P35!fll«9 pisSsiiB v geS?w!ft!. V Uubliani, v nedelja 16. aprila 1922. Posam. It. 75 par. Leto VI., St. 87. HIIPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. VSTAJENJE. Kadar poješ »Aleluja«, si misliš lahko pri tem, karkoli hočeš. Beseda je tuja — tvoje srce je, ki si jo razlaga Drosto po svoji potrebi. »Zveličar gre iz groba — ob moč ie smrt, trohnoba.« Odzdaj naprej bo vse tako lepo, kakor smo že o Božiču sanjali, ko smo Deli »Mir ljudem na zemlji!« Božična in velikonočna pesem sta v zvezi. Pomagata pa do miru in sreče le tistim, ki ju pojejo iz srca in ki potem tudi sami poskrbe, da — smrt in trohnoba ne bosta imela več moči nad nami. Kakor v očenašu, ki ga molimo vsak dan: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!« če sami ne odpuščamo, smo se sami obsodili, ker smo prosili, naj odpusti Bog nam samo toliko, kolikor mi drugim. ❖ Socialisti imenujejo Jezusa po pravici socialista. Če bi bilo ljudstvo njegov nauk razumelo in se po njem ravnalo, bi bilo že zdavnaj imelo raj na zemlji, lepši od Adamovega. Žalibog smo molili samo zato. da so drugi videli našo pobožnost, šteli smo očenaše na molekove jagode, mislili pa pri tem na vse drugo, le na molitev ne. »Odpusti nam naše grehe, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!«, tako so brbljala naša justa, srce pa je mislilo na sosedovega Janeza, ki ga bo treba za plotom počakati in s kolom pobiti, prej ne bo dal miru... * Kdaj bo mir na zemlji? Kadar bo ljudstvo samo delalo za mir. Za mir se pa ne da delati z usti. Vse svoje življenje moramo urediti na mir. Ne smemo se nanašati, da nam bo mir prinesel kak angel gospodov z nebes, niti da naui ga bo naredila kaka nebeška stranka, niti ta ali oni predsednik organizacije ali ta ali oni govornik ali prerok. Če hočemo imeti mir, moramo bojevati proti vojni! Bojevati moramo proti vojni v malem in velikem. Proti vojni s sosedovim Janezom, proti vojni med občinami in okraji, med spoli in stanovi, med narodi in državami. Bojevati moramo proti vsem vojnam s sredstvi tega sveta, kajti vojna je tudi od tega sveta. Vojne ne bomo mogli zagovoriti, niti se je ne otresemo z blagoslovom, še najmanj pa z blagoslavljanjem tistega kola. z katerim hočemo Janeza pobiti. Do zdaj smo blagoslavljali še vse kole. Še zdaj blagoslavljamo orlovske zastave proti Sokolom. blagoslavljali smo prej sokolske proti Nemcem, v svetovni vojni smo blagoslavljali naše in turško orožie proti katoliškim Italijanom — nič čudnega _ni, če nas Bog tepe z največjo šibo! Drugače bo treba začeti! Z Janezom se moramo dogovoriti! Če se kregamo z njim zaradi česarkoli, vedgti moramo, da je kol zelo slabo razsodišče. Ali ima tisti prav, ki ima daljši kol? Ali je tisti kriv, ki ne zna slutiti, da ga čaka nasprotnik za plotom? Istotako se bomo morali dogovoriti posamezna plemena v tej državi. Ne smemo poslušati hujskačev, ki trdijo da so Srbi krivr vse nesreče. So med krivci nekateri Srbi, so pa med njimi tudi Hrvatje in Slovenci! Istotako se bomo morali pobotati tudi z Italijani. Laško ljudstvo prav nič ne hrepeni po naši krvi. prav tako. kakor tudi našega kmeta in delavca prav nič ne mika iti prodajat svojo kožo. Vojno pripravljajo le tisti, ki hujskajo tu in tam. tisti, ki imajo tem večji cviček, čim večje so homaiije. Zakaj se torej pripravljamo za vojno? Zakaj si pripravljamo kol za Janeza? Ker imamo prav! Ker se bojimo stopiti mu pred oči neoboroženi zaradi nasilja, ki smo mu ga včeraj storili. Pa kol nas več velja, nego če bi popravili krivico! Zakaj kriče pobožni klerikalci toliko proti Srbom? Zato, ker hočejo na Slovenskem zopet tako vladati, kakor so v Avstriji, z molekom v roki, čeprav brez vere v srcu. Drugim ponujajo vero, sami se po nji ne ravnajo. Zase zahtevajo avtonomijo, drugim ne privoščijo nitLsvo-bode, niti samouprave. Ne zahtevaj svobode od zgoraj, dokler je nisi dovolil vsem. ki so spodaj! Zakaj izdaja naša država tako velikanske vsote za vojsko? Ali je res_ močan kol najboljše jamstvo za mir? Če bi se te milijarde porabile za ljudski blagor, da bi se začelo vse ljudstvo zavedati svoje domovine in države in jo ljubiti, ali mislite, da bi smel potem priti kak fašist nagajat nam? Nobenega vojaka in nobene puške bi ne bilo treba, ženske bi ga napodile s cunjami! Vsi to vidimo in vsi to vemo. Ko pa pridejo volitve, bomo poslušali tiste, ki crovore nasprotno: »Domovina je v nevarnosti!« Da, domovina je v nevarnosti! Pa ne od sovražnikov, temveč od svojih lastnih državljanov. Vsa Leta se nič ne brigajo za javne zadeve, o volitvah pa potem ne znajo ločiti resnice od laži. Vsa leta se je vsak brigal le zase. domovina je le davke pobirala — tega pa ne pomisli, da si jih je predpisoval pravzaprav sam takrat, ko. ie volil tiste, ki hujskajo |u in tam, ker imajo tem večji dobiček, čim večje so homatijc. Ker imajo dobiček od vojne in od priprav na vojno, da, tudi od ljudske revščine imajo dobiček, ker je revščina mati neumnosti — skubsti se pa dajo le neumni! Služil si pri vojakih in pisal obupna pisma, kako grozno se ti godi — zdaj na Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. si med militaristi, ker nočgš, da bi .tvoj brat ušel tej pokori, češ, naj poskusi, kako je to! Starejšega sina so ti ubili v vojni, zaobljubila si se, da boš delala proti militarizmu, toda tvoj mlajši sin je kadet in ponosna si nanj! Draginja ie dosegla vrhunec možnosti. Pod težo davkov.se kriviš in preklinjaš ta red. Dvakrat toliko delaš in pol slabejše živiš, nego prej. Spoznal si, da ie tega kriv militarizem, ki požre večino vseh davkov, zato želiš, da zmagajo socialisti, ki so edini brez pridržka proti vojni, proti vsakemu nasilju. Ali res upaš, da bo zmagal kdaj socializem, če si ga bodo vsi le želeli? Delati bo treba za mir, delati bo treba proti vojni, delati bo treba za socializem. Odloži kol! Pristopi in dedaj! Dr. Šušteršič se vrača... Cuius regio, illius religio. Dolgoletni vodja slovenskega klerikalizma, Dr. Ivan Šušteršič se vrača... Te dni je izšla v Ljubljani brošura »Moj odgovor«, ki nam daje točno sliko tega politika in političnih metod, ki se povračajo ž njim. Menimo, da se da označiti poJitlfina veroizpoved tega moža, kakor jo čitam<> med vrsticami njegove knjige, najtočnete z latinskimi besedami ki smo jih napisali pod naslovom in ki pomenijo: r— O veri odloča tisti, ki vlada. Dr. Šušteršič pravi, da je imel v bivši Avstriji, ki je imela katoliško dinastijo, klerikalizem svojo opravičenost. Takrat je bil klerikalizem nripravno oporišče, da se povspne po njem politik do dejanske moči. V sedanji državi pa to žal ni več tako. Dinastija je pravoslavna, danes tudi večina prebivalstva ni katoliška — sedaj klerikalizem ni več zmožen povesti politika do prave politične moči — zato je treba uravnati svoja jadra drugače. Iz vsake strani čitamo, kako se ic borila v klerikalni stranki vsaka politična osebnost za uveljavljenje svojega lastnega jaza. O svojih nasprotnikih to Dr. Šušteršič na vsaki strani zatrjuje — ne vemo ali po pravici ali ne, o Dr. Kreku smo uverjeni, da mu dela krivj.co — za Šušteršiča pa to. kar o vseh klerikalnih voditeljih trdi. gotovo velja. Posebno iz te knjige se to dobro vidi. Kdor to knjigo prečita, se bo kar zgrozil, če pomisli. da je bil ta človek v resnici dolga leta nekronani vojvoda Slovenije. Zakaj človek, ki je Slovenijo vodil, je razpostavil vsa politična načela in vso usodo naroda okoli svojega lastnega jaza in je stavil vse na kocko dobrega razpoloženja dunajskih plemenitašev m njih poglavarja — ničesar pa na žive narodne sile. SedaT scTl5r\ "BnSfefšiS^ovracti Tn za-'" tr.iu.ie, da ie pripravljen s to politiko nadaljevati. To se nravi nadaljevati z malo izpremembo. Zdaj se nahaja Veličanstvo v Beogradu. Dr. Šušteršič je pripravljen tudi temu Veličanstvu služiti, V teni je vse! Vladajoče stranke, ki tudi zidalo na vse drugo, samo ue na žive narodne sile, vidijo zato očitno rade njegov povratek, tipajoč, da bo s tem — narodno edin-stvo pridobilo. Mi smo iskreni prijatelji tega edin-stva. Vkljub temu se takih zaveznikov ne veselimo. Narodno edinstvo je treba vsejati v duše. Zato pa je treba ljudi s silno vero in ljubeznijo, ljudi, ki gredo za veliko ideio zaradi nje same v boj. Zato se nam zdi. kakor da bi oskrunil kdo stvar, ki nam je draga, če začenja lomiti za njo svoja konja človek, kakršen je Dr. Šušteršič. Dr. Šušteršič se vrača. Mi smo trdno uverjeni, da se doba, ki je že davno mrtva, ž njim ne bo povrnila. Zdi se nam. dn je vojna duhove vzbudila, da ie povzročila, da znajo sedaj bolje ločiti, kje je vera in kje je nevera. Kdor zida na ni^ke duše, brez poleta. brez vere, brez tiste duševne jakosti. ki zna narekovati v odločilnih trenutkih besede: Tu sem rn ne morem drugače, ta zida pri vsej morebitni bistroumnosti samo — stavbe na pesek. Vam pa sodrugi, ki hočete čuti duha tega človeka, ki se vrača, človeka, ki ga je slovensko ljudstvo na povelje duhovščine kakor kak čudež dolga desetletja obožavalo in skoro mollo. Vam priporočamo: vzemite v roko Šušteršičevo knjigo >Moj odgovor«. Marsičesa se boste iz nje naučili, končno pa porečete z nami: Ta pofifika ie bila in se več ne no-vrnc AMSTERDAM IN POMOČ GLADUJO-ČI RUSIJI. V času. ko dan na dan poživljamo zavedno delavstvo, naj v imenu človečanske ljubezni in proletarske solidarnosti poskoči ruskim bednikom na pomoč, ne bo odveč, če podamo kratko poročilo o dosedanjem delovanju amsterdamske strokovne internacionale, ki ji pošiljamo tudi jugoslovanski socialisti nabrane darove, da se obupno stanje gla-dujočega ruskega ljustva ublaži. V drugi polovici lanskega decembra ic Mednarodna strokovna zveza poslala nrvo ladjo z okoli 1200 tonami živil iz Hamburga v Rigo. Še veliko preie je prevzela 40.000 ruskih otrok iz Kuvaš.ke-ga ozemlja v svojo oskrbo, nakopičila je v obmorskih skladiščih ogromne množine živil in oblačil, ki so čakale le ladij, da jih vanje naložijo in odpeljejo. Po severnem potu je postaj med tem časom prevoz nemogoč, ker so morja zaledenela. Italijansko delavstvo pa je bilo tekom zime svojo pomožno akcijo potom strokovne internacionale že dobro organiziralo in 12. februarja t. 1. je velik parnik odplul iz Genove v Novorosijsk ob Črnem morju. Na njem je bilo za nad 60 milijonov naših kron najrazličnejših živil, obleke, potrebnih drobnarij, zdravil itd. Pošiljka je bila namenjena gladujo-čemu Povolžju. Kpj. ko so postala severna pristanišča zopet prosta, se je zopet pričelo pošiljanje pomožnih darov v Kuvaško ozemlje. 7. marca se je napotila ladja s ,125.000 kg ržene moke, ki jo je bila in-temacionaJa nabavila na Švedskem, v TefsTco luko Win'dau. od lam ph Te Telška' strokovna zveza poskrbela, .za nadaljnji prevoz potom železnice v Sikrano, kjer ima strokovna internacionala glavno skladišče za Kuvaško ozemlje. Četrta ladja ie odplula 16. marca iz Hamburga v Windau. Natovorjena živila te ladje so znašala skupaj okrog 1.000.000 kg. Do 16. marca je Amsterdam poslal v Rusijo raznih življenskih potrebščin in blaga za okroglo 200 milijonov kron vrednosti, če jo približno preračunamo v našo valuto. Do tu sega uradno poročilo. Toda, kolikor posnemamo iz njega, je morala začetkom aprila odpluti še ena ladja, natovorjena z 1,200.000 kg živil, predvsem ržene .moke. Poleg tega je bilo v skladiščih Mednarodne strokovne zveze v sredini marca pripravljenih 18.405 moških jop in plaščev, 26.000 čepic, 3511 ženskih plaščev, 10.000 parov nogavic in za 38.670 kg obleke in perila za otroke, kar so po naročilu mednarodne zveze izdelali na češkoslovaškem. Pomožna akcija proi. Natisena je tudi dobila iz Amsterdama dve pošiljatvi zdravil v skupnem znesku kakih 10.000.000 naših kron, tretjo pošiljatev zdravil pa je internacionala sama poslala v stradujoče gruzijsko ozemlje in sicer ie veljala ta pošiljatev kakih 5,000.000 kron. Amsterdam dela, dela mrzlično. Predvsem pripravlja nove pošiljatve živil, ker so ta v danih razmerah najnuj-ša. Dela z največjo požrtvovalnostjo navzlic vsem težkočam, ki postanejo vsakomur jasne, če pomisli n. pr. na prometne razmere v sedanji Rusiji, navzlic klevetam od vseli sirani. Statistike končanega dela bodo govorile najboljši govor, kako je mednarodni socialistični proletariat, sam izstradan, sam beden, stal s svojo veliko strokovno organizacijo ruskemu sotrpinu ob času njegove najhujše Golgate na strani. Te dni smo zopet slišali da namerava internacionala sprejeti novih 60.000 revnih, umirajočih ruskih otrok v svojo oskrbo. Proletariat vseh dežel sc je odzval obupnemu klicu izsušenih ust in prvemu pozivu svojega vrhovnega strokovnega vodstva. Tudi naš proletariat je začel izvrševati. kar mu veleva njegova socialistična zavest. Sodrugi. delavci, delavke: Mi nc smemo dopustiti, da bomo po tem delu nekoč postavljeni v luč najmanjših in najmanj zavednih med vsemi! Pomoč celjskim stavku-jjočim kovinarjem, V četrtek, 13. aprila se je vršil v Mariboru shod vseh mariborskih podružnic v Strokovni komisiji združenih organizacij. Udeležba je bila lepa, govori sprejeti z velikanskim navdušenjem, ravno tako pa tudi resolucija, ki jo objavljamo v celoti. Iz nje se tudi vidi, za kaj je šlo. Resolucija. sprejetji na javnem shodu celokupnega delavstva Maribora, dne 13. aprila 1922. Poročilo o stavki naših bratov kovinarjev v Celju vzamemo z velikim zanimanjem in odločnostjo na znanje, ker vemo, da se ne bore samo za svoj obstoj, temveč za obstoj nas vseh in da bo njihova zmaga tudi naša zmaga. Radi tega pozdravljamo izdauo parolo Strokovne komisije, da naj žrtvuje vsak dSTttVbd za zaslužka najmanj 2 ure od svojega tedenskega zaslužka in kovinarji na podlagi sklepa centralnega odbora kovinarjev 4 ure od svojega tedenskega zaslužka za stavkujoče v Celju. Sodrugom v boju pa kličemo: Ne borno dopuščali, da „bi morali radi pomanjkanja sredstev od Vašega težkega boja odnehati! Pomagali Vam bomo zmagati! Našim izkoriščevalcem moramo pokazati, da smo složni! Zato Vam kličemo vztrajajte! Vaša zmaga je tudi naša zmaga! Naj živi proletarska solidarnost! Podobno so se vršili shodi te dni tudi na Jesenicah, v Guštanju, na Muti, v Sv. Lovrencu na Poh, na Fali, v Štorah, v Celju (nekovinarske stroke), v Rogaški Slatini, na Vrhniki, v Trbovljah in v Kranju. Povsod so bili sprejeti sklepi, kakor v tei resoluciji, razen na Fali in v Štorah, povsod brez debate, proti oa ni glasoval nikjer noben delavec. Slični shodi se bodo vršili tudi podrugod. Strokovni kongres. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani ie sklicala dne 25. in 26. marca t. 1. svoj II. strokovni kongres, na katerem je bilo zastopanih 57 delegatov vseh v Strokovni komisiji včlanjenih strokov* nih organizacij. Kongresa sta se udele* žila kot gosta tudi s. Vrlim Bukšeg iz Zagreba in s. Luka Pavičevič iz Beograda. Prvi dan je predsedoval kongresu predsednik Strokovne komisije s. Viktor Zorc, drugi dan pa s. Ivan Krušič iz Trbovelj. Preobširno bi bilo. če bi hoteli poročati o vseh referatih in debatah, katere so bile mnogokrat jako zanimive in sp jasno ločile duhove .delegatov. Podati hočemo le misli, ki so nas navdajale na tem kongresu. Kdor je pazljivo zasledoval strokovni pokret v Sloveniji in strokovno politiko posameznih funkcionarjev v naših organizacijah, ta je opazil, da je bila ta strokovna politika mnogokrat jako konservativna in da so se strokovne organizacije vedno bolj in bolj pretvarjale iz bojnih v zgolj mezdne organizacije, ker niso imele dovolj idejnega vodstva. Tistih pav ki so hoteli v strokovnih organizacijah obdržati in še bolj razviti zmožnost za boj in ki so hoteli vcepiti v naše organizacije načelo, je bilo malo. toda na kongresu so tvorili močno opozicijo, ki je končno tudi zmagala. S. Tokan je poročal o zedinjenju strokovnih organizacij v Glavni delavski savez Jugoslavije. Zedinjenje je bilo v načelu sklenjeno, izvedba pa .se je prepustila Strokovni komisiji, ki. bo imela težko nalogo postaviti pri današnjih neenakih organizačnih razmerah v državi naše organizacije na zdrav in močan temelj. Debata k temu referatu ni kazala nobenih posebnih nasprotij. Zanimiva na ic bila debata k referatu s. Svetka o prispevkih strokovnim organizacijam. Tozadevna resolucija priporoča vsem strokovnim organizacijam, da naj znaša prispevek zaslužek ene ure na teden. Ta sistem, kakor tudi višina je mnogo bolj pravična, nego dosedanji način, ko je plačeval navadni delavec edo uro, boljši pol ure, najboljši % ure! Tisti, ki so strokovne organizacije razumeli prav Jn ki vedo, kaj ie boj. so ta na- našli ca .so se tudi stari strokovni čari i, Ivi so temu ugovarjali. Tisti, ki so svoje- W^ijžni7W’ časno ugovarjali progresivnemu davku za politično stranko (SSJ), so nastopili zoper progresivnost tudi na strokovnem kongresu. Čeprav to še niti progresivnost ni, temveč le procentualnosL Kar se pa tiče višine prispevkov, pripominjamo, da nioraio strokovne organizacije biti boi-ne organizacije in prav čudili se bomo, če bodo te organizacije zmožne voditi resne boje zoper kapitalizem, č.e bodo prispevki znašaii tedensko samo S K, kar bi po današnji draginji zadostovalo Dač komaj za dobro upravo, za boj bi pa ne preostalo prav nič. Volitev odbora Strokovne komisije na je razjarila nekatere sodruge, M bi Prikrojevali strokovni pokret še yedno radi po starem kopitu, ki se je izkazal ^>t preslab za današnje borbe. — Vrgli so vso silo na to, da »mladinu« onemogočijo delo, toda kljub naporom se je sestavil odbor Strokovne komisije tako. da nam daje upanje, da bo strokovni pokret spravil zopet v prvi tir. Obširni dnevni red vsled prekratkega časa ni bil popolnoma izčrpan, vendar pa je kongres zadostil svoji nalogi. Videli smo. da je bilo dosedanje vodstvo premalo energično, da je delavskim težnjam posvečajo premalo važnosti in da se je zato porajalo v delavskih vrstah nekako mrtvilo. V bodoče mora biti drugače. Strokovni kongres je začrtal novi Strokovni komisiji smernice za bodoče delo. Pokazal ji je, kaj ni bilo prav in kako mora biti, da bo naš Strokovni pokret zmožen bojev, ki so dnevno hujši. Strokovna komisija naj polaga važnost ne le na mezde boje, temveč vso pozornost naj obrne na skrpucano socialno zakonodajo in na izobrazbo člansjtva, s čimer se bo delavski položaj v precejšnji meri zboljšal v organizacijah, s tem ©a tudi v splošnem! (Q priliki prinesemo o tem kongresu širšo razpravo ali vsaj sprejetje resolucije. Op. ur.) RAPALLO IN KOROŠKA. Naši delegati se nahajajo zopet v Rapallu. Tudi slovensko delavstvo spremlja z globokim zanimanjem njihove razprave, ki naj bi nam končno enkrat prinesle Z Italijo pravi mir. V Rapallu so tudi naša srca, tako povdarjame. sedaj z vso odločnostjo: Naši odgovorni delegati morajo rešiti tam vsa vprašanja z globoko zavestjo odgovornosti, brez ozira na mnenje nepoučenih in na svojo popularnost. Ko smo čitaii Šušteršičevo knjigo, ste se nam poglavji Rapallo in Koroška, dopadli. Povejmo že enkrat, da nedvomno stoji: Naše vladaioče stranke so nam iz strahu za svojo popularnost zaigrale ozemlje do Wilsonove črte in vso Slovensko Koroško. To so črne strani v politični zgodovini takrat odgovornih slovenskih politikov, zlasti slovenske ljudske stranke. Kukavice so se bde odgovornosti in so kukale z množico. In vso odgovornost so hoteU naprtiti na rame starega Pašiča, za katerega rame je bila ta odgovornost v resnici pretežka. O tem že danes ne more biti nobenega dvoma, kako bo takratno slovensko politiko zgodovina sodila. Mi smo takrat svoje mnenje tako »ovedali. kakor smo ga povedali danes 5qč nazaj. Zal, da smo povedali to menda pretiho in preskromno — kar jc bil v tem trenotku vsekakor tudi greh . Politične vesli. -r Spretno manevriranje italijanske delegacije. Iz Genove poročajo, da ne potekajo Dogajanja o izvršitvi rapallske pogodbe bas ugodno. Med našo in laško delegacijo obstoje precejšnja nasprotja, to pa zlasti zajadi tega, ker so pri laški delegaciji zaupniki fašistov. Laška delegacija poskuša pogajanja zavleči, da bi s spretnim zakulisnim manevriranjem iz-premenila politični položaj v svojo korist Zanimiv je v tem oziru članek v »Eri Nuovi«, ki prinaša pogovor njenega poročevalca z državnim podtajnikom Tostijejp, ki vodi v Santi Margheriti pogajanja. Po njegovem mnenju se bodo pogajanja znatno zavlekla, ker razpravljajo o celi vrsti točk. Baje se je jugoslovanska delegacija že prepričala, o upravičenih laških zahtevah. Zato tudi ni predložila reškega vprašanja mednarodnemu forumu, temveč je sklenila, da ga bo rešila sporazumno z laško delegacijo. Tasti je mnenja, da se bodo vlekla poga,-janja več mesecev. + Pred splošno razorožitvijo vseh držav. Vprašanje splošne prostovoljne razorožitve vseh držav brez izjeme se bo zaradi energične ruske delegacije najbrž rešilo povoljno. Francija je že ta-korekoč osamljena v stremljenju, da bi vprašanje splošne razorožitve sploh ne prihajalo na dnevni red. Francoski ministrski predsednik je zato naročil francoski delegaciji, naj bo previdna in naj svoje ukrepe dobro premisli. Kakor ie znano, je zlasti v oboroževanju sledila naša država Franciji čez drn .in strn. Po poročilih iz inozemstva, je naša armada za francosko relativno najmočnejša. Ta poročila so odposlali inozemski strokovnjaki, ki so se mndili v Jugoslaviji. + Finančni predlogi ruske delegacije. Predsednik ukrajinske sovjetske republike Rakovski, je izročil finančni komisiji predloge ruske delegacije. Predlogi v&ebujejo sledeče točke: 1. Ruska delegacija zahteva, da se na konferenci storijo obvezni skleni zoper oboroževanje na kopnem in da konferenca naglaša, da bi se izdatki za vojaštvo v h osatih državah dali bolje izrabiti v korist držav s slabo valuto. 2. Ruska delegacija predlaga. naj konferenca določi stalno razmerje med ameriško in angleško valuto na eni in valuto ostalih držav na drugi strani. 3. Ruska delegacija predlaga, naj države, ki imajo velike jezer ve zlata, dovolijo kredite onim državam, ki nimajo zlata. 4. Ruska delegacija predlaga, naj se umetno dviganje vrednosti valut v posameznih državah paralizira z določitvijo stalne kupne cene dolarja in angleškega funta. 5. Ruska delegacija predlaga, naj se Rusiji dovoli mednarodno posojilo za ustalitev njenega papirnatega denarja. Dnevne vesti. Še o poštni upravi. Po poročilih, ki nam dohajajo o naši poštni upravi oziroma njenih bogovih, vladajo tam prav neverjetne srednjeveške razmere. Gorje podrejenemu uslužbencu, če se zameri ali če ni simpatičen kakemu višjemu mflgotcu, Njegov polo- rtivf$3&f. K?kaWWiiiri-čno, ki gredo do krvi. In to očito na veliko veselje opazovalcev brez vsacega sramu ali celo rešpekta pred pravico. O kaki pravici sploh ni govora. Moderna socialna in demokratska načela tlačijo ti zaostali Janezi neusmiljeno v blato. Nr človeka, ki bi si upal energično nastopiti proii mističnim boginjam, protekciji iu korupciji. Poštni ravnatelj Kurent je lansko leto neusmiljeno, žalil v svoji pisarni vpričo drugih spomin pokojnega očeta podrejenega uradnika Detele, o katerem je, mimogrede omenjeno, izdala njegova občina Zagorje najboljše spričevalo. Na kar ga je le-ta moral seveda tožiti in je dobil Kure.nt plačilo dasi skromno, po milosti tožitelja. Kar .na temu kar ne sre v glavo. On je menda še vedno trdno prepričan, da velja zakon le za ubogo paro nižjega uslužbenca. Očitalo se je takrat to-žitelju, da se ne drži službenega reda, ker ie brez predidočega dovoljenja svoje višje oblasti vlažil tožbo proti svojemu predstojniku: kakor bi moral imeti zato sploh kako dovoljenje, da se sme potegniti kot sin za čast pokojnega očeta, ki se braniti ne more. Isti ravnatelj ie dolžil pričo Detelo pri obravnavi radi poštnih tatvin dne 7. februarja različnih nečastnih lastnosti ter ga tako izpostavljal javnemu zasmehovanju. Na tozadevno prošnjo na ravnateljstvo. naj g. Kurent utemelji z dejstvi svoje pavšalne obdolžitve proti Deteli oziroma iste prekliče, je dobil .uradno. mesto v zaprošenih 14 dneh, za postopanje mnogo prepozno drzno iziavo g. Kurenta, v kateri izjavlja, da ne čuti nobene potrebe utemeljiti svoje pred sodiščem podane izjave. In poštno ravnateljstvo pristavlja, da se popolnoma strinja s tem njegovim stališčem. Torej sedai še nova pismeno uradno podana žalitev višje oblasti same. Kakor da bi jo kdo vprašal za njeno mnenje, katero tu ne prihaja najmanjc v poštev. Vprašanje obstoja edinple. če se Detela strinja z izjavo. Ravnateljstvo to čisto nič ne briga. No, tu se pa že vse preneha! Prosimo naše poslance, da zahtevajo energično jasno in točno tozadevno izjavo od poštnega ravnateljstva v Ljubljani, O kaki tankovestnosti teh gospodov ne more biti govora. Uradne kvalifikacije oseb se kar naročajo oziroma ukažejo. Tako je ravnatelj V. dal na višji ukaz slabo kvalifikacijo Deteli. Da, poštene železne metle bo treba pri poštni upravi, kakor je rekel državni oravdnik Dorainico, pa predvsem od vzgoraj! Vsem javnim nameščencem! Prejeli smo in objavljamo, čeprav si ne moremo odreči par. opazk: Nekateri dnevniki so prinesli vest, da namerava vlada vsem nižjim državnim uslužbencem s 1. majem t. 1. znatno skrčiti rodbinske doklade. To bi od 1. maja t. 1. v mnogih primerih ne dosegalo niti one izmere, kj je bila priznana lansko teto. Takisto doznava O. Z. javnih nameščencev in upokojencev, da je pričakovati zavlačevanje izplačila 11. obroka že zapadlih draginjskih doklad. Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev bo proti tei vladni nameri nastopila z energičnim iavuim protestom in skli-tuje v to svrho za torek, 18. t. m. ob 20. uri velik shod v »Mestnem domu«. Na shodu bosta poročala tovariša Peter Deržaj in Karel Urbančič, prvi o maksimiranju rodbinskih doklad, drugi o nameravanem zavlačevanju izplačila novih dravinjskih doklad za ostalih 45 dni. Vsa pokrajinska ndruženja in organizacije se pozivliaio, da prirode isti dan in z enakim dnevnim redom enake protestne shode. Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo. Tako oklic. Kar se tiče znižanja doklad slugam, je že sklenjeno, ne le da so »nekateri listi prinesli to vest«! Izšla je že naredba! »Jutro« govori 14. t. m. proti tef naredbi in se vprašuje, kaj je delala opozicija, da ni kričala proti temu. Kakšna opozicija? V finančnem ministrstvu? Ali v ministrskem svetu? Morebiti imamo pa res kakega socialista v. ministrstvu. ki ne vemo zanj. Morebiti sta gg. Žerjav in Kumanudi prestopila k nam? Takrat, ko se zvišujejo plače vsem visokim glavam, posebno voiaškim, ko so se zvišali, dohodki tudi poslancem, ministrom in kralju, vsem seveda zato, ker draginja raste, takrat se znižujejo dohodki slugam in poduradnikom, najbrž zato, ker draginja nada. Organizacija iavnih nameščencev sklicuje shod in »Jutro«, Ust vladne stranke, kriči proti vladi in kliče opozicijo na pomoč. Poslušajte, kako govori ta vladni list v naši demokratski vladi in o poslancu Reisnerju, ki so ga izvolili in agitirali zanj kot za svojega tovariša predvsem javni nameščenci, in ki je obenem tudi referent za vse zadeve javnih nameščencev! »Jutro« pravi, da se je naredba rodila v glavi kakšnega birokrata, minister se ip zanesel na referenta. ministrski svet nima časa za premislek in nesreča je tuj Finančni odbor prezre važnost naredbe, saj še opozicija ni zakričala, ki išče v vsaki juhici las. Ce bi mi tako protivladno pisali, bi reklo »Jutro«, da podiramo državo! Predvsem to ni las v juhi, temveč kol po glavi! Dalje vpraša demokratski minister demokratski posl. klub za mnenje in pri tem je merodajen glas poslanca Reisnerja, ki je referent za zadeve svoje organizacije javnih nameščencev. Ta je vedel o vsem, pa ie skomignil z rameni, ker se briga le za tiste, ki imaio zlate ovratnike. Sluge nai na le pritisnejo, ko bodo zakričali, jih pojdem branit, se pokažem pri tem, da delam zanje in če jim kakšnih 88 par pridobim nazaj, mi bodo hvaležni in me bodo zopet volili. Ce kdo ne bo zadovoljen, mu bo pa zlati ovratnik vrata pokazal. Sicer pa niti zlati ovratniki nimajo vzroka biti zadovoljni. Nimajo drugega ko oves in bič, dočim nižji seno in bič. Koliko tega in onega, je odvisno od tega. kako pridni boste — zato se porcije obojega ne smejo določiti stalno, samo za vsak dan sproti. To je globoki smisel vseh teh skakajočih doklad in obrokov. Ta kol po glavi bo pa vendar marsikomu dopovedal, da pri demokratih ni demokracije. Volitve bodo tajne! Varčevati bo treba začeti drugod! Češkoslovaški državljani v Sloveniji In Prekmurju letnikov 1902., 1901. in 1900. so pozvani k naborom v prostorih češkoslovaškega konzulata v Ljubljani, Breg 8/1. in sicer 12. maja vsi, ki stanujejo izven Ljubljane, 13. pa oni iz Ljubljane in najbližje okolice. Tej obveznosti morajo zadostiti tudi starejši letniki, ki se do-sedaj niso predstavili. Obvezanci se morajo izkazati z rednim čsl. potnim listom ali domovnico in potrdilom o istinitosti, izgotovljenim občinskim uradom stalnega bivališča. Ljubljanski trg, Govedina na trgu od 44 do 60 K po kakovosti, po mesnicah 60 do 64 K. Kvaliteta govejega mesa se ie v boljših lokalih precej dvignila. Telečjega mesa ie za praznike primanjkovalo: cena 52 K kg. Prekajenega svinjskega mesa je bilo dovolj. Izdelki malih mesarjev so se v kakovosti znatno dvignili. Sveže svinjsko m.eso 76 K kg. slanina 1. vrste 96 K, II. 92 K, mast 96 do 100 K kg. — Perutnine je bilo na trgu malo, Kokoš 90 do 140 K po teži, gos 200 K. — Rib je došlo na trg premalo vsled poplav tik pred prazniki. Naprava ribjih bazenov na trgu ie nujno potrebna, da ni ribji trg odvisen od vremenskih prilik. — Glede mleka je vladala za praznike velika inizerija. Poleg pomanjkanja ie tudi slabo vreme mnogo pripomoglo k temu, da ni došlo mleko v zadostni množini v Ljubljano. Cena: surovo 10 K liter, pasterizirano 11 K. Enako je primanjkovalo surovega masla; cena za navadno maslo 150 K, čajno 180 K. — Jajc je na trgu zadostno, cena 3.50 do 4 krone kos. — Sadja je na trgu dovolj. Jabolka 28 do 38 K kg po kvaliteti, ena oranža 7 do 10 K. limona 2 do 3 K, kg fig 48 K, kg. dateljnov 88 K. suhe češplje 40 K. suhe hruške 20 do 30 K. Kava: Rio 112 K, Santos 132 K, Portoriko 170 K kg, kristalni sladkor 60 K, v kockah 66 K, riž II. vrste 32 K, I. vrste 42 K, olje namizno 96 K liter, jedilno 88 K. cel poper 88 K, paprika III. v.rste 80 K, sladka 160 K, testenine II. vrste 36 K, I. vrste 42 K kg. — Žitne cene so zadnje tedne stabilne. Pšenica 18.50 K kg, moka št. 0 26 K kg v detajlni prodaji, rž 17.50, ječmen 14 K, oves 14 K. proso 15.50 K. koruza 14 K, ajda 16 K, fižol ribničan 15.50 K, prepeličar 19.50 K, leča 40 K, kaša 22 K. ješprenj 26 K. otrobi 10 K. koruzna moka 19 K, ajdova moka 28 do 30 kron. — Zelenjave ie na trgu v izobilju. Glavnata solata 60 K kg, radič 45 K kg, karfijola 45 K kg. ohrovt 20 K kg, kolerabe 12 K kg, grah v stročju 60 K kg, čebula 28 K. krompir 5 do 6 K, kisla repa 12 K, kislo zelje 14 K. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo obvešča svoje člane, da se javne odborove seje radi prezidavam ne vršijo v mal dvorani »Mestnega doma«. Novi lokal se objavi potom dnevnikov in v oknu društvene pisarne Sv. Petra cesta štev. 12. Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Drž. Borze Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 2. do 8. aprila 1922 dela 232 moških in 158 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 239 moških in 209 ženskih delavnih moči. Posredovanj se ie izvršilo 157. — Dela iščejo: viničarske družine, strojni in stavbeni ključavničarji, kovači, krojači, šivilje,, peki, mlinarii, mesarji, sedlarji, natakarice, natakarji, dninarji, dninarice, pisarniške moči. vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji. čevljarjj, mizarji, zidarji, tesarji, stavbeni in strojni ključavničarji, viničarske družine, drvarji sodarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci. vajenke itd. Praški moški zbor Smetana, broječ 55 pevcev, nastopi v sredo, dne 19. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«, pod vodstvom svojega zborovodje Rudolfa Cernvja. Černy je eden najznamenitejših čeških zborovodij ter ie pripeljal svojo pevsko četo do najlepše umetniške popolnosti. Rojen leta 1876. je absolviral uči- teljišče v Pragi 'ter Je nato študiral sold-' petje pri Moricu Walersteinu in klavirsko igro pri Sladkovskem. S svojimi tovariši Mikolašem Novakom in Svojski-jem je ustanovil češki pevski kvartet, v katerem je pel II. tenor 15 let, to je od leta 1899. do 1914. je bil duševni vodja tega kvarteta in prepotoval z njim celi svet. V letu 1902. so koncertirali po. Češkem, v Nemčiji in v severni Ameriki, kjer so priredili 30 koncertov; v letu 1903. je bil kvartet na Balkanu, v letu 1906. pa je prepotoval celi svet in priredil posebno veliko število koncertov na Japonskem. Ta kvartet ima velikanske zasluge za propagando češke umetne in narodne pesmi. Našemu občinstvu se_ bo. predstavil Cerny kot zborovodja na koncertu praške Smetane, ki se vrši v sredo, 19. aprila v veliki dvorani hotela »Union«. Cirkus Renlow, nam že od lanskega leta znan, je prišel te dni v Ljubljano, kier hoče ceni. občinstvu nuditi nekaj prvovrstnih predstav. Najboljši material, sloviti jezdni in telovadni umetniki na izborno dresiranih konjih so vzbujali že v največjih mestih Evrope veliko pozornost in priznanje. Več v oglasih in lepakih. IZ IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA CELJSKEGA. na kateri se je sklenilo zidanje dveh stanovanjskih hiš. Zdi se nam potrebno, da še povemo nekaj misli k sklepu, ki smo ga že priobčili. Ta sklep ni bil po našem progresivnem načinu, temveč treba je bilo iskati kompromisnega izhoda, da sploh že pridemo iz posvetovanja k dejanju. Nismo hoteli, da bi se obresti ter amortizacija iskale v splošnih občinskih dohodkih, temveč uvedel bi se naj progresiven stanovanjski davek, ki bi se naj določil izven občinskega proračuna. Videli smo pa že pri prvem provizoričnem predlogu, ki že ni bil več čist, da smo trčili pri nekaterih egoističnih demagogih na odpor. Gospod Bizjak Schneiderlein je priobčil v »Novi Dobi« dolg članek, s potoki demagoških solz, da bo delavec, uradnik ter mali obrtnik propadel, če se bo sprejel predlog za prograsivni stanovanjski davek. De-mokratje so pridali še komentar, da ne bodo zato, ker ta predlog ni v korist hiš-? nih posestnikov. S tem ste enkrat pokazali pravo barvo. Pred sejo obč. sveta se je predlog še enkrat izpremenil in je dobil popolnoma drugo sliko. Namesto, da bi se zidale 4 stanovanjske hiše, se bosta zidali samo dve. Davek se je znižal na polovico in velika večina kritja bo tekla it splošnih občinskih dohodkov. Gospodu Bizjaku še tudi to ni bilo po volji ter se je začel cmeriti, kar drugim njegovim pristašem očividno ni bilo prav. Gospodu Bizjaku, ki še ni hišni posestnik, in tudi vsem tistim, kateri bi mu hoteli verjeti, da so njegove krokodilove solze pristne, imamo samo sledečo povedati. On najbr-že komaj čaka, iz golega idealizma seveda, da bodo odpravljene stanovanjske naredbe in da bodo imeli hišni posestniki proste roke za povišanje najemnine. Takrat ne boste plačali samo 15% davka, temveč bo premalo 100 do 300% — pa še več. Kaj mislite, da je torej boljše za malega obrtnika, uradnika in delavca? Da branimo z vsemi sredstvi najemnika, ali da delate občinsko politiko, ki bo v korist hišnih posestnikov? O tem bomo še spregovorili! Celjan. PUlj. Za prvi maj. Krajevna politična organizacija S. S. J. poživlja vse sodruge. ^ sle' TTTfpravilo na HosfoTfta rrfr&novanTe ' prvega maja. Posebno zaupniki iz okolice naj agitirajo za čira večjo udeležbo okoliškega delavstva. Vsa pojasnila glede proslave daje odbor za proslavo orvega maia, kateremu načeluje sodrug Šegula. Antituberkulozna liga. Pretekle dni se je vršil na glavarstvu sestanek za ustanovitev antituberkulozne lige. O sestanku smo izvedeli iz časopisnih poročil, katera pravijo, da »so bili zastopani vsi sloji«, kar ne odgovarja resnici. Ugotavljamo. da na omenjeni sestanek ni bil povabljen noben zastopnik delavstva in revnih slojev, kateri nosijo vsled širjenja tuberkuloze najhujše posledice. Iniciativa za ustanovitev protiraberkulozne lige je vsekakor hvalevredna in jo pozdravljamo. Smo pa tudi mnenja, da je Prvi korak za ustanovitev lige ponesrečen, prvič radi tega, ker se je na omenjenem sestanku razpravljalo tudi o stvareh, ki so v dametralnem nasprotju z bojem proti jetiki. Mislimo namreč na »Vinarsko razstavo«, o kateri prireditvi se ie na sestanku govorilo. Za vinogradnike je mogoče prireditev »Vinarske razstave« koristna, ne koristi pa boju proti tuberkulozi. S tem, da se prireja »Vinarske razstave«, se prav gotovo širi alkoholizem, ki ie eden izmed glavnih povzročiteljev jetike in drugih bolezni. Drugič je iniciativa ponesrečena radi tega, da se ni na sestanek povabilo tudi zastopnike delavskih organizacij, ki bi k Ustanovitvi gotovo veliko pripomogli s tem, da bi med ljudstvom širili zanimanje za tako koristno stvar. Po našem mnenju ne zadostuje, da razpravljajo o tuberkulozi in boju proti njej samo sloji, ki stanujejo v udobnih palačah in stanovanjih, pač pa bi se moralo v prvi vrsti opozarjati na tuberkulozo širše ljudske sloje, ki prebivajo po vlažnih in nezdravih katakombah, ki so pravcata skladišča tuberkuloznih bacilov. Dokler se teh slojev ne pritegne k sodelovanju, bo iisoeh v boiu proti tuberkulozi majhen, prav majhen. Napisali smo te vrstice z dobrim, namenom dobri stvari, koristiti. Proti povečanju kraljeve civilne liste. (Iz govora narodnega poslanca sodruga Rudolfa Golouha v 54. seii narodne skupščine.) Gospodje! Mi bomo glasovali proti povečanju kraljeve civilne liste iz prin-cipielnih razlogov in iz razlogov štednje. Tisti, ki zagovarjajo povečanje civilne liste, jo zagovarjajo med drugim tudi s tem, da trdijo, da je kralj najboljša vez med raznimi deli naroda. Gospodje! To pojmovanje kaže že samo po sebi, kako si zagovorniki povečane civilne liste Predstavljajo državo, njeno ustrojstvo in njeno zastopstvo. Če je to v resnici tako, potem vam moram reči gospodje, da je vez, ki spaja posamezne dele našega naroda, silno rahla in da bi bilo od vaše strani mnogo pametneje, če pj-eokrenete svojo politiko tudi, kar se tiče tega vprašanja: pobdjšanja vezi med posameznimi deli našega naroda. Zidajte rajši na zadovoljnost naroda, glejte, da bo narod mogel bolje živeti, glejte, da postane naša zemlja bolj svobodna in bolj demokratična — in s tem ste učinili in dosegli to, kar je najbolj potrebno in kar je najbolj učinkovito proti onemu strahu, ki Vas tako straši: proti nezadovoljnosti širokih mas ljudstva, proti separatizmu in proti vsem onim stremljenjem, ki se Doiavliaio proti vaši želji v naši državi. Mi socialisti smo republikanci. In to ne od danes, ampak od nekdaj, od dne, ko smo nastali socialisti, od dne, ko je socializem pričel živeti in se razviiati. Mi smo za republikansko obliko države ne morda radi tega, ker imamo kaj proti osebi različnih kraljev, ampak, ker stojimo na stališču, da mora narod sam določiti obliko, kako naj se vlada, in da mora narod sam izbrati tiste, ki naj stojijo državi na čelu. Toda poleg tega, da smo republikanci, poleg tega, da stojimo na stališču, da mora v državi vladati narod in ne kralj, poleg tega, da zastopamo stališče, da mora v prvi vrsti skrbeti za narod, poleg vseh teh razlogov, gospodje, smo proti monarhistični obliki vladavine tudi radi tega, ker vidimo v tem le sredstvo za vladajoči razred, da skrije za zastavo monarhije svoje razredne interese, svoje špekulacije in kapitalistične račune. Gospodje! Ne smemo pozabiti, da narašča v naši državi, ki je dan za dnem bolj reakcionarna, lakota bolj in bolj, da se širi v naši državi nezadovoljnost ne samo med proletariatom in revnim narodom, ampak da se širi nezadovoljnost že tudi v takozvanih nekoliko bolje situiranih slojih: med uradništvom in srednjim slojem. Ako hočete, gospodje, da postavite jez proti nevarnosti od te strani, morate pojmovati vaše dolžnosti nekoliko drugače. Danes, ko vemo, da imamo na tisoče in tisoče najpotrebnejših državnih uslužbencev: železničarjev v bedi in v težavi — baš včeraj ste imeli priliko, da ste o tem več slišali — baš danes dokazujete, da Vam ni mar za potrebe delavstva, da Vam ni mar za potrebe iffoducenta. Še danes stojite na stališču. da za železničarje ni denarja, da za državne nameščence ni denarja; toda v istem trenutku, ko zagovarjate svojo politiko z ozirom na te stanove s sklicevanjem na finančne težave, pa pridete pred parlament z zahtevo po povečanju civilne liste v taki meri, kakor smo baš čuli. Gospodje! V državi imamo nekoliko univerz, ki _so nam neobhodno potrebne. Nekaj od teh univerz je v nevarnosti, da bodo morale prenehati s poukom, ker ni sredstev. Gospodje! Bolnišnice v Slove-niii, ki so tako nujno potrebne, so bile še pred nekaj tedni v nevarnosti, da se bodo morale zatvoriti, ker vlada ni dala denarja na razpolago. Imamo nižje kate-goriie državnih nameščencev, katerim ste povečali draginiske doklade za celih 80 para dnevno. Imamo državne uradnike. katerim ste sicer določili povišanje plač, toda hočete to povišanje zopet odtegniti, oziroma ste na delu, da ga odtegnete. Toda v tem trenutku, ko stojimo socialno tako slabo, ko narod propada radi razsajajoče draginje, v tem trenutku Pa pridete, pred parlament z zahtevo, naj se poviša kraljeva civilna lista za one bajne milijone. Kaj naj si misli narod, kaj naj si mislijo tisti, ki ne vedo, kako bodo jutri žveli ob takem vašem postopanju? Odgovornost za vse to pade na vas, posledice vsega tega bo nosila vlada. (Medklici iz vrst radikalne stranke: »Mi radi damo kralju to, kar predlog zahteva.«) Vi tako govorite, ker je to v interesu razreda, katerega zastopate. Pri stvari je pa še nekaj drugega. Poleg razlogov, ki so jih navedli že predgovorniki glede tega. da je izdatek za civilno listo v tem predlogu previsok, poleg nesmiselnosti, da sedaj določamo gotovo vsoto za potrebe kraljeve v tuji valuti, poleg vsega tega pa moramo po- misliti se rra ¥o, 'da s 'fri Svilno listo, tako lepo zaokroženo in povečano, nismo še odoravili vseli stroškov, ki jih nosi država za potrebe dvora. Že dosedaj smo imeli v našem budgetu nekaj prav čednih izdatkov za potrebe dvora in zdi se — ker predlog ne govori drugače — da bodo ti posebni stroški ostali še nadalje, čeprav se civilna lista poviša. To mislim na stroške za dvor, za maršalat na dvoru, za dvorno osobje, za tisti del vojaške sile. ki je na dvoru za parado. Vsi ti stroški bodo ostali še naprej na račun države, čeprav se poveča civilna lista. Vlada je svoj predlog utemeljila silno kratko. Utemeljevanje pravi, da b« ta denar služil tudi v svrlio pokritja re-prezgntacijskih stroškov dvora. Toda. gospodje, če pomislite, da sc bodo vsi ti stroški: za maršalat za personal na dvoru, za moštvo še naprej plačevali iz budgeta, vidite, da ta predlog ni niti od te strani pravilno utemeJjevan. Kajti re-pjezentacijski stroški bodo ostali še dalje ua račun države. Da reasumiram kratko: iz princi- pielnih razlogov, ker smo republikanci in ker želimo videti na čelu države onega, ki ga izvoli narod s svobodnim glasovanjem, bomo glasovali proti povečanju civilne liste. Glasovali pa bomo proti temu tudi radi tega, ker mislimo, da je v prvi vrsti potrebno, da skrbimo za potrebe naroda, da skrbimo za potrebe delovnega ljudstva, da skrbimo za široke mase naših sodržavljanov, ki živijo danes v talci mizeriji in katerih življenje je dan za dnem nezuosnejše, dan za dnem bridkgjše. (Odobravanje.) PISMO IZ TRŽIČA. Pred nedavnim časom je uredništvo »Napreja« apeliralo na dopisnike, naj nikar ne pišejo dolgih dopisov. Dobro, mi smo se tega držali, ker sploh nismo ničesar pisali. Naposled te pa vendar roke za« srbe, da nekaj napišeš žez ozirom na to, da bodo sodrugi, ki se jim slabo godi, gledali z nekako škodoželjnostjo na nas Tržičane, to se pravi tržiške delavce. Pri nas res izborno živimo. Menda ga ni kraja, kjer bi tako udobno živeli. Tržiški podjetniki skrbe prvič, da je delavstvo sijajno plačano, mesarji pa skrbe, da prodajajo meso poceni kakor v argen-tiniji. Včasih gledamo delavci drug drugega, odkod toliko Špeha na licih, saj ga še v mesnici ni bogve koliko na razpolago. Morda bodo nekateri Ljubljančani, ki posedajo pri Belem volku ali pri Fajmo-štru, malo ostrmeli ter pogledovali po zemljevidu, kje je ta obljubljeni kraj. Povem jim na uho, da naj rajši ostanejo za mizo pri čvičku. Smejte se, boga mi, smejte — tako je pri nas! No, pustimo nekoliko šalo na stran ter poglejmo v razmere take, kakršne so. Kamorkoli pogledaš tukaj v delavsko življenje, vidiš — bolest, delavska stanovanja, hrana, vse, kar bi moralo delavstvo imeti, da si ohrani zdravje sebi in svoji družini, tega ni. Delavstvo je spoznalo, da je le potom organizacije mogoče zboljšati položaj; naše organizacije postajajo močne, delavska zavest se dviga, nasprotniki pa skušajo ovirati razvoj naših organizacij. Saj sc skoro bolj bavijo klerikalni listi z našimi socialističnimi organizacijami, kot se pa bavi evropsko časopisje z genovsko konferenco. Menda pa bo genovska konferenca prav tako malo uspehov_ rodila,^ kakor klerikalno hujskanje proti nam. Tržiško delavstvo ja spoznalo pravo pot — po tej poti bo šlo dalje, pa če je gospodom okrog »Novega Časa« prav ali ne. §Wi; MoKfa' sc lc3o' 5e nafte^KrčfioHT^eFT je delavstvo izžemal, ali naj bo prepričan, da mu bo kmalu grenko. Nekdaj je tržiško delavstvo nasedalo na lim raznim demagogom, ki so prišli v vrste organiziranega delavstva ter razbili organizacijo, danes pa jim je odzvonilo. Tukajšnje delavstvo čuti na svojem hrbtu posledice razkola, toda rane se bodo polagoma zacelile, Judeži pa bodo dobili zaželjeno plačilo — brco. Za praznovanje prvega maja se pridno pripravljamo. Letos bo tržiško delavstvo v dostojni manifestaciji pokazalo skupno fronto tistim, ki so se do danes sramotno smejali delavskim zahtevam. Vi, Ljubljančani, pa skrbite, da vas ne bo sram pred drugimi. Pozdravlja vas Ahasver.__________________________________ Kulturni vestnik. Repertoir nar. gledališča v Ljubljani. Dram ar 16. aprila, nedelja popoldne ob 3. »Namišljeni bolnik*. Izven. — Zvečer ob 8. iMarija Stuart«. Izven. 17. aprila, pondeljek popoldne ob 3. »Golgota«. Izven. — Zvečer ob 8. Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. 18. aprila, torek »Namišljeni bolnik«. Red D. 19. aprila, sreda zaprto. 20. aprila, četrtek »Marija Stuart«. Izven. 21. aprila, petek »Anatoi«. Red A. 22. aprila, soboto »Namišljeni bolnik«. Red C. Opera: 16. apriia, nedelja »Madame Butter-fiy«. izven. 17. apriia, pondeljek »Trubadur«. Uven. 18. aprila, torek »Bajaja«. Red B. 19. aorila, sreda zaprto. 20. aprila, četrtek »Cavalleria rusti-cana«. Plesna iegendica. Red C. 21. aprila, petek »Madame Buderily«. Red E. 22. apriia. sobota ob poi 8. zvečer »Luiza«. Red A. Šport. Klub kolesarjev in motociklistov »lMriia« v Ljubljani priredi na velikonočni pondeljek. 17. t m- klubov izlet preko Notranjih goric-Borovnice na Vrhniko. Zbirališče izietnikov na križišču Rimske in Tržaške ceste. Odhod točno ob 1. popoldne. Vabljeni so vsi prijatelji kolesarskega športa. — Reditelj. Službena obiava L. N. P. Klube, ki nastopijo v pondeliek, 17. t. m. v prvenstvenih tekmah, opozarjamo, da nai postavijo reditelje (in sicer vsak klub 6), ki se morajo pol ure pred pričetkom vsake tekme iavi£L pri dežurnem odborniku L. N. P. gosp. Kreglju. Spored tekem na igrišču Šparta-Primorje je sledeči: Ob 14. Jadran-Slovan, sodnik gosp. Vrančič: ob 15.30 L. A. S. K.-Svoboda Moste, sodnik gospod Hus. priredi v nondeljek, 17. aprila 1922 celodnevni pešizlet na Šmarno goro. Zbirališče zjutraj ob 6.45 pred glavnim kolodvorom, odhod točno ob 7. Udeležite se polnoštevilno ter pripeljite še druge prijatelje narave. Športni pozdrav. — Odbor. Izšla je 6. številka »Športa«, edinega slovenskega športnega lista, ki si je v tretjem letu izdajanja pridobil splošne simpatije, številka je okusno opremljena ter prinaša poleg druge zanimive vsebine poročilo o glavni skupščini Športne Zveze ter s tem poročilo o športnem razvoju v Sloveniji v preeklem letu. List vsem najtopleje priporočamo. Posamezna številka stane 2 Din., v naročnini 1.50 Din. Naroča se v pisarni Športne Zveze, Na-rodni dom, Ljubljana. Gospodarstvo. ~ Znižanje cene češkemu sladkorju. Češkoslovaška družba za izvoz sladkorja je z dnem 12. t. m. znižala ceno sladkorju za pol češkoslovaške krone, ali po današnjem kurzu približno za 3 jugoslovanske krone pri kilogramu. — Cene žita na Madžarskem. (Budimpešta, 10. aprila.) Kilogram pšenice 31.25—31.50 K (t. j. 3.10 Din.), kg koruze 29—30 m. K (2.80—2.92 Din.), kg ovsa 25.50 m. K (2.48 Din.), kg ječmena 25.50 do 26 m. K (2.48—2.54 Din.), kg prosa 28-30 ra. K (2.73—2.92 Din,). =• Znižanje železniških tarif v Švici. 5 1. aprilom so znižale švicarske državne železnice svoje tarife za 20 odstotkov. Vlada je z največjo požrtvovalnostjo odredila ito radi tega. da bodo njene železnice lažje konkurirale s sosednimi in na ia način poživela propadajoči tujski promet, od katerega se preživlja skoro vse švicarsko prebiyalstvo. Da bo delavstvo razumelo ekonomski razvoj, da bo vedelo, kje so vzroki industrlalnim krizam v kapitalistični družbi, da bo razumelo zakaj imamo vojne, zakai podiarmljaio ozemlja drugih ljudstev, mora čitati liste, ki ga poučujejo in ne hujskajo kakor dela to meščansko časopisje. Učiti delavstvo, je naloga socialističnega časopisja. Med slovenskim delavstvom jo vrši »Naprej«. Marsikdo, ki čita ta list, ie hvaležen za pouk, ki ga le dobil v »Napreju«, STATISTIKA VO.INIH INVALIDOV. Mednarodno tajništvo invalidskih organizacij je izdalo statistiko vojnih invalidov, v kolikor jo je moglo zbrati. Po tej približni statistiki ie danes v državah, ki so sodelovale v svetovni vojni, okoli 6 milijonov invalidov, ki so v državah razdelieni takole: Francija 1,500.000; Nemčija 1,400.000; Anglija 1,700.000: Italija 570.000; Poljska 320.000; Amerika 245.000; Cehoslovaška 178.000; Avstrija 164.000: Jugoslavija 150.000: Kanada 88.000; Rumunija 84.000 in Belgija 40.000. Všteta ni Rusija, ki ima sama nad 2 milijona vojnih invalidov. DOSTO.INO PROSLAVO PRVEGA, MAJA! iz stranke. Shodi. V ponedeljek dne 17. aprila se bo vršil shod ob pol 9. v Šmartnem ob Paki in ob 14. v Šmartnem ob Dreti. Po* ročal bo sodr. Koren iz Celja. Po svetu. — Divje hazardno igranje v Gdansku. V nemškem časopisju se vedno bolj množe napadi na Zoppot, severo - evropski Monte Carlo. Kazino v Zoppotu, ki se nahaja v ozemlju proste gdanske države, je baje uničil številne ljudi tekom svojega obstoja in lastnike tega kazina smatrajo odgovorne za cinično ozračje, v katerem skubijo in ruinirajo obiskovalce. — V poslopju je najti celo zastavnico, kjer lahko zastavijo žrtve svoje dragulje in vrednostne predmete, če so jih že preje pri ruleti osušili. Večina obiskovalcev obstoja iz Nemcev, za katerimi pridejo na vrsto Rusi in Poljaki. — Le malo pa se vidi Amerikancev, Angležev in Francozov. — V dokaz, kakšne veUke svote denarja najdejo svojo pot v blagajno kazina, navaja slučaj nekega nemškega grofa, ki je izgubil pred kratkim dva milijona mark. Neki nadaljni človek pa je bil izročen skrajnemu pomanjkanju, kajti v teku treh tednov je izgubil pet milijonov mark. — Neki Berlinčan je priigral en milijon mark, a se vrnil v kazino in jih zopet izgubil, poleg vsega svojega premoženja. — Zakladnica države Gdansk dobiva velike svote od lastnikov kazina in delničarji podjetja dobivajo baje velikanske dividende. Kazino dobiva svoje žrtve predvsem iz vrst tekom vojne obogate-lih, katerim se zdi njih navzočnost v Zoppotu višek elegance. — Strast za ples ne vzbuja prav nič manj kritike kot pa igralska — strast. Razentega pa niso te strasti proste političnega izrabljanja. Soglasno z berlinskimi listi se del prebivalstva Porenske bridko pritožuje nad dejstvom, da je najti ženski del prebivalstva pogosto na plesiščih v rokah članov zavezniških okupacijskih sil. Kljub vsem protestom moralistov pa je ples tukaj bolj priljubljen kot katerakoli druga zabava. UTRINEK. Lloyd George je diplomat vseh diplomatov. On zna ščititi Anglijo. Na tisoče angleških vojakov je bilo pobitih na Irskem. — Zakaj te žrtve? — si je mislil. — Kri angleških vojakov je preveč dragocena, da bi jo Irci prelivali. Irci naj se sami pokoljejo med seboj. — Tako si je mislil in dal Irski samostojnost. Irci se že koljejo med seboj. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Sprejme se v delavnico za popravila s približno 180 delavci na rudniku Trbovlje strojni tehnik s prakso v obratu in pisarni, samec, slovenske narodnosti. Izčrpne ponudbe s prepisi izpričeval je poslati na rudniško ravnateljstvo Trbovlje. Sprejme se takoi samostojen preddelavec kot vodja oddelka za izdelovanje mila in lima v večji usnjarski tovarni. »Ponudbe pod štev. 100 na upravniStvo tega lista“. lanrnrififrr i Cirkus Reniow '"S"5 II .mi. »nočna ne^lja: 16. aprila Mm Bb S. mi. Predprodaja vstopnic v trafiki DOLENC, Prešernova ulica, in uro prej pred začetkom predstave v CIRKUSU. Cene so razvidne na lepakih. Ob nedeljah in praznikih po dve predstavi: popoldne ob 4. in zvečer ob 8. uri. Ne pozabite, da je pri vinu, čaju in kavi najboljši ANT.CERNB% 1JUBLJANA ** Mtt'® & T01K »pri Zlati lopati*1 trgovina z železnino (prej Hammerschmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 (nasproti križevniške cerkve.) Zaloga cementa in karbida KEKS K.Vidic, Jesenice, Gorenjsko MtlHlfllfk vsakovrstne OBLEKE za gospode in rtuunmj degke raglane, dežne plašče. Imamo vedno v zalogi najfinejše ČEŠKO SUKNO. — OBLEKE po meri izvršujemo po najnovejšem kroju. Ložar & Bizjak, uuMjana. Sv. Petra cesta št 20. « 'rwv »jVf .rm«w -»»w *v* ■ tt**-1 jsv*-"* v*£s. I I Za nakup manufakturnega biaga se priporoča obče znana tvrdka R. Miklauc, Ljubljana, Llngerjeva ulica. Mestni trsr, Pred Škofijo. kupuja in prodaja vse vrste VALUT po najugodnejših cenah. REICHER & TURK. NAJBOLJŠE VINO iz slovenskih vinskih goric naše Dolenjske in Štajerske, liter po 40*-— K, prvovrstnega ljutomerčana po 52’— K, nudi gostilna 99 Pod franto Stari trg 1. Za praznike čez ulico vsa vina 4’— K pri litru ceneje. Pričakujoč obilnega poseta želim p. n. gostom in odjemalcem prijetne velikonočne praznike ter beležim z odličnim spoštovanjem JOSSP ©LUP, gostilničar. Projekte kakor tudi izvršitev Modnih naprav za izkoriitanle vodnih sil po pajmodernejilh principih na podlagi 25-letnih izkušenj v predmetni stroki ..SLOGRAD" slovenska gradbena in industrijska d. d, Liuhiiana tehn. pisarna v tovarni Keršič, Spodnja Šiška. Telefon interurban St. 180. na drobno! Garantirano pristni dobcioi namizni kis prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS SCHMIDL, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišna gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCKMIDL-KIS. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. SKABERNČ Ljubljana, Mestni trg 10. 4« L 9» v Trbovljah, r. z. zo. z. sporoča svojim članom, da toči dobra dolenjska, bizeljska in ljutomerska Izbrana Vina, kakor tudi vedno sveše pivo v sodčkih in steklenicah, vedno po konkurenčnih cenah. VLOGI ohresftul® po čistih 4%°U Vloge so znašale 31. dec. 1921 K 592.971*17, rezervni delež K 29.022*19. Blagovni promet v letu 1921 pa je znašal K 1,820.617*51. Clan postane lahko vsakdo, ki plača K 50*— in vpisnino 50 vin. ~^r 3E 3E :E 3: 11 Hi 1.1. Menjalnica i liijaiii, MM ifa nc-ae* Belo, iiava. h ni8.Mfl.niiii. tentrala v OtijUu. >mima.aim« Podružnice: Beograd, Brod na Sari, Hartovac, Heiv York. duri, Rovi Sad, Bsijik, SiMca, Varaždin, Vb&owf, Zagreli. Kupuje in prodaja devize in valute najkuiantneje. -Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun po najvišji obrestni meri. — Telefon štev. 583. Zahtevajte povsod le milo z gazelco. HMS: Uuliijaso, ®Kša tetla l. Telefon St. 588. Tefmični, tl#8-Mini iii pip predmeti neb vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. najboljše kakovosti peče 1. delavska pekama w Uubliani, Kolezilska ulica 4 in ga oddaja v Ljubljani in okolici v onih prodajalnah, ki so označene s tozadevnimi napisi. mBBBUBaHaa;