TEMA MESECA Moj dom moje veselje '•-■sr SILVO ZDOLŠEK Vodja projekta ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev V knjigi dr. Renčelja bo zbrano vse gradivo o zgornjesavinjskem želodcu, v skrajšanem besedilu tudi v angleški obliki. Avtorja dr. Stanko Renčelj in Marija Bezovšek bosta predstavila zgornjesavinjski želodec tako v tehnološkem smislu kot tudi zgodovinsko, predstavljeno bo ocenjevanje ... V knjigi bo na enem mestu zbran material, ki ga doslej niti fakultete niso imele. Ill, 27. OKTOBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR m mm ^00039 ISSN 0351-8140 (strani 4) KURILNO OLJE EL EURODIESEL Informacije m naročila MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica ■ rdeča pesa PUP Velenje dei., Koroška cesta 40a, 3320 Velenje m m mmi^ivm cfeläXISGiaai^aj»», (seefcrotffiCs so dj&evu spomina na mrtve svojim dragim ^Hp» ponesite na njihovo zadnje hivai®f||f ^rtßne aranžmaje, katere vaminf^ ^täkoMM Moristi nudijo v rvcf#<&rni šino prilagodili tudi od 28.10. do 1.11.2006 &/.V \ JI 28.10.2006 9.00-12.00 29.10.2006 zaprto 30.10.2006 9-00-18.00 31-10.2006 9.00-12.00 1.11.2006 zaprto IZKORISTITE 25-30% PREDSEZONSKI POPUST! ÜÄ if StJ JA Tretja stran Po bitki je lahko... Prva epizoda letošnjih lokalnih volitev je končana. Znani so novi člani občinskih in mestnih svetov kakor tudi večina novih županov. Ponekod, kot na primer v občinah Nazarje, Šoštanj in Velenje, bodo volivci o novih županih odločali v drugem krogu, ki bo potekal v nedeljo, 12. novembra. Do takrat je še kar nekaj časa za dodatno promocijo in predstavitve volilnih programov. V Zgornji Savinjski dolini smo dobili nova župana v občinah Gornji Grad in Solčava, kar je bilo za marsikoga precejšnje presenečenje. Na podobno presenetljiv način je pred štirimi leti na volitvah v Mozirju zmagal popolni novinec v politiki Ivan Suhoveršnik, ki letos edini izmed dosedanjih zgornjesavinjskih županov in županje ni imel protikandidata. Izid županskih volitev na Rečici ob Savinji je bil tesen, da tesnejši skoraj ne bi mogel biti, v Mozirju pa je s tremi svetniškimi mandati pozitivno presenetila Lista za prihodnost, ki so jo sestavljali izrazito mlajši Mozirjani. Mar to pomeni nezaupnico dosedanji, precej starejši svetniški zasedbi? Morda, vsekakor pa so nezaupnico, gledano celotno Zgornjo Savinjsko dolino, doživele politične stranke, ki so dobile bistveno manj mandatov kot neodvisni kandidati. Po tej plati lahko iščemo stične točke z Ljubljano, kjer bi lista novega župana Zorana Jankoviča skoraj dobila absolutno večino. Na začetku novega mandata upamo, da bodo naši predstavniki delali dobro in pošteno in da bodo skušali poiskati čim več možnosti za sodelovanje. Če se želimo približati bolj razvitim, moramo v prihodnje teči hitreje od njih, torej bi se nam lahko vsaka zamuda na startu kasneje maščevala. Veliko časa za ogrevanje ni, treba je naprej. Po bitki je lahko biti general, pravi star pregovor, in tudi po volitvah je lahko biti pameten. Zagotovo se bodo povolilne analize vrstile še kar nekaj časa in tudi mi bomo v prihodnji številki Savinjskih novic zagotovo še rekli kakšno besedo na to temo. Igranje s številkami, ki mu rečejo statistika, je namreč privlačno in lahko pripelje do zanimivih zaključkov. Želim vam mirne praznike in na svidenje čez teden dni! IZ VSEBINE: ks Aktualno: Rezultati lokalnih volitev v Zgornji Savinjski dolini.........4 Gornji Grad, Rečica: Domnevni kršitvi volilnega molka...6 Zgornja Savinjska dolina: Pretirane razvojne uspešnosti v naših občinah ni..........6 Struge: Otvoritev male hidroelektrarne.........7 Intervju: Silvo Zdolšek, vodja projekta ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev.8 Galerija Mozirje: Sadjarska razstava je bila paša za oči in duha.......... Velenje: Na mladih svet stoji...........10 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 43,27. oktober 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%, Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. LOKALNE VOLITVE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Volivci na novo razdelili karte Na nedeljskih lokalnih volitvah so volivke in volivci odločili, komu zaupajo vodenje sedmih zgomjesav-injskih občin v naslednjih štirih letih. Po neuradnih rezultatih, ki jih je objavila Republiška volilna komisija, je bilo pet županov oziroma županja izvoljenih v prvem krogu, mozirski kandidat Ivan Suhoveršnik je nastopil na volitvah brez protikandidata, v občini Nazarje pa se bosta za naklonjenost volivcev v drugem krogu pomerila dosedanji župan Ivan Purnat (predlagatelj skupina občanov), ki mu je v prvem krogu zaupalo 48,43 odstotka volivcev, in Irena Praznik (SDS), ki je v prvem krogu dobila 32,41 odstota glasov. V občini Nazarje sta iz tekme za župana izpadla Milan Peternelj (skupina občanov) z 11,8-odstotno podporo in Martin Dušic (AS) z 8,08-odstotno podporo. V nazorski občinski svet so bili izvoljeni nestrankarski kandidati Matej Pečovnik, Boštjan Cigale, Štefka Goltnik, Irena Vačovnik, Cveto Zagorc, Stanko Flere, Irena Hren, Bo- jan Štrukelj, Mirko Brezovnik in Helena Šestir ter Janez Štiglic, kandidat DeSLISa. V občini Mozirje je za Ivana Suhoveršnika (skupina občanov in podpora SLS) glasovalo 1.783 voliln- ih upravičencev, kar pri edinem županskem kandidatu pomeni 100-odstotno podporo. Sedeže v občin- skem svetu si je zagotovilo sedem strank oziroma list. Najvišje podpore je bila deležna Slovenska ljudska stranka (22,54 odstotkov), sledijo Slovenska demokratska stranka (19,98 ods-totkov), Lista prihodnosti (17,13 odstotkov), Nova Slovenija (9,54 odstotkov), DeSUS (8,82 odstotkov), Liberalna demokracija Slovenije (8,65 odstotkov) in Lista za Mozirje (7,65 odstotkov). V novi občini Rečica ob Savinji sta za župana kandidirala dva kandidata. S 50,62-odstotno podporo je Naša anketa So bili rezultati volitev pričakovani? Lokalne volitve so za nami. Ponekod so prinesle presenečenja, drugod so bili rezultati pričakovani. Na letošnjih lokalnih volitvah je imelo glasovalno pravico več kot milijon šeststo volilnih upravičencev, ki so volili župane in člane občinskih svetnikov na podlagi splošne volilne pravice. V četrtnih, vaških in krajevnih skupnostih so volili člane svetov ožjih lokalnih skupnosti. V Sloveniji imamo po novem kar 210 občin in s tem tudi 210 županskih mest, za katera seje potegovalo 820 kandidatov. Za skoraj 3.400 mest v občinskih svetih se je na letošnjih lokalnih volitvah potegovalo kar osemkrat več kandidatov in kandidatk. Franc Povh, Ljubno Letošnje volitve so dale tisto, kar smo želeli. Na Ljubnem ob Savinji smo imeli dva kandidata. A kot kaže, so se ljudje odločili za žensko. Sedaj pričakujemo v občini malo Ivica Mlinar, Letošnje volitve so bile za Rečičane zelo pomembne, saj smo po več kot petih desetletjih volili svojega župana. Zmagal je tisti, kije imel boljši program. Sedaj ga bo moral tudi uresničiti. Na splošno pa so po mojem mnenju letošnje volitve marsikje prinesli presenečenja. Predvsem v Ljubljani in seveda v Gornjem Gradu. Terezija Bastelj, Šokat Letošnje volitve so v Gornjem Gradu prinesle spremembo, ki je nisem pričakovala. Bila sem prepričana, da bo stari župan zmagal, saj je imel zelo dober program in nekaj začetih projektov, ki naj bi jih dokončal. Sem pa tudi sedaj optimistična, saj je po večkratnih mandatih dobro, da pride do sprememb, pa naj jih pričakujemo ali ne. Ana Juvan, Mozirje Sama se letos nisem udeležila lokalnih volitev. Študiram namreč Portorožu in sem tam imela obveznosti, možnostih glasovanja po pošti ali predčasnej glasovanja nisem bila seznanjena. Sicer pa smo v Mozirju imeli samo enega kandidata in izid ni pri-presenečenj. Zdenko Štrukelj, Šmartno ob Dreti Imeli smo pestro izbiro, tudi največ kandidatov za župana. Tako bomo odšli še enkrat na volišča, saj se bosta naša kandidata pomerila v drugem krogu. Kakšen izid bo tedaj, se ne ve. Sam sem že sedaj odločen, za koga bom tedaj glasoval. Tudi pri kandidatih za svetnike so se pojavili mladi obrazi. Še vedno drži tisto, mladi so naša prihodnost. Aleksander Marčen, Nazarje Izbira kandidata v množici štirih je bila osebna izbira vsakega posameznika. Ljudje odločali po njihovih programih, vendar župana nismo dobili v prvem krogu. V drugem se bosta tako pomerila moški in ženska. Kdo bo 7mnnnl odločili volivci. Pripravila: 0 zmagal Vinko Jeraj (skupina občanov in podpora SLS), medtem ko je Jožetu Kramerju (SDS) svoj glas zaupalo 49,38 odstotka volivcev. V občinski svet so bili izvolje- ni Anton Strnišnik (SDS), Janez Potočnik (skupina občanov), Ana Rebernik (SLS), Štefan Farkaš (SLS), Ivan Prislan (SLS), Milan Cajner (LDS), Franjo Pukart (skupina občanov). Aleš Krančič (skupina občanov) in Andrej Flere (SLS). Za eno večjih presenečenj so poskrbeli volivci v občini Gornji Grad, ki so dosedanjemu županu Toniju Riflju (SDS) namenili 40,04 odstotka glasov, zmagovalcu Stanku Ogradiju pa jezaupanje izrazilo 59,96 odstotka volivcev. V občinskem svetu bodo sedeli štirje kandidati Slovenske ljudske stranke (Andrej Presečnik, Rafko Žerovnik, Zdenka Tisovnik, Ivan Ugovšek), prav tako štirje iz SDS (Darinka Pistotnik, Jože Jerše, Ludvik Miklavc, Franc Rup) in trije, ki so kandidirali s podpisi občanov (Lilijana Bele, Klemen Petek, Niko Purnat). Rekordno zmago je zabeležila dosedanja in tudi prihodnja županja občine Ljubno Anka Rakun (skupina občanov in podpora SLS). Glas zanjo je oddalo kar 79,92 odstotka volivcev, njen protikandi- dat Stanko Prislan (NSi) pa je zbral 20,08 odstotka glasov. Mandate v ljubenskem občinskem svetu so si zagotovili Anton Špeh, Jože Orešnik, Primož Budna, Stanko Zagožen (vsi SLS), Iztok Podkrižnik (SDS), Milan Maranšek in Ana Kladnik (DeSUS), Bernard Štiglic (NSi) ter s podpisi občanov Marjan Jarnovič, Blaž Presečnik in Ivan Jakop. Precej zanimiva tekma za župana je bila tudi v občini Luče, kjerje Klavdij Strmčnik (skupina občanov in podpora SLS) izzval aktualnega župana Cirila Rosea (skupina občanov in podpora SDS). Slednji je bil prepričljivejši, saj mu je glas zaupalo 56,70 odstotka volivcev, za protikandidata pa seje opredelilo 43,30 odstotka volivcev. Sestava občinskega sveta je pretežno nestrankarska, saj so novoizvoljeni svetniki Peter Podbrežnik, Tomaž Visočnik, Matjaž Pečovnik, Jože Vavdi, Tomaž Robnik, Ivan Robnik, Jernej Plankl, Blaž Voler in Alenka Kos kandidirali strankarsko neopredeljeni, Stanko Robnik in Ivan Brunet pa prihajata iz vrst Slovenske ljudske stranke. Podobno kot v Gornjem Gradu se je zgodilo tudi v občini Solčava, kjer je izzivalec Alojz Lipnik (skupina občanov) s 53,30 odstotki premagal dosedanjega župana Vojka Klemenška (skupina občanov in podpora SLS), ki je prejel 49,38 odstotkov glasov. Zanimiva je tudi sestava občinskega sveta, v katerega so bili izvoljeni samo nestrankarski kandidati Marko Logar, Franc Ošep, Vinko Slapnik, Katarina Prelesnik, Avgust Lenar, Aleš Kle-menšek in Edvard Preprotnik. Savinjčan Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi: »Kot prvo sem dolžan zahvalo vsem volivcem, saj sem pričakoval bolj tesen izid. Poskušam biti realen, zato bo potrebno pregledati in oceniti zatečeno stanje občine, kar bo pogoj za začetek nadaljnjih aktivnosti. Želimo nadaljevati zdrave in uresničljive projekte, ki temeljijo na realnih osnovah. Upam, da bomo s skupnimi močmi dokazali, daje bilo volilno zaupanje upravičeno.« Župan občine Luče Ciril Rose: »Prihajajoče obdobje je mandat priložnosti. Občinam se obeta več denarja. Ob dobrem sodelovanju z občinskim svetom bomo presegli morebitna nasprotovanja. Na podlagi pridobljenih izkušenj gledam optimistično na naslednje štiriletno obdobje. Lučani se bomo potrudili obrniti nov list.« Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj: »Pričakoval sem tesen voliini izid. Ocenjujem, da so bili v občinski svet izvoljeni ljudje, s katerimi se bomo skupaj trudili za razvoj celotne občine, zato računam na uspešno delo. Kot prvo bo potrebno rešiti prostorske probleme za delovanje občinske uprave. Začasno rešitev vidim v najemu prostorov.« Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »Čeprav sem se volitev udeležil kot edini kandidat, sem ponovne izvolitve vesel. Navsezadnje je imel vsak priložnost kandidirati. V ognju imamo kar nekaj projektov, za katere sem prepričan, da bodo uresničeni v naslednjih štirih letih, zato se mi zdi super, ker bomo lahko to storili skupaj. Mozirje naj bo prijazen kraj za vse ljudi.« Županja občine Ljubno Anka Rakun: »Nadaljevati želim po poti, kije bila začrtana s programom. Upam, da bomo z občinskimi svetniki in upravo zmogli uresničiti zastavljene cilje, kar je pogoj, da bomo tudi po štirih letih lahko ponosno gledali na prehojeno pot. Vsem, ki so mi izkazali tako visoko podporo, se iskreno zahvaljujem. Zavedam se, da je volilni izid obenem priznanje in krepka obveza za prihodnje delo.« Župan občine Solčava Alojz Lipnik: »V politične vode sem zaplul na povsem miren način, ker sem ocenil, daje čas, da se pojavim v tej zgodbi. Solčavanom ne obljubljam drugega kot trdo delo. Kot prvo bi rad vpeljal načrtnost. Še prej bo potrebno narediti inventuro in analizo stanja ter celotno zadevo predstaviti na ljudem razumljiv način. Glavni cilj je izvedba strategije razvoja za prostorske plane in opredelitev prioritete projektov.« GORNJI GRAD, REČICA OB SAVINJI Domnevni kršitvi volilnega molka Na ministrstvu za notranje zadeve so v soboto in nedeljo zabeležili 244 kršitev volilnega molka. V tem času je bilo prepovedano kakršno koli predvolilno oglaševanje, prirejanje shodov, predvolilnih prireditev in podobno. Med prijavljenimi sta se znašla novi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in kmalu bivši župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Enega od občanov Rečice je zmotilo, ker je v soboto kandidat za župana Vinko Jeraj sodeloval pri prekrivanju strehe na tamkajšnjem domu gasilcev. Jeraj je tudi predsednik PGD Rečica, njegovo angažiranje v delavski obleki pa naj bi pomenilo kršitev volilnega molka. Med prijavljenimi se je znašel tudi Toni Rifelj, ki naj bi na sobotnem srečanju starejših občanov v Gornjem Gradu kot kandidat za župana spregovoril o bodočih aktivnostih povezanih s starejšo populacijo. Na ministrstvu za notranje zadeve so nam pojasnili, da bodo obe prijavi raziskali po službeni dolžnosti. Po njihovem Jerajeva prisotnost pri prekrivanju strehe ni vprašljiva, v kolikor kot kandidat ni tako ali drugače vplival na volivce. Riflja je poleg občana Gornjega Grada prijavil še odbor SLS, njegov domnevno sporen nastop pa naj bi pristojni raziskali v teh dneh. Savinjčan ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Pretirane razvojne uspešnosti v naših občinah ni Pretekli teden je časnik Finance objavil zmagovalce in poražence med slovenskimi občinami glede na indeks uspešnosti, kjer se merijo razvojna uspešnost, poslovna privlačnost, dinamičnost pri povečevanju človeškega kapitala in pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Primerjalno analizo sta pod vodstvom bivšega ministra za razvoj Jožeta P. Damijana opravila Ekonomska fakulteta in Inštitut za ekonomska raziskovanja. Med 193 slovenskimi občinami se je občina Ljubno uvrstila na 65. mesto, najslabše pa je bila ocenjena občina Gornji Grad, ki je pristala na 180. mestu. Podatki kažejo, da pretirane razvojne uspešnosti v občinah Zgornje Savinjske doline ni, saj se, z izjemo ljubenske, uvrščajo v spodnji del razpredelnice. Občina Luče je pristala na 140. mestu, občina Solčava na 143. mestu, občina Nazarje je na 157. mestu in občina Mozirje na 168. mestu. Ni dvoma, da si lokalne skupnosti prizadevajo ustvariti čim bolj privlačno podjetniško in življenjsko okolje. Mnogi župani si prizadevajo izboljšati pogoje poslovanja za zdajšnja podjetja in povečati privlačnost svoje občine za nove. Samo tako nastajajo nova delovna mesta in se krepi kupna moč, prek dohodnine pa priteka v občinske proračune več denarja, s katerim je mogoče financirati lokalne potrebe. Jože P. Damijan je kot razpoložljivo merila izkazane podjetniške privlačnosti občin uporabljal podatke o neto ustanovljenih novih podjetjih, o neto ustvarjenih novih delovnih mestih, o povečanju števila izdanih gradbenih dovoljenj za nestanovan-jsko gradnjo ter o neto ustvarjenih turističnih sobah. Po teh kazalcih je občina Ljubno na sedmem mestu, kar jo uvršča med deset tozadevno najbolj uspešnih občin. Manj vzpodbudni so podatki za občino Gornji Grad, ki je na petem mestu med desetimi najslabše ocenjenimi slovenskimi občinami. Zanimivjetudi pogled na indeks razvojne uspešnosti slovenskih občin, ki kaže, kako uspešne so bile posamezne občine v mandatu 2002 do 2006. V tem primeru med desetimi najuspešnejšimi ni zgornjesavinjskih občin, medtem ko je občina Gornji Grad uvrščena med deset najmanj razvojno uspešnih slovenskih občin. Savinjčan f \ Poraz zmagovakev Najbolj prestižna trofeja letošnjih lokalnih volitev v Zgornji Savinjski dolini je gornjegrajska županska funkcija. Odleta 1995 je bil trdno v sedlu Toni Rifelj iz Slovenske demokratske strankei, ki vse do zadnjega ni dopuščal dvoma v svojo vnovično izvolitev. Vendar se mu je prav zaradi že kar nespodobne prepričanosti v lastno nepremagljivost prepričljivo zgodilo ljudstvo. Kljub vsemu je Ri-fljev poraz osupljivo velik, kar pomeni, da so si ljudje ne samo zaželeli svežine, ampak je vprašanje, koliko so sploh (še) verjeli njegovim razvojnim vizijam, po katerih se Gornji Grad uvršča na sam rep slovenskih občin po kriteriju razvojne dinamičnosti. Osupljiva je njegova napoved takoj po objavi volilnih rezultatov, da bodo z njegovim odhodom padli v vodo načrtovani projekti. Konkretno toplice v Novi Štifti. Če je temu tako, potem so stvari na gornjegrajski občini še bolj problematične, kot domnevajo poznavalci. Realizacije projektov v nobenem primeru ne morejo biti vezani na enega človeka, če so, potem deluje mafijska logika, če se izrazim nekoliko grobo. Enaka usoda je doletela tudi solčavskega župana Vojka Klemenška, ki se je po načinu razmišljanja najbolj približal gornjegrajskemu. Kaj zamenjavi pomenita za Gornji Grad in Solčavo, bo pokazal čas in temeljito opravljeni reviziji, kijih napovedujeta novoizvoljena Stanko Ogradi in Alojz Lipnik. Novi ljudje skoraj zagotovo pomenijo tudi novo svežino v odnosih znotraj občin in med občinami, zato je realno pričakovati, da bodo v bodoče lažje uresničljivi nekateri skupni projekti. Ob Rifljevem odhodu in neizvolitvi Jožeta Kramerja za župana Rečice ob Savinji je nepričakovan udarec doživela tudi vodilna vladna Slovenska demokratska stranka. Tako jim je malo poznana kandidatka za nazorsko županjo Irena Praznik ostala edino žezlo v ognju. Vendar samo v primeru, da v drugem krogu premaga aktualnega župana občine Nazarje Ivana Purnata. Vsekakor slabo vzpodbudna popotnica, ki jo bodo težko odtehtali osvojeni svetniški mandati. Tembolj, ker je znano, da imajo skoraj izključne glavne vloge župani. Nesporna zmagovalka volitev v sedmih zgornjesavinjskih občinah je Slovenska ljudska stranka, kije osvojila največ svetniških mest, je zmagovalka proporcionalnih volitev v mozirski občini in nenazadnje sodi tako ali drugače pod njeno okrilje največ županov. Ljudje so na nedeljskih volitvah dokazali, da imajo skromnost in realnost ter resnicoljubnost še vedno domovinsko pravico v prostoru ob Savinji in Dreti. Vse ostaloje prej ali slej spregledano in podvrženo volilnemu ukoru. Savinjčan V_________________________________________________J OTVORITEV MALE HIDROELEKTRARNE V STRUGAH Nova pridobitev v Lučah S petkovo otvoritvijo je tudi uradno začela obratovati mala hidroelektrarna v Strugah. Na krajši slovesnosti se je lastnik Bojan Germelj zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji projekta, še posebej družini, kije skupaj z njim verjela v končni uspeh. Celotna investicija je bila realizirana s pomočjo kredita, ki ga je Germelj najel v Avstriji, brez tolarja nepovratnih sredstev. Otvoritve so se poleg številnih domačinov in gostov udeležili tudi poslanca Jakob Presečnik in Mirko Zamernik ter predsednik uprave Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) dr. Jože Zagožen. Po njegovem je mala hidroelektrarna v Strugah izjemnega pomena ne samo za Germeljevo družino, ampak za celotno slovensko oskrbo z električno energijo. Znano je, da v svetu energije primanjkuje, saj je oskrba s poceni atomsko energijo mimo, je med drugim dejal dr. Zagožen in poudaril pomen okolju prijazne energije, ki jo je mogoče pridobivati tudi na malih rekah. Pri finančno tako zahtevni investiciji je seveda pomembna dolga življenjska doba elektrarne, v katero so vgrajene ogromne količine gradbenega materiala in ostale opreme. Objekt je blagoslovil lučki župnik Jože Gračnar in ob tem izrazil zadovoljstvo, da so se pomirile strasti, ki so spremljale pridobivanje dokumentacije in gradnjo, kije zaradi raznih birokratskih ovir, o katerih je med drugim govoril poslanec Mirko Zamernik, trajala kar nekaj let. Savinjčan SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da je možno združiti klasično in alternativno zdravljenje? Večina anketirancev je mnenja, da je prihodnost zdravstva v združitvi klasične in alternativne medicine. Tako, volitve so za večino Zgornjesavinjčanov končane. Vabimo vas, da sodelujete v spletni anketi in nam poveste, kako ste bili z rezultati zadovoljni. Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 31. oktobra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. ZADRUGA MOZIRJE Zelena luč za gradnjo prodajnega centra S pridobitvijo gradbenega dovoljenja je mozirska zadruga izpolnila pogoje za začetek gradnje prodajnega centra v Ljubiji. Na podlagi zbranih ponudb bo dela izvajal velenjski Vegrad, vteh dneh pa naj bi začeli s pripravljalnimi deli za odprtje gradbišča. Po besedah direktorja Zadruge Andreja Presečnika naj bi bila gradnja zaključena predvidoma do februarja prihodnjega leta. Kotje znano, želi zadruga z novogradnjo nadomestiti sedanji prodajni center z gradbenim in kmetijskim reprodukcijskim materialom ter ostalim tehničnim blagom. Savinjčan LAČJA VAS Krajevni odbor dobil nove prostore V torek, 17. oktobra, so v Lačji vasi svojemu namenu predali prostore Krajevnega odbora Kokarje. S simboličnim odklepanjem je to storil župan občine Nazarje Ivan Purnat. Krajevni odbor Kokarje je zaradi spremembe lastništva zadružnega doma izgubil svojo pisarno, zato je nazorska občina priskrbela nadomestne prostore v gasilskem domu v Lačji vasi, ki pa jihje bilo treba adaptira- ti. Tako so gasilci ob pomoči nekaterih krajanov uredili del spodnjih prostorov gasilskega doma. Naredili so predelno steno, vgradili okna in vrata ter položili laminat. Stroški materiala in pleskarska dela so znašali nekaj več kot 600 tisoč tolarjev. Opremo za pisarno, v kateri se bo lahko sestajalo sedem krajevnih svetnikov, je prispevala nazorska občina. Marija Sukalo V gasilskem domu v Lačji vasi je župan občine Nazarje Ivan Purnat predal namenu prostore za kokarski krajevni odbor (foto: Marija Sukalo) Sporočilo javnosti o delu Odbora za pomoč pri sanaciji požara pri Krznarjevih -Cigaletovih v Bočni. Odbor, kije bil imenovan takoj po požaru, je aktivno pričel z delom za odpravo posledic požara. Veliko je že bilo postorjenega. V veliki večini so končana že vsa groba gradbena dela, toda ostaja še mnogo del, s katerimi so povezani tudi stroški in zato odbor za pomoč objavlja številko računa za možnost nakazila ob pomoči: NLB 02374 -0256096274, istočasno pa se zahvaljujemo vsem, ki ste že kakorkoli pomagali in prispevali svoj delež za odpravo posledic te nesreče. S spoštovanjem, Odbor za pomoč pri sanaciji požara Silvo Zdolšek (foto: Franci Kotnik) Silvo Zdolšek z Rečice ob Savinji je gurman in odličen poznavalec dobre hrane. Pred šestnajstimi leti je bil na pobudo prijatelja Jožeta Skončnika med tistimi, ki so pripravili prvo ocenjevanje zgomjesavinjskih želodcev, danes pa se kot član upravnega odbora Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca z zadovoljstvom ozira na dosežene rezultate, a hkrati opozarja na številne naloge, ki jih bo treba postoriti v prihodnje, če želi dolina resnično izkoristiti številne možnosti, ki jih v neposrednem in posrednem smislu ponuja omenjena kulinarična specialiteta. Z ocenjevanjem zgomjesavinjskih želodcev smo začeli na ljubiteljski osnovi, toda že takrat smo skušali čim več besede prepustiti stroki. Z nami je vse od samega začetka strokovnjakinja za domačo prehrano Marija Bezovšek, ki ima velike zasluge, da je stvar zaživela, na začetku pa sta bila z nami tudi sanitarna inšpektorica iz Velenja in gostilničar Čujež z Rečice. Sam sem se vključil kot predsednik ocenjevalne komisije oziroma tehnični operater, ki sem organiziral SILVO ZDOLŠEK, VODJA PROJEKTA OCENJEVANJA ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV »Zgornjesaviitjski želode« je kot majhen otrok« ocenjevanje najprej pod okriljem rečiškega turističnega društva, zadnja tri leta pa pod okriljem združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca. Pri tem moram poudariti, da ga Franc Kramer - Rastočki iz Šmihela že celo desetletje in pol vestno prinaša na ocenjevanje, zato smo mu letos podelili priznanje za neumornega prinašalca. - Na začetku ste se verjetno srečevali s številnimi »porodnimi« težavami, preden je sistem ocenjevanja zaživel v sedanji obliki? Že zelo kmalu smo ugotovili, da se kljub izdelanim kriterijem ne bomo sami uspeli dogovoriti, kateri želodec je najboljši. Zato smo angažirali stroko, vendar naš cilj ni bil zgolj razvrščati bolj in manj kvalitetne želodce, ampak zgostiti kvaliteto oziroma pomagati izdelovalcem do vedno boljših izdelkov. To nam je po toliko letih uspelo in to smatram kot naš največji dosežek. V ta namen smo v preteklem obdobju organizirali številna predavanja strokovnjakov, med katerimi ima še posebno vlogo dr. Stanko Renčelj, kije praktično vseskozi zraven. - Sklepamo lahko, da je bilo v preteklosti med izdelovalci tudi veliko eksperimentiranja ... V preteklem obdobju smo imeli možnost videti številne poskuse, kako narediti želodec in z njim na najlažji način zaslužiti, toda vsi takšni poskusi so se hitro izjalovili. Treba se je zavedati, da je zgornjesavinjski želodec kot majhen otrok: potrebuje zelo veliko nege, nikoli ni zadovoljen, če ni tako, kot mora biti, na koncu pa nudi veliko veselja in zadovoljstva. Naš cilj je bil ohraniti tradicijo izdelovanja želodcev v Zgornji Savinjski dolini, zato smo po dolgih letih skrbnih analiz natančno zapisali, kakšen naj bi bil pravi zgornjesavinjski želodec. Definirali smo vse kriterije glede senzorike, teksture, prereza, oblike, torej vsega, karje osnova za ocenjevanje, najbolj pomemben pa je okus in to je tisto, kar na koncu prinese tudi nagrado. Če izdelovalec ne upošteva zahtev glede kvalitete mesa, čeje nepazljiv, če ni pedanten, če želi na račun kvalitete povečati količino, se vsak tak poskus konča s slabo oceno. - Kakšno meso je torej najbolj primerno za zgornjesavinjski želodec? Na kmetijah že od nekdaj vedo, kakšnoje pravilno zaporedje porabe mesa. Ve se, kaj se poje ob kolinah, kaj se poje čezštirinajstdni, kdaj se pojejo krvavice, kdaj pečenice, kdaj dimljena rebra, kdaj salame, kdaj gnjat itd. Deli mesa z veliko mišično maso so primerni za daljše časovno obdo- bje, zato lahko služijo za pripravo tovrstnih jedi. Vsaka takšna priprava pa ima svoje faze, podobno kot ima svoje faze priprava vina. Spravilo grozdnega soka v klet je šele začetek, potem nastopi umetnost kletarjenja in nege. Tudi pri želodcu je podobno. Če je kvaliteta mesa dobra, se izdelovalcu oprosti kakšen manjši »kiks«, v nasprotnem primeru končni izdelek ne bo tak, kot bi moral biti. - Izdelovanje želodcev je zaradi kvalitetnejših materialov danes verjetno nekoliko lažje kot nekoč. Zlasti ovoji so bili včasih precej problematični... Včasih niso mogli izdelati več kot dva želodca po prašiču, saj so imeli na razpolago le skoto debelega črevesa in mehur. Dogajalo seje, da so za želodce uporabljali tudi kakšne tekstilne ovoje, na primer izreze iz srajc, vendar se takšne improvizacije niso posebej dobro obnesle. Želodec so nato praviloma ponudili kot velikonočni pogrinjek. - Kako so nekoč jedli želodec? Jedel se je na različne načine, na primer z nožem, majhnim pipcem v eni roki, v drugi roki pa seje držal kruh. Želodec seje odrezal v »kajlo«, vendar je treba vedeti, daje bil tak način uživanja primeren le za tiste, ki so imeli močno zobovje in so lahko takšne kose trgali in prežvečili. Pri žvečenju so prišle do izraza vse značilnosti okusa, kar pomeni, da želodec ni smel oddajati okusa po kislosti, slanosti, popru, zatohlosti, propadanju ovoja, vse to pa seveda velja še danes. - Kakšen je običajen način uživanja zgornjesavinjskega želodca danes? V sodobnem času prehajamo na tanjše rezine, zato lahko želodec lepo postrežemo. Zaželeno je, da je serviran v domačem okolju, v izbi, na domači mizi, v kombinaciji s suhim sadjem, domačimi siri in domačim kruhom, vendar ne s kruhom, ki ima svoj značilen okus. Kželodcutorej ne sodi kruh z okusom posodju, ne sme izstopati kumina, prav tako ne sme izstopati oreh. Če jemo želodec, mora biti kruh nevtralen. Le v tem primeru bomo lahko doživeli vse tisto, kar nam želodec ponuja in kar nenazadnje želimo predstaviti gostu, ki obišče našo dolino. Želodec je suhomesnati izdelek, ki naj bi predstavljal predjed, ne pa glavni obrok hrane. - Katera pijača najbolj sodi na mizo poleg želodca? Živimo v predalpskem svetu, kjer uspevajo jablane, ki ne potrebujejo nobenih škropiv. Njiho- va jabolka sicer res niso tako lepa kot tista na trgovinskih policah, vendar pa njihova kvaliteta oziroma njihovjabolčni sok, jabolčnik, predstavlja idealno dopolnilo kželodcu. Takšna kombinacija je kot zaokrožena celota in daje svojevrstno prijetnost temu izdelku. Jaz pravim, da je to adut naše Zgornje Savinjske doline. - Kakšne so razmere na trgu po tem, ko ste toliko vložili v strokovno podporo izdelovanju zgornjesavinjskega želodca? Dobro je, daje želodcev relativno malo. Povpraševanje po njih je izredno, predvsem pa sem vesel, da ljudje vse bolj spremljajo naše ocenjevanje in vse bolj povprašujejo po želodcih, ki so se na ocenjevanju uvrstili relativno visoko. V tem trenutku žal nima še nihče licence za izdelovanje želodcev, razlog pa tiči v birokraciji in administrativnih ovirah. V prihodnje moramo angažirati strokovne kadre, ki bodo pomagali izdelovalcem pre- magati te ovire. Nekaj poskušamo preko dr. Renčelja, da bi začeli z enim ali dvema izdelovalcema, dejsh/o pa je, da moramo storiti korak naprej od geografske zaščite. Potrebujemo mlade strokovnjake in vesel sem, da smo dobili tudi prvega diplomanta, kije na mariborski živilskifakulfeti diplomiral iz zgornjesavinjskega želodca. - Kaj bi bilo treba še postoriti, da bi bil zgornje-savinjski želodec bolj prepoznaven? Po zgornjesavinjskemu želodcu smo znani daleč naokrog. Že res, da v Sloveniji obstajajo tudi idrijski, tolminski, gorenjski, koroški in še kakšen želodec, toda dobrega poznavalca naš želodec s svojo kvaliteto vsekakor navduši. Predalpski svet daje zgornjesavinjskemu želodcu nekaj enkratnega, kar se ne da opisati, da pa se videti, vonjati in nenazadnje okusiti. Žal imamo možnostvfrgov-inah videvati izdelke z napisom »savinjski želodec«, ki so v nekakšnem industrijskem ovoju, in po svoji vsebini nimajo nobene resne zveze z našo suhomesnato specialiteto. Proizvajalec savinjskega želodca si je celo privoščil marketinško potezo in se pred nekaj leti pokazal v samem srcu naše doline, v Logarski dolini. Zelo sem žalosten, ko na jedilnikih kmečkih turizmov in še marsikje najdem napis »savinjski želodec«, kar je za vse poznavalce, ki smo vložili šestnajst let truda v promocijo zgornjesavinjskega želodca, nedopustno. Menim, da si moramo vsi skupaj prizadevati za krepitev blagovne znamke našega želodca, ki si zasluži, da mu vsakokrat in vselej rečemo zgornjesavinjski. - Delček tega poslanstva bo verjetno nosila tudi knjiga dr. Renčelja, ki bo izšla prihodnje leto? V knjigi, ki jo omenjate, bo zbrano vse gradivo o zgornjesavinjskem želodcu, v skrajšanem besedilu tudi v angleški obliki. Avtorja dr. Stanko Renčelj in Marija Bezovšek bosta predstavila zgornjesavinjski želodec tako v tehnološkem smislu kot tudi zgodovinsko, predstavljeno bo ocenjevanje... V knjigi bo na enem mestu zbran material, ki ga doslej niti fakultete niso imele. Knjiga naj bi izšla prihodnje leto ob velikonočnih praznikih in upam, da bodo njen izid podprli tako veliki kot mali sponzorji. - Katera je vaša poglavitna naloga v prihodnje? Celoten projekt moramo pripeljati tako daleč, da bo legaliziran. Danesje namreč vprašanje, kje se lahko zgornjesavinjski želodec uradno pojavi, kdo ga lahko ponuja, kdo ga lahko prodaja... Treba bo izpolniti vse kriterije, ki jih predpisuje zakonodaja in jih zahtevajo inšpekcijske službe, od za- kola, priprave, izdelave, predelave, shranjevanja, sušenja, prodaje skratka za celoten postopek. Da bi pri tem uspeli, kot sem že omenil, potrebujemo strokovnjake, ki bodo pomagali izdelovalcem želodcev, ki večinoma niso vešči iskanja, branja in tolmačenja predpisov. Potrebujemo mlad, zagnan, ekspeditiven kader. - Koliko podpore je vaša dejavnost deležna s strani tukajšnjih lokalnih skupnosti? Rad bi se zahvalil vsem županom, tudi tistim, ki zaradi raznih okoliščin našemu delovanju ne dajejo toliko poudarka. Resje, da eksistenca naše doline temelji na infrastrukturi, vendar tudi na neokrnjenosti. Gre za to, da ne smemo dovoliti, da bi skozi dolino zgradili »avtocesto«. Treba je ohraniti mah, skalovje, kašče, brvi, predvsem pa je treba upočasniti reko Savinjo, jo ekološko očistiti in ponuditi obiskovalcem okolje, v katerem bodo dobili občutek, da čas teče počasneje. Predalpski svet enostavno ne dovoli drvenja s hitrostjo, ki jo pozna današnji tempo življenja. Naučiti se moramo ljudem odpreti oči in jim ponuditi, kar imamo. V knjigi, ki sem jo omenil prej, bodo objavljene številne pozabljene jedi, katerih so se ljudje v zadnjem času sramovali, ker naj bi bile preveč preproste. Resnica je, da imamo v Zgornji Savinjski dolini izredno dobre jedi, ki so pripravljene za zaščito, na primer masovnik. Dobra hrana, pristna hrana v prijetnem predalpskem svetu z mladimi ljudmi in njihovim pozitivnim navdihom je lahko pristop, ki bo zagotavljal dolgoročno kakovostno eksistenco prihodnjim generacijam. - Če prav razumem, želite s tem povedati, da bi morale občine več pozornosti in nenazadnje tudi razvojnih sredstev namenjati turizmu in gostinstvu? Tako je. Župani bi morali več pozornosti namenjati gostinstvu, kmečkim turizmom in dopolnilnim dejavnostim na kmetijah. Vidimo, da danes les nima posebno visoke vrednosti, pridobi jo le s tehnološko obdelavo, toda s tem se ne morejo ukvarjati vsi. Tudi pri avtoprevoznikih ne bo kruha za vse. Zato sta lahko predelava hrane in dobra kulinarična ponudba v prihodnje zelo pomemben element za ekonomsko eksistenco te doline. Imamo bogat ribji živelj, razvito in dobro organizirano lovstvo, nazadnje imamo zelo lepo krajino, vendar vse to še ni dovolj. Treba je upočasniti tempo življenja in gostom omogočiti, da bodo vsako pristno zgornjesavinjsko jed pojedli počasi in s tem doživeli njen poln okus. - Če se vrneva nazaj k zgornjesavinjskemu želodcu, kaj bi bilo po vašem mnenju v prihodnje mogoče še izboljšati? Zelo sem vesel, da se na kmetijah vse bolj uveljavlja prosta paša prašičev, ki na ta način jedo popolnoma drugačno hrano, njihov metabolizem pa je popolnoma drugačen kot pri živalih v zaprtih prostorih. Na koncu je tudi želodec iz mesa takšne živali povsem nekaj drugega in pravi gurman bo to hitro prepoznal. Poleg tega je želodec treba sleči iz časopisnega papirja in mu zagotoviti sodobnejšo embalažo brez zraka. To je z vakuumskimi strojčki, ki so danes na trgu, relativno enostavno. Želodca ni priporočljivo zmrzovati, pač pa mu omogočiti konstantno temperaturo štiri do šest stopinj. Omenil sem tudi že pomembnost serviranja oziroma postrežbe, pri čemer je zelo pomembno tudi rezilo. Rezilo noža mora biti gladko, da se v sen-zuri želodca ne poznajo žagaste sledi, kajti žagasti nož naredi izdelek nekompakten, lahko se celo zgodi, da začne zaradi tega iz njega izpadati slanina. - Kako vidite delovanje združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca jutri, pojutrišnjem? Kot sem že dejal, poudarek delovanja mora biti na strokovnosti in legalizaciji izdelave ter trženja želodca. Doseči moramo stanje, ko brez plombe, brez oznake, brez zaporedja, brez originalnega logotipa nihče ne bo mogel ponuditi zgornjesavinjskega želodca. Z angažiranjem mladih strokovnjakom moramo priti do dodatnega znanja in ga uporabiti tudi za pridobitev evropskih sredstev. Pobiramo razna priznanja in odličja na različnih tekmovanjih, stalno smo med prvimi pri ocenjevanju kruhov in sirov tudi na tako prestižnih razstavah, kot je ptujska, vendar še ne znamo povezati teh ljudi in jim pokazati, kako lahkoto svoje znanje uporabijo v praksi. Premalo se družimo, premalo se posvetujemo, premalo sodelujemo. Na tem področju so še ogromne rezerve in upam, da bo knjiga dr. Renčelja prinesla korak naprej tudi pri tem. Pogovarjal se je Franci Kotnik »Zelo sem žalosten, ko na jedilnikih kmečkih turizmov in še marsikje najdem napis »savinjski želodec«, kar je za vse poznavalce, ki smo vložili šestnajst let truda v promocijo zgornjesavinjskega želodca, nedopustno. Menim, da si moramo vsi skupaj prizadevati za krepitev blagovne znamke našega želodca, ki si zasluži, da mu vsakokrat in vselej rečemo zgornjesavinjski.« OBMOČNA ORGANIZACIJA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE VELENJE Na mladih svet stoji Udeleženke iz vse Slovenije so se seznanile s sklepanjem pogodb o delu (foto: Marija Lebar) V sredo, 18. oktobra, je Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje organizirala dan odprtih vrat. V okviru tedna vseživljenjskega učenja je potekala delavnica o pogodbi o zaposlitvi za nezaposlene ženske, javnost pa so seznanili tudi s projektom Varen in zdrav začetek poklicne poti mladih. Na dnevu odprtih vrat so se obiskovalci lahko seznanili z dejavnostjo in okoljem, kjer sindikat deluje, Na stojnici pred stavbo so obiskovalce informirali z načinom včlanitve, s kartico ugodnosti in njenimi prednostmi, ki jih imajo člani. Seznaniti se je bilo moč o pravicah iz dela in delovnih razmerij ter zaščito deloje-malčevih pravic nasproti delodajalcu, kjer sindikat nudi pravno pomoč. V okviru evropskega tedna, ki poteka od 23. do 27. oktobra, so predstavili evropsko kampanjo za varen in zdrav začetek poklicne poti mla- dih. Geslo Varen začetek je kampanji nadela Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, ki želi pritegniti mlade delavce, njihove predstavnike in delodajalce pa tudi šole za varnejši začetek delovne poti. Po podatkih Evrostata - evropskega statističnega urada je pogostost delovnih nesreč, ki se ne končajo s smrtjo, med delavci starimi od 18 do 24 let kar za 50 odstotkov višja kot v ostalih starostnih skupinah. V sklopu dneva odprtih vrat so v Velenju organizirali tudi delavnico, na kateri so pravni strokovnjaki sindikata predavali o vsebini in načinih sklepanja pogodbe o delu. Delavnico so priredili v sodelovanju z družbo Inveì Velenje. Udeleženke so bile slušateljice 80-urnega usposabljanja za menedžerski poklic, ki ga za brezposelne osebe izvaja Inveì, financira pa Zavod za zaposlovanje RS. Slušateljice, bilo jih je 44, prihajajo iz vse Slovenije, saj Inveì ta projekt izvaja v sodelovanju z agencijo JAP-Tl - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Pri tem zasledujejo tri cilje, in sicer usposobiti udeleženke za samostojno poslovno pot, skupaj z njimi preveriti poslovno idejo in narediti poslovni načrt. Večina udeleženk je bila takih, ki so že imele negativne izkušnje iz prejšnje zaposlitve. Zato so na delavnici lahko razčistile marsikatero vprašanje ali nejasnost, zlasti pravne narave. Marija Lebar UPRAVNI ODBOR SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE Odločno za močno območno zbornico Upravni odbor Savinjsko-Šaleške območne gospodarske zbornice je 9. oktobra obravnaval predlog statuta pravne naslednice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Direktorica območne zbornice Alenka Avberšek je ob tem predstavila temeljno dilemo bodoče organiziranosti od spodaj navzgor in poudarila, da je potreb- Dat-Con izdeluje merilno-regulac-ijsko opremo, s specialno elektroniko za potrebe vojske in policije pa je prodrlo na evropski trg in redno sodeluje na mednarodnih razpisih Evropske unije. Njihovi kupci so predvsem podjetja s področja industrije. V skupnih prihodkih, kijih no zagotoviti tolikšno mero avtonomije, da bo sistem še vedno usklajeno deloval v nadgradnji in pri nastopanju navzven na nacionalnem nivoju. Predlog statuta ni v duhu interesov članic, zato so prisotni pritiski na pravno subjektiviteto, kar bi v okvirih današnjega zakona o gospodarski zbornici lahko vodilo v razpad je podjetje lani ustvarilo skoraj devetkrat več kot pred petimi leti, je približno polovica proizvodnje, drugo pa so dopolnjujoči programi partnerjev iz tujine. V ožji izbor za naziv Savinjsko-zasavska gazela 2006 sta se poleg podjetja Dat-Con uvrstili še sistema. Območne zbornice si prizadevajo, da do tega ne bi prišlo, zato je bila na koordinaciji v Kranju oblikovana strokovna skupina za dopolnila k statutu, katere članica iz Savinjsko-Šaleške zbornice je dr. Cvetka Tinauer iz Šoštanja. Razprava članov na seji upravnega odbora je izražala podporo delovanju močne območne zbor- podjetji Esot iz Celja, ki se ukvarja s sistemi za hlajenje in pripravo pitnih ter tehnoloških vod, in Etra iz Štor, ki je specializirano za avtomatizacijo industrijskih procesov. Sicer pa je sto najhitreje rastočih podjetij iz Savinjsko-za-savske regije raslo še hitreje kot v preteklih letih. Čiste prihodke od prodaje so v petih letih povečali za več kot štirikrat. Največ gazel iz Savinjsko-za-savske regije, kar 31, je registriranih nice, hkrati pa je izzvenela tudi kot kritika vodstva GZS in podpora stališčem strokovne skupine območnih zbornic za dopolnila predloga statuta. Le-ta mora dobiti značaj prehodnosti z določili, ki bi omogočila samostojnost zbornic in združenj ter prehod v reprezentativno zbornico oziroma zvezo zbornic. Franci Kotnik iz Polzele v občini Celje, iz občine Žalec jih je 13, iz Velenja osem, iz Zreč pet, po štiri pa iz občin Slovenske Konjice, Šentjur, Trbovlje in Zagorje ob Savi. V občinah Ljubno, Šoštanj in Štore imajo po tri, v Hrastniku, Polzeli, Preboldu in Rogaški Slatini pa po dve gazeli. Po ena gazela je iz občin Braslovče, Gornji Grad, Kozje, Mozirje, Podčetrtek, Radeče, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Vojnik in Vransko. Franci Kotnik SLOVENSKA GAZELA 2006 Savinjsko-zasavska gazela je Dat-Con Časopisna družba Dnevnik je 12. oktobra v Rogaški Slatini razglasila Savinjsko-zasavsko gazelo 2006. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in peti finalist izbora za naziv Slovenska gazela 2006je podjetje Dat-Con iz Polzele, ki razvija in izdeluje specialno elektroniko. Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE Srebrno priznanje za Vikito Visočnik V Termah Čatež je v dneh od 9. do 11. oktobra potekala največja gostinsko turistična prireditev v Sloveniji, 53. Gostinsko turistični zbor Slovenije. V okviru te prireditve, ki jo vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za turizem in gostinstvo in Obrtna zbornica Slovenije, so tudi letos potekala različna tekmovanja in zanimive razstave kulinaričnih, slaščičarskih in dietnih izdelkovterrazsta-va gostinske opreme, inventarja, živil in pijač. V različnih tekmovanjih so se pomerili dijaki srednjih šol za gostinslvo in turizem, gostinski delavci ter predstavnice turističnih kmetij iz vse Slovenije. Potekala so tekmovanja v postavitvi pogrinjkov, pripravi hrane in strežbi različnih menijev, spretnostnem tekmovanju, tekmovanju v pripravi jedi pred gosti in tekmovanju s pripravo hladnih predjedi. Predstavnice turističnih kmetij so se pomerile v pripravi žgancev ali polente kot glavnejedi za štiri osebe ter pripravi mize in pogrinjka za dve osebi. Strokovna komisija je tekmovalke, ki so imele časovno omejitev, ocenjevala po naslednjih kriterijih: Vikica Visočnik iz Tera si je s kvalitetnim in spretnim delom prislužila srebrno medaljo priprava delovnega mesta, racionalni izrabi materiala in časa, čistoči pri delu, kakovosti sestavin ter po izgledu in okusu izdelka. Pri pripravi pogrinjka je bil ocenjen splošni videz in celotni vtis mize, izvirnost in domiselnost ter strokovna sestava. Iz Zgornje Savinjske doline se je tekmovanja udeležila Vikica Visočnik, nosilka turistične dejavnosti na turistični kmetiji Visočnik iz Tera. S pripravo ajdovih žgancev s krompirjem, h katerim je postregla telečjo obaro in z izvirno pripravo mize s pogrinjkom za dve osebi, sije s kvalitetnim in spretnim delom prislužila srebrno medaljo. Svojo spretnost, domiselnost in izvirnost pa izkazuje Vikica tudi doma na turistični kmetiji, ko pripravlja hrano za goste, ki je vedno domača, zelo raznolika, ekološko pridelana in oživlja davno tradicijo. Okus jedi, kijih pripravlja, prevzame vsakega še tako zahtevnega gosta ob slastnih štrukljih, žlinkrofih, mlečnih izdelkih, vseh vrstah mesnih jedi, zgornjesavinjskemu želodcu, zelenjavi in mikavnih sladicah. Načelo mlade gospodinje Vikice pa je, da so dobrote, kijih ponuja gostom, okusne in izvrstno pripravljene, kar potrjujejo tudi zadovoljni gostje, ki se k Visočnikom radi vračajo. Lepo priznanje bo Vikici vsekakor spodbuda pri njenem nadaljnjem delu z gosti na njihovi turistični kmetiji. Bernarda Brezovnik POSVET GASILK SAVINJSKO-ŠALEŠKE IN CELJSKE REGIJE Gasilke težko uveljavljajo svoje ideje Pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline deluje med drugim tudi komisija za delo z ženami, ki je skupaj z Zvezo pripravila na Rečici ob Savinji regijski posvet za članice gasilskih društev iz Savinjsko-Šaleške in Celjske regije. Tokratno srečanje je bilo namenjeno obravnavi dveh tem, in sicer nošenju svečane uniforme ter priznanjem in odlikovanjem. Dejstvo je, da je še vedno preveč gasilcev in gasilk, ki svečane uniforme ne nosijo po predpisih, še bolj pa velja, da je znotraj osrednje slovenske gasilske organizacije delo žensk prem- alo cenjeno, kar pomeni, da so pri podeljevanju priznanj največkrat spregledane. Med tistimi, ki so sodelovali na posvetu, je bil tudi Franc Nareks, član predsedstva Gasilske zveze Slov- enije, ki seje strinjal, da gasilke težko uveljavljajo svoje ideje. Vendar, je dodal, določenih zadev ne bo mogoče več tolerirati, sicer ne bo pravega učinka. Nenazadnje se članice, vsako leto poleg ostalih dejavnosti, redno udeležujejo gasilskih tekmovanj, kar pomeni, da morajo biti dobro fizično in strokovno pripravljene. Veliko se jih tudi dodatno izobražuje, saj lahko le tako pridobijo višji čin, poleg tega sodelujejo pri pripravah na gasilska praznovanja, ob obletnicah, občnih zborih in drugih priložnostih. Komisija za delo z ženami je ponovno zaživela oktobra lani, predvsem po zaslugi predsednice Marine Jurič. V komisije sodeluje 11 od 15 gasilskih društev iz Zgornje Savinjske doline. »Zaenkrat še nimamo vidnih uspehov, zato je organizacija današnjega srečanja velik uspeh. Imamo načrte za naprej in upamo, da nam jih bo uspelo uresničiti, saj smo praktično šele na začetku poti,« je povedala Marina Jurič in dodala iskreno zahvalo vsem sponzorjem, ki so podprli organizacijo srečanja. Savinjčan Gasilke so predvsem žene in matere, tako da ni vedno enostavno uskladiti gasilstva z drugimi obveznostmi (foto: EMS) ZAHVALA Učenci in učitelji Osnovne šole Ljubno ob Savinji se najlepše zahvaljujemo firmi BTC d.d. Ljubljana in predsedniku uprave g. Jožetu Mermalu, častnemu občanu Občine Ljubno, za veliko donacijo, saj so nam v celoti obnovili računalniško učilnico. Bogatejši smo za 12 novih računalnikov, ki nam bodo omogočili, da bomo tudi v bodoče dosegali nadpovprečne rezultate na področju vzgoje in izobraževanja. Firmi BTC d.d. Ljubljana in predsedniku uprave g. Jožetu Mermalu pa tudi v bodoče želimo veliko poslovnih uspehov. Ravnatelj Rajko Pintar Piše: Aleksander Videčnik Po kmečki odvezi so se znašli naši kmetje v veliki zadregi, tako v gmotnem kot tudi v strokovnem pogledu. V fevdalnem času so bili vodeni od zemljiške gosposke in veljala so pravila, ki so bila stoletja utečena. S prevzemom posestev so kmetje morali pričeti gospodariti ob izredno zaostali orodni opremi. KAKO SO NAŠI PREDNIKI POSTALI LASTNIKI KMETIJ? Znano je, da tedanja država ni poskrbela za pošteno ocenitev posestev, ki so jih kmetje plačevali do tretjine vrednosti. Kmetje bil nešolan inje seveda kaj lahko postal žrtev nepoštenih ocenjevalcev, ki so bili po navadi kar nekdanji gospodarji. Ker je zakon veleval deliti ocenjeno vrednostna tri dele, tako daje enega kril nekdanji fevdalec, enega država, enega pa kmet, ki je posestvo prevzemal, je seveda bilo vse v rokah gospode. Če upoštevamo tedanje cenilne zapisnike, kaj lahko ugotavljamo nesorazmerja v ocenjeni vrednosti, posebno se to opazi pri cenah zemljišč. Tu ni bilo razlik med višinskimi in nižinskimi legami, sploh pa tudi boniteta zemljišč ni bila upoštevana. BREZ DENARJA NI BILO NIČ Najhuje je bilo dejstvo, da kmetje niso imeli denarja za tretjino ocenjene vrednosti posestva. Tako je prihajalo do posojil z oderuškimi obrestmi in mnogi grunti so končali v rokah raznih špekulantov. Država Avstrija je bila očitno brez posluha za pomoč kmetom tudi tedaj, koje v državi šlo kakih 100.000 posestev na boben! PRVE STROKOVNE KNJIGE V KMETIJSTVU Leta 1992 je znani univerzitetni profesor dr. France Adamič v svoji razpravi "200 let kmetijskega tiska na Slovenskem (1792-1992)", zapisal, da smo Slovenci dobili prvo strokovno knjigo o naprednem kmetovanju leta 1798. Šlo je za prevod iz nemščine izpod peresa Marka Pohlina pod naslovom Kmetam sa potrebo inu pomozh. Knjiga v izvirniku je izšla na Dunaju. ZANIMIVA KNJIGA, TISKANA V CELJU Prav zanimiva je knjiga, ki jo hrani šoštanjski zbiratelj Zvone Čebulje iz leta 1821. Delo nosi naslov Bukve sa pomozh inu prid kmetam potrebne ukupsloshene za Slovenze od Joanne-sa Paula Jeschenagg, prviga fameshtra preden zesarske kraleve fare Ullimie, inu vundanu od Začetki izobraževanja kmetov zesarsko kraleve Tovarshije deshelnega kmetovanja u Grazi. Pervi del od oskbienja tih njiv. Knjiga je bila natisnjena v Celju "V Zelli per Josephu od Bacho, zesarsko kraleve kresie stiskauzu, 1821 ", V kratkem bito pomenilo, daje knjigo napisal župnik Ješenjak v Olimju, tiskana pa je bila pri tiskarju celjske kresije Jožefu Bahu leta 1821. Na sploh smemo trditi, da so tedanji župniki veliko storili za prosvetljevanje ljudi, ne samo v kmetijstvu, tudi sicer. PREBERIMO Sl UVOD, KI VELIKO POVE Knjiga ima izredno zanimiv uvod. Prepisali ga bomo v nam razumljivem jeziku, brez primesi tedanje bohoričice: "Ljubi Slovenci! Za dobro kmetovanje je pred vsem najbolj potrebno znanje. Vsaka umetnost ima svoja pravila, tudi kmetovanje jih ima. Jih zanemariti ali neupoštevati pomeni, sebi veliko škodo storiti. Po vseh cesarskih deželah so izšle takšne podučne knjige. Iz njih je mogoče spoznavati naravo in njene danosti, to je za uspešno obdelavo zemlje še kako pomembno. Slovenci še takih knjig nimate! Ste res tako mala peščica ljudi, da ne zaslužite tistega kot druge dežele v cesarstvu? Pol Štajerske, Koroške in Kranjske je polnih Slovencev, torej tisoče in tisoče vasje, da, več kakor milijon. Kar velika skupina ljudi je to! Knjige, ki so vam bile doslej pri roki, so verske, polne krščanskega nauka, pobožnosti in duhovnosti. Takšnih knjig, iz katerih pa se lahko učite umnega kmetovanja in ki vam pri vsakod- nevnem delu svetujejo in pomagajo, pa še nimate. Takšne knjige so torej pričujoče. Iz njih se da učiti kmetovati, kot to zahteva narava in potrebno znanje. Imeti morate zdravo živino in dobro prirejo, gospodariti morate dobro, da vam bo lažje. Prejmite tedaj Slovenci te knjige iz rok enega Slovenca, ki ne želi dobička od svojega dela in založbe, le ena želja ga vodi - da bi uspešno gospodarili in bili na kmetijah srečni!" V času, ko domala vsi uničujemo naravo in s tem škodujemo sebi in našim potomcem, so pred 180 leti zapisane misli resnično preroške. Vse skupaj pa je dokaz, kako so tiste čase izobraženci mislili na svoj narod in ga vodili k spoznanju, da le znanje v življenju nekaj pomeni. Na ta način so veliko dobrega storili, za tedaj neuke ljudi, svojega rodu! POGLED V PRETEKLOST V Mozirju je bila spet velika in zanimiva sadjarska razstava, ki želi prikazati obiskovalcem nekdanji čas, ko so sadna drevesa rodila, ne da bi jih morali škropiti z raznimi strupi. Ko so si pridni in ukaželjni sadjarji prizadevali slediti besedam velikih ljudi, kot je to v naših krajih gotovo bil Fran Praprotnik, mozirski nadučitelj in buditelj k boljši sadjereji. Ko človek občuduje plodove starih dreves, mu nehote sledijo globoke misli hvaležnosti vsem, ki so pomagali k boljšemu kmetovanju naših prednikov in s tem k obstoju slovenskega naroda. Vsestransko izobraževanje je bilo vseskozi potrebno! Tudi krojači na Ljubnem so leta 1910 imeli tečaj v okviru svoje zadruge. SADJARSKA RAZSTAVA V GALERIJI MOZIRJE Bila je paša za oči in duha Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje je v Galeriji Mozirje skupaj s sorazstavljalci in soorganizatorjem Knjižnico Mozirje pripravilo sadjarsko razstavo, na kateri si je bilo moč ogledati številne stare in nove sorte jabolk in hrušk. Bogato razstavo sadja so s svojimi izdelki in predstavitvijo dejavnosti obogatili še mozirska sekcija Čebelarske zveze Sa-Ša, Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin in Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline. Osnovna šola Mozirje ter krožek za ročna dela pri Društvu invalidovin Društvu upokojencev Mozirje. Otvoritev razstave je tokrat potekala na odprtem, kar je bilo zaradi velikega števila obiskovalcev le dobrodošlo, za kulturni program so poskrbeli otroci Osnovne šole Mozirje in Moški pevski zbor Mozirje. Pred samo otvoritvijo je zbrane najprej pozdravil predsednik sadjarskega društva Alojz Plaznik. Toplo se je zahvalil številnim sponzorjem, ki so prireditev gmotno podprli, ter tudi številnim tistim, ki so pomagali na kakršenkoli drugačen način. V svojem nagovoru je Plaznik pou- daril, daje glavni namen sadjarske razstave "Osveščati obiskovalce in javnost o naravi čim bolj prijaznem pridelovanju sadja, pa tudi naši skupni odgovornosti za ohranjanje biotske pestrosti, ki takšno sonaravno pridelovanje omogoča.« Res so si na tokratni razstavi obiskovalci lahko ogledali tako stare, pristne slovenske sorte jabolk, kot celo najnovejše evropske sorte jabolk, ki so se v poizkusnih nasadih Kmetijskega inštituta Slovenije pokazale kot najodpornejše. Števil- ni ljubitelji in pridelovalci sadja so si lahko ogledali raznovrstne sadne sadike, staro in sodobno sadjarsko orodje, marsikdo sije z zanimanjem pogledal tudi slike o najpogostejših boleznih in škodljivcih sadnih dreves, sadjarji pa pri postavljanju razstave niso pozabili niti na koristno sadjarsko strokovno literaturo, kije bila ravno tako na ogled. Predvsem ženski del obiskovalcev si je z velikim veseljem ogledal številne vrste konzerviranega sadja in drugih sadnih proizvodov, katere so prispevale članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline. Zanje so na ptujskih državnih razstavah »Dobrote slovenskih kmetij« prejele številna priznanja za kakovost. Za ravno tako pester drugi sklop razstave, ki se po svoji vlogi tako ali drugače navezuje na pridelovanje sadja, so poskrbeli zgornjesavinjski in šaleški čebelarji, ki se povezujejo v Čebelarsko zvezo Sa-Ša ter mozirski ptičarji iz Društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin. Za umetniško plat letošnje sadjarske razstave so poskrbele članice ročnodelskega krožka pri Društvu invalidov in Društvu upokojencev Mozirje, ki so v posebnem prostoru Galerije Mozirje pripravile čudovito razstavo vezenin ter otroci Osnovne šole Mozirje. Ti so se predstavili z likovnimi izdelki. Za izredno domiselno in dogodku primerno aranžlranje je s pomočjo Vrtnarstva in cvetličarstva Skornšek poskrbela aranžerka Elica Bele. Da pa užitek ob razstavi ni bil le duhovne vrste, so poskrbele prijazne gospodinje iz Šmihela, ki so s slastnim pecivom, kruhom in svežim »tolk-cem« obiskovalcem nudile obilo gurmanskega užitka. Tatiana Golob notranjosti lažje izogibati detaljom in težje posnemati realnost. Tovrstna tehnika je izrazno zelo bogata in nič ne zaostaja za slikanjem. Vsak ustvarjalec pa lahko dela drugače in z drugim materialom. Tudi na Rečici so udeleženci ustvarjali iz različnih odpadnih materialov, krpic, usnja in peska, vse te oblike, pripravljene s škarjami ali trganjem, pa lepili na lesonit ali papir. Tudi v soboto in nedeljo dopoldne so bili zelo delovni, po besedah akademske slikarke so se tehnično in miselno dopolnjevali. Ustvarjalci so svoja dela nadgrajevali. Skupina enajstih likovnikov, kjer so prevladovale ženske z eno izjemo, je navdušila predavateljico zaradi svojega razmišljanja, hitrega dojemanja in homogenosti. Marija Šukalo REČICA OB SAVINJI Ustvarjalci črpali navdih za dela v svoji Udeleženci likovne delavnice so ustvarjali iz različnih materialov pod mentorstvom akademske slikarke Terezije Bastelj (tretja z desne) (foto: Marija Sukalo) Mozirska izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in zgornjesavinjski likovni ustvarjalci, ki se združujejo v Kulturnem društvu Gal, so pripravili medobmočno likovno delavnico Likovni izzivi 2006. Tridnevno srečanje v prostorih društva Gal na Rečici ob Savinji je potekalo drugi oktobrski vikend pod naslovom Krajine srca. Amaterski likovniki območnih izpostav širše celjske regije so ustvarjali pod mentorstvom akademske slikarke Terezije Bastelj. Udeleženci delavnice bodo nastala dela postavili na ogled novembra v mozirski galeriji. Uvod je bil namenjen prisrčnemu kulturnemu programu malčkov iz rečiškega vrtca in pozdravnim besedam organizatorja srečanja, Ivane Žvipelj in Nade Zager. Nato so se udeleženci podali na sprehod po Rečici in spoznali nekaj znamenitosti. V popoldnevu so se lotili ustvarjanja svojih del, katerih bistvo so, po besedah mentorice Basteljeve, bile stvari, ki prihajajo iz nas, in ne tiste, ki se dogajajo okrog nas. Pri tem so uporabljali tehniko kolaža, kjer seje 4 ■*n,l www.frgokop.ii SUMA Protivlomna vrata Generalni zastopnik kritine COVERSYS SUPER CENA v Sloveniji in Vaš krovec - Jeklena strešna kritina s posipom iz naravnega granulata j + DDV montoia) PRODAJNI CENTER ZA SUHO GRADNJO Lava 9a • tel. 03/ 425 70 10 • faks: 03/ 425 70 11 TRGOVINA: 03/ 425 70 20 www.seba.si • seba.celje@siol.net enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo N****!£ —^ ■ ■ i Glavnico i i i i i i ih že ; - ; ; » I I ixy I I dosežen I l I I I I ■ ! i i I I donos Hedge Valutivi 080 19 20 www.ZMprizma.si SREČNO: IN BOGATO NOVO: LETO froling Q T0P10TA « L€SA Zelena prihodnost topline Uvoznik kotlov Froling Kotli na lesno biomaso Oprema za daljinsko ogrevanje Servis in montaža Izdelava in prodaja lesnih sekancev BIOMASA RO K StlHOnniNIK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tei,: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041383 383 BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA Cena energentov in potrošnja energije narašča, vzpodbuja pa se pridobivanje energije s pomočjo obnovljivih virov energije (biomasa, sončna energija, vetrno energija). Ker živimo v okolju, ki je bogat z gozdom, smo se pri podjetju BIOMASA Rok Suhodolnik specializirali na okolju prijazen in učinkovit način izkoriščanja lesa kot vir energije. V Sloveniji zastopamo podjetje Froling, ki se v Avstriji že več desetletij ukvarja s specializiranimi kotli na lesno biomaso z dvojnim izgorevanjem. V Frölingovih kotlih na polena imamo zgornji del kurišča, kjer les gori in hkrati nastaja lesni plin - služi kot prostor za nalaganje polen -, in spodnji patentirani šamotni del, kjer nastali lesni plin popolnoma izgori. V predelu šamota tako nastajajo izredno visoke temperature (tudi preko 1000 °C), ki potem potujejo skozi toplotni izmenjevalec, kjer se dimni plini ohladijo. Celoten postopek izgorevanja nadzoruje Lambda sonda, ki nadzira količino kisika v izgorelih plinih. Na podlagi teh podatkov kotel uravnava doziranje zraka in tako dobimo optimalno izgorevanje ter maksimalen učinek toplote iz lesa. Viški energije se shranjujejo v akumulator toplote, porabljajo pa se takrat, koje kotel v stanju mirovanja. Rezultat takšnega sistema je nizka poraba lesa, majhne količine pepela, enostavno kurjenje in nalaganje enkrat dnevno. Kurjenje na polena tako postane izredno udobno, varčno in ekološko neoporečno. Na področju biomase deluje naše podjetje že sedmo leto. S pridobljenimi izkušnjami smo se lotili treh zahtevnih projektov gradnje ogrevalnih mikromrež v Lučah in Mozirju. Dela intenzivno potekajo in v kratkem lahko pričakujete nadaljnje podrobnejše informacije. Krajanom v Lučah in Mozirju se opravičujemo za krajše zastoje in vse morebitne nevšečnosti. Za vsa vprašanja v zvezi s sodobnimi kotli na les (polena, sekanci, peleti) se lahko obrnete na nas in z veseljem vam bomo svetovali. Rok Suhodolnik prodajalcu in jih povzemamo tudi v naši prilogi: - Kdo je proizvajalec? - Kje je bilo pohištvo proizvedeno? - Ali so k pohištvu priložena navodila za postavitev, informacije o produktu, znak kakovosti, posebni certifikati? - Zakaj je čas dobave tako dolg? - Kaj določa ceno? Zakaj je cena pohištva tako visoka? - Kako je s kakovostjo, življenjsko dobo, trpežnostjo oziroma odpornostjo posameznega kosa pohištva? - Kako je s servisom strank po tem, koje pohištvo že dostavljeno? Velikokrat imamo s kupljenim pohištvom velike težave pri čiščenju ali pri servisiranju. Zato nekaj podrobnejših vprašanj, ki vam lahko prihranijo precej jeze tudi s tega področja: - Na kak način in kako pogosto naj bi pohištvo čistili? - Ali je priloženo navodilo za čiščenje? - Kako dolga je in kaj vse zajema garancija? - Ali obstajajo možnosti dodatnega (na- knadnega) naročila? - Kako je z garancijo dodatnega (naknadnega) pohištva? - Ali obstaja možnost proizvodnje po naročilu? KAKO RAVNATI OB ZAMUDI Z DOBAVO POHIŠTVA? Informacijo smo pridobili na spletni strani revije za varstvo potrošnika VIP: V primeru zamude na strani dobavitelja pohištva ima potrošnik dve možnosti. Zaradi prodajalčeve neizpolnitve lahko potrošnik odstopi od pogodbe ali pa vztraja pri izpolnitvi, torej dobavi pohištva. Če se odloči za odstop od pogodbe, je postopek različen glede na to, ali je dogovorjeni rok fiksen ali ne. Kadar je rok fiksen (kar pomeni, da izpolnitev po preteku tega roka ni več možna in smiselna) pogodba po preteku tega roka že po zakonu preneha. Če pa takšnega dogovora o fiksnem roku ni, mora potrošnik dati dobavitelju dodaten rok za izpolnitev pogodbe. Če podjetjetudi vtem dodatnem roku, kije lahko tudi zelo kratek, ne izpolni svoje obveznosti, pa lahko potrošnik odstopi od pogodbe. V obeh primerih, ko se pogodba razdre, ker dobavitelj ni izpolnil svojega dela obveznosti, ima potrošnik pravico zahtevati vračilo dvojne are., KAJ POMENI IZRAZ »DOSTAVA NA DOM«? Podjetje ni dolžno zagotavljati dostave na dom. Če pa podjetje ponuja takšno storitev, mora potrošnika obvestiti, ali je odplačna ali neodplačna (najkasneje pri izdaji predračuna oziroma računa). Na NARAVNO "VODILNO" Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d.o.o. Šlandrov trg 20o, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 35 90,03 710 09 50,031 625 427 Vrhunska opečna kritina s 50-letno garancijo Partizanska cesta 2, 3320 Velenje Tel.: 03/898 23 50, faks: 03/898 23 60 http://www.zeleznina-hudovernik.si • stavbno in pohištveno okovje • orodje in vijaki • barve in laki - mešalnica barv JUB, HELIOS • elektro material • vodovodni material in ogrevanje • zeleni program železnina Hudovernik MERKUR sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA BARVE LAKI d.o.o. Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS ■ŠMETiSAiaaSKIHlBmVŽ ^jpbje in Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/894 16 20, faks: 03/894 16 21 GSM: 031/041/648-344 LimA • Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih • Zaključna dela v gradbeništvu • V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE LATKOVA VAS, tel: 03/ 70 00 122 izvajanje del nizkih gradenj •VZDRŽEVANJE CEST -IZGRADNJA CEST - UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKLJUČKOV TER DVORIŠČ - IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV -IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE -ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV ceniku mora biti jasno označena cena dostave, če pa je potrebno za posamezne primere doplačilo, vas mora o tem prodajalec tudi obvestiti. V nasprotnem primeru lahko potrošnik meni, daje dostava brezplačna. Zakon o varstvu potrošnikov določa, da je podjetje v primeru, ko se s potrošnikom dogovori o dostavi blaga v njegovo stanovanje ali na drug kraj, dolžno dostaviti blago v brezhibnem stanju, v dogovorjeni količini in v dogovorjenem roku (dan in ura) in mu hkrati izročiti vso pripadajočo dokumentacijo. Za dostavo blaga v potrošnikovo stanovanje se ne šteje, če blago pustijo pred vrati njegovega stanovanja. Dostava blaga na dom torej pomeni v potrošnikovo stanovanje, za kar ni potrebno nobeno doplačilo. Če se podjetje tega ne drži, je treba prodajalca oziroma osebo, ki dostavlja blago, opozoriti na to zakonsko določbo. POVRAČILO STROŠKOV NASTALIH OB ZAMENJAVI IZDELKA Na podlagi določil Zakona o varstvu potrošnikov ima kupec, ki pravočasno in pravilno obvesti prodajalca o napaki, pravico zahtevati odpravo napake ali izročitev druge stvari brez napake, ali zahtevati znižanje kupnine, ali razdreti pogodbo. V vsakem od teh primerov ima kupec pravico zahtevati tudi povrnitev škode. KDO ODGOVARJA ZA IZDELEK, Kl JE V GARANCIJSKEM ROKU? Obligacijski zakonik določa, da mora garant (proizvajalec oziroma uvoznik ali prodajalec) poskrbeti, da izdelek določen čas (v garancijskem roku) deluje brezhibno. Če se v tem času pojavi okvara ali ugotovi napaka na izdelku, mora garant napako odpraviti ali pa izdelek zamenjati z drugim brezhibnim izdelkom. Za popravilo lahko poskrbi garant sam ali pa sklene pogodbo z nekom tretjim (seznam pooblaščenih servisov objavi garant v priloženi dokumentaciji). Vse stroške, ki nastanejo s popravilom, nosi garant, razen če gre za popravilo napake ali okvare, ki je posledica nepravilnega ravnanja z izdelkom. ■ VELIKA JESENSKA AKCIJA od 2 10 do 30 11 2006 POPUSTI, HITRI KREDIT, NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV GflRdNr Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3.313 Polzela, Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31, info@garant.si. www.garant.si ograj BIVA hiše d.o.o. Šmatevž 26,3303 GOMILSKO TEL: 03/703 29 00, FAX: 03/703 29 40 info@bivahise.si, www.bivahise.si Izdelava montažnih hiš skladno z okoljem in sodobnimi potrebami ter po vašem projektu. Z VtmjKM DOMOV Izdelava oken, vhodnih in balkonskih vrat, balkonov in balkonskih Ponudba velja za vozila vseh znamki Hotel pnevmatik 2A CENO TREM1. Ponudi <1 velja do odprod.ije zalog. NLB varčevanja in depoziti, vir za prihodnost V oktobru, mesecu varčevanja, NLB ponuja številne možnosti dolgoročnih varčevanj. Zaradi povišanja obrestnih mer in uporabnega darila, ki ga boste dobili ob sklenitvi nekaterih depozitov in varčevanj, bo vaša odločitev o začetku varčevanja še preprostejša. Gospodaren in odgovoren varčevalec ve, da mora biti del njegovih prihrankov naložen varno, torej brez tveganja, da bi izgubil glavnico. Bančne vloge Primer izračuna obresti za NLB Zlati depozit, v znesku 15.000 evrov, za 24 mesecev Vezani znesek: 15.000 EUR Doba vezave: 24 mesecev Letna obrestna mera: 3,15 % Obresti po 24-ih mesecih: 959,88 EUR Skupaj obresti in glavnica: 15.959,88 EUR *NLB Zlati depozit lahko sklenejo vse stranke z NLB Zlatim osebnim računom. Višina obrestne mere je odvisna od zneska vezanega denarja. Minimalni znesek vezave NLB Zlatega evro depozita je 10.001 EUR. spadajo med najvarnejše naložbe denarja, so pa tudi izredno prilagodljive, saj omogočajo varčevanje manjših in večjih zneskov, mesečno ali dolgoročno. Vloga v banki je na podlagi Zakona o bančništvu zajamčena do 5,1 milijona tolarjev, kar zagotavlja dodatno varnost pri naložbi denarja v bančne oblike varčevanja. Nova Ljubljanska banka to jesen še posebej poudarja pomen dolgoročnega varčevanja. In ker je evro tako rekoč pred vrati, je v mesecu varčevanja na voljo posebna ponudba dolgoročnih depozitov in varčevanj v evrih, z dodatno povišano obrestno mero. To jesen so aktualne oblike varčevanja v NLB: NLB Evro depozit za 5, NLB Zlati evro depozit nad eno leto, NLB Rentno varčevanje v evrih in NLB Modro varčevanje v višini nad 100 evrov na mesec. Do 30. oktobra čaka stranke ob sklenitvi katerega koli od navedenih varčevanj uporabno darilo. Primer izračuna obresti za NLB Zlati depozit, v znesku 15.000 evrov, za 24 mesecev. nlb® www.nlb.si Promocijsko sporočilo Fedran in ostali d.n.o. Šmiklavž 45 3342 Gornji Grad GSM: 03t 379 679 /.-letno zavarovanje za primer poškodbe kraje ali vandalizma v času akcije. ODLIČEN START! 3 = 4 ŠTIRI ZIMSKE - poslovna darila 2007 ^moletnipimim^^ ^I SlCUKI i.nn r> '► » >• JlttULEMUlIC R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovce Tel. 03/425-45-36 LEVEC www.rsl.si KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Oktober je mesec varčevanja... ... in očitno ga v Sloveniji še kako potrebujemo. Po raziskavi, kijoje za Raiffeisen Capital Managment opravilo podjetje Gral-lteo na 1.000 anketiranih Slovencih, kar tretjina Slovencev ne pozna možnosti vlaganja v vzajemne sklade, naslednja tretjina pa je z vzajemnimi skladi zelo slabo seznanjena. Le vsak deseti Slovenec meni, da zelo ali dokaj dobro pozna vzajemne sklade, in prav tolikšen delež jih v sklade tudi vlaga. Nič čudnega torej, da nas na zaskrbljujoče stanje našega pokojninskega sistema opozarja Evropa, saj očitno kar dve tretjini Slovencev še vedno mislita, da bo za njihovo pokojnino nekako poskrbela država. Nekako bo že, si najbrž mislimo vsak pri sebi. Pa bo res? Leta 1990 je pokojnino prejemalo 380 tisoč upokojencev, deset let kasneje, leta 2000, jih je bilo že 480 tisoč. 100 tisoč upokojencev več, v desetih letih je to dobrih 25 odstotkov. Hm, v redu, pomislimo. Bili so težki časi: osamosvojitev, izguba jugoslovanskih trgov, propad številnih podjetij in smo brezposelnost reševali s KAKŠEN AVTO IZBRATI Revija Auto Bild seje pred nedavnim lotila obsežne primerjave med tremi najbolj prodajanimi segmenti avtomobilov, ki se v sodobnem žargonu imenujejo kombi, van in SUV. Po nazivom kombi so zajeli razne karavane in kombije, ki so v bistvu izpeljanke osnovnih modelov, ki se prodajajo kot limuzine. Pri večini avtomobilskih proizvajalcev se kombi izvedenke prodajajo celo bolje kot osnovni modeli, saj podaljšani in prostornejši zadki nudijo več prostora ob skorajda enakih voznih lastnostih, kotjih imajo limuzine. S tako imenovanimi van modeli sta prva začela Chrysler (voyager) in Renault (espace). Ta razred je bil v minulih letih v velikem porastu, sedaj pa svoj tržni delež v pretežni meri prepušča manjšim vanom, kot so VW touran in Renault scenic. Slednji so namenjeni večjim družinam in poslovnežem, ki so veliko v gibanju. predčasnimi upokojitvami. To se zagotovo ne bo več ponovilo. No, pa gremo naprej. V letu 2005 je upokojencev že 530 tisoč, v polovici desetletja novih 10 odstotkov, torej. Na drugi strani je bilo tistih, ki plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje lani v povprečju 845 tisoč. Manj zabavno, kajne? Pogledamo še na drugo stran. Pred letom 1980 nas je bilo rojenih približno 30 tisoč letno, v lanskem letu seje rodilo le še 18 tisoč otrok. Še leta 1984, ko so bile vSarajevu olimpijske igre, so bili na enega upokojenca trije zaposleni, v lanskem letuje razmerje padlo že pod 1,6. Koliko jih bo pravzaprav plačevalo v pokojninsko blagajno čez 30 let, ko bi naj po zdajšnjih merilih tudi sam že užival pokojnino? SUV vozila so izum nove generacije: »nepremagljiv« zunanji izgled, dvignjena karoserija, v večini primerov štirikolesni pogon - to so osnovne značilnosti segmenta SUV (Sport Utility Vehicle). V večini primerov gre predvsem za imidž, kar pomeni, da so vozila manj namenjena resničnim brezpotjem, se pa toliko lepše izkažejo pred opero in gledališčem. Hitra primerjava, v katero so vk- Brez dodatnega varčevanja res ne bo šlo in izbira je sedaj res velika. Ponujajo se vam drugi in tretji pokojninski steber, naložbena zavarovanja, rentna varčevanja in ne nazadnje tudi vzajemni skladi. V jesenski sezoni je spet nekaj novih. Čeprav menim, da so za dolgoročno varčevanje primerni predvsem dobro razpršeni globalni skladi, vas moram opozoriti, da predstavljajo novi skladi odlično priložnost za vlaganje brez vstopnih provizij, saj prestope med skladi upravljalci pogosto opravijo brezplačno. V prihodnjem mesecu tako lahko brez provizije vstopite v KD Nova energija, KD Vitalnost, ugodnosti pa ponujajo tudi drugi novi skladi, kot so: Ilirika Azija in Ilirika Modra energija, Triglav Azija, Triglav Balkan in Triglav Hitro rastoča pod- Ijučili Fordove modele mondea turnier, S max in mavericka, Hondine adute accord tourer, FR-V in CR-V ter Volkswagnove uspešneže passata variant, sharana in touaregaje dala pričakovane rezultate. Zanimivo je, da so kombi izvedenke z lahkoto konkurirale vanom in SUV modelom. V večini primerov so celo presenetile z uporabnostjo notranjega prostora in funkcionalnim zlaganjem sedežev. jetja ter MP-Indija.si in najbrž še kakšen. Hit jeseni naj bi bila torej ponovno Azija in po novem tudi alternativni viri energije. Upravljavci skladov kot priporočeno dobo za vlaganje v sklade navajajo od tri do pet let, zato vzajemni skladi niso ravno primerni za tiste, ki vedo, da bodo denar potrebovali prej. Sem bi lahko šteli vse, ki so tako na tesnem z denarjem, da komaj shajajo iz meseca v mesec, pa tudi tiste, ki sicer imajo kar nekaj prihrankov, pa vedo, da jih čakajo velike naložbe (nakup ali obnova stanovanja, hiše). Prej omenjena raziskava ugotavlja, daje med anketiranci kar 23 odstotkov takšnih, ki menijo, da so skladi dobra naložba, da pa sije ne morejo privoščiti, med njimi pa naj bi bili predvsem mladi do 30 leta. Glede na razmere na trgih bi si upal tudi njim priporočiti, da izkoristijo katero od akcij in brez vstopne provizije preizkusijo, kako zelo enostavno je varčevati v vzajemnih skladih, saj lahko pričnete že z minimalnim enkratnim zneskom nekaj tisoč tolarjev. Borut Repše Z veliko prednostjo so se kombi izvedenke izkazale glede voznih lastnosti in užitkov v vožnji. Le ford S max je pri tem prijetno presenetil ter premagal kombija. Njegov odlično izkoriščen notranji prostor in izvrstne vozne lastnosti ga uvrščajo v sam vrh med vsemi vani na trgu. Po pričakovanjih so se najsiabše odrezali SUV modeli. Veliki, v večini primerov neokretni, ne nudijo preveč užitkov v vožnji. Zaradi večje teže so počasnejši in manj poskočni, vse skupaj pa se odraža v večji porabi goriva in vzdrževalnih stroških. Vse to ne odtehta občasnih potreb za vožnjo po brezpotjih, kjer se seveda SUV modeli izkažejo precej bolje od vanov in kombijev. No, če vam gre izključno za izgled in prestiž, boste najbrž kljub temu izbrali SUV - kot narekuje moda pač. Igor Pečnik Upravljavci skladov kot priporočeno dobo za vlaganje v sklade navajajo od tri do pet let, zato vzajemni skladi niso ravno primerni za tiste, ki vedo, da bodo denar potrebovali prej. Sem bi lahko šteli vse, ki so tako na tesnem z denarjem, da komaj shajajo iz meseca v mesec, pa tudi tiste, ki sicer imajo kar nekaj prihrankov, pa vedo, da jih čakajo velike naložbe (nakup ali obnova stanovanja, hiše). Kombi, van ali SUV? VARSTVENO DELOVNI CENTER MOZIRJE »Prvino časa moramo pri našem delu zanemariti!« Varovanci centra so s pesmijo in ploskanjem zabavali obiskovalce (foto: Marija Lebar) Vsi, ki so se v četrtek, 5. oktobra, udeležili dneva odprtih vrat v Varstveno delovnem centru Mozirje, so se strinjali, da je bil to res prijeten dogodek. Razen prodajne razstave in ogleda svojih dejavnosti so za goste pripravili tudi kulturni program. »Naš varstveno delovni center odpira vrata letos že tretjič po vrsti, od kar smo na novo organizirani. Tudi pred tem smo v desetletnem delovanju ta dogodek občasno prirejali, da smo pokazali, kaj se pri nas dogaja. Naše storitve trenutno koristi 19 uporabnikov, če štejemo še ostale centre v Velenju in Žalcu, pa jih je kar okoli 80. Varovanci so različnih starosti in različnih potreb, tako da moramo svoj program prirediti individualnim potrebam, za kar se tokrat še posebej zahvaljujem našim zaposlenim. Pri našem delu moramo zanemariti enoto časa in vnesti dobršno mero potrpežljivosti, kar prinaša tudi rezultate. Ob tej priložnosti se mi zdijo primerne besede Mance Košir, kije dejala: »Nekateri ljudje mislijo, da imajo zmeraj prav, drugi pa so pre- prosto srečni!«, kar velja tudi za naše varovance,« je v svojem nagovoru med drugim dejala vodja centra Vilma Marčinko. Pristavila je še, da so vrata njihovega delovnega centra tudi sicer odprta za vsakega obiskovalca vse leto. Nato je sledil kulturni program, kije bil za razliko od lanskega, ko so predstavili krajšo igrico, letos glasbeno obarvan. Obspremljavi klavirja so zapeli lepe slovenske pesmi, za zaključek pa še napitnico Kol'kr kapljic, tol'ko leti Slavnostni trenutek, ki so ga mnogi z nestrpnostjo čakali, je napočil, ko so prinesli veliko torto s tremi svečkami, ki jih je upihnila Marčinkova in pri tem dejala: »Vemo, da je torta najbolj pokvarljivo blago, zato predlagam, da seje kar lotimo!« Po krajšem predahu ob pecivu, so varovanci številnim obiskovalcem praktično predstavili svoje dejavnosti, marsikateri od gostov pa sije izbral izdelek iz lično postavljene prodajne razstave. Izdelki, ki so bili na ogled, resnično očarajo, še posebej, če vemo, koliko truda je bilo potrebno vložiti v njihovo izdelavo. Marija Lebar KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zaorali ledino mednarodnih izpitov reševalnih psov V času med 29. septembrom ini. oktobrom so zgornjesavinjski kinologi izvedli še en odmeven projekt, ki je ime njihovega društva ponesel širom Evrope. Kot prvi v Sloveniji so organizirali mednarodne izpite za vodnike in reševalne pse. Tokratni zalogaj res ni bil »mačji kašelj«, saj mednarodna kinološka zveza tovrstnim prireditvam v Sloveniji še ni prižgala zelene luči. Z or- ganizacijami različnih manifestacij So zgornjesavinjski kinologi dobili možnost, da pot utrejo tudi tako zahtevnim projektom, kakršni so bili ti KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Laurent Gaudé: Knjiga nas popelje na jug Italije, kjer se zdi, da »kamni ječijo od vročine ... in da voda še nikoli ni namočila polj in napojila oljk«. Kot moč sonca je tudi čustvovanje ljudi silno in prvinsko. V tem okolju se odvija življenje Scortovih, družine, porojene iz nasilja in zmote, družine, ki se zagrizeno prebija skozi življenje in je iz roda v rod vitalnejša, ker vsaki naslednji generaciji posreduje svoje izkušnje in modrost. Romanje bil nagrajen s pomembno francosko književno nagrado Goncourt 2004. Sonce Scortovih Reševalni psi so v kamnolomu pod lavinami iskali zasute osebe (foto: Benjamin Kanjir) izpiti. Pa ne le to. Zadovoljstvo sodnikov iz Avstrije, Švice in Češke ter tekmovalcev iz domala celotne Evrope je bilo ob koncu tridnevnega druženja tako veliko, da se je drušlvo že prijavilo za organizacijo te pr-ireditve tudi v prihodnjem letu. Mednarodni IRO izpit je najvišja stopnica, ki jo lahko vodnik doseže s svojim štirinožcem. Izpit je vstopnica v mednarodno mobilno enoto reševalnih psov, ki se po potrebi pojavlja v največjih naravnih nesrečah širom sveta. Zavoljo tako velikih izzivovje šolanje za izpitinsama preiz- kušnja izredno stroga. Psi so preizkušanj v iskanju pogrešanih oseb, v poslušnosti in premagovanju ovirter v reševanju izpod ruševin. Vseh udeležencev je bilo 72, od tega 26 iz Slovenije. Med njimi je naredilo izpit 12 domačinov, skupen uspeh pa je bil približno 60odstoten. Predsednik domačih kinologov Ferdo Hrovat se ob uspeli prireditvi zahvaljuje rečiškemu župniku Ferdinandu Luknarju za uporabo župnijskega gozda in Janezu Krivcu, lastniku kamnoloma, kjer so potekali izpiti. Benjamin Kanjir RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE 3. Pogelškov memorial Tretjo oktobrsko nedeljo se je na tradicionalnem Pogelškovem memorialu v lovu lipana s suho muho med brzicami Savinje pomerilo preko trideset ljubiteljskih ribičev. Tekmovalci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije so pokazali veliko spretnosti in znanja, temu primeren pa je bil tudi ulov. Tekma je specifična, saj mora vsak sodelujoči po treh ulovljenih in izmerjenih lipanih zapustiti tekmovanje. Štejejo samo tisti, ki so daljši od tridesetih centimetrov. Ribiči so lovili na suho muho, vezano na trnek brezzalustnik ali s stisnjeno zalustjo. Z uporabo teh trnkov je lov še bolj human, saj se lahko ulovljene in izmerjene živali nepoškodovane vrnejo v vodo. Največ ribiške sreče z dodatkom znanja in izkušenj je imel Danilo Bižal iz Kranja, star znanec mozirskih ribičev in voda, s katerimi upravljajo. Benjamin Kanjir Med brzicami Savinje se je pomerilo preko trideset ljubiteljskih ribičev (foto: Benjamin Kanjir) JI-JITSU KLUB SAMURAJ Uspešno nadaljevanje sezone V soboto, 7. oktobra, seje v Dobovi nia Open 2006. Tekmovanja se je pri Brežicah všportni dvorani odvijal udeležilo okoli 200 tekmovalcev iz 8. mednarodni turnir v ju-jitsu Slove- desetih držav, med njimi tudi člani Ju- David Stergar (levo) je nasprotnika premagal v zadnjih sekundah in si tako priboril bronasto odličje (foto: Tadej Stergar) jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. V borbah s tekmovalci iz Avstrije, Belgije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Nemčije, Srbije in Črne Gore, Italije, Estonije ter Slovenije so Samuraji v borbenem duhu prikazali dobro pripravljenost. Na tekmi sta tekmovalcem delila pravico tudi dva člana kluba, sodnika Ivo Ermenc in Tadej Stergar. V kategoriji kadetov sta nastopila Anja Rakun (do 63 kg) in Tadej Debeljak (do 73 kg). Anja sije priborila četrto, Tadej pa peto mesto. V mladinski konkurenci je v kategoriji do 77 kg nastopil David Stergar. S prikazano tehniko in nabranimi izkušnjami iz prejšnjih tekmovanj si je gladko zagotovil borbo za tretje mesto. Svojega nasprotnika je premagal v zadnjih sekundah in si tako priboril bronasto odličje. Na tekmi so nastopili tudi tekmovalci člani. V kategoriji članic sta nastopili Suzana Sternad in Barbara Virant, obe v kategoriji do 55 kg. Suzana sije prislužila srebrno odličje, Barbara pa je bila mesto slabša. V močni konkurenci članov do 69 kg seje Miha Pančur odlično izkazal. Uvrstil seje v finale, kjer je po tesni borbi za las izgubil proti Avstrijcu. V kategoriji članov do 77 kg je Gregor Ročnik osvojil tretje mesto, Andraž Drčar pa je bil sedmi. Vzporedno z borbami je potekalo tudi tekmovanje v duo sistemu, kjer sta Andreja Čuk in Petra Golmajer osvojili četrto mesto. Barbara Virant VIPAVA Nazorske telovadke na veseli trgatvi Zaselek Slap se nahaja na vinorodnem območju Vipave, kamor so se podale nazorske telovadke na trgatev. Na delovni izlet so povabile tudi upokojence in partnerje. Telovadke so sezono pričele z rekreacijo všportni dvorani nazorske osnovne šole, prvo celodnevno izkoriščanje pozitivne energije pa na trgatvi v malo vetrovni, vendar sončni Primorski. Družba trgačev se je v dveh izmenah zapeljala visoko v »gorco« s traktorsko prikolico (foto: Rozka Tkavc) Družba trgačev se je v dveh izmenah zapeljala visoko v »gorco« s traktorsko prikolico. Vrste nasada trsja so bile dolge več kot 300 metrov. Trsje se je kar šibilo pod težo lepo oblikovanih in težkih grozdov merlota. Na stopničastem hribčku so trgači pokazali, kako spretne roke in voljo do dela imajo Savinjčani, saj so tako hitro polnili čebre, da jih domači niso dohajali z odvažanjem. Trgat- ev je bila končana v rekordnem času, več kot uro pred predvidenim rokom. Po kosilu je sledil ogled, na katerem sojim razložili postopek stiskanja in predelovanja grozdja, do zorenja mošta, polnitve in stekleničenja vina po »žegnu«, ko goduje sv. Martin. Po pokušini refoška in merlota so se odpeljali v domače kraje z lepimi vtisi in plastenko vina. Rozka Tkavc 2. SLOVENSKA FUISAL LIGA - VZHOD - 2. KROG Zmaga »graščakov« v Voličini Za Nazarčani je drugi krog in druga zmaga v vzhodnem delu 2. slovenske futsal lige. Potoči golov sodeč bi marsikdo pomislil, kaj je bilo z obrambno igro obeh ekip, vendar pa so številni zadetki posledica izredno majhne dvorane v Voličini, kjer so se priložnosti vrstile ena za drugo. Glede regularnosti premajhnega igrišča se naj ubada komisija, kije zato pristojna, Nazarčani pa imajo s to tekmo pomembno izkušnjo več, kako seje potrebno znajti na takšnem terenu. Kar nekaj časa je trajalo, da jim je igra stekla, kot je bilo v teh pogojih sploh mogoče, medtem pa so domačini pridno izkoristili prednost domačega igrišča in sredi drugega polčasa vodili kar z dvema goloma razlike. Zaostanekje za trenerja Uršnika in njegove varovance pomenil spodbudo za popolno ofenzivo, ki jim je na koncu prinesla zasluženo zmago z dvomestno številko in nov komplet točk. S štirimi zadetki seje Blaž Metulj še utrdil na prvem mestu skupne razvrstitve strelcev, tri gole pa je tokrat prispeval še Jure Šemenc, po enega pa njegov brat Klemen, Ipavec in Uršnik. Danes prihaja v Nazarje Miklavž po svoje prve točke v novi sezoni in zagotovo bodo »graščaki« naredili vse, da jih na njihovem parketu ne bodo dobili. Franjo Pukart KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE KNIN Slovenske Gorite : KNIN Nazorje Glin 6 : 10 (3:3) Voličina. Telovadnica osnovne šole. Gledalcev 50. Sodnika: Stanko Kolenko in Silvester Kornik. Delegat: Milan Strigi. Strelci: 0:1 Metulj (3), 1:1 Kurnik (5), 1:2 Metulj (6), 2:2 Simonič (15) 10 m, 3:2 Simonič (18) 10 m, 3:3 Metulj (20), 4:3 Simonič (24), 5:3 Kokol (26), 5:4 K. Šemenc (29), 5:5 J. Šemenc (30), 5:6 Ipavec (31 ), 6:6 Lašič (34), 6:7 J. Šemenc (37), 6:8 Metulj (38), 6:9 J. Šemenc (38), 6:10 D. Uršnik. KMN Slovenske Gorice: Jurša, Lašič, Rop, Krček, Kurnik, Damiš, Kokol, Klampfer, Simonič, Kramberger, Bezjak, G. Polanec, trener: Milan Polanec. KMN Nazarje Glin: Tratnik, Mujkič, Urtelj, D. Uršnik, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Brinjovc, J. Šemenc, Dešman, trener: Viki Uršnik. Rumeni karton: Mujkič (Nazarje Glin), Jurša, Simonič (Slovenske Gorice). Igralec tekme: Blaž Metulj (Nazarje Glin). Lestvica po dveh krogih: 1. Nazarje Glin 6, 2. Bioterme M. Nedelja 6,3. Tomaž 6,4. Martinišče Codex 3,5. Slovenske Gorice 3,6. Benedikt 0, 7. Cerkvenjak G.Anton 0,8. Miklavž TBS-Team 0,9. Marinci Veščica 0. v domači dvorani Nazorski košarkarji so v drugem krogu 2. SKL - vzhod pokazali vse svoje znanje in željo po zmagi ter na krilih domače publike prišli do prve zmage v novi sezoni. Tekma je bila praktično odločena že v prvi četrtini, kjer so domači pokazali, da je to njihov večer in da računajo samo na osvojitev obeh točk. Že sam začetek srečanja je pokazal sliko, ki sojo gledalci lahko spremljali skozi celotno tekmo. Nazarčani so hrabro igrali v obrambi, v napadu pa zadevali iz vseh položajev. Tako so si do odmora priigrali prednost desetih točk. V nadaljevanju so se na krilih neustavljivega Iztoka Zakrajška odlepili na 20 točk in tako spravili na noge domače občinstvo. Zadnjo četrtino so Nazarčani tako odigrali le še za statistiko, zato so dobili priložnost prav vsi košarkarji. GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje________ , V naslednjem krogu bodo Nazarčani igrali v Medvodah pri Tinexu. Če bodo prikazali podobno igro, kot so jo v soboto, se za novo zmago zagotovo ni treba bati. Rok Tkavc Rezultati 2. kroga: Terme Olimia : Lastovka Vistra 92:75 Geoplin Slovan ml. : Rogaška 87:78 KD Ježica : Tinex Medvode 101:97 Prebold : Ilirija 58:105 KK Nazarje : KK Ruše 69:57 (22:15, 15:12, 22:11, 10:19) Nazarje: Športna Dvorana. Gledalcev: 60. Sodnika: David Maguša (Lenart) in Matej Sok (Kozje). Tehnični komisar Bojan Kralj (Polzela). KK Nazarje: Ilič, Skočič 3 (3-4), I. Zakrajšek 28 (5-6), Gračner, Zadravec 1 ( 1 -2), Vodončnik 14, Gelb, Jevič 2, Plaskan, Grebenšek 4 (0-1 ), Valenčak 15 (2-2), M. Zakrajšek 2. KK Ruše: Frešer 4 (2-2), Rauh 3 ( 1 -2), Simič (0-6), Pinter 2 (0-2), Kolarič 3 (3-4), Fišer 1 (1-2), Maričnik 7 (2-4), Videnšek 15 (5-6), Božnik 5 (3-6), Kosi 3 (1-2), Šumer, Auer 14 (7-10). Lestvica po 2. krogu: 1. Ilirija 4,2. Terme Olimia 4,3. KD Ježica 4,4. Rogaška 3,5. Geoplin Slovan 3, 6. Tinex Medvde 3,7. Nazarje 3,8. Ruše 2,9. Lastovka - Vistra 2,10. Prebold 2. Poškodovane klopi Že stara ljubenska pesem poje »... saj tam na Forštu vse leži...«. Lahko bi res tako rekli, saj sedeti na Forštu ne morete nikjer. Tudi nogometaši se ne morejo usesti in se spočiti med tekmo, saj klopi, na katerih bi si spočili, ni oziroma so v zelo slabem stanju. Verjetno bi bile kakšne klopi veseli tudi starši, ki pridejo s svojimi malčki na sprehod. Se pa na Forštu najde veliko smeti, ki ležijo vse naokoli. Poškodovana je tudi hišica za skladiščenje orodja za urejanje nogometnega igrišča. Tako igrišče kaže precej klavrno podobo. Štefan Matjaž - Stepa c Šport, Pisma bralcev, Črna kronika ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Ljubenke klonile v četrtem krogu Pokalna tekma četrtega kroga tekmovanja za pokal Slovenije v odbojki za ženske, v kateri so se ljubenske odbojkarice pomerile z ekipo ŽOK Mislinja, je domači ekipi prinesla tudi prvi poraz. Drugoligaška ekipa odbojkaric iz Mislinje je bila za mlade ljubenske odbojkarice prevelik zalogaj, saj so Izkušene gostje tekmo brez večjih problemov zmagale z rezultatom 3:0 (25:10,25:17,25:19). Kljub gladki zmagi nasprotnic so se domačinke s požrtvovalno igro, predvsem v zadnji igri, povsem enakovredno kosale z Mislinjčankami, kaj več kot dober vtis pred bučnimi navijači v ljubenski telovadnici pa jim kljub vsemu na žalost ni uspelo. Franjo Atelšek GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Menjavo v vodstvu Na nedavnem občnem zboru Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje so pregledali delo in začrtali smernice za prihodnje štiriletno obdobje ter izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Milana Lipnika je na čelu kluba zamenjala Damjana Poulič. Iz poročila, ki ga je podal sedaj že nekdanji predsednik,je bilo moč razbrati, da so člani v štirih letih opravili veliko dela in izvedli številne aktivnosti na različnih področjih. Njihova največja skrb pa je vsekakor bila posvečena otrokom, ki se želijo naučiti vijuganja po belih strminah. Za to so poskrbeli v enajstih tečajih, ki sojih vodili učitelji smučanja. Za slednje so ko leto pripravijo dve tekmovanji, občinsko in prvenstvo Zgornje Savinjske doline, ki seju udeleži veliko število tekmovalcev. Veliko ljubiteljev smučanja obišče tudi njihov sejem rabljene smučarske opreme, ki ga vsako leto pripravijo v decembru. Prepričani so, daje sejem še kako dobrodošel za našo dolino, saj trgovin s smučar- Damjana Paulic je na čelu kluba zamenjala dosedanjega predsednika Milana Lipnika (foto: Marija Šukalo) opravili tudi izobraževanja, izobraževanj so se udeležili tudi nadzorniki smučišč in žičničarji, ki so svoje delo lahko opravljali na žičnici Brdce vzim-skem času. Tekmovalna selekcija kluba je trenirala ob Bojanu Napotniku in dosegala vidne rezultate. Ekipno se lahko pohvalijo z enim prvim, dvema drugima in dvema tretjima mestoma na regijskih tekmah. Vsa- sko opremo pri nas ni, do kosov različne smučarske opreme pod ugodnejšimi pogoji pa lahko pridejo tudi tisti s plitvejšimi žepi. Tudi v prihodnjem štiriletnem obdobju bodo sledili ciljem kluba - v šolo smučanja, ki jo bo še nadalje vodil David Paulič, namreč želijo vključiti čim večje število otrok. Če se bo pokazal interes, bodo tečaje pripravili tudi za starše. Vzgoja tek- movalne selekcije bo še naprej zaupana Bojanu Napotniku. Vendar je uspešno delo, po besedah predsednice Damjane Paulič, ki seje ob izvolitvi zahvalila za zaupanje, mogoče ie ob izdatni pomoči vseh članov kluba. Pauličeva je tudi zatrdila, da si bo poleg dela v klubu prizadevala za okrepitev povezav z drugimi športnimi društvi v občini in mozirsko športno zvezo. Marija Šukalo »Če se ne bi nihče zanimal za našo banko, bi bil žalosten« - odgovor na komentar Ena od ključnih usmeritev Deželne banke Slovenije d. d. je njena vpetost v lokalno okolje. Pri tem se banka pogosto srečuje z različnimi, tudi negativnimi lokalnimi interesi, kar pa ne velja za občino Mozirje. Deželno banko Slovenije d. d. povezuje s Kmetijsko zadrugo Mozirje dobro sodelovanje. Zaradi nepredv-idenih zapletov pri gradnji zadružnega trgovskega centra, v katerem je bila načrtovana nova poslovalnica Deželne banke Slovenije d. d„ je Kmetijska zadruga Mozirje banki zagotovila ustrezno nadomestno lokacijo. Ko bodo gradbena dela končana, se bo poslovalnica Deželne banke Slovenije d. d. selila na predvideno lokac- ijo, kjer bodo tamkajšnji sodelavci strankam svetovali in pomagali pri izbiri bančne storitve po njihovi meri. Deželna banka Slovenije d. d. si prizadeva ustvarjati in ohranjati dobro in dolgoročno sodelovanje s poslovnimi partnerji v regiji, kar ne glede na odziv g. Presečnika na intervju s predsednikom uprave Deželne banke Slovenije d. d. dr. Draškom Veselinovičem v 40. številki Savinjskih novic, velja tudi za občino Mozirje in z njo povezano Kmetijsko zadrugo Mozirje. Saša Vidmar Vodja Službe marketinga in komuniciranja Deželna banka Slovenije d. d. Kolodvorska 9,1000 Ljubljana ČRNA KRONIKA • NAŠLI DROGO IN OROŽIE Mozirje: Z zbiranjem obvestil so policisti prišli do podatkov o sumu storitve kaznivega dejanja prodaje prepovedanih drog. V zvezi s tem so 16. oktobra med preiskavo v Mozirju pri enem izmed osumljencev našli in zasegli heroin in prepovedano orožje. Osumljencu s Polzele so odvzeli prostost in ga kazensko ovadili. Podobno akcijo so mozirski policisti izvedli tudi 20. oktobra. Med preiskavo v okolici Mozirja so pri osumljencu našli in zasegli več gramov heroina, prav tako pa prepovedano orožje. Očitno gresta droga in orožje z roko v roki. • ZOPET SERIJA TATVIN ŽLEBOV Mozirje, Rečica ob Savinji: V noči na 18. oktober so neznani storilci izvedli serijo tatvin bakrenih žlebov. Na Rečici ob Savinji je brez njih zopet ostala mrliška vežica poleg pokopališča, v Mozirju pa so dragoceno kovino potrgali z mrliške vežice, pokopališke kapele in stanovanjske hiše v bližini pokopališča. Neznanci so s to tatinsko serijo dejanj povzročili za dobrih 700.000 tolarjev škode. • ODPELJALI SO STREŠNIKE Ljubno ob Savinji: V noči na 22. oktober so neznani storilci izpred stanovanjske hiše na Ljubnem odpeljali dve paleti strešne opeke. Materialna škoda znaša okoli 140.000 tolarjev. • TRČILI DVE OSEBNI VOZILI Ljubno ob Savinji: 22. oktobra je prišlo na lokalni cesti Ljubno-Rastke do trčenja med dvema osebnima avtomobiloma. Voznik enega izmed njih je zapeljal na nasprotni vozni pas in pri tem trčil v nasproti vozeče vozilo. Pri trčenju sta dve osebi utrpeli hude telesne poškodbe in bili prepeljani na zdravljenje v celjsko bolnišnico. danes in nikdar ve«! (ob selitvi) ZKZ Mozirje V 42. številki Savinjskih novic je g. Jože Acman na precej ciničen in nostalgičen način opisal svoje dojemanje dogajanj povezanih z ZKZ Mozirje. Iz njegovega zapisa je možno razbrati, da je precej nezadovoljen z odločitvijo organov in vodstva ZKZ Mozirje s prodajo zemljišč in objektov v Ljubiji in selitvijo uprave v drug kraj. Prav tako je razočaran s poslovnimi rezultati zadruge. Ne želim polemizirati z njegovimi osebnimi stališči, želim pa ponovno pojasniti nekatera dejstva povezana z aktualnimi dogajanji na zadrugi. Poslovni rezultati zadruge v preteklih letih so bili temeljito predstavljeni vsem članom zadruge na zborih po zadružnih enotah, na občnih zborih, upravnem in nadzornem odboru. Predstavljeni so bili tudi širši javnosti. Žal je udeležba članov na občnih zborih mnogo-kraf skromna. Še ved- no pa nekateri očitno ne ločijo, kaj pomeni izguba v poslovanju in kaj zadolženost poslovnega subjekta. Prodaja nepremičnin v Ljubiji je bila poslovna priložnost ki smo jo temeljito proučili in tudi predstavili vsem pristojnim organom zadruge. S prodaja nismo reševali poslovnega položaja, res pa je, da bomo sedaj pridobili sodoben prodajni center v Ljubiji. Pri izbiri sedeža zadruge smo imeli v prvi vrsti v mislih, da izkoristimo naše prostorske možnosti in da bo lahko uprava čimbolj učinkovito delala. Kljub bojazni g. Acmana o usodi zadruge in o občutku krivde kmetov ob poslovnih rezultatih zadruge in odločitvi o prodaji nepremičnin v Ljubiji, lahko na tem mestu zagotovim, da zadruga posluje povsem normalno, da si skupaj s člani in zaposlenimi prizadevamo, da krmarimo, v razbur- kanem poslovnem okolju, čim manj stresno in čim bolj poslovno uspešno. Še zmeraj smo zelo vpeti tudi v širše dogajanje na našem območju, predvsem bi omenil pomoč najrazličnejšim drušlvom ( gasilska, turistična, kulturna,... ) in tudi pomoč pri zagotavljanju prijaznejšega življenja prebivalcem in s tem našim članom na podeželju. Zanimiva je ugotovitev g. Acmana v zvezi z odpovedjo živinorejske razstave. Samo v pojasnilo - organizator razstave ni bila zadruga, ampak Govedorejsko drušlvo. MHE Germelj Za v petek, 20. oktobra, sem bil vesel povabila na otvoritev male hidroelektrarne Germelj v Strugah in sem seje kot mnogo drugih udeležil. Naj povem, da tudi po tej poti čestitam investitorju za korajžno odločitev in dobro izveden projekt, za kar si zaslužijo pohvalo tudi vsi, ki so pri tem sodelovali. Naj povem tudi, da že vseskozi podpiram prizadevanja za čim večjo koriščenje »zelene« energije in po svojih močeh tudi pomagam tako posameznikom kot društvu, ki so ga ustanovili lastniki MHE in tisti, ki se tega projekta nameravajo lotiti. Čedalje večji je tudi njihov prispevek k skrbi za ohranjanje narave, pred- Na koncu se naj zahvalim za dobre želje po dobrem počutju na novi lokaciji. Vabim vse naše člane, še posebej tiste najbolj skeptične o našem poslovanju in naših skupnih odločitvah, da nas obiščejo v lepem, mirnem kraju z bogato zgodovino. Za dogajanje zadnjih dni v »vrtcu« v Ljubiji imam tudi jaz komentar: »nisem jezen, sem pa žalosten«! Res je: »važen je končni rezultat«, zato: ZKZ Mozirje - danes in še na mnoga leta! Andrej Presečnik, direktor ZKZ Mozirje in »birokrati« vsem pa skrbi za naše vodotoke in izboljšanje poplavne varnosti. Umestitev nove MHE in njeno obratovanje vedno zadeva več prizadetih strani, poleg lastnika še najmanj ribiče, vodarje in lastnike zemljišč ob vodotoku, kjer je poseg izveden. In zakaj pišem te vrstice? Rdeča nit pozdravnih nagovorov lastnika v teh dneh dokončane MHE g. Germelja in poslanskega kolega g. Zamernika so bili (poleg zahvale vsem, ki so pri projektu sodelovali) neimenovani birokrati in birokratske ovire, ki so tako ali drugače izvedbo projekta zavlačevali in zaradi katerih bi investitor kmalu obupal. Lučki župnikg. kanonik Jože Gračn- ZAHVALA Erik Remic se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k mojemu uspehu na izboru za fanta slovenskega podeželja posebna zahvala pa gre Zadrugi Mozirje in Društvu podeželske mladine Zgornje Savinjske doline. Nič nisi rekel, kar odšel si. A v naših srcih ostajaš za vedno. V SPOMIN 26. oktobra je minilo 10 let, odkar te ni več med nami dragi Roman ZAJC Hvala vsem, ki se ga spominjate in za trenutek obstanete ob njegovem grobu. Vsi njegovi Odšel si tiho, s solznimi očmi; ostaja življenje, ki se dani. Puščaš jesen, z zlatimi lasmi in plodove življenja tvojih dni. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubečega moža, atija, dedija Franca YALTETA (8.12.1940 - 14.10.2006) Želimo se zahvaliti vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam ob boleči izgubi dajali uteho, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej pa zvestim prijateljem, ki ste ga spremljali v dobrem in hudem. Vsi njegovi er je v nasprotju s tem prosil vse domačine, da pozabijo na vse prepire in živijo v sosedski slogi še naprej. Lepe besede ob zaključku otvoritve, kijih v primeru, da so bile potrebne, tudi sam z obema rokama podpiram. Sam se vedno držim načela, daje potrebno probleme pomagati reševati in da smo zato odgovorni vsi, ki smo za to poklicani, tako uradniki na vseh področjih, kot funkcionarji, ki smo zadolženi, da ustvarimo takšne pogoje, da bodo lahko uradniki in stroka svoje delo opravili. Omenjen je bil minister Podobnik, kije problem razumel in »pognal« zadevo, vendar Ministrstvo za okolje in prostor ne daje gradbenih dovoljenj. Te daje Upravna enota Mozirje, za katero sem prepričan ( in za to obstojajo tudi podatki ), da je ena najboljših v državi. Tako po hitrosti reševanja vseh vrst vlog kot pri odnosu in pomoči vsem nam, ki njihove storitve koristimo. Sporočila, dana na otvoritvi, so nas puščala pred uganko, kdo so tisti birokrati, ki svojega dela niso opravili in kaj je bilo v postopku zavoženo. Sam imam to »napako«, da ne znam kritizirati, ampak da poskušam probleme reševati. Tokrat pa ne vem, kaj je bilo pri stvari narobe in kaj je potrebno pri postopkih v prihodnje popraviti. Po otvoritvi sem takoj odšel, da ne bi kvaril veselega vzdušja z neprijetnimi vprašanji. Ostaja mi pa upanje, da mi bo zaplete in probleme kdo pojasnil. Tudi zaradi tega, da se bodo drugje problemi lažje reševali. Jakob Presečnik poslanec Državnega zbora RS Iz prahu si in vprah sepovrneš. Vmes pa si bil cvet, kije zgodaj vzbrstel, žlahtno cvetel in razveseljeval okoli sebe. Vzela te je jesen, ki pozlati zelenje. In spomine na vse, kar si nam dal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Antona SKRUBA (18.1.1941 - 15.10.2006) iz Mozirja Iz srca se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše, pisna in ustno izrečena sožalja ter tople stiske rok vsem sorodnikom, prij ateljem, sosedom, sodelavcem Mizarstva Kovač, članom društva ZŠAM Zgornje Savinjske doline, ZBOKSS-u Mozirje, vsakemu posebej iskrena hvala. Iskrena zahvala župniku Sandiju Korenu za opravljen pogrebni obred, članom ZŠAM Mozirje za častno stražo in pomoč pri organizaciji pogreba, govornikoma, praporščakom, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala Marjanu Podrižniku za vso pomoč. Da ob veliki izgubi nismo ostali sami, ste nam pokazali vsi dobri ljudje, kiste nam pomagali in našega dragega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Kristina in sin Branko z družino MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tiho lučka gori, na grobu, kjer počivaš zdaj ti. Si od nas seposlovila, svoj dom za vedno zapustila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Marije SOVINŠEK rojene Skončnik (7.9.1923 - I8.9.2OO6) iz Nove Štifte Vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter za cerkvene potrebe, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni ?00W®ME STOR,r% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. V SPOMIN Jožetu STRAŠKU (2.1.1925 - 27.10.2005) Danes, 27. oktobra, mineva leto dni, odkar te ni več med nami. Pogrešamo tvoje pridne roke. Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo v srcu. ŽenaTončka in hčerka Nada "Zakaj si kandidiral na volitvah?" vprašajo Vanča. "Vedno sem si želel prehiteti očeta.” "Ampak tvoj oče je vendar evangeličanski župnik?" "Seveda, on župnik, jaz pa že svetnik!" Blenda Tavrl Tenevno na sceni "Kako čas beži!" reče starček, ko pride na volitve. "Se mi zdi, da sem komaj volil, pa so mimo že štiri leta." Članica volilnega odbora ga popravi: "Oprostite, tule imam vaš podpis, da ste danes že volili." Starček je v zadregi: "Pa ste povsem prepričani?" "Seveda, saj vam danes to že tretjič pojasnjujem." Hugo Mušnik Kaj si si vendar naredil? Sem ti rekla, da ne glej presnete predvolilne kampanje! Raztresen raztrese! obleke Lovro se pogovarja s človekom, ki ga sploh ne pozna. Tudi ne ve, zakaj se sploh pogovarja z njim. "Dragi gasilec," mu reče, "jaz sem včasih tako raztresen, da kar pozabim, da nisem doma. Recimo, lahko bi se pomotoma slekel kar v restavraciji, pa tega ne bi opazil." "Vem, kaj misliš. Zato smo te tudi pripeljali sem na policijsko postajo." "A potem ti nisi gasilec?" "Pozno si spoznal, da sem policaj, gostom restavracije je bilo takoj jasno, da ti nisi slači-fant." "Po čem pa to sodiš?" "Kerti je gospa v letih rekla: Pa glejte, da boste potem vso obleko pospravili za sabo!" Knjižnici sem dolžan že 100 tisoč tolarjev zamudnine za knjigo, ki je še prebral nisem. Trm wtis perimmo Ivankica govori po telefonu: "Ljubček, nocoj sem prosta. Prideš kaj k meni?" Z druge strani se zasliši gromek glas: "To sem vendar jaz, tvoj mož!" "Ja, s kom si pa mislil, da mislim, da govorim?" brade ustvari! Župana novoustanovljene občine so povprašali, kaj bo najprej storil kot župan? "Najprej bi rad zvedel, kam moram v ponedeljek v službo, ker še nimamo občinskih prostorov..." (delo na domu press) Trevzetnest in pristranost Slaven igralec pripoveduje: "Nekoč sem moral igrati v petih različnih igrah v enem tednu. Na vprašanje: "Kako pa ste si potem zapomnili, kje morate igrati katero?" je odgovoril: "Preprosto. Ko sem stopil na oder in začel igrati, je direktor gledališča poklical tisto občinstvo, ki meje hotelo videti v tisti igri. Cvetke k koprive POVOLILNA ANALIZA 1 Marko Purnat, kandidat SD za člana občinskega sveta občine Mozirje (desno): »Presneto, po mojih izračunih mije manjkal samo en glas, da bi tudi v novem mandatu sedel v občinskem svetu...« Jože Grudnik, kandidat NSi za člana občinskega sveta občine Rečica ob Savinji (vsredini): »Ah, blagortebi, menije za izvolitev manjkalo petnajst glasov...« Ivo Suhoveršnik, sedanji in novi župan občine Mozirje: »Ne sekirajta se, kolega, jaz sem imel še večji problem: lahko bi se zgodilo, da bi dobil 101 odstotek glasov, kaj bi pa potem ljudje rekli?« (PO BITKI SO VSI GENERALI PRESS) POVOLILNA ANALIZA 2 Anka Rakun, slikarka z Rečice ob Savinji: »Lojze, zakaj pa letos nisi kandidiral na lokalnih volitvah?« Alojz Zavolovšek, slikar iz Mozirja: »Pred leti sem bil mnenja, da imata slikarstvo in politika kar precej skupnega, potem pa sem ugotovil, daje med slikarji in politiki velika razlika: mi rišemo s čopiči, oni pa z besedami...« (RAZLIKA JE (VSE BOLJ) OČITNA PRESS) POVOLILNA ANALIZA 3 Rado Weiss iz Okonine, lastnik najstarejše zgornjesavinjske trte (desno): »Čestitam, gospa županja, za prepričljivo zmago na volitvah in četrti mandat!« Anka Rakun, sedanja in nova županja občine Ljubno: »Hvala lepa. Veste, sem bila kar v skrbeh, kako se mi bo poznalo na rezultatu, ko sem zamudila na vašo trgatev v Okonini, zdaj pa ugotavljam, da so zame volili pretežno nealkoholiki...« (ANKA FOREVER PRESS) ( ----------------------------------------------------------------------------------------s Križanka v-------------------------------------------------------------------------------------------------/ SESTAVIL PEPS MAKEDONSKI LITERARNI KRITIK- ALEKSAN- DAR OKOSTJE, ZLASTI ČLOVEŠKO POŽIGALEC IZ STRASTI NAJVIŠJI VRH PIRENEJEV V ŠPANIJI BIT V SHOLASTIKI IME DVEH PRELAZOV NA VELEBITU SETEV, SEJANJE RAFKO IRGOLIČ DEL OBRAZA NAD OČMI GRUZIJSKI SKLADATELJ (TAKTAKIŠ- VILI) KDOR NE ZNA PLESATI BOŽANSTVA V NORDIJS. MITOLOGIJI, BOJUJEJO SE Z AZI STARA ŽENSKA DODATNI TISK ZNAMKI TRK VOZIL OD ZADAJ ŽENINA ALI MOŽEVA MAMA TRDA, UMETNA SNOV, KI NADOMEŠČA STEKLO SENČNICA, UTA (STAR.) ŠPANSKI MOTOCIKLIST- ANGEL TEKOČINA V ŽILAH NEKD. ŠPANSKI KOLESAR-LUIS LASZLO RAJK ANTIČNO MESTO V MEZOPOTAMIJI STARA PROVINCA NA HONŠUJU & RUSKO M. IME HRVAŠKI POLITIK (MESIČ) SVEŽ, PREKAJEN SVINJ. VRAT GNJAT (PPG.) PROSTOR, KJER PRAŠIČU SMODIJO ŠČETINE STARO- JUDOVSKI KRALJ BESEDA, KI KOGA UROČI ŠVEDSKI POLITIK (ERLANDER) REKA V JUŽNI AMERIKI SKANDINAV. M. IME REKA V ŠPNAIJI, PRITOK EBRA TALNA OBLOGA LESEN PLUG, RALO ANTE MAHKOTA VODNI ZAJEDAVEC, KI SE PRISESA NA LJUDI OČE (STAR.) HRVAŠKA IGRALKA (BEGOVIĆ) GRŠKA OSVOBODIL- NA FRONTA ODEJA (NAR., VZHODNO) Portal Savinjska MINI SLOVARČEK: JAMATO- stara provinca na Honšuju EREVAN- glavno mesto Armenije EDESA- antično mesto v Mezopotamiji VANI- božanstva v Nordijski mitologiji, bojujejos e z Azi OCANA- nekdanji Španski kolesar- Luis OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravilno rešenimi križankami iz 40. št. Savinjskih novic, ki so prispele na uredništvo, smo izžrebali tri reševalce križank. Tokrat vam praktične nagrade podarja Bank Austrija Creditanstalt d.d. iz Ljubljane. Nagrade prejmejo: Malika Klinar, Ter 71, Ljubno ob Savinji, Vinko Zahojnik, Ljubija 79, Mozirje in Anej Stenšak, Žlabor 31, Nazarje. Nagrajenci nagrade prevzamejo osebno na uredništvu Savinjskih novic do petka, 3. novembra. Čestitamo! Napovednik, Oglasi in Mali oglasi Napovednik • Petek (27. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma - KMN Nazarje-Glin : KMN Miklavž TBS-Team24______________________________ • Sobota (28. oktober), ob 10.00. Športna dvorana Zagorje Košarkarska tekma ■ Zagorje BZ : Nazarje (kadeti) • Sobota (28. oktober), ob 11.00. Branik ljudski vrt Maribor Rokometna tekma ■ RK Branik : RK Nazarje____________ • Sobota (28. oktober), ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Jubilejni koncert Kolednikov________________________ • Sobota (28. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Medvode Košarkarska tekma ■ Tinex Medvode : Nazarje (člani) • Nedelja (29. oktober), ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje A : Velenje (pionirji) • Nedelja (29. oktober), ob 16.00. Dvorana Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma - Velenje : Nazarje (mladinci) • Torek (31. oktober), ob 15.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma ■ Ljubno : Šoštanj (mladinci) ŽIVALI - PRODAM Prodam kravo simentalko, brejo; gajbice za jab. in lipove 100 cm plohe; 031/726-316. Prodam telico, simentalko, brejo 9 mesecev; tel. 584-50-87. Prodam telico - čb, brejo 7 mes„ odlično poreklo 11.000 litrov; gsm 031/855-186. Prodam prašiče, razi. teže, tudi starejše za predelavo; gsm 031 /223-484 - možna dostava. Burske koze, kozice in kozličke prodam; gsm 041/804-574. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden dni stare bikce, mesnate pasme, po 1.000 sit/kg ter 300 - 400 kg. bika; gsm 031 /676-833. VOZILA-PRODAM Prodam renault elio 1.4 rt, letnik 96; gsm 041/354-693. DRUGO - PRODAM Prodam meso - polovico krave; gsm 041/276-351. Prodam avto-prikolico z lesenim vikendom vStrunjanu;tel. 03/584-34-44 ali 041/848-590. Prodam spalnico, svetlo, primerno za večji prostor, 4-delna omara; tel. 03/ 838-10-29. Prodam kotel za žganjekuho;tel. 584-75-95. Prodam prevozni hladilni bazen za mleko, 160 litrov in mlečne kvote; tel. 584-10-65. Prodam Iv gorenje, 85 cm, star 3 leta, cena 60.000 sit; gsm 041 /365-953. Prodam industrijsko entlarico, brezhibno, dobro ohranjeno, cena 150.000 oz. po dog.; gsm 041/684-787. Prodam prevozni bazen za mleko 220 litrov; gsm 041/783-572 ali 584-11-97. Prodam jabolka za prešanje; gsm 041/538-400. Prodam metrska, suha bukova drva - večje količine; gsm 051 /377-038. DRUGO - KUPIM Kupim pomivalno korito z elementom 1,40 m, prodam pa mlade peteline; gsm 041/216-481. PODARIM - PODARIŠ Prosim, če kdo lahko podari otroški avtosedežod 1 leta naprej; gsm 051/ 420009. Prosim, če mi kdo podari otroška oblačila od 86 št. naprej; gsm 051/ 420-009. NEPREMIČNINE V najem oddam starejšo hišo. Inf. na gsm 051/330-247. Oddam sobo v Ljubljani v najem študentu; gsm 051 /371-690. V najem vzamem manjši kozolec ali delovno uto v Mozirju, lahko je tudi starejša zapuščena hiša; gsm 040/ 222-756,040/709-308. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10. Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.a.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke, bora, macesna in bukve. Informacije na telefon 031 / 649-751 ali 03/839-51-20. Časles d.o.o. predelava in trgovina z lesom, Praprotnikova ulica 6, Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in fax 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. V NAJEM ODDAM POSLOVNI PROSTOR -pisarno v Mozirju s telefonom in parkiriščem, gsm 031/695-208. KOMEN d.o.o., Radmirje 34, 3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Ponujamo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Na trgu 7,3330 Mozirje. MORDA STE ISKALI PRAV TO ■SlSEŠNI MoMci tfj Ciani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline so 14. oktobra pripravili tradicionalni pohod, ki so se ga udeležili tudi konjeniki iz Konjerejskega društ- va Mustang Gomilsko in konjeniki iz Šmartnega ob Paki ter vozniki dvovpreg. Med ljubitelji grivastih lepotcev so bile tudi tri predstavnice nežnejšega spola, med Med ljubitelji grivastih lepotcev je bila najmlajša 11-letna Sandra Melavo (foto: Marija Šukalo) Tekme v preskakovali ju Nataša Burger je zasedla odlično drugo mesto (foto: Benjamin Kanjir) Na ranču Veniše so v soorgan izaciji Konjeniškega kluba Gotov Ije gostili tekme v preskakovanju zaprek. V dobrih tekmovalnih razmerah se je v dveh dneh pr ireditve zvrstilo skoraj 20 ra zličnih tekem. Druga od druge so se ločile po starosli konjev, od mladih do tistih z različnimi opravljenimi licencami. Različna je tudi višina zaprek, saj se le-la stopnjuje. Konji marajo biti za vsako tekmo posebej priprav Ijenl, saj na njej pokažejo mero ug lašenosti z jahačem. Od članov domačega kluba, KK Buteko, seje tekem udeležila le Nataša Burger, ki pa je pokazala, da je sposobna posegati tudi po riajvisjiti mestiti. V svoji kategoriji je namreč zasedla odlično drugo mesto, v postavljen em parkurju pa ni napravita nobene napako. Benjamin Kanjir Alexandra Bricu za 2. rojstni dan Vse najboljše ti iz srca želita dedi in babi iz Kokarij, čestitkam se pridružujeta pradedek in prababica iz Nazarij. ki j« 35.10.3006 praznoval 3. rojstni dan. Ate Franc, babi Majdi in vsi, ki te imajo radi! KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Pohod konjenikov njimi tudi najmlajša, 11 -letna Sandra Melavc. Letošnjo pot, kije bila dolga več kot trideset kilometrov in precej zahtevna, so konjeniki pričeli na sejemskem prostoru pred Mozirskim gajem. Potjih je vodila ob levem bregu Savinje do Ljubije in naprej proti Kolovratu ter ob lep- onjivski šoli do Šmihela. Pri Konečniku so se pohodniki spočili in poskrbeli za svoje ljubljence. Pot so nadaljevali mimo šmihelske cerkve, skozi Radegundo, Žeko-vec in Trnavče ter se po ob Mozir-nici spustili nazaj na sejmišče, kjer so nadaljevali druženje. Marija Sukalo Za Alexandra dvakrat hura, ker boi na torti drugo svečko upihnil. Sonček naž, tl si nai zaklad, naj ti rojstni dan prineze mnogo smeha, sonca, sreče, zdravja bi razigranosti. JVaXf tornici ät*vtfUtfo Vse najboljše NIKU, Ti si najin sonček zlat, ti si najina sreča, najin zaklad, Nik, kar tako veselo naprej in do tri naštej. SIMPLY CLEVER * ježite hoK ffteiA PftPfWetsi* nJa mo «rwftS opremo v VuarVsH 26^.4^ «SIT J v 1 ažfissaag PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 FOTOKOPIJE IN PRJNTl V ZGORNJI lAVINJf KI DOLINI! ©glasiti: si pri ms ali nas ©©Militi til tSt ali Q41 Ì47 M-Q ali pa nam piliti; m MaMr©nsM' n q bitko van jg@sa vi njs kg,ep m ate, : J Zima, zima bela, da vas ne bi prehitela! Na zalogi aluminijasta platišča "" Rl SERVIS. ZA SREČNO P( itUFir.it r COEULDA ESS «- ROTAL PNEVMATIKA: ULTRA 6RIP 7 [ V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru: Vulkanizerstvo in avtooptika Novak Jože Novak s.p., Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji, tel., fax.: 03/5841-169.03/838-10-70, GSM: 041/783-661 POSLUŠAJTE NAS - Celje - skladišče D-Per 7/2006 Illlllllllllll 5000018337,43 RADIO CZZ-: COBISS 0 Savinjski vai www. radio »Idi, si 106,2 Mhz NOVA FREKVENCA - STARI f»TfUI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90,3 MHz KULTURNO DK&MS Avtor: Desa Muck Igrajo: Ljerka Belak, Desa Muck, Vesna Maher, Vojko Belšak, Siniša Bukinac i UUjuJ ob üü.Uütatìi, Selmi in Lojzki se življenje prevesi v drugo polovico in obseda ju strah, da doslej v resnici sploh še nista živeli. Preprosti in vsaj na videz rahlo omejeni Lojzki skuša z dolgo vrsto moških in zvez z nesrečnimi konci izkušena Selma na petdeseti rojstni dan odpreti oči; sili jo v zabave in ji pomaga iskati moškega, saj se ji zdi nedopustno, da bi Lojzka s tega sveta odšla kot devica.Tu je še Rebeka, Selmina nezakonska hči, noseča s poročenim moškim, ki zanika očetovstvo ... Knjižnica Mozirje, Občin Predprodaja vstopnic: a Nazarje, Muzej Vrbovec Nazarje, lica Bohač Nazarje, Trafika Ljubno. JURČEK Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE » v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 50 in prodajalna JURČEK^* v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi zimski modeli že v naših prodajalnah! VABLJENI VP/C5/?/VO /ZOL£S odpon dosobrnallcelnplcej io od 9. ure dalje 031 892 686 Radio Gold« Savinjski val d.o.o„ Dolenjo vos 83,3312