)đje, 15. oktobra 1969 — Številka 41 — Leto XXIII — Cena 60 par ►Z otroci sem začela delati že v stari Jugoslaviji. Po vojni smo morali Ičeti popolnoma znova. Najprej sem delala v pionirski organizaciji, f)tem sem se »preselila« v vzgojno-varstveno ustanovo. Veliko smo ie naredili na tem področju, vendar je treba zgraditi še nove vrtce ip nuditi vsem otrokom varstvo. Priznanje, ki sem ga dobila od Zveze prijateljev mladine mi veliko pomeni, vendar nikoli nisem delala za ^iznanje, temveč zaradi notranjega zadovoljstva. Delo z otroci je prelepo in zato meni notranje zadovoljstvo več pomeni, kot javno priznanje.« Tako VILMA ŠTUCINOVA, upravnica Vzgojno-varstvene ustanove Tončka čečeva, ki je pred dnevi za dolgotrajno in uspešno delo z otroci dobila priznanje osrednje zveze Društva prijateljev mladine. Foto: TONE VRABL (jceni zveznega loda za cene bo- dene v industri- jo konca leta po- jle za 4 do 5 od- ptkov (v primer- ^ z lanskim de- ^brom) ; to bo Uročilo porast L v prometu na Eibno, kar bo vpli- Џ na druge cene [na življenjske ^Ške sploh. Me- jjo, da se bodo ti primerjavi z lan- Um letom pove- y¡ za 10 do 11 od- Mkov. Vidite, pa zopet za toli- I odstotkov sta- iinejši! KONČNO BO TREBA ZAČETI UREJEVATI TUDI VODOVODE, CESTE, SKRBETI ZA VODNO GOSPODARSTVO, NAJBOLJ PA ZA KANALIZACIJO, KI JE POVSEM ZANEMARJENA, DOTRAJANA IN ZAPUŠČENA • še več: danes v žalski občini razpravljajo o tem, kdo naj skrbi za kanalizacijo, jo obnovi in vsa dela financira ter kasneje vzdržuje. Danes tudi ne vedo, kje vse kanali sploh so. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman je zato opravičeno na zadnji seji povedal, da naj raje tisto iniciativo, ki so jo pokazali pri gradnji in obnovi cest v naslednjih letih prenesejo v ka- nale! • Kanali morajo dobiti »očeta« in v štirih kra- jih občine se naj razmisli o uvedbi »kanalščine« s katero bi vzdrževali kanalizacijo! © Takoj je treba napraviti ustrezne načrte, vzdr- ževanje pa naj prevzame Cestno-komunalno pod- jetje! Na 5. seji občinske skupšči. dnevnega reda problematika ne Žalec je bila glavna točka s področja komunalnega in vodnega gospodarstva. Ko- mimalno gospodarstvo se opredeljuje kot družTjena de- javnost, katere naloga je, da redno, praviloma in vzdrže- ma reproducira temeljne ma- terialne pogoje življenja v na- seljih. Ker je namenjeno za- dovoljevanju osnovnih živ- ljenjskih potreb je razumlji- vo, da je to področje pred- met številnih želja, zahtev. teženj in tudi pritožb obča- nov, štirim področjem so posve, tili največ pozornosti: cestam, vodovodom, vodnemu gospo- darstva. in kanalizaciji. Zla- sti slednja je bila vsa povoj- na leta močno zanemarjena in zapuščena, vržena na stran, siki til, ki danes povzroča možem v Žalcu in še neka- terih večjih naseljih т ob- čini oçjromne probleime. Ce- lotno kanalizacijo, kjer sploh je, bo potrebno temeljito ob- noviti, drugje pa čimprej na. praviti ustre2aie načrte in ta. ko za dal j časa — seveda ob normalnem vzdrževanju — problem odstraniti z dnevnih redov raznih seu in raiz^ovo- rov. (Nadaljevanje na 6. str.) FRANCEK FRAKELJ — Mejdnä, ne mahaj toliko z repom, Flfl, saj ni tako velik kot je videtn« v okviru praznovanja ob- činskega praznika velenjske občine je bila v nedeljo v Smartnem ob 1'aki ob nav- zočnosti več sto občanov ve- lika svečanost ob prekopu bratov Letonja. Ko so dopol- dne položili v grrobnico ob osrednjem spomeniku po- smrtne ostanke prvoborca Jo- žeta Letonje in zemljo iz Le- pene nad Železno Kapljo, ■kjer je izkrvavel prvoborec Vlado Letonja-Janra. Na slovesnosti so se med drugimi zbrali tudi številni borci s štajerske in Koro- ške. Zbranim je med drugi- mi spregovoril tudi podpred- sednik republiškega odbora ZZB Bogdan Osolnik, ki je med drugim govoril tudi o Veličini žrtev družine I^etii- nja. Po nagovoru Karla PrušnikarGašperja, predsedni- ka zveze Koroških partiza- nov, so prvoborci odnesli krsti do grobnice. Od po- smrtnih ostankov pokojnika se je poslovil v imenu bor- cev prvega štajerskega bata- ljona in političnih aktivov Alojz Ribičič. VREME OD 16. DO 26. Nekako od 16, do 23. oktobra bo prevladova- lo deževno vreme, nato izboljšanje. Dr. V.WL VEČ PAZLJIVOSTI PRI PREČKANJU Voznik motornega ko- lesa DRAGO ADAMIČ, 23, iz Klanca se je peljal po Mariborski cesti proti Vojniku, ko je pri že Jevnišek, ki je podal enako izjavo kot brat Rajko. Šele po daljšem oklevanju in na podlagi dokazov je Rajko pa vedal, da mu je avtomobil z dokimienti posodil brat Jože, pobegniti pa je skušal zato, ker ni imel vozniškega doA-oljenoa in tako tudi ne- sreče ni prijavil. Ugotovili so tudi, da je Rajko Jevnišek upravljal vozilo pod viplivom alkohola. V temeljnem zakonu o var. nosti cestnega prometa se 8. točka 162. člena glasa: »Kdor dovoli, da vozi njegovo mo- torno vozilo nekdo, ki nima TOzaiiškega dovoljenja, ge ka- znuje z denarno kaznijo od 50 do 500 din. Za tak ргекг- šek se izreče vozniku var- nostni ukrep odvzema vozni- škega dovoljenja za 30 dni do enega leta.« Tako se bosta morala oba zagovarjati pri sodniku za prekrške. Polde Suholežiiik, 32, Ce- lje, pri delu si je p«>škodoval palec desne roke; Franc Šu- mak, 33, škale pri Velenju, premog mu je poškodoval levo roko; Jože Novak, 41, Lahomno pri Laškem, s plo- čevino se >3 pri delu pore- zal po levi krači; Slavka Ko- že! jnik. Zavod je pri Velenju, pri delu se je vrezala v des- no roko; Pet^r Podkoritnik, 39, Rečica pri Laškem, pre- mog mu je poškodoval levo stran prsnega, koša; Albert Iršič, 32, Amače pri Velenju, v rudniku mu je transporter stisnil desno nogo; Ivan i^toflek, 21, Velenje, pri de- lu je padel in si poškodoval križ; Karel Matijce, 34, Pa- ka pri Velenju, v rudniku si je poškodoval levo kračo; Stane Preložnik, 40, Loče, deska mu уз padla na levo zapestje; Fijavž, 38, Draža vas, delovna nesreča, poško- dovana desna roka; Jože Ho- durnik, 28, škale pri Vele- nju, v rudniku mu je vozi- ček poškodoval desno roko; Stane Vovk, 18, Trata pri Grobelnem, v službi si je poškodoval prste desne ro- ke. CELJE 32 dečkov in 25 deklic; HRASTNIK 1 deček; RADEČE 3 dečki ifl 1 deklica; ŠENTJUR PRI CELJU 2 dečka in 1 deklica; ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica; CELJE Poročilo se je 6 parov; ŠENTJUR PRI CELJU Alojz Pšeničnik, 24, Nova vas in Olga Krulc, 21, Šent- jur; ŽALEC Vili Puncer, 24, Dobrteša vas in Ana Medved, 21, Šem- peter; Rudolf Airžel, 23, Ce- lje in Marta Vo.šnjak, 21, Griže; Zvonko KoLšek, 22, Podgorje pri Letušu in Ani- ca Lipičnik, 24, Polzela; Kari Svet, 26 in Ida Hribar, 19, oba iz Marija Reke; Vilhelm Bervar, 28, Maribor in He- lena Praprotnik, 21, Vransko; Franc Podbregar, 33, Polčje in Alberta Golavšek, 25, Pod- vrh; Ivan Breznik, 24, in Matilda Pustoslemšek, 25, oba iz Vrbja; Albin Kranjc, 22, Ložaica pri Žalcu in Majda Dosier, 19, Gotovlje. c:eije Alojzija Peterkovič, 74, Lis- ce; Niko Uratnik, 1 dan, Braslovče; Anton Volavšek, 49, Selo; Mihael Tomšič, 53, Grobelno; Marija Dežman, 64, Kal; Marija Trebovšek. 71, Babno; Marjan Bovha, 1 dan, Hrastje; Silva Krbavac, 56, Celje; Franc Bereko, 56, Sp. Sečovo; Katarina Štagoj, 83, Višnja vas; Karel Žurej, 2 leti, Zlateče; Jožef Kolar. 82, Male Dole in Stanislav ša,jna, 58, Dobrova. RADEČE Kari Jazbinšek, Loka; Franc Dobršek, Loka in Anton Po- či vaLšek, Rečica. ŠENTJUR PRI CELJU Jožef Recko, 78, preužitkar, Jelce; Marija Šibane, 75, pre- užitkarica, Bezovje in Jožefa Unger, 83, poljedelka. Kame- no. ŠMARJE PRI JELŠAH Viktor Križanec, 71, Dobo- vec; Jožef Počivalšek, 81, So- pota; Agnes Ogrizek, roj. Jan- žek, 78, Cerovec; Jožefa Gaj- šek, roj. Mešiček, 78, Senovi- ca in Janez žaberl, 59, Brez- je pri Lekmarju. ŽALEC Marija Magajne, roj. Ko- lar, 71, gospodinja, Petrovce; Jakob Brišnik, 78, preužit- kar, Vransko; Jože Božič, 90, kmet, Žalec; Franc čretnik, 56, rudar, Andraž nad Polze- lo in Anica Verdev, 22, po- ljedelka, Andraž nad Polzelo. CELJE, 10. oktobra. Ivan Ribič, 25-letni samski brez-po. selni polkvalificirani tesar iz Hrasteca pri Ptuju, je bil ja- nuarja letos obsojen pri ok- rožnem sodišču v Celju na eno leto šest mesecev stroge- ga zapora, ker je ponoči oko. li 1. ure 8. januarja letos blizu gostilne Ojstrica v Ce- lju zgrabil za vrat Marijo Krašovec, ji iztrgal torbico, v kateri je bil le en banko- vec za 5 dinarjev in nekaj drobiža ter jo še dvakrat udaril z roko tako, da je padla na tla. Zoper tako sodbo sta se pritožila zagovornik in javni tožilec. Republiško vrhovno sodišče je ugodilo zagovorni- kov! pritožbi in razveljavilo sodbo z napotilom, da je tre. ba podrobneje razjasniti ob- toženčevo osebnost z more- bitno pritegnitvijo izvedenca psihiatra. Svoječasen prelom lobanje in vinjeno stanje ob- toženca bi utegnilo pomeniti zmanjšanje prištevnosti ob storit\-i dejanja. Pnostopno sodišče je po polnilo postopek in zaslišalo izvedenca, ki je podal mne. nje, da ugotovljeni lahek na- vadni alkoholni opoj ne po- meni upoštevne duševne mot- nje in da je bil Ivan Ribič pri svojem dejanju duševno popolnoma zdrav in prište. ven. Pretekli torek je bil ob- toženec zato obsojen i>rav ta. ko kot prvič. V sodbi je re- čeno, da je Ribič nagnjen k asocialnim dejanjem. Lanskega decembra smo že poročali, da je bil Alojz 0\-- ter mlajši 19-letni brezposelni, samski, priučeni polirec iz Celja, spoznan pri okrožnem sodišču v Celju za krivega, da je 9 okrog 22. ure dne 29. julija 1968 v kolodvorski re- stavraciji v Celju rzel življe- nje Ljubanu Koljaju tako, da ga je zabodel z nožem za levim užesom in mu , , prizadel absolutno smrtnj^ no, segajočo skozi Ч ; jezik in je rezilo delno rrtalo zunanjo vratno uiri^^ nico, kar je imelo za oosi^ co izkrvavitev, • dne 14. junija 19в8 poldne ukradel iz baralte orodje na Polulah iz jbk? Blaža Catera 1-230 din g^ vine in iz obleke Anto« Kunšteka 100 dinarjev go^ vine ter nekaj listin. Obsojg^ je bil zaradi uboja iia 12 S strogega zapora in zaradi ti tvine na 10 mesecev ^apiw skupaj na 12 let in šest tn¿ secev strogega zapora. Zop^j to sodbo sta se pritožila toženec in njegov zagovornik Republiško vrhovno sodiš^j^ je ugodilo pritožbi glede ц, kaznivo dejanje uboja, jjgj ni' bilo v sodbi obrazložitve subjektivne strani očitanegj kaznivega dejanja, ozirornj oblike obtoženčeve krivce Zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in naročilo novo obravnavo. Na včerajšnji ponovni olj. ravnavi je bil Alojz Ovtet mlajši obsojen zaradi uboja mileje in sicer na deset let strogega zapora in znaša ti ko skupna kazen za obe deja, nji 10 let in šest mesecev strogega zapora. C. G. Podružnica Narodno stro- kovne zveze v Celju je 21. marca 1935 obvestila mest- no poglavarstvo: V dneh 6. in 7. aprila pride v Ce- lje na kongres Narodno strokovne zveze nad 2000 udeležencev. Bo to tako rekoč prvi kongres na- rodno zavednega delavstva v našem lepem Celju in njegove okolice po osvo- bajanju. Mestno poglavarstvo se je 25. 9. 1935 v Celju raz- glasilo: »Urad občin^ie uprave Celje—okolica po- sluje še do vključno 30.9. tega leta in se tako uki- ne. Vse njegove posle pre- vzame mestno poglavarst- vo celjsko, na koje se naj od 1. 10. 1935 dalje obračajo stranke v vseh zadevah, ki se zadevajo na bivšo celjsko okoliško Občino in v vseh ostalih poslih, ki spadajo v pri- stojnost mestne občine celjske.« »Gosposvetski zvon« v Ljub- ljani je septembra 1921. leta županu mestne občine celjske dr. Juru Hrašovcu takole pi- sal in prosil podix>re: »Gosposvetski zvon se ^ pet oglaša. Njegov tužen " srce pretresujoč glas naznßf nja obletnico nesrečnega pl^' biscita na Koroškem. Dn^ 10, oktobra 1920 je na zvijo čen in nasilen način prešel naš narod v tuji jarem. Ta velepomembni dan naj f slovesno obhaja po vsej šif' ni kraljevini SHS. Vsa кш' turna in narodno čuteča dr^ štva naj priredijo žalne nifestacije — dnevu prrinief' mmi govori — deMamacijam — dramatičnimi prireditvaff". — petjem — živimi sUkarr»^ — 2 rasobešanjem črnih 2d' stav in darovi za uboge ^ roške begunce. Trdno upamo in se s^^jj Ijivo zanašamo, da se Vaše Blagorodje odzove terrvi pozivu, da se tako iskra, ki bi pozneje vzpl<^^' tela v osvoboditev Korotana. Koroška je ^ MORA biti naša!« . Zgodovinski ari»* 50 LET KOVAŠKE TRADICIJE 50 let je preteklo od ta^ icrat, ko sta inženirja Milko premec in Walter Maca usta- novila v Zrečah štajersko že- jg2;oindustrijsko družbo, ki jg imela zaposlenih 23 delav- Tam, kjer danes stoji (ovarna, so pred 50 leti pre- Јц-edili star mlin v kovaški obrat s strojnimi kladivi in ^oàno turbino. Pretekli pe- lale in soboto so zreški ko- lači skupaj z občani Zreč proslavili 50. obletnico kova- čije tradicije in krajevni praznik Zreč. V kinodvorani v Zrečah so se na proslavi zbrali števil- ni predstavniki družbeno po- litičnih organizacij in poslov- nih partnerjev. Proslave so se udeležili tudi Andrej Marine, sekretar sekretariata OK ZKS in Zvone Dragan, predsednik komisije za druž- beno ekonomske odnose, Plo- ri j an Jančič, predsednik ob- činske skupščine Slovenske Konjice, Gregor Klančnik, v. d. direktorja združenih slo- venskih železarn in drugi. Marjan Osole, dipl. inž. je v uvodnem govoru orisal raz- voj kovaške industrije. Nave- del je vrsto podatkov, ki go- vore o tem, da postaja Ko- vaška indiistrija Zreče de- loma organizacija z veliki- mi možnostmi za nadaljnji razvoj. V letošnjem letu bo- do izdelali 4500 ton razilič- nih izdelkov za jugoslovan- sko avtomobilsko in strojno industrijo. Krajevni ргакшк pa so v Zrečah prosdavili z vrsto športnih in kulturnih prire- ditev. Člani društva LT so tekmovali v spretnostni vož- nji, gasilsko društvo Zreče je izvedlo hitrostne vaje, tek- movali pa so tudi strelci in nogometaši. V sodelovanju s taborniki XI. SNOUB Miloša Zidan- ška so na rojstni hiši Bori- sa Vinterja, padlega koman- danta šlandrove brigade, od- krili spominsko ploščo. Praznovanje krajevneg-a praznika so v Zrečah zaklju- čili s koncertom pevskega zbora DPD Zreče v kultur- | nem domu. i S. P. Prodajalcev na celjski trž- nici je ie tedna v teden manj, predvsem- zaradi ved- no hladnejših dnevov in de- la, ki ga imajo doma z zad- njim pospravljanjem pridel- kov. Kljub vsemu pa so ce- ne skoraj nespremenjene: krompir 0,80 do 1,00, čebu- la 2,50 do 3,50, česen 12,00 do 15,00, solata 3,00 do 5,00, špinača 7,00 do 10,00 ohrovt 2,00 do 3,00, zelje- 0,80 do j 1,20, kislo zelje 2,00 do 3,00, j kumarice se že težko dobi- I jo, paradižnik 3,00 do 4,00, paprika 2,00, gobe od 5,00 do 20,00, jabolka 0,80, do 1,00, hruške 1,50 do 3,00, grozdje 1,00 do 3,00, kostanj 1,50 do 2,00, jajčka 0,80 do 0,90, sir je po 6 dinarjev za kilogram in smetana po 8 dinarjev za liter. Ob sobo- tah prodajajo tudi perutnino, in sicer kokoši po 15,00 do 25,00 din po koimadu, piščan- ce pa po 9,00 din kilogram. DIABETIKI in splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju v mesecu aprilu tega leta je bil v Zvezni skupščini iz- glasovan Splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zxlravstvene- ga varstva prebivalstva. V ob- vezno zdravstveno varstvo spada po tem zakonu tudi zdravljenje in odkrivanje slad. kome boleani. Neposredna posledica tega obveznega zdravstA-enega var- stva je, da se diabetike opro- sti vseh vrst participacij (udeležbe pri stroških zdrav- ljenja), kjer koli so le-te predpisane v času zdravlje- nja, bodisi v bolnišnici ali izven bolnišnice. Ni tre- ba posebno poudarjati, kolik, šen bo to uspeh in pomoč ti- stim diabetikom, ki zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli jemati zdravil. Republiška društva diabeti- kov, zbrane v Zvezi društev diabetikov Jugoslavije, ob po- moči zdravnikov v Odborih za diabetes pri Republiških in Zveznem zavodu za zdrav- dokrinologov Jugoslavije, so skupno delali in aktivno so- delovali v vseh fazah priprav za reformo zdravstvenega varstva (teze, prednacrti, na. črti), s svojimi pripombami | in amandmaji. Predloge in resolucije Zve- ze društev diabetikov Jugo- slavije za rešitev zdravstve- no-socialnih problemov dia- betikov, so v svojih sklepih podprli tako Jugoslovanski simpozij o dia.betesu (25. — 28. 10. 1967), kakor tudi En- dokrinološki dnevi v Beogra- du (21. — 23. 2. 1968). To vztrajno, skupno delo pacien- tov in zdraATiikov, ki je tra- jalo več let, je prineslo konč- no ргл^е uspehe. S tem seveda niso rešeni vsis ocialni in zdravstveni problemi diabetikov. Treba bo še delati na tem, da bi vsi socialno ogroženi diabeti- ki dobivali denarni dodatek za vMrževanje diete, kot os- nove zdravljenja, ter da bi dobili stoodstotno nadomesti- lo za čas izostanka z dela zaradi bolezni, oziroma ne- zmanjšano boleznino za dia- betike, ki so na zdravljenju v stacionarnih ustanovah. Vendar led je prebit in ob- stoji upanje, da bo skupnost, ki je v teh izrednih prilikah, ko se je delalo na gospodar- skih in pri nas tudi na zdrav- stveni reformi, upoštevala predloge, ki jim jih je pred- ložila Z^eza društev diabeti- kov Jugoslavije, nekega dne našla možnost, način in sred- stva, da reši tudi ostale sq- cialno-zdravsbvene probleme diabetikov. Splošni zakon o zdravstve- nem zavarovanju bo sprove- den, ko bodo izšli Temeljni (Republiški) zakoni o zdraл--^ stvenem zavarovanju, to bo v začetku leta 1970. i V vsakem primeru so Re- publiška društva in Zveza društev diabetikov opravičili s(\x)J namen In upamo, da ne bomo več našli diabetika, ki ne bi bil včlanjen v Društvo diabetikov in postavljal vprar šanje »Kaj imam od teiga«. DEŽURNE LEKARNE Do 12. ure v soboto 18. oktobra je dežurna Nova le- karna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. 15. ob 11.00 Jurčič-Inkret »Deseti brat« — zaključena predstava za Gostinsko šolo in Šolski center Borisa Ki- driča ob 15.30 uri »Deseti brat« za II. mladinski abonma in izven 16. ob 12.00 in 19.30 uri go- stovanje v Murski Soboti z »Desetim bratom« 17. ob 17.00 »Deseti brat« za III. šolski abonma 18. ob 19.30. »Deseti brat« -— predstava za občino Mo- zirje in izven 20. ob 19.30 »Deseti brat« — gostovanje v Kostanjevici na Krki 22. ob 10.00 »Deseti brat« — zaključena predstava za Ošnovno šolo Žalec. UNION: 14. do 18. angleški barvni film »James Bond 007 Kasino Royal« 19. do 22. angleški barvni film »Vroči milijoni« METROPOL: 13. do 16. ameriški barvni film »Dolina lutk« 17. do 19. češki film »Po- mladne vode« 20. do 23. ameriški barvni film »Slavni revolveraš« DOM: 13. do 15. ameriški barvni film »Ljubljenka Divjega za- hoda« 16. do 19. francoski barvni film »Živeti zaradi življenja« 20. do 22. italijanski barvni film »Adios Gringo« DOBRNA: 18. in 19. oktobra angleški barvni film »Vroči milijoni«. V soboto je predstava ob 20., v nedeljo pa ob 17. in 20. uri- NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE ORLOV K.: Nalaženje o»p- šteg integrala parcijalnih di- ferencijalnih jednačina dru- gog reda, koje nisu Monž-Am. perove. Beograd 1948 S. II 3265/142. MIHAILOVIĆ М. Lj.: Re- dukcija amida kiselina i 1,3 ketoestara pomoću litijum- aluminijum-hidrida. Beograd 1956. S. II 3265/253^ ABBAGNANO N.: Moguć- nost i sloboda Beograd 1967. S. 32889. STOJKOV T.: Opozicija u vreme šestoj anuarske diktatu- re 1929—1935. Beograd 1969. S. 32876. Get away to the Social Sci- ences. New York 1957. S. 32878. LUTZ J.: Knjižna tipogra- fija. Zagreb 1966. S. 32879. TAYLOR A. P. J.: Borba za prevlast u Evropi 1848—1918. Sarajevo 1968. S. 32880. EVANS A J.: Ilirska pisma. Sarajevo 1»67. S. 32881. ARANDELOVIĆ Т. J.: Uloga indukcije u naučnom istraži- vanju. Beograd 1967. S. 32882. ARANDELOVIĆ: S. T.: Stambena svojina u Jugosla- viji. Beograd 19^. S. 32883. HULIGANI Ne pripeti se vsak dan in tudi ne vsep>ovsod, da se človek lepo pelje z motorjem po cesti v Goz- decu nad Laškem, ko iz teme prileti nekaj trdega in naravnost v njegovo glavo. _ Tisti, ki se Je hotel v nedeljo, 5. oktobra zvečer napraviti junaka, ko je vrgel grudo zemlje v gla- vo motoristu, naj se za- misli, kaj bi bilo, če bi druga priletela v glavo sopotniku, ki na glavi ni imel čelade. Rad bi ga povprašal, kako si zamiš- lja junaštvo; pa ne tam v temi pod cesto, temveč pred njegovo hišo, kamor se je sdgumo ponosno vrnil po tem, ko je nare- dil nekaj, kar zmore vsak triletni otrok. Če morda nisem »po njego- vem okusu«, bi se naj postavil na cesto in pove- dal, kaj je na meni, da mu ne odgovarja. Ce je prev2ieten na sla¡bo ce- sto, naj se vsede ob njej! Ne samo Jaa, vsi prebi- valci okoliških vasi po- znajo njega in njegove kolege, M so ravno tako hrabri. Toliko, da jih po- znajo tudi laški miličniki in ko jim bodo pristrigU peruti, bodo pri'čeM bolj nizko letati. AimjZ JESiH POPRAVEK Avtor prispevka pod naslovom »Ptičko so uje- li, toda ali bo zdaj v kletki?«, ki je objavljen v zadnji številki Novega tednika je Tone Jane, Ne- zorjeva ul., Celje. Tone JAiNO, Naaorjeva iri., СеЦв PTIČKO so UJELI(?), TODA, ALI BO ZDAJ V KLETKI?!!! v sredo, 8. oktobra 1969, me je zelo presenetila vest, da sem v časopisu, in to za nečastno deja- nje, še bolj pa me je pre- senetil sam članek, kate- rega sem prebrala. Spra- šujem se, kje je Tovariš Lojzk Mravljak dobil gra^ divo za tako pester čla- nek in ali ima tudi do- kaze, da sem prav jaz tista, ki je naredila toliko kaznivih, še bolj pa sra- motnih dejanj. Sprašujem se tudi in bojim se, da ima tovariš Lojzk barvno slepoto, saj jaz še шкоИ nisem imela bujnih Me9- kastorjavüi las. Zato tov. Lojzku sv», tujem, da dà ölanek, M je bil objavljen 8. t m., preklicati, sicer boT^ za- devo uredila kje drugje z večjimi stroški. - Marija Saloj, Podgorje 34, Oelje PRIPIS UREDNIŠTVA Danes objavljamo po- pravek, ki ga je poslal Tone Jane, in odgovor na njegovo pisanje, ki ga je poslala Marija šalej. Nje- no pismo smo prepisali dobesedno, vendar je ne- hote prišlo do napake, ker je v prejšnjem pismu bi- la podpisana kot avtor sestavka Lojzka Mravljak. Zagodel pa nam je tiskar- ski škrat in iz Lojzke naredil osebo moškega spola. Zato tudi pomote v pismu Marije Šalej. To- rej: avtor sestavka »PtUJ- ko so ujeli (?), toda, ali bo zdaj T kletM?!!!« je napisal Tone Jane (glej njegov popravek!) in se torej pisanje Marije SaJaj nanaša samo na njega, Loj25ki Mravljak se za ne- ljubo napako opravičuje- MARINČEK DEVETI V SLOVENIJI Na kegljišču Ingrada se je v nedeljo konča- lo letošnje republiško prvenstvo za posamezni- ke. Prvak je postal Jože Turk iz Kranja, ki Je podrt 1876 kegljev (909 dm 967). Celoani so se uvrstili na naslednja mesta: 9. Slavko Marin- бек 1794 ( 863 in 933), 14. Viki Vanovšek 1783 (889 in 894), 15. Jože Lubej 1781 (856 in 925), 18. Ivo Veranič 1755 ( 873 in 882), 21. Franc Lešek 1745 (874 in 871). Vsi omenjeni tekmovalci so № uvrstili tudi na državno prvenstvo. ODLIČNO: ATLETI TRETJI, ATLETINJE ČETRTE v Sarajevu (moški) in Osijeku (ženske) je bi- lo letošnje državno ekipno prvenstvo, ki je bilo istočasno zadnje veôje tekmovanje jugoslovan- skih atletov. Tudi tokrat so člani domačega Kla- flivarja presenetili. Moški so v Sarajevo odpo- tovali kompletni. Ekipa je bila sestavljena v glavnem Iz mladih tekmovalcev, katerim so v borbi za točke in mesta pomagali starejši, pre- kaljeni atleti. Zbrali so 32209 točk in samo za Bto točk bili prekratki, da bi osvojili drugo me- sto. V okoliščinah, ki vladajo v celjskem Kladi- «rarju, je to vsekakor eden največjih uspehov v zadnjem desetletju. Tudi tokrat se je ob mla- dih atletih najbolj odlikoval Kocuvan, ki je v teku na 100 in 200 metrov osvojil prvo mesto (10,6 in 22,0) ter obakrat premagal državnega rekorderja Križana. <3dIično je vrgel kopje špi- lar (71,36), Vravniik pa s palico preskočiH 4,10 m. Ženske so kljub odsotnosti Lubejeve in Ma- onoltove dosegle dobro četr^ mesto (16.479 tx)6k). Ce bi nastopile kompletne in če bi imele boljše tekmovalke za skok v višino, potem bi se prav gotovo enakovredno borile s Slavonijo za prvo mesto. Edino zmago je zabeležila Urbančičeva v metu kopja (51,87 m). t. VRABL CELJANKE JESENSKE PRVAKINJE v zadnjem srečanju na Jesenicah so tekmo- valke celjskega Partizana sigurno premagale mla- do, toda izredno borbeno ekipo Jesenic. Rezul- tat 3:1 je dovolj, da so celjske igralke po sla- bem začetku, ko so izgubile proti Mariboru, po- novno osvojile naslov najboljše ekipe v prvem delu prvenstva. jk ODLIČEN ODPOR SAVI V CELJU — Odbojkar- ji Gaberja so v nadaljer.-anju republiške lige v i»deljo gostili Savo iz črnuč. Videli smo eno od najboljših iger domačega moštva, ki pa ni moglo doseči več kot časten poraz. Rezultat je bil 1:3. Boljšo igro pri Gaber ju .so tokrat poka- aeli Trbunc, Grolner in Slavko Kajtner. jk PORAZ ŠOŠTANJA V IZOLI Rokometaši Šoštanja so v osmem kolu repub- liške rokometne lige izgubili srečanje v Izoli proti istoimenskemu klubu 15:19. Kljub dobri igri Požuna, Kaca in Hribernika so domačini B hitrimi protinapadi presenetili Šoštanj. jk OB TOČKI V SARAJEVU — Igralci Celja so v Sarajevu tesno izgubili po izenačeni igri z Mla- do Bosno 11:13 To je že tretji minimalni poraz Celjanov v gosteh. V nedeljo igrajo ponovno na tujem igrišču v Pančevu proti Dinamu. PRIČAKOVAN NEUSPEH V MURSKI SOBOTI Celje-Kladivar tudi v Murski Soboti ni do- segel uspeha. To nismo niti pričakovali od mla- de ekipe, ki šele nastaja. Visok poraz 0:3 (0:1) Je tudi pravilen odraz moči na terenu, kajti Mu- ra ponovno kandidira za vrnitev v zvezno ligo. STEÏKLAR SE VEDNO VODI — V vzhodni conski ligi vodeči Steklar iz Rogaške Slatine na- daljuje z uspehi. Tokrat je premagal Dokležov- je 2:1. Uspešni so bili tudi igralci Kovinarja iz Štor, ki so premagali moštvo Celulozarja iz Kr- Skega 2:0. Šmartno je igralo z Osankarico neod- ločeno 0:0, Papimičar iz Radeč pa je premagal Pužinarja 4:2. Mariborski Branik, ki sledi Stek- iarju, je odpravil Velenje 1:0 (0:0) jk NASTOP VETERANOV NA GLAZIJI — Ob 50. letnici nogometa v Celju sta igrali med seboj ekipi veteranov, zmagali so starejši z rezulta- tom 2:1 (0:0). Zadetke za veterane sta dosegla Dobrajc in Bernard, za mlajše moštvo pa Slavko Marinšek. V. ekipi veteranov so nastopili: Klanč- nik, Dolinšek, Tomšič, Pavlič, Kokotec, Floreni- ni, Bernard, Janežič, Cater, Dobrajc, Zidar in Stamejčič; znana imena iz zlate dobe celjskega nogometa. jk Se en posnetek z letošnjega evropskega prvenstva v atletiki, ki je bilo v Grčiji. Posnetek prikazuje slavnostno otvoritev največjega tekmovanja v Evropi, ko so na stadion Karaiskas prikorakale vse nastopajoče repr^ zentance. (Foto: teve) V Žalcu prihodnji teden otvoritev prvega dela rekre- acijskega centra — Novo avtomatsko štiristezno ke- gljišče — V prihodnosti še izgradnja olimpijskega bazena Prihodnjo soboto bodo v Žalcu izročili namenu športno poslopje, v katerem bo tudi avtomatsko štiristez- no kegljišče, gostinski pro- stor, športni prostori, sani- tarije itd. Poslopje so začeli graditi pred desetimi leti, ko je tek- stilna tovarna Juteks odku- pila staro telovadnico TVD Partizan in za zamenjavo so začeli graditi nov rekreacij- ski prostor, ki bo v bodoče ZibiraJišče vseh ljubiteljev športa. Režijski odbor je Uispel končati delo, ki so ga pred mnogimi leti začeli dru- gi. Sredstva so prispevali ob- čani, delovne organizacije, ob- čina in drugi. Tako bo končno Žalec dobil prostor, kjer se bodo lahko zbirali športniki, ljubitelji športa in drugi. Na terasi poslopja bo v poletnem času gostinsko pod^etie Hmeljar pripravlja- lo zabavne prireditve s ple- som, kar bo vsekakor poži- vilo življenje v Žalcu. Posebno pozornost zasliiži avtomatsko štirist^ino keg- ljišče, katerega je izdela- lo podjetje Vollmar, ki ima edino v Sloveniji svoj ser- vis. Žalec bo tako med de- setimi slovenskimi mesti, ki bo imelo takšno kegljišče. Osrednja kegljaška zveza v Ljubljani je že obljubila, da bodo Žalčani prireditelji tra- dicionalnega srečanja mest- nih reprezentanc Sloveni- je ob 29. novembru. Bolj kot športnemu namenu pa bo kegljišče služilo rekrea- cijskemu in sindikalnim po- družnicam, ki so že sedaj pokazale veliko zanimanje za nov in pomemben športni objekt. Ob otvoritvi, ki bo 25. oktobra, bodo nastopile mestne reprezentance Slove- nije in nekateri najboljši slovenski in svetovni kegljači. Ko bodo v naslednjih le- tih v neposredni bližini zgra- dili še olimpijski bazen bo to vsekakor postal eden naj- lepših rekreacijskih centrov v celjski regiji, ki bo nedvo- mno privâbil veliko število obiskovalcev, želeti pa je, da bi bodoči rekreacijski cen- ter priixîmogel tudi k te- mu, da bi šport v Žalcu na- predoval in dosegel kvalitetno stopnjo, ki jo dejansko lah- ko doseže. teve PRIPRAVLJENO ZA DRSALNO SEZONO Po prvotnih predvideva- njih bá morali umetno drsa- lišče v celjskem mestnem parku odpreti že pred dnevi. V pripravah .na novo sezo- no so v parku zabeležili že tri nepopolne drsalne dni, saj je bila ledena ploskev nared že 6. oktobra. D\'a dni zatem pa se je pokazala na plošči majhna napaka (grad- benega značaja) in pri HDK so se odločili, da jo takoj odstranijo. Prav zaradi tega so morali odstraniti že pri- bližno 2 cm ledu in ploščo osušiti. Na srečo so vre- menski pogoji takšni, da to delo ni bilo težko opraviti. Glede na to se bo drsalna sezona začela пекоИко poz- neje, vsekakor pa najmanj mesec dni prej, kot prejšnja leta. V klubu je tudi sicer vse nared za začetek sezone. Priprave so v teku in tudi prihod novega češkega tre- nerja je že najavljen. To de- lo bo prevzel Vaclav Pantu- ček, eden izmed najboljših čeških igralcev hokeja na le- du pred leti. Več kot 10 let je bil tudi držaл^ìi reprezen- tant. Ne glede na priprave na zimsko sezono pa je igranje tenisa v polnem razmahu. Novo podobo, je dobil tudi ves objekt, saj so ga v pre- teklih mesecih lepo uredu in vse dele prepleskali. Nogometaši šmartnega so 7 prvenstveni nogometni tet mi VSCNL doma igrali z mo- štvom Osankarice neodloče- no 0:0. Pred okoli 250 gle- dalci je tekmo dobro vodil Fink iz Celja. V predtekmi pa so mladinci šmartnega kar z 7:2 premagali Ctelje- Kladivar. Nogometaši Polzele, ki us- pešno tekmujejo v II. skupi- ni CNP so v Laškem prema- gali tamkajšnjo .ekipo z re- mi tatom 6:2. Odbojkarji Šempetra so 7 zadnjem kolu II. republiške like gostovali v Rušah in iz- gubili z rezultatom 3:1. Na lestvici so na odličnem tret-i jem mestu. Dru^i predstav- nik Braslovče pa so tekmo zadnjega kola z ekipo Elko- ta iz Maribora prestavili na poznejši termin. Na lestvici БО na šestem mestu s tek- mo manj. Na občinskem tekmovanju v odbojki za mladince, ki je bilo v Bra^lovčah so na- stopile samo tri ekipe. Prvi so bdii Bra5lovčani nato pa sîedijo prva in druga ekipa Šempetra. T. TAVCAE Po zaključku letošnjega tekmovanja III. kriterij slo- venskih mest je bil v pros- torih restavracije Klad var razgovor, katerega so se u- deležili predstavniki posame- znih mest. osrednje atletske zveze, društev in drugih ter se pogovorili o možnostih, da vsaj nekatere stadione v naslednjih letih prevlečejo s plastično maso — tartan. Ideja za skupno akcijo je bila rojena na letošnjem tek- movanju za APJ v Celju, AZJ pa se je obvezala, da bo ak- cijo izpeljala. Izmed Olja- nov je v pripravljalnem od- boru tudi znan atletski de- lavec Ferdo Gradišnik, ki je na razgovoru seznanil vse navzoče o dosedanjem p>ote- ku akcije in o možnostih ter prednostih tartana. Zelo ugodne pogoje za gra- dnjo atletskih stez prevleče- nih s tartan maso v Jugosla- viji je ponudila znana ame- riška firma 3 M, ki ima svo- je zastopstvo tudi v Evropi. V ponudbi so navedli, da bi stal 1 kvadratni meter tarta- na 30 ameriških dolarjev ter istočasno pristan, da bi pri večjem skupnem naročilu dali določen popust. Sami bi vse kreditirali z devizami za dobo petih let, medtem ko bi z dinarskmi sredstvi kreditirala reška banka! Od- bor pri AZJ je tudi dosegel oprostitev plačila pri uvozu tartana in oprostitev 10 od- stotkov garantnega pologa pri Narodni banki. Na posameznih stadionih bi morali pK>kriti površino od 4..500 do 5.500 kvadratnih metrov, kar bi stalo okoli 200 do 250 milijonov starih dinarjev. Cena i>a je odvisna tudi od števila stez, saj bi konkretno na celjskem stadi- onu zadostovalo sedem stez, v ravnini pa osem, vse to pa bi zmanjšalo stroške. Potreb- no podlago pred položitvijo tartana ï» bi morala opravi- ti domača podjetja, kar bi büo znatno ceneje. In katera mesta naj bi naj-prej dobila tartan stezo? V Sloveniji so kandidati Maribor, Ljubljana, delno Kranj in seveda (Delje, v os- talih republikah pa že v Za- grebu dve, (3sijeku, Beogra- du dve, Kragujevcu, Skopju, Novem Sadu, Nišu in Sara- jevu. Vsaj štiri mesta že se- daj vedo, da bodo tartan ste- zo imeli že prihodnje leto: Sarajevo, Beograd, Skopje in Zagreb. Pri vsej akciji pà je naj- bolj bistveno to, da v Ceijü ne zamudimo vlaka, ki I» nam že prihodnje ali vsaj čez dve leti pripeljal tartan stezo. Ce bi tudi pri nas di> bili tartan stezo bi samo pn čiščenju starega stadiona let- no prihranili okoli 6 milijO" nov starih din. Bol¿ kot to pa je zastrašujoče dejstvo, da v primeru, če tartan steze ne dobimo, ne bomo v 00" Iju več imeli velikih našifi in tujih tekmovanj. To P® bi pomenilo padec najkvali' tetnejšega športa v Celjü- Prepričan sem, da bi рга^ ob razpravi o tartan steí» morali realizirati vsa tiste mnenja naših ljudi, ki se ^ uvedbo tartana zavzemaj^ samo po raznih sestankih, KO pa je treba reči odločil® da pa iimolknejo ali koleT^ jo. Celje tartan mora dobiö in ravno zdaj je za to ideal' na priložnost. T. VRABJ^ ® Povzpeli so se kot meteor, ugasnili niso kot meteor. Še vedno ^ svetijo v vsem svojem starem dubrovniškem lesku, ki je tako očar- ljiv in nalezljiv. V dobi, ko sta se Armstrong in Aldrin sprehodila po Luni, smo ljudje na trdni zemlji sprejeli njihov način igre, njihova stara oblačila, njihov prikupni in neposredni nastop. # Nehote smo se povrnili v čas, ko so trubadurji hodili pod okna svojih izvoljenk in igrali; rahlo, nežno, segajoče v srce (in še kam!), vse pa je bilo prepletajoče z morskim vojnem, preletom in prhutan- jem belih galebov, z butanjem ribiških ladij ob valove, srepim ribiče- vim pogledom v raztrgano in prazno mrežo. Danes lahko poslušamo njihove naslednike - Dubrovniške trubadurje, trubadurje atomske dobe! Ce boste verjeli ali ne, na raz- govor s člani znanega zabavno- glasbenega ansambla sva morala čakati, kljub temu da sva s ko- legom bila v garderobi že tride- set minut pred njihovim nasto- pom. Vzrok? »Delo, to je naoj prvi interv- ju ...« je začela prikupna pla- volaska in v mokwh rokah stis- kala beležnico ter hitela pisati vse, kar ji je »duhovni oče« tm- badurjev atomske dobe povedal. Bolj, kot v beležnico je gledala v njegove nestrpne in venomer migajoče prodome oči, ki so s svojo ostrino skoraj prebile ste- kla v velikih okvirjih očal. De- kle je pis3.1o, pred nastopom pa Delu obesilo okoli vratu talis- man, kot prispevek za uspešen nastop pred zahtevnim in malo- številnim celjskim občinstvom. Za kateri list je delala intervju nam ni uspelo izvedeti. Mislimo pa si (naj nam bo oproščeno!), da je bài intervju samo povod za stik s trubadurji! Prav ji je! Midva s fotografom Hanzosva tako zaradi ženskega spola, ki je pokazal veliko zanimanje za trubadurje, morala nekaj časa počakati. Počakati celo do glav- nega odmora, ko so se vsi zadi- hani in veseli vrnili z odra. Led je bil prebit, občinstvo je stil in način igranja Dubrovniških trubadurjev prisrčno sprejelo. Zapeli so nekaj melodij, ki so danes popularne po vsej Evropi, nekaj melodij z zadnjih jugoslo- vanskih festivalov (glede na šte- vilo festivalov je bilo pesmi pre- senetljivo malo! Hvala!), vse skupaj pa zabelili z venčkom čudovitih dalmatinskih pesmi. Potem smo začeli. Delo se je preoblačil, mi pa smo ga slačili z vprašanji. Najprej, kako izgle- da njegov ansambel. MARKO OREŠKOVIĆ je bil momar, vendar je z-morja ркз- begnil, ker je spoznal, da je na kopnem bolj varno. Med truba- durji pa sploh! LACI PAD.JAN je strokovnjak za turizem. Pa menda ne za ju- goslovanskega? HAMO HADAJHOŽIC, poo- sebljena lepota v ansamblu in pevec. Ima svoj .gostinski lokal, vendar mu posel ne cvete pre- več in zato išče partnerja. Tudi v Sloveniji! LUČI KAPURSO je edini štu- dent v ansamblu. Obiskiuje glas- beno akademijo. To se mu tudi pozna! DONI TRBUHOVIĆ je prej de- lal v neki blagajni v Dubrovni- ku. Zdaj je Trubadur. Mu že ugaja. ^ DELO JUSIC — njega ni treba posebej predstavljati. ,Ima tudi dve hčerkici in ženo seveda. Pravijo, da dobro ženo. Sicer pa, kakšna naj bo, če ne dobra, drugače Delo ne bd toliko poto- val ... »Za nas je bil prodor v Evro- IX) nastop na Evrovizijskem tek- movanju v Londonu s popevko Jedan dan, katero še danes igra^ jo skoraj v vseh deželah starega kontinenta. Plitro smo uspeli in to predvsem zaradi kvalitete in izrednega stila, M pričara vsaj malo romantične zgodovine v atomsko dobo. Pokazalo se je, da je to, kar delamo, pravilno,« je končal Delo Jusdč in odpeljal člane ansambla na oder. Tokrat smo poslušali samo Delotove melodije. Odlične so! V njih je resnično nekaj naviha- ne truibadurske iskrenosti, ki je v današnjem času tako pogre- šamo. Prepričan sem, da so tudi zaradi tega člani Dubrovniških trubadurjev uspeli. Verjamete? Midva podpisnika verjameva! Tekst: TONE VRABL Foto: HANZA PREMZL (nadaljt'Vilnje s 1. strani) Najprej bo potrebno obstoječe kanaliizacijsiko omrežje temeljito očistiti, saj se je v kanalih na. bralo vse polno usedlin in grofsi, da 98 bodo s časom kanali, če jih ne bi očistili, zamašili. Ka- nalizacija počasi propada in ce- vi so dotrajale. Za okoli pet ti- soč metrov kanalizacije pa v Žalcu, kjer je stanje najbolj po- razno sploh ne vedo! Vsi se zato strinjajo v tem, da je treba naj- prej določiti nekoga, ki bo pre- vzel skrb za očiščenje, ureje\'a- nje in načrtovanje kanalizacije, da delo na tem podix>6ju tudi v bodoče ne bo potekalo stihijsko in neorganizirano ter imelo ob koncu za posledice podobne si- tuacije, kot je danes. Kako bi vzdrževali kanalizaci- jo oziroma s čim bi financirali vzdrževanje in obnavljanje? Sred- stva, ki jih daje občina so pov- sem prenizka in ne ustrezajo ni- ti za del kanalizacije. Zato je tudi eden izmed sklepov, ki so ga sprejeli odborniki obeh zbo- rov, da se priporoči občinski skupščini naj v bodoče prispeva več sredstev, ker komunahie za- deve prav zaradi premajhnih sredstev še niso urejene. Za hi- trejše reševanje torej več sred- stev! Poleg Žalca n^aj se problem ka- nalizacije z ustreznimi načrti re- ši tudi še v štirih večjih krajih žalske občine ter istočasno raz- misli o uvedbi »kanalščine« s pomočjo katere bi lahko vfjaJ delno skrbeli za vzdrževanje ka- nalizacije. Skrb za vzdrževanje pa se naj prenese na Ceetno-ko- munalno podjetje. V Žalcu bd morali že izdelani idejni pro- gram kanalizacije prilagodita no- vemu urbanističnemu načrtu, na Polzeli pa bi izdelani program kanalizacije morala pregledati strokovna komisija, da bi do- končni program ustrezal vsem tehničnim zahtevam. Prebold ima izdelan uibanistični načrt, h kate- remu bi morali dodati še idejm program rešitve odvajanja od- padnih in meteornih vod. Na os- novi izdelanega idejnega progra- ma bi lahko biH izdelani projek- ti in grajeni kanalizacijski zbi- ralniki za posamezne soseske. V Šempetru kljub izdelanemu ur- banističnemu načrtu še nI izde- lan načrt za kanalizacijo, isto pa bo treba urediti^ tudi v ostalih krajih, zlasti Petrovčah, Vran- skem itd-, kjer ljudje na veliko gradijo. Iz navedenih podatkov se da razbrati, da kljub sodobnejšemu času niso povsod pri izdelavi ur- banističnih načrtov upoštevali istočasno tudi ureditve kanaliza- cije. Ce bi bilo to urejeno bi na marsikateri na novo asfaltirani cesti ostal asfalt cel, pa tudi mnogo denarja bi prihranili. V TONE VR.\BL bodoče bo treba prav problem kanalizacije resneje in predvsem sistematičneje obravnavati in če lahko verjamemo, da bodo iz- peljali oziroma realizirali sklepe sprejete na zadnji .seji potem smo lahko prepričam, da ne bo »smrdelo«. OSI ALI KOMUNALNI PROBLEIMI Med ostalimi komunalnimi problemi je treba omeniti še vodno gospodarstvo. Na p>odroč- ju žalske občine je več potokov, ki ob poplavah povzročajo bi- stveno škodo. Naj veci problem je z Bolsko, ki dela c^romno škodo pri rodovitnosti zemlje in je po nepopolnih podatkih od- nesla osem hektarov zemlje, ki je last malih lastnikov. Deset od- bornikov je tudi predlagalo (sklep je kasneje bil sprejet!), da Vodna skupnost v nasled- njem letu uvrsti v program tuidi regulacijo Bolske, ki poplavlja večje površine namenjene grad- nji sosevske. Tako v Preboldu ni več večjili zazidalnih površin, si- tuacija pa bi se bistveno izbolj- šala z regulacijo. Prav tako bo treba obnoviti tudi nasip Savi- nje, oaj je v stotih letih dotra- jal. Vprašanje pa je, če bodo lahko za vse obnovitve zbrali sredstva brez katerih ne gre. Za vzdrževanje cest bo treba določiti večja sredstva, saj se- danjih 250 tisoč din ne zadošča- štirideset tisoč din odpade za zimsko vzdrževanje, 10 tisoč za asfaltiranje ceste skozi Vransko, ostaUh 19 tisoč pa ostane иа vzdrževanje cest v občini. Zara- di tega so že letos določeno dol- žino cest izpustili iz vzdrževanja. Urediti morajo še 180 kilomet- rov cest! S povišano vodarino je zago- tovljena materialna osnova s ka- tero lahko vzdružujejo vodovo- de, ki so od vseh komunalnih problemov še najmanj proble- matični. S CEST V KANALE Ko je bilo končano praznova- nje praznika občine Žalec v Pet- rovčah, so sklenili, da bodo za pet let zmanjšali gradnjo novih cest in velikansko prevlačevanje z asfaltom. Zavestno so šli v gradnjo novih .šol, saj je bolj pomembno, da imajo otroci so- dobno urejene učilnice, kot pa vse ceste asfaltirane. Predvsem pa morajo o nastalih problemih začeti razmišljati krajevne skup- nosti, ki naj odločijo, kateremu komimalnemu problemu oziro- ma njegovi ureditvi bodo dali prednost. Sredstev, da bi naen- krat uredili vse probleme, ni. Zato je treba dati prednost ti- stim, ki so za določen kraj naj- bolj aktualni. Programi krajev- nih skupnosti morajo vsebovati želje občanov in če bodo znani programi potem bo lahko tudi občina konkretneje pomagala. Tudi sredstva naj ne bi centrali- zirali, saj bi s tem »zamorili« marsikatero dobro misel in ini- ciativo posameznih krajev-nih skupnosti za rešitev določenega problema. Treba je samo okrepi- ti in utrditi scdelovantje med krajevnimi skupnostmi, služba- mi na občini in podjetji, ki skr- bijo za vzdrževanje komunalnih objektov. Ce se bodo držali takš- nih programov potem bodo v naslednjih letih rešeni tudi.^naj- hujši komunalni problemi v žal- ski občini. STANE BERGLEZ če ga še tako dolgo po- znaš, ti ne bo mkoli čisto jasno ali kroti smeh, ki mu sili na ustnice, ali pa s sme- hom želi ublažiti resne po- teze svojega obraza. Naj postane še takšna »ži- vina«, Stane Berglez bo za določeno generacijo, staro med 38 in 45 let, vedno enak. Vedno bo komandant Stane. Nikoli ne bom pozabil kro- hota, ki je donel kot iz soda za polzaprtimi v^ti mumije, ki mi je leta 1948 prišla v tuzlanski bolnišnici nasproti in v moji pojavi videla svojo zrcalno podobo. Oba naju je namreč ožgalo in osmodilo, ko sva z ročnima karbidov- kama pogledala, kaj utegne biti z veliko karbidovko, ki je svetila, odroma, ki je ugasnila nočni izmeni. Ne bom pozabil, kako je s spi- skom v roki hodu po grad- bišču ob reki in podil iz vo- de dekleta, ki zaradi določe- nih razlogov ne bi smela de- lati v vodi. Ne bom pozabil njegovega, odsekanega in hi- trega, prepričevalnega govor- jenja, kadar nas je na sko- jevskih sestankih ob poznih večerih pripravljal za prese- ganje norme za dvakrat, tri. krat... Za določeno generacijo bo Stane vselej komandant, če- ravno dandanes opravlja ko- mercialne posle in komandi- ra štemlkam ter blagu v Ko- vinotehni. Je človek, ki se je sijajno razumel z vrstniki, razumel mlajše, razumel in spoštoval starejše. Sedem let mu je bilo, ko je mamo in štiri otroke pu- stil na cedilu oče. Mati jih je preživljala z dnino, s kr- vavimi žulji spravila do kru- ha. Je kaj čudnega, da je po- stal mlad resen in da je ve- dno^ tehtal svoje merice sme- ha. Je kaj čudnega, če se je ob osvoboditvi znašel med enakimi najprej v SKOJ-u, pozneje v Partiji? Razume mlade danes. Jih,. Razume jih in menda tudi dobro pozna. Vendar pa me- rñ, da tako brezkompromisno vdana in zagreta današnja mladina le ni. Stane tudi za- meri podjetjem, ki ne omo- gočajo revnim, nadarjenim otrokom priti do izobrazbe. Sovraži zveze in poznanstva. Zameri tudi tistim, ki ne da- jo mlađim, da bi se uvel ja- vili. »Zamerim jim tem bolj, tem svojim vrstnikom, ki so bili sami zelo mladi, ko so prevzemali odločujoče dolž- nosti, danes pa se bojijo sto- riti podobno z generacijo, ki prihaja, ki je tu«. Se vmn ne zdi, da je prav- kar spregovoril komandant Stane kot nekoč na sestanku brigadirjev v bosanskem Bu- kviku? 20. NOVEMBER ROK ZA IZVEDBO VOLILm,. KONFERENC KO SZDL PROGRAME NAJ KROJI ČLANSTVI; Do 20. novembra naj bi v celj- ski občini krajevne organizacije Socialistične zveze končale svoje volilne konference. Po skoraj tri- letnem delu — dvoletni mandat je bil podaljšan zaradi priprav m vcdbe volitev — bodo torej vodstva krajevnih skupnosti po- dala obračun dela, člani pa bodo izbrali nove odbore. Volilne kon- ference krajevnih organizacij naj bi imele letos izrazit delovni značaj. Občinska konferenca Sociali- stične zveze Celje, ki je pred kratkim razpravljala o pripravah na ta pomemben dogodek v krajevnih skupnostih, je pripo- ročila, naj posvetijo posebno po- zornost kadrovski izbiri. Od nove. ga vodstva bo namreč v marsi- čem odvisno delo odbora in kra- jevne organizacije Socialistične zveze kot celote. Pri izbiranju kandidatov bo seveda potrebno upoštevati že znana načela kad- rovske politike — kot so načelo zmerne obremenitve s funkcija- mi, načelo javnosti, zastopstvo žena in mladine in podobno, še posebej skrbno pa naj bi raz- pravljali o kandidatih za pred- sednika krajevne organizacije, ki ga volilne konference volijo neposredno. Ce smo rekli, naj bi letošnje konference imele delovni značaj, nismo s tem mislili samo na skrbno pripravljene referate in poročila ter nemoten potek voU- tev. Konference bi morale biti priložnost za temeljit pregled sprejetih in tudi realiziranih sklepov iz prejšnjega obdobja, hkrati pa priložnost za načrtova- nje nalog za prihodnje razdob- je. V tem delu bo nujno potreb- no do(Sl'3dno upoštevati interese članstva, kajti samo to je lahko spodbuda za njihovo večjo akti- vizacijo. Občinska konferenca Sociali- stične zveze tudi priporoča, naj bi volilne konference kritično ocenile délo dosedanjih članov odborov in občinske konferen- ce. Sedanja vodstva pa morajo začeti pripravljati konferenc^, koj, kajti do 25. oktobra n^i opravili vse, kar bo za neijw potek konference potrebno. Poročilo, ki bo podlaga za . pravo, naj bi vsebovalo tudi^ kaz najpomembnejših družw poUtičnih nalog in problemov, območju občine in kraj^^ skupnosti. Namen tega poroçj je seznaniti občane z nai» menubnejšimi nalogami, ћкц pa spodbuditi razpravo, ki ц pokaže, v koliko se ljudje si ko oceno strinjajo, oziroma Itaj ocenjujejo položaj in razmer« občini. IVICA BURNIK V razpravi so člani občinsj konference govorili tudi o uj ležbi mladih v krajevnih skupj stih. Njihova aktivnost je naj reč predmet kritike na шлоЈ množičnih zborih. Člani občina konference pa so p^oudarili, dal morali ob tej priložnosti kritiij oceniti tudi pomoč, ki so je bi mladi ljudje deležni s strani 9 ganizacije socialistične zveze \ drueüi dejavnikov na teren Prizadevanja le-teh so se naj reč marsikje začela in konč^ z ATztrajanjem, da na teren ustanovijo organizacijo Zve mladine, niso pa mladih spodls jali za vključevanje v organizan je in oblike, ki tod že delujejj Verjetno bodo le redke volili konference, kjer občani ne bod razpravljali o komunalnih рг! blemih. To je tudi razumljiv saj so prav vodovodi, ceste podobno tiste zadeve, ki lju najbolj razburjajo in bremeniji Zato bi bilo prav, če bi tokn dobili na svoja vprašanja rea ne odgovore. Prav tako pa bi 11 konferencah lahko razpravlja tudi o financiranju teh del ozir ma o predlaganih spremembah statutu občine Celje, ki naj zagotovile večjo iniciativo obi nov tudi pri reševanju komiffi! nih Droblemov. USPELA PSONIRSKA KONFERENCA V CELJU v soboto dopoldne je bila v ve- liki dvorani Narodnega doma izredno uspela pionirska konfe- renca, katere so se poleg šte- vilnih pionirjev in celjskih pio- nirskih odredov udeležili tudi družbeno politični delavci celj- skega podro^a. Nedvomno so bi- li vsi starejši prijetno preseneče- ni, ko so poslušali s čim vse se ukvarjajo naši najmlajši, kako izredno bogata je njihova dejav- nost na šolah ter kako je uspe- la pionirska organizacija vključi- ti v svoje vrste vse učence. Skozi vse šolsko leto delujejo v naj- različnejših krožkih, klubih OZN, na udarniški akcijah, tekmova- njih v športu, učenju, za bralne značke in še mnc^o je drobnih akcij o katerih so na konferenci poročali predstavniki posamez- nih pionirskih odredov. Poleg te- ga, da so pionirji prisrčno po- zdravili vse starejše so se še po- sebej zahvaliU Ivici Fišerjevi za izdatno pomoč pri njihovem de- lu. Nedvomno je celjska pionirska organizacija v zadnjih letih Zabe- ležila izredne uspehe y svojem delu, takšne, ki bi jih radi povsod. Hkrati s tem, da so onirji izredno delavni pa ne »i^ remo mimo dejstva, da gre velt ka zasluga za tako kvalitet delo tudi mnogim starejši®- najprej prosvetnim delavcem ^ nato še drugim, ki delajo ' ustanovah in organizacijah, № jim je delo z otroci najbližje. MILAN SENICAR Na sobotni konferenci so ß^ rejšim podelili zlate značke Z^^ ze prijateljev mladine Sloveró^ in priznanja. Značke so prej^' Ot» Pugertrúk, Franjo Ro^, ^^^ ne Тегбак, Ciñl Kavčič, Ana lob, Darinka Jošt, Marica vO fterl, Vilma štucin. Lizika Gor« čan, Katica Pešak. Mira Zeli^J Ivica Fišer in Darinka Lorenc^ Priznanja ZPMS pa so dobili p^ žena Bofulin, Bogo Sipec, Bogovič, Magda Gačnik, Hojnik, Tajda Pevcin, EroiHJ' Kramer in Dragica Jerman. DEVETA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS CELJE v ponedeljek popoldne so se sestali člani celjske občinske konference ZKS na svojo deveto sejo. Razpravljali so o oceni or- ganiziranosti ZK v občini, kot jO j€ pripravila komisija za or- ganizacijo in razvoj pri občin- skem komiteju, posredoval pa jo je njen predsednik Leopold Slapnik, medtem ko so v drugi točki dnevnega reda poslušali in- formacijo o aktualnih medna- rodnih dogodkih. Kot povzemamo, je imela oce- na namen kompleksno obravna- vati vsebinski in oblikorai vidik organiziranosti ZK, zato naj^ bi deveta seja občinske konference odgovorila na vprašanje, ali se- dala organiziranost ustreza, oziroma ali obstoječe oblike, me- tode in sistem dela znotraj ob- činske organizacije omogočajo slehernemu članu razvijati ak- tivnost pri uresničevanju idejno politične vloge zveze komunistov. Marsikje še ni jasno, kako mora delovati ZK v pogojih, ko je tudi sama sestavni del samoupravne- ga sistema, zaradi česar bi mo- rali z večjo študijsko in infor- mativno dejavnostjo seznanjati članstvo-^o njenih novih oblikah in spremenjeni funkciji. V dveh letih, kar traja proces reorganizacije, so se seveda po- kazali tako pozitivni rezultati kot tudi slabosti. Predvsem velja ugotovitev, da se vedno bolj uveljavljajo take oblike, ki ši- rijo samoiniciativnost in kreativ, no pobudo članstva; organizacije ratrajno iščejo kvalitetnejše obli- ke informiranja članov in se močneje povezujejo z drugimi družbeno političnimi organizaci- jami in samoupravnimi organi, da bi skupno programirali delo in akcije. Tudi stališča in sklepi, kot so ugotovili v oceni, doživ- ljajo kvalitetnejše spremembe, s tem, da niso več abstraktni, am- pak konkretni in se nanašajo na področja oziroma okolje, v ka- terem organizacije delujejo. Ra- zen tega sodeluje pri oblikova- nju stališč vedno večji krog ko- munistov, organizacije pa vedno bolj čutijo in potrebo po pomla- jevanju ZK. Samo lani so spre- jele 328 novih članov, dve leti poprej pa po 72 oziroma 82. V daljši izčrpni razpravi so udeleženci opozorili na številne probleme, ki bi jih morali re- šiti, če bi hoteli doseči večjo učinkoл'itost Zveze komunistov v občini. Tako je bil deležen kriti- ke zlasti odnos do mladih članov ZK, ki pomenijo, kot je bilo re- čeno, bolj številčno izpopolnitev statistike kakor resnično okrepi- tev ZK, kajti ne znamo jih za- posliti ter jih strokovno in poli- tično ideološko izobraziti. Proces reorganizacije je sicer prinesel mnoge pozitivne premi- ke, sa.i je bila v času pred njim aktivnost terenskih organizacij zelo šibka, kar se je pokazalo talco v upadanju sestankov kot njihovi največkrat zelo abstrakt- ni vsebini in seveda šibki ude- ležbi, medtem ko se v družbenih organizacijah uveljavljajo nove metode, četprav še vedno pre- počasi. Zanimivo je, da imamo v celjski občini 14 delovnih or- ganizacij, v katerih ni niti ene- ga člana ZK, v 85 organizacijah pa jih je premalo, da bi imçle svojo organizacijo. Prav tako je od sto direktorjev le 60 članov ZK. Vse to opozarja, da so ka- drovski kriteriji zapostavljeni in da tisti, ki so odgovorni, ne zna- jo vrednotiti družbenopolitičnih vidikov vodilnega kadra. Zveza komunistov na vseh rav- neh ne more biti opazovalka ali zavzemati nevtralnih pozicij, ka- dar gre za oblikovanje stališč do pomembnih družbenih vpra- šanj, marveč mora imeti aktiv- no vlogo. Zato je nujen boj za napredne cilje in tudi diferen- ciacija znotraj ZK. V tem smi- slu je idejno delovanje tudi da- ' nee nadvse pomembno in važno. Ob zaključku seje je občinska konferenca ZK sprejela več sklepov in stališč o bodočih na- logah celjske organizacije ZK. Ugotovili so, da je občinska kon- ferenca v zadnjem obdobju do- kaj uspešno opravljala svojo funkcijo, zato bo pri njenem de- lu tudi v bodoče poudarjati ak- tualnost in še bolj kot doslej razvijati vidik konkretnosti. Ob- (iinski komite naj bi tudi v bo- doče krepil svojo analitično in iniciativno funkcijo ter stalno preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Ker je za zdaj presla- bo razvito sodelovanje med ko- misijanli konference in ustrezni- mi komisijami organizacij ZK, bi bila potrebna kadrovska okrepi- tev komisij in njihova večja sa- mostojnost. Dalje bo prav tako razvijati obliko občasnih akti- vov. Občinski komite naj bi s komisijo za organizacijo in raz- voj v prihodnjem obdobju posve- tu , posebno skrb organizacijski konsolidaciji znotraj posamez- nih organizacij ZK, ki naj bi obogatile vsebino svojega dela. Dosledno bi morali tudi tu pre- verjati uresničevanje sklepov. De- DRAGO HRIBAR lo političnih aktivov bi se naj omejevalo predvsem na koordi- nacijo aktivnosti posameznih dejavnikov in informiranja, pri čemer naj politične aktive sestav- ljajo najodgovornejši politični in samoupravni dejavniki. Ena od osnovnih nalog članov ZK je ak- tivno vključevanje v delu vseh drugih družbenih organizacij. V akcijske programe bodo mo- rale organizacije vključiti naloge s področja idejno političnega izo- braževanja. Celjsko trgovsko podjetje z elektro tehniškim blagom »Teh- nomercator« velja za najmočnej- . še v tej branži na Štajerskem. Njegov vpliv sega tudi v sever- no metropolo Maribor, ki ga do- dobra zalagajo z elektro mate- riali in tehničnim blagom. Na mariborskem trgu pa je mimo »Tehnomercatorja« z elektroteh- niškim blagom oskrbovalo trgo- vino še domače podjetje »Fer- romoto«. Njihova glavna dejav- nost je vsekakor avto stroka, vtem ko so z ostalo dejavnostjo, to je elektro stroko dosegli letno približno za 70. milijonov dinar- jev prometa. Slednja dejavnost FRANJO KRIVEC je bila zanje tudi premalo aku- mulativna, hkrati pa je bilo na tržišču vedno bolj čutiti konku- renco Celjanov. V težnji, da bi vsako od ome- njenih podjetij bolj specializi- ralo svojo dejavnost in le-to še bolj razvijalo, je prišlo pred ča- ^m do konkretnih razgovorov med predstavniki Ferromota in »Tehnomercatorja«. Rezultat tega sta bila nedavno sprejeta sklepa o izločitvi elektro tehniške bran- že poslovanja iz »Ferromota« in priključitvi le-te k celjskemu podjetju »Tehnomercator«. Tudi delavski svet »Tehnomercatorja« je soglasno sklenil, da se del ma- riborskega »Ferromota« priklju- či njim. Do združitve bo prišlo 1. no- vembra letos, ko prevzame »Tehnomercator« trgovski odde- lek elektrostroke »Ferromota«, skladišče elektromateriala z vse- mi zalogami ter tri specializira- ne trgovine; »Elektron« in »Elek- tromerx« v Mariboru ter enako epeciaJizirano trgovino z elektro- tehniškim materialom v Sloven- ski Bistrici. Tudi 66 zaposlenih trgovskih delavcev gre h kolekti- vu »Tehnomercatorja.« Celjsko podjetje se je zavezalo takoj pia- čati na ra«un zalog in osnovnih sredstev tretino vrednosti, to je 5 milijonov dinarjev, ostalo pa v medsebojno dogovorjenem ro- ku. Slednji kapital bo »Ferrome- tu« koristno služil pri nadaljnji ekspanziji v njihovi osnovni stroki. Pri »Tehnomercatorju« menijo, da bodo odslej na mariborskem tržišču lahko kupce bolje oskr- bovali z blagom kot doslej. Skla- dišče blaga v Mariboru jim bo dovoljevalo izpopolnjevanje za- log in sprotno koordinacijo med osrednjimi skladišči v Celju. S trgovskega vidika bodo zaradi večjega prometa lahiko piri doba- viteljih dosegli s količinami bolj- še prodajne pogoje. Večji obseg poslovanja, bo, ne nazadnje, omogočil tudi boljši izbor, kon- kretno v Mariboru pa nadaljno širitev maloprodajne mreže. »Tehnomercator« v Celju bo predvidoma letos dosegel 220 mi. lijonov prometa, vtem ko za pri- hodnje leto z gotovostjo lahko računajo ob povečanem obsegu podjetja in z dograditvijo vele- blagovnice v Celju vrednost rea- lizacije na 300 milijonov dinar- jev. Od slednji integraciji lahko samo še omenimo, da so takšni koraki z vidika poslovnosti in skrbi za kupca zelo smotrni in perspektivni. BELEŽKE S POTOVANJA PO EVROPI NAŠ REPORTER JANEZ SEVER JE LETOS PREPOTOVAL VEC DRŽAV V EVROPI, V NEKAJ PRIHODNJIH ŠTEVILK BOMO OBJAVILI NJEGOVE BELEŽKE PREDVSEM O TEM, KAJ NAŠI LJUDJE ŽELE V ZAMEJSTVU VIDETI IN KAJ V RESNICI VIDIJO. ' Pariz. Kje si poet v meni, da bi zdaj, ko j, napisal pesem o Pa- rizu, kot to delajo izletniki, ki pošiljajo domov na tone razgled- nic. Na stežaj sem odprl okno hotelske sobe v petem nadstrop- ju v ulici Marie Jauffret, ki meji na tisto preznano zabavišče ble- savih pastiric ali po francosko FOLIES BERGERES. Soba ima balkon, to ni kar tako. Pariz mi leži pod nogami. Pusti britje, prho, ena, dva, tri, bon sua, hajdi do prvega bistro- ja. Tu ni Švica, kjer zapfrajo lo- kale ob polnoči. To je Pariz mon dieu. Nisem gledal po sopotnici, ki je sedela za mano v avtobusu, oborožena s podrobnim načrtom Pariza in z napotki njene prijate- ljice. Ta prijateljica ji je točno opisala ulice in zabavišča, tista tam, kjer je vse, oh, tako, kako bi rekla, no, saj razumete. Z rde. čim svinčnikom, prosvetarji so sploh nagnjeni k tej barvi, je imela podčrtane poti, ki vodijo na Pigale. V Pariz je prinašala, kot na oltar, svoje, po vsej verjetno- sti še neprebujeno materinstvo, da bi tu videla, kako se lahko v trenutku razvrednoti telo. Ne odstopam od vragsigavedi v ka- teri pijanosti rojenega načrta. Cincin in sem v bistroj u. Lepo prosim, pijem to, kar so pili ve- liki možje. Parižanka, ki verjet- no ni nikoli prebrala Rakovega povratnika, fino urejena, kot to znajo le in samo Parižanke, go- spa 45 let mi je z božanskim na- smehom nalila Calvados, pijačo starega, dobrega in od življenja utrujenega Hemingwaya z gnili- mi jetri. Gremo naprej. Nastavi pljuča, dušo in žepe Parizu. Va- la, o, la la. Vse je še tako, kot je bilo pred leti, ko sem bil še premlečnozob. da bi v celoti požrl Pariz. Le ljudje so drugi, razen tistih klo- šar jev, ki še niso umrli. Dragi Bogdan Pogačnik, ki dan za dnem iz Pariza polniš stolpce v Delu in se zdaj jeziš, da pri nas hitreje prepisujejo v redakcijah novosti iz francoskih časopisov, nate sem jezen, ker sem kljub člankov našel v njih le malo Pa- riza. Razen politike, vrag jo naj pobere in vesti o tem, da ni več stare tržnice. Za obisk pri kul- turnikih pa turist tako nima časa. šli smo torej v tisti del me- sta, ki v resnici zaživi šele po osmi uri zvečer. Zgradba buta- stih pastiric se je kopala v svetlobi. Program je bil končan, stari vratar z naftalinasto unifor. mo, je zapiral vrata, najbolj znanega zabavišča tujcev, pred- vsem tistih, ki spoznajo Pariz po Eifelovem stolpu. Slavoloku zm^e in mogoče po Elizejskih poljanah. Moulin Rouge, cel Pigal in La- tinska četrt so se kopali v luči, ki se je sipala iz napisov in re- klam kopice zabavišč. Neki zna- nec, ki je imel posebej spravljen denar za Pariz, skrit pred očmi žene in carinikov, je pohitel za nami, da bi v eni izmed teh ulic okusil kri črnke. Ali pa vsaj mulatke. O, la la ... Ko sem pred leti več tednov bival tu, sirota, ki klati tri be- sede francosko, sem spoznal de- kle, naše gore list, doma iz oko- lice Ljubljane. Lepo, da so mi kolena klecala. Dražestno, da sem zapravil še tistih nekaj frankov, ki bi jih rabil za metro, in sem moral zato peš ure in ure do stanovanja. Spoznala sva se, kot se spoznajo ljudje v tuji- ni; po napevu domače pesmi. Čez nekaj dni je navzlic moje. mu prikrivanju spoznala kako je z mano in mi skušala previdno pomagati. Žal je bil njen delovni čas tako nevsakdanji. Za milega boga sicer ni dovolila, da bi jo kdaj spremljal na delo v tisto tovarno, nekje v predmestju. Ne- kaj dni pred odhodom, pa se je ves Pariz zrušil name. Prija- telj, študent iz Beograda, ki je že enajsto leto študiral na neki akademiji mi je neko mračno po- poldne razodel in pokazal delov- no mesto moje lepotice, ljubez- ni vseh ljubezni. Otroka sonca, s katero sem postopal ob nabrež- ju Seine, ga držal za roko in sa- njaril. Delala je v neki povpreč- no ugledni,hi|i pod umetniškim imenom Rosana. Pri portirju, bil je gromozanski čmec, ki je čez prsa meril več kot je bilo mene čez zadnjico in ramena skupaj, si lahko v katalogu, kjer je bila vsaka »umetnica« na treh fotografijah z vsemi podatki ra- zen z onim o številu let in na- rodnosti, sem med drugimi »umetnicami« uzrl fotografije mo- je ljubezni. Zrl sem v fotografi- je kot človek, na katerega se je podrl Slavolok zmage, če bi bil prepričan, da me bodo potegnili ven, bi v tistem razočaranju naj- raje skočil v Beino. Dva dni sem nosil v sebi to tragično odkritje, ko je sama iz mene izbezala res- nico, da namreč vem kako in kaj. »Ne bodi otrok. V tujino greš z občutki, da boš takoj postala filmska zvezda. To že zato, ker ti nešteto ljudi, predvsem mo- ških trdi, da se Tajlorca in Lo- lobridžitka lahko skrijeta ob tvo- ji lepoti. Z nekim tipom, ki sem ga ljubila, sva neke noči ilegalno prestopila mejo pri Fernetičih in se nato mesece in-mesece vlači- la po taboriščih begimcev. Ko sva končno pribežala v Pariz, predtem sem obredla nešteto po- licijskih postaj, sem bila tako se- stradana in izmučena, da so mi sanje o filmu zlezle v razbolele podplate...« Zgodba, kot toliko takih. Toda, zakaj si prav ti bila tista? Za- tem me je še enkrat lopnila s kijem po glavi. Povedala mi je, da ima zaročenca, ne, ne, tistega, s katerim je pribežala sem in ki jo je pozneje nekaj mesecev iz. siljeval, da ga je morala hraniti s svojim telesom. Ne, ima zaro- čenca, fanta in pol, ki je čevljar. Z njim se bo poročila čez nekaj mesecev, ■ ko bosta prihranila dovolj denarja za njegovo delav- nico in njeno trgovino. Kupila pa ju bosta v nekem manjšem kraju v Alzaci ji. K sreči se ni- sem zbudil v bolnišnici, temveč v Louvru, ko sem zijal v stare mojstre in njihovo resnico. Prihodnjič: vroči Pariz ûsvlëileiik 15. oktober 1%9 STR.\N i IZGUBJL SEM ORANŽNEGA DOKSIJA Začelo se je mračiti in čas je bil kot primeren, da oe je lahko izgubila kakšna majhna stvar, predmet ali kaj živega; re- cimo pes. Ampak ne navaden pes, takšen, kot jih srečujemo vsak dan po mestu ali privezane ob hišah. »Izgubil sem majhnega oranžnega i>sa, vrednega 80 starih tisočakov, neke poseb- ne pasme. Prooim, če to objavite po mi- krofonu in prosite poštenega najditelja naj mi mojega psa, ki sliši na ime Doksi, vme. Seveda proti nagradi. Recimo za kozarček piva.« Dekle, ki je bralo obvestilo, se je za- čudila, spustUa temna očala na nos, ne- kam čudno pK)gledala in FK)višala glas: »Kaj si pa mislite? Oranžnega psa? Kje ste pa že videli oranžnega psa? To obve- stilo ne bom prebrala.« »Tovarišica, ampak moj Doksi oranžne barve je dragocen pes in ne bi ga rad izgubil.« »Pa sami preberite obvestilo.« »Veste, nimam glasu primernega za mi- krofon in še trese se mi; seveda glas. Raz- burjen sem.« Prebrati ni hotela, dala pa je predlog naj povprašam ljudi, ki jih je tisti večer bilo ogromno na kramariji. žalosten sem zapustil prostor in odšel med ljudi. Po- skusiti ni greh. »Oprostite, da vas motim. AU ste mor- da videli oranžnega psa, vrednega 80 tiso- čakov. IzgubU se je po tekmovanju.« )>Si čul, Maksi, oranžnega psa je izgubil gospod!« se je obrnila mlada dama proti spremljevalcu In se plehko nasmejala. »Poslušajte, to je gotovo pomota,« me je hotela prepričati. »Gospa, pa bom menda že vedel, kak- šen je moj Doksi!« in sem šel naprej. Ne- kajkrat sem se pripognil in z ljubeznivim glasom vprašal pod stojnicami, če ni moj Doksi slučajno tam- Nisem imel uspeha. Potem sem se ustavil pri starejših ljudeh, nekem fantu, deklet«, prodajalcih, glasbe- nikih, gasilcu. »Oranžnega Doksija? Ja, če je resnično toliko vreden, kot pravite, potem ga je zagotovo kdo odnesel in lahko čez njega naredite križ,« je povedal modrijan. In Doksija sem iskal naprej. Potem mi je pomagal še prijatelj. Skupaj sva ho- dila in spraševala. Najin zaskrbljen obraz in oči mračne kot nebo pred viharjem so jih nekaj prepričale. »če ga bom našel vam ga vmem,« in me je potrepljal po rami. Odšel sem za mizo na zabavni prostor, prijatelj pa drugam. Kmalu se je vrnil in prinesel oranžnega Doksija Postna vil ga je na mizo in na veselje, da je bil Dokfñ zopet poleg naju sva spila vsak vrček piva. »A to je vaš oranžni Doksi?« je nekdo zateglo vprašal. »Tako je,« sva pogumno odgovorila in ga pobožala. »Pa saj ni živ,« je vztrajal mož. »Seveda ni. Saj kdo je pa kdaj rekel, da se je izgubil živ pes, temveč da sva izgubila oranžnega psa Doksija.« »In tisto o denarju?« »Poznate vic: na steni je, tri noge ima in žvižga?« Potem sva imela mir. Ljudje so se smejali, midva pa sva le imela svojega oranžnega Doksija. teve CELJE POKAL LIBELE - CINKARNI Ob 75. letnici obstoja pod- jetja so marljivi športni in sindikalni delavci celjske to- varne telitnic — Libele pri- redili bogat športni pro- gram. V prvi športni disci- plini — malem nogometu je največ uspieha imela vrsta Cinkarne, ki je premagala v finam Libelo 2:1 in osvojUa prvo mesto. Sodelovali so še igralci Tehnomercatorja in Metke. Posamezni rezultati pa so bili: Libela—Tehno- mercator 2:1, Libela—Metka 4:1, Cinkarna—Tehnomerca- tor 0:0, Cinkarna—Metka 3:2 in Tehnomercator—^Met- ka 11:1. Vrstni red: Cinkar- na 5, Libela 4, Tehnomerca- tor 3 in Metka O točk. V prihodnjih dneh bo na. programu še tumir v košar- ki, na katerem bodo sode- lovali košarkarji Libele, žele- zarne štore in EMO, ter tek- movanje kegljačev in igral- cev namiznega tenisa. Mimo tega pa bo v podjetju še tek- movanje v šahu, namiznem tenisu in streljanju ter mo- to rallyju. J. KUZMA ŠENTJUR Mladinski aktiv v Blagovni je do pred kratkim za svojo dejavnost redno uporabljal en prostor v osnovni šoli. Ker se je v šoli izkazala nuj- na potreba po tem prostoru, so inventar mladinskega ak- tiva postavili — na hodnik. Verjetno bodo mladinski se- stanki v bodoče zelo kratki, saj je zima na pragu. Mič PEVSKI ZBOR Moški pevski zbor v Šent- jurju, ki je v preteklosti zelo uspešno deloval, je obnovil svojo dejavnost. Vaje zbora vodi tovariš Edo Goršič iz Celja. ■ - NOV STANOVANJ- SKI BLOK Podjetje »Ingrad« bo letos začelo graditi 21-stanovanjski blok v Šentjurju. Sredstva so že zagotovljena, stano- vanja so pa namenjena de- lavcem šentjurskih podjetij. Mič PREVZEM NOVE BRIZGALNE V DRAMLJAH Ob 40-letnici obstoja je dra- meljsko gasilsko društvo v nedeljo slavnostno prevzelo novo motorno brizgalno. Ob- enem so priredili lepo obi- skano veselico s srečolovom. Mič MALI INTERVJU Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Sine Mejavšek Je eden izmed tistih mia- | dih neugnanih fantov, ki s ¡ svojo pristojnostjo vedno | vzbojajo prijetno pozornost. , Kjer se pojavi je v središču pozornosti. Delno je temu kriv tudi rokomet, ki ga igra že vrsto let, delno pa njegov našin komuniciranja z ljud- mi, ki je neposreden, prisr- čen in prikupen. i Kako dolgo že igraš roko- | met? »Dolgo«. Zakaj? »Veseli me.« Šola te ne veseli? »Me«. Si prepričan? »Sem. Pri ¡ tem mislim ono pravo šolo, i ne šolo za življenje. »Jaz pa i prav to slednjo, saj se za življenje učimo. »To je res, samo brez formalizma tudi danes ne .gre. »Vem.« Boš uspel z rokometom? »Posku- šam«. To še ni vse ... »Tu- di sam vem. Hvala.« Kje si že vse nastopil? »V Sloveni- ji, ostalih repubilikah in na turnirju v Bukarešti.« Tvoj največji uspeh? »Uvrstitev v mladinsko državno repre- zentanco.« »Koliko tekem si odigral za njo? »Tri.« Si dal kaj golov? »Sem. Dva« Potem se je vsedel na svo- jega črnega konjička in od- brzel. Nikoli ni pri miru, ved- no v akciji, v kretanju. Po- govarjati se z njim je pri- jetno. Prav njegova mladost- na neugnanost in do neke mere tudi zaletavost so tisti momenti, ki privlačujejo. Pri- vlačujejo v pogovoru in pri- vlačujejo tudi v igri na ro- kometnem igrišču. i Prepričan sem, da bo Si- j ne še uspel. Uspel pa samo pod pogojem, da bo nadalje- vali z resnim in trdim tre- ningom. če bo, to mi bo pa v prvem pogovoru povedal. Pa brez zamere! HRASTNIK DOBER IZVOZ v preteklem mesecu so | hrastniški steklarji dosegli i rekordni izvoz svojih izdel- | kov, saj so izvozili raznih I predmetov za 170.000 dolar- I jev. Izvoz v letošnjih mese- cih je dosegel že vrednost 1,600.000 dolarjev. Hrastniški steklarji so se doslej uspeš- no uveljavili v državah Za- hodne Evrope in Severne Amerike. Uspešno pa izva- žajo tudi v Izrael. Vodstvo podjetja predvideva, da bo vrednost letošnjega izvoza do- segla 2,200.000 dolarjev. SEKCIJE PREVZELE DELO v Hrastniku si zelo priza- ' devajo, da bi okrepili vlogo ! članstva Socialistične zveze i na vseh področjih družbeno- političnega življenja, čeprav so sekcije že doslej z obrav- navo različnih aktualnih vpra- šanj zbudile zanimanje ob- čanov, so prepričani, da ute- gnejo te oblike javnega de- : lo vanj a še v večji meri pri- vabiti ljudi k sodelovanju pri razreševanju vprašanj druž- benoekonomskega razvoja ob- čine. Pred kratkim so ime- novali nova vodstva sekcij, pripravljajo pa tudi nove programe dela. mv V OSPREDJU KRA- JEVNE S^^'í^^í^STI Vodstvo SZDL bo posku- šalo okrepiti dejavnost dela Socialistične zveze v krajev- nih skupnostih in stalnih predsedstev zborov volivcev. Zato bodo na bližnjih posve- tovanjih organizacij te naj- masovnejše organizacije po- svetili skrb nadaljnjemu raz- voju krajevne samouprave. Težišče dejavnosti krajevnih skupnosti namreč ne bi smel'^ biti zgolj na reševa- nju komunalnih problemov, marveč predvsem na reševa- nju socialnih, zdravstvenih in drugih problemov. mv NAVAL i NA GOLTE i Minulo nedeljo je tv slej znanih podatkih ^ ® lo največ obiskovalcev ' kovec, ki so kdaj kolj na Golte in MozirsJco ' no. Velika žičnica je ' i I j ala največ potnikov ! ' obratuje, parkirni^ p^ i ri pri spoànji postaji J ^ bili nekaj ur povsem 2a ni. Torej le ni bilo taitj " pak, da so spustili v to vanje žičnico. CESTA MA ŽEKol Delavci celjskega сеД podjetja so že začeli žj riranjem ceste iz Mosáfl križišča za šmihel. z« tiranjem so pričeli T križišču za šmihel in ,1 jejo cesto proti Mozirja konca tega tedna bi n^ lotno cestišče prekrili ¡ faltom. Kljub temu, ¿ sta še ni urejena, je ¡ vsem ob nedeljah izredno živahen promet, GRADNJA HOTEI Zgornjo postajo gon« žičnice na Golte, kjer j« di hotel, bodo predviä zgradili do konca 5 ca, ko bi naj hotel ргеч upravljanje kolektiv avt« stičnega podjetja Izletnj Celja. Takrat bi naj ки tudi z deli pri adapi stare planinske koče na zirski. Nelikvidnost v gospodarstvu je tema,, ki noče in noče г dnevnega reda. Povsod tarnajo zastran denar- ja, Le-tega so zaslužili in bi lahko » podjetjih kar dobro shajali, če bi poslovni partnerji v redu plačevali, tako pa ... V podjetju celjskega območja so imeli nekaj mesecev težave z nekim podjetjem, ki je kupovalo, kupova- lo, pa nič plačalo. Nabralo se je ée za več kot 200 starih milijonov dol- ga, Pa so prišli na idejo, kako do- biti od svojega mrzlega partnerja prepotreben denar. Domača banka je posodila ustrezno vsoto milijo- nov banki v občini, v kateri podjet- je — dolžnik eksistira. Ta je potem dala omenjenemu podjetju kredit s pogojem, da plača račun slovenski tovarni, ki je potem iz teh sredstev pokrila svoje obveznosti pri domači banki, s katero redno posluje. Krog pa takšen, a žal ni uporabljiv v vseh primerih nelikvidnosti. ј^ v bočni nedeljo je bilo v greški dolini ve- jico so v Bočno ^ krajevne orga- rt NOV Danilo gice. Poleg kranj- ^ ki so se pripe- avtobusi so v ^li še nekateri zna. ^ijti voditelji, med jj Franc Leskošek- I Avšič, Jože Boršt- j pavear, narodna ¡^Uo Jerman in Pe- јГ ter generalma- gerne. so goste sprejeli, 23 Savinjsko doli- ivada, so vso okra- ^ spomenikoma žr- vojn pa so pripra- program. S sre- poslali tudi pozdrav- to^^rišu Titu. -er 2ALEC mmn DIKALNIH lANIZACfJ , žalski občini v zad- jsu sindikalne or„'a- kažejo vse večje za- I za sindikalni šport. I nekatera podjetja ¿e ko a-v'tomatsko štirL- iegljišče še ne delu- la za okoli šest tisoč Dnov, katere bodo u- , njihovi delavci pri nem tekmovanju in ji. Trenutno je v sin- organizaciji 150 aktiv. 5 veliko več rekreativ- 'Ijačev. dv vrtec? ^o pomlad bodo v »kreacij skega cent ra {raditi novo vzgojno- Do ustanovo za sto Po predračimih naj bi i stala okoli milijon I tisoč din. Del sred- I prispevala vi^ojno- ia ustanova v -Žalcu, đ pa v obliki kredita i. Verjetno bodo isto. ičeli graditi tudi gias- io, vendar se zaen- morejo dogovoriti še kupnega financiranja. tanek pred- ikov krajev- è skupnosti l^u so se dogovori- P^amih za prihodnje »i so si bili enotni v ^morajo v bodoče po- •"unalnih dejavnosti po- ^jo pozornost 'Udi ' dejavnosti in kaiou-^ ''a bili do sedaj sko- ''sem zanemarjeni. Razširitev ^kopališča ^ pokopališče namera- ' Prihodnjem letu raz- ' smeri proti Celju. ^ so v dogovoru s kombinatom ta zemljišča. i^l o športu svojih zadnjih kon- ' ' letošnjem letu bo ^ konferenca SZDL •ie razpravljala tudi o športni dejavnosti in vklju- čevanju mladih v posamezna društva, klube in sekcije. rumene rutice Občinska komisija za vzgojo in varnost je poleg svojega rednega progra- ma sklenila in že nabavila šolskim otrokom nižjih raz- redov osnovnih šol rumene rutice. Do zdaj so te rutice, ki bi naj služile otrokom za rečjo varnost na cestah, saj zaradi svoje barve močno opozarjajo voznike, razdelili že na petnajstih šolah. trgatev v braslovčah Minulo nedeljo so Braslov- čani zopet organizirali vin- sko trgatev, ki sodi že med tradicionalne prireditve tega kraja. Igrali so štajnerji. kanal urejen Te dni so končali z de- lom na razbremenilnem ka- nalu Ložnice. Zaradi poškodb je voda iz kanala vdirala ob vsakem večjem deževju tu- di v kleti lastnikov hiš. Na poškodovanih mestih je vod- na skupnost iz Celja brego- ve zaščitila s plastičnimi pre- vlekami. Okrog 100 metrov obloge in vrednost del zna- ša okrog 1-50.000 dinarjev. VFČFR CITFR Prihodnjo soboto ob sed- mih zvečer bo na Polzeli v Domu Svobode veseli večer, v katerem bodo sodelovali člani tria Dolžan in Ivanka Krašovec, humorist ter kvintet Gorenjci. tt nova BRIZGALNA Minulo nedeljo so gasilci iz Gorenje vasi pri Prebol- du izročili svojemu namenu novo gasilsko brizgalno. Po slovesni predaji je bi! pro' gram, v katerem je sodelo- valo več gasilskih desetin. tt ŠOŠTANJ ODKRILI SPOMENIK KAJUHU Ob 28.1etnici napada 1. šta- jerskega bataljona na Šoštanj je bila prejšnji teden ob spomeniku ustreljenim tal- 'čem slovesnost, združena s komemoracijo. Poleg številnih domačinov in učencev osnov- nih šol so se je udeležili predstavniki javnega in kul- turnega življenja. Ob tej pri- ložnosti je imel govor sekre- tar osnovne organizacije ZKS mesta Šoštanja Rudi Baje, ki je med drugim poudaril pomen akcije pred 28 leti ter se spomnil desetih talcev, ki jih je nemški okupator iz maščevanja ustrelil na tem mestu. Po krajšem kulturnem pro- gramu in ko so k spomeniku položili vence, se je slove- snost nadaljevala ob hotelu »Kajuh«, kjer so partizanske- mu pesniku in borcu odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča. O | pesniku borcu je spregovoril Maks Podlesnik, v kulturnem programu pa so sodelovali člani šoštanjske Svobode in učenci osno\Tiih šol. srečanje mladih Mladinski aktiv iz Gaber- ke pri éostanju bo prihod- njo nedeljo pripravü sreča- nje mladih športnikov. Mla- di se bodo pomerili v večih športnih disciplinah in med drugim izmenjali tudi iz- kušnje o delu v svojih kolek- tivih. Srečanje organizira- jo v počastitev občinskega praiznika. TEDNIKOVA PLOŠČA Nova »deseta naročnika« in tako dobitnika naše plo- šče sta Ivan Ograjšek, Lo- pata n. h. Celje in Marjan Rednak, šešče pri Preboldu; obenem pa smo izžrebali tu- di dva dobitnika izmed »sta- rih naročnikov«, ta pa sta Franjo Olip, Cesta na Ostrož- no 40, Celje in Ivan Kos, Gornja vas 40 Prebold. Spo- ročite nam vaše želje za čestitke v Radiu Celje! MALA ANKETA 00 IGRAČ 00 KUHANJA Ura je bila nekaj pred deveto dopoldan, ko sem vstopil skozi vrata novega vrtca na Dolgem polju. Neki malček je mencal z nogami in opozarjal tovarišico, da mu naj takoj odpne hlače, če ne ... Pri mizi so se drobni glasovi pogi> varjali, kdo bo hitreje pozajtrkoval. tretji so se pripravlja- li na odhod v Hrastovje, kajti dan je bil kot nalašč za pri- jpten krajši dopoldanski izlet. Mi smo se ustavili pri naj- starejših — medvedkih; tistih, ki bodo prihodnje leto že posedli v šolske klopi. Vsi so stari šest let, razen tovari- šice seveda! Njihove želje in mnenja o novem vrtcu pa pre- berite v naši današnji mali anketi. JASMINA 20HAR, 6 let, Celje: »Letos sem prvič v vrtcu in mi je tu zelo všeč. Najraje se igram s posodi- cami in kuham. Znam že skuhati krompir in solato, vse pa tudi pojem. Ko bom velika bom kuharica. Zelo všeč pa so mi tudi številne nove igrače, s katerimi se vs-ak dan veliko igramo.« INGA HROVAT, 6 let. Ce Ije: »Jaz pa hodim v vrtec že dve leti, prej sem bila v vrtcu, ki je imel svoje pro- store v Bloku 107. Tukaj mi je veliko bolj všeč. Imamo mehke postelje, kjer spimo. Preoblečemo se v pižame; to je zelo prijetno. V vrtec sem prinesla tudi kaktus za katere.ga bom skrbela.« BOŠTJAN DEMŠAR, 6. let, Celje: »Moja sestrica je v skupim račk, kasneje pa bo šla k pikapolonicam. Sam zelo rad nagajam, skrivam copate in se pretepam. V prihodnje se bom pobolj- šal, vendar ne preveč. Tu- kaj so mi zelo všeč igrišča. Veliko se igramo po peskov- nikih. Doma dolgo spim, ob nedeljah tudi dopoldne.« MIRJAM BELIC, 6 let, Ce- l.je: »Očka in mamica sta v službi, jaz pa v vrtcu. Prej me je čuvala služkinja, ven- dar je tu veliko bolj prijet- no, ker imam veliko prija- teljic in prijateljev. Zelo ra- da rišem in danes sem od- tisnila že veliko jabolk z ru- meno in rdečo barvo. Kma- lu se bomo začeli pripravlja- ti za Novo leto in dedka Mraza.« TOMI SVECAK, 6 let, Ce- lje: »Bratec hodi še v stari vrtec v Blok 107, kjer sem bil tudi sam dve leti. Najra- je se igram z avtomobili, vendar jih imamo premalo. Lepo se je igrati tudi s kon- struktorjem in znam narediti most. želim si še več igrač in potem bo še bolj zanimi- vo. Drugo leto bom šel pa že v šolo.« MARINA POSINEK, vzgoji- teljica, Celje: »Vodim skupi- no medvedkov. V njej so otroci, ki so stari šest let in bodo prihodnje leto že šli v šolo. Skozi vse leto jih bo- mo na t(o že po malem pri- pravljali, spomladi pa orga- nizirali še malo šolo. Poklic me veseli, ker je lepo delati z otroki. Sicer pa je dobro, da vsak človek drži svoj kos kruha.« To so želje petih otrok, ki uživajo v svetlih in modernih prostorih nove vzgojno varstvene ustanove na Dolgem po- lju. Njihova mnenja je dopolnila tovarišica. želeti je samo, da bi tako lepo urejene prostore dobilo kmalu čimveč pred- šolskih otrok v Celju. teve TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - ТЕМд^ Preden bi spregovorili o nalogab, vsebina in pomenu estetske vz^joje, bi najprej opredelili ali pojasnili neka- tere pojme, ki jih v zvezi s tem večkrat uporabljamo ali slišimo. Estetsko — pomeni v naj- širšem smislu lepo, skladno ali harmonično po vsebini, obliki in barvi. Večkrat zamenjujemo аМ enačimo pojma umetnostna in estetska vzgoja, čeprav sta med seboj tesno povezana. Umetnostna vzgoja in izobra- ževanje obsega' pravzaprav vzgajanje in izobraževanje za posamezne vrste umetnosti, ali za tmietn£>st nasploh, kar že meri na poklicno uspösab- 1 janje in ima splošno izobra- ževalni značaj. Estetska vzgo. ja in izobraževanje pa ima širši značaj in je usmerjena k vzgoji in izobraževanju smi- sla za estetske vrednote sploh, za vrenote, ki so v umetno- sti oziroma v posameznih pa- nogah umetnosti in tudi za vrednote, ki so zunaj umet- nosti, T naravi, življenju in delu, za celotno področje es- tetske kulture. Merilo lepega je človek, ki lepoto doživlja, ustvarja, po- ustvarja in ocenjuje. Težnja Po doživljanju lepega ie člo- vekova elementarna in or- ganska potreba, le da se ta pri posamezanikih različno iz- raža in da ima za to posa- meznik različne možnosti. Estetska vzgoja je del ce- lokupnega prizadevanja vseh vzgojnih dejavnikov — razvL ti vsestransko osebnost, vse- stranskega človeka. Čeprav je njena vsebina v mnogo- čem specifična, \e tesno ve- zana na telesno, umsko, mo- ralno in politehnično vzgojo. Osnovni temelj vzgojnih u- speho\-' je družina. V pogle- du estetske vzgoje je pn'a, ki razvija in stopnjuje ele- mentarni čut za doživljanje lepega od počutja ugodja v lepem, urejenem okolju in lepih odnosov v njem, do okusa in smisla za lepo, ki že pri otroku dobiva lastni izraz. Res je, da je otrok v začetku bolj naklonjen kiču, da ima rad svetleče in živo- pisane predmete, kar je zna- čilno tudi za primitivne naro- de, da ne obvlada skladnosti oblik in barv, vendar ga bo- mo z dobrim zgledom in pra- vilnim vodstvom do tega pri- peljali. 2al, pa prav v teh osnovah družina tudi dosti- krat greši, da posveča pre- malo pozornosti otrokovemu estetskemu doživljanju in razvijanju osnovnih estet- skih vrednot in pojmov, ki se začno oblikovati v prav preprostih situacijah: v med- sebojnih odnosih družinskih članov, pri jedi, pri oblače- nju, ob radiu, televiziji, v javnih prostorih, na spreho- dih, izletih ipd. V predšolski dobi imajo prav pomembno vlogo otrokove igrače in irfi- kanice, ki jih moramo pre- udarno izbirati, kajti vse, kar je na našem tržišču ^tetsko ni sprejemljivo in »užitno«. Pri nas je še do- volj tega, kar kvari otrokov čut za lepoto, zato moramo biti toliko bolj pozorni in kritični. Najslabša je misel- nost, da je za otroka vse da bro, da je zanj najlepše, kar je rdeče pobarvano in da so najboljše tiste pesmice, ki se rimajo. širši in načrtnejši značaj dobi estetska vzgoja v šoh. Njene smotre in naloge ure- sničuje s celotno vsebino po- uka, predvsem pa pri pred- metih slovenskega jezika, li- kovnega in glasbeno-ritmične- ga pouka. Ob tem moramo priznati, da je tudi osnovna šola zaradi obsežnega učnega programa preveč »zintelektu- alizirana« in ji ostaja pre- malo časa za poglabljanje v svet estetskih vrednot. Poleg gornjih dveh osnov- nih dejavnikov estetskega vzgajanja, deluje na mladega človeka še cela vrsta vplivov družbenih in skritih sovzgo- jevaloev ki jih sprejema pre- ko najrazličnejših komunika- cij. Ti so tako množični, da jih niti poklicni vzgojitelji ne morejo več registrirati, kje je šele cenzura, ki bi morala marsikaj neokusnega in ne- primernega že za odraslega človeka, kaj šele za mlade, neizkušene generacije, kate- gorično odpraviti. Tu so ne- omejeni skomercializirani vpli- vi zapadnega in italijanskega kiča, ki menda gre še naj- bolj v promet, tu je knjižna plaža, ki jo starši pustijo kupovati svojim otrowi čemer bi se dalo n^^ razpravljati. ^ Ker gledamo mnogo ' z vidika človekovih tre^^ koristi, ki se začenjaj večkrat končajo pri tisf.? so materialnega značaja svečamo premalo pozorL in časa vrednotam, ki љ ka notranje bogatijo јд meniti j o. Potreba po J Se pri večini ustavi v ^ urejenem stanovanju, leki in urejenem stan¿ sploh. ^ Vsak človek doživlja var j a in potrebuje lepota' svojstven način. Zato цђ^ pota dokaj relativen гцА vsaj v pogledu ргеф^ lep>ote. Vendar neka spi^ skupna merila in ocene' pega sb. Te naj bi fonnij izkušnje strokovnjakov, ^¡j nikov, ki lepoto ustvarjj in pedagogov, ki vodijo u dega človeka k bogatemu, življanju vsega lepega. Tako narava, kakor žii nje, imata obilico esteta lastnosti, vrednot in stvarj Treba je samo vzbuditi in razviti v človeku pravi odnos in čut do vsega na stopnjo, ko mu bo življanje lepega večna inj Ijenjska potreba, ki se razvijala v lastno ixstvar nost. Prof. A. četko SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVfTUJEW Pred nami je velika pre- ventivna zdravstvena akcija in sicer množično slikanje pljuč (fluorografiranje) vseh občanov v občini Celje, ki so stari nad 24 let. To bo že četrto slikanje v zadnjih 15 letih; prejšnja so bila leta 1954, 1958 in 1965. Verjetno ne bo odveč, če pogledamo kakšne rezultate smo dosegli v teh akcijah. Slikanje v letu 1954 je zaje- malo mesto Celje in okoli- ško področje, torej sedanje območje občine Celje. Fluo- rografirano je bilo vse prebi- valstvo staro nad 15 let, medtem ko sta kasnejši ak- ciji zajeli nekoliko starejše osebe in sicer leta 1958 nad 18 let, leta 1965 pa nad 24 let. Pri vsaki akciji je bilo zajetih nad 30.000 oseb, po- dročje se je pa menjalo, ka- kor so se menjale (admini- strativne) me,j.e občine. V letu 1954, pred fluoro- grafiranjem, je dispanzer ve- del za 97 oseb z aktivno tu- berkulozo na fluo rog raf i ra- nem področju, akcija pa jih je odkrila še 113, torej je bilo tedaj na tem področju 7 tuberkuloznih bolnikov na vsakih 1.000 slikaruh pre- bivalcev. Temu moramo pri- šteti še tiste osebe, pri kate- rih so odkrilj tuberkulozne spremembe na pljučih, niso pa kazali znakov aktivnosti. Velik procent takšnih oseb je namreč v nevarnosti, da stare sence oživijo, se akti- virajo in razbohotijo v sve- žo tuberkulozo. Takih oseb pa je bilo še 183, poleg že znanih 219. če preštejemo torej vse osebe, pri katerih so ugotovili akti\me in inak- tivne spremembe na pljučih, dobimo število 612, ali preko 20 oseb na 1.000 slikanih pre- bivalcev. Kako močno je bi- la tedaj razvita tuberkuloza in kako potrebno je bilo flu- orografiranje nam kaže dej- stvo, da je bilo odkritih ne- kaj tako hudih bolnikov, ki so kmalu po akciji že umrli. Pred tem se namreč niso zdravili nikjer. Naslednj»8 fluorografiranje je bUo leta 1958, zajemalo pa je isto območje razen Voj- nika. Tudi tokrat so slikali nad 30.000 prebivalcev. Di- spanzer je vedel za 149 oseb z aktivno in 311 z inaktivno tuberkulozo, fluorografiranje pa je odkrilo novih 80 aktiv- no in 153 inaktivno obolelih oseb. Tako je bilo po akciji registriranih 229 ljudi z ak- tivno tuberkulozo ali 7,6 oseb na 1.000 fluorografiranih. Vseh oseb s tuberkuloznimi spremembami pa je bilo 693 ali 23 na 1.000 slikanih pre- bivalcev. Podatki kažejo po- večano število tuberkuloznih v celoti, jiS pa od prej nekaj bistvenih razlik in sicer: bol- nikov je bilo manj in med njimi ni bilo več tako hudo bolnih kakor leta 1954, kar je posledica uspešne fluoro- grafske akcije in dobrega di- spanzerskega dela. Vzrok, da je celotno števi- lo naraslo je v dobršni meri migracija prebivalstva s po- deželja in od drugod v me- sto. Iz več razlogov je bilo na- slednje množično slikanje v občini Celje šele v letu 1965. Običajno je fluorografiranje na določenem terenu na vsa- ka štiri leta in je tako, ra- čunano z letošnjim, ena ak- cija izpadla. Tudi tokrat je bilo za.j.atih nekaj nad 30.000 ljudi na področju današnje celjske občine. Slikali so vse, stare nad 24 let. Starostna meja slikanih se je pomikala navzgor, ker je zdravstveni službi v Sloveniji uspelo zmanjšati obolelost mladine za tuberkulozo, da slikanje mladine ne bi bistveno me- njalo rezultata akcije. Redna dispanzerska kontrola aktiv- nih in inaktivnih tuberkuloz- nikov, uspešna zdravila in preventivno . сер1јеп,ј.з novo- rojenčkov in šolske mladine — vse to je bistveno vpliva- lo na obolevanje otrok in mladine. Istočasno pa se je seveda tudi močno znižalo število umrlih za tuberkulo- zo. Leta 1965 je bilo dispanzer- ju znanih 104 bolnikov z ak- tivno tuberkulozo, oseb z in- aktivnimi spremembami pa je bUo. 340. S slikanjem pa so odkrili 17 aktivno in 51 inaktivno obolelih oseb. To- rej je büo med 30.000 slika- nih oseb 121 tuberkuloznih bolnikov ali štirje na 1.000 prebivalcev. Po akciji je bi- lo znanih 451 oseb (15 na 1.000) s tuberkuloznimi spre- membami na pljučih (glede na število prèbivalcev pa je razmerje 2:1.000). če primerjamo rezultate teh treh akcij lahko vidimo, kako močno se je zmanjšala obolelost za tuberkulozo v 15 letih. K takemu uspehu pa je največ pomagalo rav- no množično slikanje, ki je odkrilo osebe, katere se sploh niso zavedale svoje bolezni. Tako so lahko številne bol- nike pravočasno ozdravili, druge, z ranami na pljaičih, pa izolirali. Uspešna zdravila in brezplačno zdravljenje v bolnišnicah in doma je tudi veliko pripomoglo pri ome- jevanju in zatiranju tuber- kuloze. Cilj boja proti tuberkulo- zi je izkoreninjenje le-te, za- to so nmožična slikanja pljuč zelo potrebna, čeprav so re- zultati vedno bolj. skromni. Toda, dokler bodo med nami še asocialni bolniki — to so ljudje z odprto tuberkulozo in se nočejo zdraviti — takš- nih je še dovolj — ne bomo mogli govoriti, da bo tuber- kuloze kmalu konec. Ne smemo tudi pozabiti, da nam fluorografiranje odkrije tudi druga pljučna in srčna obolenja; število oseb, pri ka- terih se dvomi na obolelost za rakom se veča, pa ta srčnih bokiikov je izredi veliko. Dobre rezultate te skora nje akcije bomo dosegli če se bo sleherni državi) star nad 24 let, fluorografi nja tudi udeležil. Prim. dr. Avgust HribovšI PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: KRATI SO PLELI PŠENICO neki vasi je bil bogat Vsega je imel na pre- dse mu je »ratalo« v hle- Л kar je vsejal, mu j€ ¡0 bolje obrodilo kot in sosedam. Neko leto 10 kmetje gledali z zavi- njegove njive s pšeni- Vsi so imeli žito hudo levljeno tako, da ženske mogle več pleti, ca so- ^ je imef pšenico nad- èisto. Pa so začele sose- sumiti, kako neki more iti, da so edinole njihove i zapleveljene, sosedova lič. Ena od teh žensk si isli, pa gre v farovž. da 0 tem povedala še žup Radovedna je bila, kaj ) povedal, ko mu bo vse razložila. Gospod baje 1 hotel verjeti. Rekel je, Sna tisti sosed mogoče k seme, da so ге mo- ' spiel i med tem časom, so bili ostali sosedje na jh njivah in podobno. je ženska le vztrajala svojem, je postal gospod )peden. Drugo jutro je v tisto vas. Obide naj- ije njive in ugotovi, da BS, kar je žena pripove- i!a. Ko pa pride do nji- bogataša, vidi, da se ne- malega giblje po pšenici. >i bliže in vidi, kako so itje pipali plevel. ¡acuden je odšel k boga- l'in ga je vprašal, kakš- ne navade imajo oni pri svo- jih opravilih. »Ja,« pravi gospodar, »de- lamo tako kot ostali sosed- je. Elnako sorto pšenice ima- mo, takrat sejemo kot drugi, nobene posebne navade ni- mamo.« 2u,ipnik: »Imate pri vaši hiši mogoče kakšne čud- ne vere, mogoče ste vražje- verni? Le pomislite še malo« Takrat pa se oglasi gospo- dinja in pravi: »Ja, druge posebne navade in vere res nimamo kot to, da vsako le- to sejemo pšenico iz tiste sklede, iz katere jemo samo na pustni torek. Na ta dan pa skuhamo skupaj vse vrste blaga, kar si na domačih nji- vah pridelamo in ko opoldne to pojemo, umijem skledo in jo nesem v skrinjo na pše- nico. Tam zopet čaka do setve in potem zopet do pusta. V druge namene te sklede ne uporabljam, ne jaz, in je ni- so niti moja mati!« Takrat pa pravi župnik: »Priesite mi tisto skledo!« Gospodinja jo je prinesla, ■gospod jo prime in vrže z vso močjo na tla. Takrat so prileteli vsi škratje iz njive, pjobrali vsak svoj -košček od sklede in izginili. »Vidite,« pravi gospod, »ker ste bili vražjeverni, ste imeli od škratov pomoč. Za- pcimnite si, da bi si tudi ob vaši smrti in smrti cele vaše družine tako razdelili vaše duše, kakor so si razdeUli črepinje te va.še vražje skle- de!« M. K. Vsakemu gospodarju je prva skrb, pridelati dovolj in lepega žita. Tak je bil tudi Joža S., mali hribovski kmet. Rad, se je postavil z lepo pšenico. Naj jo je po- sejal na liatero koli njivo, pridelek je bil vedno obilen. Sosedje so mu malce zavida- li in ga tudi dražili, češ, da nekaj copra pri posevkin. So- sedov dvanajstletni sin Jo- han je prav radovedno voh- ljal za njim, ker ga je ne- koč zalotil stoječega v rasto- či pšenici. V roki je držal malo črno knjigo in mrmral nerazumljive besede. Fanta je imela radovednost, kaj je v tisti knjigi. Vprašal je očeta, ta pa mu je odgovoril, da je to Colemon. Sosedov sin je odrasel v zalega, pogumnega fanta, a še vedno je opazoval Joža in njegovo pšenico. Neko noč, ko je dolgo vasoval in se je ob zori vračal domov — ura je bila že tri — je pri po- jutmico. Bilo je na fcinko- družnici mežnar že zazvonil štno nedeljo. Ko se začne rapenjati v hrib ob sosedo- vi pšenici, zasliši šum čez sredo njive. Obstal je. Bliže ko je prihajalo, bolj so mu šli lasje pokonci. Na vso grozo se prikotali na ozare sosedov Joža popolnoma gol, kakor ga je rodila mati. Jo- han se zadere: »Kak nudič pa si, da nag skačeš po pše- nici?« Takrat sta spoznala eden drugega. Obema je biio sitno. Joža pa pravi: »Veš kaj, mlad si še, pa ti po- vem. če hočeš imeti lepo pše- nico, moraš tole narediti, kar si pravkar videl. In to na binkoštno jutro, ko zvon za- poje jutrnico!« To je bilo resnično. N. Š. Josip Jurčič BOJIM SE TE ZGODOVINSKA POVEST ■Hrzia noč je leta 1681. ležala nad Ljubljano. Megla, * dandanes nadleguje to mesto, bila je tačas, ko še izsušeno močvirje Ijuliljansko, še gostejša, nego ¡^es. Samotni ponočni potnik ki je ves v plašč zavit ' mrazom, koračil od glavnega preko starega trga, ni t^l videti samo poldrug seženj pred seboj, dasi je "^r kazal polno luno. ^fa je bila pol desetih, ko je bil nočni potnik prišel Jakoba cerkve. Prišedši do jezuitskega samostana J^šnje Virantove hiše) obstoji pri stranskih vratih, "ie na vodo, potegne ključ iz žepa in odpre ter zopet za seboj. ''o tihih stopnicah pri^dši v drugo nadstrop.je, od- zopet mala vratca v steni in tipajoč prekorači muli, ^ hodnik, ozek tako, da bi se ne mogla dva kreta- njem. Skozi druga, skoraj nevidna tapetna vratca v J stopi v visoko sobo. Na mizi je gorela svotilnica Цо razsvetljevala mizo, nekoliko stolov in skladanico ? ob steni. Nobenega človeka ni bUo tu, kar je pričalo, 't svečava pričakovala našega prlšleca. Tudi zakurjeno '•'o; kajti ko je mož odložil s\'oj plašč na stol in klo- .•^a mizo ter si s prsti lase s čela pogladi!, pretresne '''az in kakor nehotoma začne si drgniti roke. Slaboten svit v sobi nam kaže mladega moža kakih šest in dvajset let, srednje rasti, obličja Bolj bledega, a živih, iskrenih, krepkovoljnili oči. Videti mu je bilo, da ga nekaj duševno tare. Opravljen je bil v črnem ža- metu, gosposko, čedno, a nikakor posebno izbrano. Bil je izmed onih ljudi, ki zanimajo človeka šele, ko jih na- tančneje ogleduje ali ž njimi občuje. Njegove korake ali ropot s stolom je že čul nekdo. Odpro se stranske duri in prikaže se dolga postava v črni jezuitski halji z zlatim križcem na zlati verižici okoli vratu, z belimi lasmi in bledim obrazom; človek bi mu prisojal kakih šestdeset let, dasi je bil život še visoko pokonci sklonjen; rumenkasto, nagubano lice je še kazalo telesno moč in usta na smeh vrsto belih zob. »Dolgo te ni bilo, Anton!« ogovori stari jezuitski oče mladeniča. »Dober večeri« pozdravlja Anton patra z nekako neza- dovoljnim, a vendar spoštljivim glasom in vstopi v njegovo sobo; opravičeval ni svojega poznega prihoda, nc začel kakega drugega pogovora. »Sedi! takoj pridem,« reče pater in korači preko toplo in prijetno zakurjene, elegantne sobe na drugi konec, od koder zopet druga vrata so držala v sosedno, temno sobico. Iz nje prinese sam steklenico vina in dva kozarca ter vse postavi na mizo. Mrzle klobase je imel že bliže pripravljene. Nato privzdigne duhovni oče z zadovoljnim obrazom ob straneh zadnji oplati svo.)e dolge črne obleke ter posadi počasi svoje telo na stol mlademu gostu na- sproti, odmaši steklenico in natoči njemu in sebi. Nato odrine veliko knjigo in nekaj papirja na stran in izpre- govori: »Pij, Anton! Potem boš boljše volje. Ne vidim te rad žalostnega; rad te imam, v istini rad kakor svojega sina. — Kaj si počel danes?« In govorila sta o vsakdanjih nevažnih rečeh. Pridno sta pila oba: duhovnemu starcu se je poznalo, da je vajen zlate kapljice; mladenič pa je imel vea se zavzema za opredelitev tako imenovanih kalkulativnih osebnih dohod- kov, ki bi bih različni po kvalifikacijah. V bistvu se predloga ujemata, vprašanje je le višina takih »kalkula- tivnih« osebnih dohodkov. Za oba predloga pa je treba reči, da to ne bi bili morda kakšni državno zajamčeni osebna dohodki, ker jih mo- ra vsaka delovna organizaci- ja pač sama ustvariti. To so le startne osnove, na podlagi katerih bi gradili sisteme notranje delitve dohodka v delcKmih organizacijah. Veli- ka 'prednost tega bi bila tu- di v tem, da bi se meja, ki določa, kdaj je določeno pod- jetje rentabilno, pomaknila navzgor. Dohodek podjetja bi moral biti najmanj tolik- šen, da pokrije ne le poslov- ne stroške in amortizacijo, pač pa tudi te minimalne ali kalkulativne osebne dohodke. Razen tega pa mora doseči še »dobiček«, ki bi moral bi- ti vsaj tolikšen, kolikor zna- ša normalna obrestna mera. Ce tega ne doseže, je znak, da podjetje slabo posluje, da je treba hitro ukrepati, navsezadnje tudi s prisilno upravo. Torej dosti prej, pre- den podjetje zagazi v izgu- bo. HI Davek na presežne osebne dohodke pa bi bil potemtakem le sankcija za tiste, ki dogovorjenega spo- razuma ne bi upoštevali in bi izplačevali višje osebne dohodke od dogovorjenih. Po mnenju poslancev bi mo- rala biti lestvica obdavčenja močno progresivna. To je na kratko bistvena vsebina zakona, ki naj bi ga pripravili. To je naloženo iz- vršnemu svetu, ki naj pripra- vi osnutek v sodelovanju s sindikati in gospodarsko zbornico, upošteva pa mne- nja, izrečena v razpravi v skupščini. V. J. POŽIGALEC V STEKLENI KLETKI — Požigalec mošeje Al Aksa v Jeruzalemu, ki sedi v kletki iz neprebojnega stekla v sodni dvorani v Jeruzalemu, zamišljeno posluša potek obravnave. Slika je bila posneta sredi množice stražarjev, ki obkro. žajo stekleno kletko. Telefoto: UPI TELEGRAMI NE^V YORK — Italijanski zuna- nji minister Aldo Moro je pripo- ročil v OZN vladam v Evropi in na drugih celinah, naj preidejo na nov in človečnejši sistem medna- rodnih odnosov. Za zgled je posta- vil odnose med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo PRAGA — Vlada ČSSR je z iz- rednimi ukrepi, ki so začeli veljati takoj, omejila potovanja svojih dr- žavljanov na Zahod, a tudi poto- vanja tujcev v ČSSR. HONG KONG — Severnovietnam- ska časopisna agencija je zanikala poročila, češ da sta Hanoi in Wa- shington navezala tajne stike. MOSKVA — V Sovjetski zvezi so izstrelili zaporedoma tri vesoljske ladje v tir okrog Zemlje. Skupno obkroža Zemljo sedem astronav- tov. Domnevajo, da bodo te ladje poskušale zgraditi vesoljsko po- stajo. NEW DELHI — Predsednik ro- munskega državnega sveta Nicolas Ceausescu je z ženo prispel na pet- dnevni uradni obisk v Indijo. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m TITO OB 50-LETNICI SKOJ — V Zagrebu, kjer je bil pred pol Stoletja v Primorski ulici ustanov- ljen SKOJ, je bilo v petek zborova- nje ob sklepni slovesnosti v poča- stitev SO-letnice KPJ, SKOJ in re- çrolucionarnih sindikatov. Zborova- nja na Trgu revolucije se je ude- ležilo kakih 300.000 ljudi. Govoril je predsednik republike Tito, ki je uvodoma orisal junaško, revoluci- onarno zgodovino SKOJ. Nato je govoril o sedanjih problemih mla- dine in dejal, da se nam je z od- točno akcijo posrečilo v glavnem premagati odpore in zaprtost neka- terih delovnih organizacij nasproti inladim strokovnjakom. Zdaj pa Imamo obratne primere. Nemalo podjetij išče mlade strokovnjake, ki pa nočejo iz večjih mest. Pred- sednik Tito je nato govoril o tem, da je mladina v srednjila, višjih in visokih šolah že dolgo v laseh s preživelim sistemom izobraževanja. Se vedno je mladina v razmeroma pasivnem položaju v učnovzgojnem procesu in odrinjena od samouprav- nega odločanja, šole za delavske poklice ne zagotavljajo dovolj stro- kovnosti, srednje in višje šole pa niso enako dostopne vsem slojem mladine. Predsednik Tito je nato dejal, da po reformi proizvodnja narašča po svojem obsegu kot tudi po kva- liteti. Nismo pa še dosegli tega, da bi neposredni proizvajalci dovolj samostojno razpolagali s presež- kom svojega dela. To bo ena izmed poglavitnih na- log, ki si jih bomo zastavili v na- slednjem petletnem planu. ■ CK ZKS o IDEJNOPOLITIC- NEM POLOŽAJU V SI.OVENIJI — Centralni komite ZK Slovenije je v ponedeljek nadaljeval sejo, ki se Je začela v četrtek. V razpravi o idejnopolitlčmiih in družbenoeko- nomskih problemih v Sloveniji je med 17 govorniki sodeloval tudi Edvard Kardelj. Med drugim je zlasti poudaril dve plati reforme: goispodarsko in družbeno. Gospo- darska reforma ni kakšna naša posebnost. Gre za večjo ekonomič- nost 'in produktivnost. Druga plat reforme, družbena, pa pomeni dati delavskemu razredu v roke orožje, da se bo uveljavil. To je samo- upravljanje. To sta dve plati istega procesa in vsako ločevanje nujno povzroči deformacijo programa re- forme. Ko je Kardelj govoril o ne- katerih pojmovanjih delavskega razreda, je poudaril, da mora ZK imeti prod očmi, kdo je nosilec zgodovinskega napredka. ZK mora biti hkrati sposobna misliti v imenu celote in dlje od povpreč- ja delavskega razreda. CK je sklenil, da bo komisija za sklepe raziposlala osnutek sta- lišč, ki naj bi usmerili akcijo ko- munistov, članov CK, da bodo o njih sklepali na seji 20. oktobra. Sprejeli so tudi sklepe o aktualnih vprašanjih preobrazbe ZK v Slove^ ni ji in idejnopolitičnem usposab- ljanju komimistov ter sklepe o in- formiranju in komuniciranju v ZKS. Četrtkova in pooiedeljska se- ja, kakor tudi seja CK, ki bo 20. t. m., pomenijo pripravo na repub- liško konferenco ZKS, Id bo obrav- navala idejnopolitični in ©konom- slci položaj v Sloveniji. E KAKO PRITI DO SREDSTEV ZA ZDRAVSTVO? Po dosedanjih predlogih prihodnje leto ne bi po- večali stopnje rednih prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Nekaj več sredstev naj bi se nateklo le od nor- malne rasti osebnih dohodkov in povečanja števila zaposlenih. Pač pa naj bi spremenili dva elementa v financiranju zdravstva, ki zade- vata neposredno zavarovanje. Po- večali naj bi doplačila zavarovan- cev za zdravstvene storitve, po predlogu republiškega izvršnega sveta pa naj tudi ne bi avtomatič- no večali izplačevanja nadomestil za bolniške izostanke na osnovi po- rasta življenjskih stroškov. Iz soci- alnih razlogov naj bi uvedli pri iz- plačilih teh nadomestil take razli- ke, da ne bi bili prizadeti delavci z nizkimi osebnimi dohodki, pač pa bolj tisti, ki imajo visoke zaslužke. ■ OBETAJO SE VEČJE INVA- LIDNINE — Zvezni svet za zdrav- stvo in socialno politiko je sklenil predlagati zveznemu izvršnemu sve- tu spremembo zakona o vojaških vojnih invalidih. Po teh spremem- bah naj bi se osebne invalidnine prihodnje leto povečale za 23 od- stotkov, družinske invalidnine pa naj bi se potečale od sedanjih 12 na 100 din mesečno. ■ ZA ŠOLE 1090 MILIJONOV DIN — Skupščina republiške izo- braževalne skupnosti je sklenila za- htevati od slovenske skupščine 1090 milijonov din za potrebe vz.goje in izobraževanja v Sloveniji v letu 1970. n DENARNO KAZNOVANJE DELAVCEV NEZAKONITO — Us- tavno sodišče Jugoslavije je ukini- lo pravilnik o delitvi osebnih do- hodkov v industriji montažnih po- slopij »Besko« v Vlasotincih, ker je vseboval določila o denarnem kaznovanju članov kolektiva. Tak- šno kaznovanje je namreč nezako- nito. m »SODOBNA ELEKTRONIKA« — Prejšnji torek so na Gospodar- skem razstavišču v Ljubljani odpr- li šestnajsto razstavo »Sodobna elektronika 69«. Na njej razstavlja 258 razstavljavcev iz 18 evropskih, azijskih in ameriških držav. Proizvajalci naj samostojno odločajo o preseženem delu tedenski zunanjepolitični pregled Prejšnji teden je Peking uradno sporočil, da je ki- tajska vlada pripravljena za- četi z Moskvo pogajanja o mejnih vprašanjih. Doslej ni bilo iz Moskve uradnega od- govora, pač pa sta v zadnjih tednih tako Moskva kakor Peking večkrat povedala, da sta naklonjena prijateljski poravnavi spora, ki je letos že povzročil nekaj spopadov na Daljnjem vzhodu — otok Damanski — in na meji med Sinkiangom in Kazahstanom. Ugibanja o »novi smeri« v odnosih med velikanoma so se povečala po »bliskovitem obisku« sovjetskega premie- ra Kosigina v Pekingu 11. septembra letos. Septembra so se razširile govorice, da je Mao Ce Tung, ki se nekaj mesecev ni po- javil, hudo bolan. Slišati je bilo celo poročila, da je na smrtni postelji. Ob dvajset- letnici nove kitajske države pa se je na tribuni v Pekingu prikazal tudi sam Mao Ce Tung, zdrav in nasmehljan in celo »nekoliko porjavel od sonca«, kakor je zapisal neki dopisnik. Rusi so sicer zanikali, da bi bili oni širili govorice o bolezni Mao C« Tunga, toda zanimivo je, da so o tej bo- lezni začeli najprej pisati moskovski dopisniki tujih listov. To je bila očitno samo ena epizoda v propagandni vojni med Moskvo in Pekin- gom. Toda glavno vprašanje, ki š! ga zdaj zastavljajo po- litični opazovalci, a tudi vo- jaški strokovnjaki, se glasi: ali obstaja resnična možnost ali vsaj verjetnost da Sov- jetska zveza namerava z bli- skovitim udarcem »poučiti« Kitajce in jim uničiti atom- sko središče v Lop Noru v Sinkiangu? Baje je ameri- ška obveščevalna služba pre- dložila predsedniku Nixonu in Pentagonu poročila, ki iz- zvenijo v tem smislu. Slišati je domneve, da se skupina »jastrebov« v Kremlju ogreva za »trdo lekcijo« Pekingu. Iz tega nekateri sklepajo na sedanjo pripravljenost Ki- tajske, da se začne pogajati o mejah. Trdijo, da so se Kitajci »ustrašili« in da so zato postali »mehkejši«. V resnici pa je Peking v svojih petih točkah postavil iste pogoje za pogajanja kakor prej. Bolj verjetno je, da sta tako Moskva kakor Peking spoznala, da jim obmejni spor ne prinaša tistih korL sti, ki sta jih pričakovala. Ne v notranji politiki ne v sve- tu. To pa ne pomeni, da so izginila nasprotja med su- persilama. Sedanje kratko obdobje zatišja se lahko vsak hip sprevrže v vihar ali na- daljnja pogajanja. V intere. su vseh je, da bi se to za- tišje sprevrglo v pogajanja. Na Severnem Irskem je britanska vojska prvič upo- rabila strelno orožje proti fanatičnim protestantskun de- monstrantom, ki so hoteli v Belfastu vdreti v katoliško četrt. Britanski vojaki so morali streljati, ko tudi sol" živec ni več zalegel in ko so iz množice streljali na voja- ke in jih nekaj ranili. Potem je bilo videti pri- zore, ki smo jih bUi navajeni gledati na posnetkih iz Ade- na. Britanske Gvajane, Cipra in od drugod. Vojaki so ustavljali prebivalce, jih a dvignjenimi rokami postav- Ijali ob zidove in jih pre- iskovali, ali imajo orožje. Toda to pot je britanska voj- ska opravljala to nalogo na ozemlju Združenega kralje- stva. Položaj nekoliko spominja na alžirsko tragedijo. V Al- žiriji so potomci francoskih naseljencev naposled dvignili orožje proti lastni francoski armadi. V Severni Irski p» so zdaj — kakor je videti — potomci protestantskih an- gleških in škotskih naseljen- cev dvignili orožje proti bri- tanski vojski, ki baje zdaj »prodaja deželo papežu«. Nekoliko nenavadno je, da smo leta 1970 priča v bistvu kolonialnemu položaju na se- veru Evrope. Ta kolonialni položaj je v resnici tam že ves čas, le da širša javnost zanj ni vedela. Celo marsi- kdo v Britaniji ni vedel zanj. zdaj vsaj vsi vedo zanj, tod» še daleč je dan, ko bodo lahko protestanti in katoli- čani v slogi zaživeli drug ob drugem kot — enakopravni državljani. VUENJE IN DELO F. GORIČANA (1869-1951) llOLETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA IN OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE NA ROJSTNI HIŠI V VIŠNJI VASI PRI VOJNIKU J polovici pretekle- ga se je začelo ob- ¿anizirane kmetijske ^ službe. Ko so v ^ do 1870 kmetijske ^ slovenskih deželah jjie prvo stoletnico svo- ^ja in delovanja, so ZgfíiA prehajale iz fev- roke kmečkih pro- iistanovili so av- ¿netijsko ministrst- jelne poskusne posta- jno kmetijsko šolo na ter srednje in nižje ^e šole, iz katerih so ijj potovalni učite- jgtijski strokovnjaki in napredni posestni- ^ je obdobje ljudskih f razgibalo naše poli- jji kulturno življenje, jg kmetijska služba s Ц strokovnimi organiz^i- lonetijskimi podružni- 'ter zadružnimi hranil- ¡ in posojilnicami omo- gospodarsko rast in s djo nacionalno neodvi- ter večjo odpornost germanizaciji, ki je J zlasti slovenskemu de- (jerske, ne samo me- in trgom, temveč tudi ¡0 kmečkemu podeželju, jaradi tega so se mno- ¡edni dijaki odločali ali prosvetno-učiteljske ali jsko strokovne poklice, temi je bil tudi naš Biec pokojni kmetij- »etnik Franc Goričan, иа stoletnico rojst- raznujemo letos in mu ¡gov spomin in prizna- odkrivamo spomin- ¿«ležje. DC Goričan se je rodil nji vasi v hiši št: 5 dne :embra 1869 in je tudi nrl dne 3. aprila 1951. Njegov oče je biH mali kmet in gostilničar; v družini je bi- lo osem otrok. Obiskoval je ljudsko šolo v Novi cerkvi, meščansko šolo in gimnazi- jo pa v Celju. Ker se je na- veličal stradanja, je izstopil јв petega gimnazijskega raz- reda ter odšel na dom, kjer je dve leti pridno delal fta kmetiji. Kljub temu, da je ljubil dom bolj kot samega sebe, je zaradi neurejenih družinskih razmer odšel v svet. Mati mu je namreč umrla in oče se je v drugič oženil; zato je razmišljal in računal: oče in mačeha sta predstavljala vlado, on pa de- lovni narod; mačeha mlada, oče še čvrst, in kot sam pi- še v svojih spominih, lahko igraš hlapca še kakih 20 let brazplačno in nazadnje osta- neš praznih rok. S priporo- čilom soseda ruskega oarona Maxima Mautueffela, se je jeseni 1893 z 22 leti vpisal v prvi letnik dvoletne sadjar- sko-vinarske šole San Miche- le na Južnem Tirolskem, ki je veljala po svojem studij- skem programu za srednjo kmetijsko šolo. Med počitni- cami in po diplomi je prepo- toval Italijo, Francijo in Švi- co ter z bistrim očesom do- jemal za tedanje čase že ze- lo moderno sadjarstvo in vi- nogradništvo. Med tem je de- lal v tovarnah in kopal vi- nograde v Provenci ter obi- skoval višjo kmetijsko šolo v Montpellieru; tam so- tedaj že T» lastnih izkušnjah ob- navljali vinograde na ameri- ških podlagah. Goričan si je tako nabiral znanja in se je teoretično široko razgledan in praktično usposobljen vr- nil v domovino; leta 1896 je dobil pogodbeno mesto pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu, leta 1897 pa mesto upravnika centralne tr- snice (in drevesnice) v Ptuju ter mesto oskrbnika držav- nih vzornih vinogradov v Ha- lozah, obenem je predaval v Ptuju na trsničarski in vini- čarski šoli. V tem času so se slovenski poslanci v šta- jerskem deželnem odboru bo- rili za odobritev mest poto- valnih učiteljev za sadjar- stvo, vinogradništvo in dru- ge kmetijske stroke ter za slovensko kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju. Pr/o so dosegli že ob prelomu sfcoler- ja, drugo pa celo desetletje ka.sneje. Med prvimi so za- sedli mesta potovalnih učite- ljev Franc Gombač, Franc Goričan in Josip Zupane. Nji- hovo delo na obnovi je bilo povezano tudi z oskrbo de- želnih drevesnic in trsnic ter vzornih vinogradov oz. sadov, njakov. Goričan je med tem obiskoval posebne tečaje na politehniki (ETH) v Zürichu in na visoki kmetijski šoli na Dunaju, kjer je leta 1904 opravil ustmeni izpit in na- stopno predavanje za preda- vatelja kmetijstva in potoval- nega učitelja, nato pa je na- stopil službo v Celju (1914). kjer je delal do upokojitve leta 1936 kot potovalni uči- telj okrajni kmetijski refe- rent, sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik, obenem pa je od leta 1898 do smrti vo- dil kot kmet svoje vzorno in obenem poskusno pose- stvo v Višnji vasi. V tem ča- su je prepotoval vso južno štajersko, od vasi do vaii, posebno pa je neštetokrat obi- skal vasi in kmetije v sad- nih in trsnih okoliših ptuj- skega in celjskega okraja, na- vadno s kolesom in nahrbt- nikom, ostajal na terenu po ves teden, učil, svetoval in predaval predvsem pre- prostim ljudem, pri katerih je užival veliko spoštovanje in ugled, saj je bil predava- telj, ki je znal nazorno iz svojih izkušenj prikazati no- ve naprednejše načine pride- lovanja sadja in vina. Današ- nji starejši nasadi in vinogra- di v širšem celjskem območ- ju so pretežno sad njegove- ga dolgoletnega in vztrajne- ga dela. Na lastnem posest- \'u je preskusil številne sor- te jablan, hrušk, orehov, lesk in jagodičja; zato Gori- čana uvrščamo med najbolj- še poznavalce sadnih sort. med pomologe, ki so si že pred prvo svetovno vojno pridobili sloves v širšem strokovnem krogu doma in na tujem. Bil je med 20 ustanovitelji Sadjarskega (in vrtnarskega) društva za Slo- venijo; na ustanovnem obč- nem zboru dne 20. februar- ja 1921 v Celju je bil izvo- ljen za njegovega prvega bla- gajnika, nato je bil ves čas do druge svetovne vojne član glavnega odbora. Gori- čan je v imenu SVD organi- ziral prvo slovensko sadno razstavo leta 1922 v Celju, nato pa številne podružnice, razstave in sadne oglede v celjskem okraju. Zelo pomembno je njego- vo publicistično delovanje. Pred prvo svetovno vojno je pisal v štajerskega (oz. Slo- venskega) Gospodarja in dru- ge krajevne časopise. Bil je redni dopisnik v času obno- ve glasila avstrijskih vino- gradnikov Weinbau (Kloster- neuburg); v Slovenskem sadjarju, ki ga je tedaj izda- jal njegov sodobnik Martin Humek, se je Goričan ogla- sil prvič leta 1919, nato pa je z redkimi presledki pisal v časopis Sadjar in vrtnar vse do zadnjih let življenja. Največ člankov je objavil v Kmetovalcu; vedno in pov- sod v člankih in predava- njih je bil jedrnat, realist, praktik ter nasprotnik dol- govezne.ga besedičenja in bi- rokratskega ix)slovanja. Vse to nam dokazujejo njegove serije člankov kot je Sto na- svetov in ix>bud, Ali je naše življenje res bedno. Nasveti, razgovori, izkušnje. Na svoj stan pa smejo biti ponosni. Iz lastnih izkušenj in drugo; vsi so izraz njegovega prak- tičnega gledanja na pereča vprašanja iz življenja slovan- skega kmeta, sadjarja in vi- nogradnika. čeprav še ni zbran v ce- loti njegov publicistični opus, vendarle lahko po živih pri- čah, po njegovem dnevniku in dostopni bibliografiji vi- soko cenimo delo in zasluge Franca Goričana kot stro- kovnjaka, strokovnega pisate- lja, praktika in človeka. Za svoje zelo uspešno in nesebič- no delo je bil Goričan odli- kovan s srebrno medaljo in zlatim križcem za zasluge za narod. Na ix)dlagi vrednote- nja njegovega življenja in de- la mu njegovi stanovski pri- jatelji, sledilci in delovne or- ganizacije odkrivamo spomin- sko obeležje, ki naj priča se- danjemu in bodočim rodo- vom, da se je v tej hiši ro- dil človek, ki je svoje tele- sne in duševne sposobnosti posvetil napredku kmetijstva, vino.gradništva in sadjarstva, povzdigi vasi in malega člo- veka na deželi. Naj živi nje- gova svetla podoba še dolgo med nami in zanamci! Prof. dr. FR.ANCE ADAMIÖ CELJANI POZOR — SEZNANITE SE KAKO ZA- ŠČITITI ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA Skupščina občine Celje je začela izvajati določbe novega zakona o narodni obrambi tudi na pod- ročju obrambne vzgoje. Pripravljen je zelo zanimiv program, ki naj pouči vsakega občana o vseh podrobnostih^ kako naj za- ščiti sebe, svojo družino, hrano, vodo, poljske pri- delke in živino ob raznih nesrečah. Za izvajalce programa so določeni strokovnjaki iz področij: civilne zaščite, narodne obrambe, zdrav- stvene službe in požarnovarnostne službe Prijavljenih imajo tudi 15 filmov iz tega področja, ki vam bodo prikazani. Organizatorji so krajevne sicupnosti. Vsaka krajevna skupnost inw določeno 8 dni po dve uri za to sezono. ' Občane pa bodo še posebej obvestili o času in kra- ju izvajanja programa. Del občanov je obveznih, drugi so pa vljudno vabljeni. Odd. za narodno obrambo CELJE Oba pridirjata domov, že- na pred možem, ki je med tem že zapeljal avto v ga- ražo. Vsa nestrpna je tekala po stanovanju, krilila z rokami in preplašena gledala v šte- dilnik. »Vse mi gre narobe,« je hitela pripovedovati možu. »Koma^j pridem domov pa že moram začeti kuhati. Ta štedilnik pa je p>opolnoma nemogoč za hitro kuhanje. Kar poglej, kako počasi vre- je voda.« Medtem je odpirala in za- pirala vrata elementov, iz- stavljala posodo na štedilnik in se jezila. »Ne jezi se, draga ženkica. Prvega bomo pač kupili plin- ski štedilnik.« »To pa ne. Plina pa nočem v hišo. Strupen in nevaren je.« »Kdo ti je pa spet to na- plantal? Plin ni nevaren, če se ravnamo po navodilih za njegovo uporabo. Kar poglej, koliko prednosti je v plinu. V isti teži v primerjavi s premogom je veliko več to- plotne energije, transport je ekonomičnejši; pri uporabi v gospodinjstvu nima nobenih odpadkov; je higienično go- rivo z veliko toplotno moč- jo, saj daje največjo toplo- to takoj, ko štedilnik prižge- mo; je cenejši; bolj udoben od trdih goriv in za upora- bo ulina lahko dobiva vsana- vodiila neobvezno in brezplač- no pri strokovnjakih Pli- narna-vodovod v Celju.« Žena se še ni pomirila. »Kaj pa gretje. Voda v bojlerju se mi tako počasi segreje in skopa se lahko sa- mo ena oseba, druga pa mo- ra čakati.« »Ne bodi nestrpna. Tudi to se da urediti, s plinom lahko danes delamo vse: ku- hamo, ogrevamo \4>do in prostore.« Žena je postala vedrejša. Roke so se ji umirile, ko je začela misliti na plin, ki ji bo olajšal kuhanje, ogreva- nje prostorov. »Veš, v plinu so številne prednosti,« jo je miril mož in bral časnik. »Sodoben čas zahteva sodobno urejeno sta- novanje. Sodoben čas je dra- gocen in stvari, ki jih po- trebujemo, je treba pripra- viti hitro, da ne potrošimo preveč časa.« »Kaj pa jeklenke? Misliš, da jih bom sama polnila in nosila v sanovanje?« se še ni popolnoma umirjena stre- sla nad moža. »V Plinarni-vodovod i>olni- jo jeklenke, jih proti kavci- ji posojajo, urejajo oskrbo- valnice s plinom v krajih, kjer je večje število plin- skih naročnikov, postrežejo pa tudi z vsemi tehničnimi plini itd.« je bil vztrajen mož. »Že tako imamo majhno stanovanje, kam bomo pa še jeklenke dali? Menda ne pod posteljo alá v omaro?« »V Plinami-vodovod do- biš majhne in priročne de- set kilogramske jeklenke, ki jih lahko postaviš v kuhinj- ski element ali kot.« Mož je še nadaljeval s pre- pričevanjem žene, da naj se končno odloči za plin, ki je ekonomičnejši, kot ostala go- riva. V njem so številne prednosti; prednosti, ki nam olajšujejo današnje življenje, v katerem nimamo veliko prostega časa in , je vsaka minuta dragocena. Torej: doma ne bo nobe- nega prerekanja, če se bo- ste odločili za plin. Kosiio boste hitro pripravili, ved- no boste imeli ogreto stano- vanje in v bojlerju neomeje- no količino tople vode. So to prednosti? So. Vedno pa se obrnite za pomoč na Plinamo-vodovod, ki ima svoje prostore na Ljubljanski cesti v Celju. Nji- hov strokovnjak pa vam bo svetoval vse, kar sami o pli- nu ne veste. Navodila lahko dobite vsako dopoldne. In še nekaj: plin ni nevaren, če se ravnamo po navodilih za nje- govo uporabo! MALI OGLASI Vfeaka beseda v ma- lem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse dru- ge). Ob posredovanju naslova v upravi lista zaračunamo še dodat- nili 1,00 Ndin; za ogla^ se pod šifro pa po 2,00 Ndin. POSESTVi) na lepem kraju z razgledom na Celje, pri- merno za vikend prodam. Dovoz z avtom. Anton Ko- štomaj, Šentjungert, Šmart- no v Rožni dolini. KLHINMO in .sobo prodam. Naslov pri Ivanu Uršiču, Celje, Lava 16. OSEBNI avto prodam, lahko samo na ček. Celje, Ulica Bratov Kresnikov S4. SADNI mlin na granit kam- ne. stiskalnico in kotel za kuhanje žganja (kompleten — 501) prodam. Poizvedbe pri Alojzu Jugu, Šentjur št. 6. LONČENO peč (kamin), no- vejšo, prodam. Jože Krajne, Šentjur pri Celju. DOBRO ohranjen levi štedil- nik prodam. Poizvedbe pri Jože Mirnik, Ar j a vas 1 pri Feti'ovčah, od 15. ure dalje. ZAZIDALNO parcelo m eno za vikend, v centru Savinj- ske doline prodam. Naslov v upravi lista. OREHOVO raztegljivo mizo, belo omaro za perilo in še razne druge predmete ugo- dno proda: Drofenik, Celje, Kidričeva 4 (Gaberje). SALONITNIH plošč II. vrste za večjo streho prodam ali zamenjam za les. Naslov v upravi lista. GIX)»()K, dobro ohranjen italijanski otroški voziček, prodam. Dobrajc, Celje, Dečkova c. 56. STARO hišo, 60 arov zemlje, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Marija Skale, Celje, Podgorje 11. KUHINJSKO opremo pro- dam. Cehner, Zidanškova št. 22. KUHINJSKO kredenco in druge dele pohištva pro- dam. Celje, Plečnikova 23. MOŠKI jesenski gabarden^ plašč, podložen, srednje ve- likosti, ugodno prodam. Ulica 29. Novembra 38/1. POŠKODOVAN pianino (ne klavir!), kupim. Majcen, Ul. 8. maja 49, Zagreb. SOBO z dvema posteljama oddam tovarišicama. Celje, Plečnikova 23. KOMFORTNO dvosobno .sta- novanje s prostorom za ga- ražo, zamenjam za manjše v bloku. Ostalo po dogo- voru. Naslov v upravi lista. NEOPREML.lENO sobo v Ce Iju oddam proti plačilu na- jemnine vnaprej. Naslov v upravi lista. SOBO opremljeno za dve osebi, posebni vhod, cen- tralno ogrevanje, oddam Slapnik, Celje, Nušičeva 5. ENOSOBNO stanovanje z ni- zko najemnino zamenjam za enako. Naslov v upravi lista. DV.A mirna študenta ali štu- dentki sprejmem na sta- novanje. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam. Anica Partelj, Dobojska 25, Celje. IŠČEM sobo, možnost gara--- žiranja. Lahko tudi izven mesta. Marjan Roječ, Ce- lje, Vodna skupn>)st. STANOVANJE v Celju iščem. Adolf Krajne, Celje, Lin- hartova 12. ENOSOBNO manjše stanova- nje 24 m^ v ožjem centru Beograda na Slavij i, zame- njam za enako ali večje v Celju. Ponudbe pod »1. No- vember«. DVOSOBNO komfortno sta- novanje v Celju zamenjam za enako v Laškem ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. OPREMUENO sobo s poseb nim vhodom v sredini me- sta oddam. Naslov v upra- vi lista. PRAZNO ali opremljeno so- bo v bližini pošte iščem. Plačam dobro, Pišite na poštni predal 102 Celje. OPREMLJENO sobo oddam dvem.a starejšima mirnima solidnima uslužbenkama. Naslov v upravi lisia. VSA STROJEPISNA DELA sprejmem na dom. Naslov v upravi lista. ZA DOPOLDANSKO varstvo 3 letne deklice potrebujem žensko srednjih let. Zažele- no 7 bližind Skalne kleti. Hostnik, Pod gradom 5, Celje, od 15. ure dalje. GARAŽO v Oblakovi ulicd oddam za 10.000 Sdin. Pla- čilo za 1 leto naprej. Na- slov v upravi lista. STREŽNIC« za trikrat te- densko po 4 ure iščem. Ropotar. Ul. 29. Novembra 34. GARAŽO vzam.em v najem. Ponudbe na upravi lista pod »OTOK«. SAMOSTOJNO vdovo ali to- variši<^, za družbo, hkrati pa za' spremljevalko na krajših sprehodih, moji že- ni, ki ji je upešal vid, iščem. Ponudbe na upravo lista pod »HUMANOST«. KLINAR MILOŠ, ključavni- čarstvo Celje, Vrunčeva 14, tel. 30-51 izxieluje alimiini- jaste karnise v raznih bar- vah, okvire za rolete in vsa v stroko spadajoča dela. - KAMNOSEK Martin Pevec, Šentjur 216, izdeluje na- grobne spomenike, okenske police in strešno dvore2aio cementno opeko ter vsa v stroko spadajoča dela. ¡^ввЈЕзаова^нтпЕгкЈ^таигаа KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE VABI K SODELOVANJU VEČ MLAJŠIH PRVIH TENORISTOV Resni ljubitelji komornega petja naj se zglasijo v do- poldanskem času pri rav- natelju glasbene šole, Slom- škov trg 10 — tel. 26-12. Za zanimivo delo iščemo | SODELAVCE ' v honorarnem delovnem odnosu v vseh večjih krajih Slovenije. Delovni čas regulirate san^ zaslužek je odvisen od vas. Možna je tudi redna zaposlitev' Na vašo ponudbo bomo takoj odgovorili. Ponudbe pošljite upravo lista pod »Provizija 69«. ï^rnBiifa.OÂRÂNCIJ Komisija za razpis delovnih mest pri KOMUNALNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Celje, Gregorčičeva 5 a v skladu z 11. členom Pravilnika o med- sebojnih delovnih razmerjih delavcev Ko- munalnega zavoda za socialno zavarova- nje Celje razglaša naslednje, s 1. 12. 1969 dejansko prosto delovno mesto: VODJE ODSEKA , za analize in statistiko v oddelku skupnih služb Pogoji: 1. visoka strokovna izobrazba — ekonom- ska fakulteta 2. za nio.ške kandidate odslužen vojaški rok. Drjužinsko stanovanje po dogovoru. Kandidati morajo priložiti prijavi kratek živ- ljenjepis ter dokazila o izpolnjevanju predpi- sanih pogojev. Komisija sprejema prijave do vključno 30. 10. 1969. R.\ZPIvSNA KOMISIJA Zasavski premogovniki Trbovlje sprejmejo za nedoločen čas na delo v jamske obrate rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje večje število ШШШ KOPAČEV, KOPAŠKIH POMOČNIKOV IN VOZAČEV Pogoji za sprejem: 1. starost od 18 do 35 let 2. telesno in duševno zdravje 3. discipliniranost, ki je potrebna v rudarstvu 4. poskusna doba 1—3 mesece Nastop službe je mogoč takoj. Stanova- nje je zagotovljeno v sodobno urejenih samskih domovih, prehrana pa v rudniš- kih menzah. Vse kandidate za zaposlitev vabimo, da se s potrebnimi dokumenti javijo v kad- rovskem sektorju Zasavskih premogov- nikov, Trbovlje, zaradi dokončnega do- govora. Komisija za delovna razmerja skupnih služb ZP — Trbovlje Male oglase sprejemamo načelno v upravi list» vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma sprf jemamo naročila za male oglase iz oddaljenil krajev, bolnišnic, zavodov in podobno, tudi ' pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezne vsoto denarja. N TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE JEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Ce Ije. Gregorčičeva 5, pritličje levo; telefon 3lO' iBBSssBagiBBiscïaBBBSHBEBiaiiGBSBBÎiBaBM ELEKTRO CELJE POSLOVNA ENOTA СЕ1ЛЕ Celje, Mariborska c. 2 razpisuje JAVNO LICÌTACIJO spodaj navedenih osnovnih sredstev 2 osebna avtomobila ZASTAVA 1100 B; KS 43, 4 sed., z radioaparatom BOSN^ — v voznem stanju J 1 poltovorni avto ZASTAVA 615, 1,5 t, ^ KS — v nevoznem stanju 1 električni gostilniški štedilnik 1 plinski gostilniški štedilnik Licitacija bo v torek, dne 14. oktobra 1969 ^ Servisnih delavnicah Selce v Celju od 7. do _ ure za družbeni sektor in od 9. do 12. ure za 2 j sebni sektor. Navedena osnovna sredstva si lahko ogledi j v delovnem času od 6. do 14. ure dnevno, 9. 10. 1969 dalje. J ta K., _ ______ __ ' ' i.l I ^^^ j ' -пад bBR**" I Besedo ima: TONi HERCFELER Nedavno sem v hvmio- rističnem časopisu opazil aktualno karikaturo na ra- čim denarnih razmer, de- lano na verz domače pe- smi »Marko skače, Mar- ko skače ...« Pod karika- katuro je namreč bilo zar pisano Marka skače, Mai*- ka skače... In zares ska- če, toda namesto zelene travce so pod njo različ- ne valute — vse od do- larja do dinarja.. In ta naš, ljubi novi dinar me je posebej pritegnil. Ne mislite si, da sem toliko nerazsoden, da me je šele nedaven štrajk li- varjev v specialni livarni štorske železarne spom- nil na vrednost dinarja. Res je, da so tu livarji povzdignili glas, češ, kako pa bomo živeli ob nižjem dohodku in takšnih ce- nah kot se vsak dan ka- žejo na cenikih v trgovi- nah. To o dinarju spozna- vam vsak dan sproti. Najprej je bilo — na primer povedano — pra- šičev in masti toliko, da bi lahko brez betona za- gradili Džerdap, potlej pa so prašiče in prašiče po- klali in rezultat: premalo pujskov, premalo špeha — ta pravega namreč — viš- je cene in evo ... Cena masti je pristala že pri 8,5 dinarjih. Nikjer pa ni rečeno, da ne bo čez 14 dni že FK) 10 dinarjev. Pa so se podražile kranjske, hrenovke, nasploh meso, a da ne govorim o suhih salamah, kajti zimska sa- lama v trgovini že stane 64 dinarjev. Izletniki, pa- zite odslej pri narezkih! Nič se ne ustrašite, če bo- ste n. p. za svinjski želo- dec plačali 100 dinarjev! Da, da, tudi vino bo draž- je, ker se je pred trgat- vijo podražil sladkor. Ta- ko se ubogi naš samo- upravljalec na vso to jezo Se napiti ne bo mogel do tiste mere, ki je potrebna, da se ti pričara ta naš ljubi svet v očarljivi luči. V sedanjem stadiju pri- hajamo postopno v sta- nje, ki bo kot nalašč za novo akcijo družbenih sil aa stabilizacijo razmer, po- raJi^}očih iz objektivno pogojenih faktorjev eks- oeotrlčnih gibanj na tr- SiSču. V petek dopoldne je predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabičeva odprla novo poslovno enoto Slovenijales v Zidanškovi ulici, ki si je po vsej pravici nadela ime dom pohištva. Tu so zagotovili ne samo izredno izbiro vseh vrst pohištva, marveč organizirali tudi strokovno svetovalno službo in tako opozorili na nove oblike prodaje blaga. V okviru praznovanja 8. oktobra, praznika velenjske občine, so v Šoštanju odkrili spomenik partizanske- mu pesniku in borcu, Karlu Destovniku-Kajuhu. Spomenik stoji blizu njegove rojstne hiše, sicer pa je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča-Belača. Spomenik je kopija celjskega, ki stoji pred gim- nazijo. (Foto: M. B.) V novem vrtcu je na moč prijetno, pravijo otroci,] hodijo v novo vzgojno-varstveno ustanovo na D, ' gem polju. Pa še prav imajo. Vrtec je namreč tii izredno lepo opremljen. Imajo nove igrače, novoj hištvo, prvi pa so se odločili tudi za lastno peti Malčkom torej ni treba nositi s sabo brisač, bla nie in odej, temveč je vse to varno spravljeno v vi čici z njihovim znakom. Toda do spanja je še dali Zgraditi moramo še most, voz, šolo in morda tudi vrtec. Foto: I. Bun Osrednja proslava letošnjega praznika velenjske občine je bila v soboto, 11. oW bra v šentUju, kjer so odprli tudi novo podružnično osnovno šolo. Pred tem p so do te vasi modernizirali cesto. Delo je bilo v glavnem opravljeno s prostovo! nimi akcijami. (Foto: M. B.) MED DVEMA OGNJEMA Sklonil se je nad papir, ki je bil popisan s sko- raj nečitljivo pisavo, človek, ki je pismo poslal, verjetno ni videl veliko razredov šol; seveda osnov- nih. Sicer pa to sploh ni važno. Bolj pomembno je to, da je nekdo prizadet zaradi nečesa, kar so vsi videli, spoznali in začeli obtoževati »To je hudič..je mož zamrmral predse, ne- kajkrat obrnil papir in ga vrgel ženski, naj ga pre- piše. Stvar je izšla v časniku. Lahko bi rekli — sJcoraj nepomembna stvar. Drobno in pozorno opažanje naj bi rodilo nekaj, kar ra prav. kar ni v redu z našimi vsakdanjimi normami, kar ni v redu z nami samimi. Potem se je šele začelo. Objokan je stal sredi vrat in ihte pripovedoval, da on tega ni storil, da zdaj zaradi tega ne upa na ulico, da so prizadeti otroci, ker jih sosedovi zmerjajo itd. Mož, ki se je sklonil nad papir, je poslušal, prikimaval, odki- maval, zardeval, obtoževal, tolažil, se opravičeval. natpadal. Ni vedel, kaj je narobe in niti zakaj se oseba pritožuje. »Vse skupaj ni res. Pritožil se bom. Takoj se bom pritožil in vas bom tožil« je tresoče hitel pri- povedovati prišlek. »Prepričani smo, da mi sploh nismo krivi. Vi se zmenite z osebo, ki vas je prizadela, užalila in sramotila pred prijatelji, znanci, tovariši. Mi vam pri tem ne moremo kaj dosti pomagati Pa ^e ver- jamete ali ne« so poskušali odgovarjati. »Ampak tako ni, kot ste napisali!« »Mi smo napisali tako, kot smo dobili. Osebo po- znamo in ji verjamemo.« »Meni pa ne verjamete?« in solze so spolzele po razoranem licu. »Kdo je pa rekel, da vam ne verjamemo?« Pogovor se je nadaljeval in vse bolj postajal po- doben igri med dvema ognjema. »To, kar ste napisali, me je prizadelo.« »Mi smo samo objavili tisto, kar so napisali drugi.« Sklonil se je nad papir, ki je bil popisan s sko- raj nečitljivo pisavo. Tako, dragi sosed! Zaradi nečesa, kar si prehitro in s prevelikimi očmi videl, si nehote (ali hote?) potisnil v kašo osebo, ki zdaj zaradi tega opraviče- no (ali neopravičeno?) trpi. V ostalih primerih se dobro prepričaj, kako je. Igra med dvema ognjema peče . . . In tako đ^j^ • teve NOVI TEDNIK - Uredni- štvo in uprava Celje, G^ gorčičeva 5, poštni pred» 161. Urejuje uredniški oo bor. Glavni urednik BE'* N4RD STRMCNIK, odg» vorni urednik JURE КВЛ ŠOVEC. NOVI TEDN^ izhaja od decembra kot naslednik CELJSKE^ TEDNIKA, ki .je izba.!» od 1955 leta. NOVI TEU 41 NIK izhaja vsako sredo Izdaja CGP »DELO« ' enota informacije propa- ganda Celje. Tisk in Seji ĆGP »DELO« Ro»o pisov ne vračamo. CeO posamezne številke 60 P?' letna naročnina 30 polletna 15 din. Za tuj»"' znaša naročnina 60 ^ TekočI račun 507-1-^»" TELEFONI: uredniSt»" 83-69, mali oglasi in ^ ročnine, ekonomska PÎ - parranda 31-05. podпида^ 28-00