I*BaJa vsak četrtek in velja • poštnino vred ali ▼ Mariboru 8 pošiljanjem aa dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jngoslavije 64 Din. Naročnina ne pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Maribora, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje K naprej. TeL interurban 113. SPODAR UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je ▼ Mariboru, Koroška cesta št S. Rokopisi se ne vračajo. Upravmištve sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter-urban 113. 27. številka. Maribor, dne 7. julija 1927. 61. letnik. Kandidatna lista SLS za volitve v narodno skupščino 11. septembra 1927. Nosilec kandidatne liste: Dr. Anton Korošec, minister n. r., narodni poslanec. S r e s k i kandidati in njih namestniki: Okraja Brežice in Laško: Kandidat dr. Andrej G o -s a r, narodni poslanec, Ljubljana. Namestnik: Josip Tratnik, župnik in oblastni poslanec, Rajhenburg. Okraj Celje: Kandidat: dr. Jakob H od ž ar, narodni poslanec, Celje; Namestnik: Alojz Kronovšek, posestnik in lesni trgovec, Braslovče. Okraja Dolnja Lendava in Murska Sobota: Kandidat: Jožef K1 e k 1, vpokojeni župnik in narodni poslanec, Črensovci. Namestnik: Ivan Jerič, urednik »No-vin«, Murska Sobota. Okraja Konjice in Ljutomer: Kandidat: dr. Josip H o h n j e c, profesor in narodni poslanec, Maribor. Namestnik: Jakob Rajh, posestnik in obl. poslanec, Ljutomer. Okraj Maribor desni breg: Kandidat: Štefan Falež, posestnik in narodni poslanec, Orehova vas. Namestnik: Janko Mlakar, železničar, Studenci pri Mariboru. Okraj Maribor levi breg: Kandidat: Franjo Ž e bo t, narodni poslanec, Maribor. Namestnik: Ljudevit Pol j an ec, župan in oblastni poslanec, Cogetinei pri Sv. Antonu v Slov. gor. Okraja Gornjigrad in Slovenjgradec: Kandidat: Vlado P u š e n j a k, narodni poslanec, Maribor. Namestnik: Martin Steblovnik, župan, Šmartno n. P. Okraja Ormož in Preval je: Kandidat: Andrej B e d j a n i č, župan in narodni poslanec, Obrež pri Središču. Namestnik: Mirko Mike In, hišnik, Preval je. VOLILNO OKROŽJE MARIBOR-CELJE. Okraj Ptuj: Kandidat: Ivan V e s e n j a k, profesor in narodni poslanec, Maribor. Namestnik: Ivan Zupan i č, kmet, Slovenja vas. Okraj Šmarje: Kandidat: Jakob Vrečko, posestnik, Boletina pri Ponikvi. Namestnik: dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Celje. To so naši kandidati za volitve v narodno skupščino v volilnem okrožju Maribor—Celje, kateremu pripada poleg Štajerske tudi Prekmurje in Koroška, kolikor nje je v naši državi. Kandidat je latinska beseda, ki izhaja od prislova candidus = bel. Pri starih Rimljanih so tisti možje, ki so se potegovali za kakšno visoko uradniško mesto, nosili blesteče-belo togo (dolgo obleko). Zato so se imenovali candidati = belooblečenci. S svojo blesteče-belo obleko so vzbujali pozornost na sebe ter z blestečo prijaznostjo in z zgovornim hvalisanjem svojih sposobnosti so skušali pridobiti za sebe naklonjenost in glasove ¡ljudstva. Dandanašnji ne nastopajo več kandidati v beli togi. Drugačna je danes moda. Drugo pa je vse ostalo: i blesteča prijaznost i hvalisanje lastnih sposobnosti in zaslug. Tako je bilo v starem Rimu, tako je sedaj in tako bo menda tudi ostalo. V Ameriki se nastop kandidatov spremlja s takšno reklamo, s takšnim hvalisanjem in s takšnimi priporočilnimi sredstvi, da se evropska agitacijska sredstva s tem niti primerjati ne morejo. Glavno je pri vsakem kandidatu ne to, kar se poveličuje kot njegove sposobnosti in njegovi uspehi, marveč je poglavitno vprašanje, kateri stranki pripada. V kojega imenu prihajaš? — tako je treba vprašati vsakega kandidata. Prihajaš v imenu samostojno demokratske stranke? Samostojno kmetijske stranke? Radičeve stranke? Social-nodemokratske ali socialistične stranke? Ali prihajaš v imenu Slovenske ljudske stranke? Stranka je nositeljica programa, kandidati in poslanci so samo vršilci strankinih načel. Mogoče je, da je kak kan- didat kot oseba dober, da je poštenjak ter da ima lepe lastnosti in sposobnosti. Pripada pa stranki, ki po svojem programu ni krščanska, marveč mlačna in brezbrižna, kakor da bi bilo krščanstvo nekaj, za kar bi se smelo in moralo samo toliko brigati, kakor za lanski sneg. Morda pripada kakšni liberalni, protikrščanski stranki. Morda pripada stranki krutega in brezobzirnega kapitalizma, ki je v službi bogatašev ter izkorišča in izmozgava delovno ljudstvo. Morda pripada kakšni zmedeni socialistični ali komunistični stranki, ki zanika in hoče porušiti sedanji gospodarski red, kateri temelji na načelu osebne in zasebne lastnine, drugega gospodarskega in društvenega reda pa ustvariti ne more. To so vprašanja odločilne važnosti. Ta vprašanja je treba postaviti, ko se vam bodo približevali kandidati ter se priporočali za vaše glasove. Presojati jih je treba ne po njihovih besedah in obljubah, marveč po njihovi strankarski pripadnosti. Slabo drevo ne more obroditi dobrega sadu. Vsaka slaba stranka je v resnici slabo drevo. Sadovi, ki jih taka stranka rodi in prinaša ljudstvu, so slabi in škodonosni. Sadovi, ki jih je pretirani centralizem prinesel slovenskemu ljudstvu in vsem stanovom in slojem brez izjeme, so slabi in prava nesreča za ljudstvo. Na teh sadovih smo spoznali ter poznamo stranke, ki so to državno in vladavinsko obliko našemu narodu naložile, in te so samostojno demokratska stranka, samostojni kmetijci (zdaj slovenski Radičevci imenovani) in vneti pristaši centralistične ideje: gospodje socialisti ali socialni demokratje. Kandidate, ki prihajajo v imenu ene izmed teh strank, odklonite, ker niso vredni vašega zaupanja! Ne dajte se prevariti od nove, solidno izgledajoče firme, pod katero se vam bodo ponujali! Nova firma, pa stari skrahirani politični trgovci. Obrnite jim hrbet! Med Rimljani je imel za časa rimskih cesarjev največ izgleda za zmago cesarjev kandidat. Kandidati SLS prihajajo k vam v imenu slovenskega ljudstva in njegove stranke. V tem je njihovo največje priporočilo in v tem je tudi največje jamstvo za njihovo zmago. Kandidati, postavljeni od zaupnikov celokupnega slovenskega ljudstva, kandidati, ki izpovedajo naš slovenski in krščanski program, kandidati, ki gredo v boj pod zastavo SLS, bodo 11. septembra izvojevali veliko zmago. Govor dr. Korošca na zboru zaupnikov SLS v Ljubljani 3. julija. Slovenska ljudska stranka ima sicer svoje volilce samo na slovenskem ozemlju, a njeni pogledi gredo preko mej slovenske zemlje, njena skrb in briga je posvečena celi naši državi. To je pač popolnoma naravno, kajti mi poj- mujemo državo vedno kot živ organizem, katerega člani moramo skupno in vzajemno doživljati vso srečo in nesre- Januš Goleč: Plava kri. (Zagorska.) Celo v današnje povojne čase segata ponos ter posebne vrste samozavest plemstva. Naš že od nekdaj tlačeni slovenski narod poseda bore malo plemenite krvi in navadnim smrtnikom so znani le teharski plemiči, kojih potomci so se ohranili med kmets-kim ljudstvom do danes. Bratski nam Zagorci so glede številnosti plemstva Slovencem daleč, daleč naprej. Po hrvatskem Zagorju dobiš cele vasi, katerih prebivalstvo, dasi ubožno, je plemenitega rodu in se tudi sklicuje pri vsakem nastopu v javnosti na plemenitaštvo. Zagorci trdijo, da je plemenita kri po žilah priprostih kmetičev ter bajtarjev zelo starega izvora. Kilometre dolga zgodovina — ne pravljice —se drže prednikov teh hrvatskih plemičev. Nimam namena, da bi razkladal zgodovino Zagorcev-plemičev, ki bi se bili lahko že davno preživeli, dotakniti se hočem plemenitaštva enega sela, kateremu pravijo Pu-še. Puše so prav neznatna zagorska vasica, pač pa so va-ščani vsi plemiči. Prebivalci so obrtniki, mizarji, kolarji, sedlarji ter kovači, ki so ponosni še danes, ker se ločijo po plemenili krvi od svojih sosedov. Plemenitniki so: Carici, Gvozdiči, Kidriči itd. Kakor rečeno, po žepu in sploh po imetju so Pušani navadne zagorske siromašine, vendar priča njihov nastop, da so jim vcepili že davni predniki samozavest na obtok plemenitaške krvi. Pripovedujejo, da jih je poplemenitila grofica Taborska iz gradu Naš Tabor pred Deseničem. Grofje Taborski so že bili obubožali v onih srednjeveških časih popolnoma. Neke noči se je sanjalo mladi grofici o ogromnem zlatem zakladu, ki je skrit v kleti v vasi Puše, kjer so bile grajske žitnice. Grofica je verjela sanjam in se odpravila z neznatnim spremstvom, da dvigne zaklad, katerega so jej raz-odele sanje. Proti večeru se je spustila v globoko graščinsko klet v Pušah. Pokazala je spremljevalcem v kot, kjer je bila oknu podobna izdolbina v debelem zidu. Krog te izdolbine je bil debel hrastov okvir in tega so skušali odstraniti. Hrast je bil vsled starosti trd kot jeklo in ni popustil. Grofica sama je vzela kladivo, udarila po deščici na okvirju, odskočila je in Taborsko so pozdravili globoko iz dolbine predali, ki so bili polni čistega — suhega zlata! Zlatnike so pobrali, jih usuli v dolge usnjate vreče in haj-di z zakladom na Naš Tabor. Na povratku so napadli spremljevalci grofico, jej hoteli ugrabiti zlato ter zbežati z njim bogzna kam. Grofica Taborska se je branila, klicala na pomoč in res so jej oteli življenje ter zaklad udani Pušani. V zahvalo niso prejeli deleža na suhem zlatu, ampak prejeli so plemstvo — zaklad, ki ni skopnel do danes. Tako pripovedujejo plemeniti Ceriči, Kidriči itd. o početku svojega plemstva. Videti je še danes ostanke omenjene kleti, izdolbino, krog nje hrastov okvir, ki se da od preti in so uprav globoki predalčki, ki so se morda res uporabljali za skrivališča denarja. Moram še tudi omeniti, da so Pušani že na zunaj lepe postave, ponosnega hoda in se nekako od daleč razlikujejo po svojem obnašanju od drugih Zagorcev. Ali so istinito potomci plemenitašev, ne vem, podpisovali so se pa vsik-dar n. pr.: Josip Ceraj pl. (plemeniti) Cerič itd. Leta 1888 je obilno rodila stara trta. Nabrali so tistega leta na obsotelski štajerski strani zelo veliko in kakovostno je bil to vinski letnik, kakor jih pomnijo najstarejši vinogradniki le malo. Baš tega leta je delal v šteri Zagorec Ceraj pl. Cerič mizarska dela pri moji že davno blagopokojni stari materi. Ko je bil gotov, sta šla z babico v gorico na likof. Mimo hrama, v katerem sta pila, je prišel tedajni brežiški glavar von Fichtenau. Ker je bil prijazen gospod, so ga povabili stara mati na kupico vina. Predstavil se mu je. Ceraj in seve povdaril še prav glasno, da je: Josip Ceraj pl. Cerič. Toliko je razumel Nemec hrvaščine, da je znal, da pomeni plemeniti isto kakor njegov — »von«. Stari mizar in glavar sta si kmalu zaupala, da sta oba plemenitaša. Kratka izmenjava o slavni zgodovini prednikov je bila tem lažja, ker je govoril Hrvat nemški prav dobro. Domače klobase, izborno vino in po žilah plemenito kri, kdo bi zameril Nemcu in Zagorcu, da sta zašla pri navadnem mizarskem likofu v objem ter pobratimstvo. Stara mati so mi večkrat pravili, kako je kazal glavar pri bratovščini na mizarjeve nabrekle žile in mu zabiča-val: »Josipe, glej, že na zunaj na koži se pozna, da se pretaka po Tvojih žilah ne rdeča kmetska, ampak plava — plemenitaška kri!« Dedeca sta si začela ogledovati ter otipavati roke in doznala, da so njune žile enake, drugačne od drugih navadnih Zemljanov in hranijo uprav — plavo kri! Še par kozarcev — von Fichtenau in pl. Cerič sta bila eno in govorila le o lastnostih ter prednostih plave krvi. Ko sta se ločila, sta si obljubila prijateljstvo do groba. Ugotovitev plave krvi je mizarja tako prevzela, da jo je razsejal po celih Pušah in kdo bi ne bil verjel tega, kar je bilo iz ust nemškega plemenitnika — von Fichtenau. Ko so bili Pušani uverjeni, da se razlikujejo že na zunaj vidno od druge seljačine, so postali še bolj ponosni in se sklicavali ob vsaki priliki na svojo — plavo kri! Radi ponosa na plavo kri je prišlo med Pušani in drugimi navadnimi Zagorci večkrat do prepirov in odpiranja žil, a enkrat zasejano seme ponosa ni usahnilo ne pod se-ljaško batino in ne pod ostrino noža in gotovo se ponašajo Pušani še danes s plavostjo krvi, katero je ugotovil 1. 1888 Neme« — von Fichtenau.___ V medvojnih letih 1917 in 1918 je bila Avstrija glede prehrane že čisto izčrpana. V Zagorju, ki je spadalo takrat pod Madžarsko, je bilo tudi v zgoraj omenjenih letih še vsega dovolj. Meja med Štajersko in Hrvatsko ob Sotli je bila strogo zaprta; stražili so jo madžarski honvedi (domobranci). Vkljub najstrožji straži se je razvilo tihotapstvo z vsem mogočim blagom in švercarija ni poznala mej. Tihotapilo je vse ob Sotli, kar ni bilo na fronti in ta nevarni posel so podpirala štajerska obmejna glavarstva in žandarmerija. Nekaj časa se je obnesla pri tihotapljenju ta le zvijača: Štajerski narednik je sedel v polni uniformi na seneni voz ter se odpeljal v Zagorje. Vrnil se je s polnim vozom zaklanih in seve skrbno pokritih svinj, madžarski obmejni stražarji so mu celo salutirali po vojaških predpisih. Honvedi so bili uverjeni, da prevažajo naredniki strelivo in radi tega so se gibali ti transporti par mesecev popolnoma nemoteno. Da so naredniki dobro zaslužili in še več zapili, je umevno. S fronte se je vrnil domov na daljši dopust Fluksov Matevž. Bil je pred vojno nebodigatreba, a pri vojakih se je potegnil do narednika s svitlo sabljo. Da je bil junak nad junaki, to so oznanjale medajle od zlate do Karlovega ¡križa. Kar zvončkalo mu je raz prs, ko je stopal in gledal prezirljivo po drugih, ki niso vohali smodnika. Ta Fluksov Matevž je imel vse predpogoje za šverc in se je tudi lotil tega posla. Mu je baje parkrat uspelo, da je nekaj zaslužil in si vihal dolge mustače še bolj bahavo nego poprej, ko je bil samo feldwebel z medajlami — as praznimi žepi. V švercarski obrti je zablodi! Fluks celo v zagorske Puše. Nakupil je svinje in jih pripravil za prevoz na izstradano štajersko stran. Ker je plačal blago dobro, so ga povabili plemeniti Kidriči pred odhodom na večerjo. Po jedi so seve pili, krožili so v pogovoru vojni doživljaji, in ker se Kidriči niso mogli pobahati s čim drugim, so se pa s Cerajevo povestjo o plavi krvi. Fluksu ni bila lahkovernost mačeha, baharije s plavo krvjo le ni verjel in vpra- do celote kakor posameznikov, deliti med seboj žalost in veselje ter hrepeneti za istimi cilji in vzori. Nam ni vso eno, kakšna je usoda črnogorskega kmeta, srbskega delavca ali hrvatskega obrtnika, mi imamo odprto srce in pripravljeno pomoč za vsakega brata, naj živi kjerkoli v naši državi Razmerje do Italije, Prva in glavna skupna zadeva vseh državljanov je naše razmerje do sosednih držav. S strahom in žalostjo gledamo, kako italijanska politika neprestano ogroža mir na 'balkanskem polotoku in kako je osobito napram naši dr priznano državno edinstvo, da mu priborimo odločitev svojih lastnih gospodarskih in kulturnih zadevah, da mu damo sploh svobodo odločevanja v svojih najvažnejših potrebah, tako bo ob naši ogroženi državni meji nastala močna, dobro upravljana in zadovoljna Slovenija, ki ¡bode za našo državo pomenila največjo sigurnost, za naše brate zunaj in sosede pa največjo nrivlačno silo. Oblastne skupščine ne morejo nalagati novih davkov. Da že v okviru sedanjih zakonov samoupravne oblasti ne morejo pri najboljši volji dovolj plodonosno delovati za žavi neprijateljsko razpoložena. Nam je težko, ko čujemo svoJ narod, temu je najbolj krivo pomanjkanje finančnih -----j-----x:— — -----------j-----j- — I sredstev. Naše oblasti ne morejo nalagati našemu davčno že itak do kosti izmozganemu narodu novih davčnih bremen, to je izključeno, zato bi morala državna, finančna oblast del svojih dohodkov odstopiti samoupravnim oblastem To je tembolj nujno potrebno, ker se centralne oblasti nočejo več brigati za zadeve, ki spadajo v samoupravno kom-petenco, a samouprave se ne morejo brigati, ker so njih blagajne prazne. Že za časa, ko smo bili kratkih deset tednov na vladi, smo posvetili največjo brigo temu, da omogočimo samoupravam redno in mirno delovanje. Ako je bil v finančni zakon vtihotapljen v zadnjem času tudi zloglasni § 82, ki na tako izzivalen način ščiti samo kapitalistična podjetja po okrajih, potem so samostojni demokratje in kmetijci ravno toliko krivi, ker so bili tudi prevarjeni kakor mi, ako pa so celo zapazili vtihotapljenje, in vendarle molčali, potem zadene njih, ker so molčali, vsa krivda na tej nesreči. Mi pa kot resni in pošteni ljudje povemo samo: Nismo krivi, ker v tihotapstvu nismo strokovnjaki, -toda to lahko obljubimo: Če je prišel ta nesrečni paragraf v finančni zakon, bo prišel tudi ven. Železničarji. o vedno večjem tlačenju in silnejšem raznarodovanju na ših bratov v Italiji, nam silijo pikre besede na jezik, ko dan za dnem gledamo nova izzivanja italijanske politike, vendar se obvladujemo radi ljubega miru, ki je potreben nam, a gotovo potreben tudi italijanskemu narodu. Mi smo hvaležni naši zunanji politiki, da pri tem neprestanem izzivanju ne izgubi miru svojih živcev in modrega potrpljenja, ker s tem ni samo nam, ampak celemu svetu dokazano, od katere strani se hoče kaliti evropski mir. Glede Italije smo prepričani, da bo tam polagoma vendarle zmagala trezna pamet in miroljubnost sedaj politično terorizirane-ga italijanskega ljudstva ter da bo prišlo z nami do razme rja, v katerem se naša država ne bo več vznemirjevala, a naši bratje ne raznarodovali. Rešitev gospodarske krize. Notranjepolitično pa mora biti prva in glavna naša skupna naloga, da rešimo gospodarsko krizo, v kateri se nahajajo vsi stanovi naše države. Strankarski boji ter zunanje- in notranjepolitični dogodki zatemnijo od časa do časa to sicer tako jasno resnico, da izgleda, kakor da bi se razmere poboljšavale, vendar ostane vkljub temu vsemu dejstvo, da je še vedno prva točka naše notranje državne politike, da se reši gospodarska kriza. Zadnji finančni zakon je dal važen del vprašanj, ki bi naj pomagale odstraniti gospodarsko krizo, v reševanje novi ustanovi, takozvanemu državnemu odboru. Toda njegovo kolo se še noče začeti vrteti. Menda se je finančni minister že sam prestrašil, kako slabo je ta odbor sestavljen. Gotovo imajo slovenski gospodarski krogi velik in globok vpogled v celotno gospodarsko življenje, tudi njih spretnost in delavna moč se povsod visoko ceni, toda pri sestavi državnega odbora so bili ti strokovnjaki odklonjeni. Sloveniji največja samoupravna samostojnost. Če mislimo na celo državo, pri tem ne pozabljamo na Slovenijo. Slovenija nas je rodila in redila, v njej živimo in koreninimi>, ona nas izibira in daje mandate. Slovenska ljudska stranka je živela že pod avstrijsko streho in sedaj živi pod domačo, a povsod je bila zvesta služabnica svojemu slovenskemu narodu ter mu branila jezik, zemljo, kulturo in kruh. Ako nam danes slovenski apostati kličejo, da smo zatajili svoj slovenski program, potem jim smelo odgovorimo: Vi ste zaigrali pravico govoriti o slovenstvu, a mi se še nadalje priznavamo k celotnemu slovenskemu programu. A bolj kot v besedah in govorih, bomo ta program branili v dejanjih, ker imamo upravičeno nado, da nam bo za to dana polna možnost. Ko je vlada razpustila narodno skupščino, je izdala tudi program za delo v bodočem parlamentu in tam stoji, kar je vsak Slovenec gotovo z veseljem čital, da bo prišla v zakonodajno razpravo tudi sedanja pomanjkljiva oblastna in okrajna samouprava ter upravna razdelitev države. Mi se bomo trudili, da pri tej priliki pomoremo svojemu slovenskemu narodu do največje samoupravne samostojnosti, ki jo dopušča ustavno zajamčeno in od nas vedno na. Tako je bilo dosedaj, tako bo tudi tokrat. Tako je bilo" ze dvakrat pn volitvah in .ponekod v občine, tako bo tudi tretjikrat pri volitvah v narodno skupščine. Ljubezen do stranke, do njenega programa, do njenega poštenega dela nas bo gnala v volilni boj po zmago, požrtvovalnost bo delala svoje cudeze in stara disciplina nam bo pomagala čez vse težave in ovire. Nič drugega nočemo, nego služiti državi in v državi služiti svojemu slovenskemu ljudstvu in vsem njegovim stanovom. Ta cilj je vreden borbe vseb plemenito mislečih Slovencev, zato pa otvorimo sedanjo volilno borbo brez sovraštva, s polno ljubezni in navdušenja za našo domovino in naš slovenski narod: Prapor Slovenske ljudske stranke naj bo tudi tokrat ovenčan s slavo in z zmago! Ker že govorimo o krivdah, ki nam jih politični nasprotniki naprtujejo, naj še povemo tudi očitanje, da smo zanemarili železničarje. To ni res! Ko smo vstopili v vlado, je ležal pred nami uravnotežen proračun, katerega mi nismo mogli več spremeniti glede izdatkov, ker bi potem morali upeljati tudi nove davke. Kar smo v teh mejah mogli za železničarje popraviti na tem, kar so prej zakrivili tudi radičevci z našimi samostojnimi vred, to smo popravili in ako bi nas ne bilo, bilo bi še slabše in na tisoče železničarjev bi bilo danes popolnoma brez kruha. Tudi sedaj se neprestano trudimo in se bi trudili, ako bi bile volitve ali ne, da izboljšamo položaj železničarjev, kateri nas ravno tako boli kot njih. In to lahko odkrito povemo: Železničarji ne bodo našli boljših prijateljev, nego so jih imeli dosedaj v nas. Mi imamo polno razumevanje za njih težko stanje, mi pa bomo tudi edini imeli moč, da jim krivice popravimo in jih varujemo pred novimi krivicami. Zato smo prepričani, da železničarji tudi tokrat ne bodo zapustili svojih pravih prijateljev. Uradniki. Zadnje dni se govori, da bodo uradniki pri teh voli-vah postavili svoje lastne kandidate, kandidate iz svojih uradniških vrst. Mi vemo samo to, da se naši uradniki somišljeniki te akcije ne bodo udeleževali, ker nje namen ni, da bi se pomagalo uradniku, ampak da bi se škodovalo nam in koristilo našim nasprotnikom. Vam uradnikom pa povemo, da smo mi ravno tako, kakor oni sami prepričani o potrebi revizije uradniških zakonov in da bomo v tem oziru lahko več storili, čim močnejši bomo. Med kandidate, ki se bodo danes predlagali zboru zaupnikov, sta tudi po poklicu dva državna uradnika in zato 'bodo uradniki težko našli stranko, kjer bi jim bila vrata tako na široko in tako prijateljsko odprta, kakor pri nas. šal: Kdo je natvezal to bajko Hrvatom. Stari Kidrič mu je zaupal rešitev grofice Taborske po Pušanih in pobratimst-vo med že rajnima plemenitim Ceričem in von Fichtenau. Fluks je vprašal še enkrat: »Kdo vrag Vam je nagnal po žilah plavo kri?« »Von Fichtenau«, se je odrezal plemenitaš. Narednik je skočil po koncu, medajle so mu zažven-ketale na prsih in siknil je jezno: »To ni bil von Fichtenau, ampak — Eselnau!« Kidriči so razumeli razliko med plemenitim Smrekov-ski (Fichtenau) ter med pl. Oslovski (Eselnau). Plava kri je zavrela v razburkanosti, ker se je drznil izustiti tako prostaški dvom o stoletnem plemenitaštvu Pušanov en čisto navaden feldwebel švercar. Srditi pogledi so se zasadili v Fluksa, pa plemeniti Kidriči so se spomnili, da jf švercar njihov gost. Sedli so za mizo, kakor bi se ne bilo doigralo nič žaljivega, le stari je izginil pri vratih. Trkali ter pili so pozno v noč, predno je skotalil Matevž Fluks z alkoholom ukresane ude na s svinjami obloženi voz. Dobro in nemoteno je vozil do mosta pri Miljani, kjer ga je ustavil vojaški: Stoj! Pri vozu je bilo na mah polno vojakov, ki so se zadirali v narednika v madžarščini ter vlekli plahte z voza. Ta drznost je bila švercarju že odveč in postavil se je na stališče, da je on tudi za Madžare narednik. Madžarski stražarji so kazali na svinje, — Fluks je kričal, potegnil sabljo in kresnil enkrat na levo in enkrat na desno. Na desetine madžarskih rok ga je potegnilo z voza in na stražnico z njim. Na klopi so ga bati-nali in pri vsakem udarcu mu je siknil Madžar v uho: »Igen Eselnau!« (Da — Oslovski.) Po odšteti poroiji batin so obrnili nesrečnega narednika na hrbet in mu začeli puliti pod nosom mustačo za mustačo med živalsko porogljivim: »Igen Eselnau!« (Da — Oslovski.) Natovorjen z udarci, da se je vlekel s težavo po vseh štirih, brez mustač, brez voza in brez svinj je zagledal Fluks štajersko plat in preko Sotle mu je še vedno udarjal na uho oni grozni madžarski: »Igen Eselnau!«___ Tako se je maščevala zasmehovana plava kri. Fluksa se je oprijelo z madžarsko batino in prsti -krvavo in polagoma napisano pismo, da ni več Fluks Matevž, ampak — Igen Eselnau. Žalitev plave krvi je onemogočila z »Igen Eselnau« avstrijskim narednikom dobičkanosni šverc. Švercali so do prevrata le se civilisti in to skrivoma ter v spoštljivem ¡prijateljstvu z zagorsko plavo krvjo. Kmetje, obrtniki in delavci: staro jedro naše stranke. Največje število najzvestejših naših prijateljev pa šte> jemo med našimi delavnimi stanovi, med kmeti, delavci in obrtniki. Zato pa je tudi potrebno, da za ta begat kapital plačujemo z delom in skrbjo za njih dolžne obresti. In to tudi hočemo. Nočemo kmeta reševati z zabavljanjem in z klevetanjem, kakor različna gospoda, ki so jih druge stranke morale eskartirati in so si sedaj oblekli seljački plašč, da bi kmetje ne spoznali starih svojih neprijateljev. Delavcu hočemo pomagati v borbi za socialno pravdo in enakopravnost in ne moremo si misliti, da leži lepša bodočnost delavskega stanu v farški gonji in da se je zaradi nje treba celo prodati braniteljem kapitalizma. Obrtnik in trgovec sta našla in bosta našla v nas svoje prijatelje in z veseljem lahko pribijemo, da je njih število v naših vrstah vedno večje. Toda staro jedro naše stranke, naši kmetje, obrtniki in delavci, so na isti višini politične zrelosti, da imajo dovolj smisla za materialne in kulturne potrebe tudi vseh drugih stanov. Oni so tako politično zreli, da bodo tudi vs" naše kulturne ustanove od ljudske šole pa do univerze ščitili in branili kot svoje najvažnejše prijateljice v borbi za svoj obstanek. Slovenski inteligenci ni treba imeti v tem oziru nobenega strahu. Ves slovenski narod, vsi njegovi stanovi, so pozvani v naš tabor, kjer jim bijejo nasproti topla prijateljska srca. SLS in druge stranke. Danes so razmere v Sloveniji take, da je Slovenska ljudska stranka nositeljica slovenskih želj in potreb. To stališče med slovenskimi strankami si je zaslužila v svojim resnim delom, s svojim poštenim hotenjem, s svojim programom. Zato tudi dobromisleči pristaši drugih strank ne morejo imeti računa, oslabiti našo pozicijo v Belgradu, nasprotno jo podpreti in okrepiti. Posebno stranke, katere nimajo veliko nade, da bi mogle dobiti zastopstvo v parlamentu, bodo storile samo uslugo svojim težnjam, ako pri prihodnjih volitvah ne štejejo svojih glasov, ampak ako se pridružijo našim. Da bodo ravnale tako, imamo tem več nade, ker živimo v oblastnih in občinskih zastopih itak z njimi v prijateljskem razmerju. Tudi v tem volilnem boju računamo na podpore vseh slovensko in trezno mislečih volilcev v drugih strankah. Prapor SLS naj bo ovenčan z zmago. Glavno in odločilno breme volilnega boja za uspeh Slovenske ljudske stranke pa pada seveda na naša xame- Da bomo nasprotnike poznaR Ali so se radičevci blamirali! Radičevci so v svojem časopisu napisali celo glorijo Moravčam, ki so končno vendar zaupale vodstvo občine - ra-dicevcem. Prva slovenska občina bi torej bila v rokah Ra-dicevih prijateljev v Sloveniji. Ko smo brali tisti slavospev, smo vedeli, da tako le ne bo, kot je bil napisan, vendar take blamaze za radičevce pa nismo pričakovali. V resnici ie namreč zmagala SLS, ki ima od 17 odbornikov 11 mest in župana ostalih 6 pa vsi nasprotniki. To so ga pa radičevci enkrat pošteno polomili. In tako zmago jim privoščimo tudi po volitvah v narodno skupščino! Kar zdaj že naj napišejo slavo-speve na vse one svoje pristaše, ki bodo sijajno — propadli. Ali radičevci ali kmetijci? Ti ljudje sami ne vedo, kaj so in kaj bi radi. Enkrat so popolni radičevci, (posebno, če je Radič blizu), potem, ko so pri slovenskem kmetu, so pa popolni kmetijci. Tudi za sedanje volitve še ne vedo, kako bi nastopili, da bi bolj vleklo, ali kot radičevci ali kot kmetijci? Kaj bo bolj vleklo? Nič ne bo vleklo, ker se naš kmet ne bo dal od Radiča in njegovih priganjačev vleči! Slaba vest se oglaša. Dr. Žerjav je napisal v svoj list, da se slaba vest oglaša.. Pa to ni tako razumeti, da, če se je dr. Žerjav oglasil, da se zato slaba vest oglaša. Če tudi se on na razne reči dobro razume, na izpraševanje slabe vesti se pa ne razume. Ni čuda, če pa malokdaj pride do tega, ker so kvečjemu dvakrat na leto volitve. Pa pri tem izpraševanju slabe vesti SLS je samemu žerjavu prišla beseda: Slavenska banka, Mehika, svo-bodomiselci, na um. Pa menda se vendar kje drugod ne-oglaša slaba vest in ne pri SLS. Žal, da ne vemo, če dr. Žerjav dobro sliši, pa že mora, ko čuje celo, da se SLS vest oglaša. Ko se bo pa SDS vest oglasila, tedaj naj se pripravi, da ne bo oglušil, če že ni! Mu bomo pa pripravili za volitve eno ogledalo, da si bo pomagal z njim in olajšal težko delo! Črnogorski princi. Že smo pisali enkrat o tem, da je vlada povrnila sorodnikom našega kralja, ki so pa tudi sorodniki italijanske kraljice, ono njihovo premoženje, ki se je konfisciralo. In zdaj ti demokrati, ki so tako blatili SLS pred kraljem in kraljico, zdaj hočejo zavesti naše ljudi, da bi zavoljo te odškodnine na shodih ali kjerkoli zabavljali čez kralja in sploh monarhijo. Istočasno so pa sklenili, da bodo na vse naše sestanke pošiljali po nekaj zanesljivih mož, ki bodo pazili, kaj se govori. Zato svetujemo ponovno: Ne imejte nobenih evez z demokrati! Zanjke vam nastavljajo s to novo zvijačo, potem pa bi radi prisilili odkritosrčnega moža: Ali z nami, ali te pa naznanimo! Črnogorski princi nam niso nič nevarni, nam niso napravili nobene škode, kar pa komu gre, če je njegovo, mu pa gre, če tudi je Črnogorec. Pač pa vprašamo »Domovino«, kdaj nam bo pokazala tiste »črnogorske prince«, ki so nad 60 milijonov slovenskih vlog v Slavenski banki znali poba-sati. To se nam Slovencem čisto drugače pozna, kot pa oni manjštevilni milijoni, ki jih bo cela država plačala črnogorskim princem. Zato vas pozivamo: Princi Slavenske banke na dan! Pokažite se, vi SDSarji, princi Slavenske banke, da vas ljudstvo počasti in obdari v zahvalo za veliko dobroto, ki mu jo je izkazala Slavenska banka, ki je težko prihranjen denar in v tako visoki meri — zapravila! Kadar boste tu odgovorili, tedaj se pomenimo še o črnogorskih princih. Za nos! Vsi nasprotni listi se norčujejo iz slovenskega kmeta, češ, da se da vedno voditi za nos. Opisujejo pa to tako-le: »Dobro vemo, da bo tudi pri volitvah masa, ki nič ne misli, ampak se pusti s prižnice in iz spovednice voditi na vrvici, šla pokorno za njimi (SLS).« Prvo je torej, da je kmetsko ljudstvo v očeh te liberalne gospode »masa, ki nič ne misli«! In takoj za tem pa oblati vernost našega ljudstva na ta način, da se norčuje iz njega, češ, da se da na vrvici voditi, ker — veruje. Veste kaj, možje, tako smrkolinsko se pa ne bodo ravno zdaj za volitve norčevali iz slovenskega ljudstva, mu očitali omejenost in vse mogoče, kako se pusti voditi za nos. Prav, prav, bomo pa enkrat obrnili in ko pride dan voliteT in bodo SDS škatlje na voliščih, jih bomo pa mi potegnili za nos — pokazali figo, ker krogljico bomo že preje zaupali SLS. Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Vse samo za volitve. Volitve so pač prilika, pri kateri pride narodna volja do veljave. Po izidu volitev pa pridejo stranke več ali manj močne v narodno skupščino, kjer se potem dela državna politika. Zanimivo je dejstvo, da se po vseh krajih zelo zanimajo za volitve, če tudi so letos že ene bile. To kaže, da so ljudje, posebno še voliloi, politično zavedni. Opaziti pa je, da na deželi ni povsod tiste zavesti, da se mora vsak udeležiti volitev, kakor je to po mestih. Zato razmeroma mesta po krivdi volilcev na deželi, ki ne gredo volit, dobijo več poslancev kot pa dežela. — Pa ne le med volilci, še bolj vlada med kandidati veliko zanimanje za volitve. Preveliko zanimanje teh posebno v Beogradu je ustvarilo tudi celo vrsto kandidatov v vladnih strankah, ki seveda med seboj tekmujejo, da pridejo na listo. Zato se še zdaj niso pobotale razne skupine radikalov in Davidovičevcev. Tudi muslimani, ki so po ministru Spali» v vladi, niso zadovoljni, ker jih radikali nič ne ščitijo, če tudi so vladni. Pa vse se prenese, samo da ho zmaga pri volitvah. — Na Slovenskem je opaziti veliko in živahno delovanje SLS, ki bo in ki mora posebno še po teh volit-vak (zakaj posebno se po teh volitva, bomo še povedali ih, priti najmanj tako močna, kot je bila do zdaj, zopet v Beograd. Radičevci v Macedoniji — tepeni! Radičev nečak Pavle in še nekaj drugih se je peljalo z avtomobilom v Južno Srbijo in v Macedonijo na agitacijsko potovanje. Toda slabo se jim je godilo. Bili so tepeni, kamenjani in preganjani iz kraja v kraj, da niso imeli nobenega shoda. Končno pa bi celo padli kmalu albanskim kačakom v roke. Mi obsojamo to postopanje, ki so ga bili radičevci deležni v Južni Srbiji, ker državna oblast mora ščititi vsakega, kjerkoli je, če sam ne dela zdražbe. Na drugi strani pa razumemo Srbe, ki jim prav nič ne diši Radičeva torba, v katero bi rad pobasal tudi srbskega kmeta in mu prinesel »dobrot«, kakor jih je hrvaškim ali slovenskim. Radič bo zato z ono ce-lodržavno kmetsko stranko, s katero bo šaril pri teh volitvah, na Srbskem slaibo odrezal. Enako tudi na Slovenskem. Na Hrvaškem bo gotovo tudi izgubil. Radičevci bodo torej pri volitvah ne z batinami ali drugače — silno močno tepeni! Kralj in kraljica sta se že preselila na Bled. Naš Bled je v poletnem času ne le kraljevo bivališče, ampak je tudi kraj, kjer se urejuje najvišja državna politika. Na Bled prihajajo zato dan za dnevom državniki in politiki ter seveda tudi ministri. V DRUGIH DRŽAVAH. Še vedno o dr. Koroščevi poti v Sofijo pišejo listi po širni Evropi. Vedo pač, kako velikega pomena bi bilo, ako bi se zbližali državi SHS in Bolgarov. Nevoljni so v Italiji in na Madžarskem, malo tudi na Grškem, ali zato pa so po drugod tega bolj veseli. Tudi Slovenci se veselimo tega zbližanja, posebno še, ker ga je začel pripravljati ravno naš voditelj dr. Korošec. Obenem pa je to tudi znamenje, da je vpliv dr. Korošca izredno velik. Slovenski narod pa mu mora za njegovo veliko delo izkazati ponovno zaupanje pri prihodnjih volitvah. Albanija bi se rada igrala; ker je majhna, pa misli, da so vse države tako otročje. Zdaj karajo to nebogljeno dete v skalnatih plenicah razne velike evropske države, pa ne najdejo pota, da bi je ukrotile, kajti Djuraškoviča še do-zdaj niso izpustili iz zaporov in je zato spor še vedno odprt, meje pa so zaprte. Italija — strada! Po italijanskih mestih so našli nekega jutra velike plakate: »Duce (to je vojvoda Mussoli-ni), daj kruha!« Mussolini je dal te plakate takoj strgati, ter išče krivce, ki so njegovi politični nasprotniki. Zaradi Mussolinijeve politike so Italijani letos zelo udarjeni. Tujcev ni, ki so milijone in milijone prinesli vsako leto na italijansko obalo, v kopališča in tudi sicer. Letos pa jih ni! Italijanska lira, ki tako skače, je povzročila hudo draginjo, da so ljudje res ubogi. Mussolini ¡bo imel še hude ure. Njegova moč se zna v resnici zlomiti pri vprašanju — kruba. Kongres narodnih manjšin se bo vršil v mesecu avgustu v Ženevi. V posameznih državah žive razne manjše narodne skupine, ki pa ne uživajo tistih državljanskih in marsikje niti ne občečloveških pravic, ki jim predo. Pomislimo samo na naše Slovence v Italiji in na Koroškem, kaj da troijo! Seveda se ibodo tega kongresa udeležili tudi naši Slovenci iz Italije. Italija je pa proti in baje ne bode pustila slovenskih zastopnikov čez mejo. Turčija se bliža Jugoslaviji. Turčija, ki je z malim koncem še v Evropi, si tudi na Balkanu išče zvez in naklonjenosti, zato je ponudila Jugoslaviji prav ugodne dogovore, pred vsem gospodarskega značaja, da se proučijo in podpišejo. Za svetovno nadvlado. Do zdaj je Evropa vodila svetovno politiko in je imela glavni vpliv na vse po širnem svetu. Do tega je Evropa prišla posebno vsled svoje visoke kulture in tudi vsled svojega bogastva. Po svetovni vojni, ki pa je bila le evropska vojna, so druge države le obogatele. Pred vsemi pa seveda Združene države Sev. Ameriki1. Te pa hočejo ravno prevzeti zdej svetovno nadvlado. Zato so pošiljali svoje zrakoplovce, da so preleteli velikansko daljavo med Ameriko in Evropo ter hočejo ravno potorn zrakoplovstva pokazati svojo moč in svojo voljo nadvladati ves svet. Dejansko so pa res že tudi njegovi gospodarji, saj jim je že pol sveta dolžen na dolarjih. In tako bo Evropa stopila v drugo vrsto, Amerika pa bo korakala naprej! Kaj je novega? Naročniki, pozor! Danes smo priložili položnice vsem cenj. naročnikom, ki jim poteče naročnina 1. julija, ali 1. avgusta, ali 1. septembra t. 1. Uljudno prosimo, da vsi porabijo te položnice prej ko mogoče in nam pošljejo naročnino. Ako pa je kdo naročnino za drugo -polovico leta že plačal, naj -položnico posodi svojemu sosedu ali prijatelju, da pristopi kot nov naročnik! ROMANJE NA TRSAT — PRELOŽENO! Slovencem je med drugimi zelo priljubljena božja pot k Materi ¡božji na Trsat, kjer je baje stala nekoč hišica sv. Družine. Tisti, ki so se mudili na tem kraju, se z veseljem spominjajo srečnih ur, ko so -klečali pred čudodelno podobo Matere božje in tam olajšali skrbipolno srce! Marsikdo, ki se je takega romanja že udeležil, je vzkliknil: »Če bo še kedaj skupno romanje na Trsat, se ga prav gotovo zopet udeležim!« Tudi Vam se lahko ta želja izpolni! »Sveta vojska« v Ljubljani priredi skupno romanje na Trsat v dneh 6. do 8. avgusta t. L, ne 23. do 25. julija, kakor smo prej nameravali storiti. Romanja se lahko udeleži vsakdo (moški in ženske), ter ima vsak udeleženec z izkaznico pravico do sledečih ugodnosti: a) polovično vožnjo iz -domače postaje do Suša-ka (Trsat) in nazaj; b) ¡brezplačen izlet s posebno ladjo po Jadranskem morju. Vozili se bomo po morju in pristali v enem izmed najlepših obmorskih krajev, v Orikvenici. — Romarji se bodo lahko udeležili tudi treznostnega tabora in sestanka o izseljeništvu. Za skupno prenočišče bomo po možnosti poskrbeli. Kdor bo hotel -boljše prenočišče s posteljo, ki bo stala približno 15 Din, mora to obenem -s prijavo naznaniti. Duhovniki bodo prenočili v samostanu. Da moremo za vse pravočasno poskrbeti, prosimo, da ne odlašate s prijavami! Prijavite se čimprej, najpozneje pa do 20. julija t. 1., ter sporočite svoj natančen naslov: »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Dobili boste takoj položnico, po kateri boste vplačali za osebo 50 D za izkaznico. — Pevci naj »sporočijo, kateri glas pojejo. Romarski vlak bo vozil iz Maribora preko Zidanega mosta, Ljubljane, Novega mesta, Karlovca na Sušak (Trsat). Na vsaki postaji bodo lahko romarji vstopili. Vozni red bomo pravočasno objavili. — Polovična vožnja iz Maribora do Trsata in nazaj stane 173 Din, iz Ljubljane 117 Din. Iz drugih krajev temu primerno več ali manj, kakor so pač ¡bolj oddaljeni ali bližji. Spored bo sledeči: Prihod na Trsat v soboto, dne 6. avgusta, popoldne okrog 5. ure, nato pridiga in pete lita-nije, potem pa spovedovanje, razdelitev prenočišč. Drugi dan zjutraj od 4. do 9. ure svete maše, pridiga, spovedovanje, sv. obhajilo. — Od pol 9. do 1. ure se vrši na prostoru pred cerkvijo treznostni tabor, popoldne 3. do 8. ure izlet na Jadransko morje. Zvečer ob 9. uri povratek s posebnim vlakom. Kdor bo hotel, bo lahko ostal še v ponedeljek, ko bo od 8. do 12. ure zborovanje o brezalkoholni produkciji v samostanski društveni dvorani, popoldne pa sestanek glede izseljeništva. Le-ti se peljejo nazaj z navadnim vlakom in imajo ravnotako polovično vožnjo. Romanje v Rajhenburg. Krščanska ženska zveza priredi dne 9. in 10. t. m. izlet v Rajhenburg. Odhod vlaka ob 9.30 predpoldan. Izkaznice se še dobijo pred odhodom v vlaku. K prav obilni udeležbi -vabi odbor. Romanje na Brezje. V začetku avgusta -bomo poromali na Brezje. Podrobnejše -podatke bo priobčil prihodnji »SI. Gospodar«. Legitimacije za polovično vožnjo se bodo dobile v župniščih od dne 10. julija nadalje. Kdor želi iti, si naj že zdaj premisli in odloči, ker bo samo en teden časa za priglasitve. Gg. župani, občinski svetovalci in odborniki iz občin: Sv. Martin p. V., Spodnji in Zgornji Duplek, Ciglence, Korena, Jablance, Zimica, Žikarce in Vurberg se uljudno vabijo na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. -m., v prostorih stare šole pri Sv. Martinu pri Vurbergu po sv. maši z razgovorom glede ceste Zgornji Duplek—Sv. Peter p. M. Ker je zadeva velike važnosti za vse občine, ležeče ob levem bregu Drave, naj se vsi povabljeni sestanka zanesljivo udeležijo! — Županstvo občine Sv. Peter pri Mariboru, 3. julija 1927. Lud. Fluher, župan. Župnijskim uradom in organistom! Ker je uradništvo pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani vsled redukcij z delom silno preobloženo, je Pokojninski zavod oddal tiskovine za prijavo organistov v zavarovanje, oziroma za pokojnino g. Francu Klančnik, organistu v Šmartnu ob Pa-ki. Kdor torej potrebuje takšne tiskovine ali kakšna druga pojasnila glede tega zavarovanja, se naj obrne pismeno do zgoraj imenovanega. Na ta način bo delo Pokojninskemu zavodu olajšano, stranke pa bodo točno postre-žene. Tam se tudi dobijo tabele za razvrstitev plačilnih razredov, veljavnih od 1. VII. 1926 naprej, katere se bodo ob enem s tiskovino za napoved vsakemu na zahtevo poslale. Vsem organistom! Organistom priporočamo, naj pazno čitajo »Gospodarja« in »Cerkveni Glasbenik«. Vsak naj bo naročen na ta dva lista. Ta dva lista bosta vedno prinašala vsa poročila o organistovskih zadevah, kar bo za vsakega velike važnosti. »Glasbenik« prinaša poleg organistovskih zadev tudi lepe strokovne članke ter izvrstne glasbene priloge. Torej brez teh dveh listov ne sme biti prav nobeden organist! Težka avtomobilska nesreča v Mariboru. V pondeljek predpoldne je zadel kolesar Franc Potočnik ob osebni avtomobil tovarne v Majšbergu v Vetrinjski ulici. Kolesar je obležal v nezavesti, se je življenjsko nevarno pobil na glavi in -so ga prepeljali v splošno bolnico. Odkritje spominske plošče Božidaru Raiču, največjemu ljudskemu govorniku, navdušenemu rodoljubu in narodnemu poslancu, se bo vršilo v nedeljo, dne 24. julija, na njegovi rojstni hiši na Žvabu, župnija Sv. Tomaž nad Ormožem. Da udeleženci slavnosti ne bodo ostali brez sv. maše, bo okoli -pol 10. ure v runčki kapeli sv. maša, nato pa odidemo po vrhu okoli na Raičev rojstni dom, kjer bo po odkritju spominske plošče veliko ljudsko zborovanje z Poročila S. L. S. Somišljeniki, darujte za volilni sklad SLS! Prosimo požrtvovalne naše može, fante, žene in dekleta, da zbirajo prispevke za volilni sklad. Volilne priprave stanejo veliko denarja. Premožnejše somišljenike prosimo, da sežejo v žep in darujejo kako večjo svoto za naš volilni sklad. Denar se naj pošlje na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Volilni shod SLS v Krčevini pri Mariboru se je vršil v nedeljo, dne 3. julija, v gostilniški dvorani g. Praha, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročal je narodni poslanec g. Fr. Ž e b o t. Razvil je program SLS in zborovalci so ga živahno odobravali. Zborovanje je zelo spretno vodil predsednik krčevinske krajevne organizacije g. Princi. Govorili so gg.: Zorko, predsednik organizacije SLS za Lajtersberg, Rože, Menčak, Pihler, Brecelj in drugi. Hvala Bogu, pri nas so se pridružili naši stranki celo možje, ki so do sedaj bili pri drugih strankah. Spoznali so poštenost SLS. Sprejele so se resolucije, v katerih se izreka zaupanje SLS in njenim poslancem. Kandidatura dosedanjega poslanca g. Žebota je bila sprejeta z navdušenim ploskanjem. Okolica mariborska bo po ogromni večini na naši strani. Dobro uspeli shod SLS pri Gornji Sv. Kungoti. Dne 26. junija je po sv. maši imel pred cerkvijo zanimivi shod naš velezaslužni poslanec g. Franjo Ž e b o t. Bilo je silnega naroda. Prišli so iz Svečine, Št. Jurija, Spodnje Svete Kungote in od Sv. Križa. Vse je g. poslanca poslušalo z napeto pozornostjo in ni ga bilo, ki bi se mu predrznil nasprotovati. Še celo par Radičevcev je pritrjevalo izvajanju g. poslanca, češ, prav ima, tako je! Dal Bog, da bi zaslepljeni naši nasprotniki vendar enkrat spoznali, da je edina rešiteljica našega naroda SLS, ki se s svojimi poslanci neumorno trudi za blagor posameznikov in za dobrobit celega naroda. Shod je končal z urnebesnim klicanjem: »Bog živi našega zlatega poslanca g. Žebota! Živela SLS!!« Gornja Sv. Kungota pa je radi tako mogočnega shoda lahko ponosna! Volilni shod SLS v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 10. t. m., po rani službi božji volilni shod, na katerem govori narodni poslanec g. Andrej B e d j a n i č. Pridite! Pri Sv. Antonu v Slov. gor. ima naš kandidat g. Fr. Ž e b o t v nedeljo, dne 17. t. m., po rani sv. maši pri cerkvi volilno zborovanje. Vabi vse volilce, pa tudi mladino in ženske, da se gotovo udeležijo! Pri Sv. Trojici v Slov. gor. zboruje kandidat g. Franjo Ž e b o t v nedeljo, dne 17. t. m., po pozni sv. -maši pred cerkvijo ali pa v samostanski dvorani. Prosimo vse somišljenike SLS, da agitirajo za obilno udeležbo! V Gočovi pri Sv. Lenartu bo shod kandidata g. Fran Ž e h o t a v nedeljo, -dne 17. julija, popoldne ob treh. Zbo-rovališče določi krajevna organizacija SLS. Vabimo domačine in -somišljenike iz Biša, Senarske, Selc in Črmlenšaka. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bo prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., po rani sv. maši v Arnuševi dvorani volilno zborovanje SLS. Začetek ob pol osmih. Govori kandidat g. F. Ž e b o t in drugi. Vabimo vse naše pristaše v lenarčki žup niji k obilni udeležbi! — Isti dan po pozni sv. maši bo isto tam zbor zaupnikov za vse župnije celega Okraja. Prosimo krajevne organizacije SLS, da iz vsake občine pošljejo vsaj po dva zaupnika. Na sporedu so važne zadeve. — Okrajna organizacija SLS. Naša društva. PREKMURSKI DAN. . Naša prosvetna društva, dekliške zveze in fantovske odseke še enkrat opozarjamo na prekmurski dan, — 10. julij. Našim Prekmurcem dajmo knjigo! Knjižničarji, preglejte vaše knjižnice. Ako imate več izvodov iste knjige, darujte jih za Prekmurce. Posebno starejše knjige Mohorjeve družbe so dobrodošle. Dekleta in fantje, pojdite od hiše do hiše, od človeka do človeka, in nabirajte knjige. Vsaka knjiga je zaklad za naše Prekmurce. Posebno se zatecite k tistim osebam, duhovščini, učiteljstvu in izobražencem, o katerih veste, da imajo obilo knjig. Kdor pa ne more knjige dati, naj da pa mali denarni prispevek. Prekmurci so bili stoletja odrezani od nas, naše pro-svete, naših ¡knjig in slovenskega etiva. Zato so lačni slovenske knjige. Dne 10. julija gremo vsi na delo za Prekmurcei Društva, ki se bodo posebno odlikovala, bomo objavili v listih. PRIJATELJI ORLOVSTVA! V nedeljo, dne 10. julija 1.1. se zbere v lepem mestu Celju cvet slovenske katoliške mladine iz cele Štajerske. Naši Orli in Orlice mafetopijo ta dan v Celju, da manifestirajo svojo trdno voljo, živeti in delati po nauku evangelija ter utrjevati svoje telo po načelu: Zdrav duh v zdravem telesu! Kaj je primerneje, kot da se tej lepi mladinski manifestaciji priključi vse, kar veruje v bodočnost naše katoliške mladine, ter s svojo navzočnostjo dokaže, da odobrava in želi podpirati delo ter stremljenja naše mladine. Vabimo za to vsakogar, ki mu le količkaj dopuščajo razmere, da pride v nedeljo v Celje in tako pripomore manifestaciji orlovstva do čim večjega in silnejšega uspeha. Zlasti iz bližnje in daljne okolice Celja, kjer udeležba ni združeni s prevelikimi žrtvami, naj se ljudstvo orlovskega nastopa v Celju udeleži polnoštevilno. Spored tega nastopa je sledeči: Takoj po prihodu jutranjih vlakov se zberejo Orli in Orlice na za to dolčenih jim mestih, in sicer: Člani mariborske or»vske ekspoziture se zberejo pred poslopjem Prve Hrvatske Štedione, člani celjske orlovske ekspoziture pred okoliško šolo v Razlagovi ulici. Svojo prtljago oddajo tako člani kot tudi članice na posebne, za to pripravljene vozove, da jim je ne bo treba nositi v sprevodu in v cerikvi, kar tudi ne bi bilo posebno lepo videti. Na znamenje glavnega načelnika cele prireditve se začne pomikati sprevod mimo kolodvora in pošte v Cankarjevo ulico, od tam na Kralja Petra cesto, v Prešernovo ulico, na Dečkov trg ter po Gosposki ulici, preko Glavnega trga v župno cerkev. V cerkvi bo imel slavnostno pridigo znani mladinski pridigar preč. g. Pavel Vesenjak, kaplan na Teharjih. Med sv. mašo bo pel pevski zbor katoliškega prosvetnega društva v Celju pod vodstvom pevovodje g. Alojzija Mihelčiča. Po končani službi božji se znova razvije sprevod na telo-vadišče, ki se bo nahajalo na dvorišču mestne osnovne šole. Na telovadišču bo tedaj skušnja za popoldanski telovadni nastop. Popoldan, točno ob štirih, se prične na telovadišču javna orlovska telovadba. Spored te telovadbe je sledeči: I. Proste vaje članic II Lahka atletika: 1. Skok s palico; 2. skok v višino, skok Cez konja, skok čez kozla, dviganje ročk. metanje krogle; 3. sta-fetni tek kot tekma med celjsko in mariborsko ekspozituro, tli. Simbolične vaje članic na himno »Dvignite Orlic. IV. Orodna telovadba vaditeljev in članstva: drog, bradlja, krogi. V. Proste vaje članov. . . _ .. Ves telovadni nastop spremlja godba železničarjev iz Celja, ki sodeluje že dopoldan pri sprevodu, kjer nastopi tudi godba iz Griž — Na telovadišču se alkoholne pijače ne bodo točile, pac pa bodo po ceni na razpolago brezalkoholne pijače, kakor ma-1 i novec, kisla voda in pokalice. Tudi se bodo dobila na telovadišču celi dan mrzla jedila. Po telovadnem nastopu se vrši na vrtu hotela »Evropa» koncert železničarske godbe. Vsi udeleženci tega celjskega orlovskega nastopa imajo pravico do polovične vožnje. V ta namen si mora vsakdo kupiti na svoji domači postaji celi vozni listefk do Celja in prositi, da rnu ga uradnik na zadnji postaji žigosa z mokrim dnevmm zigom. V Celju te karte ne smeš oddati, ker velja tudi za nazaj Na te o dišču boš namreč lahko kupil posebno izkaznico, ki te upravičuje, da smeš doma kupljeno karto porabiti tudi za vožnjo na povratku. V nedeljo na veselo svidenje v Celju! govori, deklamacijami in petjem. Kot glavni govornik nastopi g. poslanec dr. Josip H o h n j e c. Natančnejši spored še objavimo prihodnjič. Vabljeni so vsi okoličani domače in sosednih far, zlasti možje-volilci, sorodniki in prijatelji pokojnega Raiča, okoliška prosvetna društva, zastopniki politične in prosvetne oblasti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Naj se ta prireditev razvije v veliki ljudski tabor, kakoršnih je pred dobrim pol stoletjem Božidar Raič mnogo priredil po slovenskem Štajerskem. Naš kralj Aleksander kot boter. Tesarskemu delavcu Ivanu Verbič v Vojniku, ki je uslužben pri drž. rudniku Zabukovca, se je te dni rodilo peto dete. Boter otroka je sam naš kralj Aleksander. Polovične vozne cene na železnicah so dovoljene: 1. Članom Orlovske zveze, ki ©e udeleže telovadnega nastopa dne 10. julija v Celju, popust velja od 9. do 11. julija. 2. Delegatom Prosvetne zveze v Mariboru, ki se udeležijo skupščine na Brezjah, popust velja od 10. do 17. julija. 3. Članicam Krščanske zveze v Mariboru, ki se udeleže zleta in prosvetnega predavanja v Rajhenburgu, popust velja od 8. do 11. julija. 4. Posetnikom higijenske razstave, katero priredi društvo Rdečega križa v Guštanju, popust velja od 8. do 25. julija. 5. Članom fotografskega udruženja, ki se udeleže kongresa v Zagrebu, popust velja od 12. do 16. julija. Udeleženci kupijo pri odhodu cele enosmerne karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi ¡tudi za povratek. Udeleženci iz Maribora dobijo karte v predprodaji, kakor tudi pred odhodom vlakov v biljetarni Tujsko-prometne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, poleg hotela »Meran«. Vlom v hranilnico v Slov. Bistrici. Na Petrovo zvečer je bil izvršen v Slov. Bistrici predrzen vlom. Dosedaj še neznani zločinci, ki pa sigurno niso domačini, so vlomili v prostore hranilnice na ta način, da so vdrli najprej skozi okno v klet, potem pa prevrtali strop. Iz hranilnice so odnesli pisalni stroj »Remington«, dočim druge tatvine niso izvršili. Orožništvo je storilcem na sledu. Drzna vlomilska banda na delu. Na drugem mestu poročamo o drznem vlomu v hranilnico v Slov. Bistrici. Vlomilcem je padel v roke samo pisalni stroj, blagajna, katero so navrtali, pa je bila k sreči prazna. Orožništvo sicer sumi neke domače ključavničarje, da so vlom izvršili, toda način vloma kaže, da so bili na delu tuji, v talki stroki že dobro izvežbani gostje. — Nadalje se poroča o dveh predrznih vlomih v šole v Celju, ki sta bila izvršena v noči od 30. junija na 1. julija. Naslednjo noč so nepoznani vlomilci skušali vlomiti na popolnoma «ličen način v Mariboru in sicer v pisarno državnega moškega učiteljišča, toda ravnatelj g. dr. Potočnik jih je prepodil. Nato so se spravili nad gimnazijo, kjer so vlomili v pisarno, toda odnesli so le 50 Din drobiža. Nato so poskušali vlomiti v državno trgovsko akademijo, toda poskus se jim je ponesrečil. Vlomi dokazujejo, da je na delu dirzna vlomilska banda, ki je vzela na piko pred vsem šole in šolske pisarne. Gotovo pa bodo vlomilci tudi kje drugje posrečili srečo, ne samo na šolah in zato je opreznost na mestu. Neurja. V soiboto, dne 25. junija, okrog pol treh popoldne, je obiskala župnijo Špitalič in okolico velika nevihta s točo. Kmalu po 12. uri opoldne so se začeli zbirati črni oblaki in slišalo se je od daleč grmenje, katero je čim dalje bolj naraščalo. Med 2. in 3. uro popoldne se vlije silna ploha in vmes je padala kot oreh debela toča in to skozi 20 minut. Ljudstvo je s strahom gledalo, kako ledeno zrno ¡klesti na njivah še do sedaj ilepo vzrastlo žito, katero je o-ibetalo boljšo letino od lanskega leta. Ko se je vihar polegel in je nehala padati toča, se je ugotovilo po njivah, da ¡je precejšnji del pridelka zopet uničen. Za naše revno Blagoslovitev novega Društvenega doma v Krčeviui pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne 24. julija po sledečem sporedu: Dopoldne ob 9. uri sv. maša z govorom v kapelici g. Kolariča. Popoldne od pol dve od dveh zbiranje društev z zastavami na Trgu svobode v Mariboru. Ob dveh odhod v Krčevino z godbo, kjer se vrši slovesni sprejem društev. Ob tri četrt na tri pri kapelici cerkveni govor, litani-¡je in darovanje za Društveni dom. Ob štirih prihod duhovščine, (blagoslovitev in slovesni govor poslanca g. Žebota. ¡Nato veselica pri društvenem domu. Ta dan prosimo vse krščansko mislečo občinstvo ♦ Krčevino! Z Bogom za narod! Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukajšnja mladeniška Marijina družba obhaja v nedeljo, dne 17. julija, 251etnico svojega obstanka izredno slovesno. Ob 9. uri gredo družbeniki v procesiji v romarsko cerkev Sv. Treh Kraljev. Tje-kaj prideta polnoštevilna mladeniški Marijini družbi od Sv. Trojice in od Sv. Antona v Slov. gor. Vabimo tem potom k slavnosti še druge mladeniške Marijine družbe, da pošljejo svoje zastopnike. Pridiguje prof. Živortnik iz Maribora. Med sv. mašo pristopijo naši mladeniči k skupnemu sv. obhajilu. Takoj po službi božji pri cerkvi velik mladeniški Marijin shod, na katerem govori slavnostno besedo profesor dr. Sušnik iz Maribora in mladeniči. Popoldne po večernicah se vrši v dvorani slavnostna marijanska aka demija z zelo zanimivim sporedom. Zaključi jo igra »Pod varstvom Brezmadežne«, ki v štirih slikah predstavlja zgodovino Marijinih družb in konča z ganljivo poklonitvijo Brezmadežni. Družbeniki, domači in iz soseščin, to bode ¡krasen vaš dan! Pridite polnoštevilno! Z ljubim Sinom vas blagoslovi Devica Marija! Cezanjcvci pri Ljutomeru. Tamburašlko društvo »Danica» priredi dne 10. julija 1927 tombolo v gostilni Slavič na Kamenščaku. Ker je čisti dobiček namenjen za odkup novih inštrumentov, vljudno vabimo vse, da pridete na tombolo v polnem številu. — Odbor. Polzela. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 17. julija 1927, na vrtu g. Kosiča (pri Brinšeku) v Ločici pri Polzeli dramatično predstavo »Žrtev spovedne molčečnosti«, slika iz življenja v petih dejanjih. Igra je spisana po Spilllmannovem romanu ter nam slika trpljenje duhovnika za svojo dolžnost. Začetek ob pol štirih popoldne. Za razvedrila in okrepčila bode preskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo društvenega doma. Vabimo uljudno k obilni udeležbi! Bog živi! Mala Nedelja. Opozarja se vse na gledališko prireditev iv Društvenem domu v nedeljo, dne 10. t. m., ob pol 4. uri kmečko ljudstvo je ta nesreča zelo občutna. — Iz Žalca se poroča: V soboto popoldne je padala pri nas toča, debela kakor golobje jajce, ki pa hvala Bogu ni veliko škodovala pri hmelju. Zjutraj pa je udarila strela v Antlogov dimnik v Žalcu, pri katerem je do pol metra na široko zdrobila strešno opeko; druge nesreče hvala Bogu ni bilo. Vremenska nesreča v Savinjski dolini. Pretekli teden je zadela našo dolino huda nesreča, pri kateri so najbolj prizadeti posestniki iz Podvrha pri Braslovčah. Po zadnjem deževju razmočena zemlja se je na več mestih udrla ter pri tem uničila par posestnikom cela posestva. Prav žalosten je pogled na skale, ki štrlijo na mestih, kjer so se prej razprostirale njive in travniki. Hmeljski nasadi, prej v najlepšem razvoju, so popolnoma uničeni. Sadno drevje je večinoma izruvano, travniki zasuti s prstjo in gramozem. Vsled hudega naliva je narastell potok Lažnica do višine, kakoršne še starejši ljudje ne pomnijo. Narastla voda je odplavila nakošeno seno, ki je zajezilo strugo potoka. V hitrem navalu je udarila voda preko travnikov proti Gru-šavljam ter odnašala seboj seno s travnikov in orala po njivah. Naval vode je bil -tako silen, da so na travnikih se nahajajoči ljudje komaj ušli pred valovi. — Pohvalno pa moramo omeniti polzelskega župana in oblastnega poslanca g. Mešiča. Odredil je komisijonelni ogled Lažnice in raznih odvodnih jarkov, da se ugotovi vzrok poplave ter se istega odpravi. V nedeljo, dne 3. t. m., se je podal na lice mesta v Podvrh, da si ogleda po plazovju nastalo škodo, ter stori vse potrebne korake, da dobe težko poškodovani kakšno podporo. Odpis davka je prva stvar in upamo, da bode oblast tozadevne korake g. Mešiča podpirala. Ta skrb pa kaže tudi jasno razliko med poslanci in zastopniki SLS, ki kot pravi ljudski zastopniki skrbijo ter se trudijo za vo-lilce, med tem ko vidimo druge -samo, kadar jim preti nevihta od — volilnih krogljic! Maščevalni umor in samoumor. V prijazni vasi Sela, ki ležijo med postajama Brežice in Dobova, se je v noči od pretekle nedelje na pondeljek dokončala krvava žaloigra nesrečnega mladega fanta. 261etni Jože Bevc, sin posest-nice, je gojil pred leti ljubavno razmerje z Antonijo Šetinc, s katero je imel tudi nezakonskega otroka. Ta pa se je seznanila z drugim in dobila še eno nezakonsko dete. Ljubezen med Bevcem in Šetinčevo se je seveda ohladila. Bevc se je začel ozirati po primernejši družici. Dobil jo je in se je hotel z njo*poročiti. Njegova bivša ljubimka pa jo hotela to preprečiti. Vedno ga je zasledovala in ga terjala za plačilo za vzdrževanje otroka. On je uvidel, da se je ne more rešiti. Zahtevala je od njega take denarne svote, ki bi mu takoj v začetku njegovega gospodarstva ogrožale gmotno blagostanje in tudi seveda zakonsko srečo in mir. Zato je popolnoma obupal in storil usodepolni sklep, maščevati se nad Šetinčevo, ki je bila po njegovih mislih na poti njegovemu srečnemu življenju. Šel je v nedeljo malo pred polnočjo k hišici, kjer je stanovala Antonija Šetinc sama z otrokoma. Vrata so bila zaprta. Potrkal je na okno. Šetinčeva ga je po glasu spoznala in mu ni odprla. On pa je, hoteč na vsak način izvršiti svoj naklep, razbil okno, ustrelil s samokresom proti Šetinčevi in jo zadel v glavo. Potem pa je zbežal v noč. Vsled strela preplašena otroka sta začela jokati, težko ranjena mati pa je imela še toliko moči, da se je zavlekla k bližnjemu sosedu, kjer so jo za silo obvezali. Odpravili so jo s kroglo v glavi v brežiško bolnico, kjer pa so jo vsled odsotnega primarija-kirurga poslali na kliniko v Zagreb. Drugo jutro pa, ko so hitele kmetice s črešnjami in zelenjavo na vlak proti Zagrebu, so našle na stezi, približno 300 korakov od stanovanja Šetin-čeve, med dozorevajočim žitom,- v krvi ležečega Jožeta Bevca s prestreljeno glavo. V roki je še. tiščal izstreljen popoldne. Vprizori se veseloigra »Vozel«. Originalne noše se izposodijo od mariborskega gledališča. Vsi od blizu in daleč vabljeni k obilni udeležbi! Zastavo Mlinarjevega Janeza od 1. 1660 bodo razvili Teharčani ob priliki nastopa celjskega orlovskega okrožja v nedeljo, dne 24. t. m., v Radečah pri Zidanem mostu. Povsod polovična vožnja. Na velikansko prireditev, ki bo zgodovinskega značaja in katere spored še natančneje pri: občimo, pridejo vsi iz savinjskega, celjskega in posavskega okraja. Tudi narodne noše dobro došle! Bog živi! Šmarje pri Jelšah. V času najhujšega dela je hitela šmarska orlovska mladina v Katoliški dom. Pripravljala se je na svojo telovadno akademijo. Zmučena od napornega dela, se ni strašila težav, ampak šla, da pokaže, kaj da zmore katoliško zavedna kmečka mladina. In sad teh naporov je pokazala akademija dne 19. junija. Akademija je izpadla nad vse pričakovanje lepo. Vse točke, ki so bile na dnevnem redu, so zadovoljile občinstvo. Splošna sodba občinstva je bila, da kaj takega niso pričakovali. In zato se šmarska orlovska mladina s to akademijo ni blamirala, kakor so nekateri upali. Telovadne točke so pokazale, v koliko se je odsek tehnično dvignil. Posebno se je občinstvo pohvalno izrazilo o izvajanju skupinskih vaj članov. Na dvse lepo pa so naše Orlice izvajale simbolične vaje. Vsa čast s. načelnici, da je v kratkem času izurila dekleta do tako popolnega nastopa. Jedro te akademije pa je bil govor č. g. Strmška. Postavil nas je v mislih za deset let v preteklost, v tiste trenutke, ko smo Slovenci mislili na osamosvojitev izpod germanskega jarma. Naš voditelj dr. Korošec je takrat bil vojskovodja, ki je šel z 200.000 podpisi v dunajski državni zbor in tam glasno zaklical, da smo Slovenci na svoji zemlji sami svoji gospodarji. In ta velevažni zgodovinski trenutek nam je z ognjenim navdušenjem v jasni luči pokazal ravno govor g. Strmška. Dvorana je bila dobro napolnjena občinstva. Videli smo g. oblastnega poslanca Turka. Pa saj ta je itak naš, saj je izšel iz orlovskih vrst. Dalje nam je bilo videti našega priljubljenega č. g. župnika. Poleg smo videli gerenta okrajnega zastopa g. Anderluha z gospo soprogo. Naše akademije se je udeležila tudi gospa vpok. fin. svet. g. Pogoreuca. Vsem tem in drugim, ki so posetili našo akademijo v imenu orlovskega odseka, prisrčen orlovski »Bog živi!« Vam pa, č. g. Strmšek, obljublja šmarska orlovska mladina, da hoče hoditi po poti poštenja, po cesti jasnih idealov. Vašega truga Vam nikdar ne povrnemo. Povrnil Vam ga bo pa On, ki plačuje dobra dela, Kristus naš vzor! Šmarska orlovska mladina pa v svojih srcih ohrani zlate nauke, ki ste jih zasajali v samokres. Bil je mrtev. Odšel je svetni kazni, zagovarjati pa se je moral že pred večnim Sodnikom! Velika požarna nesreča na Hrvatskem. Vas Veliki Bukovec, ki leži na Hrvatskem, med mesti Varaždinom ter Koprivnico, je zadela dne 2. t. m. strahovita nesreča. Od iskre parnega mlatilnega stroja se je vnela hiša posestnika Križana. Vsled vročega dne in hudega vetra se je požar bliskovito razširil po celi vasi. V nekaj minutah je bilo 23 hiš in 35 gospodarskih poslopij v plamenih. Ljudje so bili popolnoma zbegani, na gasitev ni bilo mogoče misliti, in šele, ko so prihitele požarne brambe od vseh vetrov, da je nazadnje delovalo proti ognju 14 brizgalen, se je posrečilo obvladati divjajoči požar. Škoda je ogromna. Ljudem je zgorelo dobesedno vse, ostali so le kupi očrnelega kamenja in opeke. Po površni cenitvi znaša škoda 2 milijona D. Zopet nov polet preko oceana. Poleti preko 6000 km širokega Atlantskega oceana so postali skoro že vsakdanji izprehodi. Sedaj je preletel to ogromno razdaljo že tretji letalec, seveda zopet Amerikanec. Major Byrd se je dvignil dne 30. junija v Newjorku s tremi spremljevalci v tri-motornem letalu »Amerika«. Kljub dežju in viharju je srečno preletel morje. V Parizu so ga svečano pričakovali, toda nad celo severno Francijo je ležala silna megla in jDaj mi eno ovco, pa jih bom imel ravno še enkrat toliko kot ti!« Revnejši pa mu je odgovoril: »Daj raje ti eno meni, pa bova imela oba enako število!« Koliko ovc sta imela? Kopanje. Jakec je rad lenaril, pa se je tudi rad kopal. Neko jutro je potožil, da ga trebuh boli in je tako lahko ostal doma. Popoldne bi se pa rad šel kopat. Oče pa mu ni pustil: »Ne pojdeš, saj te vendar trebuh boli!« Jakec pa je odgovoril: »O, saj to nič ne škodi, saj znam tudi na hrt>tu plavati!« Zakaj imajo Turki dve ženi? Na to vprašanje je odgovoril zakonski mož, ki ni živel v družinskem miru, tako-le: Dokler je imel Turek po eno ženo, se je moral z njo prepirati, ko pa je imel dve, sta se ti dve med seboj, on pa je bil prost. Je težavno odgovoriti. Mamica je šla z malim sinčkom v cerkev. Na potu domov, je sinček izpraševal mamico: »Mamica, ali so to tudi angelčki, ki imajo le glavo in peruti?« Mati: »Seveda so, sinček!« Sinček pa je zmajal z glavo in odgovoril: »Pa kako naredijo, kadar se^hočejo vsesti?« Kratkovidnost. Na dravskem mostu je slonel prileten gospod čez ograjo in gledal v naraščajoče valove. Mimo je prišel znanec in ga je vprašal, kaj tako gleda; odgovoril je: »Gledam, kako je Mura zopet narastla!« Znanec ga je opozoril, da je to Drava in ne Mura, a prileten gospod je prestavil očala na nosu in rekel: »Saj res! Oprosti, sem tako kratkoviden postal zadnji čas!« Vremeniki. Po nekdo imajo posebne priprave kot vremenike. Ko je v šoli učitelj to razlagal, so morali otroci povedati, če imajo doma tudi kake vremenike, ki napovedujejo vreme. Eden je povedal, da imajo oče tako nogo, ki vreme napoveduje, drugi, da imajo mati kurje oči, ki to za en dan naprej vidijo in čutijo, tretji je pa rekel: »Pri nas pa potisnemo na palici klobuk skozi okno. Ako je moker, tedaj gre zunaj dež, ako ni moker, je vedro vreme!« (Širite Slov. Gospodarja! davno je hotel svojega tovariša napasti s puško.V nedeljo je hodil celi dan okrog po vasi ter grozeče gledal naokrog. V pondeljek pa se je zgodil naslednji slučaj: Financar je srečal župana iz črne ter po kratkih besedah navalil nanj. Izdrl je bodalo ter ga zasadil nič hudega slutečemu županu z vso silo v hrbet, tako da ga je smrtno nevarno poškodoval. S smrtjo se borečega župana so prepeljali v slovenj-graško bolnico, financarja pa zaprli ter bo zopet prišel v blaznico, kamor spada. — Prevaljski konzum ije znamenitost, s katero se lahko povsod postavimo. Ustanovljen je bil leta 1919. Ko je prevzel vodstvo g. Jožef Vajncerl, se je pričel dvigati in danes stoji sigurno v celi Sloveniji na prvem mestu. Presegel je sedaj že tukajšnji socialistični konzum, s katerim se socijalisti tako povsod postavljajo, češ, da mu ga v celi državi ni para. Naš konzum je imel lansko leto 1,800.000 Din prometa, letos pa je promet ž? samo v mesecu juniju znesel 170.000 Din. Vsak veletrgo-vec bi se dandanes postavljal s takšno trgovino. — Politično gibanje je pri nas zelo živahno. Za bodoče volitve v narodno skupščino imamo novega kandidata g. Mikelna. Njegovo kandidaturo je prebivalstvo celega okraja {»zdravilo z velikim navdušenjem. Poznamo ga vsi kot skrajno požrtvovalnega delavca, ki bo potrebe okraja gotovo dobro zastopal. — Naš kraj obiskujejo razna potujoča zabavna podjetja. Pred kratkim smo imeli potujoče gledališče, ki je nudilo razne cirkuške točke, sedaj se nahaja tukaj potujoči »Elektro«-kino. Obisk je slab, ker ni denarja. — Preselitev Mohorjev^ družbe v Celje bo prebivalstvo zelo občutilo. Tiskarna se je pri nas že jako udomačila, oskrbuje tudi tiskarska dela za celo koroško področje ter jo bodemo tudi radi tega težko pogrešali. Želimo pa ji v Celju novega razmaha, da bo zopet zavzela med Slovenci ono mesto, ki ji pripada. — Prebivalstvo prevaljskega okraja je zelo zavedno. To svedoči skrb, katero posvečajo naši ljudje turi-stiki, vedoč, da bodo tujci, ki obiščejo naše planine, razširili lepoto naših krajev širom cele države. S tem se bode dvignil poset naših planin in med ljudi bo zopet prišlo nekaj denarja. — Turistovska koča na Peoi bo kmalu gotova. Z brezprimerno požrtvovalnostjo jo je zgradila podružnica SPS v Mežici. — V prevaljskem okraju so pričeli kmetje saditi hmelj, ki se bo dobro obnesel. Zopet nova panoga kmetijstva, ki bode prinesla lep dobiček, ako bodo s to občutljivo rastlino pravilno ravnali. — Naše tovarne odpuščajo delavstvo. Pri prihodnjih volitvah bo radi tega manj volilcev, kakor dosedaj. —Sooijalna beda je velika, brezposelnost in slab zaslužek grenita delavcu življenje, zraven ga pa še razni socijalistični voditelji hujskajo in begajo. Hvala Bogu, pa je večina delavstva dosedaj prišla do prepričanja, da je še najboljša krščansko-socijalna stranka, kateri bo v prihodnjem volilnem boju pomagalo do odločilne zmage. Št. Vid pri Ptuju. Vsem našim cenjenim naročnikom in čita-teljem v vednost. V uredništvu smo izpregledali in objavili dne 2. VI. 1927 v 22. št. našega lista sledeči dopis: »Sv. Vid pri Ptuju. Pred kratkim je cepil okrožni zdravnik dr. Mrgole iz Ptuja tukaj odrasle otroke proti osepnicam. Dva otroka sta za tem ceplenjem umrla. Otročja rokica je postala črna. Takih slučajev še tukaj ni bilo. Narod je razburjen!« Mi zelo obžalujemo, da se je v tej notici nezasluženo g. dr. Mrgoleta tako napadlo, kateri je zelo vesten zdravnik in uživa pri svojih strankah neomajano zaupanje. — Uredništvo. Sv. Marko niže Ptuja. Naše poročilo v »Gospodarju« št. 25 z dne 23. junija 1927 popravljamo v toliko, da gosp. Mikša ni imel seboj kovača iz Borovec, ampak je bil navzoč drug kovač. — Dopisnik. Breg pri Ptuju. Neizprosna smrt nam je pobrala po kratki mučni bolezni našega župana g. Franca Fijan, so-darskega mojstra na Bregu, v 55. letu svoje starosti. Ranj-ki je bil veren katoličan, nepristranski, vsestransko priljubljen, kar je pokazal njegov lep pogreb z večstotero množico ljudstva. Studenice. Tudi pri nas zadevajo uboge male kmete letos zopet razne uime. Po ravni je meseca maja povzročila slana občutno škodo, v hribih nas je obiskala dne 28. junija toča, zadnji čas pa se pojavlja v vinskih goricah plesen ali aidij v obilni meri, tako da bodemo imeli letos zopet malo vinske kapljice. Zaupajmo v Boga! Studenice. Dne 2. t. m. smo spremljali k večnemu počitku Antonijo Bohak iz vasi Globoko. Po kratki, mučni bolezni je izdihnila svoje deviško, mlado življenje, previ-dena s sv. zakramenti. Bila je hčerka poštenih, krščanskih staršev, katerih verna vzgoja se je kazala na vzornem dekletu. Kot večletna cerkvena pevka, članica Marijine družbe, ter drugih verskih društev, je bila pri vseh, ki so jo poznali, splošno priljubljena, kar je pričalo obilno spremstvo na njeni zadnji poti na gomilo pri Sv. Luciji. Sv. mašo ter pogrebne obrede je opravil nje brat č. g. Jakob Bohak, točasno provizor v Rimskih toplicah. Cerkveni pevski zbor je za slovo svoji sestrici pevki zapel pri odprtem grobu ganljivo žalostinko »Gomila«. Ne bomo Te zamogli pozabiti kmalu, draga nam Tončka! Bodi Ti žemljica lahka, ter Ti kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Spoštovani rodbini Bohakovi pa izrekamo naše sožalje! — Namesto venca na grob rajnke so darovali gostje na pogrebni pojedini 100 Din za dijaško semenišče. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. V naši mali župniji, ki niti celo 500 duš ne šteje, umrje na leto navadno le kakih sedem oseb. Letos pa, ker je v spomladi tukaj hudo razsajala hripa, je pa že v prvem polletju sedem oseb umrlo, med njimi več odličnih oseb. Tako je preminula dne 15. marca po daljši in zelo hudi bolezni Frančiška Detečnik, p. d. Končička, čednostna žena našega velezaslužnega župana. Dne 15. maja pa je vsled nagle smrti umrl Franc Blatnik, p. d. stari Prijolič, zelo veren mož, zvest pristaš naše stranke in dolgoletni načelnik šolskega sveta. Dne 26. maja pa je umrla Ivana Čemernik, p. d. Štihinja, velika naša cerkvena dobrotnica, zadnja posest niča velike Šti-hove kmetije iz te družine, ki se je tudi v svoji zadnji volji spominjala naše farne cerkve z lepo svoto. Bog daj vsem tem rajnim večni mir in pokoj, preostalim sorodnikom pa izrekamo svoje iskreno sožalje. — Slednja, ki je bila neporočena, je mesec dni pred smrtjo svojo lepo kmetijo prodala za jeden milijon kron tukajšnjemu uglednemu posestniku Antonu Pritržnik, p. d. Spodnjemu Potovniku, ta pa je svojo dosedajno kmetijo z 'lepim gozdom prodal g. Fr. Času, lesnemu veletrgovcu v Dovržah. — V nedeljo, dne 26. junija, je bilo v našo dekliško Marijino družbo sprejetih zopet šest deklet, družba šteje za našo malo župnijo častno število 37 članic, štiri petinke vseh tukajšnjih deklet so v družbi včlanjene. — Zgoraj imenovana Ivana Če-memik, ki je bila tudi vneta tretjerednica, je pred svojo smrtjo volila veliko svoto 5000 kron za napravo kipa ¿v. Frančiška Asiškega. Ta kip, ki bo lep kinč naše župnijske cerkve, zdaj izdeluje slavnoznani podobar g. Ivan Cesar v Mozirju, in bo v nedeljo, dne 30. julija, ko se bo pri nas tudi obenem vršila vizitacija tukajšnje tretjeredne skupščine, slovesno blagoslovljen. Vransko. Tam ob robu Savinjske doline ob vznožju Velike planine v prijaznem št. Juriju ob Taboru župni-kuje že 35 let zaslužni mož č. g. svetnik Franc Zdolšek. Leta 1900 ga je takratni okrajni zastop vranski izvolil svojim načelnikom in gotovo je dal to mesto najbolj sposobnemu in delavnemu možu in tista izvolitev se pozna in se ibo še poznala mnogo let. Ko je prevzel č. g. svetnik Zdolšek posle okrajnega odbora Vransko, so bili še vsi okrajni mostovi leseni in še tudi v slabem stanu. Ker je poznal zakon, ki je dovoljeval po elementarnih silah poškodovane objekte z gotovimi deželnimi in državnimi subvencijami podpirati, je začel, ko je v Letušu Savinja odnesla leseni most, z vsemi močmi delati na to, da se zgradi nov betonski most. Prosil in zahteval je tozadevnih podpor in v letih 1903—1904 je tvrdka Kiipers iz Gradca pod njegovim nadzorstvom postavila nov betonski most. Ker je bil takrat državni poslanec g. vitez Berks, se je g. načelnik večkrat nanj obrnil in dosegel veliko podporo, tako da je svoje davkoplačevalce ščitil, da so prav malo plačali, a imeli nov krasen most. — V Parižljah, občina Draslovče, je bil na novi cesti, ki pelje na Polzelo, že ves trhli leseni most. Bil |je mnogo predolg, ker je pozneje Savinja prišla v drugo strugo. Tudi tega je okrajni zastop vranski pod vodstvom g. svetnika nadomestil z krajšim betonskim mostom. Ta stavba je posebne vrste in govorilo se je, da je na njej delal mlad inžener svojo skušnjo. — Nato se je lotil č. g. župnik Zdolšek stavbe velikega mostu čez Savinjo, ki vežo občine Polzela in Braslovče. Zopet se je g. načelnik posluževal vseh tujih dobrot, katere je on najbolj poznal in prosil in zahteval, pritiskal na mnoge kljuke, katere so drugemu neznane, mogoče tudi nedostopne, in zopet leta 1909 zidal že tretji betonski most. Lesene ograje pri cestah je dal nadomestiti z železnimi in gledal vedno, da se je kljub finančnim težavam postavilo nekaj trajnega. — Če pomislimo, koliko bi naprava takih dolgih lesenih mostov danes stala in kakšne denarne težkoče še ima sedajni okrajni zastop kljub temu, da je č. g. Zdolšek napravil mnogo, kar danes ne obtežuje blagajne okrajnemu odboru, potem pač lahko rečemo: Bog mu poplačaj njegovo delo in trud! — Mnogo več bi se dalo še zapisati o njegovih zaslugah. Naj nikdo ne misli, da so vsa njegova dela tukaj našteta. To se je vse zapisalo zato, da se ve, da č. g. Zdolšek deluje med kulturnim ljudstvom, ki je hvaležno svojim javnim delavcem. Naj mu Vsegamogočni povrne, kar je storil za druge, še z mnogimi, najlepšimi in srečnimi dnevi svojega življenja! Šmartno ob Paki. Cerkvenemu ključarju in občinskemu odborniku Ivanu Podgoršek, p. d. Špancu, je umrla čez vse dobra in krščanska žena Julijana. Tiho in skromno gospodinjo je spremila velika množica prijateljev k večnemu počitku, naši marljivi pevci so ji zapeli dve lepi žalo-stinki, domači dušni pastir ji je govoril v slovo v srce segajoče besede. Veliko solz je teklo ta dan v zapuščeni Špančevi hiši in na grobu. Naj v miru počiva. — Letos smo imeli tudi tukaj menda sploh prvokrat javno razstavo ročnih del naše osnovne in obrtno-nadaljevalne šole. Veliko pozornost so vzbujali nekateri mojstrsko izdelani predmeti obrtnih vajencev ter fina in snažna ročna dela deklic. Vsa čast in priznanje vodtsvu in učiteljicam! — Naš poštni pečat in naš kolodvor ne nosita več stare označbe »Rečica ob Paki«, ampak, kar je edino pravilno in resnično: »Šmartno ob Paki«, tako se tudi imenuje župnija, občina in šola. — Občinske volitve imamo razpisane, vložila se je !le samo lista SLS. Naši demokrati ,so imeli pred kratkim politično-gospodarski shod v gostilni pri kolodvoru, menda je govoril par poslušalcem poslanec dr. Pivko. 0 takih in enakih dogodkih navadno ine poročamo javnosti, ¡so brezpomembni. — Prosvetno društvo se pridno pripravlja na svojo 30-letnico, sedaj se stari oder temeljito popravlja. — Letina kaže letos nekaj bolje kot lani, le v soboto teden je bil mogočen naliv, tudi toče je nekaj padlo, hvala Bogu, le na ozkem pasu. Za pivce se obetajo »suhi« časi, ne bo sadjevca in malo vina. Tolažijo se: »Bo že ke kak!« Rečica ob Savinji. Gospod urednik, malo kaj izveste o nas Rečičanih, sedaj pa vendar par vrstic. Kakor Vam je znano, so občinske volitve za gornjegrajski okraj razpisane, ki se bodo vršile dne 7. avgusta. Naša stranka je postavila kandidatno listo večinoma iz dosedanjega občinskega odbora, kateri vodi občino v našo popolno zadovoljnost. Mislilo se je, da bo tu postavljena edino lista naše stranke, a so se zadnje dni razni zgagarji spomnili, da je tukaj v Rečici tudi potreba, da začnejo delati razpor, zato so postavili kandidatno listo pod firmo: »Gospodarska lista«, a v resnici je ta lista samo lista liberalcev. Zapomnili si bo- mo te može, najbolj žalostno pri tem je pa to, da so bili nekaj naših poštenih mož v občini preslepljenih od liberalcev in jim listo podpisalo, a mislimo pa, da bodo ti možje toliko zavedni in bodo svoje podpise preklicali. Toliko že pač danes tukaj povemo, da lista Markota Banko ne bo-uspela. Imamo domačih mož dovolj, do katerih imamo polno zaupanje. Škofjavas. G. Dinko Puc, pristaš samostalne demokratske stranke, je rekel v ljubljanski oblastni skupščini, da je kvaliteta njegovih volilcev boljša od 'kvalitete volil-cev SLS. S tem je povedal, da glas priprostega kmeta ali delavca ni toliko vreden, kakor glas kakšnega meščana ali uradnika. To izjavo si mora vsak kmet in delavec globoko vtisniti v spomin, da ga namreč ta stranka prišteva k manj vrednim državljanom. SLS takšne razredne kvalitete volilcev ne pozna, ker ona je za vse stanove, ponosna pa je ravno zato najbolj, ker ima popolno zaupanje kmetskega in delavskega stanu, zavedajoča se, da se bode vsa, tudi »boljša kvaliteta« morala prilagoditi »manj vredni« in se to ne bo nikdar dogodilo v obratnem smislu. Pri nas v Škofjivasi so samostalni demokratje kakor tudi radičevcl istega naziranja, ikakor g. Puc. Ce kakšen mlad ali star majhen posestnik ali delavec kaj reče, takoj pravijo, »kaj. ■bo takšen«, smatrajo ga za neprimerno manj vrednega od njih samih, sploh imajo neko bedasto navado, da vrednote posameznega človeka ocenjujejo ali po starosti, ali pa po njegovem premoženjskem stanju. Pač, sedaj, ko se bližajo volitve, se obračajo tudi do teh »manj vrednih« članov človeške družbe, torej do kmetov in delavcev, da bi tudi ti oblizali in zacelili roko, iz katere je bil iztrgan krvniški bič, ki je tepel skozi sedem let Slovenjo. Motite se, gospoda! Slovensko ljudstvo se, kakor še nikdar poprej, oklepa SLS in v njenih vrstah so vsi dobri in pošteni Slovenci! Rečica pri Laškem. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 17. julija veliko vrtno veselico v gostilni g. Trbovca v Rečici. Čisti dobiček je namenjen za dobavo brizgalne.. Vsa sosedna društva in vsi prijatelji gasilcev, najvljudneje vabljeni. Igrala bo godba na pihala a na sporedu je tudi bogat srečolov s prelepimi dobitki. Pišece. Namesto venca na grob svojega prenaglo umrlega strica g. Ivana Ivanšek, višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju, je darovala g. Terezija Godec, soproga trgovca iz Pišec, 100 Din za dijaško semenišče v Mariboru. Naše iskreno sožaije! Pobrežje pri Mariboru. Zadnjo nedeljo je dobila požarna bramba na Pobrežju nov avtomobil, ki bo služil za prevažanje gasilnega orodja in predvsem brizgalne. Avto je MALA OZNANILA. V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor. SUHE GOBE jajca, maslo, puter, kupuje vedno po najboljših dnevnih cenah trgovina mešanega blaga FRANC SENCAR, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira oblačilnega blaga vseh vrst. 885 ¡1111 Uprava posestva grofa Herberstein-a v Ptuju odda v zakup ribolov v reki Pesnici in potoka Rogoznica, potem v malih postranskih potočkih za čas od l.avg-. 1927—31.jul.1930. ■Pismene ponudbe je vposlati za določene razdelke in meje potokov do dne 25. julija 1927, do 9. ure predpoldne v pisarno uprave veleposestva, kjer se lahko ponudniki vpoznajo z natančnejšimi pogoji. Uprava si itridrži pravico, da odda ribo-ov brez ozira na višino ponudbe. 906 Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk v pletenju Strojno •pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi. 801 Mlinski stroji — (Griesputz-masehine pat., trijerji, cilindri, Eureka) na umetnem mlinu, zelo po ceni na prodaj. Naslov v Hpravništvu. 849 Pol zastonj dobite letne turške in bele ženske robce, kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 841 (Jonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksan drova 13. 787 1—10 Kovčeki in potne torbice vseh vrst in velikosti najcenejc pri Ivanu Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 788 1—10 Klobuke, slamnike, majice, sandale itd., kupite najceneje pri Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene! 868 PRIMARIJ V CELJU ZOPET REDNO ORDINIRA 905 Zastopnike in rastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25. 684 Močen, pošten učenec od 15 let naprej, se sprejme. J. Pisanec, pekarna, Maribor, Koroška 11. 840 3-1 Kolarskega vajenca t prejme takoj Ivan Mere, kolarski mojster na Bregu pri Ptuju. 878 Učenca, iz šole stopivšega, z dobrim spričevalom, vzame v učno dobo trgovina meš. blagom Iv. Schosteritsch, Sv. Vid pri Ptuju. 874 Pljuča! Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Štajersko. Prospekt 3 Din. Pridite na pregled! 893 Učenko s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trg. z meš. blagom. Naslov v upravi lista. __889 Učenec za trgovino, zdrav, primerno močen, iz poštene hiše, se sprejme. Imeti mora 2 razr. meščanske šole. Petek Vinko, trgovec, Velika Nedelja. 899 Sprejmem izborno natakarico- strežkinjo in denarničarko, zm. slovenščine in nemščine, ter tudi kuhinjsko deklo, z določeno Sit-ej, 897 plačo, brez sprejemanja napitnine. Vpraša se pri St. f Pod mostom 11, Maribor. Iščem pridnega viničarja s 4 do 5 delavnimi močmi. Kamnica 49. Josip Sušlerič. 887 HLAPCA pridnega in poštenega, sprejme takoj za stalno Al. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. 888 Ekonom, vešč vinoreje, sadje-reje, gospodarstva in hmeljarstva, želi menjati službo. Naslov v upravi. 895 Sprejme se učenec in en pomočnik za mlinarsko obrt. Vpraša se naj pri Ant. Lah, umet. mlin, Zg. Polskava. 904 Hlapec h konjem, kateri je vajen vožnje lesa v hribih, se sprejme. M. Obran, Maribor, Tatten'bachova ulica. 908 Na jesen sprejmem vsestransko sposobnega viničarja z 5 del. močmi. Fontana, Rošpah 159, p. | Maribor. 911 Fant, star 24 let, išče službe pri kaki mlekarni ali živinorejski zadrugi, pa tudi pri kmetiji. Naslov se izve pri Jožefu Pogo-revčnik, Plešivec, pošta Velenje. 912 Konje, srednjetežke, kateri so vajeni hribov, kupi električna žaga M. Obran, Maribor, Tatten Ibachova ulica. 907 Kupovalci sadja! Za toletni nakup ter za izvoz lepega sadja, jabolk, in sliv, se išče večja množina kupovalcev po vseh tukajšnjih krajih, pod ugodnimi pogoji. Brez izjeme samo tisti, ki so sami posestniki ter so že delali v tej stroki in se pečali z nakupom, se naj javijo pri Gott lich h jem, Marib veletrgovina s sadik a cesta 126—128 v > 902 Dobro vino in dobro jabolčnico ima na prodaj večjo količino Ivan Schosteritsch, Sv. Vid pri Ptuju. 875 Kupujem vsako množino lepe ajde za mleti. Ponudbe s ceno je poslati na Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu. 890 Proda se hiša, Pobrežje, Nasipna ulica 15. Več se izve v Mariboru, Pod mostom št. 2, pri T. Krepek. 891 Proda se lepo in malo posestvo blizu postaje Hrastje—Mota. — Kdor zeli kupiti, naj se kar najhitreje oglasi v Stanetincih (na Gorici) 16, pri Sv. Juriju ob Sčavnici. 892 Prodam posestvo, več oralov zemlje, rodovitne njive in lep sadonsnik. Hiša in gospodarsko poslopje je v dobrem stanu. Ce- na po dogovoru. Več pove upra-lista. va 901 Prodam posestvo v lepem kraju. Hiša stoji na lepem travniku poleg je ena njiva, lep vrt in še gredice za zelenjavo, vse pri glavni cesti, 5 minut od farne cerkve Sv. Marjeta pri Moš-kanjcih. Cena ugodna. Naslov v upravništvu. 913 OGLASI Krasno in zelo rodovitno posestvo v Savski dolini, oddaljeno pol ure od postaje Blanca, se radi družinskih razmer zelo ugodno proda, ali pa zamenja za kakšno dobro gostilno z nekoliko zemlje. Posestvo meri okoli 30 oralov. In sicer: deset oralov njih, 10 travnikov in 10 gozda za sekat. Tudi sadnega drevja je veliko. Poslopje je zidano in v dobrem stanu, je hiša gospodarsko poslopje, svinjak, kozole in drvarnica. Redi se lahko 8—9 glav živine. Tudi hmelj bi se tukaj zelo dobro ob-nesel. Naslov v upravi lista. 903 Proda se malo posestvo v bližini Maribora po nizki ceni; več se izve pri upravi lista. 894 Eno krasno pisalno mizo z 1 stolico; 2 velika tepiha (pliš), vse je v dobrem stanju, pripravno za vsako boljšo hišo, se proda po jako nizki ceni. Kupci naj se zglasijo ustmeno ali pismeno pri gosp. Vinc. Topolovec kovaški mojster v Podlehniku pri Ptuju. 866 2—1 Večje posestvo pri Ptuju išče pridnega, poštenega, v vseh panogah kmetijstva verziranega šafarja, posebno za živinorejo in poljedelstvo. Pogoj: mora biti oženj en ekonom in iz ptujskega okraja doma. Prošnje naj se pošljejo na Slov. Gospodarja. Plačilo po dogovoru. 883 fcfrjittŽH k Vabilo na olbčni zlbo Kaiffeisnove posojilnice v St.Ilju p.Velenju dne 17.julija 1927 ob 16. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načnlništva in nadzorništva. 3. Odobritev rač. zakljueka za 1. 1926. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 914 5. Slučajnosti. Načelništvo. Iskrena ljubezen do naše pre jubljene matere, Knezar Frančiške, kterej je bridka smrt izsilila grob na kokojišču Sv. Lenarta v Slov. gor., nas žene, da se srčno zahvalimo pred vsem vč. duhovnikoma pri Sv. Lenartu v Slov. gor. za vso njuno sočutno skrb ob smrti in pogrebu rajnke, kakor tudi Pječ. g. župniku pri Sv. Jakobu v Slov. gor. za prijazno udeležbo Dolžno zahvalo naj tudi dobijo pevci od Sv.Ilja y Slov. gor' za ganljive žalostinke ter vsi sorodniki, prijatelji in znanej ki so nam v tolažbo spremili mamico k zadnjemu počitku Marija, Franc, Roza omožena Šorman, otroci. 910 Prihrankom rojakov r Ameriki, denarja nedo-letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obč. denarja, posveča posebno pažnjo. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnemzavodu, kiobstojiže 641et Celjska mestna hranilnica v Celju, Krekov trg &iVi?ir2?i{ Za hranilne vloge jamči .»»AfiitA fVlitf* z vsem Premoženjem poleg premoženja hranilnice 11115» ti* l^ljl^ jnvso davčno močjo Hranilnica daje posojila na zemljišča, po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. 786 ¡prijateljstvu h m«"» •J^v Jf-- 33669236 PETA ODLIKA: cHichtovc— cuva terpentinovo milo y£> milo pred nesnago in da se ne osnši. Varni ste pred ponared-bami, ker sta znak in zavitek zakonito varovana. Aft&jimu ^ sÇKlJÀÂamu/ rj: I. Terpentin v milu. ! 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezati. Milo je v zavitku. Svetla barva. Razkuženje perila. 656 m '' '■■■¿¿■i . ■ ■■: ■■ prevzel gospod župan pobrežki in slavnosti so se udeležili zastopniki gasilnih društev: Studenci pri Mariboru, Št. Lenart in Sv. Trojica v Slov. goricah. Studenci pri Mariboru. Dne 26. junija se je vršila pri nas ¡običajna procesija sv. Rešnjega telesa. Udeležba vernikov je bila ogromna. Godba Katoliške Omladine igrala je prvovrstno. Zgražati pa se moramo, da so prišli gotovi radovedneži, ne da bi pokleknili pred mimoidočim Najsvetejšim. Prav slabo zastopan je bil občinski, zastop, manjkal je tudi g. predstojnik, kateri je že večkrat izrazil zeljo, da bi rad sodeloval, a mu večina občinskega zastopa tega ne dopušča. Zgražanja upravičeno je tudi, da je neki občinski odbornik vzel tudi svojo ženo v vrsto obč. zastopa. Lajteršberg. V nedeljo popoldne ob četrti uri se je vršila na škofovem posestvu ob cesti proti Jarenini lepa cerkvena slovesnost. Slovesno je bil blagoslovljen križ, ki je postavljen pri viaduktu. Blagoslovitev je izvršil sam g. vladika s primernim nagovorom in ob asistenci mariborske duhovščine in g. župnika od Sv. Marjete. Govorila je še mala deklica in izročila krasen šopek svežih nageljčkov g. vladiki, zastopnik bralnega društva Lajteršberg, pele pevke frančiškanskega pevskega zbora iz Maribora. Udeležilo se je slovesnosti zelo veliko občinstva iz Maribora in Pesniške doline. Gornja Sv. Kungota. Dne 26. junija se je pomikala v Gornji Sv. Kungoti ob 9. uri dopoldne mogočna triumfalna procesija, kjer so mladeniči iz Marijine fantovske družbe, ■z belimi, širokimi trakovi okoli prs, nosili prekrasni kip presv. Srca. Ljudstva se je nabralo ogromno število, tudi iz sosednjih župnij. Po procesiji pa stopi na prižnico preč. g. P. Leopold iz Celja, ki je najprej prebral velepomembno listino, s kojo se župnija zaveže vsako leto kar najbolj slovesno' proslaviti praznik božjega Srca, nakar je govoril ognjevito o dobrotah in obljubah Presv. Srca. Pri procesiji si videl možke zastopane v ogromnem številu, torej ne bo nič z meksikanskimi razmerami! Ljudstvo je dokazalo, kako ljubi božje Srce Jezusovo. Dokler bode naše ljudstvo stalo v vrstah častilcev 'božjega Srca, se ne bo dalo tako lahko preslepiti po raznih govornikih, laži-mojstrih, ki našemu ljudstvu in kmetu ponujajo in obljubljajo zlato in srebro, ne dajo mu pa nič. Božjemu Srcu pa slava in čast na vekomaj! Sv. Jakob v Slov. goricah. V soboto, dne 25. junija, so pokopali pri Sv. Lenartu v Slov. gor. tukajšnjo vrlo posest-nico vdovo Frančiško Knezar, staro 70 let. Ker je tudi njen mož bil tam pokopan, se je pred par meseci od tukaj preselila tja k sinu Francu in sedaj čaka vstajenja skupaj s svojim možem. Bog daj dobri ženi večno plačilo, njenim trem pridnim otrokom pa naše iskreno sožalje! Šmarjeta ob Pesnici. Domovinski dan. Že lani je slič-na domoljubna svečanost pri Šmarjeti krasno uspela. Ni bilo hiše v naši župniji, odkoder bi ne bilo udeležencev. Zato tudi letos priredimo tako veselico in sicer v nedeljo, dne 10. julija, popoldne ob treh, na sadonosniku velepos. g. Schickerja. Najprej bodo učenci peli in deklamirali domoljubne pesmi ter vprizorili igro »Materin god«. Nato nas bodo odrasli zabavali s šaljivimi prizori in peli v domačem mešanem zboru. Postrežba z jedjo in pijačo bode prvovrstna. Na sporedu je tudi srečolov s krasnimi darili. Domačini in okoličani se naprošajo, da poklonijo darove ea srečolov in sicer v šoli. Ker je čisti dobiček namenjen za revne šolarje in za Jugoslovansko Matico, prosimo za mnogo srečolovnih darov ter za mnogoštevilni obisk v nedeljo, dne 10 julija, od blizu in daleč! Vurberg. Dne 22. junija se je tukaj poročil mladenič Feliks Rojko iz Vumbaha z mladenko Jerico Čeh od Sv. Bolfenka v Slov. gor, ter nevestin brat Martin Čeh s Ciliko Grajfoner iz Grajenšaka. V veseli družbi v gostilni g. Kle-menčiča se je nabralo za Dijaško semenišče 70 Din. Novim zakoncem obilo sreče! Ljutomer. Proslava 15Ietnice ljutomerskega Orla. — Ljutomerska orlovska družina bo v nedeljo, dne 14. in v pondeljek, na praznik Marijinega vnebovzetja, dne 15. avgusta, priredila veliko javno prireditev v proslavo 151et-nice obstoja ljutomerskega Orla. Ker je bil ljutomerski Orel prvi orlovski odsek v ljutomerskem okraju, kateri je mogočno razvil katoliško kulturnovzgojno orlovsko idejo v celem okraju in tudi v naše sosednje slovensko Prekmur-je, upamo, da se te pomembne jubilejne prireditve polno-številno udeležijo vsa naša katoliška prosvetna, predvsem pa vsa orlovska društva v okrožju Ljutomera, Ptuja in Maribora. Vabimo že sedaj, da se društva vedo pripravljati in ravnati. Za udeležence po železnici smo zaprosili polovično vožnjo. Ker bo to ena največjih in najlepših prireditev v tem letu v ljutomerskem okraju, se tem potom prav uljudno obračamo do vseh domačih, kakor tudi okoliških društev s prošnjo, da uvažujejo to in na ta dva dneva ne prirejajo večjih prireditev. O vseh podrobnostih prireditve pa bomo pravočasno poročali v časopisju. Prijave naj se naslavljajo na naslov: Peter Potočnik, posojilniški tajnik v Ljutomeru, kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. Torej na veselo svidenje dne 14. in 15. avgusta v Ljutomeru. Bog živi! — Pripravljalni odbor. Ivajnci-Negova. Veliki lepaki, vabeči na politično-go-spodarski shod v gostilni g. Kožarja v Kunovi, so izvabili celih 14 ljudi, kateri so poslušali izvajanje g. dr. Pivka. Ker so bili lepaki nabiti po vseh okoliških občinah, so se te pač čutile dolžne, poslati svoje zastopnike. Demokrati si vsled poraza pri zadnjih volitvah ne upajo pred svojega dr. Pivka, zato so šli drugi, ter so zato izmed vseh 14 zbo-rovalcev bili po večini pristaši SLS. Mi občudujemo g. dr. Pivka, da je govoril taki »množici«, škoda pa se nam zdi porabe avtomobila in bencina. G. dr. Pivko pa je lahko že sedaj seštel kroglice, oddane pri prihodnjih volitvah za SDS. Prvenci pri Moškanjcih. V miru Gospodovem je umrl dne 21. junija 781etni starček Martin Janžekovič v Prvencih. Bil nam je vzgled krščanskega življenja; najbolj pa je častil presv. Srce Jezusovo. V tem Srcu je imel tudi v bolezni največjo tolažbo. Vedno so ga zanimali politični dogodki, našega »Gospodarja« je čital nad 30 let. Priporočal je rad, da bi se mogli trdno držati sv. cerkve in poslušati ¡naše duhovnike. Naj v miru počiva! Borovci pri Ptuju. Kar dva sta planila po nas, pa se nič ne bojimo. Ne zmenimo se, kaj piše o nas »Jutro« in »Domovina«, ne pustimo pa, da bi dogodek ob preteklih volitvah drugače popisovali, kakor se je zgodil. Pišete, da smo bili pijani! Kdo? Kdo je ob tistih volitvah več pil in dolgove delal, demokrati ali mi? Gospodje demokrati, ne vemo, ali ste bili pijani, ali pa tako zmedeni ob našem odločnem nastopu, da ne veste, kdaj je bilo tisto med Čušem in Zemljaričem, česar mi nikakor ne odobravamo. Davno že ste jo demokrati popihali, ostali so sami fantje in nekako dve uri potem se je zgodila omenjena fantovska reč, pri kateri se je eden prenaglil. Povzročitelja vsega tega pa imamo iskati v drugih vrstah. Zakaj si je vaš g. Mikša naročil tako spremstvo? Mi vemo, kaj znajo ti ljudje politike, če še pa znabiti kaj drugega, pa tudi. Ko bi naši ljudje ne bili tako pametni, bi se lahko zgodilo še kaj hujšega. Ako imata sedaj »Domovina« in »Jutro« pomilovanje za Čuša, vemo, da prihaja iz škodoželjnih ust. Takega pomilovanja od nas nikdo ne potrebuje. Gospodje, večkrat mora človek pri svoji dobri stvari trpeti in takega trpljenja nas ni nič sram. Vso vaše pomilovanje izgleda ravno tako, kakor se čita včasih v smešnicah: Sejmarja napadejo, ko se vrača domov, napol pijani tolovaji. Sejmar se krepko brani, tolovaje prepodi in še jim da s seboj v plačilo za napad prav krepek spomin. Zaradi njega pride pred sodnijo in je obsojen radi prekoračenja silobrana. Zdaj pridejo sejmarje-vi neprijatelji in ga pomiilujejo: »Zakaj si branil sebe in svoj denar?« Glede protidržavnih očitkov, radi katerih še teče sodnijska obravnava, se vi gotovo zavedate, da niso protidržavni, ker niso bili njej namenjeni, ampak Vam. Vaši stranki smo očitali njene grehe in vas smo obsojali radi vaše politike. Kadar pa kdo vašo stranko napada in pobija, se vam zdi, da je že država v nevarnosti, kakor da bi samo vaša stranka bila država. Zato pa sebe branite, kakor bi državo branili ter ste ves dogodek temu primerno zasukali. Sv. Marjeta niže Ptuja. Že več let je tega, odkar ima orlovska srenja svoj sedež pri nas, pa do sedaj še ni dala glasu od sebe. Zdaj pa se sliši, da bo letos priredila javen telovadni nastop pri g. Muhiču. Nastopijo odseki: Sv. Marjeta, Sv. Lovrenc, Velika Nedelja, Ptuj, morda tudi Sv. Trojica v Halozah in Orlice od Velike Nedelje. Nastop bo. na šmarjetsko nedeljo, dne 17. julija, ob treh popoldne. Po telovadbi je srečolov in prosta zabava, pa samo do mraka, ker se tedaj prireditev konča. Prijatelji Orlov, pridite in posetite prireditev! Veržej. Častilce presv. Srea vabi Dekliška zveza dne 10. julija k proslavi petletnice svoje posvetitive presv. Srcu Jezusovemu. Ob enem se ta dan tudi Marijina družba posveti prem. Srcu našega Kralja. Spored je sledeči: Dopoldne: Ob 10. uri slovesna služba božja, skupno sv. obhajilo in posvetitev Srcu Jezusovemu. Popoldne po večer-nicah v prostorih Marijanišča: 1. Slavnostni govor. 2. Akademija v čast presv. Srcu Jezusovemu. 3. »Fabiola«, igra v petih dejanjih izza časa preganjanja kristjanov. Živelo Srce Jezusovo! Trbonje. Pri nas se je letošnja »lepa nedelja« preložila na peto nedeljo po binkoštih, to je dne 10. julija. Obhajali jo bomo letos še posebno slovesno in veselo. Ker pride navadno ta dan mnogo ljudstva tudi iz sosednih župnij, se sporoča, da se začne sv. opravilo ob 10. uri dopoldne. Najprej je procesija po polju; med procesijo svira domača godba. Po procesiji je pridiga. Pridiguje č. g. Šparl, Ob grobu moje matere. (Fr. O., župnik.) Ena najtežavnejših opravil duhovnika je, pokopati — svojo lastno mater. Saj ti pred" odprtim grobom stopa tako živo pred oči vsa nežnost, vsa skrb, vse trpljenje in žrtve, skratka, vsa ljubezen materna. In tako srce, kot ga nima nikdo na svetu, pokopati! . . . »Vzemi zemlja, kar je tvoje . . .«, govori duhovnik — sin . . . Res ima požrtvovalni dušni pastir mnogo src med svojimi ovčicami, ki ga ljubijo, a kakor vsakdo, čuti še močneje duhovnik, da ga ljubi ma-terno srce na tej revni zemlji najbolj zvesto in stanovitno: morda si je izbral tako težavni duhovski poklic edino po želji in molitvi svoje matere ... In kakšna si bila ti, bla-gopOkojna mati? Nekaj dogodokov naj te opiše. Ko sem kot mlad kaplan zadel ob nasprotovanja in celo sovraštvo brez božnih ljudi, je bila materna beseda za me najboljši lek, najslajši balzam. Rekla je kratko: »Moliva oba in zaupaj na Boga, pa bo vse dobro!« O verna mati! In ko sem trpel pomanjkanje ter hotel tožiti, češ, v drugih stanovih je boljši kruh, sem hitro obmolknil, ko sem slišal iz ust istotako revne, trpeče matere: »Jezus je bil tudi ubog ... naj imajo posvetnjaki dobro tukaj, saj se jim večnosti ni veseliti.« O udana mati! In ko sem nekoč potožil, da sem moral trpeti veliko krivico po nedolžnem, sem dobil nauk: »Samo nedolžna kri je rešila svet.« Res, modra mati! kaplan v Vuzenici. Nato pa bo slovesna asistirana sv. maša. Kakor druga leta, ste tudi letos vabljeni verniki iz sosednjih župnij na lepo nedeljo k Sv. Križu v Trbonje. Šmartno v Rožni dolini. Pri nas je grajevredna razvada, da fantje naravnost tirjajo visoke svote od ženina, če pride ta iz druge župnije, ali pa če nevesta gre ven. Ta denar, ki ga nekako izsilijo, potem zapijejo. Kadar bomo tako daleč, da bodo fantje sami uvideli, da je to krivična in grda navada, tedaj bomo rekli, da imamo olikane mladeniče. Prvi, ki je boljše naredil, je bil Franc Kugler, ki si je vzel nevesto iz ugledne Banove hiše. Ženin in nevesta sta namreč, mesto fantom za pijančevanje, dala 50 Din za Dijaško semenišče, 100 Din pa za novi oder, ki smo si ga napravili, a nimamo zanj še nobenega kritja. Hvala vrlima novoporočencema. Bog jima daj obilo sreče v novem stanu! Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 20. junija je umrl po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, obče spoštovani Janez Frišek, posestnik v Gornji-vasi. Bil je pred vojno in po vojni večletni cerkveni pevec, pristaš SLS ter naročnik »Gospodarja«. Kot zdrav in vesel fant je šel leta 1914 kar v začetku na bojno polje v Galicijo, je bil ranjen, tudi prvič kmalu ozdravel ter se podal drugič na bojno polje, kjer mu je leta 1915 granata odtrgala in zdrobila oko, kar mu je vedno bolj rahljalo zdravje, tako dolgo, da je podlegel. Koliko je on pretrpel po raznih bolnicah in sedaj v dolgi bolezni, pa je vse potrpežljivo prenašal, upajoč na srečno večnost. Zapušča mlado ženo in tri male fanteke, katerim gre naše iskreno sožalje za izgubo tako dobrega ateka! — Ustanovili smo tudi tu prostovoljno gasilno društvo, pa ne smemo pozabiti pridno zbirati darove za brizgalno. Nekaj imamo že nabranega, pa še mnogo premalo, torej prosimo in trkamo na dobra srca, da nam priskočijo na pomoč z darom kakoršnimkoli, samo da bi mogli si čim prej toliko v nesrečah vredni stroj nakupiti! Ponikva ob južni žel. Dekleta Katoliškega prosvetnega društva na Ponikvi priredijo v nedeljo, dne 10. julija ter ponovijo v nedeljo, dne 17. julija, popoldne ob treh, pod Žličarjevim kozolcem igro s petjem »Izgubljeni raj«. Vsi, ki hočete vedeti, kje je prava sreča doma, se pošteno nasmejati, pa tudi spoznati, kaj so naša dekleta v kratkem času s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo dosegle, pridite in poglejte! Sv. Rupert nad Laškim. Ruperčani smo mirni in zelo potr^žljivi ljudje, a tega pa le ne moremo mirno na sebe vzeti, kar je zadnjič »Gospodar« o nas zapisal: da smo »bogata« župnija. A nič se ne bojte, g. urednik, da bi Vas radi tega obrekovanja šli tožit na porotno sodnijo; saj vemo, tiskarski škrat je to napravil: bilo je napisano »gorati«, a roglač pa je napravil »'bogati«. Sicer pa naj bo: bogati smo na delu, bogati na trpljenju in težavah, kakor menda malo-kje drugod. In vendar nam razni škrati ne prizanašajo: zdaj nas je potegnil tiskarski škrat, a še hujšega in bolj trdovratnega imamo stalno v naši župniji, ki dela večno zgago, prepir in sovraštvo. Ta škrat straši posebno sedaj pred Občinskimi volitvami, hvali vraga in Radiča in vsakega, ki bi snedel prešmentane klerikalce; dr. Korošca pa sovraži po dnevu in po noči, še v spanju in sanjah se ž njim suva in čuka. Zavedni možje pa se premalo brigajo, da bi tega škrata pregnali. Prihodnjič pa še kaj več! In ko sem občudoval, ker je toliko molila ter imela zadnja leta neprestano rožnivenec v rokah, je rekla: »Kaj pa naj storim, ker imam otroke, pa jim drugega nimam dati. In moji otroci so daleč v svetu, molitev pa gre tudi tje . . .« O zlata mati! Videl sem jo večkrat v nepopisnem trpljenju jokati, a tožiti je nisem slišal nikdar, še manj pa godrnjati zoper voljo božjo. O potrpežljiva mati! Eden izmed obilnih pogrebcev je dejal: ». . . iz ust te ženske ni prišla nikdar kaka grešna beseda . . .« 0 pobožna mati! In ko sem pobiral za rajne za svete maše, mi je prinesla tudi ona, kolikor je imela, češ, tudi jaz imam rajne starše, ne (bilo bi lepo, ko bi se jih vedno hvaležna ne spominjala. In če ravno 86 let stara, je hranila kito las od svoje rajne matere ter te lase večkrat poljubila in nam je kazala z neko ginljivo hvaležnostjo, češ, to so zlati laseki moje mamice. O nežna in hvaležna mati! . . . Take so preproste, kmečke matere! Kdo jih slavi? . . . Sin-duhovnik deva v grob srce take matere. »Zemlja, vzemi, kar je tvoje« . . . Objela me je grešna misel: ta zemlja ni vredna, da sprejema v sebe take matere! O Bog, odpusti to misel! . . . In če se izneverijo svojemu narodu razni ljudje in če zavržejo najdražji biser svojih prednikov, namreč sveto vero, potem tega niso krive slovenske matere! Uživaj večno plačilo: vzgledna, plemenita mati! V moji 25 letni praksi rabim z najboljšim uspehom Thiirpil (tirpil), ki je zelo po ceni in izvrstno učinkuje. To sredstvo nas varuje vsake izgube telet vsled driske. G. H., poljedelski oskrbnik v U. O. Thiirpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. CL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Ako bolehate na krvi' že,odcu pljučah, jetrah, --mehurju itd. poskusite se zdraviti ! z španskim zeliščnim čajem kateri je sestavljen iz okoli 40 raznih planinskih zelišč po Dr. I KÖNIG. Kuha se brez alkohola in brez sladkorja. Naročite takoj 4 zavitke tega zdravilnega A čaja za 20 Din pri razpošlljatelju ^ J0S.UREK. Marija Snežna. 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadrugi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila po najnižji obrestni meri .V £8 m M. R0PA5, CELJE ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK. Uglašanje in vsa popravila strokovno. 725 ir«rwir»r ZNIŽANE CENE! Krekova posojilnica v Mariboru reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO »prejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnem«, dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost. 779 ■lil m Da se mi fine otročje nogavice ne pokvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodam iste začasno po čudovito nizki ceni R« Stermeckl, Celje j M i h d a r prepozno, nihdar prezgodaj ne pridete, ako imate zanesljivo uro iz švicarske tovarne firme Suttner. Suttnerjeve ure gredo natančno do sekunde. Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma mnogo več kot ura sama. Brezplačno prejmete veliki ilustrovani di-vot-cenik, ako javite - _ ___ svoj točni naslov raz- uiranjainici ur H. Suttner v Ljubljani št. 992. Cenik te stare, solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo. ¥OZNl RUD veljaven od 15. maja 1927 se dobi v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA v Mariboru. Cena za komad Din 2-—. 5 dinarjev robci X«" sivi kakor tudi vsakovrstno drngo blago po jako nizkih cenah, snkno že od 26 Din naprej se dobi pri «/. Trpin, Maribor, Glavni trg 17 Samo kratek čas poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fel-lerjev blagodišeči »Elsafluid« in zvedeli boste kaj je do sedaj manjkalo v Vaši hiši. — Za glavo, za pleča, za roke, za noge, za oči, za zobe, za vrat, za mišice, za živce, za vse dele človeškega telesa se je izkazalo koristno dnevno umivanje, drgnjenje, grgranje s pravim Fellerjevim Elsafluidom že od časa naših dedov in upravičuje njegov glas kot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. Zahtevajte ¿a poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno „Fellerjev" pravi Elsafluid, v poizkusnih stekieničicah po Sp— Din, f dvojnatih steklenicah po 9'— Din uli specijalnih steklenicah no 26 — Din. — Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat. L zavojnino in poštnino vred stane: fl poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61'— Din 27 - „ t« , 6 , 133*— „ bi - H« . 12 „ 250'— „ Naročila nasloviti razločno takole: Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg Si. 341 1549 Hrvatska. Fl. I. ¡*r S* Naznanilo! Cen]. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sukna,za ženske in moške obleke. V zalogi vse v manufakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi plaščev, športnih jopičev in usnjatih sukenj. Za obilen obisk se priporoča IVAN MASTNAK 785 Celje, Kralja Petra c. 15. ■S Zobni atelje H. Hinko Zapornik-Celje £ Jadranska-Podunavska-banka o» Vhod I.nadstropje na dvorišču I Cirilova knjižnica | obsega sedaj sledeče zvezke: Hl 1. Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano), g 2. Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovenaki Piemont, — H 8. Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narod- U =5 nega preporoda, Din 10.—. 4. Moj stric in moj žapnik, Din 4.—. 6. G. J. Whyte Melloile: Gladiatorji, I. del, Din 8.—, M — II. del, Din 10.—. ¡j 7. H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeka, Din 7.—, = 8. B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—. — II. del, Din 25.-. H — III. del (v tisku). m 9. A. Conan Doyle: V libelijski puščavi, Din 12.—, ig 10. Arnold Bennett: živ pokopan, Din 8.—. 11. Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—, 12. E. B. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—. — II. del, Din 14.—. g 13. Elza Lešnik: »Šumi, Sumi Drava . . .«, Din 5,—^ 14. Matija Ljubša: Slovenske gorice (razprodano). 15. Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega to- ¡¡p Jaka, Din 12.—. 16. Antonio Fogazzaro: Mali »vet naših očetov — m Din 28.—. M 17. Anton Kosi: Iz otroških mst, Din 8.—. 18. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. 19. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din U.—. 20. Pavel KeÜer: Dom (tisku). BI. Gabriel Majcen: Kratka rgodovina Maribora — ¡p Din 20.—. * 8' >ekoveko nik, pežovski mojster, delnica Sprejmem fanta za pek obrt iz poštene hiše. Alojz Peč- Vsi ljudje veliki in majhni govore o prodaji pri tvrdk FRANC KOLERIČ, Apače radi prezidave, kei dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago. 72t jjjjiiiiiiiiii msi DENAR NALOŽITE o®* najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici = v Mariboru = Stolna ulica 6 r, z. z o. z. Stolna nlica 6 Obrestuje hranilne vloge «n (JO/ brez odpovedi jlil u/0 na trimesečno odpoved '0 NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da bom kmalu otvoril Pod mostom 11 v bližini državnega mostu dobro meščansko brezalkoholno jedilno restavracijo in zajuterkovalnico. ••H Abonenti dobijo glede cen dalekosežna zni- ¿ žanja. — Povrh dajem svojim gostom k jedi O ¿Ja dobro namizno pijačo brezplačno. 896 .1 Z velespoštovanjem ^MOliE«! Vabil» na REDU OBČII ZBOR Kmečko-obrtne hranilnice in posojilnice v Dravograda registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo, dne 17. julija 1927 ob 1. uri popoldan v gostilni Domajnko v Dravogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zadnjega zapisnika obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Volitev 2 članov načelstva in 1 člana nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 39 zadružnih pravil eno uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov. V Dravogradu, dne 29. junija 1927. 900 NACELSTVO. ■i ob Dravi. 850 3—1 Pozor pri mladih prašičkih!I1 Ako hočete imeti Vaše prašičke zdrave in da se bodo Zadružna gospodarska banka d. d. g Podružnica Maribor. ■ ■ V lastni novozgrajeni palači. Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. ■ Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. ■ Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru, - Urednik: Januš Goleč,novinar t Mariboru. - Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor. 9? redili, uporabljajte ]fl A H TE 1j l]V£i Dobite ga pri vsakem trgovcu na deželi. 795 nepoznamv . M»...: riikäke utrujenosti ker vedno nosim pete! i 4848534848532323235323534853484853535323914853485353534848485348234823484848