* S* >'M • - (ggri jg^ y uCČVjžjZfžkm&i ali?c\,K/6 Škofja Loka dz 0 MOZAIK 2007 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA COBISS C Iz vsebine: Uvodnik - Domel v gibanju Uvajanje modela kompetenc Zagon proizvodnje na Kitajskem Nova organizacijska struktura Prvenstvo Domel-a v veleslalomu Razpis za letovanje 2007 KAZALO Uvodnik - Domel v gibanju 3 Nov projekt uvajanja modela kompetenc 4 Sodobni modeli kompetenc 4 K kot Kitajska 6 Podaritev demo modela gorivne celice OŠ Železniki 8 Frankfurtski sejem ISH 2007 10 Zagon proizvodnje v Domel electric motors Suzuhu co 11 Organizacijska struktura naše družbe 12 Obračun plač v SAP 13 Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih 14 Bolniške odsotnosti 2007 15 Najboljši bralci našega učnega centra 15 Ura kakovosti 2006 16 Nemčija naše glavno tržišče 18 Prvenstvo Domela v veleslalomu 20 Zimske športne igre 22 Razpis za počitniško letovanje 23 BESEDA UREDNIKA Napovedovanje je vedno nehvaležna tema, predvsem ko gre za časopisne novice. V prvi številki sem zapisal o čem bo tekla beseda tokrat. Nabralo se je toliko aktualnih vsebin in novic, da bi bila številka vključno z napovedanimi temami preobsežna. Štefan Bertoncelj Glavni urednik Tokrat torej objavljamo: V uvodniku predsednica uprave dr. Jožica Rejec piše o razpisu državnih skladov za prodajo 47,83% Domela, o doknčnih rezultatih poslovanja v letu 2006, reorganizaciji in najpomembnejših poslovnih nalogah tekočega leta. Domel se loteva projekta kompetence, znani so rezultatih merjenja zadovoljstva zaposlenih, smo pred spremembo plačilnih list, znane so bolniške odsotnosti v prejšnjem letu, razkrivamo kdo so nagrajenci ure kakovosti za leto 2006, objavljamo razpis za letovanje v počitniških kapacitetah Domela. V Domelovem podjetju na Kitajskem je stekla proizvodnja sesalne enote Domus. Vse to so novice, ki so trenutno aktualne in ne morejo čakati. V uredništvu smo iskali rešitev, kako objaviti vse prispevke. Ocenili smo,da je potrebno povečati obseg iz šestnajst na štirindvajset strani. Se vedno pa je ostalo veliko gradiva in odločili smo se, da v tem mesecu izide še dodatna številka, v kateri bodo objavljene načrtovane in napovedane teme. Izšla bo konec meseca aprila, pred prazniki, ki so za Domel še zlasti aktualni, saj 27. aprila praznuje 61. rojstni dan. Zahvaljujem se vsem, ki ste prispevali članke, fotografije in ideje za tokratno in prihajajočo številko Mozaika. Ob prihajajočih velikonočnih praznikih vam voščim veliko veselja, zadovoljstva in miru. D0M6L* Domel, proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, d.d. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija, tel.: +386 4 51 17 100, fax: +386 4 51 17 106, info@domel.com; www.domel.com MOZAIK - brezplačno glasilo podjetja Domel d.d. naslov uredništva: Glasilo Mozaik - Domel, Otoki 21,4228 Železniki tel.: 04 51 17 192, fax: 04 51 17 193; e-mail: stefan.bertoncelj@domel.si Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik: Štefan Bertoncelj; člani odbora: Tadeja Bergant, Anita Habjan, Danica Jelenc, Romana Lotrič, Andreja Kenda, Katarina Prezelj, Darinka Šekli; foto: Anita Habjan, Lojze Demšar, Boštjan Demšar, Janez Pipan, Aleš Markelj, Damjan Mohorič, Katarina Prezelj,- grafično oblikovanje: Klemen Budna,- lektorica: Majda Tolar; tisk: Tiskarna GTO Košir; Leto 2007, Številka 1- Letnik 27,- Izvodov: 1600 Stališča avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva. Na naslovnici: Anita Habjan zmagovalka ure kakovosti 2006 in fotografinja glasila, foto Janez Pipan UVODNIK DOMEL V GIBANJU Dragi sodelavci, Ob velikonočnih praznikih vam želim notranjega miru, topline vaših domov in veliko lepih trenutkov v krogu vaših družin. Odnosi med nami v bistvu sestavljajo življenje in sami imamo na to največji vpliv. Vsem vam, ki praznujete Veliko noč pa želim novega upanja, da smo poslani za to, da iščemo smisel življenja. Vsak dan naredimo en droben korak in polepšajmo dan nam in okolici, iz preizkušenj in težav se učimo in zorimo. Verjemimo, da si tudi drugi želijo tega, čeprav govorijo druge jezike in jih včasih ne razumemo. Dr. Jožica Rejec Predsednica uprave V Domelu smo zaposleni večinski lastniki. Združeni v Domel Holding (Pooblaščenika) imamo 50,8 % Domelovih delnic. Zbiranje notranjih lastnikov v Pooblaščenki smo naredili s ciljem ustvariti večinski delež in tako zagotoviti enega od pogojev za možnost dolgoročnega razvoja podjetja. Izkušnja iz časov, ko je Ametek poskušal prevzeti Domel je dala energijo za vztrajno zbiranje delnic Domela v Holdingu do večinskega deleža. Posledice takšnega prevzema, ki so se zgodile tudi v podjetju Ametek Italija, bi bile ukinitev razvoja, odprodaja dodatnih dejavnosti, prenos dela proizvodnje v dežele s še cenejšo delovno silo in usmerjenost v kratkoročne cilje in dobiček, ki gre k lastniku. Notranje lastništvo je vrednota, ki seje zavedamo šele takrat, ko je ogrožena. Preostali večji lastniki: KAD, SOD, Poteza in Imp, ki imajo skupaj 47,83 % delnic Domela, so objavili razpis za prodajo celotnega paketa delnic. Rok za oddajo prijav je bil 3.4.2007. Strategija vodstva Domela je biti dolgoročno usmerjeno podjetje: vlagamo v razvoj obstoječih in novih programov, v opremo, v izobraževanja zaposlenih in bodočih zaposlenih ter podpiramo različne dejavnosti v lokalni skupnosti. Del pridobljenega dobička namenjamo lastnikom. Zato si želimo tudi stabilno lastniško strukturo, ki bo dolgoročno in lokalno usmerjena. Pričakujem, da bi povečanje deleža notranjih lastnikov dalo še dodaten motiv in impulz za boljše gospodarjenje in delo v Domelu. Rezultati poslovanja v lanskem letu so bili preseženi predvsem glede obsega prodaje. Lani smo prodali za 77,8 mio € izdelkov, kar je bilo 16,2 % več kot smo načrtovali in 23,8 % več kot v letu 2005. V letu 2006 so se močno povečale borzne cene bakra, aluminija in železa, kar smo delno prenesli na kupce, delno pa je to vplivalo na rezultat. V opremo smo investirali 4,9 mio € in za izobraževanje namenili skoraj 240.000 €. Končni rezultat je 433.000 € dobička, iz katerega bo del izplačan v dividendah lastnikom Domelovih delnic. V letošnjem letu imamo načrtovano prodajo 75,4 mio €, ki je manjša predvsem zaradi odločitve Electroluxa, da bo povečal delež kitajskih dobaviteljev sesalnih enot, česar ne bomo mogli v celoti nadomestiti s povečanjem deleža pri ostalih in novih kupcih. Prav tako se pritisk na cene nadaljuje, zato bomo morali poiskali še dodatne cenejše vire materialov in tudi notranje rezerve, predvsem v boljši organizaciji dela in vsesplošnih inovacijah. Rezultat prvih dveh mesecev je minimalen. Da bomo dosegli zastavljene cilje bomo do konca leta morali še veliko narediti. V lanskem letu smo naredili nekaj organizacijskih sprememb. Ustanovili dve novi poslovni enoti: sesalne enote, komponente in orodja ter ostale profitne centre, ki niso vključeni v omenjeni poslovni enoti preimenovali v poslovne enote. PC KM smo preimenovali v Poslovno enoto motorji, PC EC M v Poslovno enoto puhala in ventilatorji in profitni center avtomobilska industrija v poslovno enoto avtomobilski program. Poslovne enote bodo v naslednjih letih pridobivale na samostojnosti. Vodje profitnih centrov in področij so postali direktorji poslovnih enot in področij. V skladu z Domelovo vizijo iščemo svojo bodočnost v bolj zahtevnih programih, med katerimi so tudi sestavni deli in motorji za avtomobilsko industrijo. Zaradi velikih stroškov v primeru odpovedi delov v avtomobilih so v proizvodnjah za avtomobilsko industrijo razvili sistem preprečevanja napak v vseh fazah razvoja in proizvodnje. V Domelu imamo certifikatTS 16949. Dosedanja preverjanja so bila osredotočena predvsem na proizvodnjo koračnega motorja za ZKW. Letos smo se odločili, da bomo uvedli kulturo avtomobilskega standarda v vsem podjetju in nadgradili nivo reda, discipline in čistoče. Neustreznosti, ki sojih ugotovili presojevalci bomo odpravili, kar bo prispevalo tudi k manjšim stroškom neustrezne kakovosti in odgovornejšim aktivnostim zaposlenih. Pričakujem sodelovanje in pripravljenost med vsemi zaposlenimi.Tudi to bo prispevalo k uresničitvi vrednot in vizije Domela. Najtežje je narediti prve korake. Ko prepoznamo rezultate gre lažje. NOV SODOBNI PROJEKT UVAJANJE MODELA KOMPETENC MODELI KOMPETENC Predsednica uprave Projekt, o katerem bomo z vsakim dnem slišali vse več, »Uvajanje modela kompetenc« postaja v Domelu vse prepoznavnejši. Z namenom da bi o njem vsi naši sodelavci zvedeli čim več, smo se odločili, da ga širše predstavimo tudi v našem internem časopisu. V mesecu marcu smo začeli s projektom Kompetence in razvoj karier. Meta Habjan vodja projektne skupine Te dni so naši strokovni sodelavci skupaj z zunanjim izvajalcem, družbo Dialogos, ki jo vodi Brane Gruban, že začeli z delom na uvodni fazi, v kateri bomo v obstoječe opise in sistemizacijo delovnih mest vnesli nekatere pomembne dodatne novosti. Na sistematičen način bomo namreč za vsako Domelovo delovno mesto posebej opredelili vlogo delovnega mesta v poslovnih procesih, določili cilje in naloge, ki jih mora izvajalec na nekem delovnem mestu opraviti, zapisali merila oz.ti. standarde delovne uspešnosti, s katerimi naj bi natančneje opredelili, ali so delovne naloge uresničene, in predvsem dorekli potrebne kompetence (sposobnosti, zmožnosti, znanja, izkušnje, veščine, lastnosti, vrednote), ki so potrebne, da bi nekdo bil resnično uspešen na delovnem mestu ali v določeni vlogi. In prav v tem je prednost modelov kompetenc, kijih zapovedujejo znani in uveljavljeni standardi kakovosti ISO 9001: zaposleni tako (zjvedo, ne le kaj se od njih pričakuje, ampak tudi kako to lahko uresničijo! Na ta način bo naša sistemizacija delovnih mest prišla do polne veljave v praksi, saj bo postala uporaben pripomoček slehernemu zaposlenemu, da bo lažje razumel svojo vlogo pri uresničevanju strategije družbe, kot tudi vodjem, da bodo lažje opravili svoje poslanstvo: razvoj sodelavcev in pomoč pri njihovem obvladovanju delovne uspešnosti! Časi so zahtevni in bodo v bodoče samo še precej bolj. Globalni tehnološki ciklusi se namreč vse bolj skrajšujejo, pritiski s trga in iz poslovnega okolja so vse ostrejši in družbe, kot je naša, se morajo vse hitreje odzivati nanje, se čim hitreje učiti in še hitreje spreminjati. Druge izbire nimamo, kot da aktiviramo vse rezerve, kijih imamo v prvi vrsti v naših ljudeh! Biti moramo vsak dan še bolj uspešni, bolj usposobljeni in bolj zavzeti. Za vse to pa danes, tako ugotavljajo strokovnjaki, samo znanje ne zadošča več! Razpolovni čas znanja, ki si ga pridobimo s formalno šolsko izobrazbo, se namreč nevarno skrajšuje in znanje zelo hitro zastareva! Zato moramo biti sposobni bolje uporabiti to znanje, predvsem pa obvladati še mnoge druge veščine in spretnosti. Še več, tudi brez pravih vrednot, motivov, lastnosti in prepričanj ne gre več! Vse našteto danes z eno samo besedo imenujemo kompetence.Tega izraza smo bolj vajeni s pravnega področja, kjer pa pomeni nekaj drugega - pooblastila in pristojnosti. Uporaba izraza kompetence na področju ravnanja z ljudmi pa je precej drugačna, saj tu kompetence pomenijo »vse sposobnosti in zmožnosti, kijih nekdo potrebuje, da bi bil delovno uspešen«. Organizacije, ki so že uvedle kompetence, so se namreč izkazale za precej uspešnejše, saj so se znatno hitreje lahko prilagodile zahtevam trga. V svetuje proces uvajanja kompetenc praktično opravljen že pred leti, v Sloveniji pa seje proces uvajanja sprožil šele v zadnjih nekaj letih. Zato smo se za uvajanje sistema kompetenc odločili tudi mi. K temu nas navsezadnje zavezujejo tudi standardi kakovosti ISO9001 in izhodišča modelov poslovne odličnosti, ki pogojujejo nadaljnje ohranjanje certifikatov prav s kakovostnimi dopolnitvami opisa delovnih mest. Z dodatno posodobitvijo sistemizacije po novem modelu verjamemo, da bomo lahko bolje kadrovali, imeli objektivnejše podlage za analiziranje delovne uspešnosti, bolje razvijali naše ljudi, hitreje opravili preobrazbo sloga vodenja, jasneje postavili prioritete našega razvoja, bolje komunicirali želena vedenja pri ravnanju z ljudmi. Z eno besedo, odločilno vplivali na naš skupni jutri! Razlogov za strah ali negotovost zaradi uvajanja tega novega sodobnega kadrovskega modela ni. Nihče ne bo z njim nič izgubil ali bil na slabšem! Nasprotno! Lahko bomo vsi samo pridobili. Ko pa bomo v drugi fazi uvajanja modela kompetenc prenovili še t.i. letne pogovore s sodelavci in s tem zagotovili ustrezno povratno informacijo sodelavcem o tem, kako so uspešni glede na te nove zahteve v sistematizaciji in kaj je možno nadgraditi v svojem razvoju ter vedenju za boljšo delovno uspešnost, bomo vzpostavili zares sodoben kadrovski sistem, kjer bodo naša vizija in poslovna strategija povezani z razvojem vsakega posameznika! Čaka nas kar nekaj mesecev dela, kar pa ne bo predstavljalo pretirane dodatne obremenitve za nikogar med nami. Verjamem, da smo tudi ta projektni izziv zmožni kakovostno uresničiti. In vnaprej hvala vsem za sodelovanje. Cilj projekta je izgradnja sistema za napredovanje, identifikacija ključnih delovnih mest in ključnih kadrov, izdelava nasledstvene piramide, priprava osnov za izdelavo razvojnih načrtov ter vgradnja kompetenčnega modela v letne razgovore. V projektnem timu sodeluje 11 članov: vodja projekta: Meta Habjan, člani:Tanja Kramar,Tone Luznar, Mesec Robert, Jani Šolar, Damjan Mohorič, Majda Pipan, Majda Tomšič, Janja Kozjek, Martin Tolar, Janez Hostnik. Na osnovi številnih referenc na področju uvajanja kompetenc smo k sodelovanju na projektu uvajanja kompetenc povabili družbo Dialogos iz Ljubljane, ki je vodilna slovenska svetovalska hiša na tem na področju. Vodi jo stari Iskraš, izkušeni svetovalec Brane Gruban, ki ima za svoje delo tudi mednarodno akreditacijo ABC, ki si jo je pridobil 1.1997 v Los Angelesu. Domel razmeroma dobro pozna, saj je pred leti z nami že sodeloval pri usposabljanju vodij, še prej pa v okviru Iskre. Njegova specializacija so strateško upravljanje komunikacij, interno in krizno ter konfliktno komuniciranje, obvladovanje sprememb in predvsem razvoj kompetenc managerjev. V Domelu postopoma izvajamo nadgradnjo sistemizacije delovnih mest in uvajamo s tem povezane novosti. Poslovno okolje večine današnjih podjetij je namreč zelo nepredvidljivo. Ta se morajo zato poleg osredotočanja na uspešno implementacijo poslovnih strategij, ki v tako turbulentnem okolju lahko uspejo ali pa tudi ne, vse bolj osredotočati na to, kako se lahko čim hitreje spreminjajo in učijo! Predpogoj za to je seveda razvoj slehernega posameznika, ki pa danes v večini sodobnih organizacij ne temelji več le na znanju, ampak vse bolj na t.i. kompetencah! Znanje namreč (pre)hitro zastareva! Študije iz 90 let so dokazale, da znanje (kaj) ni več edino jamstvo delovne uspešnosti! Za učenje in spreminjanje sta namreč potrebna še odgovora na vprašanji kako (veščine in sposobnost uporabe znanja) in zakaj (odnos in motivi, prepričanja, lastnosti, hotenja, vrednote). Vse to troje skupaj pa so... kompetence! Pojem kompetenc je sicer v pravni terminologiji, v laični javnosti, v dnevnem pogovoru ali besednjaku običajno enačen ali prevajan kot pristojnost ali pooblastilo. V strokovni terminologiji s kadrovskega področja pojem uporabljamo drugače in s časom bo ta nova opredelitev gotovo pridobivala na uporabi tudi v naši dnevni poslovni praksi. Kompetence so namreč vse sposobnosti uporabe znanja in druge zmožnosti, ki so potrebne, da 5 [Definiranje vloge ^ Priprava in izvajanje razvojih načrtov A\\UIUl//// Dogovor o nalogah, ciljih in standardih, o zahtevanih kompetencah z-----------------V „/zV\x k/ [usmerjanje in motiviranje 1 [PovmtmnfoiTnacnaJ '/Jj~--------\\\''//^^ ^ ■ • [Spremljanje in analiziranje DUj nekdo uspešno in učinkovito ter v skladu s standardi delovne uspešnosti izvrši določeno nalogo, opravi delo, uresniči cilje ali odigra vlogo v poslovnem procesu. Obsegajo tako znanja, kot tudi veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja, motive, vrednote, samopodobo, ipd.... vse tisto, kar je skupaj precej večje jamstvo za delovni uspeh, kot je to znanje samo po sebi. Še najenostavneje pa bi kompetence definirali, kot nekakšne vedenjske zapise vlog, ki jih ljudje imajo v delovnih procesih! Najpomembnejši rezultat uvajanja kompetenc je ta, da zaposleni vedo, kaj se od njih pričakuje, hkrati pa tudi kako lahko to dosežejo! S tem zagotavljamo karseda hitro prevajanje poslovnih strategij v dnevna vedenja ljudi, kar pa je formula in recept za poslovni uspeh. Raziskave so pokazale tudi, da modeli opisov delovnih mest, ki temeljijo na kompetencah, daleč zanesljiveje opravičujejo visoke naložbe v usposabljanja in izobraževanje, omogočajo kakovostnejšo izbiro in razvoj kadrov ter načrtovanje kariere, vzpostavljajo jasnejša merila delovne uspešnosti, omogočajo pravičnejše in objektivnejše nagrajevanje, določajo prave prioritete pri vodenju zaposlenih, hitreje premeščajo vrzeli v znanjih in veščinah, bolje komunicirajo vedenja in v prvi vrsti povezujejo v celoto na eni strani letne razgovore, ocene delovne uspešnosti, sistem nagrajevanja in razvoja kadrov ter na drugi strani vizijo, strategijo, poslanstvo, vrednote in kulturo podjetja. Sistem celovitega upravljanje delovne uspešnosti zaposlenih (DU= Znanje x Motivacija) Opis delovnega mesta mora postati orodje za razvoj sodelavcev • Kaj je treba doseči? (cilji, naloge, vloge in standardi delovne uspešnosti) • Kako to lahko dosežemo? (zahtevane kompetence za delo) Analiziranje zahtevanih kompetenc Proces uvajanja kompetenc se običajno prične z opredeljevanjem t.i. seznama (npr. cca 5 - 7) zahtevanih skupnih kompetenc, ki veljajo za celo podjetje, za vsa delovna mesta in nato še nabora kompetenc za določeno delovno mesto (običajno 10-16). Pri tem uporabljamo lahko tehnike strokovne ekspertize vsebine dela, metode strukturiranih vedenjskih intervjujev, tehnike fokusnih skupin, analizo kritičnih dogodkov, kataloge kompetenc, v praksi pa se kot najprimernejša kaže oblika, ki smo jo izbrali tudi v Domelu kažejo delavnice za opis delovnega mesta. Gre namreč za delo v skupinskih delavnicah v katerih sodelujejo najuspešnejši izvajalci dela sami, njihovi vodje, včasih organizatorji, kadrovski strokovnjaki in zunanji eksperti, ki poskušajo sočasno in skupaj opredeliti, kaj mora biti izvajalec sposoben narediti, kakšne so naloge (delo z rečmi, opremo, informacijami, ljudmi), kakšni so standardi oz. merila uspešnosti, kakšna so potrebna znanja, veščine, spretnosti, kako se ljudje vedejo, kadar dosegajo ali presegajo standarde uspešnosti, ipd. Pravilo, ki je usodno za uspeh delavnic je, da pri tem delu vedno sodelujejo neposredni izvajalci, ki delo najbolje poznajo, zahtevane kompetence pa so na koncu opredeljene vedenjsko tako, da jih posameznik razume, lahko prepozna ter posnema ali prevede v ustrezno vedenje. Zahtevane kompetence opredelimo na večstopenjski lestvici pogosti izkazovanja pričakovanih vedenj (npr. 0 do 5) Izkušnje z delavnicami iz številnih slovenskih podjetij kažejo, da je izbrana metodologija dela ustrezna in da smo z njimi lahko na pravi poti k posodobitvi opisov delovnih mest, ki naj bi bili tako v bodoče v veliko pomoč zaposlenim in uporabno orodje njihovim vodjem. Komunikacijska odličnost in odprtost* Obvladovanje pogojev za varno in zdravo delo r Okoljsko X upravljanje, skrb za lokalno okolje* in družbena odgovornost Voditeljstvo S Strokovno znanje \ in funkcionalna \ usposobljenost \ in stalno J m Trženjska \ učenje / 7 usmerjenost, \ / f skrb za stranke* \ — ^ / I in razumevanje S I potreb deležnikoy X Razvoj in motiviranje sodelavcev ter skrb za zaposlene* Obvladovanje poslovnih in tehnoloških procesov Obvladovanje ^ in spodbujanje \ sprememb Obvladovanje navzkrižij interesov, sporov in konfliktov Timska naravnanost in sodelovanje* Rezultatna usmerjenost, podjetnost* in j osredotočenost / Profesion- \ na vire alnost, zgled, \ osebna zavzetost, \ r ambicioznost*, pripa-\ jC Jf dnost* in odgovornost^jjg^^^ Kakovostna usmerjenost Strateško in konceptualno razmišljanje Razumevanje \ notranje organiziranosti in poznavanje temeljev i poslovanja Ustvarjalnost* in inovativnost Analitično in strukturirano razmišljanje ter odločanje Brane Gruban, ABC * vrednote Domel, d.d. 6 K---------- KOT KITAJSKA Katarina Prezelj Kraj: letališče Brnik. Dan: četrtek, 25. januar. Ura: 18:40. Prijazni glas stevardese: »Prosim, pripnite si pasove.« Sledi procedura, ki je pač potrebna pred vzletom. »Ej, stara, ti je res tega treba?« se sprašujem, ko sem pred dejstvom, da čez nekaj minut vzletimo. Živčno se spominjam pogovorov: »Boš vidia, sploh ni neč hudga.« »Kva?i? A še nikol nis letela z letalom 7 Uuuu, poj se pa prštimej.« »Oh, v bistvu neč posebnga.« »Veš kva, še noben ni gor ostal.« Ampak. Preživim. Mala malica. Tako se na letališču v Munchnu že prav frajersko vkrcam, poznavalsko si poiščem sedež in se skušam obnašati, kot da najmanj enkrat na mesec letim z letalom. Skušam. Ne moram prikriti vznesenosti in velikega pričakovanja. Radovedno se oziram naokrog, ogledujem, preverjam, preizkušam, preštevam ...in se veselim. Po 12-urnem letenju, ko nas že pošteno bolijo noge, kolena, riti... in po spopadanju z vsemi vrstami tegob končno pristanemo na kitajski zemlji. Ugotovim, da tisto, kar jaz smatram za gnečo, ni nič v primerjavi s tem, kar doživim na letališču v Shanghaju. Pazim, da se ne oddaljim preveč od svoje skupine, vendar ugotovim, da ni razloga za strah. Pazijo name kot na kakšnega mulca. Pot do izhoda se zdi, da vodi v neskončnost. Ob ograji se drenjajo ljudje in kažejo liste z imeni in upala bi si staviti, da sta bila tista dva Kitajca z našimi imeni zadnja v vrsti. Zbašemo se v dva enoprostorca z zatemnjenimi šipami in se kot kakšni mafijci odpeljemo iz parkirne garaže. Ura je 3 popoldne, kar pomeni, da je v Železnikih 8 zjutraj. Pokrajina beži mimo. Kitajske hiše, kitajske stolpnice, kitajske tovarne, kitajske luči, kitajske ceste, kitajska drevesa (ali karkoli naj bi že to bilo), kitajskega hriba ne opazim. Ravnina v nedogled.To je torej to. Kitajska. Nisem pretirano fascinirana. Še vreme je pusto in megleno. Oči se mi zapirajo. Prispemo. Šestmilijonsko mesto Suzhou. Nastanitev: Vounghor Buissines Hotel. Vau! Lepo je. Vsi se priklanjajo, nam izrekajo dobrodošlico, odpirajo in zapirajo vrata ... prijaznosti ni ne konca ne kraja. Ampak, glede na to, koliko časa traja, da smo vsi prijavljeni in glede na to, kako komuniciramo, se sprašujem, če v kitajskih šolah obstaja predmet angleščina. No ja, glavno je, da dobimo ključe, se razporedimo po sobah in se nazadnje po vseh prigodah in štorijah dobimo v bifeju na zasluženem »pinda pidžu«.Toda, prav nezaslišano je, koliko časa potrebujejo, da ti postrežejo z mrzlim pivom. Kot bi gledal počasen posnetek. Mitja, ki je tu na Kitajskem že »stari maček«, nas kar naprej opozarja: »This is China, you know?« Splet okoliščin je tak, da se že prvi večer poslužimo taksija. Pazi zdaj to! Dva volksvvagna santana se pripeljeta pred vhod. Vsi taksiji so iste znamke, le po barvi se razlikujejo.Turkizna, naš »slepi« taksist svetlo zelena in oranžno rjava. Kar pa sploh ne igra nobene vloge. Bistvo je v vožnji. Ta ti požene kri po žilah. Že v prvem križišču komentiram: »Ej, stari, a ni bla rdeča? Slučajn? Sorry, sam vprašam.« Tip hladnokrvno vijuga po dvopasovnici, levo, desno ... »Pazi, bus! Lej ga, butlna, sploh ne bremza,« se sliši v avtu. »O šit, glej to!« Kar naenkrat kolo pred avtom. Voznik samo potrobi in vozi dalje. »Pa ta tip ni normalen, glej ga, kje vozi. O mater, a bo zdaj še prehtevov?« V glavnem, vožnja, ki je ne doživiš prav vsakdan. Še bolj zanimivo pa je, ko se vračamo nazaj v hotel.Taksi ustavi pred vhodom v hotel, nakar ugotovimo, da stojimo pred napačnim hotelom. Po vnetem razlaganju in sila zanimivem komuniciranju, ko si voznik že tretjič sname očala in mežika v hotelsko kartico, ki mu jo tiščimo pred nos, Mitja preprosto ugotovi, da tip ne vidi. Kar se sliši v avtu, ni smeh, ampakje krohot. Kaj vse doživimo že prvi dan. This is China, you knovv? Moram pa reči, da so ceste čisto v redu, prav tako pločevina, ki se prevaža po njih. Med osebnimi avtomobili najdemo volksvvagne, toyote, mazde, buicke, nissane, citroene ... Izjema so nekateri tovornjaki in avtobusi, ki dajejo vtis, da v naslednjem križišču ne bodo več speljali. Kar pa seveda ni bila ovira, da ne bi preizkusili tudi vožnje z avtobusom. Plačaš 5 RMB-jev, kar znese 50 centov, in se pelješ, kamor želiš. V križišču voznik avtobus ugasne. Nismo ugotovili, ali to naredi zato, ker varčuje z nafto ali zato, ker je tako ekološko osveščen. Ko posveti zelena, motor zarohni, »pa gas pa skoz vas pa gunca pa cuka pa vse živo.« Poglavje zase so tudi prevozna sredstva na dveh oz. treh kolesih, s katerimi se ljudje vozijo na delo ali pa z njimi kaj prevažajo zadaj na prikolici. V križiščih so semaforji in to taki, ki odštevajo čas, sušenje perila na svežem zraku vendar imaš včasih občutek, kot da jih nekateri vozniki ne opazijo.Toda ljudje so tega očitno vajeni in se prav nič ne razburjajo, ko se drenjajo, vrivajo, umikajo .. .Vse nekako »laufa«, brez kakršnihkoli dvignjenih sredincev. Le neprestano trobijo. S tem dajo vedeti, da so udeleženi v prometu. Previden moraš biti tudi, ko prečkaš cesto. Korak za korakom. Jaz, recimo, sem po enem tednu že sama upala čez cesto. Saj pravim, na Kitajskem je vse »malo« drugače. Tudi WC-ji. Redkokje najdeš školjko. Večinoma so stranišča na štrbunk. Vrata pa taka, da imajo spodaj 20 cm »lufta«, zgoraj pa, če stojiš, ti segajo vrata do ramen. V vseh treh tednih se nisem mogla znebiti zoprnega občutka, da bo nekdo pogledal čez vrata. Veljata dve pravili: • Vedno imej s sabo robčke. • Papir odvrzi v koš, ki se nahaja v vsakem WC-ju. Odtoki so namreč sila občutljivi in se lahko kaj hitro zamašijo, če se nabere preveč papirja.This is China, you knovv? Ali veste, kaj je zelene barve (ni pa nujno) in leti po zraku? Kitajski smrkelj. Brez heca! To opravljajo kar mimogrede, med vožnjo s kolesom ali med hojo. Da ne govorim o pljuvanju. Včasih si skoraj prepričan, da si dobil kaj na čevelj. Pri teh dveh opravilih ni izjem.To počnejo moški in ženske. Marsičemu smo se privadili, temu pa se vendarle nismo mogli. V mestu Suzhou, kjer smo bili, je ena velika, široka ulica. Po njej vozijo majhni avtobusi, vsak od njih predvaja drugačno melodijo ter prevaža potnike z enega konca ulice na drugega. Na obeh straneh so trgovine, ki so razvrščene približno takole: trgovini z oblačili sledi trgovina z obutvijo, nato z oblačili, s športno opremo, z oblačili, z očali, z oblačili, s čaji, z oblačili, s kozmetiko, z oblačili, z mobilno telefonijo, z oblačili, z zlatnino, z oblačili... Nato pa še Mc Donalds in KFC, kjer tudi prodajajo hitro hrano. Iz vsake trgovine doni drugačna glasba. Vsake toliko časa se ti vrine kakšen Kitajec, ki ponuja VVATCH in to VERYVERY CHEAP. Reči mu moraš »bu jau«, kar pomeni: ne želim. Če pa še kar teži, mu zasoliš eno po domače in ga nekam pošlješ. Konec tedna je ulica nabito polna. V glavnem z mladimi, ki ne vem, od kje se vzamejo. Nedaleč od našega hotela smo našli majhne ulice, kjer besede razkošje ne poznajo. Ljudje se preživljajo s prodajo najrazličnejših stvari, novih in rabljenih. Spodaj v garažah imajo trgovinice, kjer lahko kupiš hrano, (kuhano, pečeno ali pa instant), pijačo, zelenjavo, sadje, cigarete, kable, žice, ključavnice, računalnike, lahko daš popraviti moped v improvizirano delavnico ... Zgoraj, nad garažami pa imajo stanovanja, z oken visi perilo in kakšna oskubljena kokoš. Živijo pa tudi v blokih. Nekateri izgledajo zelo stari, čeprav v resnici niso. Nekatere stolpnice pa so nove in moderne in vem za eno, ki ima 27 nadstropij in spodaj bazen. Odkrili smo tudi šolo, vendar je bila sobota in nikjer ni bilo zaslediti otrok. Šola je velika in nova. Nad vhodom visi napis BITI PRVI, KI VZDRŽI STROGOST, TER ZADNJI, KI Sl PRIVOŠČI UDOBJE. Dvorišče je posajeno z drevesi, grmi ter rožami in mora biti čudovito spomladi, ko vse zacveti. Zraven šole je veliko igrišče za košarko in nogomet, z mrežo za odbojko, okrog pa tekaška steza. Bila sem prav presenečena, ker je vse tako normalno izgledalo. Tudi v templju smo bili. Ljudje so kurili dišeče paličice in jih polagali v nekaj kozolcu podobnega sredi dvorišča. V templju je bilo polno oltarjev in na vsakem je stal pozlačen kip. Ljudje so se hodili tja priklanjat in molit. 7 vrsta v trgovini pred blagajnami Mestu Suzhou pravijo tudi kitajske Benetke. Po vsem mestu so namreč speljani vodni kanali. Po nekaterih se vozijo s čolni. Sumim, da je vanje speljana kanalizacija, tako da si lahko predstavljate barvo vode. To pa še zdaleč ni ovira za lokalne ribiče. Nihče od nas ni maral jesti rib, česar nam ne gre zameriti. Večinoma pa je bila hrana dobra. Obstaja veriga majhnih trgovinic KEDI, kjer si lahko nabaviš pijačo in sladkarije, nad ostalo hrano, ki sojo prodajali (vakuumsko pakirani kremplji, prašičji repi in podobne sumljive zadeve), pa se nismo kaj prida navduševali. Obstajajo tudi veliki trgovski centri, kjer dobiš vse živo: kače, žabe, jegulje, ribe ... in mrtvo: oskubljene kokoši, svinjsko meso, salame, hrenovke ... Poleg hrane lahko kupiš tudi vse vrste sadja in zelenjave, mlečne izdelke, alkoholne in brezalkoholne pijače, kozmetiko, čistila, toaletne pripomočke, obleko in obutev ... vse skupaj spominja na Mercator. Razlika je le v tem, da v Mercatorju lepše diši. Ko greš iz trgovine, moraš varnostniku pokazati račun, da ti ga žigosa. Z nakupom hrane se nam ni bilo treba obremenjevati, saj smo jedli v restavracijah. Tam najprej dobiš kozarček tople vode. Vonj in okus ima po kloru in ti jo, čim jo popiješ, takoj spet nalijejo. No, nam sojo ponavadi nalili samo enkrat. Na vsakih sedem ljudi prinesejo en jedilni list, ki pa je k sreči opremljen s fotografijami.Tudi v angleščini so napisana imena jedi, vendar so »slikce« veliko bolj zanimive. Hrana se nam je zdela dobra, toda ni je čez kuhinjo naše prijateljice Gini, ki nam je pripravila pravo kitajsko večerjo iz voka. Mmmmnjam. Veliko ljudi se prehranjuje kar spotoma, na ulici. Lahko si kupiš kuhano koruzo, želirano sadje, nekakšne »knedlne« z mletim mesom ali zelenjavo, pečene golobe, neke vrste ražnjiče (ki smo jih poskusili in so bili odlični) in še celo vrsto drugih jedi, kijih nisem poznala. V glavnem smo jedli dobro. Svojevrstno doživetje je bil tudi obisk 18-milijonskega mesta Shanghai. Stavbe, ki jemljejo dih in ob katerih si skorajda izpahneš vrat, če jih želiš s pogledom zaobjeti v celoti, saj so tako visoke. Obiskali smo četrti najvišji stolp na svetu, 421 m visoki Jin MaoTovver. Dvigalo nas je v 45 sekundah pripeljalo v 88. nadstropje. Ob opazovanju tega velikega mesta z vrha stolpa (čeprav se zaradi smoga kaj prida daleč ni videlo), Pot- kako se pride do hotela mi je prišla na misel tista: »Jaaa saam, djevojka saa seeelaaa ...« Ko seje stemnilo in so se prižgale luči,je bil pogled naravnost čudovit. Toda, ugotovila sem, da nobene luči, naj bodo še tako svetle in moderne, ne prekosajo luči domačega kraja. In naj to moje potovanje zaključim s pregovorom: »Povsod je lepo, doma je najlepše.« $ T $S . PODARITEV---------------- DEMO MODELA GORIVNE CELICE OŠ ŽELEZNIKI Aleš Markelj Da bi lokalni skupnosti in tudi širši javnosti predstavili ustanovitev novega podjetja v okviru skupine Domel - družbe DOMEL ENERGIJA, d.o.o., smo 15. marca 2007 povabili v naše podjetje goste in novinarje, kjer jim je bil predstavljen program gorivnih celic, ki se bo izvajal in razvijal v okviru novoustanovljenega podjetja. Ob tej priložnosti smo Osnovni šoli Železniki tudi podarili demo - učni model gorivne celice oziroma model celotne verige tehnologije vodika. General Robert Šipec Vabilu na predstavitev so se odzvali župan Občine Železniki in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije g. Mihael Prevc, predstavnika Ministrstva za obrambo iz generalštaba Slovenske vojske, podpolkovnik g. Robert Šipec, njegov sodelavec iz oddelka za pridobivanje kadra g. Šipec, ter ravnatelj Osnovne šole Železniki g. Franc Rant. Vsi prisotni smo se strinjali, da sta področji energetike in ekologije panogi, ki imata potencial, da se bosta v naslednjih letih še intenzivneje razvijali. Prav zaradi tega smo se, glede na izkušnje in znanje iz dosedanjih uspešno izvedenih projektov, v skupini Domel odločili, da posvetimo omenjenima področjema še dodatno pozornost. Gre predvsem za področje alternativnih virov energije, s posebnim poudarkom na področju gorivnih celic. Kaj so, kako delujejo gorivne celice: poenostavljeno povedano, gre za sisteme, ki pretvarjajo kemično energijo vodika v električno energijo, kot stranska produkta elektrokemičnih reakcij pa nastaneta voda in toplota. Pretvorba energije vodika je v gorivni celici učinkovita in brez škodljivih emisij, torej, okolju neškodljiva. Trenutno je podjetje Domel že aktivno vključeno v razne projekte s tega področja, tako na nacionalnem kot v mednarodnem okviru. Da bi si to pozicijo še izboljšali in okrepili, smo se odločili, da je potrebno usmeriti v to novo, obetavno panogo še več pozornosti - zato smo ustanovili novo samostojno podjetje, ki bo usmerjeno v trženje in inženiring storitev sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov - prvenstveno v tehnologijo |\|agOVOr župana Občine in poslanca v DZ Republike Slovenije Železniki gorivnih celic. Miha Prevca Vsa zgoraj navedena dejstva so nas tudi napeljala na zamisel, da se povežemo z OŠ Železniki in predstavimo to novo tehnologijo tudi mlajšim rodovom in jih tako poskusimo navdušiti za poglobljeno šolanje in izobraževanje tudi na tem področju. Podaritev učnega demo sistema gorivne celice je eden izmed prvih, a pomembnih korakov, v smeri izobraževanja in spodbujanja mladine k pozitivnemu odnosu do uvajanja novih tehnologij na področju alternativnih virov, zato upamo, da bomo ob podpori lokalnega in širšega okolja lahko s podobnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje. 9 : « Model gorivne celice mag. Matjaž Čemažar razlaga delovanje gorivnih celic Častnika slovenske vojske v pogovoru s predsednico uprave Domela Ravnatelj OŠ Železniki Franc Rant, župan Miha Prevc, predsednica uprave dr. Jožica Rejec in general slovenske vojske Robert Šipec na predstavitvi gorivnih celic -------------------FRANKFURTSKI------------------------------------ SEJEM ISH 2007 AIRCONTEC ALI KUPCI NAS ŠE VEDNO ČAKAJO Prodajno tehnična ekipa PE Puhala in ventilatorji je predstavljala in zastopala Domel na sejmu ISH, ki je potekal od 6. do 10. marca v Frankfurtu. Na sejmu je bilo prisotnih več kot 2400 razstavljalcevzvsega sveta. Obisk našega razstavnega prostora je bil zelo dober, saj smo predstavili naše izdelke po 20 različnim podjetjim na dan. Na sejmu se srečujemo proizvajalci, projektanti, prodajalci, inženirji, arhitekti, gradbeniki in končni uporabniki. Omenil bi rad tudi stare kolege, ki se na tem sejmu srečujejo že vrsto let. Še posebno se mi zdi zanimiv njihov poslovni odnos - so konkurenti, se dobro razumejo, obiskujejo razstavne prostore konkurence in se pomenijo o Boštjan Demšar prihodnosti. Naše EC motorje in izvirne rešitve vgradnje le-teh so si na 20 m2 velikem razstavnem prostoru ogledali vsi najpomembnejši predstavniki proizvajalcev ventilatorjev, npr. predstavniki EBM Papsta (podjetje v letu 2006 beleži 1200 mio EUR prodaje), podjetja ZiehlAbegg (podjetje v letu 2006 beleži 300 mio EUR prodaje), podjetja Gebhardt Nicotra (podjetje v letu 2006 beleži 200 mio EUR prodaje), Rosenberg Ventilatoren, Flakt VVoods, Ruck Ventilatoren... Obiskali so nas tudi predstavniki slovenskih podjetij IMP Klima, IMP Klimat, Rotomatika (vsi skupina Hidria), Klimatizacija Štrubelj, Rosenberg Klima, Marvent, Bossplast, pa tudi razni projektanti. Zableležili smo tudi potencialne kupce iz rusko govorečih dežel. Največje zanimanje smo zbudili zaradi visokega izkoristka sensorless motorja in elektronike, ki je še vedno edini tak komplet na tem tržišču. Izvirna rešitev vgradnje motorja, ki omogoča max. izkoristek ventilatorja, nam daje možnosti uspešne prodaje pri večih kupcih. Posebne pozornosti smo bili deležni od podjetij iz skandinavskih dežel. Glavni razlog je ekološke narave, saj njihovi kupci zaradi ekološke osveščenosti zahtevajo čim manjšo porabo energije, poleg tega so za to pripravljeni tudi več prispevati. Kompaktnost, visoka specifična moč in izredno visok izkoristek so naše glavne prednosti pred konkurenčnimi izdelki. Pomanjkljivost našega programa seje kazala na elektroniki, kije še vedno v ohišju IP20, in v ohišjih motorjev, ki so lita v pesek. Elektronika v ohišju Na sliki je tudi glavni inženir odgovoren za razvoj programa - Mirko Gaser. stopnje zaščite IP54 bi nam bistveno pripomogla pri osvojitvi novih kupcev, saj omogoča uporabo EC-pogona brez spreminjanja konstrukcije klimatske naprave. S posodobitvijo orodij pa bi prihranili na materialu in času, kar bi prav tako vplivalo na nižanje cene motorja. Kljub temu da seje v program ventilatorjev v preteklosti vlagalo zelo malo sredstev (razlog so bile omejene investicije v program puhal), smo prepričani, da še vedno obstajajo možnosti in čas, da z investiranjem v orodja in stroje pridobimo nove kupce ter povečamo prodajo pri obstoječih kupcih. Da ne bo izgledalo, kot da se v PE Puhala in ventilatorji čaka le na boljše čase, lahko navedem nekaj pozitivnih premikov, ki se na programu ventilatorjev dogajajo v zadnjem obdobju. To so: posodobitev proizvodnega procesa, posodobitev delovnih mest za izdelavo elektronike, izvedba popolne antistatične zaščite, odsesavanje spajkalnega dima, izvedba preizkuševališča za elektroniko, nakup balansirnega stroja - dobava v aprilu 07, naročena pa je tudi naprava za kontrolo motorjev. V prihodnosti nas čakata še izdelava oz. naročilo orodij za večje serije in nakup navijalnega stroja. Prepričani smo, da bomo s temi posodobitvami povečali svojo konkurenčnost na trgu in s tem tudi prodajo v prihodnosti. Pravilna usmeritev našega programa se kaže v tem, da se v razvitih državah daje vedno večji poudarek izkoristku naprav in varčevanju z energijo. S tem tudi Domel posledično prispeva k ohranjanju narave in okolja, kar v tem času zelo pozitivno vpliva na potencialne kupce. Na sliki je paleta motorjev od 1 kW do 4,5 kW moči, ki so vgrajeni v klimatske naprave. ZAGON------------------- PROIZVODNJE V DOMEL ELECTRIC MOTORS SUZHOU CO. LTD. Aktivnosti, ki jih je Domel na Kitajskem izvajal od julija do decembra 2006 s ciljem vzpostavitve proizvodnje, so obsegale predvsem registracijo podjetja in pripravo poslovnega objekta. Pri obeh projektih smo dodobra spoznali posebnosti kitajskega načina dela in načina delovanja kitajskih uradov in podjetij. delavci v podjetju Domel electric motors Suzhou co. Itd. 1 'v 'v _ ■"'SJ “ 4», j ilO Istočasno so potekale priprave za zagotovitev nekaterih sestavnih delov s strani kitajskih dobaviteljev, ki naj bi jih uporabili v naši, na Kitajskem sestavljeni, sesalni enoti ter ute kova nje montažnega traku v Domelu v Sloveniji. Delo je potekalo po načrtih, tako da smo se sredi januarja 2007 preselili v tovarno, v na novo opremljene prostore. Konec januarja pa je že prispel v podjetje montažni trak iz Slovenije in tudi ekipa Domelovcev, ki je imela za nalogo postaviti montažni trak in pomagati pri vzpostavitvi proizvodnje. Kljub temu da čas ni bil najbolj primeren za iskanje zaposlenih (bližalo seje kitajsko novo leto, ko večina delavcev odhiti domov na razne konce Kitajske na enotedensko praznovanje), nam je uspelo zaposliti vseh 14 delavcev.Ti so se izkazali za zelo prizadevne in so se hitro priučili zahtevam na delovnih mestih. Glede na izkušnje enega izmed naših mojstrov, ki je že prej delal eno leto na Kitajskem za drugo slovensko podjetje, so ti delavci (iz osrednjega dela Kitajske) dosti bolj marljivi kot tisti z juga Kitajske. To se dejansko vidi tudi v proizvodnji, ker dnevne količine izdelkov že po nekaj dnevih niso prav nič zaostajale za tistimi, ki so bile na traku proizvedene takrat, ko je proizvodnja tekla še v Sloveniji. Poleg proizvodnih delavcev smo zaposlili še nekaj ljudi za potrebe financ, carine, kontrole kakovosti in vodenja proizvodnje. Pri zaposlovanju le-teh smo opazili, da imajo vsi kljub mladosti že kar nekaj delovnih izkušenj iz različnih podjetij. Razlog je v tem, da se gospodarstvo na Kitajskem zelo hitro razvija, se spreminja in temu primerno imajo tudi zaposleni možnost pogostega menjavanja služb. V povprečju zaposleni menjajo službe na 2-3 leta ali še pogosteje. Druga značilnost pa je ta, da so plače izobraženega kadra (univerzitetna izobrazba) zelo primerljive s slovenskimi plačami. Če pa se lahko kdo ob tem izkaže še z dobrim znanjem angleškega jezika, si pa lahko za podobno delovno mesto iztrži tudi višjo plačo, kot bi jo imel npr. v Domelu v Sloveniji. To je pač posledica velikega števila tujih podjetij, ki rabijo ljudi z znanjem angleščine. V času zagona, ko sta potekala postavitev opreme in prenos znanja na zaposlene delavce s Kitajske, sta se obe ekipi dobro ujeli in kljub temu da si slovenščina in kitajščina nista čisto nič podobni, smo se uspeli pogovoriti o vsem potrebnem. Domelova ekipa iz Slovenije je v treh tednih bivanja na Kitajskem svoje delo dobro opravila, za Domelovo ekipo na Kitajskem se pa sedaj glavno delo šele pričenja. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA NAŠE DRUŽBE S 1. 1.2007 se je spremenila organizacijska struktura podjetja Domel. Iz nekdanje poslovno funkcijske strukture je nastala matrična organizacija, ki jo ponazarja spodnja shema. Odgovornost direktorju področja ^ Odgovornost direktorju PE SPLOŠNO PODROČJE vodenja Glavne spremembe so naslednje: • Ustanovljene so bile tri nove poslovne enote: Poslovna enota Sesalne enote (PE SE), Poslovna enota Komponente in orodja (PE KO) in Poslovna enota Avtomobilski program (PE AP). Sprememba je bila izvršena na osnovi strateških smernic podjetja, kjer je predviden večji delež komponent in avtomobilskega programa. • Proizvodnja sestavnih delov seje razdelila; in sicer gredi in ščetke spadajo v PE SE, ostali proizvodni oddelki iz nekdanje proizvodnje sestavnih delov (PSD): avtomatske stiskalnice, BMC mase, sestava turbin, ekscenterske stiskalnice pa spadajo v PE KO. Razvoj in prodaja avtomobilske industrije, ki sta bila v preteklosti organizirana znotraj PC KM, sta se osamosvojila in nastala je PE Avtomobilski program. • Preimenovali so se profitni centri: PC ECM seje preimenoval v Poslovno enoto Puhala in ventilatorji (PE PV), PC KM pa v Poslovno enoto Motorji (PE MO). Profitna centra Oprema, zastopstva in inženiring (PC OZI) in profitni center Orodjarna (PCO) sta ohranila isti naziv; PC OZI je vključen v PE SE, PCO pa v PE KO. • Vodje strokovnih področij in poslovnih enot so preimenovani v direktorje. Podjetje vodi uprava, v prvem nivoju pod njo pa so strokovna področja in poslovne enote, ki jih vodijo direktorji. Shema prikazuje poleg posameznih funkcijskih področij tudi medsebojne povezave in odgovornosti. Področja in poslovne enote so podrejene in odgovorne upravi podjetja. Posamezni oddelki znotraj področij oziroma PE pa so odgovorni direktorju področja, ki skrbi za strokovno opravljanje svoje funkcije, in tudi direktorju PE, ki je odgovoren za uspešnost enote. Odgovornosti ponazarjajo krogci in kvadratki v organizacijski shemi. Razvoj nudi strokovno podporo poslovnima enotama Sesalne enote in Motorji. Ostale poslovne enote: Komponente in orodja, Puhala in ventilatorji in Avtomobilski program imajo v okviru svojih enot samostojne oddelke za razvoj.Ti oddelki so odgovorni najprej direktorju poslovne enote, so pa tudi dolžni poročati direktorju razvoja o svojih aktivnostih. Prodaja opravlja prodajno funkcijo za sesalne enote in motorje. Znotraj PE Sesalne enote je profitni center (PC) OZI, ki ima svoj oddelek prodaje, ki je podrejen vodji PC, vendar ima tudi dolžnost, da poroča direktorju prodaje. Samostojne prodajne oddelke imajo tudi v PE Komponente in orodja, Puhala in ventilatorji ter Avtomobilski program; vse pa zavezuje dolžnost poročanja direktorju prodaje. Nabava opravlja svoje funkcije za vse poslovne enote, le delno za program PC orodjarna ne. Oddelek nabave v PCO o svojih aktivnostih poroča direktorju nabave. Kakovost opravlja svoje funkcije za Sesalne enote, Komponente in orodja ter za Avtomobilski program. V poslovnih enotah Puhala in ventilatorji in Motorji imajo svoj oddelek za zagotavljanje kakovosti, ki je podrejen direktorju PE, vendar so dolžni poročati direktorju kakovosti. Splošno področje in finančno - računovodsko področje opravljata svoje funkcije za vse poslovne enote. Iz organizacijske sheme je razviden tudi poseben status treh oddelkov: projekti, sistem vodenja in kontroling.Ti oddelki so organizirani znotraj ustreznega področja, vendar so neposredno odgovorni upravi. Organizacijska struktura je podrobneje opisana v organizacijskem predpisu št. 6 Organizacijska struktura delniške družbe Domel. OBRAČUN----------- PLAČ v SAP (PROJEKT HR- PT- PY) V obdobju enega leta in pol zaključujemo drugi del Projekta HR-PT-PY, in sicer obračun plač v SAP za podjetja Domel d.d., Domel IP d.o.o., Domel Holding ter obračun plač za Tehtnico d.o.o.. Prvi obračun v SAP se predvideva v mesecu maju 2007. CILJI: Zagotoviti enako plačo v drugem informacijskem sistemu, v povezavi s sistemom upravljanja delovnega časa. Zagotoviti bolj pregledno plačilno listo, ki bo razumljiva vsem zaposlenim. NOVOSTI, KI JIH SISTEM PRINAŠA: • Prikaz dejanske neto plače na plačilni listi • Izključitev dodatka na delovno uspešnost iz osnovne plače in vpeljava le-tega kot svoje vrste plačilo • Izključitev dodatka za avtokontrolo iz osnovne plače in vpeljava le-tega kot svoje vrsto plačilo • Prikaz prispevkov, kijih plača delavec, in prispevkov, kijih plača delodajalec • Print plačilnih kuvert preko Pošte Slovenije • Pošiljanje plačilnih kuvert vsem zaposlenim na dom VSEBINA IN SESTAVA PLAČILNE LISTE: GLAVA vsebuje osnovne podatke o zaposlenem. V postavki PODATKI OSNOVNE PLAČE je najprej prikazan informativni znesek najnižje osnovne plače tarifnega razreda delavca. Ta znesek je določen s kolektivno pogodbo dejavnosti in je namenjen primerjavi z dejansko osnovno plačo, ki ne sme biti nižja od navedenega zneska. Sledi prikaz vseh postavk, iz katerih je osnovna plača sestavljena. Osnovna plača se izračuna iz števila točk plačilnega razreda x vrednost točke x število efektivnih ur. V postavki (1) BRUTO PLAČA so razvrščene vse vrste plačil, ki povedo: • kakšen odstotek plače delavcu iz posamezne vrste plačila pripada, • koliko efektivnih ur je izdelanih, koliko je odsotnosti, nadur... • kolikšna je urna postavka te vrste plačila in • v zadnjem stolpcu bruto znesek za vsako vrsto plačila posebej. V postavki (2) SOCIALNO ZAVAROVANJE - DELAVEC je prikaz posameznih prispevkov, kijih plača delavec. V postavki SOCIALNO ZAVAROVANJE - Domel je prikaz skupnih prispevkov, kijih plača delodajalec. V postavki (3) DOHODNINA so prikazane davčne olajšave in davki. V postavki (4) NETO PLAČA je znesek dejanske plače, od katerega so že odšteti vsi dejanski prispevki in davki (4=1-2 -3). V postavki NETO POVRAČILA sta prišteti nadomestili za prevoz in prehrano. V postavki ODBITKI so neto članarine, krediti, vzajemna pomoč, zdravstvena zavarovanja, ki se od NETO POVRAČIL odštejejo. Postavka NAKAZILO NA OSEBNI RAČUN je dejansko prikaz nakazila neto plače, z vsemi upoštevanimi prejemki in odbitki delavca. PLAČILNA LISTA Ime in priimek lavčna številka )atum izpisa: Osebna številka: !MS0 lelovnih dni: Podskupina zao.: Šifra podjetja... STM tarifni razred 'lačilni razred Odstotek Število Stopnja Znesek lajnižji znesek osnovne plača tarifnega razreda po KPD Število točk Vrednost točke 1000 Vrednost plačilnega razreda Osnovna plača plačilnega razreda 174 ’ogoji dela - točke 'ogoji dela - delovna doba Vrednost točke - pogoji dela (1) BRUTO PLAČA Odstotek Jre ija uro Znesek 'roduktivno/Režijsko delo Število ur Jnevni odmor Število ur 'lačani prazniki Število ur čedni letni dopust Število ur lodatek na delovno dobo % Število ut )elovna uspešnost % Število ur Skupinska stimulacija % Število ur dagrada iz uspeha poslovanja % Število ur torizontalno napredovanje % Število ur Pogoji dela ROČ Število ur Avtokontrola % Število ur Izmenski dodatek (nočno delo, popoldansko delo, šliriizmensko) Število ur Jstali dodatki % Število ur Sledijo dodatki v podaljšanem delovnem času % Število ur >DPZ % Število ur nvalidnina Število ur Boleznine od 1-30 dni 85% Število ur SKUPAI BRUTO PLAČA znesek v EUR (2) Socialno zavarovanje - delavec Osnova Odstotek nesek 'rispevki za zdravstveno zavarovanje Znesek v EUR % nesekv EUR 'rispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nesek v EUR % nesekv EUR 'rispevki za zaposlovanje Znesek v EUR % nesekv EUR 'tispevki za starševsko varstvo Znesek v EUR % nesek v EUR *** SKUPAI SOCIALNO ZAVAROVANJE - DELAVEC nesekv EUR Socialno zavarovanje - Domel d.d. (skupaj) Isnova Odstotek nesek 'rispevki - Domel d.d. Znesek v EUR % nesek v EUR )IP (davek na izplačane plače) Znesek v EUR % nesek v EUR *** Skupni strošek plače - DOMEL (bruto II.) bruto II znesek v EUR |3) Dohodnina Osnova Idstotek Znesek olajšave Znesek v EUR % Znesek v EUR Akontacija dohodnine Znesek v EUR % nesekv EUR (4 = 1-2-3) NETO plača: VETO PLAČA dejanski neto znesek v EUR Veto povračila: prevoz na delo/ z dela (sindik. lista EUR na km) Število km Neto znesek v EUR nadomestilo za prehrano (sindik. lista) Število dni Neto znesek v EUR *** SKUPAI NETO POVRAČILA nesekv EUR Odbitki DH (članarina SKEI) Znesek v EUR DOS (vzajemna) nesekv EUR DOMEL d.d. (članarina Domel) Znesek v EUR ADRIATIC SLOVENKA d.d. Znesek v EUR *** SKUPAI ODBITKI Znesek v EUR DPZ PODJETJE )PZ PODJETJE Znesek v EUR SKUPNO PLAČILO PRENOS NA OSEBNI RAČUN izgled plačilne liste ZAHVALA Ob tej priložnosti se resnično zahvaljujem vsem sodelavcem: Sandiju Čemažarju - svetovalcu SAP Slovenija, Majdi Pipan, Majdi Jensterle, Jožetu Telbanu, Mateji Potočnik, Hubertu Golletu in Marku Ušaju - Robotini d.o.o., Igorju Bevku, Blažu Hriberniku, Roku Debeljaku, Egiju Žaberlu, Antonu Bogataju, Romanu Megušarju, Egonu Jelencu, Andreju Tušku, Dominiki Peternelj in vsem drugim, ki so pripomogli, da smo tako kompleksen in zahteven projekt HR-PT-PY izpeljali do konca. Hvala za zaupanje in srečno. ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH Ker se je zadnjem času postavilo kar nekaj vprašanj v zvezi z merjenjem organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, bom v nadaljevanju pojasnila smiselnost merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Analitično bodo rezultati za leto 2006 predstavljeni v letnem Janja Kozjek poročilu, ki ga dobimo vsi zaposleni. Zadovoljstvo s sag s Bgssss; -gsarg Kaj je organizacijska klima in kaj zadovoljstvo? Organizacijska oziroma psiho-socialna klima se ponavadi definira kot dojemanje vseh tistih vidikov delovnega okolja (dogodki, postopki, pravila, odnosi), ki so članom organizacije psihološko smiselni, oziroma pomembni. Referenčni okvirje pri raziskovanju klime torej organizacija kot celota. Zadovoljstvo z delom spada k naravnanosti do dela. Definira se kot želeno ali pozitivno čustveno (emocionalno) stanje, ki je rezultat posameznikove ocene dela ali doživljanja in izkušenj pri delu. Pri zadovoljstvu govorimo o individualni afektivni (zelo močno kratkotrajno čustvo) reakciji na delovno okolje, pri klimi pa o skupni sliki (predstavitev nečesa po zunanjih značilnostih) organizacijskega okolja zaposlenih. Vprašalnik Na vprašalnik so bile dane pripombe, da je prezahteven in nerazumljiv. Vsako leto izvedbo anketiranja izvede zunanja inštitucija atAdria. Izvajalci naredijo tudi kratko predstavitev, kako reševati vprašalnik. Vsekakor je pričakovati, da boste v primeru nerazumevanja vprašalnika tudi anketiranci sami vprašali predstavnika atAdrie in takoj razjasnili nejasnosti. Vprašalnik je sestavljen v okviru projekta, ki poteka preko Gospodarske zbornice Slovenije in ga uporabljajo tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. V letu 2006 so bili iz vprašalnika brisani demografski podatki, kar dejansko zagotavlja anonimnost ocenjevalcev. Dodanih pa je bilo 35 trditev in sicer zaradi dodatnega analiziranja najslabše ocenjenih kategorij, ki se izmenično ponavljajo kot najslabše ocenjene kategorije Vprašalnik je namenjen merjenju klime in zadovoljstva. Klima se tudi drugače najpogosteje meri s pomočjo vprašalnikov, inventarjev ali lestvic, ki jih sestavlja veliko število trditev.Te opisujejo različne vidike situacije v organizaciji. Pri tem je naloga oseb, ki so vključene v raziskavo, da na danih lestvicah ocenijo, v kakšni meri posamezen opis (po njihovem mnenju) dobro karakterizira njihovo socialno okolje, tj. organizacijo v kateri delajo. Proces od merjenja do analize rezultatov in sestava akcijskih načrtov Vsako leto organiziramo merjenje klime in zadovoljstva zaposlenih konec novembra oz. v začetku decembra. Merjenje se izvaja na treh lokacijah: v Retečah, Železnikih in Tehtnici. Izvedeno je venem dnevu na vseh treh lokacijah. Izvajalec vprašalnike vzame v obdelavo, kjer jih v določenem času analizirajo in nam posredujejo povratno poročilo.To poročilo zajema posamezne kategorije, ki bodo prikazane tudi v letnem poročilu. Vsaka kategorija prikazuje posamezne trditve iz vprašalnika, trend ocenitev in opis stanja kategorije. Obdelane rezultate kot celoto upravi in kolegiju, v januarju predstavi predstavnik atAdrie. Nadalje se za vsako področje v kadrovskem oddelku izdelajo analize in grafi, ki prikazujejo stanje organizacijske klime in zadovoljstva po posameznih področjih, ki se jih posreduje upravi in direktorjem področij. Tako predsednica uprave in direktorji vidijo tekoče stanje, trende in ocene za vsako kategorijo v svojem področju. S sodelavci skupaj pripravijo pisni dokument - akcijski načrt, kjer naredijo plan aktivnosti za izboljšavo organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v svojem področju za tekoče leto.Tega posredujejo v kadrovski oddelek, kjer akcijske načrte analiziramo in naredimo izvlečke izboljšav za vsako kategorijo. V teku leta se izvede kontrolna točka izvajanja planiranega. Pregled kategorij 11"! ! asasa; gsstts -g srt Za merjenje organizacijske klime se odločamo, ko želimo ugotoviti zadovoljstvo zaposlenih na različnih področjih. Rezultati nam pokažejo, na katerih področjih moramo ukrepati, da bomo ob povečanem zadovoljstvu dosegli tudi povečano učinkovitost zaposlenih. Z raziskavo se osredotočamo predvsem na naslednja področja: • kakšni so odnosi med zaposlenimi, • kakšni so odnosi med zaposlenimi in vodstvom, • kakšno je mnenje zaposlenih o delovni organiziranosti, • kakšni so pogoji dela, • kakšen je pretok informacij, • kakšno je stališče zaposlenih do sistema nagrajevanja, • kakšna je njihova pripravljenost za sodelovanje v razvoju podjetja v prihodnosti. Raziskava je namenjena odpiranju možnosti za dvig kvalitete naštetih segmentov in planiranju ter izvajanju aktivnosti na teh področjih. Organizacijska kultura in zadovoljstvo zaposlenih bistveno vplivata na pripadnost zaposlenih in na njihovo motiviranost za delo. Tovrstne raziskave vodstvu podjetja nudijo vpogled v globlje izvore nezadovoljstva. Rezultati raziskave zato pokažejo področja, kjer so spremembe nujne, da se bo kvaliteta dela v organizaciji izboljšala. V končnem so rezultati klime odraz oz. prikaz nečesa, kar se ne da izmeriti z običajnimi merskimi enotami. Organizacijsko klimo ne smemo gledati skozi absolutne številke, ampak skozi mentaliteto najmanjšega oddelka do in jo razumeti. Organizacijska kultura je značaj podjetja, ki jo sestavljajo napisana in nenapisana pravila. Gre za sistem vrednot, prepričanj in navad, ki se kažejo v vedenju vsakega posameznika v podjetju. Ob spreminjanju zunanjega sveta se mora temu prilagajati tudi kultura podjetja. Za vpeljevanje želenih sprememb pa moramo obstoječo kulturo dobro poznati. Merjenje te predstavlja osnovo za uspešno vpeljevanje sprememb in postopno spreminjanje organizacije v želeno smer. Rezultati merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih so v Domelu osnova za pripravo vprašalnikov za analizo 360 stopinj, nadalje del letnega razgovora, kot globalno ugotavljanje vzrokov nezadovoljstva zaposlenih in predlogov v smeri izboljšav v podjetju. V končnem je podlaga kadrovskim sistemom in povratna informacija vodstvu podjetja, vodjem in zaposlenim. Naj se na koncu zahvalim vsem, ki se anketiranj udeležujete in se jih boste še naprej. BOLNIŠKE ODSOTNOSTI 2007 NAJBOLJŠI-------- BRALCI NAŠEGA UČNEGA CENTRA Janja Kozjek Janja Kozjek Bolniški izostanki v prvih dveh mesecih leta 2007 V januarju 2007 se je odstotek bolniških izostankov v Dometu dvignil na 5,37%, k čemur so gotovo prispevala razna virusna in respiratorna obolenja. V februarju je bil odstotek bolniških izostankov 5,05 % in še vedno presega postavljeni in žeijeni plan. V porastu je tudi število poškodb izven dela. Kot vsako leto, tudi letos objavljamo najboljše bralce našega učnega centra. Branje knjig je pomembno, da se samoizobražujemo. To pomeni induvidualni osebnostni razvoj posameznikov, saj se s pridobljenim znanjem izboljšuje obvladovanje raznih veščin, sposobnosti in pozitivnega razmišljanja. AKTIVNOSTI V SMERI ZMANJŠEVANJA BOLNIŠKIH IZOSTANKOV V LETOŠNJEM LETU a. Kot smo objavili že v prejšnjem glasilu Mozaika, bo pri plači za marec 2007 izplačana prva nagrada za prisotnost na delu, v vrednosti 21 eur. Dobili jo bodo vsi tisti zaposleni (razen delavcev z induvidualnimi pogodbami), ki ne bodo imeli niti ene ure bolniške odsotnosti, ne glede na vzrok (poškodba, nega, spremstvo). Da bi lahko nagrado izplačali čim več zaposlenim, priporočamo, da če je le možno, da si razne zdravstvene preglede, spremstva..., poskusite organizirati izven delovnega časa.Tudi v zdravstvu se zadeve, čeprav počasi, premikajo na bolje, predvsem v smislu njihove časovne fleksibilnosti. Če to ni možno, se dogovorite z vodjem, če lahko zamenjate izmeno. Pri kratkotrajnih boleznih, negi in spremstvu je zaželjeno, da koristite ure ali dopust. Seveda vse po dogovoru in soglasju vašega vodje. b. Kot že nekaj let dosedaj, bomo v naslednjih dveh mesecih vabili na pogovor vse, ki so pogosto bolezensko odsotni. Prosimo, da se na vabilo odzovete. Namen takšnih induvidualnih razgovorov je, da skupaj ugotovimo vzroke za bolniške odsotnosti.Ti lahko izhajajo tudi iz tehničnih težav na delovnem mestu, slabe komunikacije, slabih medsebojnih odnosov oz. nezadovoljstva na delovnem mestu. Na podlagi tega se bomo dogovorili, kako odpraviti težave, če izhajajo iz delovnega mesta, in kako izboljšati in odpraviti pomanjkljivosti. Ker se je izvajanje razgovorov pokazalo kot pozitivno, predvsem z vidika neposredne komunikacije in izmenjave informacij, jih bomo izvajali tudi v bodoče. c. Dobili smo nekaj pripomb glede pitja alkohola na delovnih mestih in da nekateri prihajajo na delo pod vplivom alkohola. Naj povemo, da v podjetje ni dovoljeno vnašati alkoholnih pijač, prav tako ni dovoljeno priti na delo pod vplivom alkohola. Zahtevana ter predpisana stopnja alkohola v krvi je 0 promila. Če delamo pod vplivom alkohola, je veliko večja nevarnost nesreče pri delu in tudi ogrožanja ostalih sodelavcev. V primeru ponovnih opozoril bomo sistematično začeli izvajati alkoteste. Tistemu, ki alkotest zavrne, se šteje, daje alkotest pozitiven. Zaposleni, ki bo imel kakršnekoli znake alkoholiziranosti, bo z neopravičenim izostankom napoten domov. Uveden bo tudi disciplinski postopek. Želimo, da bi bilo čim manj takšnih primerov. Predvsem pa, da vsi skupaj ostanemo kar najbolj zdravi. Zaposleni smo sami dolžni poskrbeti za osebno in profesionalno rast v podjetju in tudi osebno odgovorni za uspeh in neuspeh podjetja. Osebnostno se bomo razvijali s pridobivanjem novega znanje, ne glede na kakšen način ga pridobivamo. Če bomo uspešni zaposleni, bo uspešno tudi podjetje. Navedenega se moramo zavedati vsi, na vseh organizacijskih strukturah, saj bomo le tako postali učeče se podjetje, ki pa pomeni prednost pred ostalimi. Za leto 2006 so statistični podatki sledeči: NAJBOUŠA BRALCA Naziv najboljšega bralca si delita dva in sicer Darinka Šekli ter RadoLenkič. Obema iskrene čestitke j in veliko nadaljnjih bralnih užitkov. NAJBOLJ BRANE KNJIGE: • Sporočilo prijatelja • Življenje kot igra • 101 nasvet, kako ohraniti duševno zdravje v norem svetu • Moč pozitivnega mišljenja Darinka Šekli Vse skupaj vabim, da se pridete v naš učni center. Izgovor, da ni časa za branje je slab. Želimo si, da bi vsak zaposleni na leto prebral vsaj eno knjigo. URA-------- KAKOVOSTI 2006 V marcu smo izvolili sodelavce, ki so bili najvidnejši v trudu za kakovost pri svojem delu v letu 2006. Akcija Ura kakovosti poteka že trinajst let in tokrat gre zlata ura na roko Aniti Habjan, ki je prejela največ glasov. Anita prihaja iz oddelka Inženiring kakovosti in opravlja delo kontrolnega tehnologa. Predvsem pa jo poznamo kot vestno in dinamično sodelavko, ki vsakodnevne izzive rešuje z nasmeškom na obrazu. Iskrene čestitke Aniti, prav tako pa čestitamo vsem nagrajencem za srebrno uro kakovosti in ostalim kandidatom, ki so bili izbrani v prvem krogu glasovanja. Srebrno uro prejmejo: Tončka Rant, Andrej Podlipnik, Milena Čemažar, Ivanka Jeram, Mojca Šolar, Ivanka Lavtar, Janez Giacomini, Tomaž Čemažar, Jernej Tomažin, Sonja Rakovec in Viljem Rant. Dosedanji nagrajenci zlate ure kakovosti: 1994 - Marjan Benedičič 1995-Miha Gartner 1996 - Robert Mesec 1997- Jože Benedičič 1998 - Izidor Mohorič 1999- Marijana Zgaga 2000 - Aljoša Močnik 2001 - Tomaž Stanonik 2002 - Valentin Fejfar 2003 - Pavla Bernik 2004 - Marjan Bernik 2005 -Zmago Peternelj Podelitev ur kakovosti za leto 2006 bo na slavnostni prireditvi ki bo konec meseca aprila ali v začetku maja, na katero ste, poleg nagrajencev, lepo povabljeni tudi ostali zaposleni. Točen datum bo objavljen na oglasnih deskah. Glasovanje za Uro kakovosti 2006 v številkah: • v prvem krogu glasovanja izbranih 32 kandidatov, • drugi krog glasovanja, izvolitev dobitnikov ur, je potekal od 21.3. do 26.3, • pravico do udeležbe na volitvah imajo vsi zaposleni, • volilna udeležba je bila 68,2 % (661 volilcev), • pravila za potek izbora in glasovanja so zapisana v organizacijskem predpisu OP 12 - Motivacija za dviganje kakovosti, • zapisnik s podrobnimi rezultati in ostale informacije so na voljo pri predsedniku centralne volilne komisije Štefanu Bertoncelj Naj zaključim z mislijo Johna Ruskina »Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal.« Tudi našim nagrajencem lahko damo priznanje, čestitke in zahvalo predvsem za to kar so. S svojo odgovornostjo, znanjem, s kvalitetno opravljenim delom, usmerjenost k reševanju problemov in ustvarjanju dobrih odnosov do sodelavcev dajejo zgled in pogum ostalim. Naše osnovno vodilo je ustvarjanje gibanja v tem, da smo vedno boljši, tako vsak posameznik, kot skupno uspeh in rast celotnega podjetja. Ponosni smo, da smo Domelovci! ZLATA URA KAKOVOSTI: Anita Habjan - višji kontrolni tehnolog, v Domelu zaposlena od leta 1993 Andrej Podlipnik - brusilec na liniji gredi, v Domelu dela že 12 let SREBRNE URE KAKOVOSTI: Tončka Rant - terminerka v proizvodnji komponent, v Domelu zaposlena od leta 1972 Milena Čemažar - delavka na sestavi turbin, v Domelu od leta 1995 Ivanka Jeram - 32 let dela v Domelu, dela na končni kontroli sesalnih enot montažne linije Mojca Solar - 12 let dela v montaži sesalnih, trenutno je zaposlena na delovnem mestu odpravljanja napak sesalnih enot 496 Tomaž Čemažar - V Domelu od leta 2001, trenutno dela kot samostojni programer CNC strojev v prototipni delavnici Janez Giacomini - od leta 2002 dela na impregnaciji rotorjev v Poslovni enoti Motorji Ivanka Lavtar - 9 let delovnih izkušenj z delom v oddelku montaže sesalnih enot, trenutno dela na rotorski liniji VM3 17 Jernej Tomažin - mojster v Poslovni enoti Puhala in Ventilatorji, v Domelu od leta 2000 Sonja Rakovec - višji finančni referent s 23 let delovnimi izkušnjami Viljem Rant - strojni orodjar na CNC stružnici, 24 let zaposlitve v Domelu NEMČIJA— NAŠE GLAVNO TRŽIŠČE Največja država v srednji Evropi je Nemčija. Po površini je velika 357.000 km2 in ima 82 milijonov prebivalcev. Nemčija je gosto naseljena država in ima 230 prebivalcev na km2 (v Sloveniji samo 100 prebivalcev na km2). Glavno mesto je Berlin, ki ima 3,5 milijona prebivalcev. Milijonski mesti sta še Munchen in Hamburg. Nemčija je zvezna republika in je upravno razdeljena na 7 6 zveznih dežel. V nasprotju z državami južne Evrope, kjer so najbolj razviti severni predeli (npr. severna Italija, Slovenija v bivši Jugoslaviji), stav Nemčiji najbolj razviti južni deželi Bavarska in Baden - Wurttemberg (glavno mesto je Stuttgart). Nemčija je imela burno zgodovino. Glede na ostale evropske države (Francija, Španija, Anglija) je Nemčija postala združena šele leta 1871. Hitro seje pričela razvijati in tekmovati s Francijo in Anglijo, ki sta imeli tudi kolonije po celem svetu in s tem dovolj surovin za razcvet gospodarstva. Nemška politika 19. in 20. stoletja je vedno propagirala, da Nemčiji primanjkuje življenjskega prostora, zato ga je iskala na vzhodu in jugu Evrope. Pričela je 1. in 2. svetovno vojno in obe izgubila, ozemlje pa seji je skrčilo za eno tretjino (izgubila je Šlezijo in vzhodno Prusijo). Po 2. svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na zahodno ZRN in vzhodno NDR. ZRN je sprejela ameriški Mars ha lov plan, se hitro izkopala iz povojnih ruševin, obnovila infrastrukturo in v 60-ih do 70-ih letih prejšnjega stoletja postala zopet industrijska velesila. Ob razcvetu povojnega gospodarstva je ZRN primanjkovalo delavcev in tako je tu našlo zaposlitev okoli 1 milijon delavcev iz bivše Jugoslavije (od tega 15.000 iz Slovenije). Torej je povojna Nemčija reševala tudi brezposelnost in socialne probleme v bivši Jugoslaviji. Leta 1990 je prišlo do združitve obeh Nemčij. Ker seje na stotine milijard EUR investiralo v razvoj novih dežel iz nekdanje NDR, je združena Nemčija zašla v trenutno gospodarsko krizo, iz katere se v zadnjih letih uspešno izvija. Poleg ZDA in Japonske je Nemčija tretja največja gospodarska velesila na svetu, je gonilna sila pri združevanju Evrope in tudi največ prispeva v evropsko blagajno. Ker ima malo rudnega bogastva in surovin, se njena moč odraža v trgovanju z vsem svetom, kamor izvažajo visoko tehnologijo, v katero je vgrajeno največ znanja.Torej največje bogastvo predstavljajo ljudje z veliko znanja, izkušenj in stoletno delovno tradicijo. V Ivanka Tarasov - predstavništvo Domela v Sttutgartu Berlin - Brandenburška vrata Nemčiji je zaposlenih 37 milijonov delavcev, od tega jih dela 35% v industriji in obrti, 1,5% se jih ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in 63,5% s storitvenimi dejavnostmi. Kljub gospodarski konjukturi v zadnjih letih pa se velike brezposelnosti ne morejo rešiti. 3,8 milijona brezposelnih predstavlja kvoto okoli 9,6%. Najmočnejša panoga gospodarstva je industrija. Na prvem mestu je strojna industrija, sledijo ji proizvodnja vozil, elektroindustrija, kemijska industrija, živilska industrija itd. Vsak Slovenec pozna znamke nemških avtomobilov, vsak pa morda ne ve, daje firma BOSCH največji svetovni proizvajalec in dobavitelj sestavnih delov za avtomobilsko industrijo. V elektroindustriji pa je največja nemška firma SIEMENS, ki zalaga svetovno tržišče z elektrotehničnimi izdelki, s telekomunikacijami, elektroniko in računalništvom. Tudi firma AEG je bila ponos nemškega gospodarstva, vendar je v 90-ih letih prejšnjega stoletja zašla v krizo in gospodinjske aparate je prevzela švedska firma Electrolux. Največja nemška avtomobilska firma pa je Daimler Chrysler, ki v Nemčiji zaposluje preko 200.000 delavcev. Industrija je razdeljena na razvito infrastrukturo in fleksibilno ponudbo delovne sile in delovnega časa. Nemčija je v letu 2005 izvozila 786 milijard EUR in je svetovni rekorder v izvozu. Tudi ekološko je Nemčija med najbolj osveščenimi državami na svetu. Po tragediji v Černobilu so prenehali graditi atomske centrale in se osredotočili na energije iz obnovljivih virov, kot so veter, sonce in biomasa. V Nemčiji se vrti več kot 15.000 vetrnih elektrarn, v velikem vzponu je industrija sončnih celic, veliko kmetij pa že prideluje oljno repico za proizvodnjo biodizla. Kljub velikanski industriji pa je okolje v mestih in na podeželju vzorno urejeno. Čeprav jih narava ni obdarila s takšnimi naravnimi lepotami kot npr. Slovenijo, pa so mesta lepo urejena, vsa stara mestna jedra so restavrirana in polepšana (npr. Dresden), vsa večja mesta imajo lepo urejene parke in turizem je postal pomembna gospodarska panoga. Nemčija 19 URŠI KKEŽBV GORAZDI II! HflllMIRA ,« PRED LElDft 750 M TEM KRAJU JE UČUEK POKRISlJANJEVANlA SUMH&||j| HA800A. OIE 1AUEE Btidekll 608AZ0 URO JAHR Z50 AUE OIESER iSpAMif OECIRNI oie eifiBimiEsuHC Oti SLOVEtiSCKH VOLKES. SLOVENCI V ZAHVALO ZA OA^ VERE. 2S. 5.1939 Spominska plošča iz leta 1999 posvečena krstu prvih slovenskih knezov se ponaša tudi z več kot 150 naravnimi in termalnimi vrelci in zdraviliški turizem je pridobil na pomenu, posebno še ker se nemško prebivalstvo stara in v letu 2006 dobivajo ženske v povprečju pokojnino 20 let, moški pa 15 let. S svojo lego v srcu Evrope sta bili Nemčija in Slovenija zgodovinsko vedno povezani. V srednjem veku so slovenske dežele ogrožali aziatski Avari in slovenska kneza Gorazd in Hotimir sta poklicala na pomoč Bavarce in Franke. V zameno za pomoč so naši predniki morali priznati njihovo nadvlado pod krono »Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti«. V 8. stoletju sta bila na otoku Herrenchimsee, na jezeru Chimsee (100 km jugovzhodno od Munchna) krščena slovenska kneza Gorazd in Hotimir in takrat seje začelo pokristjanjevanje slovenskega naroda. Pod okriljem nemške in kasneje avstrijske nadvlade smo mm. m WWmm tm Mia Cerkvica na otoku Herrenchimse, kjer st bila krščena slovenska kneza Gorazd in Hotimir Germany Baltic Sea AUSTRIA Slovenci preživeli v dobrem in slabem več kot 1000 let. Ko seje v 16. stoletju v Nemčiji pričel z reformatorjem Martinom Lutrom širiti protestantizem, je tudi v Sloveniji naletel na ugodna tla. Že v začetku širjenja pa je avstrijski cesar v slovenskih deželah prepovedal protestantsko vero in naši protestantje, ki niso sprejeli nazaj stare vere, so se povečini zatekli na Nemško. VTubingenu (40 km južno od Stuttgarta) je PrimožTrubar izdal in natisnil prvo slovensko knjigo in s tem dejanjem postavil temelje slovenskega knjižnega jezika in prebivalce od Jadranskega morja do Alp poimenoval za Slovence. Vse to se je zgodilo na Nemškem, ker Slovenci takrat še nismo bili priznani, niti nismo imeli lastne države. Ko pa je Slovenija postala leta 1991 samostojna država, jo je med prvimi priznala Nemčija. Ne samo Domel, tudi Slovenija največ izvaža v Nemčijo.To ni naključje, saj Nemčijo in Slovenijo povezujejo stoletne zgodovinske, kulturne in poslovne vezi. V preteklosti seje med obema deželama zgodilo marsikaj neprijetnega, kot so nacionalizem, dve svetovni vojni, politična nesoglasja itd. Odkar pa sta Nemčija in Slovenija v Evropski uniji pa praktično ni nobene ovire za uspešno poslovno sodelovanje, saj smo vsi postali Evropejci. V Nemčiji je mnogo znanih firm, ki so evropsko usmerjene in želijo ohraniti proizvodnjo in delovna mesta na stari celini. Ali bosta Slovenija in Domel znala obdržati ustaljene poslovne poti in pridobiti tudi nove do takšnih firm, ali pa bo vse povozila globalizacija in amerikanizacija ter iskanje dobička na Kitajskem? Domel se lahko ponaša z izvozom v Nemčijo že 40 let in z rastjo izvoza je rasel tudi Domel.Trend izvoza v Nemčijo pa v zadnjih letih upada in to ne zaradi tega, ker se nemška podjetja selijo na cenejša tržišča delovne sile, pač pa tudi zato, ker starejši delavci odhajajo v pokoj, mlajši pa opuščajo stare tradicionalne navade, da se kupci obdržijo in pridobivajo le z osebnimi kontakti in nudenjem vsestranske podpore na tehničnem in komercialnem področju. PRVENSTVO- DOMEL-A V VELESLALOMU Roman Prezelj Na prelepo sobotno jutro smo se zbrali na Soriški planini, kjer... Takole bi se idealno začelo kratko poročilo z letošnjega veleslaloma. A žal ni bilo tako. Že zjutraj je pogled na Ratitovec razkrival "mračno" podobo bližajočega se dne, ki se je na poti proti Soriški planini le še potrdila z nizkimi sivimi oblaki kmalu nad Sorico. Kljub temu se nas je kar nekaj zbralo pri koči Smučarskega kluba Domel, kjer je končno padla odločitev, da se tekma kljub skoraj nemogočim pogojem izpelje. Ob 10. uri so se najprej na progo podali deskarji, takoj za njimi pa še ženske in moški v štirih skupinah. Vidljivost je bila zelo slaba, saj se je večji del tekme le približno videlo naslednja vratca. Skupaj seje veleslalomske tekme udeležilo 81 smučarjev 18 žensk ter 63 moških (od tega 7 deskarjev). Dobre pol ure po končani tekmi je bila pred kočo SK Domel še slavnostna razglasitev zmagovalcev ter žrebanje praktičnih nagrad med vse udeležence. Pri tem se nam je pridružila tudi predsednica uprave ga. Jožica Rejec. V kratkem nagovoru je pozdravila udeležence ter poudarila, da so za uspešno delo zelo pomembni medsebojni odnosi ter tudi druženja izven podjetja. V prisrčnem druženju seje celotna prireditev zaključila s kosilom v koči na parkirišču. Tekma je bila zaradi slabe vidljivosti nekaj posebnega. Udeleženci smo pokazali, da Domel-a ni prav lahko ustrahovati. Vedno bo kar nekaj pravih vodij, ki bodo s podporo ostalih lahko povlekli voz, in to je v sedanjem času neusmiljene tekme za položaj na trgu še kako pomembna vrlina. Na snidenje na Domel-ovi veleslalomski tekmi 2008. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Dne 71.marca so potekale 2. ZIMSKE MEDOBČINSKE ŠPORTNE IGRE. Tekmovalo se je v dveh športnih panogah, in sicer v veleslalomu in v smučarskem teku. Tekmovanje je potekalo tako v moški kot v ženski konkurenci. Letošnje leto smo se zbrali na Soriški planini, kjer nas je pričakala prava zimska idila. Tako, kot na prejšnjih, smo tudi na letošnjih zimskih medobčinskih športnih igrah dosegli nekaj imenitnih rezultatov. Organizacija tekmovanja je bila zaupana Smučarskemu klubu Domel, kateremu se zahvaljujemo za dobro opravljeno delo. Prav tako se tudi zahvaljujemo vsem tekmovalcem, ki so zastopali naše podjetje. Lep športni pozdrav! REZULTATI PO KATEGORIJAH - VELESLALOM • ŽENSKE D od 51 do 60 let (1956-1947) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek KAVČIČ ANUŠKA ALPINA ŽIRI 00:43,57 00:00,00 ŠOLAR STANKA DOMEL 00:54,47 00:10,90 • ŽENSKE C od 41 do 50 let (1966-1957) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek PEČELIN MOJCA OZŠL 00:39,12 00:00,00 ŠOLAR VILMA DOMEL 00:43,51 00:04,39 • MOŠKI D od 51 do 60 let (1956-1947) Ime in priimek OBLAK MARJAN OZŠL Čas Zaostanek 00:38,45 00:00,00 JELENC FRANC DOMEL 00:44,26 00:05,81 • ŽENSKE B od 31 do 40 let (1976-1967) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek KAVČIČ ADRIANA OZŠL 00:42,35 00:00,00 TUŠEK ANA DOMEL 00:45,58 00:03,23 NASTRAN TINA DOMEL 00:46,43 00:04,08 KALAN ANKA DOMEL 00:48,37 00:06,02 • MOŠKI C od 41 do 50 let (1966-1957) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek VODOPIVEC STOJAN OZŠL 00:37,77 00:00,00 PINTAR IZIDOR DOMEL 00:38,38 00:00,61 JENSTERLE BORIS DOMEL 00:41,23 00:03,46 • ŽENSKE A DO 30 LET (1977 IN MLAJŠE) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek DRAKSLER PETRA ADACTA 00:43,99 00:00,00 KOVAČ ANA DOMEL 00:58,99 00:15,00 • MOŠKI B od 31 do 40 LET (1976 do 1967) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek LOGAR PAVEL OZŠL 00:37,02 00:00,00 KAVČIČ MARJAN DOMEL 00:39,25 00:02,23 MARGUČ JANEZ DOMEL 00:40,00 00:02,98 GARTNER VOJKO DOMEL 00:40,06 00:03,04 KALAN GREGOR DOMEL 00:43,20 00:06,18 • MOŠKI A DO 30 LET (1977 IN MLAJŠI) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek BERNIK BOŠTJAN OZŠL 00:37,06 00:00,00 MARKELJ MOHOR DOMEL 00:41,62 00:04,56 REZULTATI PO KATEGORIJAH -SMUČARSKI TEKI . ŽENSKE D od 51 do 60 let (1956-1947) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek ŠOLAR STANKA DOMEL 07:31,27 00:00,00 Ime in priimek Ekipa TOMAŠEVIČ MARJETA DOMEL Čas Zaostanek 11:52,41 00:00,00 • MOŠKI B od 31 do 40 LET (1976 do 1967) Ime in priimek Ekipa Čas Zaostanek KAVČIČ MARJAN DOMEL 10:14,32 00:00,00 LOTRIČ MARKO DOMEL 14:16,14 04:01,82 SMUČARSKI TEK ŽENSKE - EKIPNO Ekipa Priimek in ime Ekipa ALPINA STRASSER ŠPELA KAVČIČ ANUŠKA ALPINA ALPINA DOMEL ŠOLAR STANKA DOMEL TOMAŠEVIČ MARJETA DOMEL SMUČARSKI TEK MOŠKI - EKIPNO Priimek in ime Ekipa ZVEZA ZUNANJIH DELAVCEV STARMAN BEČAN MARKO ZZD STARMAN BERTONCELJ ROK ZZD STARMAN DEBENC JANEZ DOMEL ZZD STARMAN KAVČIČ MARJAN DOMEL LOTRIČ MARKO DOMEL VELESLALOM ŽENSKE - EKIPNO Priimek in ime Ekipa OBRTNA ZBORNICA ŠKOFJA LOKA I. PEČELIN MOJCA KAVČIČ ADRIANA OZŠL OZŠL DOMEL I. ŠOLAR VILMA DOMEL TUŠEK ANA DOMEL DOMEL II. NASTRAN TINA DOMEL KALAN ANKA DOMEL DOMEL III. ŠOLAR STANKA DOMEL KOVAČ ANA DOMEL VELESLALOM MOŠKI - EKIPNO Priimek in ime Ekipa OBRTNA ZBORNICA ŠKOFJA LOKA I. LOGAR PAVEL OZSL BERNIK BOŠTJAN OZŠL KRIŽAJ MATEJ OZŠL DOMEL L PINTAR IZIDOR DOMEL KAVČIČ MARJAN DOMEL MARGUČ JANEZ DOMEL DOMEL II. GARTNER VOJKO DOMEL JENSTERLE BORIS DOMEL MARKELJ MOHOR DOMEL DOMEL lil. KALAN GREGOR DOMEL JELENC FRANC DOMEL RAZPIS ZA POČITNIŠKO LETOVANJE Pred vami je razpis za letovanje v Domelovih počitniških kapacitetah za leto 2007. Na razpis se lahko prijavite zaposleni v podjetjih povezanih v skupino Domel - Domet, d.d., Domet Holding, d.d. in Domet IP d.o.o.. Rok za prijavo je do vključno 16. 04.2007. Prijavnice dobite pri poenterkah in v pisarni sveta delavcev, kamor jih izpolnjene tudi vrnete. Razpis in prijavnica sta na razpolago na intranetu-svet delavcev-počitniška dejavnost. V PE Motorji dobite in oddate prijavnice pri Eriki Teropšič, v PE ventilatorji in puhala pa pri Jolandi Mohorič. Kandidate bomo na osnovi izpolnjenih prijavnic točkovali na podlagi Pravilnika o letovanju v počitniških objektih Domel, d.d.. Rezultati bodo objavljeni na oglasnih deskah v 3 dneh po poteku razpisa. Polde Tušek Svet delavcev/Odbor za letovanje BARBARIČA PRI PULI - apartma (3 stanovanja). Apartma ima 4 ležišča, dnevni prostor s kuhinjo, wc - tušem in vrtom. Izmene so 10 dnevne. Cena na dan: V sezoni 31,50 €, v predsezoni in posezoni 25,00 € Avtokamp ADRIA, ANKARAN - prikolica, Izmene so 7 dnevne. V kampu ni dovoljeno imeti psov (dodatno plačilo), za čip kartico za bazen se plača akontacija, Cena na dan: IZ sezoni 28,00 €, v predsezoni in posezoni 23,00 € MORAVSKE TOPLICE - brunarica V kontejnerju so 4 ležišča, kuhinja, tuš/vvc z umivalnikom in dnevni prostor s TV. V ceno je vključeno bivanje v brunarici in štiri karte za bazene. Ostali so samoplačniki, s tem, da otroci do 4 leta bivajo brezplačno, od 4 - 10 leta imajo 50% popusta, od 10 -14 let pa 30% popusta za kopanje v vseh bazenih (razen v hotelu Ajda). Izmene so 10 dnevne. Cena na dan: 40,00 € POLJANA, MALI LOŠINJ - prikolica Izmene so 10 dnevne; omejitev na štiri osebe, ostali so samoplačniki Cena na dan: V sezoni 32,00 €, v predsezoni in posezoni 27,00 € Cena za Poljano je okvirna in se bo dokončno oblikovala glede na število prijav. GAJAC - otok PAG - studio apartma A2 + 2 št. 09-62 Apartmaje v zakupu. Ima štiri ležišča, klima napravo, sat. TV, mikrovalovno pečico, radio s CD-jem WC tuš in velik balkon. Vceno je vključeno čiščenje med izmenami in posteljnina. Cena je enaka za celo sezono. V ceno ni vključeno enkratno plačilo 25 kun po osebi in" tj Izmene so 10 dnevne Cena na dan: 38,00 € ČATEŽKETOPLICE - apartma V apartmaju sta dve spalnici s štirimi ležišči in pomožnim ležiščem, WC, tuš, TV, vrt. V ceni je vključeno 5 kart za kopanje in sicer v zimskih bazenih 2 krat po 3 ure na dan oziroma dvakratni vhod na dan v letni kompleks bazenov. Izmene so 7 dnevne Cena na dan: 40,00 € BRUNARICA PODČETRTEK-Terme Olimje Brunarica seje zamenjala in je sedaj v ulici I 20. Ima dve spalnici s po tremi ležišči, kabelska TV, WC - tuš, lastno parkirno mesto, nadstrešek z vrtno garnituro. kopanje na celotnem kompleksu Agualuna ali v vseh pokritih bazenih term, 5 kart z dvakratnim dnevnim vhodom. Izmene so 7 dnevne. Avtokamp BELA UVALA, POREČ - 2 prikolici Termini in cene so enaki kot v Ankaranu, omejitev na štiri osebe, ostali so samoplačniki. STRUNJAN - 3 apartmaji, V enoti sta dve sobi s petimi ležišči, opremljena kuhinja in sanitarije. Izmene so 7 dnevne. Cena na dan: Sezona: 31,50 €+T.Tv predsezoni in posezoni 25,00 € + T.T. Ceno in termine za letovanje v Strunjanu, v času sezone, določa Počitniško društvo Škofja Loka. I/ času sezone račun izstavi Počitniško društvo Sk. Loka. Prejeli boste položnico, katero je potrebno plačati pred letovanjem. PORTOROŽ - počitniški dom (10 ležišč) Termini so enaki kot za letovanje v Strunjanu. Cene in pogoji za letovanje v Portorožu določi Občina Železniki in bodo znani po 1.5.2007 10 dnevni termin: Predsezona: od 03.06. do 13.06.07 od 13.06. do 23.06.07 Sezona: od 23.06. do 03.07.07 od 03.07. do 13.07.07 od 13.07. do 23.07.07 od 23.07. do 02.08.07 od 02.08. do 12.08.07 od 12.08. do 22.08.07 od 22.08. do 01.09.07 Posezona: od 01.09. do 11.09.07 od 11.09. do 21.09.07 7 dnevni termini: od 18.06. do 25.06.07 od 25.06. do 02.07.07 od 02.07. do 09.07.07 od 09.07. do 16.07.07 od 16.07. do 23.07.07 od 23.07. do 30.07.07 od 30.07. do 06.08.07 od 06.08. do 13.08.07 od 13.08. do 20.08.07 od 20.08. do 27.08.07 od 27.08. do 03.09.07 od 03.09. do 10.09.07 od 10.09. do 17.09.07 Cena na dan: 40,00 € D0M6L ustvarjamo gibanje Cisto, urejeno in neokrnjeno okolje je naše bogastvo, tako kot delovna mesta, ki jih, s svojo dejavnostjo, zagotavlja naše podjetje. Oboje želimo ohraniti in izboljšati in to dediščino zapustiti naslednjim generacijam. To dokazujemo: S spoštovanjem zakonov, standardov in drugih zahtev s področja varovanja okolja. • Z nenehnim usposabljanjem in z dvigovanjem okoljske zavesti zaposlenih in vseh drugih, ki delajo v imenu Domela . S sistematičnim prepoznavanjem, z zmanjševanjem, s preprečevanjem in z odstranjevanjem negativnih vplivov naše dejavnosti na okolje. • Z razvojem in s proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov, pri kateri se daje prednost materialom in tehnologijam, ki gospodarno izrabljajo naravne vire. • S komuniciranjem in z učinkovitim sodelovanjem z dobavitelji, s kupci, z lokalno skupnostjo, s pristojnimi državnimi ustanovami in z drugimi zainteresiranimi strankami. Predsednica uprave: dr. Jožica Rejec TO KAR IMAMO, BOMO ZAPUSTILI BOLJŠE KOT SMO DOBILI!