Časopis obči n e Kam n i k, 8. marec 2019, leto 4, števi lka 5 Od risanih junakov do kamniške ladje Kakšnih dva tisoč pustnih šem, ki so se udeležile Kamniškega Karnevala, je minuli torek zavzelo središče mesta. Aleš Senožetnik Kamnik - Čeprav pustne maske letos z odganjanjem zime niso imele prav veliko dela, svojega poslanstva niso zanemarile in so delo tudi v Kamniku vzele skrajno resno. Na pustni torek se je namreč v središču mesta zbrala pestra množica najrazličnejših mask, ki so od rojstne hiše Rudolfa Maistra krenile proti Glavnemu trgu, kjer je sledilo pustno rajanje. Kamniški Karneval, ki sta ga organizirala Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Kulturno društvo Priden Možic, tako nadaljuje dolgoletno tradicijo pustnih karnevalov v mestu, ki sega še v čas pred drugo svetovno vojno. Že takrat je Kamniški občan namreč poročal o karnevalih, ki niso bili namenjeni le otrokom, temveč tudi odraslim, ki so se našemili v najrazličnejše izvirne maske. Med pustnimi šemami so namreč Kamničani lahko nekoč videli celo model dvokrilnega letala v naravni velikosti, ladjo z jambori, precej po- V pustnem sprevodu so bile tudi zanimive skulpture, ki so jih ustvarili člani nekaterih kamniških društev. / Foto: Aleš Senožetnik zornosti pa je požel tudi svojevrsten časovni stroj, naprava, ki je »iz starih žensk izdelovala mlada dekleta«. Kakšno je bilo zanimanje za uporabo naprave, sicer ni znano, dejstvo pa je, da izvirnosti tudi letošnjim maskam ni manjkalo. V sprevodu, ki se ga je po podatkih Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik udeležilo okoli dva tisoč pustnih šem, smo namreč lahko videli številne izvirne maske, med njimi precej risanih junakov, Freddieja Mercuryja, judo pande, zapornike ter nekdanjo jugoslovansko ladjo Kamnik. V povorki pa nista manjkala niti kamniška Veronika in mamut. Pozornost so pritegnile tudi skulpture, ki so jih pripravili člani MC Kotlovnica, KD Priden Možic, ŠKD Sela, Plesni klub Šin Šin in Društvo Makadam. Organizatorji so izbirali tudi najboljše maske. Nagrade sta med posameznimi maskami prejela Mezuda in Le-nivec, med skupinskimi pa Medvedove ovčke in Krakovski konjeniki. ► 24. stran Na karnevalu smo tudi letos videli številne skupinske maske. / Foto: Aleš Senožetnik Našemili so se tudi člani mestne godbe in kamniških mažoretk. / Foto: Aleš Senožetnik OBČINSKE NOVICE Denarja za novo šolo v proračunu ni Občinski svetniki so na februarski seji potrdili osnutek proračuna za letošnje leto, a kritik in nasprotij ni manjkalo. stran 2 KULTURA Kamniški tiskar moderne V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik je na ogled razstava prvotiskov iz tiskarne kamniškega tiskarja in založnika Antona Slatnarja, ki je veljal za tiskarja moderne. stran 7 OBČINA KAMNIK PRAZNUJE Nova šola ostaja prioriteta Župan Matej Slapar nam je v pogovoru pred občinskim praznikom med drugim razkril, kateri projekti bodo zaznamovali letošnje leto. stran 10 ZANIMIVOSTI Nepozabna preizkušnja Ekstremni tek Transgranca-naria 2019 z dolžino 264 kilometrov s kar 13.256 višinskimi metri na otoku Gran Canaria sta končala tudi Kamničana Mih Lindič in Matjaž Šerkezi. stran 21 Nova knjiga o Svetem Primožu Knjigo bodo predstavili nocoj, 8. marca, ob 19. uri v dvorani Frančiškanskega samostana. Jasna Paladin Kamnik - Celjska Mohorjeva družba in Društvo svetega Jakoba Kamnik vabita na predstavitev monografije dr. Ferdinanda Šerbelja Sv. Primož nad Kamnikom, ki velja za kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem. Tamkajšnja cerkev je namreč eden izmed najza- nimivejših in estetsko najmočnejših spomenikov naše pozne gotike, poleg tega pa tudi zelo priljubljena izletniška točka. Knjigo so pred dnevi že predstavili v Ljubljani, nocoj, 8. marca, ob 19. uri pa jo bo avtor predstavil tudi Kamni-čanom, in sicer na predavanju v prostorih Frančiškanskega samostana. Opazovanje nočnega neba na Zapricah Kamnik - RAK - raziskovalno-astronomski krožek Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik skupaj s kamniškimi astronomi tudi letos pripravlja javno astronomsko opazovanje na Zapricah. Opazovanje Lune in nekaterih bolj oddaljenih objektov nočnega neba, kot so meglice, kopice in galaksije, ter morda tudi kakšnega kometa bo na travniku ob muzejskih kaščah v četrtek, 14. marca, od 19. do 22. ure. V primeru slabega vremena bo opazovanje prestavljeno na naslednji večer. A. Se. Pohod z rdečimi baloni Kamnik - Člani Društva Makadam Kamnik vabijo na sprehod z rdečimi baloni, s katerim bodo obeležili mednarodni dan redkih bolezni. Zbrali se bodo jutri, 9. marca, ob 10. uri pred Korobačem, od tu pa jih bo pot vodila do Glavnega trga in nazaj. J. P. DKLimborskaGora vabi na tradicionalno prireditev 31. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO ki bo v nedeljo, 31. marca 2019 Za najbolj zgodnje ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM Za zabavo bodo skrbeli GAMSI Generalni sponzor Nissan Krulc Moravče Pridite po svoj nageljček in preživite zadnjo nedeljo v marcu v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji! 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Občinske novice Še naprej bi bili »zeleni« Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik si bo tudi letos prizadeval izpolniti zahtevne kriterije za podaljšanje mednarodnega okoljskega certifikata. Jasna Paladin Kamnik - Kamnik je zelena destinacija Slovenije, kar potrjuje srebrni znak Slovenia Green Destination, ki so ga prejeli leta 2016, letos pa si bodo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik prizadevali ta znak ohraniti. Zato so pripravili poročilo in akcijski načrt, s katerima so se na februarski seji seznanili tudi občinski svetniki. »Znak Slovenia Green Destination je mnogo več kot samo znak, je filozofija, ki jo je nujno treba nadaljevati. V Kamniku smo prišli do točke, ko moramo ponovno dokazati, da smo 'zeleni'. Ponovno moramo izpolniti kriterije, da znak zopet pridobimo oz. da dobimo njegovo podaljšanje. Proces obnavljanja oz. podaljševanja znaka je zahteven in dolgotrajen, saj je treba v spletno platformo, ki ima okoli sto vprašanj, vnašati odgovore in ocene (denimo o kakovosti zraka, pitne vode ipd.) z vsemi dokazili. Če bomo ta merila izpolnjevali, nam bodo znak podaljšali za obdobje treh let,« pravi direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger in poudarja, da je znak za Kamnik izjemnega pomena, saj ga uvršča na zemljevid zelenih destinacij, kar Kamniku omogoča dodatno promocijo doma in na tujih trgih. Izguba znaka finančnih posledic sicer ne bi imela, prinaša pa številne prednosti. V zavodu so v ta namen osnovali Zeleno ekipo Kamnika s svojim koordinatorjem, ki bo opravila vse delo, potrebno za obnovitev znaka, organizirali bodo izobraževanja na temo trajnostnega turizma in ponudili pomoč turističnim ponudnikom pri pridobivanju okoljskih namestitvenih certifikatov. Pri razpravi ob tej točki dnevnega reda smo lahko slišali tudi pobudo svetnika Igorja Žavbija (LMŠ): »Velikim kamniškim prireditvam, kot so Kamfest in Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, je žal skupna gora odpadkov. Delavci Komunalnega podjetja Kamnik odpadke sicer že ponoči pridno pospravijo, zato večina niti nima občutka, kako so videti vsa ta prizorišča po koncu dogajanja. A o tem moramo resno razmisliti in uvesti morda kavcije za kozarce, papirnato embalažo ... Veliko pa bi naredili že razstavljavci sami, če bi odpadke pospravili za seboj.« Delna in popolna zapora v naselju Markovo Markovo - Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo zaradi gradnje komunalne infrastrukture v naselju Markovo veljala delna, občasno pa tudi popolna zapora lokalne ceste Markovo-Studenca-Podlom, in sicer predvidoma od 11. marca do 30. septembra letos. V času popolne zapore bo potekal obvoz v smeri Markovo-Rožično-Podhruška-Mar-kovo in obratno. J. P. Delna zapora Tomšičeve in Žebljarske ulice Kamnik - Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo predvidoma do 20. marca zaradi gradnje optične kabelske kanalizacije veljala delna zapora Tomšičeve in Žebljarske ulice, in sicer od Policijske postaje Kamnik do stavbe nekdanjega Trivala. J. P. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno jo prejmajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 22. marca 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 14. marca 2019. Tretja redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Denarja za novo šolo v proračunu ni Svetniki so se februarja zbrali na tretji redni seji občinskega sveta, na kateri so se že pokazala številna nasprotja. Osnutek proračuna za letošnje leto je bil tako potrjen za las, osnutek za leto 2020 pa so z dnevnega reda umaknili. Glavni očitki so se vrteli okoli nove Osnovne šole Frana Albrehta, ki bo - kot kaže - prelomljena obljuba praktično vseh, saj v letošnjem letu denarja za začetek gradnje ne bo. Jasna Paladin Kamnik - Na dnevnem redu je bilo deset točk, a se je največ razprave pričakovano vrtelo okoli proračuna za letošnje leto. Prvotno je občinska uprava pripravila osnutka za dvoletni proračun, a je obravnavo predloga proračuna za leto 2020 župan Matej Slapar po burnih odzivih že sam umaknil z dnevnega reda. Za investicije trideset odstotkov vsega proračuna Prihodki občine so za letos načrtovani v višini 24,5 milijona evrov, odhodki pa v višini 27,5 milijona evrov, pri čemer se približno 3,5 milijona evrov prenaša iz lanskoletnega proračuna. Kot je povedala pomočnica vodje oddelka za področje finančnega poslovanja Marija Kos, je za občino predvidenih 27 milijonov evrov, za krajevne skupnosti pa 505 tisoč evrov; ker je večina denarja že vnaprej porabljenega za zakonske obveznosti občine, za investicije ostane približno osem milijonov evrov, Pri obravnavi osnutka proračuna za leto 2019 so se svetniki neuradno že razdelili na koalicijo in opozicijo. / Foto: Jasna Paladin je na podlagi znanih informacij obljubljala začetek gradnje šole,« je dejal in predlagal, da bi dodatni denar občina lahko dobila na račun svetnikov - z znižanjem sejnin in stroškov za delovanje svetniških skupin (za dejavnosti občinskega sveta je namenjenih približno 230 tisoč evrov). »Rdeča nit vseh nas pred volitvami je bila nova šola - Za obnovo dotrajanih cest po vsej občini, ki so res v slabem stanju, je v osnutku proračuna za leto 2019 na več postavkah predviden približno milijon evrov. kar je trideset odstotkov proračuna in po mnenju občinske uprave znak, da je proračun razvojno naravnan. Prav to pa je tisto, s čimer se veliko svetnikov ni strinjalo. Šemso Mujanovič je v imenu odbora za družbene dejavnosti svetnikom tako svetoval, naj se s proračunom zgolj seznanijo in da ni primeren za sprejem, saj naj ne bi bil razvojno naravnan, z njim naj bi se 'gasili' le stari problemi, predvsem pa v njem ni obljubljenega denarja za gradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta. Igor Žavbi je v imenu LMŠ dejal, da predloga v njihovi stranki ne bodo podprli, saj ni denarja za šole in niti ne za obnovo dotrajanih cest. Tudi Sandi Uršič je izrazil razočaranje. »Ta proračun bi moral biti sprejet že lani, ne pa da se nam zdaj mudi in smo postavljeni pred dejstvo. Tudi naša lista kakšno sporočilo zdaj dajemo svojim občanom, če te obljube ne bomo izpolnili? Med prioritetami občine tako ni niti odkup nepremičnin na južnem delu nekdanje smodnišnice, ne asfaltiranje ceste do Velike planine, ne odkup stavbe družbe Meso Kamnik . za nič od naštetega ni denarja. Vemo, da je projekt za šolo preobsežen in predrag, a v tem primeru je javnost preprosto treba obvestiti, kako in kaj - vse skupaj se namreč vleče že predolgo,« je ugotavljal Edis Rujovič (LDP). Zakaj ni denarja za šolo? Nova šola naj bi po zadnjih podatkih stala kar devetnajst milijonov evrov, pri čemer pa sta v posebnem skladu zgolj dva milijona evrov. Večino denarja bi občina tako dobila z zadolževanjem, to pa bi pomenilo, da prihod- njih nekaj let v občini ne bi bilo denarja za nobeno drugo investicijo. Franci Spruk (SDS) je prepričan, da šola potrebuje povsem nov projekt, ne le cenejši, pač pa tudi za drugo lokacijo, saj po njegovem mnenju obstoječa lokacija prinaša zgolj še več prometnih zastojev. »Novo šolo potrebujemo, a nikakor ne za tak denar. Ljudje so ob omembi tega zneska zaprepadeni. Iti z glavo skozi zid, zato, ker smo nekaj obljubili, ni odgovorno,« je povedal Spruk, njegov strankarski kolega Matija Sitar Močnik pa: »Pri tem projektu me moti, da je bil vse do prihoda novega župana zavit v skrivnost. Na projekt svetniki nismo imeli vpliva, zato ne morete od nas pričakovati, da bomo potrditi tako visok znesek.« Svetniki LMŠ so se čudili omembi skrivnosti, saj je bil župan Matej Slapar zadnja štiri leta podžupan, svetnik pa že zadnje tri mandate. Je pa obveljala misel, da je treba dokumentacijo preveriti, projekt poceniti in se predvsem o njem seznaniti in se poenotiti, vse do takrat pa umestitev v proračun ni smiselna. Katere investicije se bodo izvedle letos? Od osmih milijonov, namenjenih za investicije, pa bo skoraj milijon evrov namenjenih obnovi poškodovanih cest in dva milijona za gradnjo sekundarnih kanalizacijskih vodov v Tuhinjski dolini. Gradili bodo Prihodki občine v letošnjem letu so načrtovani v višini 24,5 milijona evrov, odhodki pa v višini 27,5 milijona evrov, pri čemer se približno 3,5 milijona evrov prenaša iz lanskoletnega proračuna. hodnik za pešce v Stahovici in Srednji vasi, kanalizacijo v Bistričici, odkupili prostore za Glasbeno šolo Kamnik, uredili sistem izposoje koles v Kamniku . Veliko postavk se bo še spremenilo, saj imajo svetniki do drugega branja možnost z amandmaji predlagati spremembe. Osnutek proračuna za leto 2019 so svetniki potrdili s 15 glasovi za in sedmimi proti, ostali so se glasovanja vzdržali ali pa niso bili prisotni. Sicer pa so svetniki med drugim potrdili tudi prejemnike letošnjih občinskih priznanj (predstavljamo jih v današnji prilogi Občina Kamnik praznuje), sprejeli spremembe odloka o vrednotenju športnih programov in pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, se seznanili s ceno storitev obdelave komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana in s poročilom za ohranitev srebrnega znaka Slovenia Green Destination. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Občinske novice Za projekte že več kot milijon evrov Izdelava različnih projektov za novo Osnovno šolo Frana Albrehta je občino v zadnjem desetletju stala že približno 1,1 milijona evrov, a zdi se, da ti stroški še niso pri koncu. Zakaj je bilo treba projekt tolikokrat spremeniti? Jasna Paladin Kamnik - Občinski svetniki in širša javnost se že dlje časa nenehno sprašujejo, zakaj se gradnja nove Osnovne šole Frana Albrehta ne začne in zakaj stroški, povezani s tem, rastejo v nebo. Zgolj izdelava projektne dokumentacije je občino do sedaj stala več kot milijon evrov, gradnja same šole je ocenjena na približno 15 milijonov, še kakšne tri milijone bo treba dodati za ureditev okolice, nova športna dvorana s knjižnico v to še sploh ni všteta. Natečaj, različne študije, analize ... Vodja Oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček je v zvezi s tem za svetnike pripravila odgovor, ki ga objavljamo v celoti: »V letu 2007 je bil v Uradnem listu RS ter na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije objavljen javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve objektov - dveh osnovnih šol s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo v treh sklopih. Natečajno gradivo je pripravila Občina Kamnik v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Natečajna komisija, sestavljena iz strokovnjakov različnih strok, je za izgradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta (s športno dvorano) ter za zunanjo ureditev v začetku leta 2008 kot najboljšo natečajno rešitev izbrala rešitev izvajalca Atelje Hočevar, d. o. o. Z izbranim projektantskim birojem je bila v začetku leta 2009 podpisana pogodba o izdelavi projektne dokumentacije z aneksom v skupni vrednosti 583.113,50 evra brez DDV. V letu 2011 so bila dela po navedenih pogodbah ustavljena v fazi izdelave PZI-dokumentacije. Pogodbeni stranki sta ugotovili, da so tako zaradi spremenjenih demografskih podatkov kot tudi prometnih študij in sprememb oblike in kapacitete šolskih objektov potrebne nekatere spremembe projektne dokumentacije. Dokumentacija, za katero je Občina Kamnik odštela dodatnih 163.344 evrov brez DDV, je bila izdelana v letu 2014. Na podlagi Poročila o preiskavah materialno-tehnične-ga stanja in analize potresne odpornosti objekta Osnovna Stara stavba Osnovne šole Frana Albrehta / Foto: Jasna Paladin šola Toma Brejca v Kamniku, ki je bila spoznana za potresno bistveno bolj ogroženo od Osnovne šole Frana Albrehta, je bilo potrebno prvenstveno pristopiti k izgradnji le-te in delu zunanje ureditve oziroma komunalnih vodov. Osnovna šola Toma Brejca je bila zgrajena v letu 2013. V letu 2017 je Občina Kamnik želela nadaljevati projekt in začeti priprave za izgradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta s športno dvorano in zunanjo ureditvijo (le-ta obsega približno 24 tisoč kvadratnih metrov, vključno z vso komunalno infrastrukturo - elektrika, voda, kanalizacija, vročevod, telekomunikacije ...). Predvidena je bila fazna izgradnja (v prvi fazi športna dvorana, v drugi šola ter v tretji zunanja ureditev), pri čemer se je ugotovilo, da je stanje šolskega objekta slabše od športne dvorane in ga je treba zaradi varnosti obravnavati prioritetno. Ugotovljeno je bilo tudi, da je kapaciteta športne dvorane, ki naj bi bila sicer namenjena tako šoli kot zunanjim uporabnikom, poddimenzi-onirana zaradi spreminjanja propozicij za športne dvorane s strani Evropske odboj -karske zveze. Izvedba investicije po obstoječih projektih torej ne bi bila upravičena niti smiselna, saj ne bi ustrezala dejanskim potrebam v tem času, zato je bilo treba pristopiti k spremembi. Izvedeno je bilo javno naročilo po posebnem postopku, na podlagi katerega je bila podpisana pogodba. Za IDZ, ID in PGD dokumentacijo smo do konca leta 2018 odšteli 236.561,89 evra brez DDV. Postopek priprave dokumentacije je v zaključni fazi, pripravljena PGD-doku-mentacija je bila v prvi polovici lanskega leta predložena upravni enoti v odločanje. V zaključni fazi je tudi PZI dokumentacija s popisi del, ki je bila hkrati predana še v dodaten pregled - recenzijo, kar vse bo omogočalo pripravo javnega razpi- ko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini). Je to v projektni dokumentaciji za novo šolo že upoštevano? In če ne, koliko bi upoštevanje določil energetskega zakona dvignilo stroške načrtovane gradnje šole in telovadnice? »Ko bodo izdelani končni popisi del, bo znana tudi točna projektantska ocena del oziroma ocenjena vrednost investicije. Ko bodo izdelane vse podlage in dokumentacija, bo ta predvidoma do letošnjega poletja predstavljena tudi svetnicam in svetnikom na seji.« sa za izbiro izvajalca. Ko bodo izdelani končni popisi del, bo tudi znana točna projektantska ocena del oziroma ocenjena vrednost investicije. Ko bodo izdelane vse podlage in dokumentacija, bo ta predvidoma do letošnjega poletja predstavljena tudi svetnicam in svetnikom na seji.« Bo projekt podražil še energetski zakon? Svetnik Liste Sandija Uršiča mag. Šemso Mujanovič je občinsko upravo ob tem opozoril še na nekaj. Vse novogradnje, ki so v lasti države ali občin in jih uporablja javni sektor, morajo od 31. decembra 2018 upoštevati določila novega energetskega zakona in zahteve po t. i. ničenergijskih stavbah (to so stavbe z zelo viso- »Odločitev za spremembo projektne dokumentacije sega v leto 2017, ko je bila na podlagi sprejetega proračuna s projektantom, na podlagi zakonsko predpisanih postopkov, podpisana pogodba. Projektiranje je potekalo skladno s takrat veljavnimi predpisi, ki od investitorjev oziroma projektantov še niso zahtevali gradnje nič energijskih stavb. Če bi upoštevali zahteve po ničenergijski stavbi, bi to pomenilo približno dvajsetodstotno povišanje stroškov investicije. Ne glede na navedeno imajo prezračevalne naprave po podatkih projektantov strojnih instalacij približno 82-od-stotni izkoristek vračanja energije,« je v imenu občinske uprave svetnikom na seji občinskega sveta še pojasnila Tina Trček. x t v • Iv v Večina občanov že ima dostop do optike Telekom skupaj z izvajalcem del GVO na območju občine Kamnik optično omrežje gradi že od leta 2017. Jasna Paladin Kamnik - Svetnik Bogdan Pogačar (NSi) se je na občinsko upravo obrnil z vprašanji in pobudami, povezanimi z gradnjo javnega komunikacijskega omrežja visokih hitrosti. Poudaril je, da so svetniki v ta namen sprejeli dopolnitve odloka o občinskih cestah, s katerim so se zmanjšali stroški gradnje t. i. odprtega širokopasovnega omrežja. Zanima ga, koliko optičnega omrežja je bilo doslej že zgrajenega in kje, kje je predvidena gradnja letos in prihodnje leto in kdaj lahko pričakujemo, da bo večina gospodinjstev v občini Kamnik imela dostop do odprtega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja. Na občinsko upravo je naslovil tudi pobudo, da bi Občina Kamnik pristopila k načrtovani obnovi zgornjega ustroja cestišč, po katerih se gradi infrastruktura, in sicer v celotni širini za ceste do širine štiri metre, za širše ceste pa v širini enega voznega pasu, in ne zgolj v širini izkopa. Odgovor je pripravila Mihaela Brnot Veternik, višja svetovalka za gospodarske dejavnosti in gospodarske javne službe. »Investitor gradnje javnega komunikacijskega omrežja visokih hitrosti Telekom in izvajalec del GVO sta gradnjo začela v letu 2017 na območju Duplice, Tunjic in Žal. Optično omrežje je (po zagotovilu Telekoma) že na voljo občanom večine mesta Kamnik z izjemo dela KS Zaprice, kjer je obstoječe TK-omrežje zgrajeno z zračnimi kabli. Tudi nadgradnja z optičnim omrežjem je bila predvidena z zračno izvedbo, vendar pa stanovalci/lastniki zemljišča na tem območju niso bili pripravljeni dati soglasij za izvedbo. Na najbolj gosto poseljenih območjih občine (Ljubljanska, Zikova, Stele-tova, Matije Blejca, Groharjeva) je občanom že omogočen priklop na optično omrežje, kar pomeni, da ima velik del občanov že zagotovljen dostop do odprtega širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja. Gradnja, začeta v lanskem letu, se letos nadaljuje na severnem delu občine (Godič, Brezje, Stranje), izvaja se tudi dograditev omrežja - polaganje cevi sočasno z izvedbo kohe-zijskih projektov na območju Tuhinjske doline. V letošnjem letu se bodo predvidoma začela dela na območju Šmarce in južnega dela Duplice, kjer Občina Kamnik načrtuje sočasno obnovo komunalnih vodov. O načrtih za leto 2020 Telekom trenutno ne more podati konkretnega odgovora. Občina Kamnik je vključena tudi v projekt RuNe, pri katerem gre za gradnjo odprtega širokopasovnega optičnega omrežja na podeželju, kjer ni tržnega interesa (t. i. območje belih lis). V mesecu maju 2018 je na Občini Kamnik potekal sestanek, na katerem so izvajalci predstavili potek projekta predstavnikom krajevnih skupnosti. Glede na izražen interes bodočih uporabnikov so sedaj v izdelavi projekti. Izvajalec družba RuNe bo predvidoma gradnjo začel letos jeseni na območju Motnika, nato pa nadaljeval v smeri proti Kamniku. Pri posegih v cestno telo občinske ceste mora izvajalec po končanih delih obnoviti vozišče v skladu z določili Odloka o občinskih cestah. Če se dela izvajajo na cesti, ki je bila asfaltirana pred manj kot petimi leti, mora izvajalec asfaltno preplastitev izvesti v celotni širini ceste. Kjer se sočasno izvede tudi obnova komunalnih vodov, se tudi nova asfaltna prevleka izvede najmanj v širini cestnega pasu, pri čemer sorazmerni del stroškov krije Občina Kamnik. Zaradi omejenih razpoložljivih finančnih sredstev pa s proračunskimi sredstvi ni možno obnoviti celotne površine vseh cest, po katerih poteka gradnja TK-omrežja.« Gradnja kanalizacije v Tuhinjski dolini Jasna Paladin Kamnik - Gradnja sekundarne kanalizacije v Tuhinjski dolini, ki jo že vse od lanskega leta izvaja Gorenj -ska gradbena družba, poteka s polno paro. Gradnja se bo izvajala po odsekih, zajemala pa bo vasi Vrhpolje pri Kamniku, Soteska, Markovo, Vir pri Nevljah, Podhru- ška, Srednja vas pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Potok, Vaseno, Hruševka in Buč. Zaradi ugodnega vremena so delavci te dni že odprli nova gradbišča, in sicer na območju Markovega in Pod-hruške. Prav tako s povečanimi ekipami izvajalec nadaljuje dela na območju Soteske in Srednje vasi, so sporočili iz občinske uprave. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Občinske novice, mnenja Mnenje občinskega svetnika Nova šola je še misija nemogoče Franci Spruk, svetnik SDS Prva obravnava proračuna Občine Kamnik za leto 2019 je bila lekcija streznitve. Predstavljen projekt izgradnje Osnovne šole Frana Albrehta v vrednosti 18 milijonov evrov je ob dejstvu, da je bilo v skladu za izgradnjo šole v letih 2017 in 2018 skupaj namenjenih 1,9 milijona evrov, postala kratkoročna misija nemogoče. Postopki za izgradnjo te šole so se začeli že v letu 2007, zato je ob tem ključno vprašanje, kaj pri vsej zadevi ni v redu. Večkratno spreminjanje projektne dokumentacije je razlog ali pa taktični manever, da se nekaj ne naredi. Tako veliki šoli -OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca - športna hala, knjižnica in glasbena šola na isti lokaciji pomenijo dolgoročni prometni problem. Delna rešitev je izgradnja krožišča, namesto sedanjega križišča. Najemanje kredita za izgradnjo osnovne šole v znesku 15 milijonov evrov je proračunski samomor za Zakonske omejitve kredita so v višini osem odstotkov letnega proračuna. Za našo občino, ki znaša približno 24 milijonov evrov, tako maksimalni znesek letne zadolžitve znaša približno 1,9 milijona evrov. Vprašajmo se, v kolikšnem času bi lahko odplačali takšen kredit. In pozor, ob tem gre le za gradnjo osnovne šole, športna dvorana in okolica sta v drugem planu. Tudi trenutna dokumentacija kmalu ne bo narejena v skladu z zakonodajo energetske učinkovitosti. Zgolj v vednost in za primerjavo vam navajam naslednje podatke: leta 2016 je bila zgrajena Osnovna šola Danila Lo-karja v Ajdovščini za 6,1 milijona evrov (za 562 šolarjev). Energetsko varčna Osnovna šola v Šentrupertu je stala deset milijonov evrov, v Mirni Peči pa so za 18 oddelkov šole in osem oddelkov vrtca (šola: šest milijonov evrov, športna dvorana: 1,3 milijona evra) z nakupom zemljišča vred in gradnjo na ključ plačali osem milijonov evrov. V Slovenski demokratski stranki razumemo stisko staršev otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Frana Albrehta, in se hkrati zavedamo, da smo bili občinski svetniki izvoljeni za en mandat. Zato menimo, da bi morali v luči zmanjšanja stroškov za gradnjo osnovne šole, ki bo bremenila občane, k tolikšni finančni in prometni bremenitvi racionalneje pristopiti. Ne nazadnje pa še tole: stanje lokalnih cest je sramota za vse, tako za tiste, ki so vodili lokalno politiko, kot za nas, krajane, da smo to mirno prenašali. Prostovoljci v vlogi prvih posredovalcev čini Kamnik, kajti prvi posredovalci bodo odhiteli na pomoč v domači kraj, ko bo to potrebno, in lahko ponesrečencu pomagali zelo hitro. V nujnih primerih je namreč vsaka minuta izjemno pomembna. Vemo pa, da so najbolj oddaljeni kraji na severu in vzhodu občine Kamnik od zdravstvenega doma oddaljeni tudi 30 minut vožnje in več. Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik je že začel z izobraževanjem prostovoljcev v najbolj oddaljenih krajih - to sta Motnik in Špitalič. V sistem se je vključilo lepo število gasilcev. S tem sistemom gasilci prevzemajo še več bremen in odgovornosti, ki jih imajo že sicer iz leta v leto več. Delo gasilcev že dolgo ni več zgolj gašenje požarov, saj je vse več naravnih, tehničnih in drugih nesreč, ko morajo ljudem priskočiti na pomoč. Cvetka Slapnik, občinska svetnica NSi Kamnik Konec novembra je Občina Kamnik podpisala Dogovor o i usposabljanju, aktiviranju in financiranju prvih posredovalcev I na območju občine Kamnik. i To pomeni, da bodo prostovoljci, ki se bodo predhodno izo-j braževali in bo njihovo znanje j ustrezno preverjeno, izvajali uk-| repe za ohranitev življenja do ^ prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Tega sistema se i bodo zagotovo razveselili vsi i občani, predvsem pa krajani iz > najbolj oddaljenih območij v ob- N.Si Mnenje občinskega svetnika Bo nova OŠ Frana Albrehta kmalu tu? Šemso Mujanovič, svetnik Liste Sandija Uršiča (LSU) O velikem projektu izgradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta poslušamo že vsaj deset let. In res je, samo poslušamo. Kot kaže, bomo s konkretno akcijo morali počakati še malo, saj v proračunu za leto 2019 še ni predvidenih sredstev za začetek gradnje. Prav vsi občani, vsi občinski svetniki, gospod župan in vsa zainteresirana javnost, se strinjamo, da je nova OŠ Frana Albrehta nujno potrebna. Ravnatelj in zaposleni na šoli vlagajo velikanske napore, da spravijo pod streho vse vzgoj-no-pedagoške procese v pretesni, večkrat zasilno sanirani stavbi, ki je tudi nevarna. Vsi bi radi učencem zagotovili boljše, predvsem pa varne pogoje za šolsko delo, je pa Občina Kamnik trenutno v stanju, ko je takojšen začetek gradnje še nemogoč. Ostalo je precej nedokončanih projektov iz preteklih let, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v letu 2019 ne načrtuje razpisa za gradnjo šol na lokalni ravni, projektna dokumentacija za novo OŠ Frana Albrehta je bila trikrat posodobljena in trenutno čaka na novo gradbeno dovoljenje, v skladu za izgradnjo šol je premalo sredstev, da bi kar takoj skočili v akcijo. Vse skupaj je začinilo dejstvo, za katero smo izvedeli šele na tretji seji OS (20. 2. 2019), da trenutna projektna dokumentacija za OŠ Frana Albrehta ni v skladu z energetskim zakonom, ki predvideva za vse novogradnje v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih bodo uporabljale osebe javnega sektorja, da so skoraj ničenergijske. Ker je zakon treba spoštovati, bo to po- menilo dodatna sredstva za že tako drago ocenjen projekt. Tudi sam grob načrt izgradnje, ki ga je predstavila občinska uprava, ni prav nič spodbuden. Načrtovano je zadolževanje Občine Kamnik za približno 15 milijonov evrov v letu 2020, sredstva bi se namenila izključno za novo šolo. Ročnost vračila kredita ocenjujejo na 18 do 20 let. Žal bodo ta sredstva po ocenah projektantov zadostovala samo za prvo fazo izgradnje šole. Potrebni bodo vsaj še trije milijoni evrov za urejanje okolice, nova šola pa ne bo imela nujno potrebne telovadnice. Športna dvorana, ki jo učenci OŠ Frana Albrehta v dopoldanskem času uporabljajo za pouk športne vzgoje, je zopet nov podvig, ki bi ga začeli izvajati v drugi fazi. Sam projekt športne dvorane ima še vrsto neznank: koliko bo stal, kdaj sploh bi se projekt začel, bo res v mansardi nove športne dvorane tudi knjižnica, kot predvidevajo že izdelani načrti? Veliko je vprašanj in težko je priti do odgovora. Še enkrat: kdaj bo že nova OŠ Frana Albrehta? Ko je moja hči začela hoditi v prvi razred, je bilo rečeno, da se bo v kratkem začela graditi nova šola. Letos je maturantka na kamniški gimnaziji, o novi šoli pa še vedno samo govorimo. E-nostavno na kolo Jasna Paladin Kamnik - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Občini Kamnik nedavno posredovalo odločbo o odobritvi projekta E-nostavno na kolo. Gre za nadgradnjo projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje, katerega vrednost znaša dobrih 21 tisoč evrov, ministrstvo pa je zanj odobrilo dobrih enajst tisočakov. Projekt je del širšega projekta sodelovanja lokaln-lih akcijskih skupin (LAS), v katerem sodeluje 24 gorenjskih občin. V občini Kamnik pa kolesarska infrastruktura ne bo povezana le prek občinskih, marveč tudi prek regijskih meja, saj bo vzpostavljen nov turistični produkt, ki vključuje tudi investicije v podporno infrastrukturo oziroma dodatno kolesarsko opremo, kot so polnilnice za električna kolesa, stojala za parkiranje koles, kolo za gibalno ovirane ter ureditve kolesarjem prijaznih postajališč in dodajanje vsebin, ki spodbujajo kolesarstvo med občani vseh generacij kot obliko trajnostne mobilnosti. Na območju občine Kamnik je letos v okviru omenjenega projekta tako načrtovana postavitev treh polnilnic za električna kolesa z dodatnimi stojali za parkiranje koles in nakup dveh koles za gibalno ovirane. Proračunska rezerva Občina bo proračunsko rezervo tudi letos predvidoma porabila za sanacijo plazovitih in poplavnih območij. Jasna Paladin Podstudenec, Oševek - Občinski svetniki so na februarski seji sprejeli Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2019 v prvi obravnavi. Denar iz proračunske rezerve je namenjen za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, kot so potres, poplava, požar, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Zakon o javnih financah določa, da o uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan, nad višino, določeno z odlokom, pa občinski svet s posebnim odlokom. Kot je svetnikom predlagal mag. Matjaž Srša, bi proračunsko rezervo občina tudi letos porabila za sanacijo plazovitih in poplavnih območij, in sicer bi 60 tisoč evrov namenili za sanacijo podora skal v Podstudencu, prav toliko pa tudi za ureditev vodotoka Oševek. Lani je bila v Podstudencu zaključena prva faza sanacije breži-ne pred podorom skal, ki je ogrožala varnost ljudi, stanovanjske objekte in državno cesto. »V letu 2014, ko se je zgodil podor, je bil izveden le začasni nasip, raziskave na terenu ter projektna dokumentacija. Za trajno rešitev je treba izvesti lo-vilne podajne ograje, ki bodo sposobne zadržati vse skale in kamenje na tem območju. Druga faza sanacija zajema namestitev lovilno podajne ograje v dolžini približno štirideset metrov in višini štiri metre. Sam projekt predvideva tri faze izvedbe oziroma tri lokacije namestitve lovilno-podajnih ograj na tem območju,« pojasnjujejo na občini. Letos bodo nadaljevali tudi protipoplavne ukrepe na Oševku. Poplavna varnost na Oševku je bila v preteklih letih na zgornjem delu vodotoka že izvedena, dela pa je treba nadaljevati tudi v spodnjem delu. Letos je tako predvidena sanacija poškodovanih brežin, izvedba pragov ter nivelacija struge v dolžini približno osemdeset metrov. Pobude za obnovo gozdnega načrta Jasna Paladin Kamnik - Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, vabi lastnike gozdov in zainteresirano javnost k dajanju pobud pred začetkom obnove gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kamnik za ureditveno obdobje 2020-2029. Gozdnogospodarska enota Kamnik zajema v celoti območje občine Komenda in zahodni del občine Kamnik. Pri pripravi pobud lahko uporabite obrazec, ki se nahaja tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Pobude pošljite do 31. maja 2019 po elektronski pošti na naslov: andrej.jeklar@zgs.si ali po navadni pošti na naslov: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana ali na naslov Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik, Tunji-ška cesta 21, 1240 Kamnik. Sedanji gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Kamnik (2010-2019) si lahko ogledate na spletnem pregledovalniku Zavoda za gozdove Slovenije, na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije v Ljubljani ali na sedežu Krajevne enote Kamnik na Tunjiški cesti, kjer lahko pridobite tudi dodatne informacije v zvezi z obnovo načrta. Občinska donacija ob rojstvu otroka Kamnik - Občina Kamnik tudi v letošnjem letu staršem ob rojstvu otroka podari 100 evrov, a ob tem opozarja: »Zaradi spremembe Zakona o prijavi prebivališča starše obveščamo, da upravne enote novorojenčku stalno prebivališče določijo tam, kjer ima stalno prebivališče mama otroka. Ker Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Kamnik določa, da mora imeti otrok v času rojstva ter eden od staršev stalno prebivališče v Občini Kamnik, apeliramo na starše, da zadeve glede stalnega prebivališča, če želijo pomoč uveljavljati v Občini Kamnik, predhodno uredijo.« J. P. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Aktualno Z gozdovi ravnajo po smernicah stroke Meščanska korporacija Kamnik je po zaključku denacionalizacije nazaj v last prejela že dobrih pet tisoč hektarov gozdnih in travnatih površin v dolini Kamniške Bistrice. Z lastnino ravnajo odgovorno, poudarjajo pa tudi to, da je vse njihovo početje v dobro mesta Kamnik. Predsednik Meščanske korporacije Kamnik Dušan Mesner ob gozdarskih načrtih gospodarjenja z bistriškimi gozdovi Jasna Paladin Kamnik - Kot smo že poročali, je Upravna enota Kamnik jeseni leta 2016 Meščanski korporaciji Kamnik (MKK) izdala odločbo za vrnitev premoženja, ki se nanaša na nepremičnine v Kamniški Bistrici. Z odločbo je bilo takrat vrnjenih okoli 2300 hektarov gozdnih in travnatih zemljišč v višjih legah Kamniške Bistrice, do danes pa že 5250 hektarov oz. 95 odstotkov vseh, ki jih je MKK tam pred podržavljenjem imela v lasti. Ker številni občani še vedno ne vedo, da so tamkajšnji gozdovi dobili novega lastnika, spet drugi pa se huduje-jo nad čezmerno sečnjo, smo o gospodarjenju z nepremičninami v dolini Kamniške Bistrice povprašali predsednika MKK Dušana Mesnerja. Zakonski skrbnik za gozdove je državni zavod »Kamničani imajo v zvezi z denacionalizacijo in MKK še vedno vcepljeno, da je ''vse naše in da so nam zdaj gozdove pokradli'' in s tem imamo veliko težav. Takšna miselnost je žal slovenska posebnost. Večkrat so nas obtožili, da smo tajkuni, nihče pa ne pomisli, kakšne bodo od tega koristi za celo mesto. Pomislijo le na to, da zdaj ne bodo mogli več krasti iz naših gozdov. Nedavno smo denimo ujeli kamion, ki je v dolini Kamniške Bistrice nakladal kamenine. Kot da gre za nje- govo last. Razlog za takšno miselnost vidim tudi v tem, da se je prej, ko so bila ta območja v lasti države, tam kradlo na debelo - to vedo povedati številni. Predvsem les, tudi divjad. Preprosto ni bilo nobene kontrole. Sami smo se gospodarjenja zdaj lotili zelo odgovorno, in to v smislu vzdrževanja gozdov, kar pa ne pomeni zgolj gledanja in sprehajanja, ampak tudi sečnjo, ob kar se nekateri občani najbolj spotikajo. Zdaj se lotevamo predvsem podlubni-kov, ki jih moramo očistiti iz gozda, veliko smrek, ki ležijo po tleh, imajo na vesti še prejšnji gospodarji; mi v dveh letih ne moremo postoriti vsega ...« nam razloži Mesner in nadaljuje, da pri svojem delu sledijo zakonodaji in smernicam stroke - Zavoda RS za gozdove, ki določa način koriščenja in vzdrževanja gozda, območja, kjer je sečnja dovoljenja in tista, kjer ni. »Zakonski skrbnik za gozdove je namreč Zavod RS za gozdove in z njimi razumljivo tesno sodelujemo, zato očitki, da kot novi lastniki sekamo kar vsepov-prek, seveda ne držijo.« Svoj prihodek bodo namenjali razvoju mesta Dohodkov iz gozdov še ni veliko, saj je večina do sedaj posekanih dreves okuženih s podlubniki, zato nimajo visoke cene, a očistiti gozd je zdaj njihova prioriteta. Želeli so se udeležiti tudi nedavne licitacije lesa v Slo- venj Gradcu, a so ugotovili, da kakovostnega lesa v gozdovih Kamniške Bistrice preprosto ni več, saj so ga vsega odtujili. MKK ima status agrarne skupnosti, vodi jo predsednik, vse odločitve o nakupu, prodaji in drugih delih pa se sprejemajo na skupščini MKK. Zaposlenih nimajo, saj tudi zakonodaja na tem področju ni urejena. S svojo lastnino gospodarijo prek pogodbenikov, so pa vseskozi prisotni pri vseh opravilih, ki se tam izvajajo. Ves posekan les gre neposredno v prodajo, kam pa prihodki? »V naših vizionar-skih listinah je jasno zapisano, da bomo prihodek namenjali mestu. V načrtu imamo, da bomo denar namenili za obnovo dotrajanih fasad v središču mesta, saj številni lastniki za obnovo nimajo denarja. Mesto namreč propada.« Denacionalizacija v Kamniški Bistrici pa ni vezana le za gozdne in travniške površine, ampak tudi nekatere stavbe. »MKK vse, za kar do-kažemo, da je bilo v naši lasti, zahtevamo nazaj v naravi. Tako smo že dobili vrnjen Kraljev hrib in stavbo današnjega Piknik centra pri Jur-ju, v postopku pa je še vračanje Plečnikovega dvorca in planinskega doma,« še pojasni Dušan Mesner in doda, da so za vzdrževanje in uporabo nekaterih stavb in površin (ne gozda) sklenili že več kot 250 najemnih pogodb, nekatere z dosedanjimi najemniki, nekatere pa na novo. ^KPK Komunalno podjetje Kamnik, d.d. Cankarjeva cesta 11,1241 Kamnik Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 51/2017) podajamo naslednje POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2018 Komunalno podjetje Kamnik, d. d., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Iverje Kamnik, Iverje Komenda, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica, Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna, Gozd in Črna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP-sistema. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) lokacija Kranj opravlja strokovno pomoč in svetovanje pri izvajanju notranjega nadzora na vodovodih, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Kamnik, d. d NLZOH KPK Kamniku predlaga ukrepe za sanacijo oziroma odpravo neskladnosti. V letu 2018 je bilo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa pitnih vod skupaj odvzetih sto osemindevetdeset (198) vzorcev pitne vode. Od tega je bilo sto devetinšestdeset (169) vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave in devetindvajset (29) vzorcev za fizikalno-kemijske analize. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja notranjega nadzora v letu 2018 VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju IVERJE KAMNIK 62 7 1 57 7 0 6 IVERJE KOMENDA 9 0 0 9 0 0 0 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ 16 7 0 12 2 0 1 POREBER - MARKOVO 7 2 0 7 1 0 1 PŠAJNOVICA 7 1 0 6 1 0 1 PALOVČE - VRANJA PEČ - VELIKA LAŠNA 6 0 0 4 1 0 1 GOZD 7 2 1 8 1 0 1 ČRNA 9 3 3 4 1 0 1 V okviru internega nadzora se pitno vodo vzorči na zajetjih, vodohranih, primarnih cevovodih in iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij pri končnih porabnikih. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na viru vodooskrbnega sistema Iverje so bili skladni z določili pravilnika V enem (1) vzorcu so bile najdene bakterije Escherichia coli, v vseh sedmih (7) primerih pa koliformne bakterije. Vsi navedeni neskladni vzorci so bili odvzeti na omrežju. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v vseh sedmih (7) primerih neskladnosti vzorcev pitne vode, odvzetih iz vodooskrbnega sistema Kamniška Bistrica - Godič, najdene kolifor-mne bakterije. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v obeh primerih (2) neskladnosti vzorcev pitne vode, odvzetih iz vodooskrbnega sistema Poreber - Markovo, najdene koliformne bakterije. Na vodooskrbnem sistemu Pšajnovica so bile v enem (1) primeru v neskladnem vzorcu pitne vode najdene koliformne bakterije. Pri neskladnih vzorcih pitne vode, odvzetih iz vodooskrbnega sistema Gozd, so bile v enem (1) primeru najdene bakterije Escherichia coli, v obeh (2) primerih pa koliformne bakterije. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v vseh treh (3) primerih neskladnosti vzorcev pitne vode, odvzetih iz vodooskrbnega sistema Črna, najdene bakterije Escherichia coli in koliformne bakterije. V enem (1) neskladnem vzorcu so bili najdeni tudi enterokoki. Vsi odvzeti vzorci pitne vode za fizikalno-kemijske analize so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Tabela 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode, pridobljenih v okviru izvajanja državnega monitoringa pitnih vod v letu 2018 VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju IVERJE KAMNIK 25 5 0 25 3 0 3 IVERJE KOMENDA 6 0 0 6 2 0 2 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIČ 5 1 0 5 4 0 4 POREBER - MARKOVO 2 1 0 2 2 0 0 PŠAJNOVICA 2 1 0 2 0 0 0 PALOVČE - VRANJA PEČ - VELIKA LAŠNA 2 0 0 2 1 0 1 GOZD 2 1 1 2 2 0 2 ČRNA 2 0 0 2 0 0 0 V okviru državnega monitoringa se pitno vodo vzorči izključno samo iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij, to je na pipah pri uporabnikih. V lanskem letu je bilo na vodovodnem sistemu Iverje Kamnik neskladnih pet (5) vzorcev pitne vode. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v vseh primerih najdene koliformne bakterije. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) neskladnem vzorcu pitne vode iz vodooskrbnega sistema Kamniška Bistrica - Godič najdene koliformne bakterije. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) neskladnem vzorcu pitne vode, odvzete iz vodooskrbnega sistema Poreber - Markovo, najdene koliformne bakterije. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) neskladnem vzorcu pitne vode, odvzete iz vodooskrbnega sistema Pšajnovica, najdene koliformne bakterije. Pri neskladnem vzorcu pitne vode, odvzete iz vodooskrbnega sistema Gozd, so bile v enem (1) primeru najdene bakterije Escherichia coli in koliformne bakterije. Vsi odvzeti vzorci pitne vode za fizikalno-kemijske analize so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Zanimivosti £ KREPITEV ZDRAVJA Zdravje v občini Kamnik v letu 2018 in predstavitev Centra za krepitev zdravja Kamnik Ker je zdravje naša največja dobrina, ga želimo vsaj ohranjati, če ne kar izboljšati. Glede na to, da na naše zdravstveno stanje vpliva mnogo dejavnikov (imenujemo jih determinante zdravja), jih je treba vzeti v zakup in v največji meri vplivati na tiste, na katere lahko. Ne moremo namreč vplivati na starost, spol in naše genetske lastnosti, lahko pa vplivamo na dejavnike, ki se dotikajo našega življenjskega sloga, delno na socialno mrežo in delno na življenjske in delovne pogoje. Na delovne pogoje lahko vplivamo z velikimi odločitvami, saj zajemajo okolje, v katerem delamo ali se izobražujemo, na kmetijstvo in proizvodnjo hrane, delno lahko vplivamo na to, ali smo zaposleni ali brezposelni, na pitno vodo, zdravstveno varstvo ter stanovanjske razmere. Pod pahljačo determinant pa sodijo tudi socialno-ekonomski, kulturni in okoljski pogoji, ki določajo, kako zdravo okolje (v našem primeru občina) nas bo obdajalo. V Kamniku se lahko pohvalimo s prirastkom prebivalstva, ki je v občini 1,7 v Sloveniji pa 0,9 promila. Nadpovprečno smo delovno aktivni, manj je prekomerno prehranjenih otrok, večja je odzivnost na program SVIT - presejanje za raka debelega črevesa in danke 66,8 odstotka, v Sloveniji pa je delež 60,4 odstotka; prav tako v programu ZORA, ki je program za ženske in pre-seja raka materničnega vratu, kar nakazuje, da se pridno vključujemo v preventivne programe. Manjša je pojavnost astme med otroki in mladostniki do 19 let. Vsi zgoraj omenjeni kazalniki zdravja nam pokažejo, kje smo že uspešni in lahko napredujemo z enakimi ukrepi še naprej. Nekoliko slabši od povprečja smo v bolniški odsotnosti. Imamo večji delež bolniške odsotnosti od povprečja, v dnevih smo od dela odsotni 14,4 dneva, in tukaj vidimo priložnost, da v letu 2019 izboljšamo telesno in duševno zdravje, da bo počutje boljše in stres ob bolezni na telo čim manjši. Ker živimo pod Kam-niško-Savinjskimi Alpami, imamo višjo stopnjo klopnega meningoencefalitisa (KME), kar nakazuje na to, da bi bilo treba dvigniti precep-ljenost za omenjeno bolezen. Primeren čas je pred začetkom pomladi, da smo z drugo dozo cepiva že zaščiteni proti KME. Višja pa je stopnja umrljivosti zaradi samomora v Kamniku (35), v Sloveniji je 22 na 100.000 prebivalcev. To nakazuje na to, da smo bolj zaprta družba, ne izražamo svojih težav naglas in se ne želimo izpostavljati in prositi za pomoč, ko jo potrebujemo (Vir: NIJZ, 2018). Tukaj so torej predstavljene prednosti in pomanjkljivosti, na katerih moramo delati skupaj, se povezovati in sprejeti pomoč ter aktivno iskati rešitve. V Centru za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Kamnik deluje ekipa strokovnjakov, ki s svojim znanjem svetujemo in širimo informacije z več področij. V ožji tim smo povezane diplomirane medicinske sestre, kar štiri smo in svetujemo ter pomagamo pri prenehanju kajenja, pri dejavnikih tveganja: kako imeti urejen krvni tlak in krvni sladkor ter kako uravnati maščobe v krvi (holesterol). Prav tako svetujemo glede življenjskega sloga, kako ga prilagoditi sebi v korist in iztisniti najboljše možnosti za nas same. Naša dietetičarka skrbi, da so obroki vključenih v delavnice čim bolj pravilno sestavljeni in skupaj z njo lahko odkrijete popravke, ki vam lahko prinesejo izjemne rezultate. Nadzoruje sestavo telesa z napravo SECA in tako ugotavlja, česa nam v telesu primanjkuje (običajno mišične mase) in česa imamo preveč (običajno maščobnih celic), in lahko natančno spremlja, ali se spremembe sestave dogajajo v smer, ki jo želimo doseči. Ne želimo namreč izgubiti telesne teže na račun mišične mase, kar je pogosto rezultat raznih diet. Prav tako imamo dve fizioterapevtki, ki bdita nad vadečimi, jim svetujeta, kaj lahko izboljšajo glede telesne pripravljenosti, katere mišice je treba okrepiti, da se izognemo bolečinam, ki nastanejo velikokrat zaradi vse bolj sedečega načina življenja. Z našim kineziologom se dopolnjujejo in Miha kot edini moški član skrbi za to, da se mišična masa vadečih postopno povečuje ter izmenično z našima fizioterapevtkama vodi strokovne vadbe. Tudi na psihološki del ne pozabimo. Psihologinji pomagata osebam, ki že imajo depresijo, s svetovanjem in nasveti, kako premagati težke dneve, ki jih pri tej bolez- ni ne manjka. Prav tako vodita delavnico, kjer se naučimo obvladovati vse bolj prisoten stres, za konec pa se naučimo še tehnik sproščanja, s katerimi lahko vsakodnevne obremenitve odmislite in uživate svojih 20 minut sproščenosti. Pri novem programu družinske obravnave debelosti pa se aktivno vključuje naša pediatrinja, ki bedi nad otroki, katerih telesna teža je previsoka, in s kineziologom, medicinsko sestro ter psihologinjama skrbijo, da bo prihodnost naših tretje- in šestošolcev svetla, polna samozavesti, brez porušenih gibalnih vzorcev in se bodo lahko posvetili svojim nalogam ter se uspešno spopadali z življenjskimi ovirami. Povezujemo se tudi z različnimi ustanovami in izvajamo svetovanja in meritve kar pri njih. Radi smo del zdrave skupnosti, zato se povezujemo z vsemi službami v zdravstvenem domu, od patronažne dejavnosti do ambulant družinske medicine (katerih del je bolj znan pod imenom referenčna ambulanta), z medicino dela, prometa in športa, otroško ambulanto in vsemi, ki lahko kakorkoli pripomorejo k lepši prihodnosti naših občanov. Bodite torej pozorni na aktivnosti, ki se dogajajo v čedalje večjem obsegu, ne bojte se nas vprašati za nasvet, saj v času pogovornih uric z veseljem podamo potrebne informacije in svetujemo, kako naprej. Posebej bodite pozorni na aktivnosti, ki se bodo dogajale v tednu od 11. 5. 2019 do 18. 5. 2019 in bodo oglaševane na spletni strani Zdravstvenega doma, v čim večji meri bomo poskrbeli za oglaševanje v skupnosti (plakati /letaki). Sicer pa lahko za več informacij pokličite našo vodjo Centra za krepitev zdravja Vesno Vidmar na številko: 01/83 18 725 od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure. Ker v tako imenovano pomladansko utrujenost ne verjamemo, vam podamo primer, kako poskrbeti, da je tudi vi ne boste opazili. Vir: NIJZ Piramida telesne dejavnosti Prehrana: jejte zajtrk vsak dan, imejte 3-5 obrokov, vključite različna živila, hrano prežvečite, saj se proces prebave začne že v ustih, popijte toliko vode, da bo vaš urin svetle barve, kot je barva, če v 2,5 dl vode stisnete polovico limone. Gibanje: vsak dan naredite nekaj razteznih vaj, še posebej se osredotočite na predele, v katerih čutite napetost v mišicah (počutili se boste mlajše in delovno bolj operativne), naredite vsaj eno vajo za mišično moč, gibajte se vsaj 30 minut na dan do te mere, da se zadihate in spotite. Duševno zdravje: pojdite na sprehod v naravo, in ne v trgovski center, pogovarjajte se o težavah (več glav več ve), ne sekirajte se vnaprej (ne obremenjujte se s tem, kar bi lahko bilo, če bi ...). In ne pozabimo: naša skupnost je tako močna, kot je močan naš najšibkejši člen. Center za krepitev zdravja Kamnik Vesna Vidmar, vodja Dosegljiva od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure. Tel.: (01) 831 87 25 ali 051 682 805 E-mail: vesna.vidmar@zdkamnik.si Avtorica: Petra Pavlič, dipl. m. s. , mag. zdr. nege T/ 1 * * V * V Kulinarični večer z arabskimi začimbami V Kamniku živeči Američan Noah Charney je na kulinaričnem večeru v mekinjskem samostanu tokrat gostil v Kamniku živečega Sirca Ramija Murada. Jasna Paladin Kamnik - Noah in Rami v Kamniku živita že vrsto let, skupna pa jima ni le zgodba tujca pri nas, pač pa tudi ulica, v kateri oba z družinama živita zadnja leta. Noah je Ramija gostil v sklopu svojih kulinaričnih večerov z znanimi slovenskimi kuharji v Samostanu Mekinje, saj je tudi Rami kuhar in lastnik arabske restavracije Tsnim, ki deluje na Duplici. »V Slovenijo sem prišel pred 15 leti, ne kot begunec, kot danes vsi mislijo za Sirce, ampak delat. Tu sem imel nekaj sorodnikov, priskrbel sem si delovni vizum in z bratrancem sva v Ljubljani odprla prvi lokal s pravo arabsko hrano. Bil sem prvi arabski kuhar v Sloveniji, čeprav sem po izobrazbi arhitekt. Sprva sem mislil ostati le pol leta, a dežela mi je bila všeč, narava je lepa in ljudje prijazni, zato sem se odločil tu ostati in v Kamnik se je za mano preselila tudi moja družina,« je Rami Murad, oče treh otrok (vsi trije so rojeni v Sloveniji), po rodu Palestinec, ki prihaja iz Sirije, uvodoma predstavil svojo življenjsko zgodbo, nato pa sta se z Noahom -oba v slovenščini - posvetila arabski hrani. Rami Murad se je sprva posvečal ulični prehrani in bil znan predvsem po svojih fa-laflih in šavormi, a vseskozi si je želel imeti svojo restavracijo, kar mu je naposled tudi uspelo. »V svoji restavraciji ne kuham le sirske Rami Murad in Noah Charney, ki se je za to priložnost oblekel v arabsko nošo, pred mizo, obloženo z arabskimi dobrotami / Foto: Jasna Paladin hrane, ampak arabsko na splošno. Vsa ta hrana je zdrava, lahka in dobra, predvsem zato, ker uporabljamo ogromno začimb. Nekatere začimbe so hkrati zdravilna zelišča, in če hrano pravilno začiniš, te po njej nikoli ne boli trebuh. Slovenci ste prepričani, da je arabska hrana pekoča, preveč začinjena. Ampak to mislijo tisti, ki so bili na počitnicah v Maroku, v Egiptu ... Tisto je Afrika, Sirija pa je v Aziji in to je velika razlika. Sirska hrana je lahka, aromatična, ni pa pekoča. Marsikdo je nad tem prijetno presene- čen,« je med drugim povedal Rami in izdal, da tudi v kavo dodaja kardamom in da je v njegovem falaflu (poleg čičerike, česna, čebule in peteršilja) kar 17 različnih začimb. Te mu iz svojih arabskih dežel navadno nosijo tu živeči prijatelji, saj se v Sirijo zaradi vojne ponje ne more odpraviti. Da je arabska hrana zares okusna in lahka (in lepa tudi za oči, za kar se Rami s svojimi dekoracijami vselej še posebej potrudi), so se obiskovalci kulinaričnega večera lahko prepričali tudi sami. TT 1 * * v* v v Upokojenci na smuciscu Marjan Schnabl Osovje - Medtem ko je v Areju na Švedskem potekalo svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, so svoje moči med veleslalomskimi vratci merili tudi člani Smučarske sekcije Društva upokojencev Kamnik. V prekrasnem sončnem petkovem dopoldnevu 15. februarja se nas je na smučišču Osovje Športnega društva Črna letos zbralo nekaj manj smučarjev, predvsem zaradi raznih virusnih obolenj. Odlično pripravljena veleslalomska proga je kljub nenavadno toplemu vremenu nudila nastopajočim pravi tekmovalni užitek, ki smo ga bili deležni v dveh vožnjah na čas. Za uvrstitev je štel boljši doseženi čas in marsikdo si je prav na ta na- Skupina smučarjev pred startom / foto: marja čin na koncu priboril zasluženo medaljo. V dogovoru z organizatorjem tekmovanja smo letos opravili razglasitev in podelitev medalj že takoj po končanem tekmovanju kar na smučišču. Po izdatnem okrepčilu (malici) smo sestavili ekipo smučar- jev za udeležbo na zims-košportnih igrah upokojencev Gorenjske, ki so bile na Pokljuki in Viševniku v torek, 26. februarja. Barve kamniških upokojencev je zastopalo 17 smučark in smučarjev, ki so nastopili v teku in veleslalomu. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Kultura Kamniški tiskar moderne V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik je na ogled razstava prvotiskov iz tiskarne kamniškega tiskarja in založnika Antona Slatnarja, ki je veljal za tiskarja moderne, saj je tiskal predvsem dela Ivana Cankarja, Josipa Murna, Dragotina Ketteja ... Zvezda ^r is 10 lati Brezžična TVI s Krvavca - Kriška planina N*JbolJil tuji kabelakl In SLO programi s podnapisi. ^ » .„ Roman Goropečnik s.p. Savska c. 40a, 1230 Domžale * * * ^ (040/997-007) www.goro8an.com,www.zvezdatv.si LED, LCD, PLAZMA TV, VIDEO SISTEMI SATELITSKI SISTEMI VSEH VRST /iftatali ml fjcftMoljam, tmoü pcptaoimc! Plečnik v keramiki V Galeriji Dika je na ogled razstava keramičnih izdelkov članic Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa v Domžalah. V Galeriji Dika je tokrat na ogled razstava keramike. Jasna Paladin Kamnik - Letos mineva sedemdeset let, ko so iz Slat-narjeve tiskarne odpeljali še zadnje tiskarske stroje. Leta 1949 je bila tiskarna namreč podržavljena in se je takrat preimenovala v Kamniško tiskarno, a Anton Slatnar je v času svojega delovanja pustil neizbrisen pečat. Na to te dni z razstavo z naslovom Natisnil Anton Slatnar v Kamniku opozarjajo tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Anton Slatnar se je rodil 3. januarja 1867 v Nožicah pri Kamniku in se po končani gimnaziji v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani izučil tiskarske obrti. Leta 1900 je skupaj s Hinkom Saxom ustanovil tiskarno v Kamniku in skupaj sta delovala deset let, nato pa Saša Bučan Kamnik - Tamara Bregar (1991) je novo ime v sodobnem slovenskem kiparstvu. Leta 2016 je diplomirala s področja kiparstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na smeri likovna pedagogika pri profesorju Mirku Bratu -ši. V okviru programa Erasmus se je izpopolnjevala na univerzi Kunstuniversität Linz v Avstriji. Leta 2017 je bila na študijski izmenjavi na Oddelku za keramiko na Akademiji lepih umetnosti Eugeniusza Gepperta v Vro-clavu. Svoja dela je predstavljala že v času študija na razstavah v okviru Pedagoške fakultete in bila potem izbrana za Mednarodni trie-nale keramike UNICUM. se v poslu razšla in kamniško tiskarno je vodil Slatnar sam. Prva Slatnarjeva tiskarna je imela svoje prostore v pritličju Kamniškega doma, na stiku današnje Maistrove ulice in Glavnega trga, ki ne stoji več, tri leta kasneje so tiskarno preselili v nove prostore na Šutni, kjer je delovala do leta 1922, tega leta pa so jo preselili v pritličje Samčeve hiše ob današnji Samostanki ulici. Tu na tiskarsko dejavnost še danes spominja kamnita Gutenbergova glava, vzidana v vogal stavbe. »Zaradi kakovosti tiskarskih izdelkov, ki so prihajali iz njegove tiskarne, je kmalu po odprtju tiskarne začel sodelovati z zahtevnimi naročniki. Leta 1902 je tako prejel prvo naročilo znamenitega ljubljanskega založnika La-voslava Schwentnerja, ki je Leta 2018 je Slovenijo kot izbrana predstavnica zastopala na mednarodni razstavi evropske keramike European Ceramic Context 2018 v Bornholmu na Danskem. Tega leta je razstavljala tudi v Umetniškem centru Marka Rothka v Latviji. Uvrščena je bila tudi na razstavo mladih perspektivnih umetnikov v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. V njenem delu se očitno kažeta predvsem dva izziva, ki se neprestano postavljata pred umetnico: na eni strani izjemna občutljivost in nepredvidljivost gline kot materiala za ustvarjanje keramike, na drugi pa raziskovanje forme. Zahteven in predvsem nepredvidljiv je sam proces dela; na začetku umetnico pri Slatnarju dal leta 1902 natisniti II. izdajo Cankarjeve Erotike. V letih, ki so sledila, je Slatnarjeva tiskarna natisnila kar petnajst od skupno 23 del Ivana Cankarja, ki so izšla v Schwentnerje-vemu založništvu. Poleg Cankarjevih del so v njegovi tiskarni luč sveta ugledale tudi na primer Pesmi in romance Josipa Murna - Aleksandrova in leta 1907 kar dve izdaji Poezij Dragoti-na Ketteja. Natisnil je tudi dela številnih slovenskih klasikov, kot so bili Vida Jeraje-va, Oton Župančič, Anton Aškerc, Pavel Golia in drugi. Slatnar pa je tiskal knjige in druge tiskovine tudi v lastni založbi,« pravi Andrej Kotnik, avtor razstave v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, in poudarja, da je imela Slatnarjeva tiskarna pose- omejuje že materija sama, tj. glina, zato vanjo, njeno osnovo, jedro, posega z različnimi materiali, ki v teksturo, površino in obliko vnašajo raznovrstnost in večplastnost, na koncu pa jo čaka še nepredvidljivo obnašanje materiala v peči. Tamara s svojo zgodbo že vse od začetka sloni na zanjo značilni avtopoetiki -osnovna oblika je školjka kot magična, pradavna oblika, ki v sebi nosi in razkriva mnogotere pomene. Kiparka dosledno sledi svojemu prvotnemu izhodišču, prvotni formi, ki se iz cikla v cikel, iz obdobja v obdobje spreminja. Prvotna forma školjke, kjer se poigravajo mnogoteri materiali, s čimer objekti učinkujejo in vabijo s svojo teksturo, se v zadnjem avtori- ben pomen pri tisku slovenskega časopisja, tiskal je namreč tudi Kamničana - kamniško prvo lokalno glasilo, ki je izhajalo v letih 1905-1907 kot priloga Našega lista. Anton Slatnar je umrl 16. maja 1926 in po njegovi smrti je tiskarno nekaj let vodila njegova vdova Ivana, nato pa sta jo kupila stavca Ludvik Vodnik in Anton Knez, ki pa sta zaradi velikega ugleda ohranila ime Tiskarna Slatnar. Po vojni leta 1946 je bila tiskarna podržavljena in preimenovana v Kamniško tiskarno, v začetku leta 1949 pa ukinjena in preseljena v Ljubljano. Tiskarske stroje in drugo opremo so takrat prepeljali v Bla-znikovo tiskarno. Razstava, na kateri je na ogled tudi nekaj prvotiskov, bo na ogled do konca marca. činem obdobju razvija predvsem v smeri forme. Ta iz čiste oblike, vzete iz morja, prehaja v fosilno naplavino, ostanek. Školjka se zabrisuje, razblinja. Nova forma tukaj nastopa kot ostalina, hkrati pa simbolno predstavlja tudi kiparkin premislek o svojem lastnem življenju in tudi širše o bivanju. V zadnjem ciklu, ki ga kiparka predstavlja v galeriji Pogled, razgrajene lupine postanejo prostor za nove ostaline; kot bi se nalagali, vraščali delci nekega preživetega časa in tako ustvarjali nove forme. Iz globin prastvari vznikajo kroglaste forme, ki govorijo o prihodu nove rešitve in hkrati o rojevanju še neznanega. Razstava bo odprta do 12. aprila. Jasna Paladin Kamnik - V Galeriji Dika na Maistrovi ulici je te dni na ogled že druga razstava na temo keramike. Tokratna je rezultat dela članic delavnice Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal, ki jo vodi mentorica Lučka Šičarov. »V zadnjem obdobju smo o Plečniku veliko govorili, a še vedno ga premalo poznamo, čeprav je tudi v Kamniku pustil mnogo sledi. Izbor razstavljenih del je takšen, da Plečnika približa tudi tistim, ki niso njegovi poznavalci,« je na odprtju razstave povedala Danica Šraj, predsednica Likovnega društva Senožeti Radomlje, ki skrbi za vsebine Galerije Dika. Kot je povedala mentorica Lučka Šičarov, jih je k ustvarjanju na temo Plečnikovih del spodbudilo ponovno spoznavanje njegove arhitekture, ustvarjalke pa so nato z glino oblikovale vsaka na svoj način. Razstava bo na ogled še jutri, 9. marca, od 10. do 13. ure. Avtor razstave Natisnil Anton Slatnar v Kamniku Andrej Kotnik / Foto: Gorazd Kavčič V Slatnarjevi tiskarni so med letoma 1905 in 1907 tiskali tudi prvo kamniško lokalno glasilo Kamničan. Tamara Bregar v Galeriji Pogled V četrtek, 28. februarja, je v Galeriji Pogled svoja dela razstavila kiparka Tamara Bregar. Zeliščni vrt M V I « TS Bi 11 K* / / 11 - '■ Ml u i ^Snrii. « — 248 strani, 170 x 240 mm, integrirana vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Knjiga prinaša dobro poznavanje zelišč, njihovih lastnosti in učinkov(in) ter njihove uporabnosti. AKCIJA V MARCU Ob nakupu knjige Zeliščni vrt Prejmete darilo -knjigo MED. 23 EUR Poštnin» Gorenjski Glas 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Turizem Na Veliki planini uredili tekaško progo Letošnja novost je bila med ljubitelji zimskih športov lepo sprejeta, a zimsko idilo na planini uničujejo vozniki motornih sani. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Na Veliki planini so to zimo prvič uredili progo za tek na smučeh. Ta hip je snega na Veliki planini sicer premalo, a če ga bo zapadlo še kaj, bodo progo spet pripravili, nam je povedal direktor družbe Velika planina Leon Keder in opozoril na težavo, s katero se soočajo. »Ker bi radi ponovno oživeli tek na smučeh na Veliki planini, smo bili nad ljubitelji športnih užitkov z motornimi sanmi negativno presenečeni, saj so kmalu po ureditvi proge to prevozili in ponekod povsem uničili. Priprava prog na Veliki planini predstavlja velik izziv, predvsem v tem času, saj pomladne temperature hitro pobirajo sneg, teren je zahtevnejši in potrebnega je kar nekaj znanja in časa, da se proge pripravijo tako, da so kakovostne ter varne. Kljub opozorilnim tablam ter oznakam na tekaških progah so velik del poti kaj hitro uničili motorni sankači. Obveščamo jih, da je vožnja s sanmi po planini prepovedana, zato pozivamo k upoštevanju predpisov na območju Velike planine.« Na območju Velike, Male in Gojške planine je vožnja z motornimi sanmi prepovedana, razen po cesti do Ki-sovca, Podkrajnika, Mački-nega kota in Dola. Na Veliki planini so to zimo prvič po dolgem času uredili progo za tek na smučeh. / Foto: družba Velika planina V Snoviku več nočitev Lani so v Termah Snovik ustvarili skoraj petdeset tisoč nočitev, kar predstavlja polovico vseh v občini Kamnik. Aleš Senožetnik Snovik - Terme Snovik je v lanskem letu obiskalo 16.979 gostov, ki so ustvarili nekaj manj kot petdeset tisoč nočitev, kar je pet odstotkov več kot leta 2017. Za primerjavo: nekaj manj kot 36 tisoč domačih in tujih gostov je po podatkih Statističnega urada lani v celotni občini Kamnik skupaj opravilo 97.230 nočitev. V lanskem letu so v termah povečali tudi ceno nočitve za 15 odstotkov, za tri odstotke so višji prihodki od bazena, skupni prihodki, ki so leta 2017 znašali slabih 2,4 milijona evrov, pa so bili v lanskem letu višji za 7,4 odstotka. Kot pravijo v Termah Sno-vik, so s poslovanjem v minulem letu zadovoljni. Poleg dobrih finančnih rezultatov so zaključili tudi dva projekta, ki sta pomembna za nadaljnji razvoj ponudbe term, Kneippanje in Mobilni prireditveni prostor, kjer sodelujejo kot partner turističnega društva. Lani so prejeli tudi priznanja Turistične zveze Slovenije za najboljšo tematsko pot (Bosonoga pot Palčka Snovička), nagrado tretje najboljše manjše kopališče, nekdanji direktor in zdajšnji prokurist ter podjetja Ivan Hribar pa je prejel nagrado za življenjsko delo na področju trajnostnega turizma v Sloveniji. Prav trajnostni turizem s skrbjo za ohranjanje okolja, energetsko učinkovitost in prizadevanja za sodelovanje z okoljem, so temelji delovanja podjetja. Dobrega poslovanja pa si v podjetju obetajo tudi letos. Po besedah direktorice Petre Zlatoper namreč načrtujejo petodstotno povečanje števila nočitev, pričakujejo pa tudi 12-odstoten dvig prometa. Lotili se bodo tudi nove investicije - izgradnje večnamenskega prostora in priprave za nadaljnjo širitev namestitvenih kapacitet. IT1 * I_* V * 1 • • Turisti že prihajajo V hotelu Malograjski dvor (MD), ki je po prihodu novih lastnikov znova odprt, so že gostili nekaj skupin tujih turistov, odprta je tudi kavarna za zunanje obiskovalce, spomladi pa nameravajo spet odpreti tudi restavracijo. Jasna Paladin Kamnik - Hotel Malograjski dvor je na turističnem zemljevidu odslej znan tudi kot Hotel MD, saj so se novi lastniki odločili za spremembo imena. Kot smo že poročali, je stavbo jeseni po več neuspešnih dražbah stečajnega upravitelja kupilo podjetje Sicom hoteli, ki -čeprav se Kamničanom zdi, da se v hotelu ne dogaja kaj dosti - že piše uspešno zgodbo. Z rezervacijami kaže dobro V zadnjih dveh mesecih so že gostili nekaj skupin in individualnih gostov. Dobro kaže tudi z rezervacijami za poletno sezono. »Vemo, da je hotel v preteklosti že imel dobre in slabše čase, zato ne želimo ponoviti napak. Ne hitimo, želimo se povezati z resnimi partnerji in si zagotoviti stalne goste ter stabilno poslo- vanje. Posla smo se lotili premišljeno, korak za korakom. Malo še tipamo trg in spoznavamo potrebe kamniškega turizma. Malograjski dvor je bil za tujce težje iz-govorljiva beseda, prav tako niso vedeli, kaj pomeni, ker pa vseeno želimo ohraniti bogato zgodovino in tradicijo, ki jo ta stavba ima, se nismo odločili za nekaj povsem novega, ampak smo ohranili začetnice - torej MD, kar se nam je zdelo bolj spoštljivo tudi do domačinov, ki so navajeni starega imena,« nam je povedala vodja hotela Yana Soloviova, ki prihaja iz Ukrajine in se je svoj novi poslovni izziv odločila sprejeti prav v Kamniku. Navdušena nad Kamnikom Prepričana je, da je biti tujec v turizmu velika prednost. »Kot tujka sem bila navdušena nad Kamnikom in prepričana sem, da ima to mesto zelo velik potenci- Hotel MD vodi Yana Soloviova, ki v kamniškem turizmu vidi izjemen potencial. / Foto: Jasna Paladin »Vsak, ki kdaj pride v Slovenijo, se zaljubi v to deželo, Kamnik pa je sploh blizu vsem večjim znamenitostim, pa vseeno na podeželju. Sama bi kot turistka veliko raje bivala tu kot pa v Ljubljani. Kot tujka Kamnik vidim nekoliko drugače in zato morda bolje razumem, kaj si tuji gostje želijo.« al v turizmu. Vsak, ki kdaj pride v Slovenijo, se zaljubi v to deželo, Kamnik pa je sploh blizu vsem večjim znamenitostim, pa vseeno na podeželju. Sama bi kot turistka veliko raje bivala tu kot pa v Ljubljani. Kot tujka Kamnik in celotno regijo vidim nekoliko drugače in zato morda bolje razumem, kaj si tuji gostje želijo,« nam je povedala in dodala, da je bila stavba zelo kakovostno obnovljena, zato večjih vlaganj ob nakupu niso imeli - posodobili so le teh- nično opremo in dokupili nekaj pohištva. Poudarila je, da tako ogrevanje kot vsi drugi sistemu delujejo dobro, zato ne razume pritožb, ki so jih pred njimi imeli nekateri drugi potencialni kupci. Ponudbo bo obogatila restavracija Ker vedo, da je hotel tudi del mesta in Kamničanov, bodo poleg kavarne, ki v sklopu hotela že zdaj obratuje, spomladi odprli tudi restavracijo. Izberite bančni paket Aktivni in prihranite. Z osebnim računom, Klikinom, NLB Klikom, neomejenim plačevanjem položnic brez provizije* in vsem ostalim, kar potrebujete! ^NLB www.nlb.si/paket Za vse, kar sledi. * Za nenujna domača plačila v evrih v vrednosti do 50.000 EUR v NLB Kliku, Klikinu in NLB Teledomu. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Nova šola ostaja prioriteta Župan Matej Slapar ima te dni polne roke dela s pripravo in usklajevanjem proračuna za letošnje leto, čaka pa ga tudi pestro obdobje ob občinskem prazniku. V pogovoru nam je razkril, kakšen župan je in kateri projekti bodo zaznamovali letošnje leto. Župan s projektom nove Osnovne šole Frana Albrehta in športne dvorane, ki v tem mandatu ostaja prioriteta. / Foto: jasna Paiadin Jasna Paladin Za vami sta dobra dva meseca županovanja. Kako ste se lotili dela? »Odgovornost, ki pride z izvolitvijo na mesto župana, je velika, česar se zavedam. Tudi zaupanje, ki so mi ga izkazali občanke in občani, mi nalaga določeno breme, zato sem takoj zavihal rokave, saj želim, da postavimo dobre temelje, na katerih bomo lahko gradili. Pogovoril sem se tudi z vsemi zaposlenimi v občinski upravi, saj želim, da vsak od njih prispeva kar največ k razvoju naše občine.« Ste izvedli kakšne spremembe v občinski upravi? Kaj pa kabinet župana? Kdo bodo vaši najtesnejši sodelavci? »Odzivi na pogovore, ki sem jih imel z zaposlenimi, so bili zelo dobri; na podlagi ugotovitev bomo posameznikom dali nove zadolžitve in pričakujem, da jih bodo opravljali z odgovornostjo. V kabinetu župana predvidevam zapolnitev mesta nove vodje kabineta.« Tik pred izvolitvijo ste dejali, da bo prva stvar, ki jo boste naredili kot župan, poziv svetnikov k podpori Programa Kamnik 2022. Je bilo tako? »Uvodne sestanke smo opravili, program še pilimo, me pa veseli, da se s svetniki o projektih večinoma kar strinjamo - vsem so prioriteta nova šola, obnova dotrajanih cest in infrastrukture ter razvoj in promocija turizma in gospodarstva. To so glavne vsebinske točke, na podlagi katerih bomo Program Kamnik 2022 tudi oblikovali.« Uradne koalicije v občinskem svetu niste sklepali, a na 3. seji se je nekakšna opozicija že jasno pokazala. Kako ocenjujete sestavo v občinskem svetu in kakšno delo pričakujete? »Že pred volitvami sem zatrjeval, da si želim sodelovati z vsemi svetniki, in tako trdim še danes. Žal sta na februarski seji občinskega sveta dve svetniški skupini jasno pokazali, da ne podpirata osnutka proračuna, in tako se je oblikovala opozicija. Sam v tem ne vidim ničesar slabega. Verjamem, da bo, v dobro razvoja občine Kamnik, proračun v drugem branju, predvidoma 27. marca, sprejet. Kljub vsemu uradne koalicije ne nameravam skleniti. Želim namreč sodelovati z vsemi, ki jim je v interesu razvoj občine. Na občinskem nivoju namreč vsi vemo, kaj potrebujemo, in verjamem, da se bodo ob tem zbrali ljudje, ki bodo to podpirali. Moj edini interes je razvoj občine in delati stvari učinkovito ter racionalno.« Pred dnevi so svetniki obravnavali osnutek proračuna za letošnje leto. Slišali smo veliko kritik ... »Vedno se najdejo posamezniki, ki vidijo le slabe stvari. V osnutku proračuna je ogromno dobrih projektov: 1,1 milijona evrov za obnovo cest, več kot dva milijona za gradnjo sekundarne kanalizacije v Tuhinjski dolini, pol milijona za izgradnjo kanalizacijskega, meteornega in vodovodnega omrežja v Bistričici, več denarja za šport in za kulturo ...« ... ni pa v proračunu denarja za (obljubljeno) novo Osnovno šolo Frana Albrehta. Zakaj ne? »To ne drži. Glede na to, da gradbeno dovoljenje še ni izdano (po dostopnih informacijah pa naj bi bilo tik pred izdajo), je nerealno pričakovati, da bi se gradnja šole začela letos, zato bomo v letošnjem proračunu kar se da največ sredstev namenili v sklad. Ko bomo gradbeno dovoljenje prejeli, bomo na seji občinskega sveta obravnavali idejne in investicijske projekte. Do sedaj občinski svet zadeve še ni obravnaval. Takrat bo odprta javna razprava, vsak bo lahko povedal svoje mnenje, na podlagi tega bomo projekte potrdili in se lotili izbire izvajalca. A vse to bo možno izpeljati do konca leta, kar pomeni, da bomo gradnjo lahko začeli šele prihodnje leto. Tudi recenzije je še treba opraviti, da bomo prišli do realne cene. Ne vidim razlo- ga, zakaj bi bila ta šola na kvadratni meter dražja od šole Toma Brejca, vključiti je treba tudi še možnost prijave na Eko sklad. Če čakamo že od leta 2007, ko so se začele iskati rešitve, lahko še kakšen mesec, da bo le projekt dobro narejen. Šola se vendarle gradi za nekaj deset let in več.« Nekateri vam očitajo, da bi stanje projekta morali poznati, saj ste bili ne nazadnje zadnja štiri leta podžupan. Kaj jim odgovarjate? »Sam sem imel kot podžupan v prejšnjem obdobju povsem jasne zadolžitve na področju gospodarstva in turizma, to področje pa so vodili drugi.« Projekta se vseskozi drži neka skrivnost, predvsem še vedno ni jasno, koliko bo vse skupaj stalo. Ena od številk, ki smo jo slišali na seji občinskega sveta, je res visoka - devetnajst milijonov evrov. Zdi se tudi, da niti lokacija ni dokončna. Kaj torej povedati staršem, svetnikom in drugi javnosti? »Svetnikom in svetniškim skupinam smo na sestanku projekt januarja že predstavili. Moja želja je, da šolo zgradimo na tej lokaciji, saj gre za občinsko zemljišče, prav tako je gradbeno dovoljenje tik pred pridobitvijo, projekti za prvo fazo - torej za šolo - so dobro zastavljeni. Racionalizacije bodo še sledile, a na vseh drugih lokacijah, ki se omenjajo, bi občina morala kupiti še zemljišče, projektirati na novo, vložiti gradbeno dovoljenje ... Sicer pa je bil čas za te razprave v letu 2007. Razmisliti moramo o zunanji ureditvi, saj je v sedanjih projektih predvidenih 110 parkirnih mest, pri čemer pa ima zgolj ena od obeh šol skoraj toliko zaposlenih. Dolgoročno bi morali zgraditi tudi garažno hišo. Projekt je sicer zasnovan v treh fazah - prva je šola, ki je dobro zasnovana, druga je zunanja ureditev, tretja faza pa je športna dvorana s knjižnico. Druga in tretja faza bosta še predmet razprav in dodelav. Gradbeno dovoljenje bomo prejeli za vse tri faze, ni pa nujno, da vse naredimo hkrati. Dokumentacija za šolo je pripravljena in mislim, da jo je treba čim prej zgraditi. Devetnajst milijonov za šolo in okolico seveda ni končni znesek, projekt bomo preverili, racionalizirali in znižali predvidene stroške. Če je Osnovna šola Toma Brejca stala enajst milijonov, ne vidim razloga, da bi bila Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik kaj dražja.« Zakaj sta v proračunskem skladu za gradnjo šole le dva milijona evrov, če se že desetletje ve, da bo šolo treba zgraditi? »Ker se je preprosto premalo denarja namenjalo za to. Potrebe so velike na vseh področjih. V letošnjem proračunu želimo v sklad nameniti pol milijona evrov, bo pa težko, saj ima občina zelo omejena sredstva. Obnove sta denimo potrebni tudi Podružnična šola Gozd in Podružnična šola Vranja Peč. A nova Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik ostaja prioriteta.« Katere so glavne investicije, ki si jih želite izpeljati letos? »Dva in pol milijona evrov bomo namenili kohe-zijskemu projektu - gradnji sekundarnih kanalizacijskih vodov v Tuhinjski dolini, v okviru katerega bo deset vasi poleg kanalizacije dobilo tudi obnovljeno ostalo infrastrukturo. To je eden večjih razvojnih projektov naše občine. Gradnja se je začela že lani, končana bo predvidoma do konca letošnjega poletja. Začeli bomo tudi gradnjo kanalizacije, vodovodnega in meteornega omrežja v Bistričici. Dober milijon evrov namenjamo za obnovo cest, kar ni malo denarja. Veliko cest je v zelo slabem stanju. Skupaj s predsedniki krajevnih skupnosti bo narejen prioritetni vrstni red, v skladu z obremenjenostjo, dotrajanostjo in z ozirom na stopnjo nujnosti (šolske poti ...). Dobre pol milijona evrov nepovratnih sredstev bomo dobili za ukrepe trajnostne mobilnosti, v okviru katerih načrtujemo ureditev P+R-parki-rišča na Grabnu, gradnjo novih kolesarskih in pešpoti, sistem izposoje električnih koles na šestih postajah po mestu in tri nove polnilnice za električna vozila. Občina bo letos odkupila tudi prostore za Glasbeno šolo Kamnik. V proračunu pa je načrtovana še vrsta manjših projektov, kot denimo odkup zemljišča za igrišče na Gozdu, pločnik v Stahovici in Srednji vasi ...« Območje nekdanje smodnišnice je praktično v celoti v zasebni lasti. Ali občina namerava odkupiti nepremičnino na južnem delu, ki je ena od redkih, ki je še na prodaj? »Stopili bomo v stik s stečajnim upraviteljem, je pa res, da ima občina že kar nekaj objektov na drugih lokacijah v svoji lasti, zato se moramo stvari lotiti zelo premišljeno. Občinski podrobni prostorski načrt za območje smodnišnice je še v povojih, pridobili smo smernice s strani nosilcev urejanja prostora, sedaj je treba narediti šest zahtevanih študij. Na sestanku z direktorjem večinskega lastnika družbe Iskra Mehanizmi smo že bili; skupaj bomo skušali najti rešitev tako za infrastrukturo kot za vsebine - na južnem delu naj bi bila obrt, na severnem pa površine za rekreacijo in turizem ter prostori Društva Gorske reševalne službe Kamnik. Problematike se moramo lotiti resno, ustanovili bomo posebno komisijo, ki bo aktivno delala na tem, saj se vse skupaj - četudi je v zasebni lasti - še kako tiče tudi občine. Marsikaj je bilo zamujenega, a to območje bo v Kamniku ostalo in v našem interesu je, da ga uredimo.« Pred volitvami se je večina političnih strank in list zavzemala za uvedbo participativnega proračuna. Kako je zdaj s tem? »Participativni proračun se zelo dobro sliši, a smo v času demokracije, ko izvolimo svoje predstavni- »Vedno se najdejo posamezniki, ki vidijo le slabe stvari. V osnutku proračuna je ogromno dobrih projektov - 1,1 milijona evrov za obnovo cest, več kot dva milijona za gradnjo sekundarne kanalizacije v Tuhinjski dolini, pol milijona za izgradnjo kanalizacijskega, meteornega in vodovodnega omrežja v Bistričici, več denarja za šport in za kulturo ...« 11 »Kljub vsemu uradne koalicije ne nameravam skleniti. Želim namreč sodelovati z vsemi, ki jim je v interesu razvoj občine. Na občinskem nivoju namreč vsi vemo, kaj potrebujemo, in verjamem, da se bodo ob tem zbrali ljudje, ki bodo to podpirali. Moj edini interes je razvoj občine in delati stvari učinkovito ter racionalno.« ke tudi v svete krajevnih skupnosti, in tem izvoljenim posameznikom je bilo zaupano vodenje posamezne krajevne skupnosti. Mislim, da imajo zato tako odgovornost do krajanov, da bodo znali izbrati tiste projekte, ki jih njihovi krajani potrebujejo in si jih želijo. S participativnim proračunom, kot ga že poznajo nekatere občine, je kup birokratskega dela, rezultat pa ne vem, če je tak, kot bi si ga občani želeli. V mesecu marcu se bom skupaj z vodji oddelkov odpravil po vseh 22 krajevnih skupnostih v občini in skupaj z njimi bomo skušali najti sistem, da bomo v vsaki krajevni skupnosti naredili tisto, kar je najbolj nujno. Ponekod so to ceste, drugje obnova kulturnega doma ali igrišče ... Naredili bomo načrt investicij po krajevnih skupnostih in tega načrta se bomo držali. Za to ne potrebujemo par-ticipativnega proračuna.« Razvoj občine je v večji meri odvisen tudi od denacionalizacije, ki še vedno ni končana. Kateri primeri so še odprti? »Odprte so samo še tri stvari, in sicer denacionalizacija Zadružne zveze oziroma Kmetijsko-goz-darske zadruge Kamnik ter s tem povezani vrtec v Šmartnem, krajevni dom nad trgovino v Srednji vasi in brunarica Krajevne skupnosti v Volčjem Potoku (v tej zadevi vse kaže na to, da nam bo uspelo skleniti poravnavo). Nato je tu še denacionalizacija družine Rechbach, v okviru katere je nerešenih še nekaj zemljišč ob gradu Zaprice (za sam grad je bila zahteva za vračilo v naravi zavrnjena že pred leti), denacionalizacija Meščanske korporacije Kamnik in s tem povezana občinska stavba ter še nekaj manjših zemljišč. Lani je bila zavrnjena zahteva za vračilo v naravi zemljišč na kamniških Žalah, Malem gradu in Policijski postaji Kamnik. Glede občinske stavbe pa je trenutno na delu izvedenec, ki mora oceniti, ali se občinska uprava lahko seli na drugo lokacijo.« Kaj pa Velika planina? Tudi tu je odprtih kup vprašanj ... »Veliko vprašanj se odpira predvsem s stališča varstva narave in onesnaževanja podtalnice. Čaka nas tudi ureditev dostopa oziroma ceste, pri čemer moramo vzpostaviti sistem, ki se bo dolgoročno vzdrževal sam, najverjetneje s parkirninami. Letos denarja za to še ne bo. Najpomembnejše je, da s sodelovanjem z vsemi deležniki vzpostavimo celosten sistem za razvoj in ohranitev Velike planine, ki se ga bomo vsi držali. Komisija, ki v ta namen deluje na občini, je za to že pripravila nekaj dobrih podlag in verjamem, da bo dobro nadaljevala delo.« Se Občini Kamnik kaj pozna, da je predsednik vlade Marjan Šarec naš občan? So vam zato odprta kakšna vrata več? »Želim si, da bomo slišani in da bi nam predsednik vlade prisluhnil pri določenih vprašanjih, ki so odprta. Verjamem, da bomo - kot že do sedaj - dobro sodelovali tudi v prihodnje.« Koga boste imenovali za podžupana in kdaj? »Župan tako velike občine, kot je Kamnik, ima možnost izbrati dva podžupana. Vzel sem si dovolj časa za razmislek, saj gre za odločitev, ki bo veljala prihodnja štiri leta. Končna odločitev ne bo daleč od tiste, ki se v javnosti že omenja. Predvsem je bistveno, da se na posameznih področjih okrepimo. Svojo odločitev bom sporočil v prihodnjih dneh.« Kakšno je vaše sporočilo občanom ob letošnjem občinskem prazniku? »Občankam in občanom se še enkrat zahvaljujem za zaupanje. Prizadeval si bom za razvoj naše občine in pošteno ter zakonito delo, če pa vse ne bo narejeno čez noč, naj bodo potrpežljivi. Občinski praznik, ki ga v Kamniku praznujemo 29. marca, v spomin na Rudolfa Maistra, nas opominja, da moramo biti ponosni na tega velikega Slovenca, prav pa je tudi, da se Kamničani zavedamo, da imamo zelo lepo okolje, najlepšo naravo in bogato kulturno dediščino. Ni vse tako slabo, kot radi potarnamo, in prav je, da smo ponosni na kraje, v katerih živimo. Čestitam tudi vsem letošnjim nagrajencem, ki delajo Kamnik še bogatejši.« Vabilo na osrednjo slovesnost praznika Občine Kamnik Spoštovane občanke, spoštovani občani, Kamničanke in Kamničani se v mesecu marcu ob prazniku naše lokalne skupnosti na številnih mestih spominjamo dediščine kamniškega rojaka, kulturnika in generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Ob praznovanju tako pripravimo pester program prireditev, s katerimi izkažemo čast in spoštovanje Maistru ter se iskreno veselimo praznika Občine Kamnik. Čas, ko krajevne skupnosti, javni zavodi, kulturna društva in številni drugi posamezniki skupaj z Občino Kamnik z veliko vnemo pripravljajo dogodke, je čas, ki nas združuje. Še posebej slovesno bo v petek, 29. marca 2019, ko bodo na Glavnem trgu ob 16.30 sprva zadoneli udarni zvoki promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik. Ob 17. uri se bo odvijala proslava s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra, in sicer s sodelovanjem Častne enote in Orkestra Slovenske vojske ter ustvarjalcev Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Osrednja slovesnost s podelitvijo petih priznanj Občine Kamnik in posmrtno imenovanega častnega občana Občine Kamnik pa se bo začela ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. V kulturnem programu bodo nastopili člani Mestne godbe Kamnik in ostali kulturni ustvarjalci, ob tej priložnosti pa si boste v preddverju hrama kamniške kulture lahko ogledali doniran stol in okvir Maistrovega vnuka Boruta Maistra. Vesel bom vašega obiska na številnih slovesnostih in prireditvah, zato vljudno vabljeni v Kamnik - Maistrovo mesto. Matej Slapar, župan Občine Kamnik Za vse prireditve velja prost vstop. V tem času bo veljala sprememba prometnega režima starega mestnega jedra, ki bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. V počastitev praznika Občine Kamnik vas v petek, 29. marca 2019, vljudno vabim na: ob 16.30 PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK Kamnik, Glavni trg ob 17. uri PROSLAVO S POLOŽITVIJO VENCA K SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE IN ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE Kamnik, Trg talcev Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. V kulturnem programu bodo nastopili Orkester Slovenske vojske ter ustvarjalci Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. ob 18. uri OSREDNJO SLOVESNOST OB praznJku ' OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ ' občine kamnik Dom kulture Kamnik Slavnostni govornik osrednje slovesnosti, na kateri bo podeljenih 5 priznanj Občine Kamnik in posmrtno podeljen naziv častni občan Občine Kamnik, bo župan Občine Kamnik Matej Slapar. V kulturnem programu bodo nastopili člani Mestne godbe Kamnik in ostali kulturni ustvarjalci. Maistrov vnuk Borut Maister bo Medobčinskemu muzeju Kamnik oziroma Rojstni hiši Rudolfa Maistra in Občini Kamnik podaril okvir diplome in stol, ki ga je uporabljal Rudolf Maister - Vojanov. Slovesen podpis donatorske pogodbe bo ob 16. uri v Poročni dvorani občinske stavbe, v sklopu osrednje slovesnosti pa si boste podarjena predmeta lahko ogledali tudi v preddverju Doma kulture Kamnik. Počastimo in praznujmo dan Občine Kamnik skupaj. Matej Slapar, župan Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da v Dom kulture Kamnik prispete vsaj 15 minut pred začetkom osrednje slovesnosti. »Ni vse tako slabo, kot radi potarnamo, in prav je, da smo ponosni na kraje, v katerih Živimo.« / Foto: Jasna Paladin 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Program prireditev ob občinskem prazniku Spoštovane občanke, spoštovani občani, Kamničanke in Kamničani se v mesecu marcu, ob prazniku naše lokalne skupnosti, na številnih mestih spominjamo dediščine kamniškega rojaka, kulturnika in generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Ob praznovanju tako pripravimo pester program prireditev, s katerimi izkažemo čast in spoštovanje Maistru ter se iskreno veselimo praznika Občine Kamnik. Čas, ko krajevne skupnosti, javni zavodi, kulturna društva in številni drugi posamezniki skupaj z Občino Kamnik z veliko vnemo pripravljajo dogodke, je čas, ki nas združuje. Še posebej slovesno bo v petek, 29. marca 2019, ko bodo na Glavnem trgu ob 16.30 sprva zadoneli udarni zvoki promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik. Ob 17. uri se bo začela proslava s položitvijo venca k spomeniku Rudolfa Maistra, in sicer s sodelovanjem Častne enote in Orkestra Slovenske vojske ter ustvarjalcev Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Osrednja slovesnost s podelitvijo petih priznanj Občine Kamnik in posmrtno imenovanega častnega občana Občine Kamnik pa se bo začela ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. V kulturnem programu bodo nastopili člani Mestne godbe Kamnik in ostali kulturni ustvarjalci, ob tej priložnosti pa si boste v preddverju hrama kamniške kulture lahko ogledali doniran stol in okvir Maistrovega vnuka Boruta Maistra. Vesel bom vašega obiska na številnih slovesnostih in prireditvah, zato vljudno vabljeni v Kamnik - Maistrovo mesto. Za vse prireditve velja prost vstop. Več o praznovanju občinskega praznika najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. O 14. 3. ob 16. uri ODPRTJE RAZSTAVE LITERARNIH IN LIKOVNIH DEL NA TEMO POMNIKI MI PRIPOVEDUJEJO dela učenk in učencev osnovnih šol 6. nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda PREDDVERJE OBČINE KAMNIK O 14. 3. ob 18. uri VRTI SE odprtje razstave izbranih otroških likovnih del mednarodnega likovnega natečaja Zasebnega vrtca Zarja PREDDVERJE DOMA KULTURE KAMNIK Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij, ki združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik, Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik -Komenda in Društvo general Maister Kamnik, skupaj z Društvom Dogodek Kamnik pripravlja razstavo likovnih ter literarnih del učencev druge in tretje triade kamniških osnovnih šol, ki so sodelovali na 6. nagradnem razpisu koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij. Predstavili se bodo učenci Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, Osnovne šole Toma Brejca, Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Stranje, Osnovne šole Šmartno v Tuhinju in Osnovne šole 27. julij. Do sredine meseca aprila bodo tako v prostorih občinske stavbe na ogled likovna in literarna dela ter pogledi in razmišljanja mladih na temo Pomniki mi pripovedujejo. O 14. 3. ob 17. uri REDNA LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA GENERAL MAISTER KAMNIK SEJNA DVORANA OBČINE KAMNIK Na svoji redni letni skupščini Društva general Maister Kamnik bodo člani predstavili poročila o delu društva v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2019. Zasebni vrtec Zarja Kamnik je v tem šolskem letu razpisal mednarodni likovni natečaj Raziskujemo senzoriko 2019 na temo Vrti se, s katerim je predšolske otroke in otroke prve triade slovenskih osnovnih šol ter njihove mentorje spodbudil k likovnemu ustvarjanju, pri katerem so lahko upodobili, kaj in kdo se lahko vrti, kako je to videti, zakaj do tega prihaja in kako to čutijo ter vidijo naši otroci. Tema se dotika gibanja, natančneje vrtenja. Odziv na razpisani likovni natečaj je bil resnično velik, prejeli so več kot 900 izdelkov iz več kot 90 vrtcev oziroma šol iz vse Slovenije, letošnje leto pa celo iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Na slavnostnem odprtju bodo po izboru strokovne komisije podeljena priznanja in pohvale izstopajočim avtorjem in mentorjem razstavljenih likovnih del. Razstava bo na ogled do 14. aprila 2019. O 14. 3. ob 18. uri FRANJO MALGAJ odprtje gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Celje ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA 100. obletnico konca prve svetovne vojne in bojev za severno mejo so v Muzeju novejše zgodovine Celje obeležili z razstavo FranjoMalgaj, posvečeno junaškemu borcu za slovensko Koroško in njegovim tovarišem. Njen sestavni del so tudi odlomki iz istoimenskega stripa, ki je izšel kot spremljevalna publikacija razstave. Gostujoča razstava bo na ogled tudi v prostorih Rojstne hiše Rudolfa Maistra, in sicer do konca meseca aprila 2019. O 18. 3. ob 18. uri URADNO ODPRTJE OBNOVLJENIH PROSTOROV SAMOSTANA MEKINJE V OKVIRU PROJEKTA PREOBRAZBA KAMNIK, SAMOSTAN MEKINJE V okviru projekta Preobrazba, odobrenega na javnem razpisu Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije za Evropski sklad za regionalni razvoj, je Občina Kamnik kot vodilni partner projekta v drugi polovici lanskega leta uspešno izvedla obnovo dela pritličja samostana Mekinje. Izvedena so bila investicijsko-vzdrževal-na obnovitvena dela v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območne enote Kranj, in sicer je bila izvedena temeljita obnova in preureditev štirih večjih prostorov - dvoran v pritličju, sondiranje sten in tal, zamenjava tlakov in talnih oblog, v omenjenih prostorih oziroma dvoranah so bile obnovljene električne in strojne inštalacije (novo ogrevanje), izvedlo se je pleskanje sten in kupilo nova svetila. Poleg tega je bila izvedena temeljita sanacija velikega atrija, ki je obsegala izkop neustreznega materiala, polaganje no- vih elektroinštalacijskih napeljav, izvedbo ustreznega od-vodnjavanja, nove utrjene podlage in novega nasutja. Vse obnovljene dvorane že služijo svojemu namenu kot prizorišče različnih dogodkov Javnega zavoda Mekinjski samostan, za uporabo pa so na voljo tudi zunanjim uporabnikom. Obnovljen atrij bo v poletni sezoni lahko služil kot enkratno prizorišče za različne prireditve. Avditorij lahko sprejme približno 250 obiskovalcev. Navedena obnova pomeni veliko pridobitev tako za sam samostan kot tudi za občino Kamnik, ki je s tem pridobila nove kakovostne in opremljene prostore za kulturne, izobraževalne in turistične prireditve. Na ta dan bo potekal voden ogled prenovljenih prostorov Javnega zavoda Mekinjski samostan. O 20. 3. ob 17. uri ODPRTJE PRENOVLJENIH PROSTOROV PODRUŽNIČNE ŠOLE SELA PODRUŽNIČNA ŠOLA SELA Na Podružnični šoli Sela je bil v letu 2018 lesen strop nadomeščen z armirano betonsko ploščo. V prvem nadstropju sta bila na novo urejena telovadnica in prostor za dodatno strokovno pomoč in drug učni program. Ob telovadnici je urejen prostor za spravilo športne opreme. Asfaltirana je bila tudi ploščad pred šolo, s katero je bilo pridobljenih nekaj novih parkirnih mest. Otroci, ki so do sedaj telovadili kar v avli šole, imajo tako bistveno boljše možnosti za izvedbo športne vzgoje. Ob odprtju prenovljenih prostorov bodo učenke in učenci pripravili pester kulturni program. O 20. 3. ob 18.30 SPOMINSKA MAŠA ZA POKOJNE PROFESORJE, DIJAKE TER USLUŽBENCE GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE RUDOLFA MAISTRA KAMNIK KAMNIK, CERKEV FRANČIŠKANSKEGA SAMOSTANA Gimnazija Kamnik, ustanovljena 1949. leta, je bila desetletja gonilo in vodilo kulturnega življenja v Kamniku. S širitvijo dejavnosti in programov v Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik je kamniška srednja šola danes ena osrednjih izobraževalnih ustanov v Sloveniji. Mnogo izjemnih ljudi, povezanih z njo, profesorjev, nekdanjih dijakov in sodelavcev je že odšlo. S spominsko mašo v cerkvi Frančiškanskega samostana se bomo spomnili prav njih. Somaševanje bo vodil gospod Jure Koželj, sedanji župnik v Preski pri Medvodah. S klasično glasbo bo bogoslužje obogatila instrumentalna skupina The Castlers, ki jo sestavljajo nekdanji dijaki kamniške gimnazije. Po sveti maši bodo izvedli krajši koncert klasične glasbe. Vsi, ki se maše ne boste udeležili, pa ste po maši vljudno vabljeni na družabno srečanje, ki bo v frančiškanski dvorani v prvem nadstropju. Združimo svoje spomine, spoštovanje in ljubezen! Dogodek organizirata Tina Romšak in Frančiškanski samostan Kamnik. O 21. 3. ob 10. uri ODPRTJE PRENOVLJENEGA IGRIŠČA IN NOVIH IGRAL VRTEC ANTONA MEDVEDA KAMNIK, ENOTA SONČEK Igrišče enote Sonček navdušuje s polepšano zunanjo podobo, ki otroke popelje v čarobni palčkov svet. Prenovljeno igrišče omogoča gibalno učenje in je velika pridobitev tako za enoto Sonček kot za celoten Vrtec Antona Medveda Kamnik. Del sredstev za prenovo igrišča in nova igrala je zagotovila Občina Kamnik, preostali del je bil zagotovljen iz donacij in sklada vrtca. O 21. 3. ob 17. uri POMLAD V KAMNIKU prireditev učenk in učencev Osnovne šole Marije Vere TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE MARIJE VERE Ob praznovanju občinskega praznika in prihoda pomladi na Osnovni šoli Marije Vere organizirajo prireditev Pomlad v Kamni- ku, kjer se bodo v telovadnici šole s plesom in petjem predstavili učenci prve in druge triade. V uporabo bodo predali tribune, saj je Občina Kamnika v letu 2018 v veliki telovadnici pristopila k sanaciji tribun in zamenjavi požarnih vrat. V okviru investicije se je izvedla prilagoditev tribun, namestitev nove ograje na tribunah, preureditev stopnic in zamenjava vseh dostopnih vrat s požarnimi vrati. Telovadnica, ki je bila izdelana v skladu s predpisi v preteklosti in na podlagi inšpekcijske odločbe po novih predpisih ni bila več primerna za organizacijo šolskih in drugih prireditev ter tekmovanj, je zdaj preurejena in kot taka zopet primerna za organizacijo različnih dogodkov. O 23. 3. ob n. uri NA SELA GREMO! kamniška literarna transverzala GASILSKI DOM SELA Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Športno kulturno društvo Sela vas vabijo na kamniško literarno transverzalo z naslovom Na Sela gremo! Ob 11. uri bo odhod izpred Gasilskega doma Sela, od koder bo organiziran prevoz do Žubejevega. Na krajšem pohodu boste spoznali posebnosti, izročila in znane osebnosti s tega območja, in sicer kje je prenočeval cesar, koliko pesnikov se je rodilo v bližnjih vaseh, kje je zakopan zaklad, kdo je izdelal načrte za znamenite kamniške mestne izveske, kdo je Poženčan, katere so posebnosti cerkve svete Neže in še in še. Na poti od Žubejevega do Sel vas bo vodil Nejc Štrajhar, ob 17. uri pa boste na Selah lahko prisluhnili pripovedovanju pravljic za odrasle. O 26. 3. ob 17.30 80 LET, NA TISOČE MLADOSTI prireditev ob 80-letnici Osnovne šole Toma Brejca TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA Na prireditvi ob 80-letnici Osnovne šole Toma Brejca bodo učenci skupaj z mentorji preko zapisov izpod pomembnega kamniškega peresa spoznali življenjsko pot in pomembne mejnike v zgodovini šole, na kateri se je v 80. letih pisalo na tisoče mladosti. Na različnih časovnih postojankah bodo obudili utrip šolskega vsakdana, se spomnili tudi nekaterih krajevnih znamenitosti, ki so vzporedno pisale kamniško zgodovino, slavje pa popestrili z različnimi pevskimi, plesnimi in literarnimi vložki. O 27. 3. ob 18. uri MAISTRI ZA BOLJŠI SVET dobrodelna prireditev Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik DOM KULTURE KAMNIK i) D (ha Dobrodelni dogodki so na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik stalnica že vrsto let. V lanskem novembru so svojo prireditev iz šolske avle prvič preselili na veliki oder Doma kulture Kamnik in jo poimenovali Maistri za boljši svet, saj verjamejo, da lahko z ustvarjalnostjo, glasbo, besedo in s plesom naredijo droben korak k izboljšanju sveta, v katerem živimo. Novembrski dogodek je presegel njihova pričakovanja, odziv gledalcev pa je bil neverjeten, zato so se odločili, da ga ponovijo tudi na začetku pomladi. Izkupiček dobrodelne prireditve bodo s po- močjo Zveze prijateljev mladine Moste-Polje namenili za ublažitev socialne stiske izbrani kamniški družini. O 27. 3. ob 19. uri VAJA DELA MAISTRA Vremšakova dvorana Glasbene šole Kamnik Kako so se učenci Glasbene šole Kamnik izMaistrili v igranju in petju slovenskega ljudskega glasbenega izročila v najrazličnejših oblikah in zasedbah, boste lahko prisluhnili na koncertu, posvečenem Rudolfu Maistru. O 28. 3. ob 16. uri SLAVNOSTNO ODPRTJE MEDNARODNE FILATELISTIČNE RAZSTAVE ALPE-JADRAN SLOVENIJA 2019 KAMNIK, SAMOSTAN MEKINJE Filatelistično društvo Ivan Vavpotič Kamnik, ki letos obeležuje 70-letnico delovanja, združuje ljubitelje zbiranja znamk in ostalega filatelističnega materiala ter hkrati ohranja spomin na oblikovalca prve jugoslovanske znamke Verigar, Kamničana Ivana Vavpotiča. V letošnjem letu skupaj s Filatelistično zvezo Slovenije pripravljajo mednarodno filatelistično razstavo Alpe--Jadran SLOVENIJA 201g, ki bo od 28. do 31. marca 2019 potekala v prostorih Javnega zavoda Mekinjski samostan, in sicer pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Razstava in mednarodno srečanje bo posvečeno tudi očetu prvih slovenskih poštnih znamk, saj bo razstavljena obsežna zbirka Verigarjev, katerih avtor je slikar Ivan Vavpotič, v Kamnik pa bo pripeljala več kot 60 tujih gostov. O 28. 3. ob 17. uri PODOKNICA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Tradicionalna Maistrova podoknica v organizaciji članov DKD Solidarnost Kamnik O 29. 3. od 10. do 18. ure DAN ODPRTIH VRAT ROJSTNE HIŠE RUDOLFA MAISTRA ŠUTNA, ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Vabljeni k ogledu stalne razstave Rudolf Maister - general, domoljub, pesnik in bibliofil in nove gostujoče razstave o Franju Malga-ju. Slednja bo na ogled do konca meseca aprila 2019. O 29. 3. ob 16. uri SLOVESEN PODPIS DONATORSKE LISTINE BORUTA MAISTRA POROČNA DVORANA OBČINE KAMNIK Maistrov vnuk Borut Maister bo Medobčinskemu muzeju Kamnik oziroma Rojstni hiši Rudolfa Maistra in Občini Kamnik podaril okvir diplome, ki jo je prejel Rudolf Maister kot častni meščan Kamnika leta 1924 in ga je izrezljal kamniški rezbar Ivan Klemen, ter stol s posestva Unec, ki ga je uporabljal Rudolf Maister - Vojanov. O 29. 3. ob 16.30 PROMENADNI NASTOP MESTNE GODBE KAMNIK KAMNIK, GLAVNI TRG Udarni ritmi tradicionalnega nastopa Mestne godbe Kamnik bodo naznanili osrednje slovesnosti ob prazniku Občine Kamnik. O 29. 3. ob 17. uri PROSLAVA S POLOŽITVIJO VENCA K SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA S SODELOVANJEM ČASTNE ENOTE IN ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE KAMNIK, TRG TALCEV Položitev cvetja k spomeniku Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo. Slavnostni govornik bo predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. V kulturnem programu bodo nastopili Orkester Slovenske vojske ter ustvarjalci Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. O 29. 3. ob 18. uri OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK DOM KULTURE KAMNIK Slavnostni govornik osrednje slovesnosti, na kateri bo podeljenih pet priznanj Občine Kamnik in posmrtno podeljen naziv častni občan Občine Kamnik, bo župan Občine Kamnik Matej Slapar. V kulturnem programu bodo nastopili člani Mestne godbe Kamnik in ostali kulturni ustvarjalci. Maistrov vnuk Borut Maister bo Medobčinskemu muzeju Kamnik oziroma Rojstni hiši Rudolfa Maistra in Občini Kamnik podaril okvir diplome, ki jo je prejel Rudolf Maister kot častni meščan Kamnika leta 1924 in ga je izrezljal kamniški rezbar Ivan Klemen, ter stol s posestva Unec, ki ga je uporabljal Rudolf Maister - Vojanov. Slovesen podpis donatorske pogodbe bo ob 16. uri v Poročni dvorani občinske stavbe, v sklopu osrednje slovesnosti pa si boste podarjena predmeta lahko ogledali tudi v preddverju Doma kulture Kamnik. O 30. 3. ob 9. uri ODPRTO VETERANSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z MALOKALIBRSKO PUŠKO ŠPITALIČ, LOVSKI DOM Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda v sodelovanju z Občino Kamnik v spomin na delovanje manevrske strukture narodne zaščite prireja 14. odprto tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za prehodni pokal ob prazniku Občine Kamnik. Najboljšim strelcem bodo podeljeni pokali in medalje, prvouvrščeni ekipi pa prehodni pokal Občine Kamnik. O 30. 3. ob 10. uri O DEČKU, KI JE POSTAL GENERAL OSNOVNA ŠOLA 27. JULIJ KAMNIK Alenka Juvan je napisala otroško knjižico O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, kije s kačjim repom namahala mamuta. Pripoveduje o Martinu, ki obišče dedka v Kamniku. Z dramsko igro in pesmijo bodo učenci Osnovne šole 27. julij Kamnik uprizorili Martinove počitnice in domišljijske sanje, ki ga bodo popeljale v srečanje z Rudolfom, njegovimi prijatelji, mamutom in Veroniko. Prireditev bo nekoliko pomladno obarvana, saj ni namenjena le počastitvi občinskega praznika, ampak tudi prazniku vseh mam. O 30. 3. ob 10. uri 24. GORSKI TEK K SVETEMU PRIMOŽU STAHOVICA, DOM KRAJANOV NA VEGRADU Klub gorskih tekačev Papež organizira že 24. tradicionalni gorski tek k cerkvici sv. Primoža. Tek pomeni odprtje gorske tekaške sezone in je tudi tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih oziroma državno prvenstvo za otroške kategorije. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft O 2. 4. ob n. uri ŠEL JE POTNIK SKOZI KAMNIŠKI VEK dramsko-glasbeni dogodek potnikovŠtacjona ŽELEZNIŠKA POSTAJA KAMNIK MESTO Popotnik prispe na železniško postajo Kamnik mesto, kjer želi kupiti vozovnico do Ljubljane. Vstopi v zgradbo, kjer spozna, da ni prišel na postajo, temveč v Dnevni center Štacjon. Potniki Štacjona mu pojasnijo, da vozovnice pri njih ne bo mogel kupiti, in ga povabijo, naj se jim do prihoda vlaka prepusti, da ga s pesmijo in z igrano uprizoritvijo popeljejo skozi pisano kamniško zgodovino. Popotnik ponudbo sprejme. Navdušen nad videnim in slišanim se nazadnje odloči, da bo v Ljubljano sicer šel, vendar nikakor ne z naslednjim vlakom. O 2. 4. ob 17. uri POJ Z MENOJ! območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda -1. del TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA V okvir prireditev ob prazniku Občine Kamnik tudi letos umeščamo predstavitvi najvidneje zastopanega deleža kulturnega snovanja mladih v tem prostoru, ki ju prinašata dve pregledni prireditvi v organizaciji kamniške območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Po tradiciji in časovnem zaporedju gre najprej za območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, kjer se bo na dveh zaporednih koncertih predstavilo predvidoma nad dvajset pevskih zasedb z več kot 800 nastopajočimi. Povečini prihajajo iz osnovnih šol in njihovih podružnic s kamniškega območja, predstavljajo pa tudi pevsko dejavnost mladih v drugih okoljih, od vrtcev do resnejših usmeritev v okviru glasbenega šolanja. Nastopi sodelujočih na obeh preglednih revijalnih prireditvah bodo ob spremljanju javnosti podvrženi tudi strokovni presoji, ki bo najkakovostnejše dosežke izbrala za zastopanje Kamnika na regijski in državni ravni. O 3. 4. ob 16. uri PROTIPOPLAVNI UKREPI NA KAMNIŠKI BISTRICI IN ODPRTJE DELA REKREACIJSKE POTI ŠPORTNI PARK VIRTUS, POD MOSTOM V preteklem letu je bila uspešno zaključena sanacija Kamniške Bistrice od Titanove brvi do Qlandie v dolžini 2200 metrov. Sanacija je zajemala izvedbo protipoplavnih ukrepov na obeh bregovih struge, kjer so bili močno poškodovani protipoplavni zidovi, izvedbo pragov in drugih ukrepov. Ministrstvo za okolje in prostor je zagotovilo 84 odstotkov sredstev, Centrice Real Estate Ljubljana štiri odstotke in Občina Kamnik 12 odstotkov finančnih sredstev. Še posebej je treba pohvaliti odlično sodelovanje in delo med vsemi deležniki na projektu ter izvajalcem Hidrotehnik, d. d., in podizvajalcem Euronep Ekologija, saj je bil projekt zaključen sedem mesecev pred rokom, kar je v naši državi prej izjema kot pravilo. Julija 2018 pa je Občina Kamnik zaključila tudi gradnjo 560 metrov dolgega odseka rekreacijske poti v severnem delu Šmarce. Novo zgrajeni odsek je del zelene osi ob Kamniški Bistrici, z njegovo ureditvijo pa sledimo končnemu cilju, to je izgradnja rekreacijske povezave med Kamnikom in Domžalami. Pot je namenjena pešcem in kolesarjem, kar označuje tudi prometna si- gnalizacija. Na začetku in koncu poti so postavljeni kovinski stebrički, ki preprečujejo dostop motornim vozilom. O 3. 4. ob 17. uri POJ Z MENOJ! območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda - II. del TELOVADNICA OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA Drugi del območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov O 6. 4. ob 9. uri DAN ODPRTIH VRAT SVETOVALNE PISARNE ZA STAREJŠE medgeneracijsko prostovoljstvo kot orodje proti diskriminaciji starejših KAMNIK, TOMŠIČEVA ULICA 23 strukcije, vgradnjo kamnitega materiala za sloj kamnite grede, vgradnjo tamponske plasti, vgradnjo kabelske kanalizacije in izdelavo jaškov, izdelavo drenažne kanalizacije, izgradnjo poni-kovalnic, zaščito TK- in CATV-vodov, izvedbo ukrepa za umirjanje prometa, ureditev odvodnjavanja, obnovo pločnika, vgradnjo nevezane nosilne asfaltne plasti, planiranje in humizira-nje, postavitev javne razsvetljave, asfaltiranje, označbo na vozišču in postavitev vertikalne signalizacije. O 11. 4. ob 16.30 PRAZNUJMO SKUPAJ prireditev ob petletnici Zasebnega vrtca Sonček ZASEBNI VRTEC SONČEK, IGRIŠČE ENOTE TROBENTICA Dan odprtih vrat svetovalne pisarne za starejše je namenjen ogledu aktivnosti, ki jih izvajajo v Zavodu Oreli kot podporo kakovostnemu preživljanju starosti. V Zavodu Oreli izobražujejo ter vzgajajo za medgeneracijsko sožitje in sobivanje ter za lepo starost. V letošnjem letu nadaljujejo s srečanjem kamniških osnovnošolskih prostovoljskih skupin, predstavitev njihovega dela, izmenjavo izkušenj s starejšimi prostovoljci in druženje. V Svetovalni pisarni za starejše Kamnik se jim lahko pridružite med 9. in 12. uro, še posebej pa bo pestro ob 9. uri, ko se bo odvijala osrednja prireditev. O 6. 4. ob 10. uri UŽIVAJ ŽIVLJENJE odprtje zunanjega fitnesa DUPLICA, PARK BIODIVERZITETE V Krajevni skupnosti Duplica bodo praznik Občine Kamnik obeležili z odprtjem zunanjega fitnesa. Zbrali se bodo v Parku biodi-verzitete (nekdanja deponija odpadkov na Duplici) in uživali življenje z recitalom pesmi in petjem učencev Osnovne šole Marije Vere, za ljudsko pesem pa bodo poskrbele Ljudske pevke Predice z godcem Jožetom Jagodicem. O 7. 4. ob 18. uri FINESA PLESA 2019 območna revija plesnih skupin občin Kamnik in Komenda DOM KULTURE KAMNIK Ker v tem šolskem letu Zasebni vrtec Sonček obeležuje petletnico delovanja, so letošnje leto praznovanje poimenovali Praznujmo skupaj. Otroško razigrana bo predstavitev posameznih skupin z nastopi na igrišču vrtca, lahko pa si boste ogledali razstavo otroških izdelkov in video projekcijo o zasebnem vrtcu, življenju v njem ter delu strokovnega osebja vrtca. Ob tej priložnosti se bo odvijala delavnica z eksperimenti. O 12. 4. ob 17. uri ODPRTJE PRENOVLJENE PODRUŽNIČNE ŠOLE ZGORNJI TUHINJ PODRUŽNIČNA ŠOLA ZGORNJI TUHINJ Na Podružnični šoli Zgornji Tuhinj je Občina Kamnik v lanskem letu pristopila k zahtevni investiciji nadzidave in preureditve prostorov. Šola je bogatejša za novo strešno kritino, dve učilnici in dva kabineta v mansardi, povečano in preurejeno telovadnico, preurejeno kuhinjo, sanitarije v pritličju in nove garderobne omarice. V prvem nadstropju so zamenjana vratna krila in podi v učilnicah. Obnovljene so bile tudi zunanje stopnice, ki so bile dotrajane in nevarne za uporabo. Ob odprtju prenovljene Podružnične šole Zgornji Tuhinj bodo učenke in učenci pripravili pester kulturni program. V primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v dvorani Kulturnega doma Laze v Tuhinju. O 13. 4. ob 8. uri TRADICIONALNI 14. MAISTROV POHOD KAMNIK, TRG TALCEV Društvo general Maister Kamnik ob občinskem prazniku organizira tradicionalni pohod po točkah, ki so v občini Kamnik povezane z Rudolfom Maistrom. Start in cilj sta pri spomeniku generala Rudolfa Maistra, pohod pa poteka mimo Maistrove rojstne hiše, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Špico in nazaj v Kamnik. Pohod vodijo izkušeni planinski vodniki Planinskega društva Kamnik in člani Društva general Maister Kamnik. Prva letošnja aprilska nedelja bo ponudila seznanitev s še eno od popularnih kulturnih dejavnosti mladih na Kamniškem, to je plesom. Na reviji bodo nastopile skupine, ki gojijo različne zvrsti plesa od baleta do hip-hopa, od klasike in stilskih žanrov do sodobnih oblik izraznosti z gibom. O 10. 4. ob 16. uri ODPRTJE III. FAZE PRENOVLJENE CESTE PODGORJE-KAMNIK PODGORJE, PRED KULTURNIM DOMOM V začetku meseca oktobra 2018 so se končala gradbena dela v dolžini 455 metrov in so obsegala zamenjavo voziščne kon- Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Nagrajenci Občine Kamnik Župan Matej Slapar bo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku tudi letos podelil priznanja Občine Kamnik, in sicer tistim, ki so s svojim predanim delom še posebej pripomogli k razvoju, promociji in kakovosti življenja v občini Kamnik. Častni občan: STANISLAV SIMŠIČ Občinski svet Občine Kamnik posmrtno podeljuje Stanislavu Simšiču naziv častni občan Občine Kamnik za povezovalnost, izjemna dela in visoko motiviranost, predanost članstvu v Planinskem društvu Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik in Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kamnik ter postavitvi visokih meril za prihodnje generacije njihovih članic in članov. Zlato priznanje: JANEZSEDUŠAK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Janezu Sedušaku zlato priznanje Občine Kamnik za izredno življenjsko delo - petdeset let aktivnega in nesebičnega dela na področju športa in humanitarnosti, zlasti pri varovanju človekovih pravic invalidov za njihovo enakopravno vključitev v družbo in izjemen prispevek k prepoznavnosti Medobčinskega društva invalidov Kamnik in s tem Kamnika tudi na državni ravni. Stanislav Simšič Stanislav Simšič se je rodil v kmečki družini v notranjski vasici Laze na obrobju Planinskega polja kot tretji izmed petih otrok. Njegovo šolanje in mladost je prekinila druga svetovna vojna in kmalu po njenem začetku se je pridružil partizanom kot borec Dolomitskega odreda. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je prišel v Kamnik in se zaposlil v Tovarni usnja UTOK, tovarni, ki je kot prva v Kamniku začela praznovati 1. maj - praznik dela v Kamniški Bistrici. Kljub zelo zavzetemu delu v tovarni in kasneje tudi izredno pestri društveni dejavnosti ni nikoli pozabljal na družino. Zelo dolgo je bil tudi sodelavec Kamniškega občana in pravi kronist društvenega življenja v Kamniku. V desetletjih dela je posnel in objavil več sto člankov in fotografij ter med Kamničanke in Kamničane razdelil na tisoče slik. Do zadnjega sta bila Stanislav in fotografski aparat nerazdružljiva. Vrsto let je prostovoljno organiziral skupine krvodajalcev, saj je bil tudi sam dolgoletni krvodajalec. V Zvezo borcev se je vključil takoj po njeni ustanovitvi v Kamniku. V več kot šestdesetletnem aktivnem članstvu je bil še posebej dejaven pri organizaciji pohodov po poti spominov narodnoosvobodilnega boja v občini Kamnik in tudi do partizanskih obeležij širom Slovenije. Stanislav Simšič se je v Društvo upokojencev Kamnik vključil leta 1977 in bil kar 24 let njegov predsednik. V tem času so bile v več kot 3300-članskem društvu ustanovljene in razširjene številne dejavnosti in sekcije. Pridobljeno je bilo lastništvo stavbe, ki so jo tudi temeljito obnovili. Osebno pa je dolga leta vodil planinsko, pohodniško in kulturno-propagandno sekcijo. Njegova prizadevanja za dobrobit kamniških upokojenk in upokojencev so neprecenljiva, zato mu je bil podeljen naziv častnega predsednika Društva upokojencev Kamnik. Članice in člani Društva Dogodek Kamnik Stanislava Simšiča izjemno spoštujejo in cenijo, saj jim je vzor, kaj vse lahko človek stori za skupnost. Bil je človek, ki je prepoznavnost Kamnika ponesel ne le v širši regijski prostor, marveč po vsej Sloveniji. Stanislav Simšič je bil skoraj pol stoletja tudi član Planinskega društva Kamnik in vsa ta leta je pomagal pri vodenju društva. Vodil je več sto izletov in pohodov po kamniških planinah, Julijcih in drugih slovenskih vrhovih. Prispeval je zelo veliko ur prostovoljnega dela, še posebej pri prenovi planinskih domov na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Zaradi svojega izjemnega dela se prišteva med najvidnejše člane Planinskega društva Kamnik, ki je postavil visoka merila za vse prihodnje generacije planincev. Zato mu je društvo podelilo naslov častnega člana Planinskega društva Kamnik. Stanislav je bil človek, ki so ga krasili poštenost, iskrenost, delavnost, razumevanje, tovarištvo, solidarnost, spoštovanje in človečnost. Bil je človek z veliko začetnico in vsem vzor, mestu Kamnik pa v ponos. Zlato priznanje: KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik zlato priznanje Občine Kamnik za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik. Janez Sedušak / Foto: Gorazd Kavčič Janez Sedušak je že v zgodnjih otroških letih zbolel za paralizo, katere posledice ga spremljajo vse življenje. Zgodaj je spoznal, kaj pomeni biti drugačen od sovrstnikov, a mu to ni vzelo volje in moči. Že kot osnovnošolec je sodeloval na vseh prireditvah in proslavah. Med triletnim šolanjem za radiomehanika v takratnem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je tekmoval v sedeči odbojki. Kot telefonist se je zaposlil v Alpremu in sodeloval v mladinskem aktivu. Bil je soustanovitelj Kegljaškega kluba Kamnik in dolga leta njegov podpredsednik, vodja in trener mladink in članic. Od 1983 do 1986 je bil član strokovnega sveta Kegljaške zveze Slovenije in selektor republiške reprezentance mladink v kegljanju. V Kegljaškem klubu Kamnik je bil aktiven do leta 1989. Vrsto let je bil smučarski sodnik in organizator občinskih sindikalnih tekmovanj v kegljanju in smučanju. V času smučarskih poletov v Planici je sodeloval v tehničnih službah. Leta 1985 je bil izvoljen za člana predsedstva Zveze telesnokulturnih organizacij in kasneje za predsednika Odbora za športne objekte pri zvezi. Zametki njegovega humanitarnega delovanja segajo v leto 1968, ko je bil soorganizator odmevne prireditve Po delu šport in razvedrilo. Ves čisti dohodek prireditve je bil namenjen Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Po invalidski upokojitvi leta 1993 se je včlanil v Društvo invalidov Kamnik, današnje Medobčinsko društvo invalidov Kamnik, kjer so kmalu opazili njegove organizacijske in vodstvene sposobnosti, zato je bil leta 1999 izvoljen za podpredsednika, od leta 2007 pa je že tretji mandat njegov predsednik. Od 2006 do 2012 je bil dejaven član upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije in hkrati predsednik Koordinacije društev invalidov gorenjske regije, od leta 2010 tudi predsednik Komisije za socialne in zdravstvene programe, od leta 2018 pa je član Nadzornega odbora. Petnajst let, od 1999 do 2014, je bil organizator vseh prireditev, druženj, kopalnih dni in okrevanj za članice in člane Medobčinskega društva invalidov Kamnik, od leta 2001 tudi organizator kopanj v Termah Snovik. Medobčinsko društvo invalidov Kamnik šteje več kot tisoč članic in članov, zato si je močno prizadeval in tudi tvegal, da so v težkih časih kupili lastne prostore, dostopne invalidom na vozičku, namenjene ne le delovanju društva, pač pa tudi posvetovanju članic in članov s strokovnjaki, delavnicam in predavanjem. Bil je organizator in izvajalec vseh dejavnosti in ni mu bilo škoda časa, ko je z argumentirano prošnjo trkal na vrata lokalne skupnosti ter prosil za sponzorstvo in donatorstvo izvajalce del, podjetnike in obrtnike. Janez Sedušak dobro pozna težave invalidov in se povsod glasno zavzema za njihovo enakopravno vključevanje v družbo. Delo na humanitarnem področju je način in smisel njegovega življenja. Tvorno sodeluje z občinama Kamnik in Komenda, z društvoma upokojencev Kamnik in Komenda, na državni ravni pa je prav po njegovi zaslugi Medobčinsko društvo invalidov Kamnik postalo zgled dobrega dela, s tem pa je veliko pripomogel tudi k prepoznavnosti Kamnika. Mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik deluje že sedemdeset let. Svoje poslanstvo opravlja kakovostno, zavzeto, strokovno in pro-aktivno za različne ciljne skupine. Kakovost potrjujejo nagrade za izjemne dosežke na področju promocije branja, ohranjanja kulturne dediščine, inovativnih projektov, družbene odgovornosti in prostovoljstva. Strokovnost potrjuje sodelovanje kamniških knjižničark in knjižničarjev na različnih strokovnih srečanjih in redno objavljanje. Bralno kulturo razvijajo z inovativnimi projekti, zlasti poudarjajo razvoj družinske pismenosti in bralne kulture ter močna medresorska in lokalna partnerstva. Pomembno vlogo ima knjižnica tudi pri socialnem vključevanju ranljivih skupin in razvoju socialnega kapitala. Ugled in razvoj Občine Kamnik knjižnica podpira z domoznanstvom, zlasti pa z digitalizacijo gradiva in informacijskimi storitvami, pri čemer izstopajo objava digitaliziranih Kamniških zbornikov, biografski leksikon s predstavitvijo kamniških in komendskih znanih osebnostih ter objava digitalizirane zbirke razglednic. Ugled Občine Kamnik knjižnica širi tudi z odkrivanjem, hranjenjem in posebnim prezentiranjem kamniške nesnovne kulturne dediščine, z ljudskimi pravljicami. Temu je namenjen Križnikov pravljični festival, ki poteka v Motniku že osem let in je prepoznaven daleč izven kamniških občinskih meja. Takšen je tudi projekt Kamniške pravljične poti, ki traja že od leta 2010 in iz katerega je leta 2015 nastala knjiga Kamniške pravljične poti - inovativen, vsebinsko in estetsko bogat vodnik po Kamniku in okolici. Knjižnica je svojo vodilno vlogo pri ohranjanju pravljičarske tradicije utrdila s knjižnimi izdajami. Ob bogatem programu pa temeljno delo v knjižnici s kazalniki nabava, obdelava, hranjenje in izposoja gradiva kaže pozitivne trende, kar je rezultat zavzetega dela in skrbi za strokovni razvoj, publiciranje, proaktivnost in povezanosti z lokalnim okoljem. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Srebrno priznanje: JUSTIN KLANŠEK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Justinu Klanšku srebrno priznanje Občine Kamnik za več kot štiridesetletno prostovoljno delo v Krajevni skupnosti Tunjice in širše v Občini Kamnik ter krvodajalstvo. Srebrno priznanje: JANEZ REPANŠEK Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Janezu Repanšku srebrno priznanje Občine Kamnik za njegovo prostovoljstvo, saj je gasilec, krvodajalec, član sveta krajevne skupnosti, član svetov zavodov in društev, član obrtno-podjetniške zbornice in član kulturnega društva. Bronasto priznanje: DUŠAN LETNAR Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Dušanu Letnarju bronasto priznanje Občine Kamnik v znak spoštovanja in kot zahvalo za dolgoletno delo na področju taborništva, športa, kulture in dela z mladimi. Justin Klanšek / Foto: Gorazd Kavčič Justin Klanšek se je že kot osnovnošolec vključil v vaško gasilsko društvo. Kot mladinec je sodeloval na gasilskih tekmovanjih, kot član pa je nepogrešljiv sodelavec na delovnih akcijah, na primer pri obnovi gasilskega doma in pri organizaciji tekmovanj. V gradbeni šoli, kjer se je izšolal za tesarja, je postal krvodajalec, in to je ostal do današnjih dni. Kri je daroval več kot osemdesetkrat. Po končanem šolanju je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal član in kasneje predsednik Društva skupne pomoči, ki pomaga zlasti pri obnovi ostrešij hiš in gospodarskih poslopij, poškodovanih zaradi požara. Z različnimi deli, kot je dostava vaških kompletov za dogodke na Prevali, pomaga Sadjarskemu društvu. Justin Klanšek s svojim delom in strokovnim znanjem sodeluje pri vseh prostovoljnih delih v Krajevni skupnosti Tunjice: predlagal je lokacijo in dal idejo za povečanje pokopališča, sodeloval pri izdelavi vaških miz, klopi in stojnic za različne prireditve, pri prekritju mrliške vežice, pomaga pri vaških veselicah, postavitvah mlajev za krajevni praznik, svoje gospodarsko poslopje pa je odstopil za hranjenje klopi, miz, stojnic, rekvizitov in odra Kulturnega društva dr. Franceta Steleta. S svojim delom omogoča različne kulturne dejavnosti v Krajevni skupnosti Tunjice in širše. Zelo pomembno je tudi njegovo sodelovanje s Kulturnim društvom dr. Franceta Steleta in z Društvom Tun'ški glas. Pri predstavah na prostem, ki jih je pripravljalo Kulturno društvo dr. Franceta Steleta, je bil vseskozi vodja postavljanja odrov za gledalce in scene za igre. Vsako leto z ekipo postavi sceno za osrednje občinsko miklavževanje na pobočju Malega gradu v Kamniku. Za Društvo Tun'ški glas vedno izdela sceno za prireditve, rekvizite za Igre brez meja, darila za nastopajoče in v košu na hrbtu raznaša glasilo Tunški glas. Leta 2014 je pomagal tudi pri postavitvi razstave ob izidu dvajsete številke tega občasnika. Veliko dela opravi pri cerkvi sv. Ane v Tunjicah: pomaga pri kra-šenju cerkve ob večjih slovesnostih, generalnem čiščenju notranjosti cerkve z dvižno košaro, vsakoletnem čiščenju grmovja pod župniščem, izdelal je podest in stopnice v zvonik, organiziral prekritje župnišča in popravilo strehe na cerkvenem gospodarskem poslopju, pomagal pri prekritju strehe nekdanje stare šole (mrliške vežice), vodil je tudi vsa dela za postavitev novega cerkvenega lesenega kozolca. Justin Klanšek s svojim znanjem, delavnostjo, skromnostjo, poštenostjo in prijaznim odnosom lajša življenje ljudi v različnih stiskah, omogoča dejavnost društev, skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zaradi njega je življenje pestro in bogato. Janez Repanšek / Foto: Gorazd Kavčič Janez Repanšek je od leta 1969, torej že petdeset let, član Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik in se ponaša s činom višji gasilski časnik II. stopnje. Opravljal je različne funkcije od referenta za saniteto, tehničnega sekretarja, blagajnika, tajnika in podpoveljnika do sodnika organizatorja občinskih, regijskih, ligaških in republiških tekmovanj. Dva mandata je bil poveljnik Sektorja Kamnik Gasilske zveze Kamnik. Od 2003 do 2013 je bil poveljnik Gasilske zveze Kamnik in član Poveljstva regije Ljubljana III. Še vedno deluje kot operativec v Prostovoljnem gasilskem društvu Kamnik, na Gasilski zvezi Kamnik pa je predsednik Komisije za zgodovino gasilstva in si prizadeva za prostore Gasilskega muzeja. Že vse svoje življenje je dejaven na družbenem, političnem, podjetniškem in kulturnem področju: kot član sveta Krajevne skupnosti Kamnik - center že sedmi mandat, od tega tri mandate kot predsednik, kot član upravnega odbora Rdečega križa (šest mandatov) in krvodajalec, saj je kri daroval že 173-krat, kot član upravnega odbora Zavoda za razvoj kabelsko--satelitskega televizijskega sistema Kamnik (šest mandatov), kot ustanovni član Društva sv. Jakoba Kamnik in član Društva Demos na Kamniškem, kot član sveta Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, v katerem od reorganizacije z vključitvijo kulture pod okrilje zavoda v letu 2016 predstavlja kulturna društva. Aktiven je bil tudi kot član Območne obrtno--podjetniške zbornice Kamnik od leta 1983 do upokojitve leta 2018, od tega osem mandatov član upravnega odbora in več komisij in kot član sveta Osnovne šole Toma Brejca v času priprav in gradnje nove šolske stavbe (dva mandata v obdobju med letoma 2008 in 2014). Dvakrat, in sicer leta 2001 in 2009, je sodeloval v občinski komisiji za mednarodno tekmovanje najlepše urejenih evropskih mest z naslovom Entente Florale. Več kot dvajset let je bil aktiven pri mednarodnem sodelovanju med Občino Kamnik in pobratenima občinama Andechs in Tro-faiach, bil pa je tudi pobudnik postavitve bavarskega mlaja ob desetletnici sodelovanja leta 2008 in njegov skrbnik. Bil je član Občinskega sveta Občine Kamnik od leta 1994 do leta 2006 (trije mandati) in kandidat za župana Občine Kamnik leta 2002. Bil je tudi aktivni udeleženec vojne za Slovenijo. Janez Repanšek je torej že vse življenje zgled aktivnega državljana, je človek, ki nikoli ne reče ne, ko je potrebna pomoč ob nesrečah, pri delu ali organiziranju dogodkov. DONACIJA GENERALOVEGA VNUKA BORUTA MAISTRA Kamnik - Maistrov vnuk Borut Maister bo Medobčinskemu muzeju Kamnik oziroma Rojstni hiši Rudolfa Maistra in Občini Kamnik podaril dva predmeta, ki sta tesno povezana z generalom. Prvi je okvir diplome, ki jo je Rudolf Maister 15. aprila 1924 s strani občine prejel kot častni meščan Kamnika. Diploma se ni ohranila (ohranjena je zgolj fotografija), okvir, ki ga je izrezljal kamniški rezbar Ivan Klemen, pa. Drugi predmet pa je stol s posestva Unec, ki ga je uporabljal Rudolf Maister. Stol je bil v hiši Maistrove tete Matilde Sebenikar in njenega moža Lovra. Po smrti je hišo podedoval Maister in hodil tja pogosto na počitnice, tam je leta 1934 tudi umrl. Slovesen podpis donatorske listine Boruta Maistra bo v petek, 29. marca, ob 16. uri v prostorih Občine Kamnik. J. F! Dušan Letnar / Foto: Gorazd Kavčič Dušan Letnar je bil dolgoletni član Roda bistriških gamsov Kamnik. Bil je pobudnik mnogih dejavnosti taborniške organizacije, med drugim lokostrelskega voda Krive puščice in organizator več dogodkov, ki so pripomogli k razvoju in napredku taborniške ter lokostrelske dejavnosti na Kamniškem. Leta 1977 je sodeloval pri organizaciji Jugoslovanskega taborniškega mnogoboja, ki je bilo do takrat največje športno tekmovanje v zgodovini kamniškega športa, leta 1979 je za to prejel tudi srebrni znak Zveze tabornikov Slovenije. Leta 1980 je z njegovo pomočjo kamniški taborniški odred prejel lento Partizanski odred in s tem postal najboljši odred v državi. Za svoje taborniško delovanje je prejel tudi več nagrad, med drugim zlati znak Zveze tabornikov Slovenije leta 1983, leta 1984 pa naziv tabornik - partizan, ki pomeni najvišjo stopnjo taborniškega znanja. Dušan Letnar je eden od pobudnikov in ustanoviteljev Lokostrelskega kluba Kamnik, saj se je iz lokostrelskega voda Krive puščice konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja izoblikovala samostojna lokostrelska organizacija. Kot aktiven član omenjenega društva je sodeloval pri organizaciji mnogih lokostrelskih tekmovanj in se jih uspešno udeleževal tudi sam. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je svojo tekmovalno pot nesebično postavil na stran ter svojo strast in ljubezen do loka in puščice začel prenašati na številne rodove kamniških lokostrelcev. Hkrati mu je s takratnim predsednikom društva uspelo postaviti temelje in usmeritev delovanja društva, ki se še danes odraža v delovanju in uspehih kamniških lokostrelcev na največjih tekmovanjih. Zadnja leta je eden aktivnejših članov in prepoznavnih obrazov Foto kluba Kamnik, ki se mu je pridružil leta 2005. V času digitalne dobe neguje tradicijo analogne fotografije. V fokusu njegovega fotografskega zanimanja je domače okolje Kamnika z okolico. Vseskozi ostaja vnet zapisovalec kamniškega vsakdana. Dokumentira izginjajočo kamniško industrijsko dediščino in pestro etnografsko zapuščino okoliških krajev, od življenja v domačih Mekinjah do izginjajoče tradicije planšarstva na Veliki planini. Njegov pester fotografski arhiv se razteza skozi več desetletij ustvarjanja, ki z leti le še pridobiva dokumentarno vrednost. Kot razstavljavec je še posebej dejaven v zadnjih letih. Leta 2015 je svojo serijo Pastirji Velike planine razstavil v Galeriji Doma kulture Kamnik, fotografije iz serije pa so tudi del stalne razstave Na planincah luštno biti - življenje na kamniških planinah v Medobčinskem muzeju Kamnik. Leta 2017 se je s serijo Gnezda predstavil v okviru Paviljona Petra Raucha v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, lani pa je skupaj s fotografom Joštom Frankom v celjski Galeriji AQrazstavljal serijo Iva, v kateri se je podal v raziskovanje socialne in bivanjske tematike intimnega družinskega okolja. Kot mentor na različnih delavnicah pod okriljem Foto kluba Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica svoje znanje analogne fotografije prenaša tudi na mlajše generacije. Udejstvovanje Dušana Letnarja na mnogih področjih kamniškega družbenega življenja ni zanemarljivo. Kot gonilna sila družbenega dogajanja spodbuja in tvorno sodeluje marsikje. Nesebično marsikomu priskoči na pomoč in pomaga po svojih najboljših močeh; nikoli mu ni škoda časa in energije in ju z veseljem razdaja med svoje someščane. S svojim zgledom in delom je Dušan Letnar sijoč zgled mlajšim generacijam. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Zanimivosti Inti znova matirala Inti Maček je že tretjič zapored osvojila naslov državne prvakinje Inti Maček je že tretje leto zapored osvojila naslov državne prvakinje v pospešenem šahu. Mlada kamniška šahistka v pospešenem šahu. Bojana Klemenc Oševek - Med 18. in 23. februarjem je v Rogaški Slatini potekalo 26. mladinsko državno prvenstvo v standardnem in 20. posamično državno prvenstvo mladih v pospešenem šahu do 18 let. Na letošnjem šestdnevnem prvenstvu je sodelovalo več kot dvesto mladih šahistov in ša-histk iz vse Slovenije. Mladinsko državno prvenstvo velja za najmnožičnejše šahovsko tekmovanje pri nas, osemletna Inti Maček z Oševka pa se ga je letos v skupini deklic od osem do deset let udeležila četrtič. Kako velik talent je mlada obetavna šahistka, dokazuje dejstvo, da se je še z vseh prvenstev domov vrnila z medaljo. Glavna razlika v igranju standardnega in pospešenega šaha je čas, ki ga ima ša- hist na voljo za odigranje partije. V standardnem šahu je igralni čas 60 minut plus 30 sekund na potezo, kar pomeni, da lahko ena partija traja od dve do tri ure. V pospešenem šahu pa je igralni čas 10 minut plus pet sekund na potezo. Inti Maček, ki že od samega začetka igra za Šahovski klub Komenda, se je letos borila z deklicami, ki so od nje starejše leto in pol, kar pri tej starosti v šahu predstavlja veliko prednost. Na tekmovanju v standardnem šahu so dekleta v petih dneh odigrala sedem kol. Inti je na koncu dosegla tretje mesto, kar je odličen dosežek. Zadnji dan tekmovanja je potekalo še državno prvenstvo v pospešenem šahu, na katerem šahisti v enem dnevu odigrajo kar devet kol in se zaradi različnih kategorij in velikega števila igralcev prvenstvo konča šele v večernih urah. Inti si je v devetih odigranih partijah priborila osem zmag in že tretje leto zapored osvojila naslov državne prvakinje v pospešenem šahu. Zadovoljna je s svojimi odmevnimi rezultati in se že veseli novih izzivov in šahovskih naslovov. Arboretum odpira svoja vrata Volčji Potok - V Arboretumu, največji slovenski botanični zbirki in kulturnem spomeniku državnega pomena, se začenja nova sezona. »Že kmalu bo vidno, kaj smo pripravljali čez zimo in kaj smo zasadili jeseni,« vabijo v parku, kjer z novo sezono začenjajo nove projekte, zaključuje pa se sodelovanje z Narodno galerijo, ki je park lani popestrilo z deli slovenskih likovnih umetnikov. Na prodaj so tudi že sezonske vstopnice za letošnje leto, ki bodo predvidoma tudi letos sofinancirane iz občinskega proračuna, kar pa bo znano šele po sprejetju proračuna konec meseca. J. P. Tečaj izdelave kamere luknjičarke Kamnik - Foto klub Kamnik pripravlja delavnico z naslovom Izdelava kamere luknjičarke (camera obscura). Delavnica bo potekala v dveh delih. V sredo, 20. marca, ob 19. uri bo potekala predstavitev camere obscure in izdelava kamere, v sredo, 27. marca, ob 19. uri pa bo na vrsti fotografiranje in razvijanje negativa in pozitiva. Delavnica je namenjena vsem ljubiteljicam in ljubiteljem analogne fotografije in je brezplačna, potrebne pa so predhodne prijave. Delavnica bo potekala v prostorih Foto kluba Kamnika na Fužinah 10 (Dom kulture Kamnik). A. Se. Policijska kronika Poskus vloma v stanovanjsko hišo v Godiču Policisti so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Godiču. Neznani storilec je poskušal vlomiti skozi pritlično okno, vendar je od dejanja odstopil. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Pes napadel drugega psa V Godiču je občanka sprehajala psa, ko je do njiju pritekel pes, ki ni bil na povodcu, in napadel ter ugriznil psa prijaviteljice. Po zbranih obvestilih bo lastnici psa izdan plačilni nalog za kršitev Zakona o zaščiti živali. Zaseg motorja Policista sta imela v Kamniku v postopku voznika neregistriranega mopeda, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zato mu je bil moped zasežen in odpeljan v hrambo. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Tatvina v trgovini Lidl Policista sta bila obveščena o tatvini v trgovini Lidl, kjer sta dva neznanca izvedla tatvino čokolad in rib. Storilca sta se odpeljala z vozilom Volkswagen Golf srebrne barve, brez nameščenih tablic, v smeri Duplice. Policista sta pred prihodom na kraj pregledala okolico Duplice z namenom morebitne izsleditve vozila in storilcev, vendar vozilo ni bilo izsledeno. Po izvedeni inventuri sledi pisna prijava za obravnavo kaznivega dejanja. Spuščen pes v Košišah Policisti so v Košišah obravnavali intervencijo na javnem kraju. Občanka se je sprehajala po naselju, ko je do nje pritekel pes mešanec, ki ga je lastnica izpustila iz pesjaka. Pes je brez nadzora stekel proti prijaviteljici, ki je bila na sprehodu, in jo zagrabil za hlačnico, vendar je ni telesno poškodoval. Po zbranih obvestilih bo lastnici psa izdan plačilni nalog za kršitev Zakona o zaščiti živali. Tatvina iz odklenjenega vozila Policisti so bili obveščeni o tatvini dveh denarnic z vsebino, in sicer je neznani storilec iz odklenjenega tovornega vozila odtujil dve denarnici, v katerih je imel oškodovanec dokumente, plačilne kartice in 850 evrov. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Calcitovci na tradicionalnih pripravah Kamniška gorskokolesarska ekipa Calcit Bike Team je med zimskimi počitnicami že tradicionalno opravila priprave v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču. V lepem vremenu so mlajši in starejši calcitovci pridno trenirali, na pustno soboto pa se zabavali v maskah. Kristijan Erjavec Kamnik - »Letos je bilo kar zanimivo. V sredo smo se nastanili in opravili dva treninga, oba na kolesu. V popoldanskem času smo izvedli trening osnov tehni- ke, zvečer pa smo imeli še teoretični del z video predstavitvami. Jutra smo začenjali s krajšim sprehodom in ogrevanjem. V četrtek smo bili dopoldne na kolesu, popoldne pa imeli športne igre in različne ak- Mladi gorski kolesarji na pripravah / Foto: Calcit Bike Team tivnosti v okolici. Z eno skupino smo delali še dodatne vaje tehnike. V petek je sledilo testiranje za vse skupine, popoldansko kopanje v bazenu in večerna analiza rezultatov. V soboto smo ponovno izvedli dva treninga na kolesu, kjer smo dopoldne vsi vozili na terenu, v popoldanskem času pa v okolici doma postavili terenski poligon z različnimi tehničnimi nalogami, ki so ga popestrile in naredile trening zanimiv. Vsak je našel svoj izziv. Zvečer smo imeli krst novih članov in maškarado, brata Štajnar sta zabavo popestrila še z odličnim igranjem harmonike. V nedeljo je sledil dopoldanski trening in odhod domov,« je potek priprav pokomentiral vodja kolesarske šole Calcit Bike Teama Simon Erjavec. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Šport Ambrož Team prvak občinske lige V 15. krogu občinske kegljaške lige je ekipa Ambrož Teama premagala ekipo Calcita in si pet krogov pred koncem lige zagotovila naslov prvaka - že šestič zapored. Štefan Flerin Kamnik - Čeprav je prvo mesto že oddano, to ne pomeni, da liga ni več zanimiva. Bije se namreč ogorčen boj za drugo mesto med ekipama ŠD Policist in ŠD Soteska, ki sta se v derbiju tega kroga pomerili med seboj. O kvaliteti obeh ekip govori podatek, da pri ŠD Policist nastopajo tudi: državna re-prezentanta Janže Lužan in Primož Pintarič ter nekdanji reprezentant Damjan Hafnar, pri ŠD Soteska pa reprezentanta Jure Starman in Grega Bajželj ter domači asi: Peter Jantol, Gašper Burkeljca in Jakob Jančar, vsi člani prve ekipe KK Cal-cit, ki uspešno nastopa v 1. A državni ligi. Zmagala je ekipa ŠD Policist (7:1) in se prebila na trenutno drugo mesto z enakim številom točk kot ŠD Soteska. Najboljši pri zmagovalcih so bili: Pri- Lestvica po 15 krogih: mož Pintarič (590), Janže Lužan (587), Igor Zamljen (586) in Damjan Hafnar (560 podrtih kegljev). Pri ŠD Soteska, kjer smo pogrešali odlična Grego Bajžlja in Petra Jantola, pa je izstopala Lidija Pirman s 569 podrtimi keglji, ostali tokrat niso bili razpoloženi. Odlično pa so nastopili Mladinci, ki so presenetili DU Kamnik in zmagali s 6:2. Najboljši so bili: Miha Uršič (584), Tea Repnik (561) in Andraž Bab-nik s 544 podrtimi keglji. Pri DU Kamnik pa Rudolf Vidic (534), Miro Homar (532) in Tone Klemenc (528 podrtih kegljev). V tretji tekmi je Ambrož Team premagal Calcit s 6:2. Nik Predov-nik (573), Zvone Izgoršek (559) in Mirjan Mlinarič (536) so bili najboljši pri Ambrožih, pri Calcitu pa Matej Turk (542), Samo Podjed (529) in Peter Hafner s 522 podrtimi keglji. 1. Ambrož Team !5 !3 2 0 28 2. ŠD Policist !5 7 2 6 16 3. ŠD Soteska !5 8 0 7 16 4. DU Kamnik !5 5 1 9 11 5. Calcit !5 5 0 10 10 6. Mladinci !5 3 3 9 9 Komendski judoisti na stopničkah tudi med člani Komenda - V nedeljo, 3. marca, je bilo v Kopru Pasovno državno prvenstvo, kjer je Judo klub Komenda med dvajsetimi klubi skupno osvojil drugo mesto. Saša Ristic je ubranil naslov pasovnega državnega prvaka in postal ponosni nosilec 5. kyu. Prvo mesto med belimi pasovi je osvojil tudi Damjan Krejač. David Črnko je osvojil tretje mesto. K. K. Naravno varstvo vrtnin Avtorica je malce šaljivo zapisala: »Bolje preprečiti, kot škropiti." Del knjige je namenjen preventivi vrtnin, del pa odgovorom za vse težave, ki nas pestijo na vrtu. AKCIJA V MARCU ob „akupu knjige Na";noua rsJZin Pomete darilo-knjigo MED. 224 strani, 170 x 235 mm, mehka vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Lokostrelci tekmovali v kamniški dvorani V kamniški športni dvorani so se lokostrelci v članski konkurenci pomerili na državnem dvoranskem prvenstvu, ki so ga organizirali člani Lokostrelskega kluba Kamnik. Blanka Štrajhar Kamnik - Lokostrelstvo je športna panoga, ki med letom nima premora. Ko se septembra zaključi zunanja sezona, se začne dvoranska in marca se zgodba ponovi v obratni smeri. Največje državno tekmovanje, ki pomeni zaključek neke sezone, je državno prvenstvo. Lokostrelci imajo tarčno in dvoransko državno prvenstvo ločeno na dva dela, v katerih tekmovalci tekmujejo v vseh slogih. V prvem tekmujejo mlajši tekmovalci in tekmovalke od starostne kategorije najmlajših do mladincev, v drugem delu pa poteka tekmovanje za člane in članice. Posebnost je v tem, da v drugem delu lahko tekmujejo tudi mlajši, vendar pod istimi pogoji kot starejši kolegi in kolegice. In tako se lahko kmalu zgodi, da mlajši premaga starejšega. Državno prvenstvo za mlajše je potekalo januarja v Šenčurju, članska konkurenca pa se je srečala to nedeljo v Kamniku v športni dvorani OŠ Frana Albrehta. Ker gre za tekmovanje višjega ranga, je tudi organizacija tekmovanja težja. Ta naloga je bila letos zaupana čla- Žensko ekipo iz Lokostrelskega kluba Kamnik so sestavljale Anja Šarec, Teja Slana in Teja Habjan. nom Lokostrelskega kluba Šenčur za izvedbo državnega prvenstva za mlajše in članom Lokostrelskega kluba Kamnik za izvedbo državnega prvenstva za člane. Razlika je v tem, da se na članskem prvenstvu tekmovalci pomerijo najprej v kvalifikacijah in potem v dvobojih, mlajši pa samo v kvalifikacijah, katerih rezultati štejejo za končno uvrstitev. V Šenčurju je tekmovalo 231 tekmovalcev iz tridesetih klubov, od tega enajst Kamničanov, od tega so trije prejeli medalje, nekaj pa jih je prvič nastopilo na takem tekmovanju. Državni prvak je med mladinci postal Žiga Ravnikar, med deklicami Anja Šarec, Špela Slana pa si je med ka-detinjami pristreljala bronasto medaljo. Članom srebro in bron V nedeljo, 10. februarja, pa smo člani Lokostrelskega kluba Kamnik v športni dvorani OŠ Frana Albrehta stopili skupaj in postavili dvo- ransko strelišče za 123 članov in članic iz 23 slovenskih klubov. Dobro vzdušje in bučno navijanje v času dvobojev je naelektrilo ozračje v športni dvorani. Naših trinajst tekmovalk in tekmovalcev se je borilo do konca. Že smo pričakovali naziv državnega prvaka med člani, toda v finalnem dvoboju je moral član LK Kamnik Žiga Ravnikar priznati premoč članu LK Mins Postojna Roku Bizjaku. Žiga je dobil srebrno medaljo, medtem ko si je Gašper Štrajhar v malem finalu gladko pristre-ljal bronasto medaljo. Odlični so bili tudi naši tekmovalci, ki so tekmovali v ekipnih dvobojih. Tekmovalo je šest ekip v moški konkurenci z ukrivljenim lokom. Naslov državnih prvakov je dosegla naša najboljša moška ekipa v sestavi Žiga Ravnikar, Gašper Štrajhar in Jaka Ko-močar, srebrno medaljo pa je dobila naša druga ekipa v sestavi Den Habjan, Miro Hr-kalovic in Miha Rožič. Veliko presenečenje nam je pripravila članica LK Kamnik Teja Habjan, ki je kot kadetinja tekmovala med članicami in po daljši poškodbi osvojila odlično četrto mesto. Uspešni za tretje mesto Po premoru se je nadaljevalo ligaško tekmovanje v vseh državnih ligah. Obe kamniški prvi ekipi sta bili v 14. kolu uspešni doma proti ekipama iz Postojne. Leon Pirman Kamnik - Fantje so z neposrednim tekmecem za tretje mesto tesno zmagali, medtem pa so dekleta suvereno odpravila svoje nasprotnice z rezultatom 6:2. Irena Koprivc (564), Klara Koprivec (550), Tadeja Kokalj (553) in Lidija Pirman (543 podrtih kegljev) so dosegle prepričljivo zmago. Gostje so na gostovanjih dokaj neuspešne, saj niso vajene malo težjih kegljišč in so uspešne samo na kegljiščih, ki so opremljena z avtomati Vollmer, medtem ko je naše kegljišče opremljeno z opremo Funk, ki zahteva od igralcev bolj tehnično in zbrano igro skozi vseh 120 metov. Fantje so prav tako premagali ekipo iz Postojne z najmanjšo možno razliko -4,5:3,5. Med našimi so odločilno vlogo odigrali Kristjan Ženska ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik Mijatovič, ki igral neodločeno z najboljšim igralcem iz gostujoče ekipe, ter Gašper Burkeljca in Jure Starman in s 44 več podrtimi keglji zmagali. Druga ekipa je gostovala v Novem mestu in zmagala s 6:2, med našimi sta se najbolj izkazala prav najstarejša igralca Brane Potočnik in Rudi Vidic - Kasai s 571 podrtimi keglji. Doma pa je tretja ekipa premagala goste iz Kranjske Gore z rezultatom 6:2. Mirjan Mlinarič (568) in Franci Poljanšek (562) sta bila najboljša v domači ekipi. Petnajsti krog državnega prvenstva je bil za vse naše ekipe, ki tekmujejo v državnih ligah, manj uspešen. Obe prvi ekipi sta gostovali v Kranju pri Triglavu. Dekleta so bila poražena že tri kola pred koncem prvenstva proti novim državnim prvakinjam, fantje pa so igrali neodločeno. Edino točko za ekipo Calcita si je priigrala Noemi Živkovič s 568 podrtimi keglji. Med fanti pa je ponovno blestel Kristjan Mi-jatovič, s 630 podrtimi keglji je bil tretji igralec kola. Ostale točke so prispevali še Gašper Burkeljca (584), Jure Starman (572) in Peter Jan-tol (577) in so tri kola pred koncem s točko prednosti na tretjem mestu na lestvici. Druga in tretja ekipa sta bili doma poraženi, medtem pa je druga ženska ekipa doma igrala neodločeno z Vodnjakom iz Novega mesta. Tea Repnik (547) in Štefka Fle-rin (542 podrtih kegljev) sta bili v domači ekipi najboljši. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Šport V četrtfinalu s Kranjčani in Koprčankami S tekmami zadnjega kroga se je minulo soboto končal redni del državnega prvenstva v moški in ženski konkurenci. Miha Štamcar Kamnik - Za tri kamniške ekipe se zadnji krog ni končal ravno uspešno, saj so vse tri ostale praznih rok. Tako bosta prvi ekipi Calcita Volleyja končnico državnega prvenstva začeli že v četrtfinalu, druga ženska ekipa pa bo v soboto tekmovanje v zeleni skupini začela s tremi točkami. Kamničanom v Taboru ni uspelo Pred tisoč petsto gledalci so kamniški odbojkarji v dvorani Tabor skušali še drugič letos premagati Mariborčane, zmaga pa bi jim prinesla drugo mesto po rednem delu državnega prvenstva, s katerim bi se neposredno uvrstili v polfinale končnice. Vendar je vse skupaj ostalo le pri željah, kajti Kamniča-nom v polnem Taboru ni prav veliko uspevalo. »Mariborčani so zasluženo prišli do zmage, veliko pomoč pa so imeli v svojih navijačih, ki so jim dali krila. Mi se bomo morali zdaj v miru pripraviti na četrtfinale končnice. Glede na to, da je letos sistem tekmovanja spremenjen in da se ne igra na dve zmagi, to niti ni tako tragično. Po eni strani je morda celo bolje, da bomo morali Druga ženska ekipa Calcita Volleyja, ki bo svojo prvo tekmo v zeleni skupini imela Že jutri. / Foto: Klemen Brumec igrati že v četrtfinalu, saj bomo tako ostali v tekmovalnem ritmu,« je po porazu v Mariboru, ki je Kamničanom prinesel končno tretje mesto, dejal trener Aleš Hribar. Še pred četrtfinalnima obračunoma s kranjsko Hišo na kolesih, v letošnji sezoni se do finala končnice igrata le dve tekmi po pokalnem sistemu, bodo kamniški odbojkar-ji 15. in 16. marca igrali še na zaključnem turnirju srednjeevropske lige. Lani so v njej osvojili drugo mesto, tudi letos pa bo njihov nasprotnik v polfinalu ACH Volley. Za tri kamniške ekipe se zadnji krog državnega prvenstva ni končal ravno uspešno, saj so vse tri ostale praznih rok. Tako bosta prvi ekipi Calcita Volleyja končnico državnega prvenstva začeli že v četrtfinalu, druga ženska ekipa pa bo jutri, v soboto, tekmovanje v zeleni skupini začela s tremi točkami. Trenerja zmotil pristop odbojkaric »Na način, kakršnega smo prikazali v Novi Gorici, se bomo težko vmešali v boj za naslov državnih prvakinj. Težave smo imeli v vseh elementih igre, najbolj pa me je motil pristop. Dejstvo je, da ni nobena tragedija, ker bomo morali igrati četrtfina-le končnice, vendar se moramo zavedati, da popravnega izpita ne bo več,« so bile po porazu v Novi Gorici besede Gregorja Rozmana, trenerja prve ženske ekipe Calcita Volleyja. V četrtfinalu se bodo aktualne slovenske pokalne zmagovalke pomerile z Luko Koper, ki so jo v rednem delu državnega prvenstva obakrat premagale. Če bo šlo vse po napovedih, se bodo v polfi-nalu končnice srečale z Novo KBM Branikom, ki so jo premagale v finalu pokalnega tekmovanja. Z zmago v Ljutomeru v predzadnjem krogu rednega dela državnega prvenstva so kamniške princeske prišle do prve zmage v letu 2019. Z njo so bile na dobri poti, da bi zeleno skupino začele z devetimi točkami, kar bi jim dalo dobre možnosti za eno od prvih dveh mest v zeleni skupini, ki bi jim tudi prihodnje leto prineslo igranje med najboljšimi slovenskimi klubi. Da bi se ta scenarij uresničil, bi morale v zadnjem krogu premagati še Roto-Kemo Puconci. Po slabšem začetku so povedle z 2:1 v zmagah, nadaljevanje pa zanje ni bilo več tako uspešno, tako da so redni del prvenstva končale na devetem mestu. To pomeni, da bodo zeleno skupino, ki se bo začela že to soboto, začele s tremi točkami. V zeleni skupini bodo poleg njih in Pucončank igrale še ekipe Ankaran Hrvatini, Ljutomer ter najboljši dve ekipi iz 1B. DOL, ATK Grosuplje in Swatycomet Zreče. Pustni zaključek zimske lige Deseta zimska liga na Sveti Primož se je zaključila s tekom maškar in trojk ter podelitvijo nagrad najboljšim. Mira Papež Stahovica - Pustna sobota je bila kljub maškaram še vedno športna. Cerkvica pri Sv. Primožu je na cilju gostila tako maškare različnih starosti kot tekače, ki so tekli v trojkah, vsi pa so se posladkali s krofom in čajem. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. Na štirinajstih izvedbah lige je teklo 144 tekačev in tekačic. Izvedene so bile lige športa, druženja, rekreacije: Miklavževa, bosonoga oziroma 'štunf' liga, nočna in kulturno obarvana liga, dobrodelna liga za pomoč družini v stiski, zaključna je bila pustna. Mladi tekači, ki so sodelovali na sedmih izvedbah, so pre- prehodni pokal je drugo leto zapored prejel zmagovalec Franci Volkar, povprečni čas njegovih tekem je bil 20:58. Organizacijski odbor se je odločil za podelitev pokalov tekačem v posebnih kategorijah, teči so morali na sedmih tekih. Pokal tekaška korenina je ponovno prejel najstarejši udeleženec Miha Horvat, pokal cici-polžek tekač najmlajši udeleženec Nejc Romšak, pokal športno srce pa je za vso borbenost in premagovanje težav z lastnim srcem prejel Lado Kveder. Za podelitev in nagrade je poskrbel KGT Papež, zato se je s spominsko majico Dušan Papež zahvalil tudi do-natorjem. Zahvala pa velja tudi neutrudnemu organi- Priznanja najboljšim je podelil predsednik KGT Papež Dušan Papež. / Foto: Janko Žibert jeli medaljo in spominsko majico. To so bili: Nejc Romšak, Joža Šerkezi, Nik Romšak in Maruša Šerkezi. Udeležili so se desetih izvedb, zato so prejeli tudi pokale. Prestižni prehodni pokal v ženski kategoriji je iz rok lanske zmagovalke Špele Novak prejela Ksenija Grm. Povprečni čas njenih tekem je bil 25:55. Moški zacijskemu odboru: Matjažu Šerkeziju, Igorju Alpner-ju, Ladu Kvedru in Janku Žibertu. Čestitamo prav vsem udeležencem in vas vabimo na 24. tek k Sv. Primožu, ki bo 30. marca kot prva tekma v Tekaškem pokalu Občine Kamnik in letos prvič tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih za otroške kategorije. Učinkovita bela jelka VZDRŽUJTE NORMALNO RAVEN SLADKORJA V KRVI Najpogostejši znaki trajnega presežka glukoze v krvi so utrujenost, izčrpanost, žeja, srbeča koža ter pogoste okužbe z glivicami. Znak za neurejen krvni sladkor je tudi debelost. Zniževanje krvnega sladkorja je pomemben del zdravja vsakega človeka, saj povišan krvni sladkor sproža vnetne procese v telesu in povzroča poškodbe tkiv. Trajno povišane vrednosti glukoze v krvi so namreč glavni povzročitelj diabetesa tipa 2. Povišane vrednosti krvnega sladkorja vodijo v kronične bolezni Sladkorna bolezen je postala epidemija tretjega tisočletja. Sedem odstotkov odrasle populacije trpi za posledicami sladkorne bolezni. Povišane vrednosti krvnega sladkorja so posledica nezdravega prehranjevanja in povečujejo tveganje za nastanek metabolnega sindroma in diabetesa tipa 2. Povišane vrednosti krvnega sladkorja slabo vplivajo na oči, ledvice, možgane in ožilje ter pospešujejo staranje telesa. Normalne vrednosti glukoze v krvi pri zdravih osebah na tešče znašajo 4 - 6 mmol/l. Vrednosti med 6,1 -6,9 mmol/l kažejo na stanje preddiabetesa, vrednosti glukoze v krvi nad 7 mmol/l, pa pomenijo stanje sladkorne bolezni. Normalne ravni glukoze lahko vzdržujemo tudi s pomočjo naravnih pripravkov Belinal® je patentirana slovenska učinkovina iz vej bele jelke, ki močno zniža glikemični indeks obroka z ogljikovimi hidrati in prispeva k znižanju ravni glukoze. Rezultati klinične raziskave na 31 prostovoljcih so pokazali, da se je glukoza po obroku znižala kar za 35 %. Raziskavo so izvedli Strokovna sodelavka Karmen Markun, Bela štacunca Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F Poskrbite, da bo vaša prehrana zdrava in uravnotežena. Vsakdan bodite fizično aktivni vsaj 30 minut. Ob povečanih vrednostih sladkorja v krvi se oglasite pri vašem osebnem zdravniku. Obiščite nas v najbližji Beli štacunci, kjer vam bomo svetovali pri izbiri primernega dopolnila za vaše potrebe. znanstveniki s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete v Mariboru in UKC Maribor, rezultati pa so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji »Die Pharmazie«. Na osnovi rezultatov klinične študije je bil razvit pripravek za vzdrževanje normalne ravni glukoze Belinal® gluco. Evropska komisija odobrila uporabo izvlečka vej bele jelke v vseh državah EU Naši predniki so veliko bolj cenili belo jelko, saj pisni viri navajajo, da so iz vej pripravljali zdravilne čaje. Danes na podlagi znanstvenih raziskav vemo, da vsebujejo specifični deli vej bele jelke največjo koncentracijo raznolikih polifenolov. Polifenole imenujemo tudi »rastlinski vitamini«, veliko jih je v temnem sadju, temni zelenjavi ter v zdravilnih zeliščih. Zaradi svojih lastnosti varujejo celice pred oksidacijo, delujejo tudi antidia-betično in varovalno na srce in ožilje. Evropska komisija je junija leta 2017 dovolila uporabo izvlečka vej bele jelke za vse države članice EU. Poskrbite za svoje zdravje in znižajte glikemični indeks obrokov Prehrana naj vsebuje čim več zelenjave in malo enostavnih sladkorjev, izogibajte se sladkih pijač. Bodite aktivni in pojdite v naravo, da bodo mišice porabile krvni sladkor. Belinal® gluco priporočajo strokovnjaki, zato ga tudi vi vključite v svojo prehrano. Zaužijte ga pred obrokom in poskrbite za normalno raven sladkorja v krvi. ^e£a/£täcumca/ Belinal5 gluco Priporočamo: ► za vzporedno terapijo osebam, ki imajo diabetes tipa 2 ali pred diabetično stanje, ► osebam, ki uživajo hrano z visokim glikemičnim indeksom, ► zdravim osebam po 30 letu za obnovitev zalog kroma v organizmu. Belinal® gluco vsebuje izvleček vej bele jelke (naravni polifenoli) in krom. Krom prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi. A kuponZA ^©mim^ M 110/ KUPON ZA ■ W % POPUST S tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 10 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 10 evrov. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 4. 2019. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Zanimivosti Zbornik o goslarskem mojstru Izšel je zbornik z naslovom Goslarstvo na Slovenskem, ki so ga izdali ob lanskoletni 110. obletnici rojstva violinista, pedagoga in goslarja Maksimilijana Skalarja, ki je zadnje obdobje svojega življenja preživel v Kamniku, kjer je tudi umrl. Maksimilijan Skalar z vsemi štirimi hčerami, priznanimi glasbenicami (z leve proti desni): Darko, Moniko, Olgo in Sabino Jasna Paladin Kamnik - Maksimilijan Skalar se je rodil leta 1908 v Šentvidu pri Ljubljani, umrl pa je devetdeset let kasneje v Kamniku, kjer je živel vse od leta 1969 naprej. Življenjska pot ga je zanesla v številne slovenske kraje, kjer je pustil viden pečat kot violinist, pedagog in goslar. V Medobčinskem muzeju Kamnik so že lani pripravili razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar - človek mnogoterih talentov in vrlin, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj -Ormož, Društvom pesem srca, Medobčinskim muzejem Kamnik in seveda druži- 0 o no Skalar, ptujski muzej pa je nato organiziral še simpozij o goslarstvu na Slovenskem z izdajo istoimenskega zbornika, pri katerem sta sodelovala tudi Kamničana - goslarjeva hčerka Darinka Skalar in njegov vnuk Simon Skalar. »Moj oče je bil zelo skromen mož, skorajda neviden, čeprav izjemno nadarjen in deloven, zato si v družini zelo prizadevamo ohraniti spomin nanj,« nam je povedala Darinka Skalar, upokojena ravnateljica Glasbene šole Kamnik, vesela, da so številni spomini zdaj zbrani v knjigi. Maksimilijan Skalar je že zgodaj postal obetaven glasbenik, violinist, ki je leta 1928 diplomiral na beograjski Akademiji za glasbo. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval na Mojstrski šoli državnega konservatorija v Pragi, prav tu pa je pridobil tudi prvo goslarsko znanje. Nato se je v Beogradu zaposlil kot profesor violine in kot vedo povedati njegovi potomci, je bil znan kot izjemen pedagog, s pristopi, ki so cenjeni še danes. Izdal je vrsto učbenikov in zbirk skladb za učence, izdeloval je tudi učne pripomočke, kot so lokovod, usnjene pikice na ubiralki za pravilno postavljanje prstov, barvno notno črtovje in podobno. Kljub številnim selitvam se je vseskozi izobraževal in poučeval v različnih krajih. »Kot pedagog je imel zavidljive uspehe, saj je mnogo violinistov v orkestrih, učiteljev violine in amaterskih glasbenikov ravno pri njem naredilo prve glasbene korake. Z goslarstvom se je resneje spoprijel že v Beogradu okrog leta 1930. Godala je potem izdeloval deset let v Beogradu, nato v Salzburgu do leta 1945. Po tem letu je violine delal v Ljubljani in od leta 1956 v Kopru. Najbolj intenzivno pa se je z gradnjo violin, viol in vio-lončelov ukvarjal po letu 1960,« sta v zborniku med drugim zapisala Darinka in Simon Skalar. Celotni Skalarjev opus violin, viol in violončelov presega 230 instrumentov, ni pa glasbil le izdeloval, ampak jih je tudi popravljal. Najbolj znano je njegovo restavrira-nje Tartinijeve violine. Družina Skalar se je v Kamnik preselila leta 1969. Tu se je dve leti kasneje upokojil, a se je še vedno enkrat tedensko vozil poučevat v Trst, ves preostali čas pa je namenil izdelovanju violin. V trisobnem stanovanju v enem od kamniških blokov si je delavnico uredil kar v eni sobi, les za glasbila pa je sušil na kraški burji v Štanjelu. Za glasbo je navdušil tudi svoje štiri hčere, danes vse priznane glasbenice - Sabina Skalar (1937) je bila koncertna violinistka v New Yorku, Olga Skalar Littmann (1942) je bila koncertna violinistka v Bonnu, Darka Skalar (1954), akademska glasbena violonče-listka, je bila dolga leta ravnateljica Glasbene šole Kamnik, Monika Skalar (1958) pa je bila dolgoletna koncer- ta mojstrica orkestra RTV Slovenija in je še vedno profesorica violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po njegovih stopinjah stopajo tudi vnuki in pravnuki. Darinka in Simon Skalar sta v zborniku opisala številne zanimivosti, denimo kako je Maksimilijan izbiral in sušil les za svoja glasbila, sam postopek izdelave glasbila, pa tudi to, da je bil vešč zeli-ščar. Ker pa je anekdot in spominov še veliko, Darinka Skalar že pripravlja knjigo, v kateri jih bo opisala in tako ohranila. Skalarjeva goslarska delavnica v Kamniku Domišljije mu ne manjka Andrej Rezar, alpinist in gorski reševalec iz GRS Kamnik, nikdar doslej ni pisal, nedavno pa je javnost presenetil z izvirnim romanom, v katerem je izrazil svojo pisateljsko žilico. Jasna Paladin Kamnik - Andrej Rezar, ki sicer prihaja iz Preske pri Medvodah, trenutno pa živi v Ljubljani, je imel deset let svoj dom tudi v Kamniku, še vedno pa je aktiven v kamniški alpinistični in gorsko--reševalni druščini, in prav ti njegovi znanci so bili najbolj presenečeni nad tem, da ima Andrej (po poklicu je farmacevt) talent tudi za pisanje. Vladimirju Habjanu, ki je v kamniški knjižnici vodil pogovor z njim ob predstavitvi knjige, je priznal, da je bilo pisanje njegova otroška želja. Prvencu je dal zanimiv naslov Vonj zatona - Boj proti Kozo-rogovi bratovščini. »Res nikdar prej nisem pisal, čeprav od nekdaj rad berem, niti se nisem kaj dosti ukvarjal z umetnostjo ali zgodovino, a želja po pisanju je nekako v meni tlela dolgo časa, domišljija mi nenehno polni misli in zgodba se mi je kar hitro spletla v glavi. Ker se mi je zdela res dobra in izvirna, sem se lotil pisanja. Vse to pa mi je vzelo več let, saj sem tudi sam spoznal, da je pisanje garaško delo,« je povedal Andrej Rezar in priznal, da je zelo aktivno pisal zadnje leto in pol in pri tem branje knjig odmaknil nekoliko na stran, saj je želel razviti svojevrsten slog pisanja. Prav tako se je v tem času oddaljil od plezanja, saj ob službi časa za vse preprosto ni bilo. Knjigo opisuje kot zgodovinsko-futuri-stično kriminalko oz. triler, v katerem je združil svoje poznavanje gora, izkušnje s sodišči in znanje farmacije ter številna druga zanimanja, ki mu polnijo domišljijo. »Te mi res ne manjka. Pravzaprav sem prepričan, da domišljijski svet vsak od nas nosi v sebi, ne glede na izobrazbo in poklic, razlikujemo se le v tem, koliko smo tej domišljiji pripravljeni dati prosto pot,« pravi in poudarja, da je knjiga tudi precej duhovna, a vseeno ne filozofska, čeprav nosi močno sporočilo. »Želel sem si, da bi knjiga bralcu dala misliti. Preko zanimive zgodbe sem želel opozoriti na to, da potrebujemo nov družbeni red in nov sistem vrednot, nekaj, kar bo temeljilo na skupnosti, ne posamezniku in kovanju dobička,« namigne. Dogajanje romana je v prvem delu pomaknjeno daleč v preteklost, v čas, ko je živel Otzi (mumija, stara pet tisoč let, ki so jo v gorah na meji med Italijo in Avstrijo odkrili leta 1991), v drugem delu pa nas popelje v sedanjost, v Slovenijo in italijanske Alpe. Avtor skozi celo knjigo vleče rdečo nit in išče vzroke, ki so današnji svet pripeljali do vrhunca zgrešenih vrednot. Zgodba se začne v idealnem svetu, v katerem se pojavi temna sila. To temno silo, ki je rdeča nit obeh zgodb, avtor poimenuje Kozo-rogova bratovščina in jo uporablja kot prispodobo za kapital. Nasprotna sila Kozorogovi bratovščini je sinergija, obe Andrej Rezar s svojim knjižnim prvencem, s katerim je dokazal, da ima bogato domišljijo pa tudi prepričanja, ki bralcu dajo misliti. / foto: gorazd Kavčič skupaj pa ustvarjata konflikt, ki je osrednji del zgodbe. S svojim izdelkom, ki ga je izdal v samozaložbi, je zelo zadovoljen, dobri občutki pa so mu dali zagon tudi za nadaljevanje pisanja. Knjigo je namreč zastavil kot trilogijo, zato sledita še dva dela. A še naprej ostaja zvest tudi goram, zato bo še naprej tudi alpinist in gorski reševalec. Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 Zanimivosti Nepozabna preizkušnja Transgrancanaria 2019 je potekala med 20. in 24. februarjem na otoku Gran Canaria v šestih različnih dolžinah (17, 30, 42, 65, 128 in 264 kilometrov). Barve Slovenije so zastopali trije Slovenci, in sicer kar dva Kamničana - Mih Lindič in Matjaž Šerkezi - in Unčan Srečko Deželak. Vsi trije so se kot edini predstavniki naše države udeležili najdaljše in najtežje ultra preizkušnje - 264 kilometrov s kar 13.256 višinskimi metri. Srečko Deželak, Matjaž Šerkezi in Mih Lindič / Foto: Matjaž Šerkezi Matjaž Šerkezi Kamnik - Gre resnično za najtežjo progo, ki sem jo kadarkoli imel možnost preizkusiti na uradni tekmi. Proga ni označena z zastavicami, ampak pred startom prejmeš GPS-sled, ki si jo namestiš v Garminovo napravo, in to je tvoja edina zaveznica na sami poti. Poleg tega si označen s sledil-cem, ki ves čas komunicira z bazo in sporoča lokacijo. Start je bil v sredo ob 9. uri. Na startu nas je stalo 88. S sabo moraš imeti tri litre tekočine in opremo za preživetje; na koncu nahrbtnik tehta do sedem kilogramov. Dobiš tudi tiskano karto v merilu 1 : 20.000, s katero pa si bolj težko pomagaš. Prva postaja je namreč šele na sedemdesetem kilometru in do tja praktično teren ne pusti dihati. Ves čas moraš biti pozoren, da ne spre-gledaš odcepov, ki so nelogično postavljeni, in lahko na pregledni poti naenkrat zaviješ z nje v čisto grmovje, med kaktuse ... Že takoj po prvih 13 kilometrih je bilo prvo presenečenje, in sicer tri kilometre dolg kanal, v katerem je bilo do kolena mrzle in kalne vode. Sicer se je ves čas menjala podlaga od peščene do gruščnate, nekaj po gozdu, skalah, med travo in tropskim grmovjem, bambusovo džunglo. Čez dan so bile temperature do 28 stopinj, čez noč pa je znalo biti dokaj hladno in vetrovno. Na ce- lotni poti si moral sam poskrbeti za vso logistiko, zunanja pomoč je bila prepovedana in si hrano in pijačo sproti kupil v trgovini, ko je pot šla skozi vas ali mesto, vodo pa sem sam dolival kar iz potokov in jo razkužil s tabletami ali pa si si jo lahko pustil na petih postajah, ki so bile predvidene po celi dolžini proge. Osebno sem se odločil za taktiko v enem kosu, in sicer brez spanja, kar mi je zadnji dan povzročalo precejšnje težave. Kot zanimivost lahko povem, da smo se zadnje etape vsi trije lotili skupaj in vmes sem se pogovarjal z dekletom, ki se je od nekod pojavila in mi je šla na živce, ker je hodila z nami (v resnici je sploh ni bilo); Srečka sem skoraj prepričal, da nas opazuje NLP in z nami komunicira, v resnici pa je bila čelna svetilka enega od organizatorjev, ki nas je čakal na gre- benu in pravilno usmeril po zelo zahtevnem skalnem terenu. Stojim na skali in zrem v temno globino ter na glas razmišljam, kako škoda, da imam prazno 'Led Lenserko', ki bi sedaj posvetila v globino namesto te medle Petzlove svetlobe. Srečko in Mih iščeta pot in vsake toliko časa slišim, ko kdo 'zajamra', ker se mu obrne skala. Nekako se 'zbrihtam' in vprašam, kaj iščeta, ker kot da sta nekaj izgubila. »Ja, kaj, kaj, pot v dolino,« reče Srečo. Vprašam, ali imamo kakšno informacijo, kam moramo iti, ker sem med tem časom pozabil, da hodimo po GPS--sledi. »Sled, piz..., kaj je s tabo?!« mi reče Srečko. »Ja zakaj pa ne rečeta,« pogledam Garmina, se obrnem in grem. »Pridita, tukaj je pot,« še zakličem. Lahko trdim, da gre za preizkušnjo, ki ji trenutno ni primerjave v Sloveniji ali Hrvaški. Razlog je predvsem v spremenljivi klimi, raznoliki podlagi, neoznačeni progi, ki zahteva izjemno poznavanje in delo z GPS--napravami, sicer cilja ne vidiš, in popolni samooskrbi brez zunanje pomoči, ki zahteva dodatno logistično načrtovanje, saj moraš predvideti prehrano, kje boš prišel do tekočine. S celotno dolžino proge smo vsi trije kot posamezniki opravili v času 78^3:09 in skozi cilj ponosno pritekli s slovensko zastavo in zasedli 22. mesto (ker smo imeli isti čas) od 56 uvrščenih posameznikov, ostali so odstopili. Uradna dolžina proge je bila 264 kilometrov, premagati smo morali 13.256 višinskih metrov, osebno sem porabil 20.438 kcal (povprečen odrasli moški jih dnevno porabi 2398). Zabeleženih je bilo 377.777 korakov. Oprema je bila izbrana. Za navigacijo pride v poštev samo res dobra Garminova naprava, oblačila in nahrbtnik, ki ne žulijo tudi po več urah nošnje, nogavice, energijska prehrana, vezana izključno na izotonične napitke, ostala prehrana je bila vsa normalna. Velika zahvala našim družinam za podporo in tisti peščici posameznikov, ki so verjeli v nas in nas podprli. Bila je preizkušnja, ki je nihče od nas ne bo pozabil, in med nami so se utrdile prijateljske vezi, saj smo skupaj morali preživeti v izjemni naravi. Postni prti na Koroškem Vabimo vas, da se nam pridružite na našem izletu na avstrijsko Koroško, kjer si bomo ogledali postne prte, ki so posebnost na Koroškem. S prti, ki so večinoma poslikani s slikami iz Kristusovega življenja in trpljenja, v postnem času prekrijejo oltarje. Najprej bomo obiskali cerkev pri Gospe sveti. Nato se bomo prek Gos-posvetskega polja peljali do romarske cerkve v Krki, ki se po nemško imenuje Gurk. Obiskali bomo veličastno stolnico, kjer je obešen največji postni prt. Zatem bomo obiskali še Vovbre / Haimburg, kjer imajo najstarejši, več sto let star postni prt. Sledilo bo kosilo v Globasnici v gostilni Pri Hudlnu. Z nami bo tudi novinar Jože Košnjek. Vabljeni. Cena izleta je 32 evrov in vključuje: oglede po programu, ogled cerkva s postnimi prti, kosilo, prevoz in DDV. Odhod avtobusa: z AP Škofja Loka.............................6.50 z AP Mercator Primskovo........7.15 z AP Globus Kranj..........................7.25 z AP Radovljica................................7.45 Vrnitev v Kranj predvidevamo okrog 20. ure. Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št. 04 201 42 41, se oglasite osebno na Nazorjevi ulici 1 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Za odjave, ki prispejo kasneje kot dva delovna dneva pred odhodom, zaračunamo potne stroške. Gorenjski Glas Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp VODA JE NARAVNO ZDRAVILNO SREDSTVO Voda z gora nosi zdravje in dobro počutje. Ni res, da smo po napornem delovniku samo v današnjih časih željni oddiha, krepitve telesne in duševne odpornosti ter mirnega počitka. Kje pa! Prisluhnite zgodbi, ki me je navdušila, in verjamem, da bo tudi vas: V Kamniku so prvo kopališče uredili že sredi 14. stoletja, saj so se ljudje želeli s pogostim kopanjem ubraniti kuge. Ko pa se je strah pred kugo polegel, so tudi javna kopališča na Kranjskem po večini propadla. Na istem mestu, ob sotočju Bistrice in Nevljice, je kamniški podjetnik Alojz Prašnikar leta 1876 zgradil kopališče in vodno zdravilišče - Kurhaus, ki ga je obiskal tudi cesar Franc Jožef. Imeli so vse priprave za uporabo vodnega zdravljenja z elektroterapijo in masažo. Kopališče Kamnik je bilo ob koncu 19. stoletja turistično skoraj tako zanimivo kot Bled. Leta 1891 so v Kurhausu uvedli zelo priljubljen Kneippov način zdravljenja. Knajpanje je temeljilo na krepitvi telesa z boso hojo in na zdravljenju z vodo, ki so jo uporabljali za polivanje, umivanje, obvezovanje, kopeli, kot paro in pijačo. Sebastian Kneipp je javno priporočal knajpanje v Kamniku in Prašnikarju pošiljal usposobljene zdravnike. Kamnik se je takrat uvrstil med najimenitnejša vodna zdravilišča. Zanimivo, kako je umna uporaba vode pripomogla k razvoju kraja, in to pred več kot sto leti. A tudi danes se tam okrog dogajajo zanimive stvari. V Tunjicah je Zdravilni gaj, kjer je eno od sedmih odkritih nahajališč vode z nespremenljivo površinsko napetostjo na svetu! V tej živi vodi je kar 75 za telo pomembnih obstojnih elementov, ki ohranjajo optimalno raven življenjske energije. Odločil sem se: šel bom v Tunjice na terapijo sproščanja, obiskal naravne vodne vire v dolini Kamniške Bistrice in tako bom nared za aktivno sproščanje in knajpanje v Termah Snovik. Tamkajšnja termalna voda je bila razglašena za naravno zdravilno sredstvo. Marko Slapnik Kamniški sudoku lažji sudoku Rešitev: 5 6 2 5 8 9 1 5 7 9 8 2 5 6 5 9 7 1 7 1 2 8 6 2 9 6 5 8 9 1 8 l S ^ 8 5 9 5 1 7 2 5 L f ibžji sudoku Rešitev: 6 5 6 5 1 9 5 9 5 7 5 1 9 7 9 6 5 1 6 7 6 e 9 |7 6 5 5 9 L 7 9 8 Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Prireditve, zahvale Prireditve v marcu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v marcu ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Sobota, 9. marca, ob 20. uri, Klub Kino dom United colours of KUOD Bayani plesna prireditev, cena vstopnice: 5 evrov (na sedežu društva) Torek, 12. marca, ob 19.30, Velika dvorana DKK MG Ptuj: Gajaš arestant Abonma Kam'na'smeh, cena vstopnice: 15 evrov/12 evrov Četrtek, 14. marca, ob 18. uri, Galerija DKK Raziskujemo senzoriko 2019: Vrti se Odprtje razstave izbranih otroških likovnih del Zasebnega vrtca Zarja Sobota, 16. marca, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Kulturno društvo Tuhinj: TOC TOC komedija, cena vstopnice: 10 evrov/5 evrov Nedelja, 17. marca, ob 16.30, Velika dvorana DKK Radi pojemo, igramo, se po vižah sukat znamo Območno srečanje otroških in mladinskih folklornih skupin OI Kamnik in OI Domžale. Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Nedelja, 17. marca, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin Območno srečanje odraslih folklornih skupin OI Kamnik in OI Domžale. Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Četrtek, 21. marca, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Festival Hiša strpnosti 2019 Mini teater: Stari zakon Restavriran film z glasbeno spremljavo v živo, vstop prost! JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Petek, 15. marca, ob 19. uri, samostan Mekinje Predstavitveni koncert Baročna glasbena ekstravaganca v izvedbi Slovenskega baročnega orkestra Vstopnice po ceni 12 evrov bodo na voljo na dan koncerta od 17.30 do 18.30. Četrtek, 21. marca, od 18. do 20. ure, samostan Kulinarični večer z Noahom Charneyjem - Uroš Štefelin KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 12. marca, ob 19. uri, dvorana knjižnice Predstavitev knjige Igorja Drnovška Najlepše stvari so zastonj Knjiga je namenjena vsem, ki radi v naravi preživljajo prosti čas. Sreda, 20. marca, ob 18. uri, knjižnica Komenda Potopisno predavanje V svetu izginjajočih kultur Matjaž Corel, fotograf in svetovni popotnik, bo predstavil izumirajoče plemenske skupnosti iz odročnih predelov Namibije, Botsvane, Etiopije, Kenije, Sudana, Madagaskarja in Azije. Obiskovalce obveščamo, da je od marca dalje začetek potopisnih predavanj prestavljen na 18. uro! MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Četrtek, 14. marca, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Odprtje gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Celje Franjo Malgaj Sobota, 16. marca, ob 10. uri, Lončarski atelje Narobe svet in Rojstna hiša Rudolfa Maistra Vodstvo in ustvarjanje z glino Rudolfovi brki pa sablja pa konj Prijave na: mojca.zalik@gmail.com, cena: 5 evrov na osebo Četrtek, 21. marca, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Kamnik Javno vodstvo kustosinje Saše Bučan po spremenjeni razstavi Ivan Vavpotič - velikan portreta MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Četrtek, 14. marca, ob 18. uri, MC Kotlovnica DIY Natural products/Naravni izdelki Prva delavnica, na kateri si boste izdelali balzam za ustnice, ustno vodo ter deodorant. Delavnica poteka v angleškem jeziku. Vstop prost. Petek, 15. marca, ob 21. uri, MC Kotlovnica Koncert: Sn0gg in Marax Dva black metal benda - prvi eksperimentalni, drugi simfonični. Vstopnina 3 evre. Sobota, 16. marca, od 10. do 12. ure, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil | Exchanging Clothes Imate doma kakšna oblačila, ki jih ne uporabljate več in ne veste, kaj bi z njimi? Naložite jih v torbo, prinesite v Kotlovnico in jih izmenjajte za druga. Sobota, 16. marca, ob 13. uri, MC Kotlovnica Kickoff Variete - avdicija! Prijave umetnikov vseh vrst na avdicijo sprejemamo do 13. marca na info@kotlovnica.si s pripisom Avdicija Variete - prijava! Torek, 19. marca, ob 19. uri, MC Kotlovnica Film in pogovor: Let's talk about us Pogovor o ženskih pravicah in položaju žensk v družbi ter prikaz dveh kratkih filmov. Vstop prost. Četrtek, 21. marca, od 18. do 21. ure, MC Kotlovnica Popoldne kratkih družabnih iger - The Mind, King of Tokyo, Bang! ... Vabljeni k preizkušanju krajših sodobnih družabnih iger. Vstop prost. Petek, 22. marca, ob 20. uri, MC Kotlovnica Večer gledališke improvizacije: Zarota Pimpov + SŠ GRM ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 9. marca, ob 10. uri, Rozarij Arboretuma Volčji Potok Obrezovanje vrtnic Plača se vstopnina v park. Prikaz je brezplačen. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 8. marca, do 12. ure. V zadevo napišite: Prijava - obrezovanje vrtnic. Sobota, 9. marca, ob 12. uri, Pristava Arboretuma Obrezovanje jagodičevja Plača se vstopnina v park. Prikaz je brezplačen. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 8. marca, do 12. ure. V zadevo napišite: Prijava - obrezovanje jagodičevja. Od sobote, 9. marca, do ponedeljka, 11. marca, steklenjak pri pristavi Razstava orhidej Od sobote, 9. marca, do ponedeljka, 11. marca, steklenjak pri pristavi Razstava kaktusov Razstavo vključuje več kot 1000 rastlin iz zbirke Dušana Hrovatina. Nedelja, 10. marca, ob 10. uri, Pristava Arboretuma Ko se ptički ženijo Plača se vstopnina v park. Predavanje je brezplačno. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 8. marca, do 12. ure. V zadevo napišite: Prijava - Ko se ptički ženijo. Sobota, 16. marca, ob 10. uri, Otroško igrišče Arboretuma Volčji Potok Sajenje rastlin Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 15. marca, do 12. ure. V zadevo napišite: Prijava - Sajenje rastlin. Prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka). Četrtek, 21. marca, od 10. uri, Francoski vrt Arboretuma Volčji Potok Pesniško dopoldne v parku Ob svetovnem dnevu poezije bodo člani društva Lipa Domžale predstavili svojo poezijo v idiličnem okolju parka. Plača se vstopnina v park. Recital je brezplačen in se bo odvijal v francoskem vrtu. DRUŠTVO ROKODELCEV BARIGLA - ATELJE NAROBE SVET Ponedeljek, 18. marca, od 17. uri, Atelje Narobe svet Z glino je fino - delavnica z Lučko Šičarov Udeleženci delavnice bodo naredili lastno edinstveno kreacijo, izvedeli veliko novega in se ravno tako veliko tudi naučili. Prijave in informacije: mojca.zalik@gmail.com ali 041/540 342. TERME SNOVIK Petek, 15. in 22. marca, ob 18. uri, seminarski prostor Hrast v Termah Snovik Trenutki za sproščanje - Sporočila našega diha Delavnica je namenjena vsem, ki želijo spoznati osnove pravilnega dihanja, ki odnaša nemir in prinaša več energije. ŠPORTNO IN KULTURNO DRUŠTVO SELA Sobota, 9. marca, ob 18. uri, Šotor pri Termah Snovik Trije vaški svetniki ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Sobota, 9. marca, ob 8.30, Športna dvorana Kamnik Dobrodelni turnir v odbojki Nedelja, 10. marca, ob 9. uri, Športna dvorana Komenda Dobrodelni nogometni turnir Petek, 15. marca, ob 16. uri, Sveti Primož nad Kamnikom 48-urni Dobrodelni pohodi na Sv. Primoža Dogodek se bo začel v petek, 15. marca, ob 16. uri in zaključil v nedeljo, 17. marca, ob 16. uri. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K Nedelja, 10. marca, ob 14. uri, Budnarjeva domačija Ptički se ženijo, gregorčki pa jadrajo, kmal' bo pomlad! Lahko boste prisluhnili zgodbam o ptičjih ohcetih, kaj zapeli, rešili uganko in izdelali svojega »gregorčka«, na katerem domujeta svečka in ptica. Plovilce boste na gregorjevo, 12. marca, zvečer spustili v bližnji potok in se tako simbolično poslovili od teme in zime. KIKŠTARTER Torek, 12. marca, od 16. uri, KIKštarter Podjetniško svetovanje Brezplačno podjetniško svetovanje za vse perspektivne podjetnike. Svetovanje poteka enkrat mesečno. Torek, 19. marca, od 19. uri, KIKštarter KIKoff - Navidezna resničnost Pogovor z gosti o tehnologiji navidezne resničnosti MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV KAMNIK Petek, 15. marca, ob 15.30, Gostišče pri Planinskem orlu Zbor članov MDI Kamnik Obvezna prijava članov in članic na GSM: 051/316 071 ZAHVALA Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) Poslovil se je naš dragi Franc Grkman Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala vsem, ki ste mu bili v času bolezni v pomoč. Žalujoči: hči Barbara z možem Urbanom, vnuka Žak in Eva ter žena Slavka ZAHVALA V hladnih januarskih dneh, ko se je leto komaj dobro rodilo, se je poslovil naš dragi oča, dedek in pradedek Stane Simšič Partizan. Delavec. Kronist. Planinec. Upokojenec. Srčen človek ... Vsem, ki ste ga pospremili ali mu namenili prijazno misel, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi za vse pozornosti in tople besede ... Vsi njegovi Kamničan Jfl petek, 8. marca 2019 21 DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Zahvale Spomladanski nastop Glasbene šole Skalar Kamnik - Učenci in učitelji Glasbene šole Skalar, ki jo vodi kamniški glasbenik in pedagog Simon Skalar, vabijo na tradicionalni spomladanski glasbeni nastop, ki bo v četrtek, 21. marca, ob 17.30. Svoje glasbeno znanje bodo javnosti predstavili na nastopu, ki bo v dvorani nad Kavarno Veronika. J. P. www.pogrebnik.si GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'tyx ^KPK 24 UR NA DAN Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a nanjo spomin bo večno ostal. Ob boleči izgubi drage mami, babice, prababice, sestre in tete Milice Kržišnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izkazano spoštovanje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za pisna in ustna sožalja, za darovane sveče in cvetje, za izkazano pomoč in dobroto. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Kvarteta Grm za zapete pesmi, Komunali Kamnik ter Domu upokojencev Kamnik za pomoč v njenih zadnjih trenutkih življenja. Vsi njeni ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V 88. letu nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, pradedi, tast in bratranec Frančišek Novak 2. 6. 1931-17. 2. 2019 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in mu darovali aranžmaje sveč in cvetja, zaposlenim v ZD Kamnik, dr. Ambrožu in dežurni službi, pogrebni službi KPK, zaposlenim iz zavoda Pristan, kolektivu Pri planinskem orlu, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem Grm in nosačem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Zagorica nad Kamnikom, 2019 ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage Frančiške Grden -Muti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem UE Kamnik za izrečene tolažilne besede, topel stisk roke, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepe besede slovesa in seveda Domu sv. Katarine za skrb in nego naše Muti. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) i se je tiho poslovil Janez Matjan Koširjev Janko z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala dr. Ravnikarju in enoti Nujne medicinske pomoči ZD Kamnik. Hvala pogrebni službi KPK, g. župniku Janezu Mikliču za opravljeni obred in pevkam skupine M.J.A.V. za lepo, ganljivo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi V 89. letu ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. V 64. letu življenja se je od nas prezgodaj poslovil naš dragi mož, ati in dedi Franc Jazbinšek Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ostale darove. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevki Ines Kern za lepo odpete pesmi ter pogrebni službi Kamnik. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marinka in hčeri Mateja in Katja z družinama ZAHVALA Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V 94. letu se je od nas poslovil naš dragi Ivan Drolc iz Zg. Tuhinja Ob boleči izgubi se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sosedu Dragu, Jernajevim in Čabrovim za pomoč in podporo ob težkih trenutkih. Zahvala g. župniku, pevkam in vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... (T. Pavček) V 95. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga Milena Romšak iz Krivčevega 2, Stahovica Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za vse darovano, izrečena sožalja in sočustvovanje. Hvala osebju Doma sv. Katarine za vso nego in skrb. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala Valentini Bernot za lepe besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Februar 2019 ZAHVALA Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric in bratranec Jaka Rutar iz Stahovice, 21. 7. 1944-1. 2. 2019 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za iskrena sožalja ter sveče. Posebna zahvala Jakovim sošolcem iz srednje šole za denarno pomoč, Rokovim sosedom iz Žlebov in Tacna, ki so ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Imejte Jaka v lepem spominu. Žalujoči: žena Slavi, sin Aleš, Rok z ženo Polono in sinom Timom ter vsi ostali Februar ZAHVALA Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, tasta in strica Stanislava Ogrina (1931-2019) Ob njegovem slovesu se iz vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ter znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani. Hvala vam za vsak stisk roke ter iskreno besedo, za darovane sveče in svete maše. Zahvalo namenjamo tudi g. dekanu Janezu Gerčarju za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem kvarteta Krt, pogrebni službi KPK, trobentaču za zaigrano melodijo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi ^É 10 petek, 22. marca 2019 Kamničan ft Kamničan Od risanih junakov do kamniške ladje i 1. stran Med otroki so vselej priljubljeni junaki iz risank. Medvedove ovčke / Foto: Aleš Senožetnik Kapitalist in njegovo spremstvo / foto: aleš Senožetnik Radosti na smučišču V Osovju so tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami pripravili tečaj smučanja, ki se ga je tokrat udeležilo petdeset otrok. Aleš Senožetnik Osovje - Štiridnevni tečaj smučanja za otroke med petim in 14. letom starosti je na smučišču Osovje potekal v dnevnem in večernem terminu. Tudi letos so organizatorji, Smučarsko društvo Črna pri Kamniku, ki tovrstne tečaje izvajajo že vrsto let, prejeli precej več prijav, kot pa so lahko ponudili prostih mest. Tečaja se je tako udeležilo petdeset otrok iz domače občine Kamnik ter okoliških občin Komenda, Ljubljana, Trzin, Domžale, Polževo, Mengeš in Gornji Grad. Pri prvih zavojih je mladim smučarjem pomagalo šest domačih učiteljev ter eden, ki je Črnjanom pri- skočil na pomoč iz sosednjega društva. Kot je ob zaključku povedal predsednik Smučarskega društva Črna pri Kamniku Matija Žagar, pa tečaja v takšni meri ne bi mogli izpeljati, če jim ne bi pomagali tudi mladinci in mladinke, ki so bili v veliko pomoč predvsem najmlajšim in začetnikom. S tem pa zagnani podmladek društva nabira tudi dragocene izkušnje, ki jim bodo prišle prav, če bodo v prihodnje tudi sami postali učitelji smučanja. Za uspešno organizacijo tečaja smučanja pa so zasluženi tudi preostali člani, ki so poskrbeli, da je bila proga v Osovju kljub toplemu vremenu dobro pripravljena tudi s pomočjo umetne- Tečaja so se udeležili otroci iz kamniške in tudi okoliških občin. / Foto: Občina Kamnik ga zasneževanja. Organizatorji so za varnost nadobudnih smučarjev zagotovili tudi reševalno in nadzor- niško službo ter poskrbeli za številne druge malenkosti za kvalitetno in dragoceno izkušnjo udeležencev. Člani Smučarskega društva Črna pri Kamniku so tudi letos organizirali tečaj smučanja za otroke. / foto: Občina Kamnik PEUGEOT 208 SIGNATURE RAZGIBAJ SVOJ SVET! rn^ & f j' PAKET STILSKIH DODATKOV ELEKTRIČNO ZLOŽLJIVA STRANSKA OGLEDALA ZASLON NA DOTIK S FUNKCIJO MIRROR SCREEN PROGRAM USODNOSTI MojPeugeot peugeot.si PEUGEOTpRipoMt*TbTAL Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,8 do 5,1 1/100 km. Izpuh CO2: od 100 do 116 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0175 do 0,0477 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00062 do 0,00097 g/km. Število delcev: od 0,04 do 4,23. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čez^^^^K^jn^koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMW in PM25 ter dušikovih oksidov. Vozilo na sliki je simbolično in nima opreme nivoja Signature. Ko se posameznik sprehodi po naravi, se živali večinoma poskrijejo. A pozoren opazovalec bo njihove sledove odkril vsepovsod, vedeti mora le, kje in kako iskati. V vodniku so prikazani sledovi živali v naravni velikosti. sledovi 65živalskih vrst, kijih lahko srečamo na poljih,travnikih in v gozdovih Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. *■ Poštnin» Gorenjski Glas lont:X RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si