List 43.
Politični oddelek.
Proračun za leto 1903.
Zopet se bliža država oni dobi, ko je gospodovala nemška centralistična stranka. Minister Duna-jewski je s pomočjo  desnice  uredil  državne finance.
¦v
Z njim se je začela era sijajnih proračunov, znatnih proračunskih prebitkov in velikih blagajničnih preostankov. Oni teden državnem zboru predloženi proračun za leto 1903. svedoči, da je ta era potekla.
Za prihodnje leto predloženi proračun ima tak značaj, da je očividno, da se je ravnovesje ohranilo le z največjimi težavami in še samo formelno. Proračun izkazuje sicer prebitka 417 827 kron, a da se je ta prebitek mogel izkazati, je bil finančni minister prisiljen, porabiti izredne rezerve, gotove stroške pa hoče pokriti s posojili.
Potrebščina, ki jo izkazuje proračun, znaša: za cesarski dvor 11,300 000  kron  za   2,000.000 kron več ko lani.
za kabinetno pisarno 180.835 kron, za državni zbor 2 802 800 kron, za državno sodišče 50 724 kron, za ministrski svet in upravno sodišče 3 214 358 kron,
za skupne potrebščine po kvotnem ključu (za armado itd.) 270,758 600 kron,
za ministrstvo notranjih del 70,309 061 kron, za domobransko ministrstvo 62,165.906 kron, za naučno in bogočastno ministrstvo 81326 562 kron,
za finančno ministrstvo 280,777.759 kron, za trgovinsko ministrstvo 134,310 860 kron, za železniško ministrstvo 243 388 810 kron, za poljedelsko ministrstvo 46.362.547 kron, za justično ministrstvo 72,326.691 kron,
za najvišji računski dvor 474.760 kron,
za penzijski etat 66,538.403 krone,
za podpore 19,052.110 kron,
za obrestovanje državnega dolga 359,207.624 K,
za upravo državnega dolga 1,677.026 kron.
Skupna potrebščina znaša torej 1.726,225 436 K in sicer za 37,108 573 kron več, kakor je znašala v proračunu za tekoče leto.
Skupno pokritje znaša 1.726,643.283 kron. Prebitka je torej toliko, kakor smo zgoraj navedli, a mogoče je bilo, izkazati ta prebitek le vsled porabe blagajničnih prebitkov in drugih izrednih pripomočkov. Ko bi se to ne bilo storilo, bi bil proračun izkazal fak ti če n primanjkljaj. EjTAJ)unajewski je torej minila. Najcnesto sijajnih prebitkov je stopil jedva prikriti primanjkljaj.
Proračunski prirastek znaša dobrih 37 milijonov, oziroma, če se upošteva preliminar za melioracijski zaklad, dobrih 41 milijonov. To je normalno. V ugodnih gospodarskih razmerah bi se ta, komaj 2% odstotka vse potrebščine znašajoči prirastek nič posebno ne čutil. Toda pri nas so gospodarske razmere neugodne in naš proračun nima niti toliko ekspen-zivne moči, da bi tak prirastek prenesel.
Finančni minister dr. B6hm-Bawerk se je koncem svojega ekspozčja v tem oziru kaj značilno izrekel. Minister je rekel, da je po njegovi sodbi bolje, ako se za ohranitev ravnovesja v proračun porabijo taka izredna sredstva, kakor so blagajnični prebitki, kakor da se ravnovesje sploh ne ohrani. Čj|gytfelikih bia,gaj-ni&iih. prebitkov je minul in za letošnje leto jih sploh ni pričakovati. Leta 1867. so blagajnični prebitki zna-š^li 60 milijonov in sedaj je ta ogromna svota popolnoma porabljena nT neugodno gospodarsko stanje obttjšf veliko skrbi, če bo ravnovesje v proračunu sploh mogoče ohraniti.
To je jedro ministrovih vzdihovanj. Minister je danes vse drugačnih  nazorov,  kakor je bil pred pol-
Stran 422.
drugim letom, ko je dejal, da država sicer ni dobro rejena, pa tudi ni apoplektiška. Avstrijske investicije? ki naj bi povzdignile gospodarstvo, niso rodile čutnega uspeha, industrija nima posebnih naročil, delavstvo je jako revno in vsled tega trpi davčna moč. Naravno je, da čuti to tudi proračun, a vzlic temu ni razumeti, zakaj je minister tako vesel, da se mu je posrečilo, ohraniti računsko ravnovesje. Proračun, ki mora poseči po prebitku že davno minulih let, da ohrani ravnovesje, v takem proračunu dejanski ni več ravnovesja mej dohodki in mej izdatki, tak proračun izkazuje faktičen deficit, naj že številke govore, kar hočejo.
Ali je bil tak razvoj proračuna neizogiben, o tem ne mislimo govoriti; zdi se nam, da ni bil neizogiben.