181. Stnilta. 1 LhMint, i mM, § nrnti mz. XIV. lelo. w& Bfl ^^ ■ Hl flfe ■ liv ^HH Ml Ift ■ ShI Bi wj ^^ BBf 0 .Slovenski Narod" vdja: v L)obljanl na dom dostavljen: v upravniitvu prejcmin: «k> leto.......K 24— celo lcto.......K 22"— pol leta . . mlm ..... 12-— pol leta........11 — četrt leta . ?♦ # *'.s* • 6'— četrt leta . .*.....5-50 na mesec . • • « • \ . 2-— na mesec . . ...» 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vrača io. 0r«4mi*tvo: EaaOo*a ulica *t 5 v pritličju levo), toleton »t 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin-, za trikrat ali većkrat po 10 vin. Par te ni zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. Upravoištvu na] se pošiljaio na ročni ne, reklamacije, inserati itd to ie administrativne stvari. __— FmmmmmiMm ttevllfca volfa 10 vinar|«w. --------------- Na pismena naroeil.i brez l^todonne vposlatve naroenine se ne ozira. „Narotaa tiskam«- i«Ulon »t. 85. .Slovenski Narod* velja po posti: za AvstroOgrsko: i za Nemčijo: celo !eto.......K 25*— ćelo leto.......K 30*-» pol leta .... a . . . 13*— ... a a x i četrt leta.......650 za Arcnko in vse druge dežele: na mesec ,..••• , 2*30 celo le\v . . • . . - K 3Sr— Vprašanjem glede inseratov se jtaj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. upra*ni£tvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica: 4L 5 telefon At. 85 Dva atentatorja in štirje psihijatorji. D u n a j, 8. avg. Državni pravdnik ie danes v Za-srebu predlagal za Jukića smrtno kazen. Izrazil se je. da je bil ves napor proglasiti atentatorja za umo-bolnega zamani. da stoji mnenje obeh psihijatrov kakor skala. Morila ie nameril revolver proti Čuvaju, si morda je tuđi sicer kazal znake ne-kake abnormalnosti, toda v hipu. ko je naperil revolver proti Čuvaju, si je bil svojega zločinskega dejanja popolnoma svest, se je zavedat, da izvršuje zavratni umor. Meč pravice naj odtrga zločinsko glavo Ju-kićevo, temnice naj pokopljenjo so-krive otroke in mladeniče. Jukić ni zdrav, so rekli psihijatri, je psihopa-tična. hereditarno obremeniena natura, ni bil zdrav na umu kot deček, kot srednješolec, pri vojakih so ga imeli za norca ter ga konečno odpu-stili iz službe, za časa njegovih vi-sokošolskih let je razvijal nazore in ideje, ki so se vsem zdele naravnost biazne. kupoval ie v Bosni posestva brez denarja ter si tam urejeval zo-ologične vrtove, brez posestev. zaro-čeval se je brez — neveste, ustanav-Ijal ie republiko norcev; v zaporu je ćele dneve in noči pridigal orožni-fcom. prirejal je love na oolhe. pri ^azpravi ie divjal. lotili so se ga krči, v čelici so mu morali obleči prisilni jopič. Preiskovalni sodnik mu je bil dal celico tapecirati z debelimi slam-njači. da »prepreci samomor«, torej v očividni bojazni, da prične Jukić divjati ter se pri tem ob trdih stenah pobije ali pa celo ubije. Psihijatri so strokovnjaško kimali z glavo ter konečno izrekli, da. res je Jukić bil pred atentatom abnormalan, napol blažen človek. pokazal je po atentatu, da njegov duh ni zdrav, toda — v trenotku atentata samega je bil zdrav, popolnoma zdrav in čil. svež in na duhu krepak, niti alkohol, ki sicer učinkuje na možgane psihopa-tičnih natur. kakor uničevalen strup, ga ni omamil, temveč mu Ie še oja-čil koraižo. In dr. Zirovčić je še pri-stavil, da je alkohol morda tuđi nekoliko zmešai možgane atentatorje-ve. toda še Ie potem na begu in v zaporu ... Preje in pozneje bolan na duši in duhu. pred Cuvajem z revolverjem v roki, pri popolni zavesti, za svoj čin torej nedvomno v celem obsegu odgovoren. Tako sta rekla izveden-ca. Oba sta ravnatelja stenievške norišnice, deželnega zavoda, ki časti v gospodu Čuvaju svojega najvišjega šefa ... Ob isti uri, ko se je pred zagreb-škim sodiščem po prevdarnosti in najboljši vesti izvedencev zapečatila oscxla hrvaškega napadalca. sta predložila v Budimpešti psihijatrična izvedenca svoje strokovnjaško mnenje o madžarskom atentatoriu. Dan pred Jukićevitn činom ie poslanec Kovacs streljal v ogrskem parlamentu na prezidenta grofa Tiszo. na nio-ža. katerega življenje ima v političnih in naivisiih krocih stoVr-rio crno Cuvajevega tclesa. Kakor Jukić, tako je tuđi Kovacs zgrešil svoj cilj. Naključje je hotelo, da ie Kovacseva krogla frcala srečnejše. zadela ni nedolžnega. drugo naključje je bilo, da je mogel Kovacs pognati eno kro-glo sebi v glavo, med tem ko so Jukića še pravočasno razorožili. To je vse. Kovacs je bil pred atentatom zdrav, vesel in podjeten politik. Z židovsko prefriganostjo je vodi! svoje privatne kupčije, s strokovnjaško hladnokrvnostjo je polagal tisoče in tisoče na varno tehtnico borznih špekulacij — dokler ga ni zadela ne-sreča. Stal je tik pred konkurzom, bogata rodbina mu ni hotela pomagati, in preostojalo mu po njegovem mnenju ni druzega. kakor z revolverjem končati ^aiero«. Baš je divjal v o^rski zbornici boj med diktatorjem Tiszo in opozicijo, kateri je pripadal tuđi Kovacs. In spekulativni borzija-nec je sklenil riskirati nekaj na politični borzi. napraviti iz lastnega po-loma svoj dober -šlager* za svoje prijatelje, vzel je revolver ter ustre-1 i i na Tiszo. — Težko ranjenega so ga prepeljali v sanatorij, mesto ve-rig in pasje hrane, je čutil nežne roke skrbnih strežajev in se krepčal z izbranimi jedili bolniške hrane. Po-zneje v preiskovalnem zaporu je sodnik postopal z njim kakor z gentle-manom, spostljivo so se mu bližali psihijatri. Opazovali so ga dolge ted-ne. preiskavali, povpraševali in po najboljši prevdarnosti in vesti so od-lcčili: Kovacs je sicer zdrav in nor-nialen človek. nikakšnega zriamenja ni, ki bi dokazoval bolehnos^ njego-vega duha — toda v trenotKn svojega čina. v hipu, ko je stal / revolverjem pred Tiszo, je bil bla/en, popolnoma zmeden, in nikakor >rta odgovornost ga ne more zadc ... Kovacs se bo skoraj veselil svo-bode zdrav in čil. slavili ga bodo kot junaka, in marsikdo bi deial. da je njegov čin s svetlimi črknmi zapisan kot čin prave možatosti in kremeni- tosti v knjigo ogrske zgodovine. Jukić bo bolan čakal v svoji čelici, da izvrši krvnik osveto nad njegovim zločinom, nad katerhn bodo. kakor je danes rekel državni pravdnik, jo-kali pozni zgodovinopisci, ko bodo beležili sramoto Hrvaške .,. Aenčajte ga!« bo klicalo ljudstvo Kovacsu, >križaj ga!« bodo mr-mrali Cuvajevi hlapci Jukićevemu rablju ... Vsaka beseda, ki bi jo dodali tej sliki o dveh atentatorjih in štirih psihiiatrih, bi bila odveč. Justitia fundamentum regno-rum! Štajersko. Hrastniški veteranci so jo z bla-gf*slovljeniem zastave pošteno zavo-zili. Nezadovoljni so vsi. Nemška gospoda se jezi. da se je predrznil laški dekan pri blagoslovljenju izpregovo-riti par slovenskih besedi, Trbovelj-ci so bili tako razočarani, da so mnogi že opoldne pobegnili na trbo-veljsko sokolsko veselico, vsi drugi so pa odšli že popoldne. Najhuje se pa jeze gostilničarji. vZnani« naprednjak Birtič je imel srečo, da so inu obljubili okrog 30 častnikov. Pe-Ijal se je v Ljubljano po natakarje, toda prišlo jih je samo 5. Gostilničar Cisel ima toliko izgube, da bo baje aranžerje tožil. NajMlj nas pa veseli, da daje tuđi ljudstvo, katero se je udeležilo veselice, v krepkih besedah duška svoji nevolji. Mogoče je. da sčasoma vendar izpregledajo. Mnogo se govori po Hrastrtiku o zadnji trboveljski sokolski veselici. Navdusili so se za sokolske ideje tuđi krnečki sinovi, kar žaliboR do se-daj ni bilo opaziti. Zopet je storil hrastniški »Sokol < korak naprej, raz-prostrl je svoja krila tuđi čez našega kmeta. Hvala za to gre trboveljski veselici in našim veteraneem. Iz Hrastnika. Zopet nesreća v Savi. V lirastniku je utonil v tem tednu že drugi mlađenič pri kopanju v Savi. Je to 181etni po domaće Baj-dntov. Iz Celja. Kakor smo že poročali. se vrši letos v našem mestu XXIV. glavna skupščina Zveze avstrijskih iugoslovanskih učiteljskih društev, in sicer v soboto 10.. ter v nedeljo, dne II. avgusta. V soboto je ob 10. donoldne seja upravnega odbora v ^Narodnem domu«, ob pol 2. popoldne zborovanje delegacije istotam in ob s. zvečer Zvezin večer s koncertom v veliki dvorani »Narodnega doma*. Vstopnina h koncertu znaša 7,i učiteljstvo 1 K, za druge osebe 2 kroni. (Za celjske razmerc malo visoka vstopnina!) V nedeljo je ob 9. dopoldne glavno zborovanje Zveze v veliki dvorani »Narodnega doma« in ob 1. popoldne banket v restavracij-skih prostorih. Za glavno zborovanje so zglašene sledeče teme: 1. Jan Jaques Rausseau kot čfovek in pedagog. Poročevalec dr. 1. Lah. 2. Naš položaj in šolstvo. Poročevalec Karei Kveder, učitelj v Št. Jurju ob J. ž. 3. Stalno nameščenje okrajnih šol-skih nadzornikov. Poročevalec Mel-hijor Rismal. učitelj v Rajhenburgu ob Savi. — Ker se zbere ta dan v c-Jju \eč sto slovenskih učiteljev in učiteljic iz vseh slovenskih pokrajin, pozivamo slovensko meščanstvo, da jih kolikor mogoče slovesno in go-stoljubno sprejme. Iz Celja. (Ti ljuba n e m -ško-uacijonalna nedolž-nost!) Minulo nedeljo zvečer je ča-kalo na celjskem kolodvoru več sto nemško - nacijonalnih barab, da bi napadlo celjske Sokole, o katerih so mislili, da se vrnejo ob tri četrt na 9. zvečer iz Trbovelj. Celjski Sokoli nišo prišli, pač pa nekaj žalskih, ki so potem uživali častno spremstvo celjske policije in nemško - nacijonalne barabije do Oaberja. Kakor vedno, tako skusajo tuđi sedaj nemški časopisi vso krivdo žvaliti na — Sokole. Glasilo štajerskih nemških nacijo-nalcev, ki si je pridobilo lepo zveneči naslov »Schuftenblatt^ (samo sebe imenuje »Grazer Tagblatt«), pravi, da so »Sokoli začeli prepir in se tako izzivajoče obnašali, da je skoro došlo med njimi in Nemci. ki so prišli z vlakom, do pretepa.« Dejstvo pa je, da so ostali Sokoli docela mirni, kakor so to svojemu kroju dolžni in da so jih barabe že čakale na celjskem kolodvoru. Da se je nekaj pripravljalo, je vedela tuđi celjska policija, ker so bili ta večer na kolodvoru 4 poli-caii. dočim je videti tam ob prihodu vlnkov vedno Ie enega. Napad ie bil torej organiziran in pripravljen. To stoji in to dejstvo si borno mi kakor Žalčani dobro zapomnili. Naj pa se oni, ki bodo posledice tega barabske-*a napada čutili. zahvalijo dr. Arrv brožiču, dr. Jaborneggu, dr. Zang-gerju in drugim enakim tičem, kateri v svoji nemško-nacijonalni zagrize-nosti ne vedo, kaj se spodobi. — Našim ljućem pa polagamo na srce, da se tuđi oni iz takih dogodkov kaj nauče: Kadar se Sokoli vračajo v Celje, jih v bodoče ne smemo pusčati samih! Iz Celja. Očividec nedeljskih iz-gredov proti Sokolom na celjskem kolodvoru nam piše: * »Nemci se ne-nmln ip7p no svoiem ča^onisin. da si je upala peščica Sokolov pod vodstvom br. Kukeca nastopiti v dvoredu in v spremstvu več sto glav bro-ječe nemške barabije korakati po Ringu in Graški cesti tako mirno in s kratkim korakom, kot bi šla na promenado, ne odgovarjaje na neslane klice in izzivanja nemško-nacijonalne sodrge. Človek, ki je slišal kričati to razbrzdano druhal nezrelih tantali-nov, šnopsarjev, nemškonacijonalnih akademikov ter trgovskih in obrtni-ških pomqčnikovr. med katero so se vrinili tuđi nekateri celjski veteranci (sram jih bodi!), čuti do celjskega in spodnještajerskega nemštva Ie glo-bok stud. Zaradi te druhali ni pri nas narodnostnega in gospodarskega miru! Cul sem nemške letoviščarje, ki bivajo sedaj v Celju in so se slučajno pripeljali z istim vlakom, kako so kritizirali celjsko nemško-nacijonal-no »Jungmannschaft«: »Ist das eine Bagaga,« > Ist das eine Bande« in tako naprej. Zares častno za celjske Nemce! In gotovo je. da se ti letovi-ščarji med to celjsko nemško-nacijo-nalno »bando« ne povrnejo več. Sokolski zlet v Brežicah. Slav-nost, ki se vrši o priliki zleta posavskih sokolskih društev dne 11. avgusta v Brežicah, obeta biti impo-zantnejša* kakor vse dosedanje pri-reditve. Svojo udeležbo so prijavili vsa bližnja sokolska društva; tuđi bratje Hrvati in Srbi pridejo korporativno in bodo tuđi nastopili pri javni telovadbi. Na prostranem senčna-tem vrtu Narodnega doma bode postavljenih mnogo pavilijonov, v katerih se bode poleg jedi in pijace nudilo gostom razne vrste razvedrila. Vse priprave so v rokah naših narodnih dam, kar jamči, da bode za vse najbolje skrbljeno. Cene Jedi in pijace bodo zmerne, tako, da se nobe-den ne bode mogel pritožiti. Priča-kujemo, da se z ozirom na važnost prireditve udeleži ogromna množica domacinov, kakor tuđi dragih nam sosedov nreko Krške in Sotle. Iz Št. Jurja ob Južni železnici. Pettedenskega kmetijske-ga nadali evalnega tečaja na slovenki deželni kmetijki soli se udeleže sledeči gg. učitelji, oziroma nadučitelji: Karei Kveder. Šent Jur bo J. ž., Feliks Pecar. Št. Pa-vel pri Preboldu, Anton S t r i g 1, Frankolovo. Janko L o v š e. Zagor-j^. Fr. L o r n e r, Braslovče, Anton Brumen, Čadram, Milko Krizman. Planina, Matija T u š e k, Do-brovci, Franc K o r b e r, Št. Peter na M. s„ Tomaž K u r b u s, Slivnica, Jože B i z j a k. Bočna, Ivan Mihalič, Kapele. Rudolt Kotzmuth, Sela, Jože L o v r e c, Majšperg, Vinko LISTEK. flvgust Strindberg o ženshi in ženskem gibanju. (Konec) Obožavanje furil kot kaznufoča prisilna svedoeba. Učenik je govori!: Sevedenborg pripoveduje na svoj način, kako je prišel največji ti-ran v Had. Hotel je peklo dvigniti zoper nt-bo; nato je bil kaznovan stem, da je vladala nad njim strašna ženska, ki jo je obožaval. Bila je sama utelesba zlobe, zavedne laži, premišljene fco-Ijufije, ostudnosti, nečednosti in uni-čevalne strasti. On pa je bil prisiljen, da je videl v njej vse dobro, lepo in ljubko, imenoval jo je svojega ange-la. Vsi, ki so bili ž njim, so jo morali častiti, če ne, jih ie zmerjal, da so-vražijo ženske. Odkod je jemai Sevedenborg te svoje povesti, mi ni znano, res pa je, da so njegova popi-sovanja kakor fotorafije iz naših dni in satire na te razmere. Moderno će- sjtnjL- /ciisk ni i/ kršCanske^d teškega veka. kajtt ti romantika so častili krepost ženstva. Naša nova ginclatrija je pa prišla od poganov in jt pravzaprav nekako češčenje furij kot prisihra sredočba ali kazen. Sinovi gospodarja gnoja obožavajo sveje furije in povzdigujejo njihove napake. Grehota je krepost, zlobiiost je značaj, lažnivost pomeni intdigen-co, sirovost pa moč. Kdor se pa noče udeleževati tega hudičevega kulta, temu pravijo: sovražnik žensk. Žene ki so častivredne soproge in matere, se imenuiejo starokopitne in perverzne. Evripid riše v drami »Hipofit«, kako je ta kraljevi sin častil čisto Dijano, bežal pa pred nizko Venero. Ta nečista boginja se je rnaščevala s tem, da je obdoUiia nedolžnega mladeniča krvosrani-stva in ga dala ubiti. Evripida so radi tega groznega opisovanja imenovali sovražnika žensk in baje so ga psiće raztrgale. Zelo fino! * Belo Mtženistvo. Učenik je govoril: V vsem višjem, pa tuđi v vsem srednjem razredu, prav globoKo doli je ta-le navada: Će se moški nženi, se pomnoži njegovo delo, ki ?a ne more naložiti nikomur drugenm. Njtgova žena pa si nabavi deklo. ki opravlja njeno delo; če dobi otruke, si nabavi še dojiljo. Ona pa poseda brez opravka in izkuša ubiti Čas z neplodnimi malenkostmi. Na ta način nima teka opoldan, niti ne more ponoći spati. Zvečer priđe mož do-mov in hoće uživati svoje domaće življenje; takrat pa hoće žena ven, v gledišče in v gostilno. Ona namreč ni trudna, pač pa se dolgoćasi, ker nima opravka. zategadelj se hoće zabavati. Podobno je. kakor bi ženska ne bila ustvarjena za domaće življenje, ampak za gledišče, gostilno in cesto. Zato se pa žene pritožuje-jo, da morajo sedeti doma. Ceprav imajo sužnje, ki opravljajo iijihovo delo, nazivajo sebe same sužnje in vršijo kongrese za svoje osvoboje-njc, ne pa za osvobojenje svoje slu-žinčadi. Njihovi poživinjeni nvožie jih podpirajo, ne da bi opazili, da so oni pravi sužnji; kajti kdor dela za človeka. ki je brez opravka, je su-ženj. Toda pisano je: »Drago ste odkupljeni, ne bodite snžnji nikogar!« RerltteU. Učenec je vprašal: Kaj je to: »sovražnik žensk?« Učenik je odgovorili Tega ne vem. Pač pa rabijo ta iziaz reviščeta kot psovko za tište, ki povedo to, kar mislijo vsi. Reviščeta so možje. ki se ne morejo dru-gače približati ženski, nego da izgu-bijo svoj razum in postanejo sobi ne-zvtsti. Naklonjenost ženske si kupi-jo s tem, da izročijo glave svojih prijateljev na srebrnih krožnikih; sami pa se navzamejo toliko ženskosti, da gltdajo z ženskimi očmi, Čutijo z ženskimi čuvstvi. Saj eksistirajo stvari, ki ne govorimo vsak dan o njih: in svoji ženi ne pripoveduje-mo, iz česa je ustvarjen njen spol. Pravico pa imamo, da "včasih o tem pišemo. Akspenkaner je pisal naj-boljše, Nietzsche ne baš slabo, Pe- laaan pa je mojster. Thakeraz ie spi-s A »Mens Wiwes«, pa o tej knjigi molčijo kot grob. Balzac je razknn-kal Karolino v »Fizijologiji zakona« in v »Malih bolečinah zakonskega življenja.« Weininger je razkril pre-varo v starosti dvajsetih let, mašče-vanja pa ni počakal, ampak je šel svoja pota. Da je otrok mal zločinec, ki se ne more sam voditi, sern pove-dal; pa vendar ljubim otroke. Da je ženska to, kar je, sem tuđi povedal: in vendar sem Ijubil žensko in iinel i n}o otroke. Kdor ine imenuje so- vražnika žensk, je torej bedak, laz-nik ali revišče. Ali pa vse skupaj. * 0 razmerju obeh spolov1). Ali zamore nastati in trajati prijateljstvo med obema spoloma? Le navidezno, kajti oba s^ola sta si že od rojstva sovražna; -\- in — sta si vedno nasprotna, pozitivna in negativna elektrika sta si sovraž-ni. vendar pa se iščeta, da se med seboj dopolnjujeta. Prijateljstvo zamore nastati edino med osebami. ki imajo iste interese in približno iste nazore. Moški in ženska sta po dru-žabnem redu rojena z različnimi interesi, različnimi nazori. Zato zamore nastati prijateljstvo med obema spoloma edino v zakonu, kjer so postali interesi isti; to pa samo, Če se žena popolnoma posveti družini, za katero dela mož. Kakor hitro se pa posveti kaki stvari, ki leži zunaj rodbine, je pogodba prelomljena; potem imata moški in ženska raz-lične interese in prijateljstva je konec. Zato je duševni zakon nemo-goč, ker vodi k suženjstvu moža: Tak zakon se tuđi prav kmalu razbije, 1 Iz knjige »Sin dekle«. 1686» ***** *-__________________________^ SLOVENSKI NAIOD. 181 5tev. 0 k o r n, Đtzelj&ka. Ivan Osmctz, Kostrivnica, Vincenc S t o p a r. Sent Hi v Slov. goricah, Simoo Petro-v i Č, Šmiklavf, Anton K a k o vJ £ , CreŠnjcvec Franc Roimin, Sctit lij pod Tur jakom. Tećaj se priču« dne 25. avgusta. Od Sv. Tonaža prf Ornotu nam pišeio: Zadevo s prepovedamni mla-deniškim shodom smo it v »Slovea-skem Narodu« pojasnili. Prcpoved so zakrivili klerikalci sami, ker so na-znanilo prepovršno sestavtli. Zadnio nedeijo pa se |e ta shod vendarle vt-ši!. Da bi bHo navdušenje proti nič-vrcdnim liberalcem na shodu večje, so klerikalni fantalini po naročitu duhovnikov ponoči ometali farovž s človeškim blatom. Naprednjaki smo se muzali — saj so si dali duhovniki ki njihovi pristaši s tem sami najlep-se spričevalo. I>osedaj so se poslu-ževali duhomiki tega »političnega argumenta« — ki je za njih srčno surovost in propadlost preznačilen — samo v Savinski dolini (glej aferi z žaljskim korom in Vovkovim križem na Oomilskem, v katerima se ic izkazalo. da so bili povzroćitelji duhovniki in njihovi pristaši!), sedai pa so zanesli take vrste politične boje tuđi v Slovenske gorice. Toliko bo menda zadostovalo v odgovor na grdo natolcevanje v »Straži« in »Slovencu«. Dve Ciril-Metodovi prireditvi. Iz Ljutomera. Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Ljuto-meru priredi v nedeljo. dne 11. avgusta, pri Puconji na Cvenu ljudsko veselico s petjem, godbo in srečoiovom v prid družbi. Prodajali se bodo v prid družbi tuđi pristni prleški krap-ci. - ' "" du pckia zavedna cvcn-ska dekleta. — Na Polenšaku priredita podružnica Ciril-Metodove družbe in Kmetijsko bralno društvo na praznik 15. avgusta ob 2. popoldne pri Šoreju ljudsko veselico. V Sevnici priredi slovenska Šo-la v nedeljo dne 11. t. m. popoidne šolsko veselico z godbo. gledališko igro, petjem in telovadbo učencev. Prijatelji sole in mladine dobro došli! Zvečer koncert na vrtu gostilne Si-mončič. Na rodnost ne zanimivosti iz Spodnje Štajerske. iNemška ljudska Šola pri Sv. Lenar-tu v Slovenski goricah dobi pravico javnosti?) Vsi spodnještajerski nemški listi poročajo: Na šulverajnski soli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah name-ščeni učitelj Herman Katschnig je prestavljen v Sevnico, učiteljica Adela Ebner. ki ima uposobljenostni izpit, pa prestavljena k Sv. Lenartu. S tem so izpoinjeni vsi pogoji, da dobi zasebna nemška ljudska šola pri Sv. Lenartu pravico javnosti. — V Svičini se vrši dne 11. avgusta ustanovni občni zbor šulferajnove podružnice. Pristop je že naznanilo 48 članov. — iz Konjic poročajo, da si je ustanovilo nemško učitelj-stvo konjiškega okraja svoje učiteljsko društvo. — Občinske v o -litve pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. 0 iziđu smo že poročali. Da pa bode zvedel širši svet. kaki »Nemci« bodo sedeli v trojiškem občinskem zastopu, podamo tu še imena izvoljenih. V III. razredu so bili izvoljeni: trgovec Ferdinand G o I o b, usnjar Karei K i r b i šf veleposestnik Jože KlemenčiS, hišni posestnik Alojzij Klobasar; v II. razredu: gostilničar Ferdinand M 1 i n a r i č. gostilničar Juri Go- 1 o b. veleposestnik Anton K r a n i c, gostilničar Stanislav Z a m o 1 o v I. razredu: klobučar Miha Luk-m a n, pek Ernest Zavernik, trgovec Lovrenc Babosek in klobučar Franc R a u t e r. - Med temi ljudini ni torei niti enega pravega Nemca! Komentar bi bil za nas pre-žalosten! St. Vid nad Ptujem. V nedeljo II. avgusta bo na vrtu pri gosp. V. Pernatu ljudska veselica. Na vspore-du je petje, godba in dramatična predstava. Vprirorita se igri: »Zenička trmoglavost« in »Moška trmo-glavost<-. Drobne Novice. Cebelarska podružnica za Savinsko dolino priredi dne 15. avgusta podučen shod pri Zganjerju v Šeščah ob 3. popoldne. Glavni zbor se pa vrši kasneje pri društvenem tajniku Pečarju v Dolenji vaši. — Umri je v Hočah pod Mariborom gostilničar in posestnik Josip R o j k o. Pogreb se je vršil danes v petek dopoldne. — Iz Gradca. Prekajevalec mesa, Ludovik Farendla, o čegar aferi smo že poročali, se je v preiskovalnem zaporu obesiL Zapnšča vdovo z de-vetimi otroci. Zanimivo je, da je Farendla sklenil za letosnje manevre z erariem pogodbo za većjo dobavo mesa. Ta pogodba je sicer sedaj raz-veljavljena — ne pove pa se nikjer, kolikokrat so že ubogi vojaki poprej jedli blago dišeče Farendtovo blago. — Se se nara godi dobro! Iz klerikalnih listov posnemamo, da se je vozik) minule dni z dvema posebnima vlakoma nič manj ko £014 oseb na Brezje. Ljudje še imajo torei ved-m> p««e dcoaria, teer -ge tato *e- mIo sapravliaja. — V Hilonh so imeli v torek popoidne hudo točo, ki it napravila poeekod ogromno ftto-do. Od vseh strani nam dobajajo pritožbe. 1 ittdie pozabliajo, da lim bo ii vseh nadlog pomagal vsegamogoč-ni — Brenčič! — Iz Maribora. V *Sloven«ekm Narod«« ie omenje-nj poskusni vileti lrakonlovnega društva se vrše 15., 17, JO. m 21. av-gusta u 1. Itorašto. Pon»«r»ćcw sodai afaiga. V Celovec so pripeljalt včeraj sodnega slugo okrajrrega sodišča v Pliberku. Mož ima nevarne poškodbe na desni nogi. Ko so ga prepeljaJi v bolnico, je postal nezavesten in se še ni prebu-dil. Kje in kako je dobil te poškodbe, še ni znano, stimijo pa, da ga je kdo v službi napadel. Izgubljen deček. Včeraj je našla policija na Novem trgu v Celov-cu približno Sletnega dečka, ki je iz-gubil svoje starše. Deček je čedno oblečen in je bržkotne iz bližnje ce-lovške okolice. Govoriti ne more, razun par nerazumljivih besed, tuđi ne more povedati, od kod in čigav da je. Mlada ubežnica. V celovški okolici je pri jelo orožništvo 13letno de-kle, ki »e potovalo samo peš proti mestu. Dognali so, da je mlada ubežnica neka Urša Smolejeva iz Gro-belj pri Kranju. Zakaj je pobegnila od doma, noče povedati. Letošnja letina na Koro^kem obeta, da bo zelo bogata. Posebno veliko bo sadfa. ki iz\-rstno uspeva. Posebno lepa so skoro po ćeli deželi jabolka. ki bodo dosegla vsled tega razmeroma zelo nizko eeno. Primorsko. Iz šoiske službe. Za provizorna glavna učitelja sta imenovana na učiteljišču v Kopru Henrik Larcher iz Inomosta in na učiteljišču v Gra-disču Franc Morteani iz Trsta. Iz Gorice poročajo, da je goriški mestni magistrat zvišal takse na trgu in zadal s tem občuten udarec vsem okoličansikm prodjalcem svojih poljskih pridelkov. Res je, da so s tem udarjeni tuđi laŠKi posestniki, toda še boli občutijo to novo odredbo Slovencu ker so v pretežni ve-čini. Vsi. tuđi laški listi, so silno ogorčeni in zabavljajo čez brezobzirno mestno gospodarstvo v Gorici. — Pomanjkanje vode v Gorici je še vedno nevarno. Vsi vodovodi so na ukaz magistrata ponoči zaprti. Tuđi ta greh teži na ramah mestnega gospodarstva, ki bi bilo že davno lahko resilo mestno vodvodno vprašanje. Vse kaže, da bo treba na goriškem magistratu v kratkem korenite pre-membe. — Laske dirke, katere je ho-telo prirediti laško društvo »Audax« Podistico Italiano« v Velodromu v Gorici, so prepovedane. Teh dirk se ie hotelo udeležiti tuđi već laskih društev. Vzrok prepovedi ie javni mir in red. Ponesrečen tlcrkul. V Crnov-čevi gostilni v Gorici je vzdignil neki Anton Pavlin z eno roko zaboj, v ka-terem je bilo 2?> litrov piva, in ga dr-žal precej dolgo časa nad glavo. Na-enkrat je opešal in zaboj mu je pa-del na glavo. Pavlin je dobil smr ne poškodbe in bo bržkotne v kratkem umri v bolnici. K avtomobilfii nesreći pri Ogl~iu. Šofer Vittori, ki je vodil Ciardijev avtomobil in ponesrečil pri Ogleju, Veži smrtno hnlan v bolnici. Seja mestnega sveta v Trstu ie bila nesklepčna in se ni mogla vršiti. Na dnevnem redu je bilo namreč tr-žaško vodovodno vprašanje, za ka-terega rešitev je potrebna dvetre-tinska večina, t. j.: 54 svetovalcev. Navzočifi pa je bilo samo 48. Baje nameravajo socijalni demokrati ob-struirati predlogo za novi tržaški vodovod iz reke Timavo. Polom tržaškega bankirja* V Trstu je izročil ključe sodišču in po-begnil znani bankir in menjalec de-narja Neuman. Mož se je pred vsem največ pečal s prodajo raznih srečk in sicer na obroke. Največ svojih od-iemalcev ie imel v Istri in na Goriškem. med katerimi ie največ Sloven-cev in Hrvatov. Predno je napove-dal konkurz, je prodal vse vrednosti in še ćelo blagajno. V nekem preda-iti so našli 350 kron denarja, katere-ga je bržkotne prezrl — in nekaj nič vrednih papirjev. Pasiva znašajo čez pol milijona kron. Neuman ie pobeg-nil s ćelo rodbino bržkotne v Italiio. Svoje uradnike in uslužbence je od-siovil tik pred napovedjo konkurza, r\fcgne 4. t. m. je pobegnil iz civilne bolnišnice na Reki 311etni laški podanik Ruggero Oiorgielli rodom iz Perugie, kateri je imel pri sodišču prestati zaradi hu-dodelstva tatvine 6mesečni zapor. Ker je bil pa zbolel so ga oddali v bolnišnico. kojo priliko je preje, predno je bilo mogoče porabil in sfrčal na prosto. [isto melranski polet. Nosiinih kril aeroplana ne dobi-mo med stroji, katere pozna mehanika, dasi imajo isti namen: S pomoč-jo propelerja proizvajana sila v vzdoižni smeri osi deluje prisilno na točko izven nje. strmino si napravijo pravilno oblikovana krila iz zgosče-nega zraka: zračni odpor je diferen-ca pritiska pod krili navpično na-vzgor in pritiska od nasprotne strani v antiparalelni smeri. Letanje s takimi krili, »zmaju. je brezprimerno neekonomično. 2e propeler izrabi komaj desetino vpo-rabljene sile, vrhu tega tratijo ž njo še velika nosilna krila vsled trenja z zrakom in čelnega odpora ter znatne teže. filigrano konstruiranemu aeroplanu od 50 konj moremo naložiti v najugodnejšem slučaju k večjemu dva stota koristnega bremena. Da bi se doseglo kdaj v tej smeri precej boljših uspehov, ni pričakovati. Narava je bila zapeljala kon-strukterje. da so jo slepo oponašali, ko so reševali letalni problem. Napa-ka je podobna, kakor da bi opremili vozila mesto 5 kolesi z nogami. Noge nihajo mmterU* ter izrabijo radi tega silo veliko slabše nego vrteće se kolo, ki doseže z istim naporom neprimerno večjo hitrost. Pa narava je napravila kljub temu modro in smotreno, ker noge rabimo tuđi za skakanje, plezanje, plavanje itd. — Živali v zraku, n. pr. tiče rabijo podobno univerzalno pripravo, da lahko love. da se z drkalnim poletom odpočijeio, ko rabijo nakopičeno energijo iz kateregakoli vzroka do-sežene visine. Clovek pa rabi letalni stroj, za kolikor mogoče hitro in varno pre-važanje v zračni crti. Pred petimi leti je nastal prvi projekt, kako bi se dalo reliti letalni problem čisto mehanskim polom, stroj je nadomestil nosilna krila. Konstrukcija je bila še nerodna in komplicirana, pa Ie že kazala, da utegne ta mise! privesti do u spe ha, Namen smotreno sestavljenega stroja je bil, spraviti v zaželjeni efekt sproti proiivajani zračni odpor, veliko tnanjši od skupne teže stroja. Pred kratkim je nredložil isti iz-najditelj delovni komisiji Flugtechn. društva na Dunaju nov projekt priprave, ki je vseh osupnila. Vse sku-paj bo tehtalo okrog 20 kg, stroj pa da bo dvigal z navadno ekonomijo stabilno in brez zaleta po tleh breme, več stokrat večje od pod vrte-čimi se ploščami proizvajanega odpora. Priprava obstoii iz vzvoda, na katerega razne točke delujejo tež-nost. motorna sila in proizvajani zračni odpor v zaželjeni smeri in določenih fazah vsled par drugih priprostih priprav (Schneckengetrie-be će Gesperrwerk). Oporno točko vzvodu nudi prenesen zračni odpor, oh njej dviga vzvod cei stroj z minimalno navpično hitrostjo, vsled tega je treba zelo malo motorne sile. Projekt je podprt teoretično in eksperimentefno z dokazi. — S tem homo dobili Čisto nove predstave o letalnem stroju, ki si ga nismo mogli misliti brez velikih kril. Predstavljajte si aeroplan brez njih! To je letalni stroj bodočnosti. Ie konstrukcija bo močnejša in udobnejša ter motor-u šibkejši. Od teh pa bosta morala biti v stroju najmanj po dva, za vsak slučaj. Cisto mehanski polet privede problem na temeljno novo podlago * n-w'.\../.«■ 'izrr-rf*~t> "c^'tve. Franjo Bratina. Dnevne vesti. 4- Predsedstvo ljubljanske niest-ne občine pri ministru Trnki. Včeraj dopoldne se je poklonila ministru za javna dela ekscelenci dr. Trnki na Bledu deputacija našega občinskega sveta, obstoječa iz župana dr. Tav-čarja in podžupana ter deželnega odbornika dr. Trillerja v svrho, da mu sporoči zahvalo Ljubljane na veliki in uspešni podpori, katere je bilo mesto deležno od strani ministrstva za javna dela v interesu pravočasne otvoritve c. kr. obrtne sole in pravične ureditve prispevkov za redne in izredne stvarne potrebščine tega velevažnega zavoda; obenem je deputacija nazadnje povabila gospoda ministra k slovesni otvoritvi sole. Oospod minister je sprejel deputacijo kar najljubeznjiveje ter iej ie sporoči! pred vsem vest. da je otvorite v velevažnega elektrotehniškega oddelka in s tem prepotrebna izpor-niiev c. kr. obrtne sole že v šolskem letu 1912 13 gotova stvar. Obljubi! je tuđi, da se otvoritvene slavnosti, ako mu bodo razmere količkaj dopu-Sčale. udeleži osebno. V nadaljnem razgovoru je ekscelenca kazal živo zanimanje za naše kulturne težnje in je opetovano naglašal uprav veli-kansko važnost Ijublianske c. kr. obrtne sole ne Ie za našo deželo, am-pak za ćeli avstrijski slovanski jug. — Po končani avdijenci je povabil gospod minister deputacijo v Dolni-čarjev parkhotel na obed, kateremu so prisostvovali še ss. dvorni svet-nik prof. H 1 a v a, državni poslanec dr. R a v n i h a r. vladna svetnika dr. P r i m o ž i č in dr. Avredniček, ministrov bleiski hišni gospodar ve-Ictržec Le n č e in ministerijalni tajnik dr. S t a r y. Gospod minister ie v posebno Ijubeznjivih besedah napil slovenski prestolici in njenemu za-služnemu županu dr. T a v č a r j u, nakar se je le - ta iskreno zahvalil na vzorni gostoljubnosti in posebno naglašal, da se ima zahvaliti Ljubljana na pravočasni otvoritvi in iz-popolnitvi c. kr. obrtne Sole, kakor nič manj na pravični ureditvi vpraša-nja pokritja stvarnih potrebščin sole v prvi vrsti, Če ne izključno ministru-gostitelju in njegovemu predniku ekscelenci Mareku. Ob živahnem razgovoru je potem le prehitro do-tekla ura, ko se je ljubljanska deputacija morala, polna najlepših vti-skov, poslpviti od preljubeznjivega gospoda ministra in njegovih odličnih gostov. + Minister za javna dela ekscelenca Trnka je sprejel v avdijenci poslanca dr. Ravniharja. Poslanec je predstavil ministru tuđi deputacijo društva lastnikov hotelskih in zdra-viliških naprav. V deputaciji so bili: predsednik društva gosp. Peter-n e 1, gospa V a 11 r i n y, gosp. K a -menšek kot tajnik društva in gosp. S t e i d 1. Minister se je v dolgotraj-ni avdijenci pustil natančno informirati o gospodarskih in prometnih za-devah Bleda in okolice ter konČno obljubil temu lepemu kraju vso po-moč, ki mu jo dopuŠča njegov re-sort. 4- Polom oove stranke. G .Ra-dešček je sam s hvalevredno odkri-tosrčnostjo povedal v »Dnevu ukradeno, vse pouzmano od So-- lov. In takšne kreature, ki so vse pouzmaJe od Sokolov, si drznejo po-:em napadati Sokoistvo in mu izpod-Kopavati tla med ljudstvom! 4- »Zarfa« naj si vzame patent Ina svoio logiko, kajti ta njena logika ie res nekaj posebnega. O ponedeli-sKi polomiji ustanoviteljev nove >tranke pravi, da ie to blamaža za Kberalce. Stvar je bila prirejena za hrbtofn liheraleev !n naperjena }e bila proći libe ralcem, a -Zarja« je na--la, da je to blamaža za liberalce. To je logika, ki jo razumejo samo iki socijalni demokratje, ki v pro-ivo klerikalnih zmag razobešajo retece zastave. — Iz poštne službe. Imenovani so: za nadpoštaria v Domžalah poštar Karei Huth; za poštarieo v ZatiČni poštna oficiantinja Ana R i h-•ersičeva: za postarja v Kanalu štni ekspedijent L. Ci e r b i č; za ^štne oficijante aspiranti Martin bevk za Puli 1., Marka Postrak m KrŠfco in Josi? K v. rrer 7a Opa-ijo; za poitne ottcuamuijc a^pirau-:inje Mariia Schreveva za Pazin; Romana Reso v a za Ajdovšwi-no; Marija J e s o v a in Olga V i t a s za Trst L Iz poštne službe sta izsto-ptt poštni oficliantinji Leop. C i - Isenzopi v Kočevju in Marija D a -^ovčeva v Ajdovščini. Razpisano je mesto postarja v Cerknici; prošnje naj se viože tekom treh tednov. — Iz rjudskošo4ske službe. Ab-solvirani učiteljski kandidatinii Ro-zaliji M e j a k ie dovoliena brez--T2cna šolska praksa na šestrazred- .- v Mokronogu. — Vojni minister Aufienberg se ?e danes dopoldne z gorenjskim vla--,om pripeijal na Ietovišče na Kranj-^kem. Istopii je na postaji Vižmarje n se od tod peljal na gradić svojega ista. — Efektna loterija za slovensko umetnost. Finančno ministrstvo je : ivolilo >Splošnemu slovenskemu zenskemu društvu v Ljubljani*, da priredi efektno loterijo na korist slovenski umetnosti. Izdalo se bo 20 ti-soč sreč po 1 K ter bo 2»~*'» đobitkov. Ti dobitki pa bodo Ie originalne slike in risbe, oziroma kipi slovenskih mašiti slikarjev in kiparjev. Prvotno določbo, da se srećke ne smejo pro-dajati tuđi od hiše do hiše, ie c. kr. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo na Dunaju vsled nove prošnje Splošnega slovenskega ženskega dništva« izpremenilo tako, da se bodo smele srećke prodajati tuđi z raz-- Ciljanjem v pismih ter z razproda-lem po društvih med člani. Da se ioterija čim preje izvrši, ima danes, v petek, ob 6. zvečer odbor »Splošnega ženskega društva sejo. — Slovenske slikarje in kiparje opozarjamo. da je efektna loterija v podporo slovenske upodabljajoče umetnosti zdaj dovoljena. Zato je treba, da naši umetniki svoja dela, ki bodo tvorili dobitke pri tej dobro-delni loteriji, nemudoma odpošljejo na naslov gospoda akademićnega slikana Rikarda Jakopiča (»Umetni-ški paviljon«) v Ljubljani, in sicer z zrecno označbo -za loterijo*. Većina naših slikarjev in kiparjev je že pismeno ali usno obljubila svoje sode-lovanje pri tej prvi priredbi na korist slovenske umetnosti. V njih samih interesu je torej, da bodo dobitki čim lepši in da bo prodaja tem večja. Naši umetniki bodo gotovo radi na pomoć odboru »Splošnega slovenskega ženskega društva«, da bo uspeh lo-terije povsem zađovoljiv. Najprej pa treba, da pošljejo nemudoma za loterijo namenjene umetnine, ker jih mora nadzorovalna oblast pregledati in odobriti — Kip pesnika Antona Aškerca, modeliran od akademičnega kiparja prof. A. Repica, je razstavljen v izložbi papirne trgovine gosp. Hinko Sevarja na Starem trgu. Tuđi to naj-novejše umetniško delo hvali svojega mojstra. Izraz pesnikovega obličja je tako izborno pogojen — in to po sodbi vseh — da se mora kipu priznati popoina življenjska podobnost. Odlitki tega doprsnega kipa se naroćajo pri tvrdki Hinko Sevar, Ljubljana, Stari trg št. 32, kjer se sprejemajo naročita za vsak kip po 10 K. — Velikost kipa je 40 cm visine in 20 cm širine. Na to umetniško delo opozarjamo vsa narodna društva, zavedne družine in častilce A. Aškerčeve, da se poslužijo prilike, si ta umotvor za to nizko ceno naba-vtti, ker se ifli bo sedai ob tej prittki s preceišniimi stroški Ie gpcovo He-vilo vtik) — ter !ih kasnejo u ta te-nar ne bo već dobiti — Umri ie bivti okrajni glavar dr. Mihael Ostettcnhofcr, ki je vpokojen z naslovom vladnega svetnika zadnja leta živel v Ljubljani. Služboval ie v raznih krajih na Kranjskem na svoj poseben način in bil Slovencem vedno nasproten. — Umri je v ljubljanski bolni-šnici tovarniški mojster v Litiji Cd-vard Majcen. Pokojnik je bil blag značaj, se komai 40leten mož, dober delavec in odkrit somiiljenik. Postal je žrtev svojega pokliča in družinskih razmer. Pokopali so ga včeraj popoldne pri Sv. Križu. Za-puSČa ženo in 5 nedoraslih otrok. Ek>di mu blag spomin. — Afera Danilo - Spicer kem-čaniL Gosp. Danilo je tožil gosp. Spicarja radi razžaljenja časti, ker mu je Ie - ta očital, da je njegova »Miklova Zala samo plagijat $»pi-carjeve dramatizacije enakega imena. Danes se ie na to tožbo vršila končna obravnava, pri kateri je sodi-šče gosp. Spicaria oprostilo, češ, da se mu je posrećilo doprinesti dokaz resnice glede svojega očitanja, da je gosp. Danilo res^ porabil za svojo Miklovo Žalo 5picarje\ro drama-tizactjo dr. Sketove povesti istega imena. Zauuoriva govorica. Po novo-meikih gostilnah se govori, da je dr. Pegan pisal bivšemu županu Vintar-ju, ki priđe pred sodišče, naj se nič ne boji obravnave, da ie že vse ukrenil in da se bo vsa krivda zvr-nila na njegove sokrivce. Na čast ministru javnih det ek-^elenci O* - - Tr^^i prirr ''!a K včeraj zvecer >Siovenska Fiinarmo-ni}a* serenado in velik koncert na Bledu. katera prireditev je bila gotovo ena najlepših letošnje sezije. Ob 7. uri zvečer zadonele so pozavne s starodavnega Blejskega gradu, mič-ne narodne pesmi: Po jezeru bliz Triglava. Tam za goro. O mraku. Otok bleski kinč nebeski, so se raz-legale daleč na okoli veličastno in tajinstveno v večerni mrak. Ob 8. zvečer je odkorakala godba s sprem-stvom požarne brambe. ki je nosila lampijone iz zdraviliškega doma mimo hotela Imperiak hotela Toplice k vili Dalibor. Tam je zasvirala našo narodno pesem: Po jezeru bliz Triglava. Ekscelenca minister Trnka je v veliki družbi poslušal serenado na balkonu. Ob 9. zvečer se je vršil velik koncert, katerega spored je obse-sjal same veličastne skladbe. Z vervo in izbornim prednašanjem zaslužila si je »Slovrenska Filharmonija« gromoviti aplavz. mnogoštevilno zbra-ne publike. Njega ekscelenca minister, ki je v spremstvu gospe sopro-ge in podravnatelja državne železni-ce v Trstu dr. Aurednička počastil koncert, se je v pnsrčnih besedah za-hvalil kapelniku Teplemu, ter mu iz-rekel svoje priznanje. Koncertne točke, slavnostna koračnica iz opere Prorok«, Richard Wa?nier: Gotter-dammerung. Smetana ^Prodana ne-vesta--, ogrska rapsodija in Mephi-stofeles so se prednašale z umetniško dovršenostjo. Po končanem sporedu se je razvil živahen ples, ki je trajal do jutranje ure. Koncert je pr^etilo mnogo odličnega občinstva in se je s to prireditvijo prometno đr ^tvo, ki je imelo aranžement, odliK valo tembolj. ker je bil tuđi finan ijelni uspeh doher ter je njega eksc* enca minister Trnka daroval društv i ioo kron. Za izborno uspelo prire iitev, zahvalil se ie gospod minister za-stopniku "Slov. Filharmonije« go^p. Milanu Drachslerju in predsedniku prometnega društva dr. Gabrijelu Hočevarju. Pasji kontuffiac za občine Vic, Dobrova, Spodnja in Zgornja Šiška, Ježića, Moste. Dobrunje in Rudnik je razveljavljen. Amerikanske novlce. R o j a k i ponesrećili. Iz Jale, Kaus., po-ročajo: Slovenec Franc Spec ^e je iz rova vzdisjnil z vspenjačo. Vspen-jača se ie prevrnila in Spec je dobil tako težke poškodbe, da je izdihnil. Rajni je bil star 42 let, rojen v Zabu-kovju pri Sevnici ob Savi. — V Bloctou, Ala. je premog ubil Frideri-ka Povšeta, ki je bil star okoli šest-deset let. — Rojak umri. V Pu-eblo, Colo., je umri 17. juli ja Frank Boje. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil star 60 let. doma iz vaši Struge pri Dobrepoljaru — Slovenec obsojen zaradi sovodstva. V Duluthu je bil obsoien Slovenec John Plut zaradi sovodstva na pet let ječe. Iz domovine je namreč pripeijal sorodnico svoje žene v nemoralne namene. Kinematograf »kleal«. Danes v petek, dne 9. avgusta: Specialni večer s sledečim sporedom: 1. Amsterdam. (Potovalna slika.) 2. Fric hiter. (Komična učinkovitost.) 3. Srce živali. (Lepa drama.) 4. Vili skrbi za svojega očeta. (Vdekomično.) 5. >Kaseta'. (Krasna, kolorirana drama.) 6. Rokavica št. 81/*. (Komična učinkovitost.) Jutri, v soboto, dne to. avgusta: »TrpUenie matere«. (Drama v t dejaniib.) V torek, dne 6. avgmta: »Cttaa«. (Drama v 2 deia-njih. Nordikstilm Co.) Vtaa ▼ Rotol dolU. Kakor smo že poročali, |e v ooči od 5. na 6. t. m. dosedal se neznan zlikovec vlomil v trgovino g. Končana v Rožni dolini in odnesel do 50 K denarja in nekaj slanine. Sumi se, da vlomilec ni bil nihče drugi kakor vojaški begunec Franc Škerl z Vica. Neprenlšlleaost. Včeraj popoldne so se hoteli iti za mestno klav-nico trije dečki, med katerimi je bil tuđi 101 etni Stanko Jerič, y Grubar-jev prekop kopat. Ko je bil JeriČ že slečen, priđe mimo neki nemško go-voreč dečko ter pahne slečenega Je-riča v prekop, kjer se je začel potap-ljati, nakar sta začela ostala dečka na ves glas kričati. Ko to čuje čev-Ijar Goršič, hiti po živinskega trgovca Schuberta in krojača Hribarja, katera sta se podala takoj v prekop in že nezavestnega Jeriča resila iz 1 in pol metra globoke vode. Ko sta ga spravila na suho, so ga z u metri im dihanjem zopet spravilli k sebi, potem ga je pa došli stražnik odve-del domov in ga izročil materi. Aretovana je bila včeraj brez-poselna služkinja Angela P., katera je na sumu, da je pokradla svoji so-služkinji, neki natakarici na Resljevi cesti med tem časom, ko je bila ta v bolnišnici, već obleke. Zagovarjati se bo morala pred sodiščern. Konja splašila sta se včeraj v Selenburgovi ulici nekemu vozniku, ki je peljal oglje. Ustrašila sta se bila nekega avtomobila in skočila tako nenadoma vstran, da je voznik padel z voza, a se mu k sreči ni ničesar pripetilo. V Mestnem logu je čuvaj zasačil nekega GlinČana, ki je tam sekal drevo. Le-ta je baje posekal tam in pokradel že več drevja. Zagovarjal se bode pri sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se ie z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Macedoncev, 17 Hrva-tov in 27 Slovencev. V Heb je šio 27, v Buchs 12, v Inomost pa 16 Hrva-tov. Izgubljeno in najdeno. G. Marija Cvetkova je izgubila žensko ročno vrećico, v kateri je imela čez 25 kron denarja, nekaj poštnih odrez-kov, sliko, žepni robec pol metra svile in rokavice. — Postrežnica Apolo-nija Krattnerjeva je izgubila dva za-stavna listka. na katerih je bila za-stavijena srebrna ženska ura, dva zlata poročna prstana, zlata broža in par zlatih uhanov. — KljučavniČar-ski vajenec Ivan Berčič je našel de-narnico s srednjo vsoto denarja. Narodna obramba. Ciril-Metod v Med vodah. Kakor smo že poročali, priredi Ciril-Meto-dova podružnica za Medvode in okolico na dan 11. avgusta veliko narodno veselico na vrtu gosp. Kolenca na Ladji. Začetek ob 3. popoldne. K veselici je vabljeno vse, kar narodno čuti, posebno pa vse bližnje podružnice Cirila in Metoda. Vabila za nje so se že razposlala. Če smo pomo-toma vsled obila dela kako podružnico prezrli in ji nismo poslali vabila, naj nam to Magohotno oprosti ter naj nas pri omenjeni veselici v naivečjem številu poseti. Zabave bo mnogo, slavna godba iz Kranja bo igrala poskočnice. vrli Zerovnikov zbor bo pa zapel mnogo lepih narodnih pesem. Vstopnina 40 v. Na postaji v Medvodah bodo na razpolago vozovi pri vlaku ob 3. uri 46 minut, ravno tako oh 8. ali pa 11. uri. Prihitite torej vsi častilci Ciril in Metoda in prijatelji domače zabave v nedeljo 11. avgusta v Medvode, kjer položite mali dar domu na altar! Razne stvari. * Maćoh — zblaznel? Iz VarSa-ve poročajo, da je Mačoh v ječi baje zblaznel. * Grozen čin očeta. Iz Crnovic poročajo: Zidar Juri Blaž je zaprl vso svojo družino v hišo ter to pp-tem zažgal. On sam se je obesil. Otroke so resili. * Velika tatvlna v vlaku. Iz Crnovic poročajo: Tatove, ki so v vlaku okradli deželnega poslanca Bluh-ma, so že aretirali. Ti tatovi so trije romunski židi. Pri njih so našli Ie 20.000 K. * Z notornim čolnom čez Ocean. Kapitan Day, ki Je 14. julija od-plnl s svojim 35 čevljcv dolgim motornim čolnom »Dctroit« \z n. Jorka, je predvčerajšnjim priplul v Queen-stowu na Irskem. 2800 milj dolgo progo |e preplul v 21 dneh in 16 urah. PUHU piti itlltitOFJI likiti li tmrita. (Telefonično poročilo.) Zmnh, 9. avgusta. Danes ie Itl govoriti prvi »govornik dr. Vladimir Prebeg. Uvodoma svojega govora ie med drugim naglašal, da mora iz etičnih razlogov pač vsakdo ohsojati Jukićevo dejanje, toda zgodovina bo pokazala, da so nesrečne razmere na Hrvaškem, ki jih vsi težko obču-timo in pod katerimi težko trpimo, notisnile blazniku v roke revolver, s katerim ie streljal na kraljevskega komisarja, misleč, da s tem resi domovino. Oovoreč o revolucionarni organizaciji, ki jo hoče državni pravdnik podtakniti obtožencem, po-udarja zagovornik, da o takšni organizaciji ni sledu, ker se državnemu pravdniku ni posrečilo eksistence takšne organizacije dokazati z drugim, kakor s Statutom dijaškega društva »Narodno ujedinjenje« v Belgradu. V tem statutu pa je govor samo o kulturnem ujedinjenju Hrvatov in Srbov. Vsakdo izmed Hrvatov, ki čuti narodno, bi se torej lahko vpisal v takšno društvo. Nato je dr. Prebeg v objektiv-nem oziru dokazoval, da Jukićevo dejanje ni kvalificirati kot zavratni umor, marveč kot navaden umor, odnosno glede stražnika BorŠčaka kot navaden uboj. Da bi bil kdo izmed obtožencev zagrešil hudodel-stvo javnega nasilstva, je popolnoma izključeno, ker nišo ničesar zakrivili, kar bi se dalo subsumirati pod ta paragraf. Nadalje je dr. Prebeg doka-zoval, da se Jukič pri izvrsitvi atentata ni zavedal svojega dejanja ter oštro in uspešno kritiziral mnenje sodnih psihiatrov, ki sta s svojim podanim mnenjem pokazala, da ništa na višku svoje naloge. Oba psihiatra sta na izrecno vprašanje, če Jukić si-in; .- ^■'.;.n> odgovorila, da ne. Mogoč je torej samo ta - Ie sklep: Ako Jukić ne simulira, potem mora biti blažen, sicer pa je Jukić zagrešil atentat iz patriotizma, iz ljubezni do domovine, o kateri vsi vemo, da se nahaja v obupnem, da, neznosnem položaju. Glede ostalih soobtožencev je rekel zagovornik dobesedno: »To so naši najboljši otroci. Jaz bi bil vesel in ponosen, ako bi imel take otroke.« Koncem svojega govora je dr. Prebeg naglašal, da je Jukić izvrsii atentat pod neposrednim vplivom vesti o poskušenem Kovacsevem atentatu na grofa Tiszo. Izvedenci so glede Kovacsa izjavili, da je bil tako razburjen, da ni bil odgovoren za svoje dejanje. O Jukiću pa so izrekli izvedenci, da se je zavedal svojega dejanja, dasi je dokazano, da ie Jukić hereditarno duševno bolan. Ob 11. je jel govoriti drugi zagovornik dr. K a t u š i ć, ki je zlasti protestiral proti temu, da se skuša pri vsakem političnem procesu vple-sti v stvar Srbijo. Nato je govoril zagovornik dr. T h a 11 e r. Ob 1. popoldne pa dr. Dušan P o p o v i ć. Obsodba bo najbrže izrečena jutri. Telefonska in brzojavna poroiila. Choc o svoji ekspediciji na Slovensko. Dunaj, 9. avgusta. Poslanec Choc se je na povratku z juga usta-vil na Dunaju in se izrazil nasproti uredniku ^Neues VViener Tagblatta«, da so porocila o njegovem shodu v Ljubljani deloma netočna, ker že baje dve leti obstoji na Slovenskem narodno - socijalna stranka (?!) On za svojo osebo se ni hotel vmešavati v lokalni spor (?!) med ljudsko (kako obzirno!) in liberalno stranko. — Končno je izjavil, da se bo sedaj slovenska narodno - socijalna stranka (katere sploh ni) z vso silo vrgla na to, da si zgradi svojo stanovsko in strokovno organizacijo. Korite vaje pri Cerknici. DunaJ, 9. avgusta. Pri kornih vajah okoli Cerknice se bo šio za jako važne vojne poskuse, ki jih voja-ška uprava skrbno čuva kot tajne. Pristop k tem vajam bo za civilne osebe zabranjen. Vaj se udeleži prest olonaslednik Fran Ferdinand. Minister dr. Hohenburger. Rogatec-SlaHna, 9. avgusta. Pra-vosodni minister dr. Hohenburger, ki je bival tukaj na letovišču se je danes odpeljal in se namerava za nekaj časa nastaniti v Loncu. Kovacseva afera. Budimpešta, 9. avgusta. Sodni senat je sklenil, da mora Kovacs še nadalje ostati v prejskovalnem za-poru. Revolucija v Albaniji. Skopljt, 9. avgusta. Med postajama Veles in Zelenikov je eksplodirala bomba pod tovom im vlakom, ki je prihajal iz Soluna. Bomba je raz-ruiila železniški tir in razstrelila 5va-gonov. Ubit je bil en železniSki uslui-benec. Bombo so baje vrgli na želez-nisko progo bolgarski četnik i. Skoplje, 9. avgusta. V Ferisović je prUkl ka beg Đoljetinac, da pridobi Ljumljane, da se zopet pridružijo vstašem. V torek so se prvi Arnavtje pripeljali z železnico v Skoplje. Bilo jih je nekaj nad sto. Vsi so bHi ob-oroženi od glave do pete. . S kolodvora so se na vozovih peljali v mesto. Niti orožniki niti vojaki se jih nišo dotaknili. To je bila prva partija Albancev, na to so prihajale druge partije in danes je takorekoč že vse mesto v albanskih rokah. Turska grozodejstva v Kočanlh. Skoplje, 9. avgusta. O turskih grozodejstvih v Kočanih se poročajo te-le pQsameznosti: Na semanji dan sta na trgu v Kočanih eksplodirati zapored dve bombi, ki sta ubili 10 oseb. Ljudje so se prestrašeno razpršili, tako da je bil trg mah oma prazen. Sele po preteku kake pol ure se je trg zopet napolnil. V tem trenotku je prišlo od ene strani vojaštvo, od druge strani pa orožništvo. Tako vojaki, kakor orožniki so brez vsakega vzroka z bajoneti naskočili množico, ki se ni mogla nikamor umakniti. Divjajočim vojakom so se pridružili še cigani, kl so z revolverji streljali na ljudstvo, ki je bilo vse po pretežni većini bolgarske narodnosti. Začelo se je mesarsko klanje, ki je trajalo od 3. popoldne do 10. ponoči. Sele ob tem času je hajmakam napravil konec zverskemu klanju ter poslal vojake v kasarne. Vojaki so med potoma ropali in plenili krščanskeprodajalnice. Ubitih je bilo 45Bolgarov, 185 pa težko ranjenih. Mrtvece so prenesli na dvorišče bolgarske cerkve, kjer se je konstatiralo, da so bili mrtveci oro-pani. Po krvavem dogodku je hajmakam poklical k sebi zastopnika bolgarske duhovne oblasti ter ga pri-silil podpisati izjavo, da je vseh 45 Bolgarov bilo ubitih pri eksploziji dveh bomb na r gu. London« 9. avgusta. Angleški listi proglašajo položaj v Turčiji kot skrajno kritičen. Obenem objavljajo, strašne podrobnosti o turskih grozodejstvih v Kočanih. Poudarjajo, da je bilo pri masakrih ubitih nad 200 Bolgarov. Sofija, 9. avgusta. Razburjenje v Bolgariji radi grozodejstev v Kočanih je tako veliko, da se je vlada jela bati, da ne bi prišlo do izraza ogorčene ljudske volje. Zato je poklicala pod zastavo rezerviste zadnjih letnikov na šesttedenske orožne vaje. Dogodki na Turškem. Carigrad, 9. avgusta. Ministrski svet je suspendiral poveljnika vojne mornarice Rafin pašo, ter imenovat na njegovo mesto Tahir beja. Carigrad, 9. avgusta. Vlada je uvedla najstrožjo censuro nad listi. Carigrajski listi so sedaj do ćela podobni hrvaškim. Carigrad, 9. avgusta. Vlada je poklicala del vojne mornarice pred Carigrad. Carigrad, 9. avgusta. Sultan je dal dovoljenje, da se srne proglasiti obsedno stanje nad vilajeti Janina, Skader, Bitolj in Kosovo. Carigrad, 9. avgusta. Vlada je ukazala turškemu poslaniku, ki se je odpeljal že z Cetinja v Kotor, da se mora nemudoma vrniti. Definitivna zveza med Bolgarsko in Srbijo. London, 9. avgusta. »Times« poročajo iz Petrograda, da je eksisten-ca obrambne zveze med Srbijo in Bolgarijo dognana stvar. Potres v Carigradu. Carigrad, 9. avgusta. Danes ob 3. uri 10 minut zjutraj je bil tukaj močan potres. Cutiti je bilo 3 silne šunke. Med prebivalstvom je nastala velikanska panika. Ce je potres napravil kakšno škodo, se sedaj še ne ve. Dunaj, 9. avgusta. Iz Pulja in Ljubljane so došla porocila on-dotnih potresnih opa^ovalnic o potresnih sunkih danes zjutraj, dočim potresna opazovalnica v Pulju pravilno belježi, da je ognjišče potresa nekje na Balkanu, je ljubljanska opazovalnica mnenja, da je ognjišče potresa v blizini Etne, Nesreća v premogokopu. Bohum, 9. avgusta. E^anes do 10. dopoldne so potegnili iz rova 128 trupel. Splošno sodijo, da je v rovu pokopanih še 12 rudarjev, izmed katerih gotovo nihče ni več živ. Število vanjencev je 40. Pred rovom leže v 3 vrstan mrliči, katerim manjkajo glave in drugi udje, ali pa so do ćela sežgani. Delavci obtožujejo premo-gokopno upravo, da je ona zakrivila nesrećo. Drž. pravdništvo je uvedlo proti 3 paznikom kazensko pre-iskavo. Atentat na pređsedntfca republike. New Yorkt 9. avgusta. Na pred-sednika Leconta republike Haiti je bil izvršen bombni atentat. Z njim je zletela v zrak vladna palača s 400 ljudmi. Za novega predsednika je bil izvoljen general Augusto. Nad glavnim mestom Porto Prince ie urogia-$eno obsedno stanje. Sttmn 4. . SLOVENSKI NAROD. 181 štev. Oraštvtu nazoaiila. TeJovadno dnrstvo »Sokol II.« y Ljubljani priredi, kakor že nazna-njeno, v nedeljo, II. t. m. v »Hribar-jevem gaju« svojo IV. javno telovad-bo r veliko ljudsko veselico. KliČemo vsem prijateljem Sokolstva in na-prednemu občinstvu v spomin prej-snje, krasno uspele priredbe našega društva in jih zagotavljamo, da tuđi letošnja prireditev ugodi njih zahte-vam v pol ni rrteri. Prosimo, da nam napredni Ljubljančani izkažejo svojo naklonjenost z najobilnejšim obi-skom, kar |e vsakomur tembolj omo-gočeno, ker je to v Ljubljani in v blizini edina sokolska prireditev. Prihitite torej v obilnem številu in podprfte z malimi prispevki sokolska stremljenja najpotrebnejšega sokolskega društva, ki pa lahko kaže na krasne uspehe pri tekmi v Pragi. Pri župni tekmi v Litiji dne 21. julija so si naši tekmovalci pri-borili najlepša mesta. — Od bogate-ga sporeda nam je v prvi vrsti ome-niti telovadne točke, kjer priđe vsak na svoj račun. Izvajale se bodo krasne ljubljanske proste vaje za 1. 1913, pri orodni telovadbi se bodo naši te-fovadci potrudili, da pokažejo, Črsa so zmožni in v koliko so napredovali. — V paviljonih bodo naše dične gospodične postregle z najboljšimi pijaca mi in jestvinami; omenimo samo, da se bo točilo pri znano Ste-picevo vino. Posebno vabljiv pa bo srečolov. ki bo nudi! krasnih dobit-kov na izbiro. Izmed mnogih naj navedem krasen kavni servis, krasno sliko: »Kje dom je moj*, ko priđeš od veselice domov. si lahko odpoči-?es na udobni vi^ r.. i. ki jo b* > zadei na srečoiovu. gospodinje bo zanimala krasna tržna mreža itd. — Kdor bo prišeU prepričan naj bo. da zapusti našo prireditev vesel naših uspehov. zadovoljen, da se je pošteno zabavaf. Otepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo dne 11. avgusta t. L v restavraciji Rožna dolina veselico (X. Rožnodoljski semenj). Na sporedu >e godba, petje. papirnata bitka, šaljiva pošta, nastop cvetli-Čark, umetalni ogeni in še druge zabave. Prirejena je tuđi turska kavar-na in dobili se bodo rožnodolski stru kl ji. Začetek ob 4. popoldne. Izlet društva siov. trg. sotmditi-kov v Sina rt no pri Ljubljani se vrši v nedeljo. dne 11. t. m. h katerem vabi veselični odsek vse gg. kolege, njih prijatelje in znance. Živahna in lepa družba na naših izletih ugaja vsakomur. zato upamo da se tuđi na tem izletu v kar največjem številu smdemo. Hoja v :>martno traia okolo 1 ure in je zek) prijeten sprehod. Zbirališče točno ob polu 3. uri v parku pred šentpetersko cerkvijo. Odbor. Tetovadno društvo »Sokol« Li-tffa - Šmartiia. 2upni zlet in otvori-tev Sokohkega doma v Litiji dne 21. julija 1912 obnesel se je kljub skraj-no neugodnemu vremenu, gmotno proti vsem pričakovanjem kar najbolje. Kosmatih dohodkov bilo je na dan slavnosti 2821 K 65 v. Pripomogli so k temu uspeh u različni darovatelji naturalij. kakor od zuna-njih posebno pivovarne Goes, Punti-gam. Union; tuđi domaćini nišo izostali in so prav znatna darila naklonili društvu. Vsem darovateljem bodi izrečena najiskrenejša društvena zahvala. Po odbitku vseh priprav-Ijalnih stroškov preostaja društvu še vedno čisto 1255 K 51 v; le-ta vsota bila bi pri ugodnem vremenu najmanje podvojena. Društvo postavilo si je svoj lastni dom brez posebnega sklada ter se pri temu zelo zadolžilo. V namen razbremenjenja bo društvo potrudilo še poleg izvrŠevanje dru-štvenega dela tuđi s prireditvami različnih veselic in zabav. v katero svrho se priporoča slavnemu občinstvu v blagohotno naklonjenje. Iz Novega mesta. Kakor vsako leto je tuđi ietos priredilo telovadno društvo »Sokol« ljudsko veselico, ki se je vršila ob jako ugodnem vremenu in obilni udeležbi domačinov in tujih gostov na vrtu g. Windischerja v Kandiji. Mnogoštevilno množico je v navdušenem govoru pozdravil starosta novomeškega »Sokola« gosp. Viad. Vojska, ki je na kratko in jedr-nato pojasnil pomen sokolske ideje in žel navdušeno priznanje. Nato je članstvo izvajalo proste vaje in vaje na orodju. Obilna pa je bila udeležba pri metanju kroglje, pri katerem je dobil prvo darilo učit. afrfttir. gospod Skufca. Po vajah se je razvilla ne-prisiljena zabava na vrtu in ples v veliki dvorani med sviranjem godb in petjerh »Dolenjskega pevskega društva«. Spored III. zleta »Novomeške sokolske župe« v Trebnjem dne 11. avgusta t. 1. je sledeči: 1. Sprejem bratskih društev na postaji Trebnje ob pol 1. uri popoldne. — 2. Obhod po trgu Trebnje ob pol 4. uri. — 3. Pozdrav bratskih društev in drugih gostov. 4. Ob 5. uri javna telovadba: a) proste va#e, bj vaje na orodfri, d nastop v zor ne vrste. 5. Ljudska veselica na travniku br. AL Pavlina spojena s srečolovom in keglanjem na dobitke.Vstopnina k javni telovadbi 20 vin. za osebo. Za okrepčila bo skrbljeno v lastni režiji prirejenih Šo-torih. Veselica se vrši ob . vsakem vremenu. Sodeluje slavna godba no-vomeške garde. Zahvala. Odbor telovadnega društva »Sokol« v Idriji si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potoni javno zahvati vsem faktorjem, ki so na ta ali oni način pomagali in pri-spevali, da se je slavnost petnajst-letnice društva završila tako ugodno v moralnem in materijelnem oziru. Predvsem bodi izrečena iskrena zahvala našemu rodoljubnemu ženstvu, ki je z znano požrtvovalnostjo sode-lovalo pri nabiranju prispevkov, pri veselici in pri prodajanju vstopnic, hvala gre našim diletantom, ki so z izborno igro pričeli naše slavje in tako nemalo dvignili nade na ugoden izid ćele priredbe, kakor tuđi ad hoc sestavljenemu orkestru za brezplač-no sodelovanje. Zahvalujemo se vsem bratom in sestram in vsemu rodoljubnemu idrijskemu občinstvu, zlasti gostom iz Cerknega, 2irov. Spodnje Idnje in Ilirske Bistrice, ki so prihiteli gledat sad našega dela in so deloma tuđi sami Uejansko s sode-lovanjtrm pri telovadbi pokazali bratsko svojo naklonjenost. Končno velja naša zahvala slavnemu c. kr. rudniškemu ravnateljstvu, ki nam je pri priredbi šio na roke in nam brez-plačno posodilo različne predmete! Vsem skupaj prisrčna hvala in sokolski na zdar! — Odbor. Književnost. — Knjižnica Mariborskega Sokola. 7. zvezek. Božena Nčmcova: ČVške pravljice. I. zvezek. Slovenski mladini priredil Janko Osojnik. Pri mariborskem Sokolu mora biti nekaj jako vnetih ter izredno delavnih mož. Njim se je pač zahvaliti, da je mariborski Sokol pritegnil v svoj delokrog tuđi prosvetno delo in da deluje na tem polju jako srečno in plodovito. Ustanovi! je posebno knjižnico, v kateri izdaja drobne. jako cenene, podučne in zabavne spise. £est teh knjižic je že izšlo in vse je sprejela kritika z brezpogojno pohvalo. Zdaj izdane češke pravljice Božene Nemeove obsegajo šest za slovensko mladino prireienih prav-ljic, in pač ni dvomiti. da bodo te znamenite bajke slavne češke pisa-teljice naši mladini prav posebno ugaiale. Priporočamo češke pravljice prav toplo. Knjižica se dobiva v * Narodni knjtgarni« v Ljubljani po 1 K, s pošto 1 K In v. Vse tu navedene knjige se dobe v »N a r o d u i k n j i g a r n U v Ljubljani. Spominjajte se m\w Mu .flommiia'. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasinina in tisk »Narodne tiskar ne". Bonna porodila. LI«M|uak« »Kreditna banka ¥ Ljubljani«. Dratvf karti iamjtke torte 9. i▼?■«!■ lit2 «•', majevi renta .... 1 87-05 ; 8725 4-2»', srebraa renta .... 90-35 90 5.S 4*, «r«ir kronska renta . . ^705 8725 4% o*r. „ ... 87 «720 4» , kranltiro delHno potojflo 93*50 94'50 VU k.o. čeike dež. banke . 90*50 j 91 50 Sittkt U 1. l«0 •*, . . 444— 456 — _ m „1S64..... 611— 623- Z tlake...... »4-— 296- - ie«dj«ke Mzdi|c . 277— 289- " n. M . 256- 268- „ oi[^*ac MpotefiK . . 2*4 — 256 — _ dan. koatanatoe . *7^'— 488 — m tvatr kreditne . . . 483— • 495 — Z Ifobljanake .... 69 5© | 7550 Z amrtr.rdee. krila . . 52*50. 5850 _ baJEfffaa • .:; . . 31— 35 — Z tarifte . . .\-. . 240-35 24135 L)«b*M*kt kreditne faaatkc . 444 - : 446 - AFitr. krcđltneft uvodi . . «."3-S0 i 654 90 OofMrJske tNnčnc đrafte . . '^»'50 539-50 Jalne zeleniće ... . 102*— 103 — Driavne iakaaace .... 715*25 71625 AlpaM-Koutui..... 1022T5 102375 O*to atedkorne dratbc . . 358- 961- Zhnotttaake banke. . . . 290^0 281*50 Cekaal.....II, M*3« 11*40 Marke.....VA. •, 11775 117-95 Prnakl .•.'...r.^. . 95*401 95-52 IM% ......... 94 40 94 70 Robiji-........254 — 1 255 — Dne 9. avgusta 1912. T m r m I m. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11 52 R2 za oktober 1912 ... za 90 kg 9-40 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 59 Koraza za avgust 1012 . . za 50 kg 9 20 Koruza za maj 1913 - . za 60 kg 7*53 Bf •ktlv Trdoo. Hctwolo$ttio porofllfl« ft mtš mmjm Hfl______lwin]l wr*t* ttafc at»71 ■■ Ca. j^ |w ! m f** 1^1 frS Vetrovi Nebo 8 2. popJ 731 7 21-71 »r vzh. Jpol oblač. „ | 9. zv. I 733 4 136 i st szah. ; oblačno 9. ! 7. zj. | 735-2 121 brezvetr jđel. jasno Srednja včerajšnja temperatura 1t> r, oorm. 19 4° Pada vina v 24 urah 1*4 mm. Včeraj popoldne mimoidoča nevihta. Olvetnilki kaidilat z dveletno prakso mm" ift^e službe. Gre tuđi na deželo. 2801 Naslov pove upravniŠtvo »SI. Naroda«. Kurilca izvežbanega v vseh delih, treznega iq zancsl |ivega, 2803 •prejme v trajno delo Centralna mlekarna v Skofji Loki. Vstop takoj — plača po dogovoru. ■prejme m dobrega trgovskega pomoćnika in prodajalko za meŠano trgovino. ▼aloattai Beplai«, Fi wf W#trMj»aio Kuharico ki tbenen vođi gospodin) stro, išče samostojen gospod. Nastop- v bližnjem času event. takoj. Plača in 'rugi pogoji po dogovoru. Ponudbe z navedbo naslova, dosedanje zaposlenosti, priporočil na upravništvo »Slovenskejja Naroda« pod HKull&- rica ia gospo dinja". 2813 Antikvarično se kupiš Jurčič: Zbrnni 5Pi5l IIL, Vili- ial XI. Z¥. — Ponudbe na „Narodno knjigarno" v LinbiJanL n Prva domaća tovarna x omar za led Simona Praprotnika v Ijnbljani, ]cnkota ilka 7. rlaStj'Tp^^ Prevzemajo se vsa v WH *■ ffl ■ stavbno in pohištveno -Ufctf TjrpS mizarstvo spadajoča if1^^ r—% dela, katera se točno iTluJ I: in po najnižjih cenah JciPrpnJb^A^ :: izvrsnjeio. :: ftilka zaliga fostiliiiikiii olrtfliili lii Cavilrr se peiđjaji n ziMcto bnzpttiM m poštnme prašta [M i H. ntur i lm Bizovilar Ijibljaia, Xolc2ijskc «L 16 1542 izvrivje Prodaja cvetfice, razaovrstne sadike cvetlic ia zelenja?o. ! fam u toW biajm : Ima n tUUm mdke v TCliki mmiM f zacraik ceaak. ! Naročita na de2ck> hitro in vitito. Oekle iz boli!e bile želi službe na deželi,2779 kot opora gospodinjstvu. Ponudbe pod mM 100" postao loiečot Ll«bl|aaa. Stanovanje obstojeČe iz 2 sob, kuhinje, vrta in pntiklin, 2812 se takoj odda na Vodovodni cesti itev. 28 v Ljubljani. Piašiil s staro trgovino vse v lepem, dobrem stanju v velikem trgu na spodnjem Štajerskem. Prod3jalna je ena najstarejših v trgu in na zelo lepem prometnem kraiu. Cena nizka ali pa se tuđi odda v najem. — Vpraša se n.i upravništvo »Slovenskega Naroda« pod L S. 2800 MU trgovina M. TUŠEK, UUBUANA Stari trg štev, 28 140 4_. i * ^ * - ... ;...;u.;.jin Ccnaii svojo fcogato zaloe » steklene ta porcelanaste posode, sretilk, ogiećai, vaakorrstnih iip in ; okTlriev za podobe. Prevxetje w%eh. ! ateklarskih del pri cerkvah in stavbah. i NaJsoUđneiaa in točna poatrelba. ! Dečekv 14 let star, ki je dovrštl 8 raz-redov ljudske Sole, želi vstopiti kot trgovski oolenec v večjo trgovino v Ljubljani ali na deželi, Ponudbe pod M. M« na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2784 stanovanje z 2 sobama v II. nadstr, 2804 se odda z novembrom 1.1, v Krojaški ulici itev. 8, Poizve se v gostiini pri Mačku, Odda se ^5 Uto skladište v blizini dolenjskega kolodvora, zelo pripravno za vinskega trgovca, ker je v to že z vsem potrebnim opremljeno. Prostor obsega 93 1 2 m2 površine. Skladišče je od dveh strani v zemlji, sicer pa na ravnem, kamor je tuđi napeljan vodovod. — Natančneje pove Ivo Monorć, Omberleva ceata Stev. 3, i .___________________________________________________ Lepo opremljena 2513 mesečna soba t i zračna ia svetla, event. z električno raz- svetljavo, v elegantni hiŠi poleg dežel- nega muzeja, ■ - se takoj odda ^ i Poizve se: v Šubičevi ulici štev. 3. v pritličju. št 23652 wp* am ^m 0% m mt ^* 2733 KAZGLA5. Ker se imaio v prostorih c kr. meroizko&iiega orada v Ljubi}ani, ▼ Pralah h. Om 17 izvršiti nekatera adaptacijska dela, bo od 16. t. m. naprej za dobo kalali 6-8 tednov imenovani nrad posloval v I. nadstropju „Mestnega domau. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 5. avgusta 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r. : Ana Gorec Liubliaaa. samo Marije Uit testa ste*. U (pri Jom sietil. Trgovina s kolesi in posamezniml deli. LNa|bol|še pnenmatike. Izposojevanje koles. Prodalni razglas. * Podpisani upravnik konkurznega sklada trgovca AotOna Raimerja * Matiiki naznanja, da se proda iz proste roke zaloga mšilmm io špeceriiskega blaga s prodaJalaUko opravo ia drage premlčaiaa, kakor ieao9 ftUuaa, xra|«, kroaapir, razaa posoda, aokaj poMilva lid. Proda se ćela zaloga blaga s prodajalniško opravo in vse druge pre-miČnine en bloc ali pa v posameznih skupinah. Zaloga blaga s prodajalniško opravo brez drugih premiČnin je sodno cenjena 6077 K 84 h. Kupee ćele zaloge blaga in prodajalniške oprave sme rabiti prodaj a I-niške prostore en mesec od dne kupa v svrho razprodaje. Odklanja se jamstvo za kakovost blaga in točnost inventure. Ponudbe je vložiti pri podpisanem upravniku f ----^^= do 16. avgusta 1912 ____— z 10% cenilne vredoosti kot varšćino, ki zapade v prid konkurznemu skladu, ako bi kupee ne izpolnil pogojev. Kupee mora pred prevzetjem kupljenih predmetov v petih doeh po obvestiki o sprejem u njegove ponudbe založiti kupnino pri podpisanem upravniku, ki inu na ogled inventarni zapisnik, razkaže na željo zalogo in daje potrebna pojasnila. V kolikor se zaloge blaga, prodajalniške oprave in drugih premičnin ne proda v gornjem smislu iz proste roke, vršila se bode sodna izvrŠilna prodaja na drobno 4m lt. av§«sta 1912 ia aasl^dal« dalg na kar se opo-zarjajo zlasti tuđi konkurzni upntki. ftf •tllka, dne 4. avgusta 1912. Ivo Bakovnik, m» kr. natair w MetHfc! ko* upravnik konkurznaga •kUnte-