IZ ŽIVLJENJA NA VASI iglasovali so združitev v torek dopoldne je tretjič zasedal zadružni evet kme- tijske zadruge v Slovenskih Konjicah. Ko «0 pregledali skle pe zadnje seje in vnesli v pravilnik o nagrajevanju nekate- re korekture, za katere se je pokazala potreba med letom, so se najdelj časa zadržali pri osrednji točki dnevnega reda — združitvi kmetijske zadruge s skmetijskim gospodarstvom v Slovenskih Konjicah. Ideja o združitvi kmetijske zadruge in kmetijskega gospo- darstva v Slovenskih Konjicah ni tako nova. O tem, da je treba celotno Dravinjsko dolino ohrav navati kot enotno kmetijsko področje in da je temu treba prilagoditi tudi kmetijsko poli- tiko v občini, so govorili že ob zdmžtvi zadrug. Letos pa, ko se ta potreba kaže še očitneje, so imeli v zadnjem času kar več ši- rokih razprav. Kolektiv kmeti- skega gospodarstva je predlog o združitvi — ki ga je potrdil tudi njihov delavski svet — os- vojil, enako mnenje pa bi lahko razbrali še iz razprav meJu-hej!< je pred dnevi zado- nelo iz vinogradov in še zdaj lah ko marsikje slišimo tak odmev. Grozdje so lusitekleničili«; raje kot tega, pa so obiralci pokuša- li tistega, ki so ga predelali v zla- to ali pa rdečo pijačo lani. So- da so »e napolnili in čez čas se botlo tudi >varžeiti«. Kloip^tci so zgubili svojo fun- kcijo iin zdaj odganjajo nadlež- ne obiskovalce le še s praznih tnsov. Ko pa bo leto okoli, se bo- do živahneje zavrteli dn tudi ta- krat bo kot dainos — iiz vinogra- dov bo donelo veselo vrisikanje. KlojKMtec na sliki je svojemu naimeniu služil le eno samo noč. Ob večeru prejšnjega dine so ga positavili, ko pa je naslednji dan sonce prišlo v zeniiit, so ga ipodr- li. In tudi vinograd pod njiim ni pravi vinograd; grozdje pa, ki je viselo na njem, ni bilo zato prafv n-ič manj sladko. Drobne otroš- ke roke so ga obrale ob priliki svoje vinske trgatve, na hitro sestavljeni klopotec in vinograd pa sta prispevala svoje k vese- lemu raz.položenju. BREZ SODELOVANJA NE BI MOGLI V nedeljskem dopoldnevu so se zbirali pri mostu, ob ziidovju novega zadraižinega hleva im bli- zu gradbišča osnovne šole v Le- sičnem možje z rebri, ki se va- lovito dvigajo nad doiLino. Zma- jevali so z glavami, modrovali in ocenjevali. Novega je precej. >Ta hlev? Mhm!< je sikomiiz- gnil Jože. >Velika reč, toda kaik- šna bo živina v njem? Neverjet- no! Veliikanski hlev bo to, kot ga na Kozjanskem še niso imeli, vendar je Jože dvomlijiivec. Pre- ko sto glav goveda bo v njem, lepega, rej enega, on pa še dvo- mi. Da, je že takos naši kmetje so vsekakor dvomiljiivci. Verja- mejo šele takrat, ko otipajo in vidijo. Tako je bilo tudi s črnim ribezom. Zdaj jdh viprašajte: vsak bi ga hotel imeti na pobočju, ko je ispomladii tako lopo oiispel! >Hehe, vidiš«, se je skoraj hu- domaišino nasmehnil Andrej >inaš predsednik je slabo položili te- meljni kamen za šolo, ker že iple- že v dolino!« Toda ta nasmeh je bil nekoliko kisel, kajti hitro je povzel: »Pa ukrotiili bomo to .sitr- minico, če smo vse drugo. In šo- la bo sitala!« Tako so uigibali volivci v Le- sičnem, ki so se zbirali k ipo- menku na ziboru. Predsediruik ob- čine Šmarje Joško Lojen je ipri- šel med nje in jim nakaizal pro- bleme, ki jib rešuje občina. Po- sebno veseli so bili, ko so izve- deli, da je za elektnifiikacijo za- selkov Ix)ig in Zdrhost občina pri sipevala 500.000 din. Tako bodo še poslednji odmaknjeni zaselki na Kozjaniskem dobili električ- no raizisvetljavo. Po vojnii je biilo v Lesičnem in okolici pireko 500 pogorišč, ki so jih hitro obnovili. Narodna ban- ka je takrat posodila pogorel- cem preko 14.000.000 din, kar so velika sredsitva. Priizadetii ,so pro sili občinsiki ljudsiki odiboir, da bi pomaigal poravnaiti dolgova >Da, tovariši,« je vedro ipovzel pred- sednik Lojen, »pni občini smo os- novali komisijo, ki je pregledala dolgove za vsaikega posamezni- ka in nekaterim črtala dolg T celoiti ali deloma.« Kdo ne bi bil vesel? Ljudje v Lestionem pa si po- magajo tudi sami, ker vedo, da brez sodelovanja z občino in med seboj ne more biti uisipehov. Pred sednik krajevnega odbora Jaka leskovšek je poročal o delu ob- čanov v kraju in med drugim povedal: »Kolovoze so naši ljud- je popravljali in jih tudi uredili, vendar pa še je med nami nekaj kmetov, ki zaostajajo in bi hote- li sitati ob istraini, toda do zime bodo tndi ti zadostili obveznosti, ki jo imajo s krajevnim samo- prispevkom. Veste, tovariši, če bomo siknpaj držali in dimig dru- gemu pomagali, bomo še marsi- kaj novega napravili v Lesič- nem«. Zdaj si bodo uredili tudi stta- len telefonski spoj, da jiim v sili ne bo treba tekati v Kozje na po- stajo LM. Vsako gostpodarstvo bo prispevalo nekaj denarja in te- lefon bo v vasi. Vaščani iz Klak so denar že takoj zbrali, ostali pa še zfbirajo. Pravijo, da je sitalen telefoinski sipo j nnjno potreben, posebno v sili, če je nesreča tu, bolezen, pa ga bodo napravili s svojimi silami. Tako je prav! Kdor si more sam pomagati naj ne čaka na druge, temveč stori. V I^asičnem bi še marsikaj ra- di. Ob križišču, kjer se stekajo štiri ceste, bi radi uredili go- stišče. Da, kraj se kljub oolproletarcev«. V ko- njiških industrijskih in obrt- nih podjetij je namreč za- posleno mnogo mladine iz okolice. Po opravljenem delu odhajajo domov in tam na- daljujejo svoj delavnik na domačem posestvu. »Ne sa- mo, da ugotavljamo, da tak mladinec, ki mu zaposlitev v industriji ali obrti pomeni samo dodaten vir dohodkov, na delovnem mestu ne po- meni zelo veliko, tudi k delu v Ljudski mladini, sindikatu in drugih organizacijah ga je težko privabiti. Prav zato si zelo prizadevamo, da bi okre- pili organizacije Ljudske mladine na vasi. Ce se ta- kim delavcem po opravlje- nem delu iz podjetja • mudi zaradi prevozov in obvezno- sti doma, na terenu ta izgo- vor prav gotovo ne bo mogel obveljati. 2e delj časa opažamo tudi fluktuacijo mladih ljudi iz občine. Od tod odhajajo ne samo tisti, ki nadaljujejo šo- lanje v srednjih, strokovnih, višjih in visokih šolah, tem- več tudi tisti, ki doma ne vi- dijo več perspektive. Mnogo- krat so med njimi tudi dobri mladinci ih ob sestavljanju novega vodstva se iz leta v leto srečujemo z velikimi te- žavami. Letos se je slab iz- bor pokazal celo pri občin- skem komiteju Ljudske mla- dine, katerega občutek za ko- lektivno odgovornost je bil prav zares zelo minimalen. Ob letošnji konferenci bomo morali zato nove kandidate skrbne je izbrati,« je tovariš Jože razpredal misli o bolj- šem delu. —ij DAN OTROKA V domu Tončke Čečeve Radovednež Jakec je bil sploh posrečen člo- vek. Vedno je hotel vec vedeti, kakor ostali ljudje, pa čeprav se ni dosti šolal. Največ hlač je raz- trgal v osnovnošolskih klopeh, drugje niti ne. Delo mu ni po- sebno dišalo, posebno tisto ne, kjer bi bilo potrebno roke okle- pati okrog ročaja, pa naj je bilo to na motiki, sekiri ali krampu. Da, oklepal bi jih zelo rad, toda le okrog motornega krmila ali pa... No, kaj bi to premlevall Skratka, Jakec je bil svojega de- narja vreden, kot je dostikrat de- jala teta Jera, ki je sploh o soseski dosti govorila in tudi hotela več vedeti kot ostali ljudje. Svoj nos je vtaknila skozi vsako špranjo in je vedela celo, kaj si soseda Ge- novefa misli, ko poseda ob oknu. Jakca pa sploh ni marala, ker si poštenega dela ne najde, kot je pojasnjevala v pomenkih ob ob- činskem vodnjaku. No, pa si je Jakec našel pošte- no delo. Kar na lepem je postal ugleden državljan. Sam se je tega močno zavedal in je skušal to po- vsod pokazati. Spremljal je dav- karja, izterjevalca, kot so pravili. Teta Jera je zdaj govorila, da »rubežnik« gre, če je videla Jakca z aktovko pod pazduho. Jakec je bil zelo ponosen na svoj opravek, čeprav je po hišah imel glavno besedo spremljevalec, no, tisti pač, ki ga je Jakec spremljal. Sam si nikoli ni bil prav na jasnem glede tega, če spremlja on ali nje- ga spremlja tovariš. Pri vsaki hiši je navadno pametno molčal, gle- gal v liste, ki jih je tovariš raz- širil na mizi in večkrat pokimal, kot bi se pač sprinjal z akti. Pa radoveden je bil: po kotih je po- gledal, včasih še v omaro, če je bila priprta. Zadnjič pa je imel, lahko bi re- kli, ranlo smolo. Pri Mihcu sta se ustavila, ki ima fotoaparat. Da, važno je to, če ima nekdo foto- aparat! Jakec se sicer ni name- raval fotografirati, toda pokazati je hotel, da se razume na te re- či, čeprav si fotoaparata še ni od blizu ogledoval. Najprej je pre- bral še razglednico, ki je bila na Mihčevi mizi, pogledal v časopis, pobrskal po knjigi, kjer so bili kuharski recepti in še molitvenik, ki ga je hranila stara mama, je prelistal. Da, bil je zelo radove- den! Fotoaparat, ta pa ga je po- sebej pritegnil! Srčkana igračka! V roke ga je vzel, pokukal skozi okence, pritisnil in naredilo je: »Skloc!« Od srca se je nasmehnil in šestkrat zaporedoma zavrtel svetli gumb, da je šestkrat zapo- redoma naredilo: škloc! Šele ta- krat je pritekel Mihec in debelo pogledal. Filma je že zmanjkalo. »Kaj p-a dela-te?« je ogročeno in presenečeno vzkliknil Mihec. »Uničili ste mi film!« »A, kje neki!« je odločno pribil Jakec. »To se da popraviti. Kaj boš ti meni pravil! Nisem vče- rajšnji. Na, to rajši poslušaj, kar je tovariš napisal. Tristo din iz- terjevalnih stroškov boste plačali, pa amen!« »Seveda, če smo dolžni! Toda nimate pravice, da mi uničite film. Ta tudi toliko stane!« »Ne bodite smešni!« je važno vzkliknil Jakec, vzel aktovko, ki jo je spremljevalec že zaprl, ko se je pomenil z Mihčevo materjo, ki je odštela pristojbino, in od- ločno krenil čez prag. Mimogrede je še v kuhinji pogledal, kaj je v loncu. Teta Jera je seveda to zvedela že drugi dan in takoj prerokova- la, da Jakca ne bo zdržala ta služba. Mihec je še danes ves ze- len in rdeč, če Jakca sreča in pravi, da bi tako moralo biti. Zdaj se prvič strinja s teto Jero, sicer ji nikoli ni verjel. Jera pa svoje goni: pravi, da se je tako zgodilo pri Mihčevih, pa se bo tudi tako zgodilo, kot ona pravi. Jakec naj samo počaka. Radoved- než pa tak! s. Pretekli teden ste, dragi otro- ci, mnogokje proslavljali. K slo- vesnostim ob tedniu otroka site se zbrali v vrtcih, šolah, stanova- njskih skupnoBitiih, Dnuistvih pri- jateljev mladine in drugod. Pa poglejmo, kako so svoj praznik proslavili .v mladiimsikem domiu Tončke Cečeve. V nedeljo so se odpeljali na izlet v Slovens(ke Konjice. Po- leg doma, ista sredistva za izlet prisipevala še društvo prijateljev mladine in tretja osnovna šola. Izlet je bil lep, prepoln dogodiv- ščin in udeleženci ga ne bodo tako hitro pozabili. Najlepši dan letošnjega praz- novanja pa je bila nedvomno sreda, ko so se gojenci doma Tončke Cečeve zbrali pri Petrič- ku in tam priredili pravo, prav- cato trgatev. Proti koncu so ot- resli še jablano, ki so jim jo starejši kupili, in sami pobrali jaJbolka. Koliko veselja, smeha in pripovedovanja je bilo na ta račun! Praznovanje iso zaključili šele v četrtek in petek, ko so se razveselili ob filmski predstavi, kamor so povabili tudi otroke iz vrtca Otona Zupančiča. Letos so praznovali torej ne- koliko drugače kot prejšnja le- ta. Ce pa pravimo, da je bilo praznovanje drugačno, omenimo še to, da ni bilo zato nič manj fprijeitna Takih praznovanj si prav gotovo še želijo!