo nememu pozivu, ostavi brod in gre v stan, da se pripravi na pohod k Renatinemu kumu. (Daije prih.) Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 178. 7. avgnsta 1886, Domače stvari. — (Imenovanje.) Suplentom za slovenščino na Mariborskem učiteljišči imenovan je od deželnega šolskega sveta gospod Ivan Fon, dosedaj poskusni kaudidat na prvi državni gimnaziji v G rade i. — (Izlet v Velče.) Opozarjamo še jeden-krat čestito občinstvo na izlet, ki ga priredi jutri ob treh popoludne „Pisateljsko društvo" v Velče, h kateremu so vabljeni vsi gg. društveniki s svojimi obiteljmi vred, kakor tudi vsi drugi rodoljubi. Kdor se ne mara voziti, tistemu se naznanja, da bodo nekateri udeleženci šli peš in da odrinejo točno ob treh od Ferlinca na cesarja Josipa trgu. — (Umrl) je v Železnikih 6. t. m. g. iužinar Anton Globočnik, sodrug na daleč znane tvrdke „BrUder Globočnik". Sušica pobrala je blagega gospoda še le 57 let starega. It. J. P. — (Pokojni Ivan Švet), župnik v Ric-manjih, ki je kot žrtev svojega poklica umrl za kolero, porodil se je 1827. 1. v ViŠnjigori in bil v mašnika posvečen 1863 1. Povsod, kjer je pastiro« val, bil je zelo priljubljen, ker je bil izvrsten duhovnik in iskren rodoljub. Lahka mu zemljica! — (Poročil se je dne 4. t. m. gosp. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Tolminu, z gospodično Marijo Lenassijevo. S l. novembrom preseli se g. dr. N. Tonkli v Gorico. — (Deželni odbor štajerski) naznanja v „Tagesposti", da je šolnina z a jeden semester na deželni višji realki v Gradci na 20 gld., na deželni gimnaziji v Ljubnem in na deželni nižji gim-naeji na P tu ji na 15 gld. določena. Ta šolnina se mora v prvih 8 tednih vsacega semestra naprej plačati, sicer dotiču ik ne sme več v šolo hoditi. — („Slavec",) slovensko delavsko pevsko društvo v Ljubljani, ima v ponedeljek dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer svoj občni zbor v steklenem salonu gostilne pri „Lozarji" s sledečim sporedom: l. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Nasveti in interpelacije. 4. Volitev odbora po g. 1« b). — (Odbor „slovenskoga pevskega društva") prosi vse pevce, katerim so se poslale pesmi in kateri bodo sodelovali pri pevskem zboru 15. avgusta, da prinesejo poslane sekirice seboj, ker bi sicer glasov manjkalo. Skupna pevska vaja bode v nedeljo 15. augusta ob 2. uri popoludne v Čitalnični dvoraui. Prosimo torej vse pevce, da pridejo o pravem času na > Ptuj, da jim bode mogoče vaje udeležiti se. Ona društva, katera nam na povabilo še niso odgovorila, prosimo še jedenkrat poročila;; istotako tudi poverjenike, da nam poročajo o ude-ležitvi članov svojega okraja. Legitimacijski listi za znižano voznino dobivajo se pri odboru društva. Posamezne ude kakor tudi društva opozarjamo, da se v pravem času za nje oglase. Razven legitima-cijskega lista je potrebna tudi še sprejemnica, na katero naj nobeden ne pozabi. Zaradi prenočišča i in stanovanj bi bilo primerno, ako bi nam ona društva, katera nameravajo priti že v predvečer, to je v soboto 14. t. m., to naznanila. Po §. 5 društvenih pravil opominjamo posebno Se izvršujoče ude na njihovo društveno dolžnost, da se imajo udeležiti pevskega zbora polnošteviino. — (Na gimnaziji v Pazinu) poučevalo je letos 17 profesorjev in učiteljev. Dijakov bilo je na gimnaziji in na pripravnici 120, mej njimi 61 Italijanov, 39 Hrvatov, 12 Slovencev in 8 Nemcev. In zaradi 8 Nemcev mora gimnazija v Pazinu biti nemška! ? — (Na Hrpeljski železnici) je zaradi kolere delo ustavljeno, toda ne na vsej progi, ampak samo mej 10. in 11.6 kilometrom. — (Z Razdrtega) se nam piše: »Mnogo njih želi, da bi se jim prilika ponudila pohoditi našega notranjskega velikana z imenom „Nanos". Da se tej želji ustreže, odločilo se je več rodoljubov z Razdrtega, iz Senožeč, Vipave in Postoj i ne, da se sedaj, ko je najpriličneje, napravi izlet na „Nanos" in to prihodnji četrtek, to je 12. t. m. Zbirališče je: na Razdrtem, od tam bode odhod zjutraj ob 6. uri, opoludne bode obed »Pod debelim vrhom," od koder se bode potem šlo na „Grmado," od tam pa na Razdrto. Oni, ki se bodo tega izleta udeležili, naj se takoj oglasijo pri Hinkotu Kavčiči na Razdrtem. — (Nova skladba) izšla je pod nastopnim naslovom: „Slovenska latinska sv. maša v čast presveti Trojici. Zložil in svojemu učeniku blagorodnomu gospodu Antonu Foersterju, stolnemu ka- pelniku, pevovodji c. kr. srednjih šol, semenišča in Alojzijevišča ter vodji orglaske šole Ceciljinega društva v Ljubljani v srčni hvaležnosti poklonil Ign. Hladnik, organist v Stariloki. Op. 5. Prodaja Katoliška bukvama, cena 60 kr. Lastnina skladateljeva. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani 1886." Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 7. avgusta. Pedagogična razstava, ravnokar otvor j ena, v vsakem ozira jako obilna in zanimiva. Želeti bi bilo, da jo obišče vsak slovensk učitelj in vsaka slovenska učiteljica. Trajala bode do 13. t. m. Trst 6. avgusta. Od včeraj do danes opoludne tukaj 5 osob za kolero zbolelo, 8 umrlo. V dveh vaseh pri Buzetu po jeden slučaj, v Ricmanjih 6 za kolero zbolelo. Heilberg 7. avgusta. Včeraj zvečer vršil se v slavnostni zgradbi splošni dijaški ko-mers. 800 udeležencev. Napitnica velikega vojvode na cesarja naudušeno vsprejeta. Berolin 7. avgusta. Profesor Viljem Scherf umrl. Bad Gastein 7. avgusta. Princ Reuss zjutraj semkaj dospel. Dunaj 6. avgusta. Na povratku iz Ischla obiskal Tisza Kalnokvja in Pejačevića, ter se popoludne odpeljal v Budimpešto, kamor poj de Pejačevič še le v nekoliko dneh. Peterburg 6. avgusta. Včeraj obiskala nadvojvoda Karol Ludovik in soproga fregato „Donau." Pozneje bil gala-diner pri Nj. Veli-častvih gostoma na čast, h kateremu so bili povabljeni zastopniki Avstro-Ogerske, Anglije, Grške in Danske. Car in veliki knezi bili v avstrijskih uniformah, nadvojvoda v ruski uniformi. Peterburg 6. avgusta „Novoje Vremja" piše, da bode nadvojvoda Karol Ludovik s soprogo dne 10. t. m. odpotoval. Giers odpotuje v nedeljo v Franzensbad. Hamburg 6. avgusta. V neki gostilni v Pavlovem predmestji zasačili 8 socijal-demo-kratov pri tajni seji. Vseh 8 in gostilničarja so zaprli. Zaplenili bo veliko seznamov, računov in pisem. Florenca 6. avgusta. Tukaj se je kolera začela, mestni zbor je takoj odločil 20.000 lir za uboge. Novi York 6. avgusta. Včeraj bila v Elpasu pravda proti uredniku Guttingu. Sodnik ga je krivim proglasil, a odložil izvršitev sodbe za 12 dnij. Vodstvo družbe ss. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo dne 5. avgusta 1886 ob 3. uri popoludne svojo 2. sejo. Navzočni vsi odborniki razven jednega v toplicah bivajočega. V sled sklepa odborovega v 1. seji izvršili so dotični gospodje svoj nalog. G. Iv. Hribar prečita oklic do slovenskega občinstva, g. Svetec navod in pouk za ustanovljanje podružnic. G. Vrhovnik je po tajništvu že izročil popularen spis o družbi ss. Cirila in Metoda. Vse to se bo po primerni poti v več tisoč izvodili spravilo mej naše ljudstvo. Tajnik prečita zadnji zapisnik in i tekoče poslovanje. — Dr. Vošnjak poroča o doposlanih novcih (gl. „Narod" št. 177., „Slo venec" 6. avgusta). Odbor sklene ustanoviti »otroško zabavišče" v važnem mestu na Slov. Štajerskem ter privoli za to potrebno vsoto. Neki odbornik se pooblasti, da par nabiraluic preskrbi za jeden kraj na Štajerskem, ki se je La to oglasil. Odbor sklene podružnicam poslati oklic, naj z veselicami ali predavanji skušajo množiti prihodke, ker brez izdatnih dohodkov bi družba ne dosegla svojega namena. Vsem podružnicam razposlala se bo tiskovina, na kateri vodstvu naznanijo svoje oficijaluo ime (kakor so si ga v pravilih izvolile), stalno načel ništvo, število udov itd. S tem se jim bo ob jednem olajšalo uradovanje in se bo omogočila točna regi-stratura vseh podružnic. Nekaj podružnic dozdaj niti ni redno prijavljenih glavnemu vodstvu. Kakor hitro dospejo odgovori vsled zadnjega odborovega sklepa poprašanih podružnic, skliče se prihodnja seja, vsekako že koncem tega meseca. Takrat se bo definitivno sklenilo o njih zadevah, osobito o predlogu Tržaške podružne, ki je ravnokar dospel in zelo razveseli\en. Ustanovitev dveh podružnic, v Podgradu v Istri, ki se je konstituvala 2. avg , in v Šempasu na Goriškem, ki se ustanovi S, avg., vodstvo radostno vzame na znanje, želeč, da jih rodoljubi i podru-god hitro snuj o, kjer se le vsaj 20 letnih članov zglasi. Še jedenkrat opozarjamo, da naj podružnice dopisujejo pod naslovom : „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Odbor uljudno prosi vse slovenske časopise, naj bi blagovoljno sprejemali poročila o tej vseslo- , venski družbi kar iz naših dnevnikov, da se prihranijo troški in preobilna pisarenja na vse strani. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Zbornica je naznanilo, da je nj ekscelenca kot trgovinski minister odstopil, vzela z največjem obžalovanjem v znanje. Ob jednem je izrekla zbornica nj. ekscelenci za uspešno delovanje svojo globoko-čutno zahvalo ter izrekla, da se sploh priznava, da se ima Kranjska zahvaliti velikemu uplivu nj. ekse-lence, da so železniška upraviteljstva dovolila nekatere tarifne olajšave za Kranjsko ter da je postalo trdnejše upanje, da Kranjska dobi razen krajevne lice Ljubljana-Kamnik tudi dolenjsko železnico. 1) poroča se, da se je starejšinstvu Severo-ameri-kanskih držav predložil postavni načrt, kateri prepoveduje uvažanje takih izdelkov, kateri so tako zaznamenovani, kakor da bi bili izdelani v Zjedinjenih državah. II. Dopisi c. kr. deželne vlade: a) naznanilo; da je izšel II. in III. dopolnilni zvezek h kompendiju na obrtništvo nanašajočih se zakonov; b) od vis. c. kr. trgovinskega ministerstva za leto 1887 potrjen proračun z zmanjšavo doklade na 6l/a°/o; c) dovoljenje, da se sme delati čez uro pri fabri-ško delujočih obrtnih podjetjih; d) nazuanilo, da avstr. muzej za umetnost in industrijo na Dunaji priredi v mesecih marci, aprilu in maji 1886 razstavo novih ženskih ročnih del iz avstr. oger. države; e) rešitev uloge o spremembi ukaza zaradi pobiranja deželne doklade od žganih opojnih pijač; 0 razpis (P/a°/o doklade na davčni goldinar voli lce v; g) načrt novih pravil za obrtne zadruge. III. drugi dopisi: 1. Dopis c. k1*, poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z naznanilom glede selsko-vozne pošte Tržič-Kranj. 2. Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu glede premembe voznega reda selsko-vozne pošte Železniki-Škof j a Loka. 3. Dopis c. kr. priv. južno-železniške družbe o ponovitvi prednostij za vožnjo zmletih reči na Dunaj-Matzleinsdorf do konca decembra 1886. 4. Dopis c. kr. glavnega ravnateljstva avstr. državnih železnic z naznanilom o razpravah glede kupčije s premogom iz Gorenje Šlezije v Italijo. 5. Dopis buko vinske trgovinske in obrtne zbornice glede v Ćrnovicah od 5. do 20. septembra (oziroma do 5. oktobra) 1886 vršeči se razstavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov in izdelkov, potem pridelkov iz vrtarstva, sadjarstva in zeljenade, kakor tudi izdelkov domače obrtnije iz Bukovine, kmetijskih, gozdarskih strojev in orodja, obrtnih in umetnoobrtnih izdelkov. 6. Dopis c. kr. finančnega ravnateljstva za Kraujsko z naznanilom o inozemskih listih, da so koleku podvrženi. 7. Dopis Dunajske trgovinske zbornice, da prične pozvedna pisarna za import s 1. aprilom 1886 delovati. 8. Dopis avstr. oger. društva za eksport z naznanilom o ustanovitvi eksportnoga uzoruega zalo-žišča ter prošnje za podpiranje. 9. Dopis trgovskega ravnateljstva c. kr. priv. južno-železniške družbe z naslednjo vs bino: Z ozi-rom na dopis o znižanji vozarine za dratene žreblje od Ljubljane do Budimpešta, Trsta, Reke, Gorice in Siseka imamo čast poročati, da smo se s tem vprašanjem temeljito bavil». Pred vsem omenjamo, da smo ob svojem času z okrožnico št. 1025 z dne 19. junuvar ja t I. za nekatere reči železne industrije dovoljeni jednotni stavek 0'24 kr. v notah za 100 kg. et km., plus 4 kr. kolekovine pr. 10O kg. na daljni preklic najdalje do konca decembra 188G podaljšali ter to prednost v osrednjem listu št. 1:50 z dne 29 dec. 1. 1. pod tek. št. 3452/947 objavili in da se na 250 km. spadajoči popolni vozarski stavek tako dolgo na manjše oddaljine zaračunja, dokler no postanejo normalni tarifi cenejši. Ta prednost se na splošno uporablja pri kartovanji. Vsled tega spadajo u. pr. za dratene žreblje od Ljubljane v Gorico 64 kr. not mestu normalnih 70 kr., v notah za 100 kg., uštevši manipul, pristojbino; v Sisek (54*7 kr. v notah mestu normalnih 8(V8 kr. v notah za 100 kg., uštevši manipul pristojbino in davek. Daije se pokaže znižani tarif Od Ljubljane v Budimpešt j. k. na 111) kr. v notah proti normalnim 180*2 kr. v notah a 100 kg, ustevši nianip. pristojbino in davek Tovarne dratenih žrebljev uživajo torej v teh slednjih relacijah že primerno prednost. Dalje prih | Za »nanjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno BIoll-ovo .Francosko žganje". Steklenica stane so kr Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni za oznik na L)u-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 131 (30 •'>) Denašnji 178. številki »Slovenskega Naroda" priložen je ..hiahk izpisek \/, raeim-»kili »klcpa in i/, upravnoga porodila za 17. upravno lelo utajeni no zavarovalne banko „Slavlje" v I*ra«;i*% na katerega čest. čitatelje svoje posebno opozorujemo. (586) Poslano. Gosp. G-aTbrijel-C ^icollijU. lekarničarju v Ljubljani. A.ko je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaša esenca me je ozdravila. Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hvaležnost izkažem. hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem se spominati Vaše ljubezni in dobrote. Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni .Bosip t opp. V K leno v ci 25, maja 1886. (489—3) ccoli-eva esenca za želodec, -H «•"?• ■ katero ,rtpr ivlja '- glifflS^gfcl^'- v3kjub)ja ni- Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, buđenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenloo, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošiljn lztlolovatol.1 po pošti v škatljicah po 12 stoklemc za 1 n;ld. 36 nove. Pri vB^cm številu d hI so prhnereij odpust. Zahvala. Prijatelji omike in izobraženosti napravili so V 81. dan junija t. L šolsko veselico v obče znunem „Skocijaiua". Otroci bili so jako dobro pogoščeni z mesom, kruhom in vinom. Radovali iti dobro zabavali so bo dobrotniki, sta riši in drugi šolski prijatelji s šolsko mladino vred do mraka, da je bilo le veselje gledati to veselo drnžbico. Podpisani se torej v imenu premile šolske mladine prav toplo zahvaljuje vsem onim čestitim šolskim prijatelji m, ki so k tej prelepej veselici kaj pripomogli. Slava! Na Unci v 5. dau avgusta 1886. Ivan Poženol, šolski voditelj. ___ ____ 6. avgusta. Pri Nlonus Kaiser z Dunaja. — Frank iz Gradca. — Andri iz Celovca. — Lowy z Dunaja — Sabukoschegg iz ('olja. Pri Malici s Schimer, Kary, Trebitsch z Dunaja. — Vaupotič iz Trsta. — Troplant z Dunaja. Pri ceaarji avatrijakein: Kant iz Polhovega Gradca, Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. ti M 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-42 mm. 734-74 mm. 736-80 mm. 8 2° C 20 8" C 12-6" C ■ brezv. si. vzh. si. avz. megla d. jas. d. jas. 8 3 min. dežja. ' Srednja temperatura l'd'3", za 5 9" pod nonualoiu zp'ujaađeftssc 'borza dne 7. avgusta t. 1 (Izvirno telegraiično poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 85 kr. Srebrna renta...... ... 86 , 60 Zlata renta........... 121 r 20 5°/0 marčna renta......... 102 „ 30 Akcije narodne banke . .... 871 Kreditne akcije..... 281 „ 80 London........ 126 , 20 , Napol. .... 10 „ 01 Vi , C. kr. cekini .... 5 . 94 Nemške marke 61 „ 85 4°/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. 131 „ 75 Državne Brefike iz 1. 1864 100 Kld. 1h9 „ 50 Ogrtka zlata renta 4"/,, ..... 108 „ 20 Ogrska papirna renta 5°/„ v5 „ 15 , 6v/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig, 105 . 50 Dunava reg. srečke 50/w . 100 gld. 119 . — , Zemlj. obč. avstr. 4,/»u/„ zlati zast. listi 125 „ — Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice — — t Prior, oblig. Ferdinandove sev. železni* e 99 „ — , Kreditne srečke .... 100 jj' 179 b 50 „ Kudolfovc srečko.....10 „ i 9 „ 50 , Akcije anglo-avstr. banke . 180 , 118 80 . r Tranunway-društ veJj. 170 gld. a. v . 199 25 „ V našem založništvu je izšla in se dobiva /:> vseh knjigotržnicah knjiga: Z/a to rog. {Plani 7i s h ct p f*Ct \r i J i c ct spital R. Ban wha c Ji. Z dovoljenjem pisateljevim in .a!oiuik\>vir>! preldil ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjižici 2 gld. Anton Funtek, dobro poznat po svojih hvornih pesnilkih proirvodih, podaril je slovenskemu narodu se svojim prevodom Baumbachove poezije * Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denalnjega dne ohranila pri vseh pas ti i jih P dolih (rtglat >sktga pogorja, prekrasno darilo. Knjižica, kaj bogato in naj.lrgtintneje opremljena, bode gotoz'0 vse rodoljube ze/J obradostila, M imajo srci in smisel ta ia pesniJki umotvor, legat dejanje se vrli mi našem romantičnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmaijr & Fcd. Bamberg v Ljubljani. oocooocoooecooooooooocoeecoooooocooo (351 — 10) V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: SCE DOLINAR na Švici pri Dobrovi. (569 -3j Lep travnik, ki meri 6 oral, ležeč na ,,1'najem brodu" blizu Cvliniv pri Ijjiibljunl, produ ae z lepim, Se novim vezanim kozoleciu ali „tribou vred iz proste roke po ugodnej ceni. Proda se ga tudi samo 4 orale skupaj. Bolj natanko se izve v Florijuiotkili ulieuk h. It- 88. (573 - 2) Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330—14) pivovarna Janeza Perlesa "v XjjvL"blja.nI, Slonove vLlice- Kisla voda, kopališče Radence Vsled^Lv, ri v Trntu, A. MllZKOli v Ooriui, v Oolji in Murilioru v vjaki apuu. Irnovini. l*i'o«la Ne zemljišče s hišo (pol grunta), v Šmarl uem pri Sani v župniji h v. Petra. Hiša je v jedno nadstropje nedavno novosezldana, z opeko krita, s 1 velikimi sobami in2klet.ini. Hiša je blizu cerkve, ter je jako pripravna za goBtilnico ali kako prodajalnico. Pri hiši je lep vrr. ( ena v.semti posestvu 4500 gld. Proda hc pa tudi Hiuiio hiša z vrtom za 2500 gld. Kdor želi kupiti naj su oglasi pri .luruuii FrukelJ-uii v Šiiutrl lacm pri Nu«l al. 1-1. (578—1) Zimsko grašico, jako cenjeno prvo pomladansko krmo, priporoča (517—4) PETEK EASSVIK v Ljubljani. Št. 4973. (568-3) Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov in zaradi druzih potrebnih poprav, ostane deželna blagajnica kranjska za ćas io Barji«. — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me % do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobro po- ^ streči, kar mi je lahko mogočo vsled lepo in drobro r urejene knjigoveznice, oskrbljene /. najboljšimi in naj- 3\ novejšimi stroji za izdelovan|o raznovrstnega dela. tz Priporočam so čast. predstojnikom in knjižničarjem J čitalnic in bralnih društev, članom „.Matico Slovenske" in družbe sv. Mohora za vezanje društvenih kni^. * Izdelujem vsakovrstna knjigovezna dela za uradmje J iti župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd«, tov j se priporočam za galanterijska in kartotiažna dela z v zagotovil iin nizke cene in brze postrežbe. Vnai.jim Q naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vozne in druge stroške. Ljubljanske gg. na- °S ročnike pa opozarjam, katerim čas ne dopušča za- radi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po \£ dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj )t> pošljem ponj ali ga sam prevzamem. Vedno bodem ^ pripravljen vsako najmanjše delo prevzeti in točno ,) izdelanega vrniti. J Z odličnim spoštovanjem FRANJO DEZMAN, (327—12, knjigovez. Itrf^JLJrb tyi B^ftjf*-* A%JfrJr*W< <*%JkJtt< l Zahvala in priporočilo. Za obilno obiskovanje moje prejšnje krčme ,.po«l Mkulo*' »ahvnl jujoč, predrznem se svojim častitim gostom naznaniti, da sem 1. velikega srpana I. 1. prevzel in odprl gostilno v Mši o. Draootma SirnttB v Hrenovih, ulicah št. 24, zatorej vabim svoje častite obiskovalce na izvrstna dolenjska in blzeljaka vina, liter po 28, 36, 40 in 48 kr., sveže Kozlerjevo carsko pivo, Va litra 10 kr., pivo v steklenicah po 14 kr., ki se, kakor tudi izvrstna mrzla in gorka Jedila, vsak čas z najurnejfio in pazljivo poBtrežbo po nizkih cenah dobe. Na mnogobrojno obiskovanje uljudno vabi Z velespoštovanjera iTrem. :k: sipi j a,, (582) krčmar. V nedeljo 8. velikega srpana t. 1. bode večerna veselica z godbo. Začetek ob A. url. ^epreinoćljive plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne zeleznloe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (.554—2; Karlovska kisla voda I5SO do 17Si Pavlinski studenec. l'o izreku gospoda sanitetnega sovetnika Kocha v Horolinu, kateri je iznašel kolerine Oacile, je kot varovalno sredstvo proti epidemičuim bolezn m priporočati čtftto alkalična »atronova kisla voda, ki se mora neprestano rabiti kot Biiiu Laškega trga na Štajerskem je ■w~ merčni mlin -mm na štiri kamne z žago, z gospodarskimi poslopji in s hišo, pri kateri je krčma ter z zraven spadajočim zemljiščem, obsegaj oči m 4 orale 1327 sežnjev iz proste roke na prodaj. Natanjčneje ae izve pri gosp. c. kr. notarju Franu ririehu v Laškem trg;"- —3) pitna voda. "W Jedina čisto alkalična natronova voda na Hrvatskem je Karlovska kisla voda. (klavna zaloga za Kranjako in Koroško pri JPetria. I^ltssniUll. 486-5) Gledališke nlioe št. 1, v LJubljani BUDIMSKA I ■ Kllt Sotovo nplivajoče čistilno ■ H sredstvo priporočajo najslavnejši 1 zdravniki pri trebušnih boleznih, zastajanji krvi, zlatej žili, boleznih r na jetrih in ledicah ter škrofuloz- nih boleznih, mrzlici, protinu, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh lekarnah in droguerijah. Glavna zaloga: (191—14) Lastniki: bratje Loser v Budapešti. sicer najznamenitejših tvrd k |»o tovarniški ceni l^cplc in ročne mlatilnioe, žitne čistilnice, slaiiiorc/iiiicc, robkaliiicc za koruzo, rezilnice za rei»o in sekljUliiice, vse v najrazličnejši velikosti in moči, nadalje sesalnice, potem za jesenski čas vinske in sadne stiskalnice, grozdne tlačllnlce i. t. d. i. t. d. Ekonomom, ki ne morejo takoj plačati teh koristnih in potrebnih strojev ter priprav, dovoljuje se pri kupovanji daljši plačilni obrok. (493-3) Šivalni stroji v največji izberi, kakor si le misliti moremo, proti ognju varne blagajnice, katerih ni moč ulomiti, vsake velikosti po čudo nizkih cenah. 1f ITZE v Ljubljani, Stari trg št. 1, nasproti železnega mostu. DUNAJSKA SPECIJALITETA! sobl 1 m Is a s: a. po xxx 1 a, j o xl jj o la@ OITO r3tAJtTZ-a, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38. „PUR1TAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro čudovito lastnost, da bele lase pomlajuje, t. j. polagoma in Bicer najdalje v štirinajstih dneh jim da zopet barvo, katero bo poprej imeli. „PUR1TAS" nema v sebi nikakega barvila. Lasje se lahko izpirajo z vodo, kolikor se hoče, se lahko spi na belo preoblečenih vajšnicali in nobenega sledu barve so no zapazi, ker 9sr „puritas" -mm ne barva, ampak pomlajuje. Eaba je najbolj priprosta na svetu. UHJO se mleka na roko, tako dolgo maže ž njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja se. to slednji dan po jedenkrat. To je vse. Ko ao lasje dobili prvotno b»rvo, kar se navadno /godi čez deset ali dvanajst dni j, potem jo za njih daljše < bratenje »udi Mi dvakratna ruha mleku ua teden in na ta način se tudi pomladi: zahs. i 'n braUa, kak m- tudi najdaljši in najbiijiiejši ženski lasje. Steklenica „PUR1TAS" velja 2 gld/ (pri razpošiljanji 20 kr. za stroške) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju. OTTO FRANZ, Dunaj, VIL, Mariahilferstrasse 38, g,irf"|3njnn, MILCH * il t^3j*^r»«3§aiirf>- ■\'l'Q VVliiithinlelbnj i Lb »5 a«r 'Uit Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-u, parfumerji. V Celovei prodaja: P. Birnbach, lekar „pri obelisku"; v Beljaku J. Detoni, coilTour, poleg hotela „pri pošti" 5 v Mariboru W. K oni g, lekar. (2*21—2f>) FRAN KAISER, ■p-U-šfesir In. piodaj v (58o-i) v Židovskih ulicah v zahvaljuje se častitim kupovalcem za dosedanje zaupanje in priporoča za lovsko sezono svojo obilno in bogato preskrbljeno zalogo lovskih pušk najznamenitejših tovarn in lastnega izdelka, — kakor alec orožja, Ljubljani, tudi vsakovrstnih priprav za lovce, za potnike velika izber revolverjev itd. Poprave se hitro in ceno* izvršć. Za mnogobrojna naročila prosi z velespoštovanjem zgornji. i Špecerijsko prodajaleico 1 I Pred škofijo št. 1 | " na oglu Špitalskih ulic, poprej J.WeidIicli, S sem jaz prevzel in j«> na novo oskrbel ' * z dobrim in raznovrstnim blagom izvrstne ira. sveže baze. U Prosim, zagotavljajo najpazljive lo in najcenejšo postrežbe *x mnogobrojen obisk. I j S velespoštovanjem IM "m J. IZLATJEH, g Prejemi je vsa v njegov strok spadajoča dela j*^> o o o C t I C I e e -;3 ■v mestu. Iza. na deželi. Znano reelno delo Nizke cene. 3 5 izdelovalec ,274 — »Tj oljnatih barv, lakov, flrnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. >Xiii*iJiii trg, tik frančiškanskega mostu . LJUBLJANA. B88 Samo kemično čiste oljnate barve, in firneže. Prodaja na drobno in debelo Najnižje cene. feH3tSiKiEBEi9E&MZ2SB A>,0,a>:«a Ženitev! Mlad, v tridesetih letih, soliden, samostojen fant, z lepim ohrtom v Ljubljani, išče si zaradi premalo znanja z gospodičnami po tem potu izobraženo gospodičino za soprogo. Premoženja nekaj tisoč goldinarjev bi se zabtHvalo, ako tudi ne v denarji, ker so ne bo rabilo za kupčijo. Le resne ponudbe naj se pod šifro ■>. M. na uprav-ništvo ^Slovenskega Naroda^ pošljejo. Fotografije in pisma se na zahtevanje takoj vrnejo. Tajnost je zagotovljena. (571—2) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦»♦♦a Trgovsk pomočnik krepakučenee, 13 — 14 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožna, z dobrimi spričevali, se vsprejmeta — Ponudbe vsprcjcma pod ..It. M." upravnifttvo tega lista. i575—2) »♦♦♦♦♦♦»»»» ♦»♦»♦♦»♦♦♦♦••»♦♦♦•♦♦♦»♦»•♦ Moje slavnoznane volnate potne podloške (Woll-schweissbliitter) brez podklade, da se stan obleke od potu ne umaže, ima za Ljubljano in okolico v zalogi samo g. HENRIK KENDA na Mestnem trgu. Cena paru 30 kr., 3 pare 85 kr. dobe rabat. Prodajalci na drobno V Frankobrodu 20. julija 1886. (532—4) Robert pl. Stephani. LEOPOLD BLUMAUER, jermenar in samoizdelovalec pravih angl. sedel, % ...... v Ljubljani, Stari trg, zahvaljuje se svojim Častitim prejemnikom za doslej došla naročila in pripoča istim, ki jezdijo: prava angleška sedla iz svinjskega usnja za gospe in gospod«, najfinije in elegantno, kakor tudi bolj prosto izdelana; sedlarske oprave >ristnega angleškega usnja; uzde jezdeoe ima na izbero, isto tako biče za jezdeoe, stopioe za Jez-^5 deoe (Steigbtlgel), ostroge itd. itd. jJJ Vse v to stroko spadajoče stvari rji Pro8) LJJ iz pr U biće >y, dec< istim, ki se vozijo: konjske oprave najelegantneje izdelane za equipage, kakor tudi v prosti izpeljavi, konjske oprave se delovne vožnje (Streifgesohlre). vse razne potrebščine za konjske hleve, velika zaloga voznib uzd itd. itd. dobe se ceno pošteno in (491—3 m hitro v moji zalogi. Lekarna ^TRNKOCZV polog" rotovža v Ljial>ljani, hkratu HOMEOPATIČNA LEKARNA. Za poletno saisono se posebno priporoča: "\f'llI1 mil' iZ najsvežjih gorskih malin napravljen, zmešan s soda-vodo ali nekaterimi kapljicami hallerične kisline, daje prijetno, hladilno pijačo. kg. 45 kr., 1 kg. 80 kr. b steklenico vred. Al'1/iln 7«* calnrmo natre proti Bolnčnim pegam, ogercem, lnozu-ltKIAllU /jd Milili Ili ptge ljem, rudečici obraza itd. Kožo ohranjuje vedno belo, gladko, čisto in nežno ter daje obrazu mladostno svežost. — 1 lonček 50 kr., glvcerinsko milo zraven 12 kr., vkupe 69 kr. Ma7llu 7i\ lflirin šhovci Najboljše in najgotovejše sredstvo proti AC1 ItUlJcl ULtffta. kurjim očesom in utrjenju kože na nogah. Treba je samo trpeč; del namazati s čopičem in v kratkem mine vsaka bolečina in vsakeršno utrjenje kože. Steklenica z navodom, kako se rabi, in čopičem 40 kr. 0 toj izvrslnej tinkturi prišlo je muo.n pohval. Dalmatinski mercesni prašek, ''ttTJSft in odpravijo vsakovrstni tuerčesi, muhe itd. Po 20 kr. in 40 kr. Razprtimi aparat 30 kr. (404—5) Ti izdelki in vse druge nenavedene sloveče specijalitete raz- ^ pošiljajo se po nizkih cenah in sveže vsak dan po pošti. Zahvala in priporočilo. Podpisani posestnik že nad 70 let v Celovcl obstoječega JIITEU MHI zahvaljuje se ndano mnogobrojnim častitim gostom za dosedanji blagovoljni obisk in od mnogih strani j skazano zaupanje; hkratu prosi se za daljni obisk p. n. potujoče občinstvo s Kranjskega, za kar se bo prizadeval častitim obiskovalcem postreči najboljše in najsolidnejše s sobami, je«lill in pijačami. Poletne mesece je odprt poleg bolela jeden najlepših in največjih, vrtov mesta a velikim salonom, kjer se pri vsakem vremenu častitim obiskovalcem v vsakem oziru pazno in ceno postreže. Zlasti pa opo"arja podpisani na dobro preskrbljeno zalogo naj-liolJNili. pri* t n i h In nepokvarjenih pljae, avstrijskih, tirolskih ln MillicrMkili vin, najflnejeaja KeinlgliauNer-jevega piva. Uorka ln mrzla Jedila ob vsakem duevneui (asu. Bjpj Lastni nmnihiis je pri prihodu vsakega vlaka na razpolaganje, pssj Z velcspostovanjem Gr, Nimon, (455—4) posestnik „hotela Sandvvirth" v Celovci. mL Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vse mrčese, da od njih ne ostane niti aledu. Popolnem uniči stenice in bolhe. Temeljito prežene surke in u.jili zalego iz kuhinj. Prežene tuko j mole. Hitro nas osvobodi sitnih muli. Varuje domaće živali ln rastline iiireesov in zaradi njih nastalih bolezni j. Popolnem prežene uši na glavi it«l. £BsT~ Pazi naj se dobro: Kar se v aamem papirji prodaja, ni prava Zacherlova specijaliteta, Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v glavni zalogi: .1. Z4CH£KL, Dunaj, 1., Goldsckiuledgasse 2. Celje: LJubljana: Mih. Kastner. „ Jan. Lukmann. „ C. Karinger. „ Peter Lassnik. „ Viktor Schiffor. „ Jos. Trdina. „ Gust. Treo, „ H. L. Wenzl „ Jan. Ed. Wutsche-rjevi nasledniki. „ Schussnig & Weber. „ Jos. Poženu. Zagreb: S. Alexander. n L. Belus. „ Jos. Czormak, lekar. n II. Joskievvicz. Kaiser & Lux. n A. E. Katkic. „ D. Mondecar. „ G. Poppovits. „ J. Pospischi'. „ Pran Sesa. _ F. ŠcnVarz. O. Willer. J. Kupferscbinidt. Ferd. Pelle. „ Tiaun & Stieger. „ Alojzij Walland. „ Fran Zangger. „ Hočevar & Zupan. Oeloveo: Bratje Koch. „ Ign. Tschauner. „ Mat 111; ver & 1'elt'ei nig. „ Karol Zier. „ Valentin Trost. „ Ed. Posseit. „ Sigmuud lltlssler. „ F. Terdina.- „ Simon Jaritz. „ B. G. Kossbacher. „ G. Burkstaller. „ Alojzij Fuchs. ,, W. Thurrovvald. „ Emil Spitra. „ llen. Kern. „ A. J. Egger, lekar. Radoliica : A. Rol/lek, lekar. (584—1) Izdatelj m odgovorni urednik: Ivan Železniicar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".