Kozma Aha~i~ UDK 373(497.4)”15”:811.163.6’27 

ZRC SAZU, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a 
kozma.ahacic@guest.arnes.si 

OD [OLANJA DO UPORABNIKOV: 
[E NEKAJ VPRA[ANJ SLOVENSKE 
ZGODOVINSKE SOCIOLINGVISTIKE 

16. STOLETJA 
^lanek sku{a s sociolingvisti~nega vidika opisati {olanje uporabnikov knji`nega jezika na Slovenskem v 

16. stoletju, pri ~emer posebej obravnava rabo slovenskega jezika v {oli. Na podlagi virov ugotavlja, kako 
je potekalo financiranje protestantskih del in kako je izdajateljem uspelo pridobiti ustrezna finan~na 
sredstva. V povezavi s tem spregovori tudi o prodaji, nakupu in nakladi protestantskih knjig. Na koncu 
posku{a podati odgovor na vpra{anje, kdo so bili dejanski uporabniki protestantskih del. 
1 Uvod 

V prej{njem prispevku s podro~ja zgodovinske sociolingvistike 16. stoletja (Aha~i~: 
2003) smo sku{ali opisati pisce ter naslovnike prvih slovenskih knji`nih del, fenomen 
branja in poslu{anja teh del ter vpra{anje rabe sloven{~ine v cerkvi v 16. stoletju. 

Tokrat bomo sku{ali orisati sociolingvisti~ne zna~ilnosti obravnavanega obdobja {e 
z nekaterih drugih vidikov. Tako bomo prou~ili jezikovno na~rtovanje v zasnovi protestantskega {olstva. Ko bomo govorili o financiranju protestantskih del, bomo sku{ali pokazati na dejstvo, da so jih financirali predvsem tisti, ki sloven{~ine niso znali 
in z njo niso imeli ve~jega stika. Ogledali si bomo tudi, kako je potekala prodaja 
knjig, kako mno`i~en je bil njihov nakup ter kolik{na je bila njihova naklada. Na 
koncu bomo sku{ali odgovoriti na zahtevno vpra{anje, kdo so bili njihovi dejanski 
uporabniki in kolik{nega dela prebivalstva se je torej protestantsko knji`evno delo 
dejansko dotaknilo. Medtem ko z izrazom naslovnik ozna~ujem v protestantskih 
delih naslovljene potencialne uporabnike knjig, pa z izrazom uporabnik ozna~ujem 
dejanske, tudi nenaslovljene bralce in poslu{alce. Z dana{njega vidika bi bilo tako 
lo~evanje lahko videti nepotrebno, a naslovniki knjig v 16. stoletju, kot bomo videli, niso bili vedno tudi njihovi uporabniki in obratno. 

Jezik in slovstvo, let. 49 (2004), {t. 1 


58 Kozma Aha~i~ 

2 [olanje uporabnikov knji`nega jezika 

[olanje bodo~ih uporabnikov knji`nega jezika je gotovo ena temeljnih komponent 
jezikovne politike in jezikovnega na~rtovanja v za~etni fazi posameznega knji`nega 
jezika. In prav na podro~ju {olstva so lahko protestanti naredili veliko, ker je bilo do 
tedaj zelo malo narejenega.1 

Z gotovostjo lahko sklepamo, da do reformacije osnovne {ole v pravem pomenu 
besede2 ni bilo. Bile pa so nekatere `upnijske, samostanske in mestne elementarne 
{ole, kjer so u~ence pripravljali na dolo~en poklic ali dolo~eno zaposlitev. U~ni jezik 
je bila v `upnijskih in samostanskih {olah latin{~ina, v mestnih pa vsaj od prve polo-
vice 16. stoletja dalje vse bolj nem{~ina (Schmidt 1952: 10–11). Sloven{~ine v {oli 
pred protestanti ni bilo. 

Zasnovo protestantske osnovne {ole lahko rekonstruiramo po nekaterih mestih v 
Trubarjevih besedilih. Ob taki rekonstrukciji pa je seveda potrebno opozoriti, da bi 
{lo lahko pri nekaterih Trubarjevih izjavah bolj za programske `elje kakor za dejansko stanje. Vidmar (1999) v svoji disertaciji utemeljuje, da se je v evropskem prostoru stopenjska {olska ureditev vzpostavljala od zgoraj navzdol, torej od univerze 
k elementarni {oli. Menim, da moramo s tega stali{~a ocenjevati tudi oblikovanje {ol 
na slovenskem prostoru pod protestanti. 

Vloga sloven{~ine v {olah je bila med protestanti tem manj{a, ~im vi{jo stopnjo ali 
izobra`evalne cilje je {ola imela. Ko Trubar v TO 1564 govori o nujnosti {ol, naslovi poglavje 

DE POVSOD VMEISTIH VTERGIH inu per Farah ;e imaio Latinske Nembske inu 
Slouenske Shule gori narediti (TO 1564: 78a). 

Zaporedje v naslovu ni naklju~no, saj v nadaljevanju najprej pravi, da 

Obena deshela, ne mei;to ne Gmaina, ne mogo pres Shul, pres Shularieu in pres vuzhenih ludy biti, ne Deshelskih ne Duhouskih rizhy prou rounati ne obdershati (TO 1564: 
78a), 

in da so dol`ni 

Ce;ary, Krali, Vyudi, inu v;a shlaht Obla;t inu Go;po;zhina /.../ Dobre vuzhene Shulmoishtre, inu vmeitelne mlade ludy, vte Closhtre inu Vcorarye po;tauiti (TO 1564: 79a). 

Po Schmidtovem mnenju (1952: 14) gre tu za poklicno, predvsem latinsko {olo, 
namenjeno u~encem dobre pameti, v kateri naj bi se izobra`eval nara{~aj za posvetne poklice. Nato Trubar ponovi misel iz naslova in jo raz{iri: 

V slednim Mei;tu, Vtergu inu per sledni Fari Shulmoi;tre inu Shularie dershati, V mei;tih 
inu Tergih, de ;e Latinsku inu Nemshku, per tih Farah od Farmosh;trou, Podrushnikou inu 
Meshnarieu tu Slouensku Py;mu, brane inu pi;;ane vuzhi. (TO 1564: 79a.) 

1 Temeljna raziskava slovenskega protestantskega {olstva v 16. stoletju je {e vedno Schmidt (1952). Po
njej povzemam vse tiste temeljne ugotovitve, ki se dotikajo tudi vpra{anj rabe slovenskega jezika. [ir{
i
pogled na stanje {olstva v 16. stoletju nam daje Vidmar (1999 in 2000)
. 
2 Elementarna {ola, namenjena vsakomur, z materin{~ino kot u~nim jezikom.



Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 59 

V mestih in trgih naj bi torej imeli latinsko ali nem{ko, na de`eli pa slovensko 
osnovno {olstvo. Na poklicni {oli bi pou~evali u~eni {ulmojstri umetelne mlade 
ljudi, v osnovni {oli pa naj bi vse ostale pou~evali {ulmojstri, farmo{tri, podru`niki 
ali me`narji. 

Schmidt (1952: 19–23) pa sku{a dokazati, da so bile vendar poleg poklicnih latinskih ali nem{kih v mestih tudi osnovne slovenske {ole, kar potrjuje beseda »purgarski« na naslednjem mestu: 

Rauen tiga en v;aki Pridigar inu Farmoshter, ima tudi per ;uie Farry eniga Shulmoi;tra 
oli Meshnaria imeiti inu dershati, De te mlade Hlapzhyzhe inu Deklyce, Purgarske inu 
kmetishke Otroke vuzhi Slouenski Brati inu pi;;ati, ta Catehi;mus ;red ;to kratko Islago 
i;uuna poueidati. (TO 1564: 100a–b.) 

Tak sklep bi bil mo`en, ker pa je oprt le na eno programsko mesto, nikakor ni nujen. 

Trubar torej poziva na {olanje, ne glede na nadaljnji {tudij (Schmidt 1952: 16). 
Glavni (tudi jezikovnopoliti~ni) cilj mu namre~ ni zgolj odbiranje sposobnej{ih 
u~encev za nadaljnji {tudij, ampak predvsem narediti slovenski jezik dostopen ~im 
{ir{emu krogu bralcev. 

Trubar je torej hotel, da bi vsak duhovnik slovenske protestantske cerkve, kjer koli je, na 
de`eli ali v mestu, oskrbel slovenskim, kme~kim in mestnim otrokom osnovno{olski pouk 
slovenskega katekizma, slovenskega ~itanja in slovenskega pisanja. (Schmidt 1952: 23.) 

Z jezikovnopoliti~nega vidika je zanimiv tudi razvoj Trubarjeve zamisli osnovne 
{ole.3 Medtem ko v TC 1550 {e zahteva, da se otroci katekizem in petje cerkvenih 
pesmi u~ijo s poslu{anjem branja in petja odraslih, ter katekizmu hkrati dodaja abecedarij (TA 1550) kot u~benik branja (in ne pisanja!), v TA 1555 `e raz{iri svojo 
zamisel tudi na pisanje. Zaporedje je bilo torej: katekizem, petje, branje in pisanje. 
Za pouk branja je bil po Schmidtovem (1952: 19) mnenju prikladen predvsem abecedarij TA 1555 in Kreljev abecedarij v KB 1566. 

Te`ko re~emo, koliko slovenskih protestantskih osnovnih {ol je v ~asu reformacije 
na Slovenskem dejansko obstajalo in v kolik{ni meri je {lo pri Trubarjevih na~rtih 
za dejanska navodila, v kolik{ni pa za `elje. Te`ko re~emo tudi, v kolik{ni meri gre 
pri Trubarjevi trditvi, da berejo slovenske knjige 

ne samo v mestih,4 kjer imajo navadne {ole, temve~ jih bero kljub pape`evi prepovedi 
tudi kmetje in njih otroci po vaseh z velikim po`elenjem in veseljem (TT 1581–82, 
Rupel 1966: 274), 

za poudarjanje dejstva, da berejo tudi otroci, ali zgolj za podatek, da tudi kmetje in 
njihovi otroci te knjige berejo ali poslu{ajo, da so torej tudi oni ciljna publika vsebine teh knjig. Ko je Trubar 19. marca 1561 pisal iz Uracha ljubljanskemu cerkvenemu odboru: 

Pripravite kmete, naj svoje otroke slovensko brati u~e, zakaj iz otrok in preprostih si Bog 
zbira cerkev (Rajhman 1986: 85), 

3 Kakor ga lahko povzamemo po Schmidt (1952: 18–19). 
4 Vse, kar je v prispevku okrepljenega, je okrepil avtor prispevka. 


60 Kozma Aha~i~ 

je bil polo`aj o~itno {e povsem druga~en.5 Kljub vsemu pa je `e dejstvo, da je bila 
sloven{~ina v osnovnih {olah (~etudi bi jih bilo, denimo, zanemarljivo malo ali ni~)6 
u~ni jezik, z vidika jezikovnega na~rtovanja pomemben dose`ek slovenskih protestantov. 

Razen osnovnih so protestanti na slovenskem ozemlju v 16. stoletju ustanovili ali 
prevzeli {e nem{ke in latinske mestne {ole, ki so bile namenjene predvsem me{
~anstvu (Celovec, privatna latinska {ola v Kr{kem, ki jo je vodil Adam Bohori~,7 
Kranj, Ljubljana itd.). Iz mestnih {ol so lahko u~enci prestopili v stanovske {ole v 
Ljubljani, Gradcu in Celovcu.8 O morebitni prisotnosti sloven{~ine na nem{kih in 
latinskih mestnih {olah viri ne pri~ajo. 

Ve~ pa lahko re~emo o polo`aju sloven{~ine na stanovskih {olah, predvsem na stanovski {oli v Ljubljani,9 ki je bila ustanovljena leta 1563. Stanovske {ole so bile 
namenjene pripravi u~encev na kasnej{i {tudij na univerzi. Prvi u~itelj in hkrati ravnatelj na ljubljanski stanovski {oli je bil Lenart Budina, na pomo~ mu je kmalu prisko~il tudi Sebastijan Krelj (Schmidt 1952: 28–29). 

Njegovo delo je prevzel Bohori~. Iz Trubarjevega vabila Bohori~u, datiranega s 1. 
avgustom 1565, vidimo, kako si je Trubar prizadeval, da bi na stanovsko {olo pridobili tega »izobra`enega mo`a«: 

Veleomikani mo`! Ne dvomimo, da dobro pozna{ in neredko ob`aluje{ nesre~no kulturno zaostalost na{e o`je domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod {opiri zani~evanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to 
bedno rovtarstvo v resnici ob~utijo, hoteli zdru`iti z nami svoje `elje in gore~nost, svoje 
misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo konec. Zakaj mi, ki nam je 
posebno jasno, da so {ole cerkvi potrebne kakor leva roka, smo ti stvari `e od kraja 
posve~ali najve~jo skrb in prizadevnost in smo naposled z mnogimi pro{njami in moledovanjem pripravili prvake na{e de`ele do tega, da so dobrohotno in {irokosr~no obljubili in dolo~ili denarno pomo~ za ustanovitev javne {ole tu v Ljubljani. Zdaj so nam nalo`ili 
predvsem to skrb in nalogo ter nam milostno ukazali, naj nemudoma poi{~emo in pridobimo enega ali drugega dobrega in izobra`enega mo`a, doma~ina, takega, ki se ne bo 
pla{il truda. Zato pa, ko vemo, da si ti po svojih zmo`nostih, u~enosti in prakti~nem znanju kakor ustvarjen za pospeh tega {olskega poskusa in dela in da razume{, kolik{ne ljubezni in ~asti je vredna skupna domovina, te po ukazu in v imenu na{e de`elne gosposke 
sr~no vabimo, da pridi o prvi prilo`nosti k nam v Ljubljano, da se utegnemo, ~e se ti bo 
zdelo, pogovoriti in odlo~iti s teboj o nadrobnostih, upamo, da z druga~nimi pogoji, kakor 
so te nekdaj pretentali Zagreb~ani. ^akamo tvojega odgovora. Zdrav bodi! (Rajhman 
1986: 199.) 

5 Nasploh je, kot bomo videli v zadnjem poglavju, vpra{anje o raz{irjenosti protestantizma (in s tem seveda tudi {ol) med slovenskim kme~kim prebivalstvom sila zapleteno.
6 Prim. Vidmar (2000: 12). Mo`no je tudi, da je bila v praksi prva dekurija Bohori~evega 1. razreda
stanovske {ole nekaka elementarna stopnja {ole (Vidmar 2000: 15)
.
7 Obiskoval jo je Dalmatin.
8 Povzeto po Schmidt (1952: 25–26)
.
9 Za stanovski {oli v Celovcu in Gradcu nimamo virov, ki bi omenjali sloven{~ino kot u~ni jezik. Prim.
Vidmar (2000: 19–24)
.



Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 61 

Bohori~ je leta 1568 sestavil prvi (danes izgubljeni) {olski red stanovske {ole 
(Schmidt 1952: 36). Iz podatkov, ki jih imamo ohranjene o tem redu, lahko rekonstruiramo polo`aj sloven{~ine na stanovski {oli v letih po uveljavitvi prvega {olskega reda: sloven{~ina je bila dovoljena kot razgovorni jezik v prvem razredu, v zvezi 
z memoriranjem katekizma v drugem, pri petju pa {e v tretjem in ~etrtem razredu 
(Schmidt 1952: 178). Pomenljiv je podatek, da ta {ola {e ni dajala dovolj znanja za 
neposredni prehod na univerzo (Schmidt 1952: 36). 

Drugi {olski red stanovske {ole iz leta 1575 navaja (Schmidt 1952: 42) v dekuriji10 
prvega razreda, kjer so u~enci, ki se u~ijo zlogovati in sestavljati besede, in tudi v 
tisti, kjer so u~enci, ki se u~e le nem{~ine, kot u~benik tudi »katekizem Sebastijana 
Krelja« (= KB 1566), nato pa ni ve~ slovenskih u~benikov. [e ve~: 

U~encem drugega in tretjega razreda naj se prepove raba doma~ega slovenskega jezika, 
da se polagoma navadijo na nem{ki jezik. Podobno naj bo ~etrto{olcem zapovedano, da 
govore le po latinsko; nem{ke besede in fraze pa le tedaj, ~e jih po latinsko ne znajo, ako 
bodo prej prosili za dovoljenje. (Drugi {olski red, Schmidt 1952: 47.) 

Sloven{~ina je imela torej zgolj funkcijo premostitvenega jezika. Ko so se u~enci 
nau~ili nem{ko, sloven{~ine ve~ niso smeli uporabljati, ko so se nau~ili latinsko, pa 
niso smeli uporabljati nem{~ine. 

Medtem ko sprva u~enci ljubljanske stanovske {ole niso dobili dovolj znanja za neposredni prehod na univerzo, pa je po Frischlinovem prihodu leta 1582, ko so u~enci 
za~eli obiskovati peti razred, dobila stopnjo prave gimnazije v takratnem pomenu 
besede, ki je usposabljala u~ence za neposredni prehod na univerzo (Schmidt 1952: 
74, 78). Frischlinov sprejeti {olski red stanovske {ole (v veljavi 1584–1598) predvideva rabo sloven{~ine zgolj v prvi in drugi dekuriji prvega razreda: 

Najprej naj v prvem kot v najni`jem razredu (ki je razdeljen na {tiri dekurije) recitirajo 
slovenski Brenzov katekizem tisti u~enci prve in druge dekurije, ki ga znajo na pamet, in 
sicer ne po dva in dva, temve~ vsi, drug za drugim, vendar izmenoma, tako da eden 
spra{uje, drugi pa odgovarja, in to naj nadaljujejo vsak dan prvo uro po opravljeni jutranji molitvi od za~etka do konca. Tisti u~enci pa, ki katekizma {e ne znajo, naj marljivo 
pazijo in po tihem izgovarjajo vse besede za drugimi, dokler se ga tudi sami ne bodo 
nau~ili. (Schmidt 1952: 96.) 

V sloven{~ini naj bi torej rabili slovenski Brenzov katekizem, ki je iz{el v obdobju 
35 let vsaj petkrat,11 toda le v prvih dveh dekurijah. @e v tretji in ~etrti dekuriji prvega razreda naj bi se navadili na nem{ki, v drugem razredu pa na latinski Brenzov 
katekizem. Poleg Brenzovega katekizma pa je bila v celotnem prvem razredu dovo

10 Vsak razred je bil razdeljen na dekurije, znotraj katerih so se diferencirali u~enci z razli~nimi stopnjami znanja. 
11 Brenzov katekizem je bil najbolj priljubljen tip katekizma kot otro{ke {olske knjige in je iz{el v obdobju 35 let vsaj petkrat v naslednjih delih: TA 1550, TO 1564, leta 1567 obenem z nem{kim, TC 1575, DC 
1585. Izmed teh so izdaje iz let 1550, 1567 in 1585 »prave« {olske knjige (Kidri~ 1924: 133; Schmidt 
1952: 174). 


62 Kozma Aha~i~ 

ljena {e Bohori~eva izgubljena slovenska {olska ~itanka z latinsko-nem{ko-slovenskim slovar~kom,12 vendar le, ~e je to potrebno. [olski red pravi o tem takole: 

V tem razredu naj se sloven{~ina vendar {e upo{teva v za~etnici ali v besednjaku in naj 
se zato uporablja Elementale Labacense cum Nomenclatura trium linguarum latinae, germanicae et sclavonicae, kolikor je to potrebno glede na u~ence, in po tem naj se v takem 
primeru ravnajo rektor in njegovi kolegi. (Schmidt 1952: 99.) 

Rabo sloven{~ine v tretjem {olskem redu zasledimo {e pri dolo~ilih, kako naj se 
pou~uje v prvem razredu. Popoldansko tretjo uro namre~ vsi u~enci prvega razreda 
recitirajo 

v vseh {tirih dekurijah iz besednjaka nekaj latinskih, nem{kih in slovenskih besed 
(Frischlinov {olski red, Schmidt 1952: 100). 

Prav tako iz tega razreda 

ne more napredovati v vi{jega noben u~enec, ~e ne zna perfektno nem{kega in slovenskega katekizma in tudi dobro nem{ko in latinsko brati (Frischlinov {olski red, Schmidt 
1952: 100). 

Toda zgoraj omenjena raba sloven{~ine je nadvse omejena. Sloven{~ina se je lahko 
rabila zgolj v zgoraj omenjenih primerih in ne – kot bi pri~akovali – tudi kot pogovorni jezik med u~iteljem in dijaki. Na~elo je bilo namre~ naslednje: 

U~enci v obeh ni`jih razredih, to je v prvem in drugem razredu, naj nikakor ne govorijo po slovensko, temve~ le po nem{ko, razen takrat, kadar dobijo vpra{anja iz besednjaka in iz slovenskega katekizma. Drugo{olci pa naj se, vendar postopoma, navajajo tudi 
na latinski jezik. U~enci treh vi{jih razredov pa naj ne govorijo niti po slovensko niti po 
nem{ko, temve~ po latinsko, kakor naj se tudi u~itelji sami potrudijo, da bodo v prisotnosti u~encev uporabljali predvsem latin{~ino in da bodo poleg lesenega osla postavili zanje 
{e tajnega ogleduha, o ~emer pozneje. (Frischlinov {olski red, Schmidt 1952: 107.) 

Prepoved rabe sloven{~ine v medsebojnih pogovorih je bila torej celo nadzorovana! 
A ker gre vendarle le za na~elo, so verjetno kljub temu dolo~ilu u~itelji kdaj pa kdaj 
za la`jo razlago rabili tudi sloven{~ino. Ob tako ostrem dolo~ilu glede rabe sloven{~ine v {oli v Frischlinovem sprejetem {olskem redu pa ne smemo spregledati dejstva, da zasledimo v ohranjenem drugem in tretjem osnutku sloven{~ini mnogo bolj 
naklonjena pravila (Schmidt 1952: 178). Drugi osnutek namre~ predvideva, da prvo{olci in drugo{olci molijo pred odhodom iz {ole izmenoma po nem{ko in po slovensko, vsi u~enci pa naj molijo doma v nem{~ini, sloven{~ini in latin{~ini. Sloven{~ino 
kot pogovorni jezik (torej v {oli in izven {ole) drugi osnutek dopu{~a tudi {e v dru

12 Poskus rekonstrukcije dela Elementale Labacense cum Nomenclatura trium linguarum latinae, germanicae et sclavonicae in njegovih virov podaja Kidri~ (1929: 128–130). Elementale je bil, kot ka`e, 
slovenski pendant k latinski tabuli elementaris Sebalda Heidena, ki se omenja v u~nem redu iz leta 1575 
(torej: abecedar za osnovni pouk v branju latin{~ine, nem{~ine in sloven{~ine), Nomenclatura pa latinsko-nem{ko-slovenski slovar~ek za u~enje latinskih besed s pomo~jo slovenskega ali nem{kega jezika 
oziroma tudi za u~enje nem{kih besed s pomo~jo sloven{~ine. 


Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 63 

gem razredu. Lesenega osla13 za govorjenje v sloven{~ini so dobili {ele tretje{olci 
(za govorjenje v nem{~ini pa ~etrto{olci). V tretjem osnutku je sloven{~ina kot pogovorni jezik prav tako najverjetneje dovoljena v prvem in drugem razredu. Lesenega 
osla dobijo {ele v tretjem razredu. Pri pouku gramatike pa upo{teva sloven{~ino celo 
v ~etrtem razredu.14 To je najvi{ja stopnja upo{tevanja sloven{~ine pri posvetnem 
predmetu. Katekizem moramo obravnavati lo~eno kot vzgojni verski predmet. 

V letih po Frischlinovem odhodu 1584 se polo`aj sloven{~ine na stanovski {oli 
glede na razpolo`ljive vire najverjetneje ni spreminjal. Tako poslab{anje vloge sloven{~ine v sprejetem Frischlinovem {olskem redu si te`ko predstavljamo druga~e, 
kakor da so posredovali nadzorniki. To pa so bile osebe, ki so bile sicer sloven{~ini 
nedvomno naklonjene – predikanti Spindler, Schweiger, Felicijan Trubar, Tul{~ak; 
Dalmatin in Bohori~ sta bila v tem ~asu odsotna (Schmidt 1952: 84). A kakor smo 
z dana{njega vidika nad takim polo`ajem sloven{~ine na stanovski {oli ob sicer{njih 
prizadevanjih protestantov za slovenski jezik presene~eni, pa je bil vendarle povsem 
moderen. Namen stanovske {ole je bila namre~ priprava na univerzo ter usposabljanje za de`elno, cerkveno in posvetno slu`bo. Med tedanjimi standardi znanja 
u~enje sloven{~ine ni bilo pomembno, kakor na primer v nem{ko govore~ih de`elah 
ni bilo pomembno u~enje nem{~ine. V tem ~asu in {e dolgo zatem ni bila materin{~ina u~ni predmet na nobeni {oli v Nem~iji. Schmidt (1952: 123) navaja, da nekatere {olske naredbe latinskih (tudi protestantskih!) {ol pod vplivom Melanchtona 
u~enje nem{~ine izrecno prepovedujejo. In dokaj nenavadno bi bilo, ko bi stanovska 
{ola v Ljubljani, kar se materin{~ine – torej sloven{~ine – ti~e, sku{ala biti edina 
izjema. Je pa imela ta {ola nekoliko ve~ji poudarek na nem{~ini, kar je razumljivo, 
saj ta za ve~ino u~encev ni bila materni jezik. V ozadju je bilo najverjetneje mnenje, 
da bo u~enje branja in pisanja tujih jezikov s seboj prineslo tudi sposobnost branja 
in pisanja v maternem jeziku. 

Nekatera mesta v pismih slovenskih protestantov pa nas opozarjajo, da je bila odsotnost sloven{~ine na vi{ji stopnji {olanja, predvsem pa odsotnost slovenskega govornega okolja pri {tudiju na univerzi velik problem. Ko so bodo~i predikanti zaklju~ili 
svoje izobra`evanje ali ko so se po vmesnem delu v tujini vrnili v slovensko govore~e 
de`ele, so se morali namre~ sloven{~ine spet »nau~iti«, ker so jo pozabili.15 

Primo` Trubar tako pi{e 10. julija 1570 iz Derendingena v pismu de`elnemu glavarju, oskrbniku in kranjskim odbornikom naslednje: 

Ker ima magister Bernard Steiner slu`bo pri gospodih Auerspergih, ho~e nadaljevati 

{tudij, in kot sli{im, ker je deloma pozabil slovensko, da bi se rad spet napotil v Tübin

gen. (Rajhman 1986: 237.) 
Dalmatin v dveh pismih poudarja, kako je med {tudijem vzdr`eval svoje znanje slovenskega jezika. V pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 pi{e takole: 

13 [lo je za sramotilno kazen v obliki oslovske glave, ki si jo je moral u~enec obesiti okrog vratu. 
14 Navodilo u~itelju za prvo popoldansko uro: »Wann er ein Nomen Latinum Declinieren oder ein Verbum 
Coniugiren lest, ... soll er allweg das Teutsch vnnd windisch darzu sagen lassen.« (Schmidt 1952: 178.) 
15 V tej lu~i lahko razumemo tudi v Aha~i~ (2003: 16) navedena citata, da lahko slovenske knjige berejo nem{ko govore~i bralci slovenskim poslu{alcem. 


64 Kozma Aha~i~ 

Torej se moram za vsa dobra dela, ki sem jih od svoje mladosti naprej bil dele`en, v 
najve~ji meri zahvaliti svoji ljubi domovini in va{im milostim in gospostvom. Da bi za 
vsa ta velika dobra dela izkazal dol`no sr~no hvale`nost s svojim delom, sem ob vsakem 
~asu delal in vse svoje dejanje in nehanje usmerjal samo v to, da bi slovenski kr{~anski 
cerkvi, ker sem za to zakonito poklican, v materinem jeziku koristno slu`il povsod, kjer 
se je za to pokazala potreba. Zato sem se potrudil ter tukaj poleg filozofskega in teolo{
kega {tudija pridno poglabljal znanje slovenskega jezika, najprej z branjem slovenskih 
knjig, ki jih je izdal spo{tovani in za slovensko cerkev zelo zaslu`ni gospod Primo` 
Trubar, nato pa po nasvetu in spodbudi mojih u~iteljev s pisanjem. (Rajhman 1997: 57.) 

Z Dalmatinom so imeli zavoljo njegove izredne nadarjenosti velike na~rte, zato sta 
ga, kot pi{e sam v pismu, ki sta ga skupaj z Adamom Bohori~em 1. januarja 1584 
pisala Ludviku Württember{kemu, k urjenju v sloven{~ini spodbujala tako Primo` 
Trubar kakor tudi bebenhausenski opat Eberhard Bidenbach:16 

Tukaj [v samostanu Bebenhausen in v tübin{kem Tiffernovem zavodu] 
nisem {tudiral le 
svojih predmetov, jezikov in teologije, temve~ na iskreno pobudo gospoda doktorja Eberharda Bidenbacha, bebenhausenskega opata, in gospoda Primo`a Trubarja, mojih ljubih 
za{~itnikov, u~iteljev in podpornikov, tudi svoj slovenski materni jezik z vajo ohranjal, 
tako da sem vsak dan, kolikor sem ob {tudiju zmogel, prevajal iz drugih jezikov v sloven-
ski in tako {e v Tübingenu poslovenil prvo Mojzesovo knjigo. (Rajhman 1997: 106.) 

Na koncu {e nekaj besed o {tipendiranju. Zanimivo je, da so 1578 {olski nadzorniki v svojem poro~ilu opazili sovpadanje socialne diferenciacije z jezikovno: 

/D/obro je znano, da so v tej de`eli za cerkveno in {olsko slu`bo le tisti najbolj pripravni, ki so razen drugega potrebnega znanja ve{~i tudi kranjskega de`elnega jezika. U~enci 
iz vrst de`elanov, kateri so premo`ni, pa le redko kdaj nadaljujejo svoje {tudije; ~e pa jih 
`e nadaljujejo, se le ne odlo~ajo za {olo ali cerkev, temve~ za druge slu`be, ki ve~ nesejo. Revni u~enci pa so zaradi pomanjkanja prisiljeni, {olanje opustiti, ali pa se zate~ejo k 
na{im nasprotnikom /.../ in se bodo antikristi ter malikovalci okrepili, ~e bi s~asoma primanjkovalo sposobnih in kranjskega jezika ve{~ih slu`abnikov za delo v cerkvi in {oli. 
(Schmidt 1952: 66.) 

V {olo so torej hodili tako u~enci iz premo`nih kakor tudi iz revnih slovenskih 
dru`in. Prvi {tudija najve~krat niso nadaljevali, saj jim je bila tudi brez nadaljnjega 
{olanja zagotovljena spodobna eksistenca. ^e so se `e odlo~ili za {tudij, pa se niso 
odlo~ali za tedaj nadvse neugledno in slabo pla~ano slu`bo v {oli ali za slu`bo v 
cerkvi, ampak za donosnej{e posvetne zaposlitve. Revnej{i u~enci so bili seveda 
eksisten~no motivirani za nadaljnji {tudij, vendar si ga sami niso mogli privo{~iti. 

Na tem mestu velja zato omeniti dve mo`nosti, ki sta omogo~ali nadaljnji {tudij tudi 
revnej{im slojem. To je bila Tiffernova {tipendija, ki jo je med letoma 1558–1596 za 
{tudij na univerzi dobilo ve~ {tudentov s Kranjske;17 od 1562 je imela Kranjska pravico do dveh {tipendij (Schmidt 1952: 81). Drugo {tipendijo pa je 1582 na predlog 
nadzornikov ustanovila de`ela: tri {tipendije so bile namenjene za fakultetno izo

16 Pomenljivo dejstvo, da je Dalmatina k ve`banju sloven{~ine vzpodbujal Eberhard Bidenbach, ki sloven{~ine ni znal, pride {e bolj do izraza, ko opazujemo financiranje protestantskih knjig (prim. poglavje 3). 
17 SBL 4: 85 navaja naslednje: S. Budina, J. Gebhard, J. Dalmatin, P. Trubar ml., Bla` Budina, Jurij Diener, 
Gregor, Kri{tof in Mavricij Fa{ank, Jurij Klemen, Marko Koluder, Kri{tof ml. in Toma` Spindler, Bernard 
Steiner, Andrej [vajger, Jan` Tul{~ak, Janez Venezianer in Nikolaj Vuri~. Prim. tudi Elze 1977: 35–63. 


Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 65 

brazbo u~iteljskega nara{~aja in predikantov. O tem pri~a izjava o {tipendiranju, ki 
jo je prejemnik Matija Tro{t pisal kranjskim odbornikom 23. januarja 1585: 

Jaz, Matija Trost, pokojnega vipavskega me{~ana Lozijana Trosta in Helene Trost njegove soproge zakonski sin, izjavljam: Ko ste, ~astiti de`elni zbor slavne kne`evine Kranjske, predan pravi, ~isti in prvotni augsbur{ki veroizpovedi, in moji milostni in zapovedujo~i gospodje, da bi lahko nadzirali in prepre~ili v kranjski kne`evini `e prisotno pomanjkanje pripravnih, sposobnih cerkvenih in {olskih u~iteljev ter slu`abnikov augsbur{ke 
veroizpovedi, ve{~ih v kranjskem ali slovenskem pa tudi v nem{kem jeziku {iriti bo`jo 
besedo ter po njej vzgajati mladino, da bi v prihodnje le-teh, izku{enih in pripravljenih 
bilo dovolj, na seji zbora dne tretjega aprila 1582. leta dobronamerno, kr{~ansko in 
modro sklenili, da boste odslej {tipendirali in vzdr`evali tri sposobne preproste 
kranjske sinove, ter jim omogo~ili nekajletni {tudij, najprej v Strassburgu, Heidelbergu ali na kateri drugi kr{~anski univerzi, po kon~anem {tudiju filozofije in dose`enem magisteriju pa brez posebnega dovoljenja izrecno {tudij samo na teolo{ki fakulteti v Tübingenu, vse dotlej, dokler ta ali oni ne bo spoznan za ve{~ega in sposobnega ter 
poklican in dolo~en za ~astitega de`elnega zbora cerkveno ali {olsko slu`bo. /.../ Po 
kon~anem {tudiju, razen na povabilo in po odlo~bi slavnega de`elnega zbora za slu`
bo cerkvi ali {oli, v nem{kem, slovenskem ali drugem jeziku, za kar bom najbolj pripraven in proti primernemu pla~ilu in vzdr`evalnini dolo~en, ne bom sprejel brez va{e 
vednosti in proti va{i volji nobene druge slu`be. (Rajhman 1997: 148–149.) 

Do katere mere je torej izobrazba v protestantskih {olah prodrla v slovenski prostor? 
Kolik{no je bilo {tevilo u~encev v osnovnih {olah, ne moremo re~i, ker imamo pre-
malo podatkov. O stanovski {oli v Ljubljani vemo le, da je v ~asu, ko je bil rektor 
Frischlin, obiskovalo prvi razred nad petdeset u~encev, po ~emer Schmidt sklepa, da 
je stanovsko {olo obiskovalo nekaj nad sto u~encev, kar je za takratne razmere dobro 
obiskana latinska {ola (Schmidt 1952: 79). Moramo pa se hkrati zavedati, da je bila 
razlika med {tevilom u~encev v ni`jih in vi{jih razredih kar velika in torej izpad kar 
precej{en. 

V virih zasledimo tudi precej{nje {tevilo {tudentov.18 Samo v Tübingenu je bilo 
med letoma 1537 in 1600 imatrikuliranih19 kar 94 {tudentov s Kranjske (Elze 1977: 
64–85). Vsekakor je bilo {tudentov dovolj, da se jih je opazilo, saj Trubar v TT 1557 
Kri{tofu Turja{kemu pi{e, da je tudi v »na{i domovini« ve~ razpu{~enih {tudentov: 

Je pa {e drug vzrok tega posvetila. Z `alostnim srcem sli{im tole: nekateri (tudi v na{i 
domovini) Va{ega stanu in starosti, vzgojeni zmlada v evangeliju, a poslani nato v tujino 
na visoke {ole, postanejo, ko se kot odrasli vrnejo domov in so svobodni, ker jih star{i ali 
skrbniki ni~ ve~ ne brzdajo in strahujejo, kmalu predrzni, sirovi cepci, postopa~i, pijanci, 
vr`ejo od sebe vso spodobnost, ves nauk, bogaboje~nost, pu{~ajo svoje knjige v prahu in 
celo – stra{no je sli{ati – odpadejo zaradi ~asnega miru in u`itka k pape{tvu ter preganjajo 
pravoverne; ne premislijo, kaj bodo za to prejeli; prav gotovo ~asno in ve~no pogubljenje. 
(Rupel 1966: 254.) 

18 Da to ni nov pojav, nam ka`e Simoniti (1979) v svojem opisu humanizma na Slovenskem. 
19 Imatrikulacija je predstavljala vpis na univerzo in je bila sestavljena iz treh komponent: pla~ilo imatrikulacijske takse, prisega in vpis v univerzitetno matriko (Vidmar 1999: 164). 


66 Kozma Aha~i~ 

3 Financiranje protestantskih del 

Temeljna zna~ilnost financiranja, lahko bi rekli celo subvencioniranja slovenske (pa 
tudi hrva{ke) protestantske knji`evnosti, je dejstvo, da financerji v najve~jem delu 
niso bili tudi neposredni uporabniki natisnjenih knjig. Prav tako temeljni cilj financerjev ni bilo {irjenje slovenskega jezika, ampak jim je bilo ve~krat celo potrebno 
razlagati, kaj natan~no to je. Slovenski jezik je bil financerjem zgolj sredstvo, nikakor pa ne namen. Cilj financerjev je bil po eni strani teolo{ki, predvsem pa seveda 
politi~ni. 

Najve~ podatkov o vzrokih in potrebah financiranja najdemo v Trubarjevem posvetilu kralju Maksimilijanu v glagolskem Prvem delu novoga testamenta iz leta 1562: 

In ~e ho~emo, da pride z na{imi tiskanimi knjigami prava, stara kr{~anska vera med 
omenjene narode in se pri njih ukorenini, jim moramo vse knjige vezati, ker nimajo knjigovezov; moramo jih po{iljati v njihove de`ele z velikimi stro{ki in nevarnostjo (ki je zlasti v tem, da bi razpe~evalce knjig utegnili Turki in pape`niki pobiti, spoditi in pregnati) 
in prodajati prav poceni, za polovi~no ceno; da, moramo jih deloma celo podariti, zakaj 
ve~ji del med njimi so ~isto siroma{ni ljudje, ki jih Turki pa tudi lastna gospoda zaradi 
neprestane vojne mo~no pritiskajo; tako so obubo`ali, da se komaj vzdr`ujejo in si takih 
knjig ne morejo kupovati. Celo njih `upniki, duhovniki in menihi so tako siroma{ni, da 
se poprijemljejo pluga in se morajo vzdr`evati s poljedelstvom. Iz takih razlogov torej ni 
mogo~e teh knjig tako v denar spravljati kakor druge. (Rupel 1966: 131.) 

Iz besedila vidimo, da so bile protestantske knjige neprofitne, prodajati jih je bilo 
treba pod ceno ali celo razdeljevati. Zaradi stro{kov tiska, predvsem pa vezave in 
transporta kon~na cena ni mogla povrniti vlo`enih sredstev. A vse to so financerji 
morali upo{tevati, ~e so hoteli, da pride med naslovnike prava stara kr{~anska vera. 
Kot sovra`niki so (v nadaljevanju bomo videli, da dosledno) prikazani pape`niki 
(kot verska in s tem politi~na nevarnost) ter Turki (kot voja{ka in s tem eksisten~na 
nevarnost). 

Predvsem Primo` Trubar je bil v svojih nem{kih predgovorih {e posebej pozoren na 
financerje. Knjige jim je posve~al in hkrati povedal tisto, kar so hoteli sli{ati: 1. knjige so pravoverne; 2. knjige pridejo do naslovnikov in {irijo vero (ter s tem politi~no 
mo~ financerjev); 3. knjige bodo pri{le do Turkov, jih pokristjanile in s tem oslabile. 

O pomembnosti dokazane pravovernosti knjig najlep{e pri~a pismo, ki ga je 
Trubar 12. januarja 1560 pisal de`elnemu glavarju Jakobu Lambergu, de`elnemu 
oskrbniku Jo{tu Gallenbergu in kranjskim odbornikom. V njem je popolnoma neposreden – denar za knjige bo pri{el, ~e mu bodo pomagali dokazati, da je njihova vsebina pravoverna: 

Ne `elim pa in ne potrebujem za svojo sedanjo za~eto vojsko nobene druge pomo~i in 
podpore, kakor da mi vi Kranjci po resnici sporo~ite in daste veljaven in odkritosr~en 
dokaz in spri~evalo, da ni v mojih tiskanih slovenskih knjigah nikakega krivega, sleparskega prevoda in krive vere, temve~ da so dobro razumljive in koristne ubogemu slovenskemu ljudstvu ter da zvesto u~e in uveljavljajo vse kr{~anske ~lene po augsbur{ki veroizpovedi in v njenem smislu itd. /…/ In va{e milosti in gospostva, tudi vsa ~astita de`ela 
naj pri tem vedo, da bo ~esto omenjena listina koristila in rabila ne samo meni za 
opravi~ilo, temve~ vsej slovenski in hrva{ki de`eli, zakaj omenjeni kr{~anski knez in 


Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 67 

gospod Ungnad sta se proti meni izrazila: ~e dobita verodostojno poro~ilo, da so moje 
knjige pravilne in razumljive, ho~eta ne le za svojo osebo prispevati in pomagati, temve~ 
k temu pripraviti tudi druge volilnike in kneze, da bi se prevajanje biblije v slovenski in 
hrva{ki jezik nadaljevalo itd. (Rajhman 1986: 54.) 

Gotovo je imel nem{ki Regi;ter vnd ;ummari;cher Innhalt (TR 1561) prav ta namen. 

Sam Trubar svojih namenov z nem{kimi predgovori ni skrival. V posvetilu splo{
nemu naslovniku TT 1557 govori o namenu svojih predgovorov in pravi med drugim tole: 

In tole pripovedujem na dolgo v nem{kem jeziku (ki ga ne znam posebno dobro) na 
za~etku slovenske knjige prvi~ zato, da bi oblasti in nadzorniki tiskarn, ki ne razumejo na{ega slovenskega jezika, dobili s tem jasno in resni~no poro~ilo, da nismo ne zdaj ne 
prej in tudi v prihodnje ne bomo dali ali hoteli tiskati lahkomiselnih, nekoristnih stvari ali 
kaj sanjarskega, puntarskega, schwenckfeldskega, prekr{~evalskega, upornega ali sramotilnega, marve~ le to, kar rabi in koristi bo`jemu spoznanju in ~asti, {irjenju prave kr{~anske cerkve in najvi{ji tola`bi ustrahovanega, `alostnega, ubogega slovenskega in hrvatskega ljudstva. Pri~akujemo tedaj od omenjenih gospodov in nadzornikov tiskarn, da nam 
ne bodo branili ali prepovedali natisniti tele knji`ice in kar bomo {e odslej prevedli iz 
biblije in drugih kr{~anskih knjig, kakor se nam je prej pripetilo na dveh krajih in kakor 
je zgoraj povedano. Drugi~ pripovedujem tole zaradi nekaterih Nemcev, ker mojemu 
govorjenju in poro~anju, ~e{ da Turki tako grozovito in brez prenehanja, kakor sem zgoraj povedal, mu~ijo Slovence in Hrvate, da nimajo ti v svojem jeziku nobene biblije in da 
se slovenski jezik doslej ni pisal, te`ko verjamejo in ker imajo nekateri med njimi to mojo 
pripoved za izmi{ljotino. Zato sem jih hotel s tem predgovorom prepri~ati in z vami vsemi 
javno dokazati, da je prav tako, kakor sem jim `e pred ~asom o teh stvareh poro~al in 
kakor sedaj pi{em. Nadejam pa se, da si bodo ti in drugi pobo`ni Nemci, ki bodo zvedeli o bednem, usmiljenja vrednem `ivljenju ubogega slovenskega in hrvatskega ljudstva in 
bodo dobili o tem verjetno poro~ilo, gnali k srcu njih veliko stisko in nevarnost; z vnemo 
bodo zanje Boga prosili, da bodo z njihovo pomo~jo tem raj{i vztrajali proti Turku; tudi 
ne bodo tega na{ega nameravanega dela, prevajanja biblije, kolikor bo od njih odvisno, 
prepre~evali, kakor so nekateri doslej iz neznanja delali, ampak bodo to poleg drugega 
zvesto pospe{evali, kakor je to `e (hvala Bogu) dokazal imeniten in bogoroden 
Nemec. Njega in vse, ki tu podpirajo in pomagajo, da bodo mnogi prav pou~eni in privedeni k zveli~anju, naj Kristus, na{ gospod, bogato obdari pri vstajenju pravi~nih, da se 
bodo svetili po Danijelovih besedah kakor svetlost neba in kakor zvezde vselej in vekomaj. Amen. (Rupel 1966: 77–78.) 

Predgovori naj torej prepre~ijo ovire pri tisku in spodbudijo financiranje knjig. 
Podobno misel zasledimo v Trubarjevem pismu Henriku Bullingerju 20. decembra 
1557: 

Prevel sem tudi oni povzetek in smoter vsega svetega pisma iz va{e biblije ter ga postavil v prvo polo svoje slovenske knjige namesto onih treh nem{kih pol, ker sem nem{ke 
izdal ne zaradi svojih Slovencev, temve~ zaradi tiskarni{kih nadzornikov, ki naj bi iz 
nem{kega predgovora spoznali, da ne pi{em ni~ zoper rimskega kralja; zakaj pred 7 leti 
niso ne Nürnber`ani ne Hal~ani hoteli dovoliti, da bi njih tiskarji natisnili moj katekizem 
z napevi, ker so vedeli, da sem v nemilosti pri kralju, pa so se zaradi nje bali tudi zase. 
(Rajhman 1986: 33.) 

V posvetilu TT 1560 kralju Maksimilijanu je Trubar {e bolj neposreden: 


68 Kozma Aha~i~ 

Premilostni gospod kralj! Kaj me je napotilo in pripravilo, da sem pred malo leti za~el 
pisati tudi slovenski jezik z latinskimi in nem{kimi ~rkami ter dal natisniti nekaj 
kr{~anskih bukvic v omenjenem jeziku, in kaj te bukvice vsebujejo, o tem blagovoli Va{e 
kr. dostojanstvo sprejeti jasno in resni~no poro~ilo v prilo`enem tiskanem nem{kem predgovoru k slovenskemu novemu testamentu in v prepisu mojega pisanja presvetlemu, visokorodnemu kr{~anskemu knezu württember{kemu. (Rupel 1966: 102–103.) 

Maksimilijan bo torej odgovore na svoja vpra{anja na{el v nem{kih predgovorih. 
Podobno napotilo na branje predgovorov najdemo v Trubarjevem posvetilu kralju 
Maksimilijanu v cirilskih Ednih kratkih razumnih naucih iz leta 1562: 

Iz tega preglednega poro~ila, kaj obravnava ta knjiga in kaj menimo o zgoraj omenjenih 
dveh poglavitnih prepirnih ~lenih na{e kr{~anske vere, kako o njih u~imo, pridigujemo, 
pi{emo in tiskamo, pa tudi iz drugih nem{kih tiskanih predgovorov in razpravic lahko 
posname, pretehta in presodi Va{e kr. veli~anstvo kot od Boga razsvetljen in nadvse razumen kralj, pa tudi vsak pobo`ni kristjan, naj si bo katerega koli stanu, da na{ kr{~anski, 
blagorodni, milostni zavetnik in podpornik slovenskega, hrva{kega in cirilskega novega 
tiska, in mi, prevajalci, s svojim za~etim delom in tiskanjem ne bi hoteli napraviti nobene nove zapeljive vere, kakor morda o nas pravijo ali {e bodo, temve~ da bi s pomo~jo 
Vsemogo~nega spet hoteli uvesti staro, pravo zveli~avno kr{~ansko vero in prave, Bogu 
dopadljive bo`je slu`be in dobre ustanove po vsej Iliriji, Dalmaciji, Srbiji in Bolgariji, 
raz{iriti kr{~anstvo ter oslabiti in uni~iti Antikristovo in Mahometovo vero in carstvo. 
(Rupel 1966: 137.) 

In naprej: 

Zakaj pa najponi`neje spet posve~amo Va{emu kr. veli~anstvu poleg prej{njih posve~enih 
mu knjig, tiskanih z latinskimi, nem{kimi in hrva{kimi ~rkami v slovenskem in hrva{kem 
jeziku, tudi to knjigo, je Va{e kr. veli~anstvo najmilostljiveje razumelo iz predgovorov 
omenjenih knjig. (Rupel 1966: 137–138.) 

[e mnogo neposrednej{i pa je v posvetilu Avgustu v glagolskih Ednih kratkih 
razumnih naucih iz leta 1562, v katerem opozarja na pravovernost slovenskih in 
hrva{kih knjig, na skrbno porabo vlo`enega denarja, na druge financerje, na neprofitnost knjig in seveda na pomen svojih nem{kih predgovorov: 

Drugo pa, glede vsebine le-te knjige namre~ in vseh na{ih naukov, pridig in spisov, dalje, 
kaj nas je pripravilo k slovenskemu in hrva{kemu prevajanju in napravi treh tiskarn, kako 
je imenovani na{ milostni gospod in patron, gospod Ivan Ungnad itd. marljivo, skrbno, 
zvesto in pravilno porabil za to podjetje pomo~ in prispevke, ki so jih doslej v ta namen 
dali kr{~anski kralj, volilni knezi, knezi in druge odli~ne osebe, kako je spo~etka, preden 
je pri{la druga pomo~, tudi sam iz svojega veliko vsoto denarja dodajal in {e vsak dan 
dodaja, ker omenjeni prispevki niti od dale~ niso zado{~ali in so potrebni zmeraj ve~ji 
izdatki, dokler se knjige ne prodajo – vse to bo Va{a kne`ja milost milostno in jasno spoznala iz drugih nem{kih predgovorov k slovenskim in hrva{kim knjigam, naslovljenih na 
presvetlega kr{~anskega kralja Maksimiljana itd. in svetlega bogoljubnega kneza in 
gospoda, gospoda Kri{tofa, vojvodo württember{kega itd., ki so `e prej in bodo v prihodnje iz{le; posebej bo {e spoznala, da se te knjige ne morejo kakor druge vnov~iti, ker se 
ne smejo javno prodajati, temve~ se le na skrivaj in z velikimi stro{ki spravljajo v de`elo 
in se nekaj za polovi~no ceno, nekaj zastonj morajo razdeliti in dati, ~e ho~emo, da se 
bo`ja beseda med njimi {iri, kakor je temeljito in ob{irno povedano v omenjenih predgovorih. (Rupel 1966: 153.) 


Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 69 

Naslovniki nem{kih predgovorov so – ~e niso splo{nej{i ali programsko naravnani kot npr. TA CELI CATEHISMVS (TC 1567) ali SVETIGA PAVLA LYSTVVI (TL 1567) – tako 
ali druga~e povezani s financiranjem oz. z omogo~anjem tiska protestantskih 
knjig.20 

Na~in financiranja se najlep{e vidi iz natan~nega poro~ila Jurija Dalmatina in 
Adama Bohori~a kranjskim odbornikom 26. aprila 1584 (Rajhman 1997: 119–139) 

o stro{kih in prejemkih v zvezi z DB 1584. Natisnili in deloma zvezali so 1500 izvodov. Skupni stro{ki za izdajo knjige so zna{ali pribli`no 8000 goldinarjev. Kranjski 
stanovi so prispevali okoli 3300, {tajerski in koro{ki pa okoli 1300 goldinarjev. 
Ostanek so prispevali podporniki iz drugih de`el. Prodajna cena vezanega izvoda je 
bila 4 goldinarje in 30 krajcarjev, nevezanega za goldinar manj.21 To pa seveda ni 
malo. 30 dnevnih mezd nekvalificiranega delavca ali do mesec dni njegovega dela je 
zneslo 3 goldinarje, Dalmatinova letna pla~a pa je v najbolj{em obdobju zna{ala 300 
goldinarjev (Ba{ 1986: 23–24)! Kljub temu nam preprost izra~un poka`e, da je imelo 
»podjetje« izgubo. Celo ~e bi prodali vse izvode (pa so mnoge podarili), bi morala 
biti povpre~na cena izvoda ve~ kot 5 goldinarjev. Predvidevanje Jan`a Mandelca in 
Jurija Dalmatina v pismu notranjeavstrijskim de`elnim zborom, da financiranje 
Biblije zanje ne bo predstavljalo finan~nega bremena,22 se najverjetneje ni uresni~ilo. 
Pomembno politi~no vlogo pri {irjenju protestantizma je imela tur{ka nevarnost. 
Simoniti (1996: 184) navaja misel dvornega pridigarja nadvojvode Karla iz druge 
polovice 16. stoletja, da je Turek »sre~a luterancev, sicer bi druga~e postopali z 
njimi«. Tur{ka nevarnost je tako po eni strani omogo~ala ve~jo politi~no mo~ protestantskih stanov, po drugi strani pa je nepoznavanje tur{ke problematike pri financerjih omogo~ilo slovenskim protestantom, da so strah pred Turki izkoristili za utemeljevanje financiranja svojih del. Skoraj nikoli se v nem{kih predgovorih ne pojavi ime Turki, ne da bi se z njimi utemeljevali vzroki za financiranje knjig. Razlog za 

20 To so npr. kralj Maksimilijan (TT 1560, glagolski Katehismus 1561, cirilski Katehismus 1561, glagolski Prvi del novoga testamenta 1562, cirilski Edni kratki razumni nauci 1562), Ivan Ungnad (TR 1561), 
knez Kri{tof, vojvoda württember{ki… (TAr 1562, glagolska Postila 1562), knez Avgust, vojvoda 
sa{ki… (glagolski Edni kratki razumni nauci 1562), Ivan Friderik Srednji in Ivan Viljem, brata, vojvoda 
sa{ka… (glagolski Artikuli 1562), knez Filip, de`elni grof hesenski… (cirilski Artikuli 1562), knez 
Wolfgang, palatinski grof… (cirilski Prvi del novoga te{tamenta 1563), Kri{tof, baron turja{ki, upravitelj de`elnega glavarstva na Kranjskem…, Andrej Turja{ki, gospod v @u`emberku…, gospodi~a Franc 
Gall v Luknji in Podpe~i, Jakob Gall v Kne`ji poti in Podpe~i (TT 1577), knez Ludvik, vojvoda württember{ki… (TT 1581–82), Ahac, baron s Turna (DPa 1576, DM 1584), Jurij Khisl s Fu`in (DC 1584, TPs 
1567, TfC 1595), Jan` Khisl s Fu`in (DJ 1575, `eni TkM 1579). 
21 O tem tudi Ber~i~ (1968: IV–V). 
22 »Razen tega, ta stro{ek ne bo bremenil ~astitih de`elnih zborov, saj si bodo stro{ke lahko povrnili z 
izvodi, ali pa z gotovino od prodanih izvodov, o tem ne dvomim, saj stane tisk enega izvoda, tiskan v 
srednjem median formatu (katerega najbolj priporo~am), samo tri renske goldinarje, medtem ko je treba 
za nem{ko Biblijo enake oblike tukaj od{teti najmanj {est do sedem in pol goldinarjev.« (Jan` Mandelc 
in Jurij Dalmatin notranjeavstrijskim de`elnim zborom; Rajhman 1997: 70.) 
23 Tudi zato, ker je bilo poznavanje Turkov tedaj nasploh dokaj skopo, saj imamo na primer ohranjen 
podatek, da je u~eni Jakob Andreae 1567 prosil Trubarja, naj se pozanima o koranu (Rupel 1965: 237). 
O tem beremo v TtPre 1588 takole: »Mei tém ie Go;pud Primosh od dobrih priatelou mnogoteri krat 
proshäbil aku bi mu le bilu mogozhe, de bi per teh Turskih Sushnih i;uprashal, aku bi ;e ta praui Turski 

Alkoran mogel dobiti, inu de bi ;e is tigai;tiga moglu per teh Sushnih prou ;uéditi, kai ie nyh vera, inu 
kateru ie tu prauu tolmazhouanie tiga Alkorana.« (H 4 a–b.) 


70 Kozma Aha~i~ 

financiranje knjig, ki so ga navajali, je bil z dana{njega vidika naiven, v tedanjem 

~asu in politi~nih razmerah pa nadvse u~inkovit.23 
Na kratko bi ga lahko povzeli takole: sloven{~ina in hrva{~ina sta si podobni; hrva{
ki govorec razume tudi sloven{~ino; Turki vse do Carigrada rabijo hrva{~ino (in 
torej razumejo tudi sloven{~ino); s slovenskimi in hrva{kimi knjigami bi torej lahko 
pokristjanili tur{ko prebivalstvo, ki si tega celo `eli; Turki bi spoznali svoje grehe in 
nehali ogro`ati Hrvate, Slovence, Nemce in druge narode; ~e boste financirali na{e 
delo, boste vlagali sredstva v intelektualni boj proti sovra`niku.24 

O povezanosti slovenskega in predvsem hrva{kega jezika s Turki lahko beremo na 
ve~ mestih. V predgovoru v TT 1557 pravi Trubar: 
Hrvatski jezik se pi{e, kakor veste, z dvojnimi hrvatskimi ~rkami, a govori se ne samo po 
vsej Hrvatski in Dalmaciji, ampak govore ga tudi mnogi Turki. Sam sem sli{al od mno

gih, da ga govore in pi{ejo tudi v Carigradu na dvoru tur{kega cesarja. Mi Kranjci in 
Slovenci ga razumemo za silo, a mnogo bolje kakor ~e{ki, poljski ali lu`i{ki jezik; prav 
tako oni na{ega. (Rupel 1966: 72–73.) 

Prav tako pi{e v TT 1560 o povezanosti hrva{kega jezika s Turki: 
Pred kratkim se je tudi bogaboje~ duhovnik z imenom gospod [tefan Konzul, rojen Istran, 
lotil prevajanja in tiskanja {tirih evangelistov, apostolskih del in drugih bukvic iz slovenskega v navadni, razumljivi hrva{ki jezik in pisavo, ki ju uporabljajo vsi Hrvati, Dalmatinci, Bosanci, Srbi in Turki tja do Carigrada. To, tudi moja slu`ba ter poklic in zlasti, ker 
zdaj nikogar ni, ki bi to hotel opraviti, so me znova pripravili in prisilili, da sem se v 
bo`jem imenu lotil prevoda drugega dela novega testamenta. (Rupel 1966: 103.) 

V pismu kralju Maksimilijanu 15. julija 1560 Trubar pi{e {e bolj neposredno in poenostavljeno: 

Zato va{e kraljevo veli~anstvo spet v imenu in zaradi slovenske in hrva{ke cerkve najponi`neje silno prosim, da bi se zavoljo Kristusa in njegove ~asti hotelo pogajati z gospodi 
in de`elani na Avstrijskem, [tajerskem in Koro{kem (doslej sem samo pri Kranjcih 
nabral, s ~imer sem pla~al slovenski tisk) in z ogrskimi in hrva{kimi grofi in gospodi ter 
jih pripraviti, da bi nam pomagali zalagati slovenski in hrva{ki tisk ter pri tem vzdr`evati 
zgoraj omenjene tri osebe. In to so dol`ni bolj kot drugi narodi, ker uporabljajo ta dva 
jezika njih podlo`niki in tudi Turki, njihovi sosedje, ter bodo s tem ve~ miru od Turka 
dosegli ko s svojimi sulicami in pu{kami, kakor sem o tej stvari ve~ napisal va{emu kraljevemu veli~anstvu v predgovoru pisma Rimljanom. (Rajhman 1986: 69.) 

V predgovoru v glagolski Prvi del novoga testamenta 1562 pa je podobnost deloma 
relativizirana: 

Po mojem skromnem mnenju bi ne bilo odve~, ~e v nem{kem predgovoru /.../ najprej na 
kratko in po vrsti temeljito povem in opi{em, kak{ne posebnosti, navade in vero ima 
ubogo kr{~ansko slovensko in hrvatsko ljudstvo, ki prebiva ob tur{kih mejah, pod Turki 
v Bosni, Srbiji, Bolgariji in v tamkaj{njih sosednjih de`elah (vsi rabijo slovanski jezik 
ter drug drugega za silo razumejo) /…/. (Rupel 1966: 119–120.) 

Ko Jurij Dalmatin in Adam Bohori~ v pismu kranjskim odbornikom 26. aprila 1584 
najbolj zagotavljata, kako utemeljeno je denarno podpiranje tiska in drugih stro{kov 

24 V tem smislu je zanimivo brati tudi opa`anja Zmaga [mitka (1986) o Trubarjevi in Ungnadovi zasnovi misijonskega delovanja med Turki. 


Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 71 

s slovensko Biblijo (imenujeta jo dise Slauonische Bibel), so na{emu jeziku Turki 
»najbli`ji«: 

Ker ~e prav pogledamo, ugotovimo, da slovenski jezik [die Slauonische sprach] 
ni v rabi 
samo pri tistih, ki se pona{ajo s Kristusovim imenom, temve~ je raz{irjen tudi med nevernimi Turki, krutimi in divjimi Moskoviti pa tudi med drugimi narodi po skoraj vsem 
{irnem svetu. Tako bo ta na{a slovenska Biblija pri{la tudi med sosede, kjer bo, upajmo v 
Bogu, obrodila obilne sadove in mnogo ljudi privedla do pravilnega razumevanja svetega 
evangelija in tako k ve~ni bla`enosti. (Rajhman 1997: 139.) 

V predgovoru k DB 1584 pa slovenski jezik postane celo najprimernej{i za razumevanje med vsemi slovanskimi ljudstvi in na tur{kem dvoru, ker ga slovanska ljudstva la`e razumejo kot mi njihova »nare~ja«: 

Kakor je namre~ bilo z nem{kim jezikom v ~asih Karla Velikega in tudi kasneje, da ga 
niso mogli prav pisati, ampak so morali vse pogodbe in pisma sestavljati v latinskem jeziku (to dokazujejo in izpri~ujejo nem{ki kronisti z listinami in razne listine same, ki so se 
splo{no sestavljale v latinskem jeziku in ki jih je {e danes najti), tako se tudi slovenski 
jezik, zlasti kakor je obi~ajen v teh de`elah, ni niti pisal niti spravljal na papir, a to ne 
morda pred sto in ve~, ampak {e pred kakimi tridesetimi leti. Mnogi ljudje so tudi menili, da se ta jezik zaradi svoje posebne in v drugih jezikih te`ke izgovorjave nekaterih 
besed ne bi dal prav spraviti v pero in tiskati z latinskimi ~rkami, {e manj pa, da bi se v 
njem mogla prevesti vsa Biblija. In to je bilo tembolj ob`alovati, ker ni slovanski jezik 
skrit v kakem kotu, ampak je danes v razmahu po mogo~nih in mnogih de`elah, ~eprav 
razdeljen v nekaj dialektov; kajti danes govore slovanski jezik [der Windischen sprach] 
ne samo tisti, ki prebivajo na vsem Kranjskem, Spodnje{tajerskem, Koro{kem in v sosednjih de`elah, kakor na Hrva{kem, v Dalmaciji in Slovenski marki, na Krasu, v Metliki in 
v Istri, ampak tudi ^ehi, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Bo{njaki, Vlahi in skoro ve~ji del ljudstev, ki jih je na{ dedni sovra`nik Turek siloma odtrgal od kr{~anstva, tako da je celo na 
tur{kem dvoru poleg drugih jezikov, ki so v Tur~iji na splo{no in tudi v pisarnah v rabi, 
slovanski jezik med poglavitnimi. In vsa na{teta slovanska ljudstva morejo na{e nare~je, 
~e se prav govori, izgovarja in pi{e, ~isto dobro in mnogo la`e dojeti in razumeti kakor 
mi njihovo zaradi njihove te`ke in svojevrstne izgovorjave in pravopisa; tako u~i izku{nja. 
(Rajhman 1997: 292–293.) 

Pokristjanjenje Turkov je po Trubarjevem zatrjevanju povsem realno, saj je, kot 
pravi v predgovoru v TT 1560, sli{al 

od nekaterih Turkov, da imajo prerokbo (brez dvoma od kristjanov), da bosta njih vera in 
dr`ava kmalu propadli in izginili, kr{~anska pa da bo ostala. (Rupel 1966: 104.) 

[e ve~: 

Mnogi odli~ni Turki, tudi iz najvi{jih krogov, dajo svoje otroke skrivaj krstiti in, ko odrastejo, jih po{ljejo v tujino h kristjanom, da bi se od njih nau~ili kr{~anske vere. (Rupel 
1966: 123.)25 

S protestantskimi knjigami bi se torej raz{irilo Kristusovo kraljestvo {e proti Tur~iji. 
V pismu kralju Maksimilijanu 2. januarja 1560 je Trubar zapisal: 

25 Podobno tudi v slovenskem predgovoru k TT 1577 (str. XVIII): »Glih taku ta Turska vera doli iemle 
inu she bo ;tuprou naprei manshi perhaiala. Sakai ty eni Bashi inu Turki nih Otroke skriuaie ker;zhuio.« 


72 Kozma Aha~i~ 

In ker je, premilostni gospod kralj, to moje zgoraj omenjeno za~eto delo in nemara – rad 
bi namre~, da bi se biblija in druge dobre potrebne knjige prav in razumljivo v slovenski 
in hrva{ki jezik prevedle in natisnile, pa da bi se s takimi knjigami po bo`ji milosti 
Kristusovo kraljestvo proti Tur~iji in v njej pove~alo ter veliko tiso~ du{ ohranilo itd. – 
prav gotovo veliko in Bogu dopadljivo dejanje, kakr{nih bi se v teh na{ih ~asih komaj 
katero moglo izvesti in pri katerem naj vsak kristjan, bodi visokega ali nizkega stanu, 
pomaga. (Rajhman 1986: 42.) 

Turke `eli pripraviti 

k spoznanju njih grehov in pokvarjene nature, k pravi pokori in pravi kr{~anski veri, naj 
bi iz tega spoznali, da je njih mohamedanska vera kriva, izmi{ljena, nova in hudi~eva. 
(Register in sumari~ni seznam vseh slovenskih knjig, priloga k pismu kralju Maksimilijanu, 2. januar 1560; Rajhman 1986: 50.) 

Trubarjevo delo bo 

privedlo velike mno`ice ljudi v Slavoniji, Hrvatski, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Tur~iji k 
pravemu spoznanju Boga in njegovega ljubega sinu ter jih ohranilo ve~nemu `ivljenju 
(TR 1561; Rupel 1966: 113); 

celo s slovenskim pregovorom v TT 1557 `eli, kot pravi v TR 1561, 

s tem svojim pisanjem (ki se je zaradi njega mo~no potrudil ter vanje vse svoje misli in 
delo usmeril) tudi Turke pripraviti do spoznanja njih grehov in pokvarjene narave, do 
prave poroke in do prave kr{~anske vere, naj spoznajo, da je njih mohamedanska vera 
kriva, izmi{ljena, nova in hudi~eva (Rupel 1966: 117). 

4 Prodaja, nakup in naklada protestantskih knjig 

Pot protestantskih knjig iz tiskarne do bralcev ni bila vedno enostavna. Imamo 
ohranjen podatek (Dular 2002: 54), da je razpe~evanje DB 1584 trajalo celo leto, 
tako da so {ele leta 1585 vsi izvodi dosegli naro~nike. Protestantske knjige, tiskane 
v Tübingenu, Regensburgu in Wittenbergu, je bilo seveda treba prinesti v slovenske 
de`ele. Natan~nih poti teh knjig ne poznamo, vendar Anja Dular (2002: 53) meni, 
da so pomembno vlogo v prvem obdobju tu verjetno odigrali knjigotr`ci na Koro{
kem.26 Do kupcev pa so tako kupljene knjige najverjetneje pri{le prek kro{njarjev. 
Nakup protestantske knjige je bil sicer mo`en pri kro{njarjih in knjigarnarjih.27 
Konkretne podatke o kro{njarjih, ki so po gradovih nosili knjige, pa imamo iz druge 
polovice 16. stoletja. 

Nek mlad knjigovez iz Kranja je na primer prena{al tudi protestantske knjige v sloven{~ini. V Istri je leta 1563 ponujal knjige od `upnika do `upnika bolehen, a pobo`en mo`, 
medtem ko je v Ljubljani leta 1579 prebival kro{njar Christoph, ki je tudi prodajal knjige. (Dular 2002: 53 po Radics 1881: 75.) 

26 Imamo na primer podatek, da je belja{ki me{~an Nicola Bühler kupil oziroma naro~il 233 izvodov TAr
1562 in 200 izvodov P 1563 (Bu~ar 1916: 3–4). Gl. tudi naprej.
27 Na sejmih slovenskih knjig najverjetneje ni bilo; prva, ki jo zasledimo leta 1592, je Megiserjev {tiri
jezi~ni slovar (Dular 2002: 60)
.



Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 73 

Poleg kro{njarjev so bili za razpe~evanje protestantskih knjig pomembni tudi knjigarnarji. Ti so bili na Kranjskem najverjetneje prisotni `e v prvi polovici 16. stoletja, ve~ podatkov pa imamo za drugo polovico 16. stoletja (Dular 2002: 65). Tedaj 
jih je leta 1574 Trubar celo obsodil, da predrago prodajajo knjige, zato jih ubogi ne 
morejo kupovati (Dular 2002: 66), o ~emer natan~neje v nadaljevanju. 

Najpomembnej{i knjigarnarji so bili (Dular 2002: 67–70): knjigovez in knjigotr`ec 
Leonhard Stegmann (v Ljubljani od 1562);28 Christian Warl (iz druge polovice 16. 
stoletja), knjigotr`ec, ki je menda prodajal predvsem nem{ke knjige; ter najpomembnej{i Jan` Mandelc, ki je od 1575 do 1582 `ivel v Ljubljani kot tiskar, knjigovez in knjigotr`ec. Med njegovimi vsaj 28 tiski prevladujejo slovenski. Imamo pa 
dokaze, da se je Mandelc ukvarjal tudi s prodajo knjig drugih tiskarjev. Leta 1576 je 
odprl na eni izmed ljubljanskih ulic trgovino, ki jo je leta 1582 prepustil drugemu 
trgovcu. Pri raz{irjanju slovenskih protestantskih knjig je bil pomemben tudi Matija 
Klombner, ki je skrbel, da so knjige iz Nem~ije pri{le do knjigotr`cev na Kranjskem, 
[tajerskem in Koro{kem (Dular 2002: 71). 

Ne nepomembni so bili tudi knjigovezi. Knjige so namre~ na Slovensko po{iljali 
nezvezane. Vendar pa imamo podatke {ele iz zadnjega desetletja 16. stoletja (Dular 
2002: 73). 

Prvi podatek o prodaji in nakupu protestantskih knjig nam daje Trubar v TR 1561, 
kjer govori o velikih sredstvih, potrebnih za izdajanje slovenskih knjig, in kot enega 
od vzrokov navede tudi naslednje: 

/T/reba je, dalje, po{iljati tiskane knjige z velikimi stro{ki nad 100 milj dale~ ter jih ve~ 
ko polovico zastonj razdeliti, zakaj preprosti ~lovek v slovenskih in hrvatskih de`elah, 
ki mu Turki in drugi hudobni ljudje neprenehoma ropajo in ga ugonabljajo, je prav beden 
in siroma{en. (Rupel 1966: 113.) 

Zaradi nizke kupne mo~i knjig torej niso le prodajali, ampak so jih vsaj sprva ve~inoma razdeljevali tistim, ki si jih sicer ne bi mogli kupiti! To potrjuje tudi nem{ki 
predgovor v glagolskih Ednih kratkih razumnih naucih 1562: 

Posebej bo {e spoznala [Va{a kne`ja milost], da se te knjige ne morejo kakor druge vnov~iti, ker se ne smejo javno prodajati, temve~ se le na skrivaj in z velikimi stro{ki spravljajo v de`elo in se nekaj za polovi~no ceno, nekaj zastonj morajo razdeliti in dati, ~e 
ho~emo, da se bo`ja beseda med njimi {iri, kakor je temeljito in ob{irno povedano v 
omenjenih predgovorih. (Rupel 1966: 153.) 

Razumljivo je, da je bilo treba vsaj sprva ljudi zainteresirati za nakup knjig v jeziku, ki ga do tedaj niso bili vajeni brati, ter tistim, ki niso imeli dovolj denarja, zagotoviti cenej{e ali brezpla~ne izvode. Kljub razdeljevanju pa je Trubar {e leta 1564 v 
pismu de`elnemu oskrbniku in kranjskim odbornikom (29. oktobra) pisal: 

Gospodu [tefanu Konzulu sem med drugim pisal, da ne gredo v kup niti njegove hrva{ke 
in cirilske niti moje slovenske knjige; bati se je, da bomo iz svojih knjig delali »{karniceljne« in vanje zavijali lokarde, kot pravi Persius. /.../ To sem zato pisal, ko sem zvedel, 

28 Sprva naj se ne bi (dovolj) ukvarjal s slovenskimi knjigami, nato pa je poskrbel za dostavo slovenskih 
in hrva{kih knjig iz {vabskega Uracha na Kranjsko. 


74 Kozma Aha~i~ 

da je dobri gospod, gospod Ungnad, poleg tega, kar so dali dr`avni stanovi za hrva{ki tisk, 
prilo`il iz svojega lastnega denarja pribli`no 3000 goldinarjev in ho~e {e na ve~ mestih 
ustanoviti tiskarne, da se bojim, da gre dobri gospod predale~. (Rajhman 1986: 193.) 

Poleg nizke kupne mo~i so bile o~itno problem tudi visoke cene, ki so jih v `elji po 
zaslu`ku postavljali knjigarnarji, oziroma bukvarji in vezarji, kot pravi Trubar. V TC 
1574 jih takole okara: 

Inu potehmal ie meni veideozh, de ty eni buquary inu ve;ary te Slouenske buque predragu prodaio, Satu tih ty bo;i ne kupuio inu bodo ;adershane. /.../ Inu ie;t te Buquarie, kir 
take Buque vesheio, pro;sim inu ;uei;tu opominam, de v;amo od nih praui ;podobni lon, 
de ne bodo Sacrilegi, Cerkouni Tatie, Skaterimi ;e Bug ;ilnu ;erdi inu nee na tim ;ueitu 
inu Vpekli o;tru shraifa, Pred teim nee inu nas Ie;us Cri;tus nash Go;pud inu I;uelizhar 
milo;tiuu obari. (TC 1574: 172–174.) 

Naslednje leto v TC 1575 svarila ve~ ni, le {e vzpodbuda k nakupu poceni knjig: 

Obtu kupite ;a male denarie lete Buquice, Zhe;tu preberite, Taku bote ;neshli, De mi 
Lutershki to Staro, prauo, I;uelizhansko Vero vuzhimo inu dershimo, Bug shnega Duhum 
bodi ;nami Amen. (TC 1575: A 1b.) 

Kljub vsem nadlogam in finan~nim stro{kom pa so se protestantske knjige vztrajno 
{irile, predvsem med izobra`enej{im delom prebivalstva. Kot povsem objektivno 
lahko {tejemo poro~ilo oglejskega vizitatorja, ki je leta 1581 po patriarhovem ukazu 
obiskal slovenske de`ele. Ta pravi, da vsi duhovniki berejo slovenske svetopisemske 
prevode in po njih pridigajo ter da je na stotine izvodov po `upnijah (Dular 2002: 54 
po Gruden 1911: 636). ^e sodimo po podatkih, ki jih imamo za nekatere knjige, je 
moralo biti na slovenskem prostoru resni~no na stotine slovenskih protestantskih 
knjig. Povpre~na naklada slovenske knjige se je gibala med 400 in 1000 izvodi 
(medtem ko je bila povpre~na naklada hrva{kih {e enkrat vi{ja), Biblija pa je bila 
tiskana v 1500 izvodih.29 Za dve knjigi imamo celo izrecni podatek, da sta po{li. Tako 
pravi Felicijan Trubar v predgovoru k TfM 1595, da so Dalmatinove Karszanske lepe 
molitve (1584) po{le, »tako da ni prav nobenega izvoda ve~ za ljubo mladino« (Rupel 
1966: 390–391), enako pravi v predgovoru k TfC 1595 za pesmarico (za katero lahko 
sklepamo, da se je dobro prodajala, `e iz dejstva, da je do`ivela ve~ ponatisov). 

Pot iz tiskarne do kupcev (ali prejemnikov) knjig lahko dokaj lepo rekonstruiramo 
na podlagi podatkov za ARTICVLE OLI DEILE, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE (TAr 
1562) in ENE DVHOVNE PEISNI (P 1563), ki ju je objavil Bu~ar (1916: 1–4). TAr je bila 
natisnjena v 1000 izvodih. Od tega je en izvod ostal »podjetju«, 12 izvodov so razdelili financerjem in politi~nim veljakom, po en izvod so kupili ali dobili nekateri drugi 
posamezniki (med njimi Primo` Trubar, Jakob Andreae, prek posrednika tudi 
Sebastijan Krelj), kar skupaj znese nadaljnjih 12 izvodov, 4 izvode je kupil ali dobil 
[tefan Konzul v Beljaku, 34 Kri{tof Ungnad, 34 izvodov Petar Erdödy, vse ostale 
izvode (od 850, ki so bili podarjeni ali prodani) pa sta dobili dve osebi: Fabian 

29 Podatke imamo ohranjene za (vsaj) naslednje knjige: TAr 1562: 1000 izvodov (Elze 21894: 50); P 
1563: 1000 izvodov (Dular 2002: 71); TO 1564: 400 izvodov (Elze 21894: 55); DB 1584: 1500 izvodov 
(gl. zgoraj); TfC 1595: 500 izvodov (Elze 1896: 20); TPo 1595: 1000 izvodov (Elze 11893: 34); TfM 
1595: 500 izvodov (Elze 11894: 43). 


Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 75 

Khirchperger na Kranjsko (290 + 20) in Nicola Bü(c)hler v Beljaku (233 + 20 + 190). 
V zadnjih dveh primerih je {lo gotovo za izvode za nadaljnje razpe~evanje. V tiskarni je bilo eno leto po izdaji {e 150 izvodov. Podobno razporeditev lahko opazujemo 
pri P 1563. Natisnili so 1000 izvodov, en izvod je ostal »podjetju«, 3 izvodi so bili 
namenjeni posameznikom, 80 Kri{tofu Ungnadu, 40 Ambroziju Fröhlichu na Dunaj, 
ostale izvode pa sta spet dobila Fabian Khirchperger (500) in Nicola Bühler (200).30 

5 Uporabniki 

Na koncu lahko povzamemo, kdo so bili dejanski uporabniki protestantskih knjig, 
kakor sem jih definiral v uvodu. V prvi vrsti so bili to predikanti, ki so knjige rabili 
za svoje vsakodnevno delo: branje bo`je besede, pridiganje in {irjenje vere. Knjige je 
rabilo tudi slovensko plemstvo in predvsem me{~ani, seveda pa tudi gemeiner Volk v 
Ljubljani. O jezikovnem stanju ljubljanskega prebivalstva imamo podatke iz virov za 
obdobje 1580–1593. Na podlagi seznamov komunikantov za ta leta, kot jih je predstavil Svetina (1952: 171–172), lahko zatrdimo, da se je v teh letih pri{tevalo k evangeljski veri veliko ve~ kot polovica tedanjega ljubljanskega prebivalstva. Med njimi 
je bilo razmerje med slovenskimi in nem{kimi protestanti povpre~no 2/3 proti 1/3. 
[tevilo slovenskih komunikantov se giblje med 1699 (leta 1593) in 2090 (leta 1589). 
Med njimi moremo z gotovostjo iskati tudi uporabnike protestantskih knjig. 

Poleg bralcev knjig moramo med uporabnike pri{teti tudi poslu{alce, med njimi 
predstavljajo najve~ji dele` preprosti ljudje, posli in otroci. Nepismenost torej ni 
bila ovira za rabo protestantske literature. Po podatku o pismenosti za Tirolsko, kjer 
je bilo na za~etku 16. stoletja pismenih od 3 do 4 % prebivalstva, na koncu pa dvakrat ve~, in po primerljivem stanju na podro~ju knjigotr{tva tam in v slovenskih 
de`elah (Dular 2002: 67) lahko sklepamo, da je bil odstotek pismenega prebivalstva 
pribli`no enak. Poslu{anje je torej moralo biti pomemben moment pri sprejemanju 
slovenskega knji`nega jezika. 

Najbolj zapleteno je vpra{anje, v kolik{ni meri je bilo uporabnik tudi kme~ko prebivalstvo. Ker nimamo pravih virov za stanje {olstva in ker si viri o dele`u protestantizma pri kme~kem prebivalstvu nasprotujejo, lahko dejansko stanje le ste`ka 
rekonstruiramo. Dejstvo je namre~, da so kmetje sicer predstavljali ve~ kot 90 
(morda celo 95) % vsega prebivalstva, hkrati pa niso igrali nobene politi~ne vloge 
in so bili zato na mnogih podro~jih `ivljenja tako reko~ neopazni (Grdina 1999: 
219). [e najbolj oprijemljiv je podatek, da je {kof Hren na obmo~ju svojega delovanja (Kranjska; fare ljubljanske {kofije na [tajerskem in Koro{kem) v razmeroma 
kratkem ~asu spreobrnil 40.000 »du{« (Grdina 1999: 218 po Dimitz: Geschichte 
Krains III, 336).31 ^e to primerjamo s tedanjim polmilijonskim prebivalstvom celot

30 Kot meni A. Dular (2002: 53), so pri razpe~evanju knjig odigrali nasploh pomembno vlogo tudi knjigotr`ci na Koro{kem (kot imenovani Nicola Bühler), prek katerih so knjige dobili kro{njarji, od njih pa 
nadaljnji kupci. 
31 Problem v vsakem primeru zahteva {ir{o zgodovinsko obravnavo, pri ~emer bi kazalo upo{tevati tudi 
poro~ila vizitacij, ki so jih opravili predstavniki Katoli{ke cerkve v 16. stoletju (npr. Francesco Barbaro 
leta 1593). Zavedati se moramo tudi, da je bilo `e v tistih ~asih dokaj te`ko dolo~ati protestantskost 
kme~kega prebivalstva, saj je {lo za nepismen in neizobra`en sloj. Brez protestantskega predikanta tudi 
kmetje niso mogli biti protestantski. 


76 Kozma Aha~i~ 

nega slovenskega ozemlja in ozemeljsko zamejenostjo Hrenovega delovanja, vidimo, da so morali dolo~en, {tevil~no nezanemarljiv dele` protestantov predstavljati 
tudi kmetje. Seveda pa so bili protestanti na Slovenskem procentualno v manj{ini. 
Slovenska elita je torej v praksi pisala slovenske knjige za izbrani del slovenskega 
prebivalstva.32 

6 Pogled naprej 

In kak{en je bil rezultat stoletje po zatonu protestantizma? Konec 17. stoletja ori{e 
Valvasor33 jezikovno stanje na Slovenskem takole: nem{~ina je jezik plemstva in 
me{~anstva in se rabi na vseh podro~jih javnega `ivljenja; pomen latin{~ine je ugasel, 
sloven{~ina pa je svoj v reformaciji pridobljeni status knji`nega jezika v dobr{ni meri 
izgubila, saj je nastajalo le malo del (npr. Sacrum promptuarium). Rabi se le na vasi. 

Toda nekateri viri ka`ejo lep{o sliko:34 protestantska norma se je na zgornjem Koro{
kem verjetno ohranjala do 1781; 1607 je iz{el Vocabolario Italiano, e Schiavo 
Alasia de Sommaripe; raba slovenskega jezika kot kulturnega jezika se je kljub 
vsemu {irila in utrjevala tudi v cerkvenem `ivljenju, pri ~emer ima pomembno vlogo 
Toma` Hren; 1643 je bila za tisk pripravljena [ola tega premi{ljevanja Adama 
Skalarja; 1672 so iz{li Evangeliji in listi J. L. Schönlebna; ohranjena so besedila 
prise`nih obrazcev, pri~evanj pod prisego, oporoke in druga, pa tudi plemi{ka pisma 
in plemi{ka verzifikacija. 

Tudi dela protestantskih piscev in z njimi njihovo jezikovno izro~ilo se niso izgubila. Izvodi protestantskih knjig, predvsem Dalmatinove Biblije (DB 1584), ki so 
pre`iveli najhuj{a leta (1600–1602), so ohranjali slovenski knji`ni jezik, kot so ga 
ustvarili slovenski protestantski pisci. Sam {kof Hren se je leta 1602 in 1621 (Grdina 
1999: 219) zavzel za ohranitev luteranskih knjig pri {tudiju katoli{kih duhovnikov, 
s ~imer je bila seveda mi{ljena predvsem Dalmatinova Biblija. Tudi Bohori~eve 
Arcticae horulae ;ucci;ivae (BH 1584) so `ivele naprej. Ko je o~e Hipolit 1715 izdal 
delo Grammatica Latino-Germanico-Slavonica, je bil »pervetustum exemplar«, na 
katerega se je z minimalnimi popravki naslonil, prav Bohori~eva slovnica. Enako 
velja za nem{ki »prevod« Grammatica oder Windisches Sprach-Buch, ki so ga 1758 
oskrbeli jezuiti v Celovcu. 

7 Sklep 

Osnovno {olstvo je v ~asu slovenske reformacije obstajalo bolj na ravni programskih `elja kakor v praksi. Namen takega {olanja bi bilo predvsem {irjenje pismenosti v slovenskem jeziku, ki bi lahko omogo~ilo {irjenje verskih knjig slovenskih protestantov. Vpra{anje, v kolik{ni meri so se `elje uresni~ile, je vezano na vpra{anje, 

32 To je bilo seveda v tistih ~asih nekaj povsem obi~ajnega.
33 Povzeto po Valvasorjevem citatu v Seitz (1998: 207, Valvasor 1689, 6. knjiga, 271)
.
34 Povzemam po Pogorelec (1994: 555, 558–561)
.



Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 77 

kolik{en del kme~kega prebivalstva je slovensko reformatorsko gibanje v resnici 
zajelo. O morebitni prisotnosti sloven{~ine na nem{kih in latinskih mestnih {olah 
viri ne pri~ajo, pa~ pa imamo ve~ virov za stanovsko {olo v Ljubljani. Sloven{~ina 
je imela na tej {oli zgolj vlogo premostitvenega jezika. Cilj je bil tako kot drugod 
predvsem dobro znanje latin{~ine, saj je bila naloga te {ole priprava na univerzitetni {tudij. Po uveljavitvi prvega {olskega reda je bila sloven{~ina dovoljena kot razgovorni jezik v prvem razredu, v zvezi z memoriranjem katekizma v drugem, pri 
petju pa {e v tretjem razredu. Drugi {olski red stanovske {ole predvideva sloven{~ino le v delu prvega razreda, nato pa jo prepove. Tudi Frischlinov sprejeti {olski 
red stanovske {ole predvideva rabo sloven{~ine zgolj v prvi in drugi dekuriji prvega 
razreda. Pa {e ta raba je bila omejena, saj je bila sloven{~ina kot pogovorni jezik prepovedana. Ne smemo pa prezreti, da v Frischlinovem drugem in tretjem osnutku 
{olskega reda zasledimo sloven{~ini bolj naklonjena pravila. Ker sloven{~ine na 
vi{ji stopnji {olanja niso gojili, so jo nekateri vi{je {olani Slovenci celo pozabljali. 
Izobra`evanje sta na slovenskem prostoru vzpodbujali dve {tipendiji: Tiffernova 
{tipendija in {tipendija de`elnih stanov. [tevilo slovenskih {tudentov v tujini je bilo 
za tedanje razmere kar precej{nje. 

Financerji slovenskih protestantskih knjig v 16. stoletju ve~inoma niso bili tudi njihovi uporabniki. Cilj financerjev ni bilo {irjenje slovenskega jezika, ampak so bili 
cilji teolo{ki, predvsem pa politi~ni. Sode~ po nem{kih predgovorih slovenskih protestantskih knjig, so `eleli financerji sli{ati naslednje: 1. knjige so pravoverne; 2. 
knjige pridejo do naslovnikov in {irijo vero (ter s tem politi~no mo~ financerjev); 3. 
knjige bodo pri{le do Turkov, jih pokristjanile in s tem oslabile. Knjige je bilo 
potrebno financirati, ker stro{ki zanje, sode~ po virih, niso bili pokriti, ampak so 
prina{ale izgubo, saj so jih delili celo zastonj. Nakup protestantske knjige je bil 
mo`en pri kro{njarjih in knjigarnarjih, ne nepomembni pa so bili tudi knjigovezi. 
Povpre~na naklada slovenske protestantske knjige se je gibala med 400 in 1000 
izvodi. Kot bralci so bili uporabniki protestantskih knjig predvsem predikanti, slovensko plemstvo in me{~ani, seveda pa tudi gemeiner Volk (vsaj v Ljubljani). Kot 
poslu{alci pa predstavljajo med uporabniki najve~ji dele` preprosti ljudje, posli in 
otroci. Nepismenost torej ni bila ovira za rabo protestantske literature. Najbolj 
zapleteno je vpra{anje, v kolik{ni meri je bilo uporabnik tudi kme~ko prebivalstvo. 

Viri35 

TC 1550 = Trubar, Primo`, 1550: Catechi;mus. Tübingen. 

TA 1550 = Trubar, Primo`, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechi;mus. Tübingen.
TA 1555 = Trubar, Primo`, 1555: ABECEDARIVM. Tübingen.
TC 1555 = Trubar, Primo`, 1555: CATECHISMVS. Tübingen.
TE 1555 = Trubar, Primo`, 1555: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA. Tübingen.


35 Kraj{ave za dela slovenskih protestantskih piscev in okraj{ane naslove povzemam po Mer{e in Novak 
(2001: 34–35). Pri delu z viri sem uporabljal gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika In{tituta 
za slovenski jezik Frana Ramov{a, ZRC SAZU, za kar se najlep{e zahvaljujem. 


78 Kozma Aha~i~ 

TM 1555 = Trubar, Primo`, 1555: ENA MOLITOV TIH KERSzhenikou. Tübingen.
TT 1557 = Trubar, Primo`, 1557: TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.


TKo 1557 = Trubar, Primo`, 1557: TA SLOVENSKI KOLENDAR. Tübingen.
TR 1558 = Trubar, Primo`, 1558: EN REGISHTER. Tübingen.
TT 1560 = Trubar, Primo`, 1560: TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
TL 1561 = Trubar, Primo`, 1561: SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY. Tübingen.


TR 1561 = Trubar, Primo`, 1561: Regi;ter vnd ;ummari;cher Innhalt. Tübingen.


TAr 1562 = Trubar, Primo`, 1562: ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KER
SZHANSKE. Tübingen.
*P 1563 = ENE DVHOVNE PEISNI. Tübingen.


TO 1564 = Trubar, Primo`, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen.


TPs 1566 = Trubar, Primo`, 1566: Ta Celi P;alter Dauidou. Tübingen.
TA 1566 = Trubar, Primo`, 1566: ABECEDARIVM, OLI TABLIZA. Tübingen.
KB 1566 = Krelj, Sebastijan, 1566: OTROZHIA BIBLIA. Regensburg.


TC 1567 = Trubar, Primo`, 1567: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen.
TL 1567 = Trubar, Primo`, 1567: SVETIGA PAVLA LYSTVVI. Tübingen.
TP 1567 = Trubar, Primo`, 1567: ENA DVHOVSKA PEISSEN SVBPER TVRKE. Tübingen.


TPs 1567 = Trubar, Primo`, 1567: ENI PSALMI, TA CELI CATEhi;mus. Tübingen.
KPo 1567 = Krelj, Sebastijan, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
TC 1574 = Trubar, Primo`, 1574: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen.


TP 1575 = Trubar, Primo`, 1575: Try Duhouske pei;sni. Tübingen.


TC 1575 = Trubar, Primo`, 1575: CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. Tübingen.
DJ 1575 = Dalmatin, Jurij, 1575: JESVS SIRAH. Ljubljana.
DPa 1576 = Dalmatin, Jurij, 1576: PASSION. Ljubljana.
TT 1577 = Trubar, Primo`, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL. Tübingen.


JPo 1578 = Juri~i~, Jurij, 1578: POSTILLA. Ljubljana.


DB 1578 = Dalmatin, Jurij, 1578: BIBLIE, TV IE VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL. 
Ljubljana. 

TkM 1579 = Tul{~ak, Jan`, 1579: Ker;zhanske LEIPE MOLITVE. Ljubljana. 

TPs 1579 = Trubar, Primo`, 1579: TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMI ISLAGAMI. 
Tübingen. 

35 Kraj{ave za dela slovenskih protestantskih piscev in okraj{ane naslove povzemam po Mer{e in Novak 
(2001: 34–35). Pri delu z viri sem uporabljal gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika In{tituta 
za slovenski jezik Frana Ramov{a, ZRC SAZU, za kar se najlep{e zahvaljujem. 


Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 79 

DC 1579 = Dalmatin, Jurij, 1579: TA CELI CATEHISMVS. Ljubljana.
BTa 1580 = Bohori~ Adam, 1580: OTROZHIA TABLA. Ljubljana.
DBu 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: PERVE BVQVE MOSESSOVE. Ljubljana.
DPr 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: SALOMONOVE PRIPVVISTI. Ljubljana.
DC 1580 = Dalmatin, Jurij, 1580: CATEHISMVS. Ljubljana.
TT 1581–82 = Trubar, Primo`, 1581–82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen.
DB 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: BIBLIA. Wittenberg.
DC 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Wittenberg.
DM 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584: KARSZANSKE LEPE MOLITVE. Wittenberg.


BH 1584 = Bohori~, Adam, 1584: Arcticae horulae ;ucci;ivae. Wittenberg.
DAg 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: AGENDA. Wittenberg.
DC 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585: TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS. Wittenberg.
TtPre 1588 = Trost, Matija, 1588: ENA LEPA INV PRIDNA PREDIGA. Tübingen.
MD 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM. Graz.
MPar 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592: PAROIMIOLOGIAS. Graz.
MS 1593 = Megiser, Hieronymus, 1593: SPECIMEN. Frankfurt.
TPo 1595 = Trubar, Primo`, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen.
TfM 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: LEPE KARSZHANSKE MOLITVE. Tübingen.
TfC 1595 = Trubar, Felicijan, 1595: TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI. Tübingen.
ZK 1595 = Znojil{ek, Jan`, 1595: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra. Tübingen.


MTh 1603 = Megiser, Hieronymus, 1603: The;aurus Polyglottus. Frankfurt.


Rajhman, Jo`e, 1986: Pisma Primo`a Trubarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Razred za filolo{ke in literarne vede. (Korespondence pomembnih Slovencev, 7.
)
Rajhman, Jo`e, 1997: Pisma slovenskih protestantov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti


in umetnosti, Razred za filolo{ke in literarne vede. (Korespondence pomembnih Slovencev, 11.
)
Rupel, Mirko, 1966: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: DZS.
Sakrausky, Oskar (ur.), 1989: Primus Truber: Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroa


tischen Reformationswerk. Wien–Ljubljana. 

Literatura 

Aha~i~, Kozma, 2003: Od naslovnikov knjig do rabe sloven{~ine v cerkvi: nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske sociolingvistike 16. stoletja. Jezik in slovstvo 48/6. 3–24. 

Ba{, Angelos, 1986: Obla~ilne razmere na Slovenskem v 16. stoletju. Simpozij Slovenci v 
evropski reformaciji. Ljubljana. 

Ber~i~, Branko, 1968: O nastajanju Dalmatinove Biblije. Biblia, tv ie /.../ [faksimile]. Ljubljana: Mladinska knjiga. 


80 Kozma Aha~i~ 

Bu~ar, Franjo, 1916: O nakladama nekih slovenskih protestantskih knjiga. Carniola 1916, 

zv. 3 (separat). Ljubljana.
Dular, Anja, 2002: @iveti od knjig: zgodovina knjigotr{tva na Kranjskem do za~etka 19. sto
letja. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije. (Knji`nica Kronike, ~asopisa za slo
vensko krajevno zgodovino; zv. 7.
)


Elze, Theodor, 1884: Die slowenischen protestantischen Gesangbücher des XVI. Jahrhunderts. 

JGGPÖ 5. 1–39.
Elze, Theodor, 11893: Die slowenischen protestantischen Postillen des XVI. Jahrhunderts.
Venedig.


Elze, Theodor, 21893: Die slowenischen protestantischen Katechismen des XVI. Jahrhunderts. 

JGGPÖ 14. 79–100.
Elze, Theodor, 11894: Die slowenischen protestantischen Gebetbücher des XVI. Jahrhunderts.
Venedig.


Elze, Theodor, 21894: Die slowenischen protestantischen Ritual-, Streit-, Lehr- und Bekennt

nisschriften des XVI. Jahrhunderts. Venedig.
Elze, Theodor, 1895: Die slowenischen protestantischen Bibelbücher des XVI. Jahrhunderts.
JGGPÖ 16. 117–167.


Elze, Theodor, 1896: Die slowenischen protestantischen Druckschriften des XVI. Jahrhunderts.


Venedig.
Elze, Theodor, 1897: Primus Trubers Briefe. Tübingen (Bibliothek des Litterarischen Vereins
in Stuttgart, Bd. 215)
.


Elze, Theodor, 1899: Die Rektoren der Krainischen Landschaftsschule in Laibach während


des XVI. Jahrhunderts. JGGPÖ 20. 117–153.
Elze, Theodor, 1900: Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jahrhundert. JGGPÖ 21.
53–69.


Elze, Theodor, 1977 (= 1877): Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain. 
(Geschichte, Kultur und Geistwelt der Slowenen, XIV. Band.) München: Dr. Rudolf Trofenik. 
Grdina, Igor, 1999: Od Bri`inskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja. 

Gruden, Josip, 1911: Zgodovina slovenskega naroda. Celje.
Ile{i~, Fran, 1908: O tisku in prodaji nekaterih Trubarjevih knjig. 
[ 
I.
] 
Trubarjev zbornik.
Ljubljana.


JGGPÖ = Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in Österreich, 

Wien.
Kidri~, France, 11924: Bohori~ev Elementale Labacense cum Nomenclatura. ^JKZ IV.
128–130.


Kidri~, France, 21924: Slovenske knjige v protestantski stanovski {oli v Ljubljani 1563–1598.
^JKZ IV. 130–139.


Kidri~, France, 1951: Primo` Trubar. Ljubljana: Slovenski knji`ni zavod.
Kidri~, France, 1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva od za~etkov do Zoisove smrti:
razvoj, obseg in cena pismenstva, knji`evnosti in literature. Ljubljana: Slovenska matica.



Od {olanja do uporabnikov: {e nekaj vpra{anj slovenske zgodovinske ... 81 

Len~ek, Rado L., 11996: Sociolingvisti~ne komponente Bohori~eve zamisli slovenskega 
knji`nega jezika. III. Trubarjev zbornik. Ljubljana: Slovenska matica in Slovensko protestantsko dru{tvo Primo` Trubar. 231–237. 

Len~ek, Rado L., 21996: Izbrane razprave in eseji. Ljubljana: Slovenska matica. 

Melik, Vasilij, 1995: Der Einfluß der Reformation auf den Prozeß der sozialen Affirmation 
der slowenischen Sprache. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen – Primus Truber und 
seine Zeit. (Sagners Slavistische Sammlung, 24). München. 186–190. 

Mer{e, Majda in Novak, France (s sodelovanjem Francke Premk), 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopi~. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. 

O`inger, Anton: Kriza cerkvenega `ivljenja in reformacija na Slovenskem. Zgodovina cerkve 
na Slovenskem. Celje: Mohorjeva dru`ba. 93–112. 

Pogorelec, Breda, 1972: Trubarjev stavek. SSJLK 8. 305–321. 

Pogorelec, Breda, 1983: Razvoj slovenske slovni~ne zavesti od 16. do 19. stoletja. SSJLK 19 
(1983). 89–94. 

Pogorelec, Breda, 1984: Novi pogledi na slovenski jezik 16. stoletja. Protestantismus bei den 
Slowenen / Protestantizem pri Slovencih. Wien (Wiener slawistischer Almanach, Sonder-band 
13). 181–208. 

Pogorelec, Breda, 1986: Dalmatinovo besedilo med skladnjo in retori~no figuro in Bohori~eva gramati~na norma. 16. stoletje v slovenskem jeziku, knji`evnosti in kulturi (Obdobja 6). 
473–497. 

Pogorelec, Breda, 1987: Sociolingvisti~ni vidiki Trubarjevega jezika. Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije. Ljubljana. 14–21. 

Pogorelec, Breda, 1994: Cerkveno `ivljenje in sloven{~ina v javnosti v sedemnajstem stoletju. 

Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564–1628/ Katoli{ka prenova in 
protireformacija v notranjeavstrijskih de`elah 1564–1628/ Riforma cattolica e controriforma 
nell’Austria Interna 1564–1628. Klagenfurt-Ljubljana-Wien: Hermagoras/Mohorjeva/Styria. 

Radics, Peter, 1881: Geschichte des deutschen Buchhandels in Krain. Archiv für Geschichte 
des deutschen Buchhandels 6. 

Rupel, Mirko, 1962: Primo` Trubar: @ivljenje in delo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Rupel, Mirko, 1965: Primus Truber: Leben und Werk des slowenischen Reformators. Deutsche
Übersetzung von B. Saria. (Südosteuropa–Schriften 5). München.


SBL 1–4 = Slovenski biografski leksikon 1–4. Ljubljana, 1925–1991. 

Schmidt, Vlado, 1952: Pedago{ko delo protestantov na Slovenskem v XVI. stoletju. (Pedago{
ki tisk, zvezek 6). Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. 

Schmidt, Vlado, 1963: Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem. 1. del. Ljubljana: 
DZS. 

Seitz, Elisabeth, 1998: Primus Truber – Schöpfer der slovenischen Schriftsprache? (Slavistische Beiträge, 363). München: Verlag Otto Sagner. 

Simoniti, Primo`, 1979: Humanizem na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica. 

Simoniti, Vasko in [tih, Peter, 1996: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana: 
Korotan. 


82 Kozma Aha~i~ 

Svetina, Anton, 1952: Protestantizem v Ljubljani. II. Trubarjev zbornik. 161–174. 

[mitek, Zmago, 1986: Trubar in Turki. 16. stoletje v slovenskem jeziku, knji`evnosti in kulturi, Obdobja 6. Ljubljana. 159–169. 

Topori{i~, Jo`e, 1985: Dru`beni polo`aj slovenskega knji`nega jezika leta 1584 in 1984: Ob 
{tiristoletnici Dalmatinovega prevoda Svetega pisma in Bohori~evih Zimskih uric. JiS 30 
(1985). 137–145. 

Vidmar, Tadej, 1999: Preoblikovanje srednjeve{kih {ol in nastajanje novove{ke stopenjske 
{olske strukture. Doktorska disertacija. Ljubljana. 

Vidmar, Tadej, 2000: »Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne mogo pres shul«: Usoda protestantskih de`elnih {ol v Ljubljani. [olska kronika 1. 9–27. 

Voje, Ignacij: Odnos fevdalnih rodbin na Kranjskem do reformacije. III. Trubarjev zbornik. 
Ljubljana: Slovenska matica in Slovensko protestantsko dru{tvo Primo` Trubar. 214–221.