G LASCVh anorama Kranj, 24. februarja 1962 — Leto II. — Številka 7 Ameriški polkovnik trikrat obkrožil Zemljo in se spustil v Atlantski ocean AMERIŠKA pot okoli sveta Amerikanci doživljajo v teh dneh svoje drugo rojstvo. Morda se bo nekoč pisalo, da ni Krištof Kolumb, ampak da je polkovnik Glenn odkril Ameriko. Ameriški raketni > preporod, uspešna Izstrelitev zadnje rakete »Atlas — Mer-curitv« z vesoljskim potnikom polkovnikom Glennom in njegov uspešen pristanek na odprtem oceanu sta vlila razočaranim Amerikancem nekoliko več -samozavesti, da je posmehovanja, ki so ga povzročili z odlašanjem izstrelitve naposled le konec. ŠTIRIDESETLETNI AMERIŠKI ASTRONAVT POLKOVNIK GLEJ .Ni JE FO USPEŠNEM POLETU PRESTAL VSE TEŽKE NALOGE IN ŽIVČNE PRETRESE, KI JIH TAKŠEN POLET PRINAŠA. PRAVIJO, DA JE GLENN VSE TEŽAVE USPEŠNO PRESTAL. S SMEHOM SE POGOVARJA Z NEKIM STROKOVNJAKOM, KI*GA JE PO PET URNIH POSKUSIH REŠIL OKLEPA. Po številnih odložitvah, ki so.se vlekle skoraj dva meseca, je v sredo, 21. februarja ob 15.48 po srednjeevropskem času odlete! z raketo »Atlas« in kabino »Merouritv« iz Cape Ca-naverala ameriški astronavt John Glenn. Po trikratnem obkroženju Zemlje se je spustil s svojo kabino približno 1200 kilometrov od kraja izstrelitve. Njegov polet je trajal 4 ure in 27 minut. Polet je potekal v glavnem tako, kot so predvideva1 f znanstveniki. Polkovnik ; bil ves čas poleta v radijsk zvezi s tvojim oporiščerr Razen tega je tudi sar usmerjal polet. Poskus je • celoti uspel, ker se je pol kovnih Glenn vrnil živ i' zdrav. Težave so nastale pr j izhodu iz kabine. Glenn j povzročil eksplozijo zakovk; da se je odprl stranski var jI nostni izhod. AMERIŠKI NACIONALNI HEROJ - Polkovnik Glenn, ki se jc; uvrstil med vesoljska potnike, je star 40 let Prvi sovjetski astronavt Ga-: garin ima 27 let, drugi, German Titov, pa 26 let. Polkovnik JHenn je izkušeni: letalec. V drugI 6vetovn vojni je onravil 59 uspešnih po'etov, v korejski vojni p nič manj kot 90. Glenn j napravil s svojo kabin 130.000 kilometrov. Pred nji sta napravila v Amerik krajše bal is Učne polete Američana Allan Shepard, ki ima1 38 let In Virgil Grissom, ki ima 35 let. Prvi polet v vesolje je na-* pravil Gagarin 12. aprila lani. L tel je v višini 177 kilometrov in preletel 41.000 kilo-met v. Napravil je en krog okoli Zemlje. Njegova kabina je tehtala 4745 kg, bil pa je 89 minut brez težnosti. Gagarin je bil 108 minut v zraku. Shepard je opravil svoj polet 5. maja lani in je bil v zraku 15 minut. Dosegel je višino 187 kilometrov in preletel razdaljo 486 kilometrov. Kabina je tehtala 1823 kg. Brez težnosti je bil pet minut. Grissom je napravil svoj polet 21. julija lani. Letel je 16 minut in dosegel višino 190 kilometrov ter preletel razdaljo 483 kilometrov. Kabina je tehtala 1828 kg. Brez težnosti je bil pet minut. Titov je poletel v vesolje z vesoljsko ladjo 26. avgusta lani. Dosegel je višino 177 kilometrov in preletel razdaljo 100.000 km. Detel je 25 ur in 18 minut ter napravil, 17 krogov okoli Zemlje. Kabina je tehtala 4680 kilogramov. Brez težnosti je bil 24 ur in 59 minut. m Gripa spet nevarno Vmnogih evropskih in azijskih državah so v zadnjem času zabeležili hitro širjenje gripe. Ta je zavzela najbolj nevaren obseg na Japonskem. Po poročilu japonske zdravstvene službe je v Tokiu zaradi te bolezni do sedaj umrlo že blizu 100 ljudi, po približni oceni pa je v tem japonskem 'loemija ?. ijiiclnii Srečali smo se s človekom, ki nosi uniformo, pa ni vojak, he miličnik ali železničar, niti avtobusni sprevodnik, a ima vendarle s slednjim nekaj skupnega: oba imata opravka z. listki. Ondan, ko so v kranjskem kinu «- Center« vrteli -Tiabette gre v vojsko«, smo počakali, da je večina ljudi posedla v dvorani. Sele, ko so v dvorani začele ligaša ti luči, smo ogovorili moža v svetli sivomodri uniformi. V razgovoru med predvajanjem tednika nam je ZVONKO DOBRENlC, ki je že pol leta biljeter, od govoril na nekaj vprašanj. Mož s svetilko 0 Kaj počnete med predvajanjem filma? — «Kar precej. Urejam klimatske naprave, pazim na ostrimo slike in jakost tona ter vsako spremembo Jav'— operaterju v kabino s pritiskom na določene gm_____ Za nekatere filme, ki jih dobro poznam, mi je žal, da so 3 dni na programu.« £ Ali Kranjčani radi zamujajo? — »Da. Starejši zamujejo največ do 15 minut, mlajši veliko več. Največ zamudnikov je ob 16. in 18. uri, ob 20. so že redki. Posebno točni pa so ob sobotnih premi erah.« 0 Vam kdo uide s staro karto? — »Tudi. Zlasti takrat, ko so na sporedu kavbojke, J« nekaj fantičev v dvorani s starimi kartami in tudi brez njih, a jo na poziv užaljeni takoj zapustijo.« % Morda izreden dogodek? — »Lani je morala posredovati ljudska milica, ko Je skupinica mlajših objestnežev z žvižganjem in medklici vznemirjala gledalce.« Tednik se je končal in hkrati naš razgovor. Vstopili smo v dvorano. — St. Skrabar mestu zbolelo za gripo 6 milijonov prebivalcev. Tokrat gripa tudi našim prebivalcem ni prizanesla. Posebno zaskrbljujoče je naraščanje števila obolelih v južnih predelih Srbije in v Makedoniji. Tako so v Skopju zaprli vse osnovn-3 in STed-nje šole, ki bodo ostale zaprte do konca tega meseca. Produktivnost v gospodarskih organizacijah se zaradi velikega števila obolelih zelo manjša. Tudi v Valjevu so morali podvzeti zaščitne ukrepe, saj je do sedaj prijavljenih že 600 obolelih otrok, vsak dan pa se javlja po okoli 100 novih bolnikov. Tudi tu so šole zaprli za teden dni. Prepovedan karneval m Portugalskem Karneval v Estorilu na~ Portugalskem, ki je bil na najboljši poti, da postane enako znan kot so karnevali v Benetkah, Rio de Janeiro m Montevideo bo letoJnje leto odpadel. Portugalska vlada je iz političnih razlogov prepovedala letošnje karnevalske prireditve v tem mestu. V obrazložitvi prepovedi pravijo, da politični polažaj po izgubi portugalske kolonije Goe ne dovoljuje veselja. Poklicani umetniki in igralci med njimi tudi italijanska filmska igralka Sophia Loren so bili poučeni o tem vladnem sklepu po županu mesta Estoril, ki pa jih je naprosil, da naslednje leto obvezno sodelujejo. Ali ni takšno povabilo nekoliko preuranjeno? Žalovanju za GOO se prihodnje leto lahko pridruži še Angola. ariš Vtisi s poti po Franciji Robert Ksnnedv, brat predsednika ZDA in pravosodni minister je povabil na obisk 125 fantov in deklet, kar v svojo pisarno. Ob kaminu jim je minister pripravil nekaj »za pod zob« « POZABLJENI DRŽAVNI PRAZNIK 11. novembra 1918 se je končala prva svetovna vojna. Od takrat proslavljajo v Franciji na ta dan državni praznik. Pred zadnjim državnim praznikom so napravih' v francoskih osnovnih šolah majhno anketo o pomenu tega dne. Na neki šoli je od dvajsetih učencev vedel samo Po neprespani noči sem se srečal s Parizom v zgodnjih in Seino bdel v meni.. Zdaj, jutranjih urah na kolodvoru »Gare de l'Est«. V žepu sem ko sem iskal tisto rdečo hišo, imel 25 novih frankov in naslov stanovanja, ki je bilo že kjer naj bi stanoval, sem plačano. • manj mislil na to. Stopal sem od ulice do uli- Razen imen nekaterih Vse ulice tega sveta imajo ce jn spraševal: Kje je. .. francoskih umetnikov in tak prizvok. Edino mesto, ki kje je Nihče ni vedel za tisto filmskih igralcev sem ni tako in ki se prebuja v le- uijco> p0 dveh urah pa sem znal še 43 francoskih besed, sketu jutra s konji in sve- jQ končno le našel. Samo ko- od tega največ samostalni- žimi ljudmi je Krakov na ra^. ^ rhetroja je bila. kov in pa nekaj ženskih Poljskem. Toda to je druga Namesto pariških zajtrkov imen, kakor »MadJen« in po- zgodba. No, v takem značil- eem v predelani garaži, kj«f dobno. Znal sem povpraše- nem obmcefnem jutru, ki je jd gospodinja hranila 'svoje vati Ou est (kje jc) in pa bilo prazno brez vrveža, sem podnajemnike, zajtrkoval mle- reči: »Lepi ste.* Zadnje so potem ob velikih rdečih hi- jCQ jn ^va rogljička in z laai- mi priporočili prijatelji, pre- šah iskal ulico generala mi očmi opazoval rogijičke den se.n odpotoval. Humberta, kjer sem stanoval. na 60Se,dnjih mizah. Prvo sre- TAKO SE JE ZAČELO SEINA IN PARIŠKI čanJe s tistim velikim Pari- Tako se je začelo! Stal sem ZAJTRKI zom> k^er ^ &eina' Ipale *sredi milijonskega mesta s kavarne in Sorbona, je bilo 43 francoskimi besedami in 7jč Ravnaj sem si pred- torej neprespano in skoraj 25 franki in čakal na čudež% i1^*1, Parf; . P°lnal fT, lačno. Zgodil se je. Prišel je star Rollandov galski duh in želel sem vdihavati pariški zrak, t 6o bili rezultati porazni. Zato je francosko prosvetno ^ ministrstvo določilo posebni učni načrt, da bi seznanili v mlade Francoze s pomenom prve svetovne vojn«. \ • UPORNI IZOBČENEC i V rimskih družabnih krogih se še vedno največ govori i o F*on Jaime de Moray Aragon, bratu belgijske kraljice i FabicTo. Ta človek, ki Je v Rimu znan kot pevec in* filmski igralec, Je pred kratkim irjavil: »Porabil bom ves i denar do zadnje pare, ki ga zaslužim pri snemanju fil- # mov, da ne bo prišlo kdaj do tega, da bi morali dvorski ) sorodniki podedovati kakšno nemoralno pr: si u žen o de- * dišoino.-« r RADOVEDNI MINISTER > Britanski minister za promet je povedal na otvoritvi ) neke razstave v Londonu zanimive podatke. Dejal je, da f je lani preživel 15 dni dopusta v nekem francoskem ho- ^ telu kot natakar. Minister je pojasnil, da je bil zelo rado- ? veden, kak"na je francoska kuhinja. Bil pa je presenečen,? ko je spoznal, da je kuhinja precej nehigienska, * Ukrajinec, ki je znal ob petih jezikih tudi hrvaško. Ta Elizejske poljane Slami je potem razložil, kaEo j* **** naj se s podzemeljsko železnico — metrojem — odpeljem do plačanega stanovanja. Vstopil sem v nekoliko zatohel hodnik metroja, poiskal Jure Kobal OAS ALI BB Prespal sem dopoldne in v zimskem sončnem popoldne-Ze od nekdaj sem se že- vu sem stopil na pariške lel sprehajati po prekro- ulice. Nasproti vhoda na kani noči ob SernL Poznal drugi strani ulice nekio 3 sem majhne pariške kavarne kredo napisal OAS. Nekdo z mizami in stoli na ulici, drugi pa je O dvakrat pt#» i se skupaj s štu~- Rad bi požvižgaval za Pari- črtal. Asfalt je bil mrzel. Za denti prodajalkami in pek:, zankami kot majhen pobalin. vogalom pa bi me lahln caki so v teh zgodnjih jutra- v atiđih je tisti Pariz z gal- kala plastična mina ali pa njih urah odhajali na delo, ekim duhom in Hemingwaye- B. B. odpeljal. Debelušen gospod virai kavarnami, z Louvrom s pi§kavim nasmehom in živimi očmi je sklenil prijateljstvo z menoj, kljub mojim 43 besedam. Nemško ni znal ali pa ni maral znati. Pač Franoz? Na Montparnasse Bienveniie je izstopil in mi poiskal zvezo za naprej do Porte de Vanves. Nato sva se poslovila. Vse železniške postaje in vsa jutra v mestih imajo nekoliko neprespan in izpit obraz. Tudi pariški peroni podzemeljskih železnic, pa tudi ostalih železnic so taki in take so tudi ulice zjutraj. »Lahko si mislite, kar hoćete, toda nimam namena, da bi vtikal svoj nos v mednarodno politiko.* Bernard Montgomery — britanski feidmaršal »Prepričan sem, da je bog nevtralen. Najboljši dokaz za to je, da gleda iz nebes in niti s prstom ne migne.* Ni kita Hruščcv — predsednik sovjetske vlade »Zgradili smo svet, ki je dovoli velik za vse, razen za Dudi.* A rt h ur Miller - ameriški dramatik Se vedno v svetu niso prenehali ugibati, s kak'.no naglico in skrivnostjo sta bila zamenjana dva vohuna na berlinskem stičnem mostu. V Am:riki le r.ekaj drri zaporedoma zaslišujejo pileta Powcrsa, da bi r?zri5tili do kakšnih podatkov so s For.crsavim ujet/em prišli na V-i^io. Dve voisunski aferi sta se končali kar neverjetno za današnji čas — z izpusti'vi jo obeh obsojenih. Medic m ko jc primer pilota Po-\versa znan po posledicah, saj je n *" - ova ai'ora m'n:rala pariško kon-ferrm velike črtvorke, je primer sov.M-tfce.-ra polkovnika Abela sko-ra? trm f raTCtiinih zapletov. V fMUtJa 1931 so ameriške pre-i '. jv '.ie oblasti sporočile, da jim je padel v r.':e eden največjih vohunov ovjeiske obveščevalne mre-in v /D\. To je bil polkovnik Abel, ki lj desenetje dolga odkrival naj-vrč/e f«lM|k« skrivnosti - vključujoč v to tu.il atomsko bombo. Nev.s^kdanje je bilo obnašanje tega obveičrrvalca v preiskavi. Pripovedoval je o vsem drugem - samo o obveščevalni dejavnosti nobene besade. Ko jc ncvinar.-om od-govar/al na vprašanja, je običajno omenjal potrebo ' amsriško-sovjet- Zamenjava dveh obsoienih skega zbližanja, stresal polivale na nujna ameriških hladilnikov in zatrjeval, da tudi v Sovjetski zvezi ljudje ne živijo slabo. Njegov položaj ni bil rožnat. Obtožnica mu je očitala vrsto kaznivih dejanj, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo. Sodišče ga je spornalo za krivega v vseh točkah obtožnice. Ker porotniki niso vložili predloga za pomilostitev, so verjeli, da bo obsojen na smrt. Abel v teh tež kh trenutkih ni izgubil upanja. Zagovornikom je pripovedoval šale. Ni se branil zoper očitke obtožnice, pa tudi priznaval ni ničesar. Tožilec mu je očital izredno spretno izdajanje vojarkih skrivnosti z1 mikrofilmi. S svojo Bcprizadet?stfo in smešnim obnašanjem je napravil vtis, da ni ničesar kriv. Smrtna kazen je sovjetskemu polkovniku ušla le za dlako. Obsojen je bil na trideset let zapora. Njegove besede ob Izreku sodb? so bile precej preroške. Pred srxli čem je de al: -Ne ubijte mc. Moj čas bo priiel zelo hitro* Na ta čas je čakal samo štiri leta. Primer pilota Powersa je prijel na dan zelo hrupno, a pri Abelu nI nihče na sveiu vedel, zakaj gre. Krj~čev je pred Vrhovnim sovjetom izjjtviL, da so ujeli ameriškega pilota pri vohun fcem poletu. Ame-ri ki pilot je s svojim pe-cbn;m letalom prilete! samo do Sv^rdlov-s-ka. V Tišini 2^.WW metrov sta je zadel rakeinl izstre!ek s<.:v>tskc protiletalske enote. Powers je iz-skočil s padalom. Za razliko od Abela je Powers priznal, da je bil obveščevalec. — Krivdo je valil na svoje nadrejene, ki so mu dajali določene naloge. Ameriški pilot je ves Čas preiskave mislil samo na to, kako bi si rešil življenje. Dokazov za to je veliko. Ni uporabil posebne naprave, ki bi sa vrrrla iz letala, ker bi v tem primeru prišlo do eksplozije; ni uporabil strupene igle, ki jo je imel pri sebi. Pred sodiščem v avgustu mesecu 19G0 v Moskvi je Powers priznal vse, kar ga je bremenila obtožnica. Ponavljal je samo, da je delal po dobljenih naročilih. Bil je obsojen na deset le4 zapora, vendaf so 5a že pred pretekom dveh let izpu-stiii. Piloti, ki se leteli z letalom 1-2, kakršnega je upravljal Povvers, so irrenovali progo, po katvri je Po-ivrrs poletel za -m'ečno pot«, ker so meniH, da .je ta polet zaradi njegovih letalskih izkuenj irven ne-FaraoSti. Po\vers«v o"e je pozneje povrdrt!. da je poznal njegov sin rnn samo strast — živel je samo za letala. REPORTV? ilEPORTAŽA - HKFORTAŽA • REPORTAŽA - -REPORTAŽA ItlPORIV/V - REPORTAŽA ZIMA, ZIMA BELA VRH GOR L A . — Naj napišem nekaj o letošnji zimi, so rekli. Obsedel sem sredi teh sončnih in suhih februarskih dni, ki dišijo po pomladi, sredi ozke bele sobe in si skoval načrt, da pogledam po Gorenjski, kako je s snegom. Pa je bilo tako — da je zima, zima bela vrh gore sedela. Skozi ves teden sem prepotoval dobršen del gorenjskih smučišč in spregovoril z ljudmi na snegu. In tako preprosto je nastala tudi ta reportaža. j DOSLEJ SKORAJ / 200.000 POTNIKOV Pretekli teden je bil »črni dan« na Krvavcu. Ne samo zato, ker je bilo snega tako malo (da bel ne bi mogel biti), ampak tudi zaradi vetrovnega vremena, ki več dni ni dopuščalo vožnje na žičnici. No, v petek sem imel srečo. V dolini je bilo mirno, na zgornji postaji žičnice pa je \ že kar krepko pihalo. Ta pe- j tek, ki sem ga preživel z ljudmi na .Krvavcu, je bil eden redkih osamljenih krvav.šk i h dni. Počitnice za š-larje so bile že zdavnaj kon- ' čane, h koncu pa so šle tudi semestralne počitnice za študente. Tako je bil Krvavec med tednom skoraj prazen. Le nekaj študentov je smučalo v Tihi dolini, medtem ko na Njivicah ni bilo nikogar, saj je veter razpihal še •tisti sneg, kar ga je bilo. So- i be v koči, kjer strežejo, so bile mrzle. Opoldne se je nekdo smejal ob ceniku in pripomnil, da se tukaj vse stvari prodajajo po 60 dinarjev. Pod kočo so se spreleta-vali krokarji in še tisti oblaki, ki so bili zjutraj, 60 počasi izginili za Kočno in Grintovcem. Krvavški popoldnevi so vedno zanimivi in prikupni. Se posebno pa taki, ko so vsa si.iučisča polna sonca. Snega je zdaj malo, niti toliko ne, da bi v Tihi dolini pokril vse skale. Fantje so se — kakor vedno — pogovarjali o dekletih. Teh pa ni bilo. V tem popoldnevu je bilo vse smučišče ena sama družina. Tako se je ob soncu in snegu skovalo prijateljstvo. Nekaj pred četrto je Janez dejal, da mora poslušati avi-zo k oddaji -Vsak dan za vas«. Odpeljali smo se k tistim najbolj lenim, ki so po-ležavali na smučeh ob vznožju hriba in se sončili ter ob tranzistorjih poslušali prikupno muziko. In tako je šel tudi čas za povratek. Na žičnici sem se srečal z nekim starejšim tovarišem, ki mi je potarnal, da tistega Krvavca, kakršen je bil svoje dni, zdaj ni več. In to je bilo skoraj res. »Odkar je žičnica povezala Krvavec s svetom, pravzaprav ga svetu približala, je to naše prikupno zimsko središče obiskalo blizu 200.000 gostov. Včasih ob sončnih nedeljah jih zvozijo tja in nazaj skoraj pol-drug tisoč (rekord je blizu številki 1950). Zdaj ni treba več petih ur ali celo več za nekaj dni smuke. Zjutraj sedeš v avtobus v Ljubljani. Ka.nniku ali Kranju — čez dve uri pa si na snegu.« Tovariš, s katerim sva se vozila z žičnico proti spodnji postaji, pa je nadaljeval: »Seveda pa bo potrebno zdaj končno misliti tudi na vlečnice in sedežnice za smučarje in turiste. Brez njih, vsaj tako mislim, bo Krvavec kmalu postal manj zanimiv. Zdaj, ko gradijo žičnico na Veliko planino in ko tudi Kranjska gora ni več tako daleč, bo potrebno misliti tudi na to. Ze nekaj let gradijo hotel. Zal, tečejo dela počasi. Kdo je kriv, ne vem. Toda treba bi bilo smotrneje trositi sredstva. Denar bi morali hitreje obračati. Ce bi bil hotel zgrajen že pred letom, bi že leto dni dajal določena sredstva, ki bi jih potem lahko spet koristno uporabili.« Ko sva se spodaj poslavljala, mi je še dejal: »Veste, nisem tako star, da bi razmišljal o nekdanjih dneh na Krvavcu. Toda takih silvestrovanj in prvomajskih praznovanj ni bilo nikjer kakor tu. Zdaj se na Krvavcu veliko popije, zlasti poleti. Ljudje tudi ne pazijo preveč. Kar poglejte Tiho dolino spomladi, ko odleze sneg, polna je konservniH škatel in odpadkov.« Trdimo lahko, da takšna arhitektura ni praktična. Težko bi verjeli, da ga je za to stekleno fasado zopet nekdo pošteno polomil. Ne vemo sicer kaj misli možakar na lestvi, vendar z ulice gledano ta naloga ni preveč lahka, časopisi so postali hvaležni, da nam tudi arhitekti skrbijo za zanimivosti. Sodobno pohištvo sodi v sodobno stanovanje, čeprav ga morajo vleči skozi okno. V avtobusu sem srečal znanca, ki mnogo svojih prostih dni prebije na Krvavcu. Pravi, da ni lepše nedelje, kakor tiste na snegu. Zato od novembra pa do maja vsako nedeljo in vse proste dni odhaja na smučišča. Ze čez teden zaskrbljeno pogleduje v nebo in tehta vreme. Bo — ne bo — bo! KRANJSKOGORSKA NEDELJA Teden dni pred republiškim prvenstvom, ki se bo začelo danes, je bila Kranjska gora nekoliko zoprno mrzla in vetrovna. Snežne razmere so bile kljub 20 cm snega še kar ugodne. Vse to pa ni motilo številnih obiskovalcev — navdušenih smučarjev in turistov — ki so od vsepovsod z vlaki, avtomobili in avtobusi prišli v Kranjsko goro. To nedeljo se je v Porentovem rlomu pričel tečaj za trenerje (pod vodstvom Visoke šole za telesno vzgojo). Od Vit-ranca do Mojci nega doma so trenirali na najbolj nevarnih mestih smuk naši najboljši alpinci, ki so se pripravljali na znano tekmovanje Kanda-har. Skozi ves dan so delale vse štiri žičnice, kar jim je duša dala. Kakor vedno ob nedeljah so bile tudi tokrat ob žičnicah dolge vrste, tako je bilo mnogo takih, ki niso marali čakati. Vrivali so se v vrste. Eden takih je bil tudi tekmovalec ljubljanske Enotnosti. Zaradi njega je žičnica prenehala voziti za nekaj minut, in sicer vse dotlej, dokler ni zapustil sedeža. Toda bil je trmast. Kljub vetru in mrazu je bila Kranjska gora preteklo nedeljo zelo živa. Tako1 kakor vso letošnjo sezono. Ni preveč enega, a 4 oliko ga je, da se da 6mučati. IGOR JANHAR w Kako s& hranimo in kakšna jc* naša prehrana cev 3 . 1 Se vedno je v navadi, da ljudje sodijo svoje počutje po praznih ali polnih želodcih. Za nekatere je želodec merilo »dobrega življenja«, za druge zopet pogoj za dobro voljo. Pred dobrim letom sem spoznal človeka, ki je trdil, da je njegova sreča v želodcu. Ta želodec mu je resda že prerasel vse človeške okvire, toda človek je vedel zakaj živi in zakaj ima želodec. Ker so v zadnjem času začeli naš želodec primerjati na »znanstveni podlagi« tudi s tujimi želodci, ne bo zgrešeno, če napravimo poljudnoznanstveno primerjavo in si ogledamo naše želodce od znotraj. Ghell je tretja največja družba na svetu. Dohodki te družbe so večji kot znaša nacionalni dohodek Južnoafriške unije. Pred kratkim se je ta družba odločala, da bo zgradila svoje »mesto v velemestu-«. Na obrežju reke Temze bodo zgradili poslovno središče. London bo tako dobil še en nebotičnik. Središče tega poslovnega kotička bo nebotičnik, ki ga vidite na sliki Čudeži tehnike Za želodce smo se začeli zanimati kot povsod zelo načrtno. Ugotovili smo, da je naša hrana precej enolična in .slabokrvna'. Da bi to zbolj-šali, bo treba marsikaj spremeniti. Prehrambena industrija rabi za zboljšanje hrane 20 milijard dinarjev. Ce hočemo boljšo hrano, moramo preurediti in primerneje opremiti naše kuhinje — posebno v turističnih krajih, kar zahteva nadaljnjih 16.milijard dinarjev. Računi, ki so jih napravili, povedo, da bi se ta vlaganja izplačala. imstvo Fotografski aparati, ki jih imajo letala in umetni sateliti, imajo tako 'an-tastično precizne oči, da je pred njimi skoraj nemogoče karkoli skriti. Kmalu po prepovedi poletov z izvidniškimj letali U-2 v maju mesecu 1960 je ameriški obrambni min:ster na nekem posvetovanju v VVashingtonu odkril zanimive podatke. »S tisoči posnetki, ki smo jih posneli z velike višii.e v poletih nad ozemljem Sovjetske zvez-, smo dobili točne podatke o letališčih, letalih, različnih raketah, skladiščih nuklearnega orožja, tovarnah, ki izdelujejo ta orodja in o oporiščih. Ti podatki - do-pol: ' -ni z ostalim gradivom — nam dajo popoln pregled vojaške moči.« © JAPONSKI »VOT.KSVVAGEN« Znani japonski proizvajalec Kajcta loto-r Ko iz Na-geje namerava pustiti v prodajo ljudsko vozilo, ki bi po načrtih japonskih inženirjev lahko z^nenjalo znaneja »VoIksvvaTna« na cvetov-tržišču. MKjr *ejra avtomobila bo imel okoli 700 kubičnih centimetrov prostornine in bo lahko razvil moč do 35 konjskih sil. Potrošnja goriva bi bila zelo majhna, ?aj bi japonsko ljudsko vozilo porabilo na 100 lan samo 5 litrov bencina. Avioirobil bo po računih stal okoli 1000 dolarjev. Ta novica je prišla kot strela z jasnega neba, ker so istočasno sporočili, da imajo Sovjeti raketno oporišče jugovzhodno od Stalingrada, kjer so izstrelili svojega prvega Sputnika, in da je največja sovjetska raziskovalna postojanka 120 km vzhodno od Aralfikega morja. Vsi zemeljski sateliti so opremljeni s tako preciznimi kamerami, da je pred njimi težko skriti še tako majhno stvar. S takšnimi posnetki najbrž razpolagata obe strani, ker imata vsaka v zraku več umetnih satelitov. Ti posnetki se skrbno skrivajo, vendar je znano, da največji svetovni sili neprestano izpopolnjujeta in raziskujeta aparate, da bi prišli do čimbolj ših posnetkov. Največje optične tovarne na svetu neprestano izpopolnjujejo snemalne leče. da bi bili posnetki pri veliki hitrosti čimbolj-ši. Posnetke s satelitov za sedaj še skrivajo. Toda posnetki, ki so jih napravili pred dobrim desetletjem, niso več nobena skrivnost. Amerišks vojska je lani objavila nekaj slik, ki so jih posneli v letu 1949. Na slikah se vidi igrišče golfa, ljudje s palicami za golf in dve žogi, k: ležita v travi. Posnetek je narejen z višine 15.000 metrov! Ra-zemljivo je. da od takrat tehnika snemani* ni malenkostno napredovala. Največja kamera, ki jo na Zahodu poznajo, je bila vgrajena v drugi ameriški satelit. Satelit obkroži zemljo 15-krat dnevno in vedno v drugi smeri. Amerikanci so prav tako zgradili posebno kamero — imenovano »lovec satelitov«, ki z zemlje spremlja gibanje umetnega satelita. Ali hitrost vpliva na ostrino posnetkov? Slike, ki jih imajo v Pentagonu, kažejo, da hitrost bistveno ne vpliva na ostrino slike. Na neki sliki, ki jo je posnelo letalo s hitrostjo 1.700 km na uro. se vidi skupina letalcev na letališču, kako igrajo karte in kako erlen izmed pilotov drži v roki pikovega kralja! Slika je bila tako jasna, kot če bi jo posneli iz neposredne bližine. Tudi drugi primeri kažejo, da je iz zraka mogoče napraviti dobre posnetke tudi najmanjših stvari. Nekateri ameriški sateliti pošiljajo s pomočjo radia slike na zemljo. Te slike sicer niso tako izdelane in jasne, vendar ne smemo pozabiti, da se tehnika iz dneva v dan bolj izpopolnjuje. Vse to veliko stane. Amerikanci so v zadnjih letih uporabili za razvoj kamer in optičnih naprav več kot 300 milijonov dolarjev. V enaki meri smemo sklepati, da So" e -'-a zveza ne štedi z denarjem za iziinolnitev svojih snemalnih kamer. KAJ PRIDE V ŽELODEC? Primerjanje želodcev 6e opira na posebne merilne naprave. Ce prehrano ocenjujemo po številu kalorij v dnevnih obrokih, potem naši želodci ne morejo biti nezadovoljni. Po številu kalorij je Jugoslavija pri vrhu evropske lestvice, kar hkrati pomeni, da imamo precej »polna usta«. Po statističnih podatkih odpade na povprečnega Jugoslovana 3030 kalorij. Ta obremenitev ne bi smela prinašati »ran na želodcu«, če bi bil sestav hrane primeren. Po številu kalorij so za nami prebivalci Avstrije, Francije, Belgije, Italije in Holandije. Glede števila kalorij torej nimamo razloga, da bi bili zaskrbljeni. Fodat-ki kažejo, da porabimo vedno več hrane. Tudi kalorije naraščajo. Leta 1956 je na prebivalca naše države prišlo 2796 kalorij. Sestav naše prehrane je skrajno neugoden. Jugoslaviji ima po sestavi hrane najslabše mesto. Od vodečega mesta po številu kalorij pridemo na zadnje mesto če ocenjujemo sestav hrane. V tem nasprotju prihaja do izraza slab način prehrane naših ljudi. Na čelu lestvice so ostale razvile države, kjer je odnos med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati boljši. Z drugimi besedami to pomeni, da se hranimo pretežno s hrano, ki je rastlinskega- izvora. Posebno velika je pri nas poraba kruha, zaostaja pa precej za povprečjem razvitih držav poraba količin mesa, rib, jajc in mlečnih proizvodov. Povprečni Jugoslovan porabi na leto 187,7 kilogramov žitaric, Italijan 147,3 kilogramov. Avstrijec 118,7, Francoz 108.6 in Belgijec 103,8 kilogran-.ov. Poraba mesa na glavo prebivalca, ki znaša 27,5 kilogramov, je skoraj dvakrat manjša kot v Avstriji in Nemčiji in skoraj trikrat manjša kot v Franciji. Enako razmerje bi dobili, če bi primerjal: potrošnjo mlečnih proizvodov. SPREMEMBE V PREHRANI Zdnia leta se je sestav naše prehrane že znatno ro-->~avil. V zadnjih petih letih ee je poraba mesa in rib povečala za 12 odstotkov. Ce vemo, da se je v tem razdobju zmanjšal odstotek izdatkov za prehrano v celotni potrošnji prebivalstva, to še ne pomeni, da se slabo hranimo, saj nam številke povedo, da je poraba hrane vedno večja. V zadnjih letih pa nismo samo povečali količine hrane, temveč je prišlo v kakovosti prehrane do vidnega zboljšanja glede porabe hrane, ki ima živalski izvor. Vsekakor pa z načinom prehrane naših ljudi še ne moremo biti zadovoljni. Znano je, da pomanjkanje beljakovinske hrane neugodno vpliva na zdravstveno odpornost ljudi in je zato naloga, da zmanjšujemo udeležbo ogljikovih hidratov v naši prehrani še vedno aktualna. V bližnji prihodnosti smemo računati, da bomo z industrijsko pripravo hrane zbolj-šali in pocenili prehrano ljudi. Industrijsko razvite države se vedno bolj usmerjajo v industrijsko pripravljanje dnevnih obrokov. Znana on-donska prehrambena tovarna »Lyons« postavi na trg dnevno 850.000 obrokov hrane, velika švedska tovarna »Fin-dus» pa oskrbuje s hrano 10 odstotkov prebivalstva švedskih mest. Čeprav je naša prehrambena industrija šele v nastanku, nima zaskrbljenost v tem pogledu nobene podlage. Mnoge naše tovarne so se že usmerile v zahtevnejšo pripravo raznolike hrane. Z načrtom predvidevajo proizvodnjo 30.000 ton pripravljene in na pol pripravljene hrane, kar pomeni približno 800 tisoč obrokov dnevno. S to primerjavo pridemo do zaključka, da bo prehrambeno tržišče odvajalo ljudi od starega načina prehrane. Spremenjeni način prehrane pa bo odpravil »suženjstvo v kuhinji.« Zdravko Tomažej # NOVI RIMSKI MOST Novi rimski most Pismi-na, ki so ga arhitekti 7^-a-dili pred osmimi leti. d> d razbremenili promet ni 00 let starem antičnem mrs u Milvio, je zaprt za ves kornet. Most je dotra'ni. "r^-ko antičnrga mosta WBv"o pa promet teče neovirano naprej. f CL katastrofa s t olet je Kranj, 22. februarja — Neurje, ki Je ob koncu preteklega in v začetku tega tedna divjalo po Evropi, je dodalo nove črne strani v kroniko letošnjega leta. Nesreče v pre-I mogovnikih, železniške, letalske in pomorske nesreče, \ požari, zemeljski plazovi, potresi in razne druge elemen-| tarne nezgode so dale letu 1962 že ob njegovem začetku pečat »leta katastrof«. Viharji, kakršne ne doživi Najbolj žalostno sliko, ki je vsako stoletje, so zajeli ostala po pustošenju neurja domala vse predele Ev- in poplav, je ponedeljkovo rope. V Skandinaviji so jih zatišje odkrilo v Hamburgu ■premi j al e nenavadne snežne in njegovi okolici. Bilanca naj o, da je pri poplavah zgubilo življenje okoli 500 ljudi, 70 tisoč ljudi pa je ostalo brez svojih domov. Voda se postopoma umika in zapušča za sabo debele plasti blata in uničenje. Sodijo, da bi bilo Število človeških žrtev znatno manjše, če prebivalci Hamburga ne bi tako zaupali nasipom, ki so jih vsa leta doslej uspešno varovali pred raz- | Voda je izpodkopala in uničila tudi železniške proge. Tako je razen poplave prišlo tudi ' do železniških nesreč pustošenja sloni le na prvih burkanim morjem. Kljub približnih cenitvah, a je opozorilom so meščani tega kljub temu grozotna. Raču- velikega nemškega pristani- nevihte, v Angliji vetrovi, ki j so divjali s hitrostjo več sto j kilometrov na uro in puščali \ za sabo več tisoč porušenih • in poškodovanih hiš, ob obalah Severnega morja so se nezgodam viharjev pridružile še močne poplave, saj so mnogi nasipi pod silo razburkanega morja popustili. škega mesta, ki leži ob Labi celih 130 km od morske obale, pretekli petek zvečer mirno odšli spat. Poplave so jih presenetile med spanjem. Razen gasilcev, policajev in prostovoljcev pomaga pri reševanju ogroženega prebivalstva tudi okoli 10 tisoč vojakov. Nad prebivalstvom, ki je še vedno obkroženo z vodo pa nenehno kroži okoli 200 helikopterjev, ki spuščajo hrano, zdravila, oblačila in pitno vodo, ker so skoraj vsi vodovodi zastrupljeni. Zaradi ogromnega števila poginjenih živali in zaradi mrličev, ki jih še niso uspeli potegniti izpod ruševin, je možnost širjenja epidemij Velika. Začeli so z množičnim cepljenjem proti tifusu. V ponedeljek so s helikopterji in drugimi sredstvi uspeli rešiti 20 tisoč prebivalcev \Vilhelmsburga ob izviru Labe, ki je bilo zaradi poplav najbolj prizadeto. Mestne oblasti v Hamburgu so prepovedale pustne in druge veseljaške prireditve. V kinematografih predvajajo samo resne filme. Napovedujejo zaplembo stanovanj, če neoškodovano prebivalstvo ne bo prostovoljno dalo na razpolago strehe ljudem, ki so prizadeti. # MESTO NA SEVERNEM TEČAJU Načrt polarnega mesta so izdelali strokovnjaki Icnin-- grajske Akademije gradbeništva in arhitekture. — Na Arktiki bodo zgradili mesto, v katerem temperatura zraka ne bo nikoli nižja od 10 stopinj Celzija. Mesto bo imelo v bližnji prihodnosti 10 do 12 tisoč prebivalcev. Zgrajeno bo na posebni podlagi l meter nad večnim ledom. Ulice in celotno mesto • bo pokrito s plastičnimi masami in steklom. Pod ogromnimi kupolami bo sre lišče mesta s parki, športnim sta- * d ionom, bolnišnico in raznimi drugimi kulturnimi ustanovami. m ŠVICARSKO LADJEVJE Na koncu leta 1961 je Imelo švicarsko ladjevje 10 ladij , za p-rekooceanske prevoze. Znana \e, da je Švica začela svoje .»ko ladjevje gra- diti Sel« v : adnjih letih. Švica ima zelo moderne ladje, skupaj 260 tisoč ton nosilnosti. V posadkah so večinoma Švicarji sami. Do dnevu, ki ste ga pre-* živeli ob štedilniku, v pralnici, pri šivanju, pri pomivanju posode, ste morda zvečer vzdih ni li: »Joj, kako sem utrujena!« Skoraj vsak mož bo, namesto Ko se odpravljate na večerno prireditev, nikar ne vprašajte: »Ali dobro izgledam?« Lahko ste prepričani, da vam bo mož, ne da bi vas pogledal, odgovoril: »Čudovito, dragica!« — Kmalu nato pa vas bo res pogledal in ugotovil, da mu dekolte ni všeč, da je krilo »prekratko ali da vam barva ne pristaja. Nepotrebno bi Jrilo pojasnjevanje, da je to moderno, ker bi večina o tem govorili. Vaše pripombe ga bodo užalile in žolčna razprava se prav lahko razširi na vse sorodnike enega in drugega. Pred prijatelji se je hvalil, da je vozil po avtomobilski cesti s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Vi ste s popustljivim nasmehom na ustih pojasnili, da ni bilo čisto tako, saj so »on« zelo boji prometne milice. To je bilo pravzaprav res, En sam navaden stavek da bi vas sočutno pogledal $nož rada, da bi se moda in zamrmral: »Rad bi, da bi ti lahko nudil lahko življenje,« začel naštevati naporne naloge svojega poklica in obveznosti v zakonu, zaradi katerih se nikoli ne more razvedriti in po-veseliti. Vi se boste verjetno razjezili in planili v jok. To bi bil primer, kako čisto navaden stavek lahko povzroči prepir. Po mnenju mož je še precej drugih tako nevarnih situacij, v katerih Li bilo bolje molčati. Izbrali smo le nekaj stavkov in pripoonb, ki jih žene — nič hudega sluteč — izrečejo, a so lahko povod za žalitve in prepire. prilagodila njihovemu merilu. Z eno besedo — pokvaril vam bo večer, ker boste stalno mislili na njegove pripombe. Rajši ne zahtevajte komplimentov od mož: 70 odstotkov mož tega sploh ne zna. Kadar kaj odobravajo, navadno molčijo. Slučajno se je spri s svojo mamo. Pripomnil je: »Mama je postala nemogoča.« Tedaj raje nikar ne nadaljujte: »To že dolgo vem. Sedaj vsaj lahko razumeš, kako mi je z njo.« Povedal je svoje mnenje, samo ne zato, da bi tudi vi vendar ni bilo prav, da ste mu to oporekali pred drugimi. Ce bo v družbi pripombe »preslišal«, je bolje, da se pozneje ne vračate več na to temo. Pozabil je na neko vaše naročilo, ki je bilo za vas zelo pomembno. Verjetno se ne boste mogli premagati, da ne bi s precej povišanim glasom rekli« »Samo enkrat sem te nečesa prosila, pa še to nisi mogel narediti!« Mogoče bi vam po pravici odvrnil, da nosi v glavi še veliko važnejših stvari, kot je vaše naročilo, a vi hočete biti vedno na prvem mestu, ker ste sebični. Razglasitev najboljše popevke z letošnjega san-remskega festivala je prinesla tre Jo zmago Dome-nicu Modugnu. Ta temperamentni Napolitanec je s pomočjo odiičnega pevca Clau-dija Vlila in s svojo popevko Milva je pripeljala do itruge nagrade pesem »Tango i tali a no«. »Adio, adio« dobil več glasov kot Milva-Bruni. Modugno je tako postal nedosežni »kralj« San Rema, saj v svoji zbirki hrani kar tri zmage. Na festivalu je zmagal že U a 1958 s popevko »Volare...« in leto pozneje s popevko »Piove«. Italija je skoraj enoglasno razen treh mest Bologne, Milana in Turina glasovala za Modugnovo popevko. Toda Milva ni odšla iz San Rema poražena. Njena zasluga je, da je »Tango italiano« dobil drugo nagrado. V treh mestih Bologni, Milanu in Tu-rinu je dobila Milva največ glasov. Po uradni razglasitvi je Modugnova popevka »Adio, adio« dobila 1,496.411 glasov, druga je »Tango italiano« z 1,255.805 glasovi, sledijo pa »Gondoli, gondola« 295.049 glasov. Quando.. .auando ... quando. . .« 224.686 glasov* »Stanotte al Luna Park« 208.573 glasov in »Lui andava a cavallo« 194.990 glasov. " Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 14. uri ter radijski dnevnik Ob 19.30. SOBOTA — 24. februarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Od polke do sambe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Glasbeni izlet v minule čase 10.15 Od tod in ondod 11.00 Klavir v ritmu 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Čajkovski in Soštakovič 12.05 Slovenske narodne poje Branka Strgar 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Kako kaže prodaja klavne in plemenske živine 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Igra Pihalni orkester JLA 13.45 Orglice, kitara in citre 14.00 Ob operniR premierah v slovenskem opernem gledališču 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Naši 6tari mojstri 15.40 Planinski oktet iz Maribora 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Ansambel Jožeta Privška 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Simfonični intermezzo 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 V ritmu domačih polk in valčkov 20.00 Dunajski valčki 20.20 Vozli inšpektL.ja Bradna 20.50 Vesel konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba NEDELJA - 25. februarja 6.?0 Napotki za turiste 7.15 Vedri zvoki 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 Iz albuma skladb za otroke 9.05 .1 zabavno glasbo v novi teden 9.45 »Ciproš« in še dve Sivičevi skladbi 10.00 Se pomnite tdvariši . .. 10.30 Pisani glasbeni dopoldan 11.30 Uglašena skupin., znanstvenikov — reportaža ^ 11.50 Mandoline in godala 12.05 Naši poslušalci čestita' in pozdravljajo 13 30 Za našo vas 14.00 slovenske narodne Janka Ravnika in Josipa Pavčiča 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Trikrat pet 15.30 Nedeljsko popoldne ob zabavnih melodijah 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Prizori iz velikih oper 17.05 Orgle in orglice 17.15 Radijska igra 18.00 F. Chopin 18.15 Vesela godala 18.30 Športno popoldne 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Zabavni zvoki 2*1.00 Iz zabavne geografije Evrope 22.15 Evropski All-Star Band 1961 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK - 26. februarja 8.05 Suita za godalni kvartet 8.40 Pihalni orkester LM 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Dve simfonični pesnitvi 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pesmi znanih narodov poje Slovenski oktet 11.15 Naš podlistek 11.35 Popularne operne medi gre 12.05 Pozdrav iz Makedonije 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Tanja Hlišč: Ek -oški in ekonomski pogoji za proizvodnjo orehov 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Črnske duhovne pesmi in Gershwin 13.55 Klavir in hammond orgle 14.10 Vrag na vasi, baletna suita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zvočna mavrica 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Tega ne slišite vsak dan 18.45 Radijska univerza 19.05 Od plesišča do plesišča 20.00 Koncert zbora in orkestra RTV Zagreb 23.05 Pleshi orkester RTV Ljubljana 23.20 Za ljubitelje zabavnih zvokov TOREK - 27. februarja 8.05 Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja 8.25 Divertimento, Fantazija, Suita 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Zvočni kaleidoskop 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Zaključni prizor iz opere Dalibor 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 Klavirski kvintet opus 5 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 12.15 Kmetijski nasveti: Ing. Nace Lovšin: fiejsko delo pri osemenjevanju krav v ljubljanskem okraju 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Partizanske pesmi poje Mariborski komorni zbor 13.50 Lepe melodije z zabavnim orkestrom Mantovani 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Arije iz oper italijanskega verizma 15.20 Tri pesmi Borisa Kova čiča 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dirigira Lovro Matačič 17.50 Zabavni zbor Sergeja Rajnisa 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Enoroki pianist Siegfried Rapp v Ljubljani 20.00 Poje zbor Donskih kozakov 20.30 Radijska igra 21.07 Koncertni rondo v Es-duru 21.12 Veliki zabavni orkestri 21.25 Slovenske popevke in majhni zabavni ansambli 23.20 Nočni akordi SREDA — 28. februarja 8.05 Pesmi in priredbe obmorskih motivov 8.20 Radi bi vas zabavali 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Odlomki iz opere Marta 10.15 Od tod in ondod 11.00 Štiri skladbe Marijana LipovSka 11.15 Človek in zdravje 11.25 Beograd — Zagreb — — Ljubljana 12.05 Kvintet bratov Aveenik 12.15 Radijska kmečka univerza — Stane Matekovič: Izvor podlag za proizvodnjo cepljenk 12.25 Melodije ob 12.25 13.50 Dalmatinske narodne pesmi 14.05 Radijska šola za srednjo 6topnjo 14.35 Simfonični intermezzo 15.20 Iz beležnice skladatelja Zvonimirja Cigliča 16.00 V6ak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Glasbena medigra 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Igrajo vam veliki zabavni orkestri 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila 19.05 Dve skladbi Georgesa Bi zeta 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poljska, sovjetska in češka zabavna glasba 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe — 15. oddaja 21.00 Igramo za vas 22.15 Po svetu jazza 22.45 Godala v noči 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesni zvoki in popevke ČETRTEK - 1. marca 8.05 Lahek operni spored 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 V ritmu cha cha 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Sonata za violino in godala 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Od Mor a ve do Vardarja 12.05 Ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Nekaj novejših lončnic 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.50 Od klavirja do velikega plesnega orkestra 14.10 Bela Bartok in Zoltan Kodaly 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 V valčkovem ritmu 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Ko na zemljo pada mrak 18.45 Kulturna kronika 19.05 Naši mladi reproduktivci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Raphaele 21.00 Literarni večer 21.40 Dvajset minut Brahmsa 22.15 Naš skupni 6tudio 23.05 Nočni koncert PETEK — Z. marca 8.05 S popevkami od Urala do Pirenejev 8.40 Zborovske sladbe slovenskih avtorjev 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Štiri 6kladbe za violino in klavir 11.15 Nas podlistek iz opere Koštana 11.35 Simfonični triptihon iz opere Koštana 12.05 Pojo »Fantje na vasi« 12.25 Melodije ob 12.25 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Pavle Leban: Organizacija praktičnega pouka na Srednji kmetijski šoli v Mariboru 13.30 Poje Mario Lanza 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Godala in zabavni zbori 15.20 Današnja in nekdanja hrvatska glasba 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz italijanske glasbe 17.48 Simfonietta 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Jeftejeva prisega 18.35 Valček iz baleta Labodje jezero 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Kapelnik 20.00 Zabavni orkester Roberto Rossi 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Glasbena medigra 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 21.35 Zabavne melodije zi vse 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih 23.05 Trio za violino, violo in violončelo 23.28 Kvartet v C-duru 23.50 Melodije za lahko noč Drugi program SOBOTA - 24. februarja 19.00 Werner Muller s svojim orkestrom 20.00 Večer z Jascho Heifetzem 20.45 Zabavne melodije 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 25. februarja 12.00 13.10 Nedeljski koncert ob dvanajstih Iz slovenskega opernega repertoarja 14.00 O čem poje popevka ... 14.30 Majhen komorni koncert 15.15 S čim vam smemo postreči 19.00 Mozartove uverture 20.00 Simfonija Orienta 20.45 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Invezione variata za klavir 22.35 Plesna glasba PONEDELJEK - 26. februarja 19.00 Druga simfonija 20.00 Iz časov charlestona 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Rendez-vous z glasbo TOREK - 27. februarja 19.00 Od plesišča do plesišča 20.00 Vokalni kvartet Saltire Singens 20.30 Majhen koncert lahke gtasbe 21.00 Concerto piceolo za fagot 21.12 Pevci Lola Novakovič, Stane Mancini in Jelko Cvetežar 21.30 Mednarodna radijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 28. februarja 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Kvintet Jožeta Kampiča 20.00 Nekaj arij in ansamblov iz Rossini jevega Seviljskega brivca 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Spominu Fredericka Deliusa 21.30 Popevke in plesni ritmi ČETRTEK - 1. marca 19.00 Radi bi vas zabavali 20.00 Manon, opera PETEK - 2. marca 19.00 Zapišite narek 19.15 Pevka Marjana Deržaj 20.00 Z lanskega festivala * na Dunaju 20.45 Za mlade plesalce 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA — 24. februarja 18.00 Koncert glasbene mladine Hrvatske 19.00 TV pošta 19.15 Panorama 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Na tajnem kanalu — humoristična oddaja 21.05 Glasbena revija 22.15 Veliki nemi filmi 22.15 Serijski film 22.45 TV dnevnik II. NEDELJA, 25. februarja 10.00 Oddaja za kmetovalce 10.30 Veter — serijski film 16.30 Prenos športnega dogodka 18.00 V nedeljo popoldne 18.45 Prenos športnega dogodka 20.00 Sedem dni 20.45 Glasba in moda 21.45 Izziv francoski celovečerni film PONEDELJEK, 26. II. 18.00 Veter — serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.30 Celovečerni film 22.00 Planet zemlja 22.30 TV dnevnik II. TOREK, 27. februarja 20.55 Zabavno reklamna oddaja 21.05 Praznik ljubezni in smrti — ameriški film SREDA, 28. februarja 18.00 Mali vrtiljak 18.40 Zbiralec metuljev 19.05 S poti po Grčiji 19.00 Jim iz džungle 19.30 T V obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 TV magazin 21.30 Loto 22.30 TV dnevnik II. ČETRTEK, 1. marca 10.00 18.00 18.45 19.00 20.00 20.20 20.30 21.40 22.10 22.10 22.45 TV v šoli Dobrodošli Otroški film Cas, ljudje in dogodki TV dnevnik Kratki film Iz kraja v kraj Spomini dr. Milana Bartoša Koncert pihalnega kvinteta RTV Ljubljana Veliki nemi filmi TV dnevnik II. PETEK, 2. marca 18.30 Magazin vsakdanjih skrbi 19.00 S kamero po Afriki 19.00 Tajni dnevnik dr. Hudsona 19.30 Slike in skulpture 20.00 TV dnevnik 20.20 S TV po svetu, Alžir 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 20.20 Don Kihot — reprodukcija 22.30 TV dnevnik II. 6 Kino SOBOTA - 21. februarja »Center« — francoski barvni zabavni CS film BABET-TE GRE V VOJSKO ob fo., 18. in 20. uri, v glavni vlogi Brigitte Bardot in Jaccjues Charrier, premiera amer. barv. glasb. CS filma SE-RENADA. VELIKE LJUBEZNI (COME PRIMA) ob 22. uri igra in poje Mario Lanza. »Svoboda« — amer. barv. Kranjska gora glasbeni CS film SERENADA 24 do 25 VELIKE LJUBEZNI (COME arriei\ film PRIMA) ob 19. uri, igra in HUDIČU februarja angl. PODAJ ROKO poje Mario Lanza SREDA - 28. februarja »Center« — amer. barv. glasbeni CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI (COME PRIMA) ob 16., 18. in 20. uri, igra in poje Mario Lanza »Storžič« — španski barv. film PRODAJALKA VIJO- 27. februarja RDECl KROG nemški film Rezervacija vstopnic od 9 do LIC ob 10., 16., 18. in 20. uri 10.30 na tel. št. 21-20 od 15. ure dalje na tel. št 21-22 »Storžič« — premiera češkega filma VIŠJE NAČELO ob 16. in 21. uri, film je bil nagrajen na festivalu v Locar-nu 1960 leta, ital. CS film SLADKO ŽIVLJENJA ob 10. in 18. uri v gl. vlogi: Anita ČETRTEK - 1. marca Kropa 24. februarja ameriški CS film KRALJ IN JAZ ob 20 uri 25. februarja ameriški Larv-ni CS film ZAKON PRERIJE ob 15 in 19.30 uri 1. marca angleški barvni film MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE ob 19.30 uri Ljubno 24. februarja ameriški barv- »Center« — amer. barv. za* bavni CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI (COME ni CS film ALEKSANDER PRIMA) ob 16.. 18. in 20. uri, VELIKI ob 19.30 uri igra in poje Mario Lanza 25. februarja ameriški barv- »Storžič« - češki film VIS- ni CS film ALEKSANDER Ekberg in Marcello Mastroia- JE NAČELO matineja ob 10. VELIKI ob 16 uri ni uri, premiera nem. barvnega »Svoboda« - premiera češ- filma CRNI BLISK ob -6. kega filma VIŠJE NAČELO 18. in 20. uri v glavni vlogi ob 16. uri, amer. barv. CS Tony Seiler film GOLA MAJA ob 20. uri, »Svoboda« - norveški film v gl. vlogi Ava Gardner LINE, STRASTNI DEMON ob 19. uri 25. februarja — nedelja — Dom na Jezerskem - še 12 ob 16. in 20. uri Agatha Chri- prostih ležišč. Na razpolago stie: MISOLOVKA - popol- je še nekaj prostih mest za danska in večerna repriza pustovanje — 3. marca. Privatnih turističnih sob je na PREŠERNOVO Jezerskem še 39 GLEDALIŠČE v Dom na Krvavcu — V SOBOTA - 24. februarja Domu je prostih še 50 ležišč, bb 19.30 SteLnbeck: LJUDJE snega pa je na Krvavcu BREZ ZEMLJE za red SO- 30 cm. BOTA Jezersko — Jutri bodo na NEDELJA - 25. februarja Jezerskem sankaške tekme ob 10. uri URA PRAVLJIC, in Vrbanov smuk. ob 16. uri Steinbeck: LJUDJE BREZ ZEMLJE za IZVEN SKOFJA LOKA: TOREK - 27. februarja ob 20. uri Steimbeck: LJUDJE BREZ ZEMLJE za red DIJAŠKI ČETRTEK — L marca ob 19.30 uri Steinbeck: LJUDJE BREZ ZEMLJE za red ČETRTEK - Dom pod planino je še 35 ležišč, v sobah pa še 8 »Krvavec Cerklje« — amer. barv. VV film PRINC iN IGRALKA ob 19.30 uri »Naklo« — španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 19.30 uri »Kokrica« — amer. film PRINC IN IGRALKA 19.30 uri .m PLAMENIH italij. film PLAMENIH Športne ohreditve PETEK - 2. marca 25. februarja - NEDELJA »Center« — franc. barv. zab. CS film BABETTE GRE V VOJSKO ob 10,, 14., 16. in 18. uri. premiera norveškega filma LINE, STRASTNI DEMON ob 20. uri, film je zastopal NoTveško na festivalu v Cannesu 1961. Rezervacija vstopnic od 9—10.30 ure in od 14. ure dalje na tel. 21-22 »Storžič« — amer. barv. risanke ZDRAVO PRIJATELJI ob 10. uri. španski barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 13. in 21. uri, ital. CS film SLADKO ŽIVLJENJE ob 15. in 18. uri. »Svoboda« — amer. barv. CS film GOLA MAJA ob 15. in 20. uri, češki film VIŠJE NAČELO ob 18. uri »Krvavec Cerklje« — amer. barv. W film PRINC IN IGRALKA ob 16. in 19. uri »Naklo« šnanski barv. film PRODAJALKA VITOLIC ob 16. in 19. uri »Preddvo:« — amer. film PRINC IN IGRALKA ob 15.30 uri »Predoslje« — amer. film PRINC IN IGRALKA ob 19. uri PONEDELJEK - 26. februarja »Center« — norveški film LIME, STRASTNI DEMON ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — češki film VIŠJE NAČELO ob 10., 18., 18. m 20. uri TOREK - 27. februarja »Center« — norveški film LINE. STRASTNI DEMON ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — španski barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 10., 16., 18. in 20. uri »Center« — amer. barv. glasbeni film SERENADA VELIKE LJUBEZNI (COME ob PRIMA) ob 16.. 18. in 20. uri igra in poje Mario Lanza »Storžič« — nem. barvni film CRNI BLISK ob 10., 16. 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 24. do 26. februarja film italij. DAVID IN barvni CS GOLJAT 27. do 28. februarja nemški film TUJA ŽENA 1. do 2. marca italijanski film SMRTONOSNI UDAREC Jesenice »PLAVŽ« 24. do 25. februarja nemški film RDECl KROG 26. do 28. februarja italijanski barvni CS film DAVID IN GOLJAT 1. do 2. marca nemški film TUJA ZENA Žirovnica 24. februarja ameriški barvni film TOM KOT ROBINZON 25. februarja francoski W film VRELI ASFALT 28. februarja nemški film RDECl KROG Dovje-Mojstrana 24. februarja francoski W film VRELI ASFALT 25. februarja ameriški barvni film TOM KOT ROBINZON 1. marca fialij. barvni CS film DAVID IN GOLJAT Koroška Bela 24. februarja jugoslovanski film POLETJE JE KRIVO ZA VSE 25. februarja nemški film TUJA ZENA 26. februarja nemški film RDECl KROG Skofja Loka »SORA« 24. februarja italij KARTAGINA V ob 18 in 20 uri 25. februarja KARTAGINA V ob 9.30, 17. in 20. uri 27. februarja jugoslovanski film NASILJE NA TRGU ob 20. uri 28. februarja jugoslovanski film NASILJE NA TRGU ob 18. in 20. uri Radovljica 24. februarja francoski barvni CS film VITEZ GR-BAVEC ob 20 uri 25. februarja francoski barvni CS film VITEZ GR-BAVEC ob 16 in 26 uri 25. februarja madžarski barvni film LEILA IN GA-BOR ob 18 uri in matineja •b 10 uri 27. februarja češki film v kegljanju Elektro Kranj VIŠJI PRINCIP ©b 20 uri 28. februarja češki film VIS.H PRINCIP ob 18 in 20 uri 1. marca francoski film AFERA NINE B ob 20 uri 2. marca japonski barvni film SAMPiON IN IGR/ KA •b 20 uri SANKANJE: Jesenice — Na znani ean- kaški progi pri Savskih jamah bo jutri okrajno sindikalno prvenstvo v sankanju. KOŠARKA: Jesenice — Tu bo nadaljevanje zimske lige v košarki za mladinke. Kranj — V okviru zimske košarkarske lige 6e bodo v Kranju pomerile najboljše gorenjske pionirske ekipe. KEGLJANJE: Kranj — Na štiristeznem kegljišču Triglava v Kranju bo drevi tekmovanje v republiški ženski kegljaški ligi. Jutri pa bo na istem kegljišču izvedel svoje prvenstva Trebija — Prostih privatnih ležišč. Ostala gostišča in planinske postojanke nam niso poslale poročil. BOHINJ: Hotel Zlatorog - Prostih še 100 ležišč. Hotel Pod voglom — Do 5. marca vse zasedeno. Hotel Jezero - Prostih 48 ležišč. Mladinski dom - Od 25. februarja naprej prostih 56 ležišč. Dom na Komni — Prostili je 40 ležišč. Crna prst v Bohinjski Bistrici - Prostih 7 ležišč. Privatne sobe v Bohinju — Prostih še 47 ležišč. I KRANJSKA GORA: V privatnih turističnih sobah je trenutno prostih 97 ležišč. Hotel ležišč. Hotel ležišč. Hotel Vitranc - Do 14. marca vse zasedeno. Dom v Planici - Prostih še 50 ležišč. Motel Kranjska gora — Erika - 35 prostih Razor — 18 prostih SMUČANJE: Kranjska gora — Danes in jutri bo na pobočjih Vitranca Prostih še 56 ležišef slovensko prvenstvo za člane Gostilna Jožica in članice v alpskih disciplinah. Danes bo na sporedu 6muk. jutri pa slalom. Skofja Loka — Srr ^.carski kluj iz Škofje Loke bo jutri izvedel na Starem vrhu nad Skofjo Loko meddruštvene tekme v veleslalomu za pokal tovarne klobukov »Sešir». Gozd- Martuljku - Prostih je še 17 ležišč. Tičarjev dom na Vršiču — Prostih je 18 ležišč. Iz Kranjske gore so ceste v vse smeri prevozne, razen ceste na Vršič. Sedežnica in vse tri vlečnice obratujejo dnevno od 8. de 17. ure. GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« Jesenice 24. februarja - SOBOTA - ob 19.30 uri L. Steven: ZAKONSKI VRTILJAK premiera 25. februarja - NEDELJA — ©b 19. uri K. Brenkova: NAJLEPŠA ROZA, pravljica v 5 slikah, ob 19.30 uri L. Steven: ZAR" NSKI VRTILJAK — komedija UMETNO DRSANJE: Jesenice — Drevi ob 19. uri in jutri ob 9. uri dopoldne bo RATECE-PLANICA: V privatnih turističnih so- na umetnem drsališču pod bah je prostih še 87 ležišč. Msžakljo velika drsalna re- Gostilna »Žerjav« - Prostih vrja, na kateri bode nastopili je še 16 ležišč, umetni drsalci iz Ljubljane in Jesenic. TRZIC: V privatnih sobah je prostih še 12 ležišč. »Pri pošti« - Prostih je 5e 15 ležišč. V Podljubelju pri Marti Ankeletovi - Prostih je Se KRANJ: 10 ležišč. Hotel Evropa - Prostih je Planinski dom pod StorH- še 10 ležišč. Na pustno sobo- čem - Prostih je še 70 ležišč, to in pustni torek veselo Snega je 35 centimetrov, ob 20. uri Agatha Christie: pustevanje. Rezervacije v re- Planinski dom na Kofcah MISOLOVKA - premiera, cepciji po 300 dinarjev za - Prostih je še 30 ležišč. Sne-režija: Janko Krek osebo. ga je okoli 50 cm. GLEDALIŠKA SEKCIJA DPD SVOBODA v Skofji Loki 24. februarja - Sobota - ' "J 7 lom iiola NEMAJ O 3 o star lepotni nasvet Niti najmanj zastarel nasvet, mogoče je zelo star, pa nič ne de. Da je mleko odlično lepotilno sredstvo, so vedele ženske vseh časov. Rimijanke so se kopale v mleku, srednjeveške lopotice 60 dodajale mleku razne dišave. Posebno je bilo znano mlel:o oslic in kasneje kozje mleko. No, mlečne kopeli si sedaj ne moremo omisliti, nekaj kapljic pa si prav gotovo lahko privoščite. Ce vam najmlajši sladkosnednež pobira smetano z mleka z va-8im dovoljenjem aH pa brez dovoljenja, za nekaj ča^a naredite zaporo. Ce je vaša koža suha in so se pojavile prve gubice, bo sladka smetana najcenejše in zelo učinkovito sredstvo, ki ga lahko brez škode uporabljamo. Vendar ne smete prekinjati kure, ko ste se enkrat odločili zanjo; ko se bo koža izboljšala in se bodo gubice izgladile, lahko uporabljate smetano na nekaj dni, sprva pa vedno vsak dan. Obraz lahko masirate 6 prsti, ko ste nanesle na obraz sladko smetano, ali presno maslo. Posebno pazljivo masiraj'.e kožo okrog oči, da se ne bo preveč raztegnila in spremenila v novo pajčevinasto mrežo gubic. Z lahnimi udarci vtirajte ma- ščobo v kožo. Nato obraz obrišite z vato in pljuskajte z mlačno vodo. Zjutraj, brž ko vstane te, popijte kozarec mleka, in sicer počasi in v majhnih po-žirkih. Kislo mleko pa uredi prebavo, če ga uživamo za zajtrk. To južno sadje se odlikuje po okusu in vonju; no, sedaj so še ugotovili, da se lahko oceni s hranljivostjo krompirja in ga celo za nekaj kalorij prekaša (banana 94 kalorij, krompir 82). Prav tako so količine C vitamina v krompirju in banani skoro enake. Zaradi tah sestavin je banana c 11 i "na hrana za otroke in bolnike, saj je lahko prebavljiva. Vendar zaradi precejšnje razlike-v ceni za kilogram (290 za banane in 30 dinarjev za krompir) se tehtnica nagiba na 6tran vsakdanjega krompirja in je banana na mizi v isti količini kot krompir le ob j posebnih priložnostih. Zsradi | visoke cene pa jo bomo kljub temu ponudili otroku in rekonvalescentu. Za druge pa se še ne bo tako kmalu po- j javila v vsakdanji prehrani; I banane bo še naprej nadomeščal krompir. Gospodinjska posvetovalnica V naše trgovine iz dneva v dan prihajajo novi predmeti in neredko se nam -.^di, da zamišljeno stojimo pred izložbo, ogledujemo katerega izmed razstavljenih predmetov in se ne moremo domisliti, čemu bi nam pravzaprav služil. Se slabše se nam godi pri tekstilu, saj velikokrat ne vemo, kako moramo ravnati s tem ali onim blagom, ki nam ga prodajalec ponuja ali nam je všeč. Seveda bi bilo najbolje, ko bi nam vse potrebne informacije lahko dal prodajalec sam, vendar se velikokrat zgodi, da ne pozna nič drugega kot ceno. Tako sem mimogrede zadnjič slišala, kako je prodajalka v trgovini razlagala za desertni pribor, da je to pribor za otroke, zadnjič pa sem kupila tekočI škrob, dobila pa neko sredstvo za beljenje. Se bi se lahko česa podobnega spomnila. Iz vsega tega torej lahko zaključimo, da potrošniki potrebujejo ustrezne nasvete, vendar jih sedaj pravzaprav nikjer ne morejo dobiti. Zato so na Zavodu za napredek gospodinjstva v Kranju začeli razmišljati o tem, da bi v najkrajšem času uredili posebno gospodinjsko posvetovalnico, v kateri bi bilo mogoče dobiti vse nasvete in navodila — potrebna pri nakupu novih predmetov za opremo stanovanja, novih prehrambenih artiklov, novih pripomočkov za gospodinjstvo, pohištvenega blaga in blaga za obleke itd. Navezali bodo stike z najrazličnejšimi gospodarskimi organizacijam^ in ustanovami, ki jim bodo lahko posredovali ustrezne podatke. Na okrajnem Zavodu za napredek gospodinjstva upajo, da jim bo še to jesen uspelo urediti potrebno gradivo za tako posvetovalnico. Potrošniki je bodo prav gotovo nadvse veseli in se bodo radi zatekali vanjo po nasvete. M. S. Komplet krila iz tričetrttnske-ga plašča za prve toplejše dni Majhne spremembe z malo truda Morda bi vam nekaj nasvetov na temo — spomladanski kostim pomagalo preurediti lanski kostim za novo sezono. Ce že na vsak način hočete zvončasto razširiti krilo in se vam ga »ne zdi škoda«, ga lahko enakomerno narežete do višine bokov in vstavite gube v blagu, iz katerega je vkrojena tudi bluza. Lahko pa se odločite samo za en rez, morda ob desnem kolenu, visok kakih 25 do 3t centimetrov in prav tako podstavljen z vzorčastim blagom za bluzo. Seveda te spre-, membe lahko delate le na elegantnejših popoldanskih kostumih in ne na športnih. Na _ letošnjih modelih so pogosti dvojni ali celo trojni šivi na jopah kostima, prav posebno pa na krilu. Dvoj*-, šiv ni • strogo določen za športni kroj. Morda že imate v garderobi ljubek chanel kostim z obrobami in ste sedaj v zadreg!, kako bi obnovili dvodelno obleko z jopo brez Dva modela iz italijanske kolekcije; enostavna mala kostima ovratnika in brez gumbov. V primerna tudi za službo. Pri levem je zanimiv raztegnjen višini pasu naredite dve rob plisiranega krila In volance ob, robu rokava. Desni je gumbnici in jopo zavežite z T črni barvi in z belo bluzo. majhno rutico ali pretaknite skozi usnjen pas ali debelejšo verižico. Kostimu lahko tudi zamenjate gumbe; namesto lanskih navadnih — si omislite zelo velike. Vendar pa niso redki modeli kostimov z nevidnim zapenjanjem. Na popoldanskih kostimih smo že dolgo nosile umetno cvetje, navadno ob izrezu ovratnika. Italijanski k.ea« torji pa so namestili cvetje na spodnji rob jopice in celo na konec rokava. Zelo pogoste so pri malih kostimih nabrane manšetej ki glodajo iz prekratkih rokavov. Bluze so navadno brez rokavov z ovratnikom, ki ga zavežemo v pentljo čez kostim. ALI NASVETI — Včasih se zgodi, da pozabimo počesati obrvi, ki nam razmršene kvarijo izraz obraza, čeprav je koža negovana in frizura v redu. Ne pozabite vedno, kadar se češete, potegniti z glavnikom tudi po obrveh; ali pa jih s Ičotko za lase najore.i slcrta-čite v vseh smereh in nato jih z glavnikom naravnajte v pravo črto. Ce ste se z nedeljskega izleta nekje v planinah vrnili domov z utrujenimi in prepotenimi nogami, 1'h dobro fjjrn-'t« 7 rnin-^rr.Tno vodo 'n finima t*Vr>, da jih položite nekoliko više. — Ze stari kozmetični strokovnjaki priporočajo ženam, da se zaprejo v sobo, ko popravljajo svoje lepotne napake. Prav nič lepo ni videti skremžen obraz, ko si stiskate na obrazu mozolje; in mogoče bo izvoljenec izgubd veo porrum, če vas bo nnšel z jajčno masko na obrazu. Prav nič nI treba, da bi moško poučevale o lepotnih, .skrivnostih, ker jih ne bodo razumeli ali celo napak razum«!!.' V Mi rečeh so moški zelo ko^^atjvnj ln prav ma^° je izjem. m je umetnost, ki stalno napreduje Sovjetski režiser starrMe generacije Mlhail Romm je znan predvsem po svojih dveh raraski in druge sisteme odličnih filmih o Leninu — Lenk) Oktobra in Lenin 1918. leta — iz sredine tridesetih let. V._^a skupaj je posnel že blizu trideset film ov In je v svojem zadnjem filmu »365 dni« spregovoril o delu sovjetskih atomskih znanstvenikov. V svojem intervjuju za časopis »Nedelja« je nanizal nekaj zanimivih pogledov na film kot umetnost, ki se stalno razvija, In zato povzemamo nekaj njegovih misli. Napredek filmske umetnosti najširše možnosti — pokazuje bil od vsega začetka tesno svojo sposobnost. »Serjoža i povezan z razvojem tehnike. Ta po eni strani odpira filmskemu ustvarjalcu nove mož- Film je imel velik uspeh doma in v svetu, ker je nekaj novega v filmski umetnosti. Isto lahko rečemo za »Balado o vojaku«, ki je dobila dnsljaji. Vendar so nekateri deli tega filma bleščeči in bodo odigrali pomembno vlogo v razvoju snemalne tehnike. Široko platno (ki zelo pači sliko) je »izum«, ki se bo priznanja na vrsti filmskih sicer ohranil, ki pa nima no- festivalov. In vendar je bil bone prihodnosti. Noben re- Cuhraj naravnost obupan, ko sen umetnik si ne želi imeti je šlo snemanje tega filma h opravka 6 takimi filmi, ker koncu — in zato presenečen je nemogoče v njih karkoli nosti no drugi strani pa mu nad uspehom. Del tega, kar izraziti. Se slabše je za pano- Pj-ena moč je prav v tem> da knjigo ali odlomek iz nje »kina v krogu«. Pač pa 6i bo 70-mm trak ohranil normalnemu traku enakovredno mesto zaradi izredne globinske ostrine. Prepričan sem, da bo prav v bližnji prihodnosti električno zapisovanje slike in zvoka zamenjalo sedanji filmski tr. k in tako omogočilo izpolnitev tega, česar smo si od kina vedno želeli — da pride k nam domov. Ce bi književnost ovirala nuja, da gremo vsakokrat ko se nam zaželi brati, v knjižnico, ne vem, kako bi se kaj razvila. V6a tudi postavlja nove omejitve. Pogosto me obtožujejo, da sem zagrizen sovražnik gledališča. To nikakor ni res. 1 Zelo rad imam gledališče, j Edi pa se mi, da je to umetnost določene dobe, določene stopnje človekovega razvoja, ki vsaj deloma že pripada ■ preteklosti. Bodočnost pa pripada film i in njegovi mlajši ee.~lri - televiziji. Obe ti dve obliki umetnosti stalno sprejemata od znanosti in tehnike nova odkritja. Tako n. pr. , filmski delavci že 6ku.šajo prirediti pridobitve s področ-' ja elektronike za filmsko umetnost. Umetnost se mora posluževati tako mikroskopa kot teleskopa — natančno mora proučevati človekovo vedenje in ga istočasno posploševati, de. bi mu dala družbeni pomen in ozadje. Brez prvega dobimo nepomembno delo, ki ne daje nikakih zaključkov, brez drugega pa nam nastane velikanska, a površna podoba. V obeh primerih je rezultat torej umetniško nepopoln. VČERAJ NEIZVEDLJIVO - DANES USPEH Da se filmska umetnost, tehnika filmskega izraza, res stalno in naglo razvija, nam lahko jasno pokaže nedavni primer uspelega Bonaarčukovega filma »Scr-jola«, ki so ga posneli po knjigi Vere Panove. Ko so mladi režiserji pred nekaj leti prvič predlagali, da bi posneli film po tej knjigi, ie ve.lna 6tarejše generacije menila, da je to neizvedljivo. Ceš da zgodba nima nobene lahko preberemo, kadar si le poželimo. Elektronsko zapisovanje bo to omogočilo tudi filmski umetnosti. Vsakdo 6i bo tedaj lahko omislil domačo »knjižnico« filmov, ki jih bo nato po želji gledal na svojem televizorju. Dušan Ogrizek Malce demonična prikupna francoska zvezdnica Mvlcne Demo-ngeot je nazadnje zaigrala v spektaklu »Ugrabljene Sabinke«, v katerem si je omislila takole slikovito pričesko. C ..'.e AiUant-Lara planira nov film — »Morilca«, za Leslic Caron pod tem slamnikom prav nič ne spominja na plesalko iz svojih prvih filmov. Pred kratkim smo jo videli v povsem novi vlogi »Gige« je dosegel Cuhraj, se je seveda odrazilo tudi v drugih sovjetskih filmih. Toda zelo težko se je boriti s tridesetletno tradicijo filmov — podobnih gledališkim igram. UMETNOST KAMERE Tudi umetnost kamere jo napredovala. Iz neprizadetega zapisovalca " dogodkov, ki 60 mu vnaprej določili vsako pc ' obnosi kompozicije, je postala živahen udeleženec dogajanja. Glede tega je Sergej Urušev- llovo doma... Proces proti Jovanu Popoviću in nekaterim drugim pesnikom, ki so se morali v stari Jugoslaviji pred sodiščem zagovarjati zaradi svojih pesmi in socialističnega prepričanja, nameravajo v beograjskem »Slavija-filmu« posneti kot kratkometražen film z naslovom »Pesniki pred sodiščem«. Naša desetčlanska ekspedicija, kl se odpravlja na križarjenje po slabo raziskanih predelih Afrike, bo za podjetje UFUS posnela dva dolgometražna in čez sto kratkih filmov o deželah in ljudstvih, s katerimi se bodo srečali, in o svojem potovanju. vsebine, nikakega zapleta, da ski, snemalec filmov »Zerja-se v njej ničesar ne zgodi — vi letijo« in »Neodposlano :n da je samo skupek odlom- pismo«, prinesel pravo revčkov, 'z katerega se ne da na- luci jo v snemalčevo delo. praviti dobrega filma. Pred Kamera je pri njem strasten, ne'caj leti je to morda tudi zavzet, pozoren ustvarjalec in dr:";'-. Toda pri današnji ne več objektiven, mrzel tehniki filmskega izraza se je opazovalec. Neuspeh »Neod-izkszalo, da je bilo mogoče poslanega pisma« nam kaže. napraviti odličen film in da kako so z vsako novostjo v je imel v njem režiser kar umetnosti povezani tudi fpo- Američani so mimogrede iz argentinske pampe napravi!! širno rusko stepo, iz Yula Brvnnerja in Tonvja Curtisa pa Kozaka, da lahko snemajo svojo verzijo dela »Taras Buljba«. Seveda tudi tokrat ne gre brez nežnega spola — zastopa ga zadnja novost iz kollvvvood-skega uvoza Nemka Christine Kaufmann. Claudc Autant-Lara planira nov film — »Morilca«, za katerega je tudi že zasnubil glavne igralce: Roberta Hosseina, Romy Schneider in Jeana-Ciauda Brialyja. Jeane Moreau bo spomladi zaigrala veliko špijonko Mato Hari pod vodstvom režiserja Edgarja Ulmerja. Luchino Visconti bo prenesel na filmsko platno slovitega »Leoparda« Giuseppeja Tomasija di Lampeduse. Snemati namerava na Siciliji, glavne vloge pa bo zaupal Burtu Lancastru, Claudiji Cardinale, Rini Morelli in Paolu Stoppi. ii!iiniiiiiiiiiiti,!ii!ii:i'i;i!' iiiuiimiimiiiiiiuimiroHntimiuuinimmniminiiiii!Hiir.uiiiT!iiiinHiiMii:p*Ts Tamara Scmina je odkritje leta 1961 v sovjetskem filmu. Za svojo vlogo Katjuše v Svejcerjevem filmu »Vstajenje« (po romanu Leva Tolstoja) je polela veliko priznanja. S konja na tla Tony Curtis je korenjak, pa se vseeno poslužuje tudi dvojnikov in raznih trikov. Na snemanju dela »Taras Buljba« je tako tralopiral pred kamero, da je okobalil lestev, ki sta jo nato dva statista zibala v ritmu konjskega galopa. Možaka pa sta bila malo preveč mišičasta in sta pognala Tonvja v malce preveč hud galop — tako da se je znašel na tleh. No, pa brez skrbi, Tony ni kar tako in je na to že pazabil — seveda pa ne tako popolnoma, da ne bi dobil za nekaj dni razbo-lelo sedalo posebnega honorarja. Nekaj trenutkov smo molčali. Ogenj je veselo plapolal. Potem sem dejal: »Letalo. Potovati bi morali ločeno in morda celo vsak s svoje strani. Vsakdo bi moral odJeteti z drugega mesta.-« To je zvenelo privlačno. »V letalo bi morali vstopiti prvi in zasesti zadnje mesto. Tako bi nam potniki za časa vožnje ne zrli od zadaj v glavo. Med vožnjo bi morali skoraj ves čas držati glavo v dlaneh, kakor da spimo ali nam je slabo. S stevvardesami bi govorili le najpotrebnejše. Tako si nas zanesljivo ne bi nihče zapomnil.« Brick je prikimal in Jerry je dejal: »Prav. Oglejmo si zadevo. Harol-dov klub je oropan, vlomili pa so štirje moški. To bo policija vedela.« Pričel je šteti na prste in odštel prvega. »Praktično ni mogoče, da bi prikrili, kako ono visoki in kakšen je naš osebni opis.« In odštel je drugi prst. »Tako bodo vedeli tudi to. In četudi bi se maskirali, bi policija približno vedela, koliko nas je bilo,« in podvil je sredinec. Zatem je odprl dlan, odkimal in dejal: »Mislim, da 'bomo morali računati z dejstvom, da bodo imeli o nas dokaj popolne osebne podatke.« »In prihod z letalom? Recimo, da bomo pobegnili, oni pa nas ne bodo tnogft najti ter bodo pričeli vohljati, od kod smo prišli. Prepričan sem, da bi imeli prekleto mnogo dela, če bi hoteli zaslišati vse letalske in železniške posadke, ki bi nas utegnile prevažati. Toda Haroklov klub bi žrtvoval denar tudi za kaj takega. Denar, ki bi ga pokradli, bi bil tega vreden. To ne bi bdi vlom v kakšno majhno trgovinico. Zato mislim, da bi policija zaslišala celotno letalsko in vlakovodno osebje in to za vsako ceno, ob vsaki uri in kakršnemkoli vremenu. V redu. Predpostavimo, da bi proučili sezname potnikov vseh letal, ki so zadnje dni prispela v Reno. To bi naneslo več sto imen.« Jerrvjev glas je svareče drhtel. »Polovica potnikov bi bile ženske. Med preostalimi bi izločili moške, ki so — denimo — starejši od petindvajset. Od ostanka bi izvrgli še one, ki ne bi ustrezali našemu približnemu opisu. Ostalo bi torej le še nekaj imen.« Jerry je strmel v prazno ter glasno in odločno razglabljal. »Mislim, da bi vse ostale poiskali — s policijo ali zasebnimi detektivi. In ko bi prišli do nas, bi povprašali, čemu smo obiskali Reno in kaj smo tam počenjali. To bi bil začetek konca; potlej ne bi dal za nas niti beliča več.« »Kaj pa, če bi poskusili z lažnimi imeni,« je tiho dejal Guy. Jerry je odkimal. »Pozabi kaj takega! Praktično bi vsi potniki pred poletom povedali svoja prava imena in tako jih je moč pozneje najti. Recimo, da bi Brick potoval v letalu št. 17 iz St. Louisa pod imenom Rov W. Thompson. V redu. Tega Thompsona ne bi mogli najti in že to bi bil sumljiv namig. Stevvardeso letala bi podrobno izpraševali o vsem, kar si je zapomnila o tem poletu. Seveda je velika verjetnost, da ji je prav malo ostalo v spominu. Odtlej dalje bi imela za seboj že precej poletov, čemu naj bi si zapomnila podrobnosti prav z onega? Toda po drugi strani: kaj, če bi se spomnila? Morda se je pilot prav na tem poletu znesel nadnjo. In to bi si zapomnila, pa krepkega rdečega mladeniča približno dvaindvajsetih let, ki je zaspal na zadnjem sedežu. Tako bi lahko dala prekleto natančne podatke, kakšen je bil. To bi zadoščalo, da bi alarmirali vse policijske in postile urade v deželi, saj bi bil edini potnik, ki ga niso mogli najti, da bi ga zaslišali.« Jerry je zmigal z glavo. »V takšnem primeru bi bil prisiljen upati, da Bricka ne bodo našli. Pa ne le njega. Štirje smo in utegnili bi najti kakšno znamenje, ki bi jih pripeljalo do nas« Za trenutek je umolknil, pa nadaljeval: »Vlak je 6icer nekaj drugega, toda v osnovi je zadeva ista. V vlaku ti ni treba povedati imena, zato pa te vidi več ljudr, ki imajo priložnost, da te dalj časa opazujejo. Tako bi se spet utegnilo zgoditi, da bi nas odkrili. Sicer je verjetno, da bi v vlaku ostali neopaženi, toda resna nevarnost obstaja kljub temu in ne bi rad, da bi nas zalotili.« »Imenitno,« je dejal Brick. »Lepo si povedal, Jerry. Kako se naj pa odpeljemo tja? Ono s stewardeso mi res ni všeč.« Jerry je nestrpno 6tresal z glavo. »Pomnite, da bo šlo za veliko stvar. Haroldov klub bo storil vse, da nas najdejo, verjemite. Zgubljeni smo, če ne premislimo vsak korak, ki nam ga je storiti.« Nenadoma je opazil, da je v zadnjem stavku uporabil sedanji čas. Vznemirjeno sem namrščil lice. »Tole jim bo zadalo več skrbi kakor marši kakšen umor. Policisti in zasebni detektivi bodo prebrskali ves Reno, da bi odkrili kakšno sled, vemo pa, da niso kar od muh. Mesta, kjer bi utegnili kupiti hrano in bencin ter prenočevati, bodo nadzorovali. Povsod bo nevarno. Ne, gospodje,« je dejal, »nočem tvegati ničesar, kar bi jim lahko nudilo kaj več od minimuma: naše višine, kako smo grajeni in približne starosti. Ničesar več, sicer ne verjamem, da bi ©e lahko izmuznili.« »Zdaj vidim, kako bedaste prijatelje ima včasih človek,« je dejal Guy. »V Reno torej ne moremo prileteti z letalom, se pripeljati z vlakom ali avtomobilom. Predpostavljam torej, da bo treba hoditi lepo po polžje ali pa riti pod zemljo. Oboje je enako slabo.« »Slabo,« se je zarezal Jerry. Potem se je namrščil, odkimal in skrem-žil obraz. »Poglejte, fantje,« je dejal. »Ne vem točno, kaj naj storimo ali kaj mislimo, da bi bilo treba storiti. Trenutno res ne vem. Toda če bi 6anjali pri belem dnevu, bi si lahko domišljali, da bomo oropali Haroldov klub z otroškimi samokresi, se potem skrili pod igralne mize, pa nas ne bi mogli najti. Kaj takega si lahko zamislite samo v 6anjah.« Preletel nas je s pogledom, pričakovaje pritrdila. »Toda resen načrt za tatvino v Haroldovem klubu sredi Renoja v Ne vadi bi moral biti imsnitno pripravljen. Potrebno je potovati tako, da nas nihče ne bo onazil. Brez slehernega znamenja, ki bi jih utegnilo pripeljati na našo sled. Zame je najvažnejše, da načrt pripravimo To nam je dalo misliti hi nekaj minut smo sede premišljevali, toda nihče ni vedel povedati, kako naj bi neopaženo potovali. Jerryjevi i pomisleki 60 nam zastavljali nove probleme, toda razočarani nismo bili. \ Dejstvo, da so nas ti pomisleki malce zmedli, je dalo naši zamisli realnejše in solidnejše ozadje. Vedel sem, da je naš načrt veličasten in da naslednji dnevi ne bodo več dolgočasni in neizmerno dolgi. Ko sem se pozneje preoblačil v svoji sobi, sem bil kakor študent, ki stoji tik predi izpitom in skuša izkoristiti vsak prost trenutek. Ukvarjal sem se s problemom, ki nam ga je zastavil Jerry. Ob osmih sem se srečal s Tino. Prenehalo je deževati in ko sva stopila iz »Krogle«, je bil zrak hladen in prijetno svež. Ko sva izpod uličnih svetilk in svetlobe iz izložb stopila v temo blizu Glavne ulice, sem pogledal Tino. Vdihavala je sveži zrak s polža prti m i očmi, rahlo izbočeno bradico ter drgetajočimi nosnicami. Pri bogu, bila je prekrasna. Nosila je sivo obleko, sive nogavice s povsem ravnimi črtami — kakor vselej, temen plašč, ki je poudarjal njen stas, in majhen siv klobuček, j Svojo roko je lahno položila pod mojo ter jo nežno stisnila k sebi. Čutil sem, kako se je zibala med hojo in vsak njen utrip in tako sem do zadnjo celice svojega telesa občutil Tino Grejleg. Pravkar sva šla mimo Strammove trgovine s čevlji. Bila je temna in tiha. Vhod je obokan, kakšnih petindvajset čevljev oddaljen od pločnika in skrit med dvojnimi okni. Nenadoma 6em zavil tja. »Pridi,« sem dejaL Tina mi je pogledala v obraz, toda videla je, da sem resen. Stopila sva v hodnik, obdan z belimi emajliranimi ploščicami, na katerih je bil napis »Strammovi čevlji«, ter dalje k vratom. »Stori nekaj zame, Tina,« sem resno dejal. Stvar je bila videti strašno resna. »Rad bi, da bi me polju- j bila. Prosim te, tudi jaz bi te rad.« Za trenutek se je poglobila v moj' pogled, potem pa stopila bliže in razprla roke. Objel sem jo, pritegnil;! k sebi in poljubil. Pred tem sem jo večkrat poljubljal, toda takrat ee mi' je zdelo, da še nikoli nisem doživel kaj tako prekrasnega. Pozabil sem* kje sem in kaj se godi z menoj. Zame ni bilo več ničesar drugega kakor Tina, ki je drhtela v mojem naročju in se z ustnicami dotikala mojih. Kaj takega se mi še nikoli ni primerilo, lahko bi me prerezali na poL pa tega sploh ne bi občutil. Potem ee je Tina počasi izvila iz objema, obrnila in stopila proti pločniku, jaz pa za njo. Zardela je in se zresnila. Ni me pogledala. Sla sva naprej, prijel sem jo za roko in jo položil pod svojo pazduho. Za hipec so je ozrla k meni ter se rahlo, vendar zaskrbljeno nasmejala. »Tina, poslušaj,» sem zadihano govoril, »bi ©e hotela poročiti z menoj?« Ni mi odgovorila. Prišla sva pod ulično svetilko in videl sem, da j« stiskala ustnice. Bila je jezna, sam ne vem zakaj, in tako sem še sam postal slabe volje. »V redu,« sem jezno dejal, »bi ali ne?« Iztrgala je roko izpod moje pazduhe ter se zastrmela predse. »Kakšna razlika pa je v tem, ali bi se hotela ali ne?« »Kaj hočeš reči?« »Oh, nič!« Nekaj korakov sem hodil molče, potem pa tiho in nežno dejal: »Kaj meniš s tem, Tina?« Skomignila je nervozno in neodločno, kakor da ne ve, kaj naj bi odgovorila .Potem je dejala: »Predvsem eno — ti se ne moreš poročiti in čemu bi torej govorila o tem.« To je bil le površen odgovor, ne ono, kar jo je mučilo. Vendar sem jo vprašal: »Kam poj deva?« Tina je nezadovoljno zapihala. Dejal sem: »Ni zakona, ki bi me mogel zadržati v šoli. Nešteti moški*' mlajši od mene, si sami služijo kruh. »Ni mi odgovorila in jezno sem jo vprašal: »Kam pojdeva?« »V ladjo,« je odvrnila kratko. Ladja je bila čajnici podobna kavarna, kjer so bila na stenah slepa ladijska okenca, rešilni pasovi in podobno. Bila je kak hišni blok dalje in odšla sva tja, ne da bi med potjo spregovorila besedo. Bil sem razdražen in slabe volje ter se čudil, čemu se večkrat mučiva s stvarmi, katerih ne razčistiva do kraja. V restavraciji je bilo malo gostov, zakaj večerja je bila skoraj pri kraju. Dobila sva mizo v kotu na samem. Ladja je neugleden lokal s papirnatimi podstavki namesto prtičev in s svečo v stekleničnem grlu na vsaki mizi. Tina je naročila večerjo, jaz pa kavo in tako sva čakala. V siju sveče je bila prekrasna. Imel sem devetnajst let in dovolj razuma za občutek, da nimam dovolj izkušenj z ženskami, čeprav sem jih nekaj poznal. Toda vesel sem bil tudi, da doslej še nisem srečal ženske, ki bi lahko storila zame to kar Tina. Nepopisno samozavestno sem sedel zraven nje in čakal, da bo kaj dejala, kar bi me razžalilo ali razjezilo. Tina me je pogledala in se zatem utrujeno ozrla proč. Tako sem začel pripovedovati tjavdan o nečem* kar se je tistega dne zjutraj pripetilo v našem razredu. Hotel sem, da bi se razgovorila, preden bi ji povedal, kaj se je zgodilo popoldne. Tina je slekla plašč in ga obesila preko stolnega naslonjala. Nosila je obleko z dolgimi, širokimi rokavi. V rokah je držala kozarec vode in poslušala. Z drugo roko se je naslanjala na mizo. Medtem, ko sem pripovedoval, ji je pričel rokav počasi drseti po laktu proti komolcu. Zgodilo se je komaj opazno, vendar sem opazil, kako je drsel, čeprav sem zri Tini v obraz. Cez nekaj časa sem pogledal tja in opazil, da ji je zdn~ol že dokaj nizko. Rokav jt je počasi rargalil nežno kožo. pod katero so se komaj videle drobne modre žilice. Imela je lepe, oble roke in v soju 6več sem videl zlato barvo njene polti. LAŽNIVI KLJUKEC potuje v Petrograd Sredi zime sem se odpravil na potovanje v Rusijo. Potoval sem na konju, kar je najprijetneje, če sta jezdec in žival dobrega značaja. Bil sem lahko oblečen, zato se nisem dobro po- smilil in vrgel sem mu svoj plašč, čeprav me je zeblo. Kmalu me je zajela noč. Dežela je bila pokrita s snegom in jaz nisem poznal poti. Utrujen sem zlezel s konja in ga privezal na nekak drevesni vršiček, ki je molel iz snega. Pod pazduho sem sti- čutil. M a Poljskem sem zagledal ubogega starca, ki je sedel na robu ceste, izpostavljen ledenem« vetru. Lahka obleka mu je komaj pokrivala telo. Starec se mi je za- NEKAJ ODGOVOROV Urški Fojkar: UrSka, prosil bi te, če bi tvoj sv -vek o davnem dogo:"1-- v vaši vasi c-pisala nekoliko bolj razločno in mi ga še enkrat poslala. Res je dovolj zanimiv za objavo Ln bo zanimal tudi druge bralce, samo potek dogajanja in nekateri izrazi nam niso jasni. Boru Sprajc: Tvojega pisemca ne morem objaviti, ker pesmi objavljam le izjemoma. Vesel pa bi bil, če bi mi napisal kakšen krajši sestavek. Upam, da tudi sedaj ne boš vrgel puške v koruzo! Ivanki Vidmar: Lepo si opisala našo JLA, vendar draga Ivanka, kaj se ti ne zdi, da o njej vedo vsi slovenski pionirji že zelo, zelo veliko in jih zato zanima vedno kaj novega. Piši ml raje o življenju na vaši šoli, doma, o dela v raznih krožkih in podobno. snil samokres, legel v sneg in zaspal. Ko sem se zjutraj zbudil, sem začuden ugc' vil, da ležim na vaškem pokopališču. Konja pa nikjer! Nenadoma zašli ;m zamolklo hrzanje. C^rem kvišku in kaj zagledam! Moj konj visi vrh zvonika, obešen za vajeti! Takoj sem vse razumel. Prejšnjega dne j s bila vsa vas pokrita s snegom in tisto, kar sem imel za dr r.sn| -šiček, je bil križ vaškega zvonika. Ponoči je sneg skopnel in ta-o je moj k ~i obvisel na zvoniku. Ustrelil sem v vajeti in spet zajah?! konja. V Rusiji pa sem si kupil sani. Ko sem se tako vozil po divjem ^~du, me je zasledi volk. Skokoma se mi je bližal in tulil od veselja. Pričel sem na vso moč pri^aniati konja. Toda vclk me je kmalu doni tel. Zame se ni zmenil, ampak je p'--:i na konja in v nekaj sekundah požrl ves zadn:: cVl uboce fivali. Nato je volk zlezel v konjevo truplo. Začel sem ga tolči z bičem, kar ga je tako prestra-, je hotel zbegati, toda nehote se je vjel v konjsko vprego in začel naglo teči. Sani so letele kot strela. Kar požirala sva neizmerne daljave in po besnem galopu srečno pr: _>ela v P:' - ~rad. Frntje, ki so ""zbrani okoli ptičnice bi radi pogledali, če je ptičnica prazna, pa so Izgleda še premajhni. Zato si pomagajo drug drugemu Sladka kaša V teh vetrovnih dneh je bilo težko držati ravnotežje na nogah mloi rfi vvaIuz ZRCALA IN ZRCALJENJE _ Kako lepo se zrcali pokrajina v rečnem jezeru za veliko zapornico vodne centrale! Tudi šipe pred temnim obzorjem so prav dobra zrcala. Seveda Je bolje, če šipe v ta namen zadaj posrebrimo. Dobro posrebreno izboklo zrcalo aH ogledalo pokaže naš obraz pomanjšan. Ogledala te vrste imajo avtomobiMsli in motoristi, da v njih vidijo, kaj se dogaja za njimi na cesti. V vboklem zrcalu zagledamo del izredno povečanega obraza. Prav posebej izoblikovana vbokla zrcala so vdelana v obsevala avtomobilov in koles. *^5L ivela je t.boga deklica £ m sama s svoje materjo. Ko n.sta imeli kaj jeni, je odšla deklica v gozd. Na poti jo je srečala stara žen.i, ki je ie poznala njeno revščino, ji podarila lonček rekoč- »Če rečeš lončku: .Lonček, kuhaj!' bo kuhal sladko kašo, če pa rečeš: .Lonček, stoj!' takoj preneha kuhati.* Deklica je prinesla lonček materi domov in ta ho jc bilo konec sromaštva in lakote. Jedli sta sladko kaso, kolikor se jima je zlnbilo. Nekega dne deklice ni bilo doma in mati je rekla: »Lorf €£h, kuhaj!" Lonček je kuhal dal,e in sladka kal* se je jela usipati čez rob. A lonček je kuhal venomer dalje, da je bila ie polna kuhinja in vsa hiša. Sladka kaša je napolnila še drugo hišo in nato cesto in /f je bilo že toliko, da bi se bil nasitil lahko ves svet, če bi bilo treba. Nazadnje te ostal* prazna samo še ena hiša in tedaj je prišla deklica domov. Rekla je samo: »Lonček, stoj!* in lonček je nehal kuhati kašo. Kdor je hotel priti v mesto, se je moral prejesti skozi kašo, da je mogel dalje.