Tečaj XV. List 60 m 5 obertnijske Izhajajo vsako sredo iu saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, 6icerlfl. 30 kr Ljubljani v raboto 29. augusta 185?. Kaj ovéra povzdigo čbelarstva pri nas in kako tein ovéram v okom priti i Veliko so že „Novice" o povzdigi cbelarstva govorile, in nam tndi na znanje dajale, da si slavno ministerstvo prizadeva čbelarstvo s pomocjo ljudskih sol na visjo stopnjo spraviti. Zraven so pa „Novice" tudi spoznale, da je to dosti težavna reč. Ker pa po mojih mislih ni to ravno tako težavno, kakor se sploh misli, naj svoje mnenje tudi jaz na znanje dam. Pa preden kaj več od tega govorimo, moramo tudi kaj več premisliti, kakor pri vsakteri reči. Postavimo, če hoče kak . . . • i, • rokodelec svoje rokodelstvo na visjo stopnjo spraviti » kaj mora vse storiti in prevdariti? Pred vsem, mislim, mora skerbeti, da več sodelavcov ali pomagaćev dobi; ker pa več ljudí več poje, mora tndi za dostojni živež skerbeti. Dalej mora premisliti, komu bo te izdelke prodaja!, in po koliksni ceni, in ali mu bo to kaj dobička donasalo ali ne. To mislim bo pri zdravih možganih vse dobro poprej prevdaril. In ravno taka je tudi pri čbelarstvu. Kar tiče pervo, namreč pičo. se je že mnogo poboljšalo. Veliko cvet- iic se je zadnje leta zasijalo in tudi navuiloih se veliku več seje, kakor: sončnih rož, ogeršiče in drugih oljnatih semen; sadno drevje se vedno množi; na to smo dobili se rudečo (laško) deteljo, ktere pri nas pred 6 leti nobeden imel ni in ktera neizrečeno veliko piče čbelam deli. Ker se je tedaj v kratkih letih toliko zboljšalo za pov-zdigo cbelarstva, smemo upati, da se bo v kratkem se ve- liko več storilo, in tako bojo čbele s pi co dostojno pre-skerbljene. Drugo pa je: komu bom pa sterd (med) prodajal, in To to, moji dragi, je pri nas narvečji po koliksni ceni ? spotikljej, narvečja ovira, da čbelarstvo vedno hira. Ce pomislimo, kakošne uime je mogla ta nedolžna živalica skozi 8 let zaporedoma prestati, zdaj mraz, zdaj močo, zdaj sušo in burjo, med gré pa pri vsem tem vedno nazaj in kaj li še bo, če se stari časi nazaj povernejo, da čbelice spet ob-rodé? Narborniši kolomaz bo naržlahtnejši med v ceni pre-kosil. Še v duar ga ne bo spraviti. Mi sami smo slišali pred nekimi leti medarja, ki je rekel čbelarju, čeravno se ni prepričal ali ima dober med ali ne : „ga nevzamem, ako bi mi ga tudi zastonj dal." In če se je to godilo v tistih časih, ko so bili štirje medarji, koliko ložej se bo zdaj kaj takega pripetilo, ko sta samo dva? i kako moremo v takih okoljšinah Kako morajo take okoljsine veselje do cbelic obuditi od povzdige cbelarstva govoriti! Cemu blago, če pa kupca za blago ni? — Za celo krajnsko deželo sta samo dva medarja, pa ne le samo za krajnsko, temoč tudi za bližnje sosetlne, in tako pride vendar. čeravno čbele ne obrodé, neizrečeno veliko medu skupaj. V 18. listu 1. 1. pravi gosp. dr. Hlubek, da voska in medů se v našem cesarstvu premalo pridela, in da £ré več dnarja zato v ptuje dežele. Ali povejte nam, drage „Novice". zakaj se pri nas ne oživi bolj ta kupčija? po kakošui ceni se v druzih deželah med plačuje, kar pri nas cena vedno pada? ali uvožnja iz ptujih ddželá v naše cesarstvo manj stroškov prizadene, kakor razpeljevanje po našem ce- sarstvu ? Naj bi slavno ministerstvo poskerbelo da bi bilo več kupca, in po več mestih, in naj bi ga ti vsi po eni, pravični ceni imeli, in kmalo bo čbelarstvo tako visoko stopnjo dospělo, na kakoršni se nikdar bilo ni. Nobena reč mi ni znana, ktera bi toliko prijatlov štela, kakor ravno čbelarstvo ■9 v jiupi in tudi znanost. Kaj pomaga, če besede „s lami (medom) ni nič", že za pregovor veljajo ? Res je, da čbe tnedar mora veliko mosnjo imeti, al s pomocjo posojilnic, od kterih se toliko govori, bi se dalo vse to doseći. Zraven je pa še druga napaka, in ta me je narbolj si-!ila k temu spisu, namreč: da medarji ne delajo razločka med dobrim in slabim medom, in če ga delajo, ga delajo pa tako majhnega, da ne zasluži, da bi ga v misel vzeli, in razloček je vendar velik. Skušnja uči, da pride na cent medů 25, 30 do 35 funtov cbelic (če i imajo dobro pašo, jih pride manj, če slabo, več) ; če zdaj rajtamo funt medu le po 6 krajcarjev, in če vzainemo malé mero cbelic, namreč 25 funtov, dobimo po tem takem med dobrim in slabim medom razloček od 2 goldinarjev in 30 krajc. Je pa med dražji, in če pride še več cbelic noter, je pa tudi razloček še večji. H temu pa še to: V 73. listu lanskih „Novic" pravi tudi g. J. Zavski: „Pametno in koristno bi bilo, da bi kupei 14 dní kasneje sterd kupovali in raji pol krajcarja funt dra- u „Res je, pravi gospod, da bo panj 4 do 5 fun al pomislite, dragi moji, da vsaki cent tako či žej plaćali tov ložji, stega medů je 3, tudi 4 goldinarje več vredeu, in vsak pa-meten medar bo tak čist med z veseljem vsak funt po 2 krajcarja dražje plaçai." Al gospod pisatelj, kterega besede so sicer popolnoma resnične, nam je pozabil ime takega pa-metnega medarja na znanje dati ; saj nam ni znau. Naj bi se medarji spametovali in delali razloček med dobrim in slabim medom kakor gré, in ko bi trenul, bo šla vsa ta soderga rakom zvizgat; lepega in dobrega blaga bodo dovelj dobili medu prepevala. in se drugačna slava se bo krajnskemu In kdo bo per tem na dobicku? Cbelarji tako dobro kakor medarji. Kako cbelarji? Tudi mertve čbele so kaj koristna stvar, kar bom pozneje povedal. In medarji? Medarji bojo potem manj blaga dobili, bojo tudi manj ljudi potřebovali, pa tudi manj prostora ; čistega blaga pa bojo ravno toliko napravili, pa tudi voska nič manj. Saj skušnja uči, da se tudi voska nič iz mertvih cbelic in zalege ne dobi. kaj. Zdaj pa še od mertvih inpožveplanih cbelic Sto in sto reci so nam „Novice" ze priporočevale za gnoj, zakaj pa mertve čbelice tako v nemar pušajo? Kaj so saje in druga enaka soderga, ktero eo „Novice" že toliko priporočale, proti čbelam, in kolikšen prostor more kmetiček s sajami pognojiti, ktere pri svoji hiši dobi, kolikšen pa g čbelami, če pomislimo, da jih nekteri cbelarji vsako leto po 100, 150, 200 in še zdaj delajo z njimi? po več panjev pozveplajo? In kako pa - Eni jih okoli sadnega drevja na-sipljejo, da se vsake sorte merčes zaredi, korenine spodjeda in tako sadnemu drevju več škoduje kakor koristi, in da si * Ministerstvo more o ti kupčii ravno tako malo ukazovati, kakor o žitni ali kaki drugi kupčii; kupčija je prosta stvar. Vred. % 2Ï4 clovek, okoli takega drevja gré, noa zatisniti mora, tak moštra, veselo in spodobno se razgovarovaje. Ko so gospod smrad je. — Dragi jim dajo jamo skopati, cbelice noter zme prišli y so jih vsi s serčnim „dobři večer pane farařtt. cejo in s perstjo pokrijejo, da srurad ne vstaue. Ti so sicer pozdravljali in kmalo se je čula pod vodstvom častitljivesra nevednezi, pa vendar pošteni. Spet drugi so, in teh je meo- starcka prosta, ganljiva rnarska pesem. Ni bilo dolgo, raz-da narveč, ki vse cbelice v med pobašejo, misleći, da nar- legali so se glasovi močnega zbora v bližnjem gojzdu in v več jim bojo v medu zalegle, in res je tako. — Skušnja stoternem jeku odmevala je bližnja gora pobožne glasove. pa uči sebi. y da imajo mertve cbelice veliko gnojno moč r Prevzelo me je tako, da zastonj iščem besed, svoje Sej jih po travnikih, po deteliščih ali po njivah z čutila popisati; rečem le, da me v Beču nikdar niso naj ozimino obsejauih, da Ie tako gosto prideje na zemljo ka- krasneji in uajumuiši spevi tako ganili, kakor ta. oves sejemo, k većemu enmalo gostejše, iu rastlo bo, da kor bo veselje. In kako velik prostor bi si veliki čbelarji s tudi kaj tacega poskusili. Naj zadostaje ta pripovedba mojim domorodcom, da bi tem pognojiti mogli, cbelice v gnoj obcrnili. ki jih toliko požveplajo, ako bi vse Naj bi „Novice" čbelarjem to Petje v soli je na več strani hvale vredno. Pervič je prav temelj dobrega obcinskega petja in mladini je korišten in v gorko na serce položile in jih prav po domaće podučile, nedolžno zabavo. Napačno je, kar nekteri terdijo, da ško-zraven pa tudi medarje opomnile, da bi med medom in duje mladim persim. Zdravniki vseh uarodov zagotovijajo. smradijivimi zapljunki potrebni razloček delali, in tako bo, da ni le neškodljivo otroke peti vaditi, temuč da je zdravo kar je dosihmal marsikteremu priložnost k golufii dalo, J. K materi zemlji velik dobiček donašalo. naši V c. in koristno mladim pljučam, toda z mer no mora biti petje. cerkvenem petji in orglanji deželi Spisal Kamilo Mašek. (Konec.) Kako pa se mora učiti, da se to doseže? Akoravno je že mnogokrat ustmeno in pismeno to vprašanje zmatrano bilo, mu vendar še popolnoma nikdar niso repa zavili. Nekteri hočejo samo po sluhu, nekteri po zna m nj ih, ki so jih sami znajdli in spet nekteri hočejo Medi gr a (interludium) je samo tam na svojem mestu, po občih muzikalnih pravilih učiti. Učenje po sluhu kjer vsa množica ali soseska v cerkvi poje, iu služi, da se ima marsikaj dobrega, mnogo vec pa slabega. Kar zadeva prestavki (pavze) spolnijo, pěvci oddahuejo in na sledečo dobroto je, da ni treba toliko priprav; — učenik dobrega pesem pripravijo. Med i gr a naj je kolikor mogoče tudi glasu, gosli itd. zadostujejo. Ali kakšen je uspeh tacega uče-besedam prilična, in kakor berv iz ene v drugo melodijo uja? Pri petji brez dvombe dober, ker se otroci, kar je no- naj bo. To se naredi, ako se kaka dva akorda spremenita vega, radi poprimejo. Sčasoma omaga naj iskrenši otrok in ali z obema rokama gori in doli igra, ne pa, kakor sem že le po sili v se kroži. Dva- ali triletnega truda pridelk je, da večkrat slišal, po vsem manualu ropotá. znajo otroci 10 ali 20, in ce gre prav po sreći 30 pesem Poigra (postludium) je zaduja igra ali igra na koncu iz glave kakor kós. To učilo bilo je dozdaj posestvo pti- svečanosti. Na zadnje se smé že kaj bolj umetnega igrati, carjev pustimo jim veselje neprikratenega posestva! Ko Neumno se mi zdi, ker nekteri mislijo y da nazaduje se mo- uiur je pa to učilo le všeč, naj si kupi: „Zwôlf Lieder fur rajo sami marsi ali poskocnice igrati, kakor da bi mogel kmete še le zbuditi, da začno štorkljati in gredé iz cerkve tudi eden druzega suvati. Kar sem govoril o tukaj veljavo. predigri, ima Zvesti voditelji v teh rečeh so: Kr en u Fr. „Anleitung Schule und Haus vom Schullehrer Jos. Niklitschek. Wien bei A. Dorfineister." Drugi način, učiti otroke po znamnjih iznajdenih ali po tako zvanih „številkah" (Ziifernoten), se mora že zato ker ravno toliko časa potřebuje, kakor z navadnimi zavreči y zum Orgelspielen". Wien bei Gloggl 45 kr., Drechs- notami ali pa se vec. 1er J. „Kleine Orgelschule". Wien bei Hasliuger 1 fl., Morda je to učilo (Methode) marsikomu neznano, zato Z ô lin e r yy Kleine Orgelschule". Wien bei Gloggl 1 fl. 30 ® izgled : kr., jHHHHmVM^PHP^H^^H schule". Augsburg bei Bohm 3 fl. 36 kr. Anleit. zum Pialudiren." Wien bei Spina 1 Wálder G. „Kleine theoretisch-praktische Orgel- R i e d e r A. y 35 15 kr. y Rie der Amb. „Anleit. zum Figuriren", idiknHiË^H^MBi ■■ Wien bei Spina 8 8 8 7 8 2 8 2 3 8. Hvala boď Go- spod Bo- gal 30 kr. Najvažniši del muzikalni službe božje je petje. Petje Rousseau, Pestalozzi, Klett, Wachsmann in Goosmann so o tej metodi pisali in poslednji trije vaje iu zbirke pe- daje še le prav za prav vsi godbi in vsem melodijarn zna- sem izdelali, kterih več je bilo v Magdeburgu pri Hein čaj molitve, ono je, ktero povzdiguje svete čutila človeške richshofeu in v Alt oni pri Lehmkuhlu tiskanih. Pri švab v nebo. Ako pa petje hoče zadostiti tej nalogi, ne smé biti skih in švajcarskih kmetih so se te note v navadi. neprijeten krik in tudi ne posnemanje in ponavljanje nespo Tretji način je, učiti peti teoretično in praktično, dobnih ponočnaških viž y temuč petje cerkveno mora biti pro- in po mojih mislih naj bolj priporočati, ker le tako je mo sto iu zložno in v resnici mora se čutiti, kar se prepeva, goce, se vprihodnje z dobrirni in zanesljivimi pevci presker ker le tako je mogoče, da v serce sega, če iz pobožuega serca izvira. beti. Paziti se le morr, da teorija ne nosi hlač, kakor je pri muogih izverstnih mojstrih navada, kterih naloga je, v Razdelujem jaz petje: v občinskopetje, v petje kratkem svoje učence kaj naučiti, jim pa razlagajo vse, kar v šoli, in v figuralno petje. razumeti se že izurjenim v muziki tezo delà, in na to vizo Za cerkev je obč'msko petje najpripravnije ter za- se hočejo skazovati pred nevednimi, kaksni mojstri da sol! služuje od organistov z največjo Ijubeznijo gojeno biti. Namesto da bi razlagali, kako ustanoviti dobro občinsko petje, naj povem prigodbo iz svojega življenja, ktere se še zdaj bijo s petémi persti itd. Da ni vse eno, ali ima učitelj pred sabo otroke ali bolj od rašene, ni treba razlagovati y da se otrokom linije uspodo s serčno radostjo spominjani. Popotovaje po Marskem pridsi v tište kraje, ktere prijatli naravnih lepot zovejo „raj mar spisu Nektere razjasnila po tej metodi učiti, se nahajajo v Càcilia", ki bo od mene vredovan in kterega bo rt počivam na neki senožeti, kjer je bil na sredi hribček vsak mesec en zvezek na svitlo přišel (pervi zvezek je eki", in na njem klop. Popraševaje ljudi, kaj to pomeni, mi od- izšel 15. avgusta). govore, da je to pevska senožet, na kteri gosp. fajmošter vsako saboto svoje farmane učé pe*mi ( v slovenskem jezika ki so se jih name- in duhu izdati, bo še le mogoče, ko bo dovelj tvarine sku- Tako zvano „šolo za petje nili nedeljo peti. Bila je ravno sabota, in zato sklenem po PaJ dovelj pesem in viž resnicno slovenskih. Zato pro čakati tega uenavadnega učila. Yr tem zaspim pod košato sim vse prav prijazno, kteri imajo kaj takih pesem in viz, lipo zraven senožeti ; ko se prebudim, je že vse gomelelo, naj mi jih biagovoljuo pošiljajo, da doveršim mlado in staro, možko in žensko bilo je skupaj, ćakaje faj- se že več ko pol tretje leto ubijam. delo, s kterim « 215 Cesarski notárji in njih opravilstvo. V (Wje.) 1 " ; i, : • ; : To so ob kratkem najpoglavitneje ođločbe postave za jiotarstvo, ktere zamorejo vsacega prepričati, da obstoje jasni io odločeoi predpisi zastran postavljenja io naimenova-nja notárjev, zastrao njih opravil, zastrao sostavljanja pišem io oblik pri sostavijanji tajistih, zastran hranjenja pišem, zastrao nadgledovanja io izgotovljevanja predpisov, kako se je notárjem vêsti, io zastrao tega, koliko smejo notárji za svoje opravila tirjati, in da prej me slednji, kteri se posloži notárjev kot javno povérjenih zaupnih mož pri javnih opra-vilih pisma, ktere zamorejo kot izverstne, po pravilu vsako pravdo odvračajoče spričbe biti, da je bilo kako pravno opravilo po mogočosti razloćno in jasno opravljeno, in da mu ne more notár nikol preveč rajtati, ker so placila za notarske opravila v postavljeni tarifi po mogočosti nizko postavljene, če prevdarimo, kakošnih pripravnost in koliko odgovornost tirja postava od notárjev. Ako že te okoljnosti narejanje pišem po notárjih pri-poročajo, bi utegnili dobički, kteri so po postavi dopušeni pri iztirjevanji tirjav, ki so po notářském spisku dokazani, vsacega prepričati, da vsakemu najbolj hasne, da pri notárji pisma delà, če se hoče dolzih pravd ogniti, počasnih ek-sekucij obvarovati in, kolikor se dá, kmalo do svoje pravice priti. Gledé berzega iztirjevanja davšin je bil že omenjen ukaz od 21. maja 1855 dau in 1 tajistega velí, „da, ako zamore tožnik vse, na kar se njegova tožba opéra, bodi si na tirjanje duarjev ali na spolnjenje kake druge osébne dolžnosti, s ktero se vsaka davšina urne, tako v poglavitni reči kakor tudi gledé postranskih dolžnost, z notářsko poterdbo, ktera ima vse v sebi, kar postava zahteva, dokazati, ima sodnija na njegovo zahtevanje tožencu, brez da bi ga pred zaslišala, naznaniti, da ima v 14 dnéh zahtevane dolžnosti spolniti ali pa svoje ugovore zoper to donesti, ker bo sicer eksekucii zapadel." Vsled §. 4 se ne more nihče pritožiti, kteremu je bilo zapovedano, da naj plača, in po §. 7 je tožniku, čeravno je imel že ustmeno ali pa pismeno obravnavo s tozencom, ako zato zaprosi, dovoljeno, da tožencovo premoženje zaru-biti in ceniti dá, ko čas v plačilnem naročilu postavljen preteče, ako morda že ni zgube dostojno obvarovan. — Koristnost teh predpisov naj ti-le izgledi razjasnijo: Matevž je naredil s Tomažem privatno pismo in Tomaž se zaveže čez en mesec Matevžu senožet v last ali pa v posestvo prepustiti. Dva mesca pretečeta, pa Tomaž neće Matevžu senožeti v last prepustiti ali v posestvo in vžitek dati. Matevž mora za to pravo tožiti, na ktero imata pri sodnii navaduo več dní, zavoljo ugovorov pa tudi večidel več preloženih tacih dui. Tako preteče več meseov ali pa tudi let, preden razsodno pismo (urtel) pride. Zdaj še le mora Matevž na pot eksekucije priti in doseže last ali posestvo senožeti. — Ako sta pa Matevž in Tomaž za imenovano pravno opravilo pri kakem notárji piamo naredila, ka-koršno mora po notárski postavi biti, ima sodnija na pod-lagi notárskega pisma, će Matevž to zahteva, Tomažu, brez da bi tega popred zaslišala, z odpisom naročiti, da nej v 15 dnéh senožet Matevžu v last ali posestvo dá. Odpadejo tedaj vsi sodni dnevi in vse pota in pisarije do razsodnega pisma in stroški ter zgubljevanja časa. Enako se godi, n. pr. če se zaveže Peter, do aovega leta Pavlu 100 gold, posojenih dnarjev verniti. Ako ima Pavl o tem dolgu samo privatno dolžno pismo, mora Petra, če mu o novem letu ne plaća, tožiti, in če potem Peter pri dnevu, ki ga imata, zoper dolžno pismo ugovore delà, svoj podpis tají ali sicer kaj zoper dolžno pismo ima, se naredi pravda, ktere je morda še le drugo leto konec in Pavl přejme še le čez veliko meseov svoje dnarje. — Ako je pa Peter pri notárji, po notářsko napravljeno dolžno pismo Pavlu dal, bo sodnija po novem letu, če bo Pavl to zahte- val, Petru natočil?, v 14 dnéh plaćati, io ker ta zoper po notářsko narejeno dolžno pismo nič ne more ugovarjati, bo Pavl po preteku tega časa z eksekucijo kmalo svoje dnarje dobil. le teh izgledov bi se utegnil slednji prepričati, kako urno se dajo tirjatve dognati, ktere se zamorejo z notár-skimi pisrni dokazati. Ko smo notárstvo razložili in dobićke pokazali, kteri v vsakem ozéru vdeležencom iz njega izvirajo, se ne morem» zderžati, dober svèt dati, da nej se slednji, kteri ima pravne opravila in zastran njih pišem želi, prizadeva, take pisma pri notárji narediti in si si jih po notárji poterditi dati. Ta svèt naj si pa zlasti naši slovenski rojaki v serce vtisnejo, kteri, Bogu bodi potoženo! ali zavoljo nevednosti, kakošne lastnosti morajo po notárjih narejene pisma imeti, ali pa ker se prevelicih stroškov bojé, kteri so vendar po postavi v zmerni tarifi ustanovljeni, rajši zaupajo ljudém, kteri ne poznajo postave in še pisemca spi-sati ne umejo, ali pa lakomnim pisunom ali zakotnim pisačem, kterim je več za to, da kaj zaslužijo, kakor pa da kdo redovno pravno opravilo opravi in pismo z lastnostmi prejme, ktere mora iméti. Tako zabredejo večidel v pravde, kterih nasledki so jeza in prepir, zguba časa in sovražtvo, posebno pa nepotrebni veliki stroški. Nasproti pa, če grejo zavoljo pravnega opravila k notárju, zamorejo podučenja, kolikor jim ga je treba, zahtevati in opravilo tako opraviti, da se smejo zanêsti. Notár namreč je storil prisego, založil zagotovšino (kavcion) iu je za vse, kar kot notár stori, odgovoru; zavolj tega se mora prizadevati, da vsakemu, ki ga zahteva, naredi pismo, kakor postava terja, in s kterim je mogoče se vsake pravde ogniti. Pismo ostane vedno pri njem shranjeno; zavoljo tega se ni tako bati, da bi se zgu-bilo, zgorélo itd. (Dal. si.) Ozir po domačii. Donačka gora poleg Rogatca na Stajarskem. Ves svet je lep; povsod moremo mnogo zanimivega viditi in mnogo koristnega se učiti. Ni samo prijetno, tudi dobro je, ako ee pogostoma po svetu ozeramo; perva vendar naj bode vsakemu mila njegova domovina! Ljubezen do domoviue je vsakega cloveka sveta dolžnost. Ako pomislimo, koliko kervi se je že pri raznih do-godkih za domovino prelilo, posebne pri starih narodih, se lehko prepričamo, koliko prava ljubezen premore. Kako pa hoćemo domovino svojo ljubiti, če je ne poznamo? — Čeravno je slovenska zemlja majhna, najdemo vendar v nji mnogo mnogo zanimivega, česar zastonj deleč po svetu išče-mo. Redko kje je Stvarnik toliko mičnega, imenitnega pa tudi veličanskega zedinil, kakor na Slovenskem, hodi že na to ali uno stran, iskaje znamenitosti na pianem aii na visokih gorah, na prijaznih jezerih ali pod zemljo v oserčji narave Ktera evropejska deržava se mora sponašati s špiljo, ki našo postojnsko gledé na njeno krasoto in znamenitost prekosí? — Kje je jezero, ktero bi se s cerkniškim primerjati moglo gledé na naravne čudeže, ki se tam vsako leto godijo? Ker pa nisem namenil posebnosti cele slovenske zemlje popisavati, ampak le nektere čertice o Do-nački gori zapisati, ktere lepo podobo si je gotovo vsaki obiskovavec rogačke Slatine dobro zapametil, obernem svojo pozornost na izhodni kraj nekdanjega celjskega kroga, na okolico Rogačko blizo meje hervaške. Tukaj stoji velieanska gora Donačka, in dviguje ponosno svoje verhe proti visokemu nebu. Akoravno ta gora ni višja od 2700 čevljev nad morjem, se vendar z njenega verha brez dalekogleda planjave štajarske, hervaške, ogerske, krajnske in koroške vidijo, ker je od drugih visokih gor oddaljena, in čisto na samotném kraji stoji. S pomočjo dalekogleda pa se zamore viditi gora Klek in široko ja drán sk o morje. Veličansk lepogled se razprostira tukaj pred očmi po- 276 potnika, da člověk earn homci. ravnine. ne vé, kam bi najpervo pogledah Gore ? y potoki, reke, gradovi Nemcov 35, Italianov 13; po veri so bili vsi katolicani razvaline, cerkve, vesi, razun 2, kterih eden je bil evangeljske, eden pa greške ne-in mesta ležijo pred nogami gledavca, ki nemore vsega pre- zedinjene vére. — Učenikov je imela realka in sicer z gledati, in ako bi dan za dnevom gledal, bi še vendar kaj vodjem vred 8, (5 rednih, 1 suplenta in 2 neredna). Před- nášel, kar bi za-nj znamenito bilo. Kamor se člověk oberne, metov uka je bilo 13. Učilo se je v nemškem jeziku. Slo-povsod najde dosti lepega, da misli, narava je nalaš ta kraj venščiue, ktero je en učenik vvsehtréh razred ih s toliko mnogoverstnimi posebnostmi nahromadila. učil, se mora v realki po postaví s led nj i učenec učiti ---- ---•..--....... Ker iz bližnje Slatine ali Kisle Vode ? kakor jo ne- kteri jo govori; teh je bilo konec léta 117; italianščine pa kteri zovejo vsako leto velika množica gospode na to se mora učiti, kterega starši določno izrečejo, da se je bo tfh A a ^ _________M. ____^^ __a. ___ goro pride, ktera se nad rajsko lepoto te okolice raduje, je učil 5 bilo jih je 89. Soin in a, ktere je za leto neopro pred nekoliko leti gosp. dr. Frôhlich lep in prijeten pot do stenim ucencom v letu 8 fl. plaćati, je vergla to leto 1056 nje verha napravil. Hvaležni so mu zato vsi prijatli mile narave. Narbolj čudno je pa to, da ima ta gora na vsaki strani drugo podobo. Tako ima n. pr. proti zapadu podobo „obeliska", proti izhodu podobo „ojstrega zoba", proti jugu podobo «visoke stene", na severni ktere polovica je šla v deželni šolski zalog, druga po lovica pa z vpisninami vred (162 fl.) v mestni zalog realke. V mestni zalog je prišlo letos 690 fl., in v vsih pe tih létih te šole 3547 2776 173/ 4 kr. Za te dnarje je bilo s kupljenih obligacij, ktere veljajo po imenovani vred strani pa ima tri verhe, nosti 3240 Za ostalih 770 17 3/ 4 kr. se bodo brez kakor Triglav na Krajnskem Pripoveduj odloga še druge obligacije kupile. Pomočke za uk dajejo se » da ob casih, ko so še Rimljani v teh mnoge prejšne nabirke, kakor tudi na novo kupljeni in po krajih gospodarili, je stal na hu te gore pagansk tempel, darjeni predmeti. Po tem takem ima realka v tej zadevi mnogo posvećen solenému bogu. Je li ta pravlica rešnična ali ne, lastnih pomočkov za uk, med temi pa vendar ne več kakor se ne vé nič gotovega, pa nemogoče ni, akoravno sedaj od toliko, kolikor jih je naj bolj treba. Dařil ji to leto njega ni duha ne sluha Gotovo pa je, da je nekdaj ni veliko došlo. Učenci so sami v pomnoženje realne biblio kvica stala na tem verhu. Ko je namreč prebivavcom tega teke, ktera je v petih letih nabrala 400 vezkov, pripomogli kraja lue sv. kersanske vere zasijala, so pobožui kristj • • V • • in ^ « # V m V • V 54 24 kr. Razun téh so še pomočki za uk: c. k. biblio najrajsi na visokih gorah hiše božje stavili, kamor so molit teka, deželni muzeum in pa c. k. botaniški vert. — Kar hodili. Mislili so namreč, čem više tem bliže so Bogu in ne- napredovanje učencov utiče, razkazuje letnik v vseh tréh besom. Berž so spoznali, da bi lepo bilo, ako bi na ti gori razredih konec leta 27 tacih, ki so se prav dobro, 93 ta- cerkev sozidati mogli. Pa to je bilo zavoljo tolike visine cih, ki so se dobro, 21 tacih, ki so se slabo obnašali, in 2 zeló težko delo, kterega se podstopiti nihče upal ni. Pre- ki sta se prav slabo obnesla. — Kakor vsako leto. nazna- bivavci ondašnje okolice pripovedujejo sledeče o ti cerkvi nuje tudi letošnji letnik spisek řečí kterih vsak učenec te Neki slavoželjin bogatin, ki je celo svoje bogastvo po realke razun zapovedauih bukev potřebuje, in pové natanko, krivičnih potih pridobil, vidivši veliko skerb kristjanov je hotel pokazati, koliko da premore, ter je sklenil, na jim koliko posamne bukve,-kakor tudi sicer potrebne reči veljajo. svoje To je prav, da ne more nihče prekaniti, pa tudi ne prekan- stroske cerkev sozidati. Poseben uzrok tega početja je bilo njen biti. pa govorjenje ljudi, ki so rekli, da v celi deželi ni tako bo- gatega cloveka, ki bi na ti ? ... . visini cerkev sozidati mogel Mislil si je: „dnarjev imam ko vrag toče, nič mi ne dé Novičar iz raznih krajev i ako enmalo svoje polne kište spraznem ; bodem vendar s Presvitli Cesar so 23. dan t. m. spet nastopili potova tem ljudem jezike zavezal." Kar j mislil, je tudi sto nje po Og in ta dan v P o ž u n (Pressburg) prišli y ril. Ker je imel dosti dnarjev, je tudi delavcov dobil, in svečano sprejeti. Kardinal in škof-pervak Scitovski je ob cez malo časa je zala cerkvica na verhu gore stala, ktera je sv. Donatu posvećena bila. Od ondot je ime gore, ktera prihodu Cesarja pozdra v © erskem jeziku kteri ogo se se dandanašnji imenuje „Donač ka g u Ljudje pa vor so tudi Cesar ogersko odgovorili takole: „Hodolatukat kegyelmesen fogad ki so moza poznali, ki je dal cerkvico zidati, in so vedili da ga ni pobožnost, ampak gola oholost k temu početju pri* gnala so zamišljeno proti cerkvici pogledavali, in mislili 9m, és valamint osszes birodalmom né-yarnak is jóvoltát mindig szivemen hor-(Milostno sprejmem Vaš poklon, in kakor mi je blagor vseh narodov svojega cesarstva pri sercu, tako mi je peinek, ugy a dom." * „Tezko bo ta cerkvica dolgo stala!" Cez nekoliko let je tisti častilakomni bogatinec umerl ki je cerkvico sv. Donata sozidal. Bil je krasen poleten večer, ko so ga pokopavali. Solnce, kakor rumenljiva nevesta na dan svatbine se je spásalo na počitek, ter je kakor pri slovesu na cerkvico sv. 26. avgusta so se vedno tudi blagor ogerskega naroda) podali na poti naprej. — Sliši se, da se želežnica d škoda ostane teržaška ne bo prodala kakor se je mislilo, ampak k Za patrijarha beneskeg je nek škof in partibus in sedaj v službi pri papezevi vladi v Rimu gosp. Silvestři, rojen v Viduiu, izvolj V 5 Donata in nje okolico svoje prijetne žarke mušic Na milij se je v vecernem vetricu igralo, pod gostim bezgom je slavček svojo večerno pesem prepeval, in z visokih lin cerkvice na bregu se je prijetno zvonjenje daleč okrog raz-legalo in je pobožnega kmetiča k večerni molitvi vabilo. Bil je res krasen poletinsk večer! (Kon vaséh Freškega kantona na Erdeljskem (Siebenbůrgen) se je perve duí tega mesca začela tista grozna bolezen, ki se žitna božjast (Kriebelkrankheit) imenuje; izperva se začne neko gomazenje po udih, potem bolečiue in nazadnje strašen kerč in božjast celó v očéh, ustnicah itd iz povžite režene moke Izvira ta bolezen je z réžjo vred veliko tistih ih klasnih rožickov (Mutterkorn) zmletih bilo Novičar iz avstrijanskih teur u • v pise Moni Turška vlada je poslala kaimakamu moldavské Iz Ljublj 3. Ljubljanska nižja lk mu povelje, naj prekliče prejšne volitve in pregleda imenik Ker je » Nov volji da se bo v 15 dneh vnovič volilo. Iz tega je sostavka letošnjega letnika po spodobnosti pre- tedaj očitno, da se je sultan udal vsemu, kor se je od uje tresel, opustimo tù, kaj več o njima govoriti. Ker se nam ga terjalo, in da jo celó svoje lastno delo zavergel. Sa pa gosp. Pet sostavek o realki převážen bomo stojnost taka ne stoji na terdnih nogah kar ze dolg ni o njem, berz ko bo mogoče, kaj več govorili. Ljubljan- nobena skrivnost več. ■ « • ««MÉÉy mà^^m MH AT BJI^h sko nizjo realk razredu 87. v 2 jih je b med je Cibiskovalo letos 170 učencov (v 1 57, v 3. pa 26). Po m a tem i m m SI jeziki 117, Horvatov 4. Cehov 1 Popra vek. V poslednjih Novicah str 271 mora v Cirilici namesti v, V stal y, y Odgovorni vrednik: Dr. JâHez BleiweŽS Xatiskar in založnik : Jožef Blaznik #