49. Številka. Ljubljana, v sredo 1. marca 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI MOD. lahaja vsak dan ivačtr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za a va tr o-o ge r sk a deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt, leta. - Za tuje delete toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoailjatvo naročnine, bo ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvolo frankovati. — Rukopisi se no vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i 11 vo je na Kongresnem trgu št. 12. UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativno Btvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegovo ulico 3t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga K, 12. ^Telefon hi. ll-L, kajti njihovi načrti so sedaj znani, in vlada bo tem lažje onemogočila, da se uresničijo. Reforma revizijskega postopanja. V francoskem senatu je prišel na vrsto v poslanski zbornici že sprejeti zakonski nacrt o reformi revizijskega postopanja. Republikanski senator llaxime Lecomte je govoril jako uspešno proti predlogi. Tudi senator Berenger so je izrekel proti predlogi, ki bi se bila gotovo odklonila, ako bi se bilo po navdušenih govorih teh dveh senatorjev glasovalo. Podpredsednik pa je sejo v vsi previdnosti zaključil in prenesel debato na prihodnjo sejo. Dupuy organizira sedaj vse svoje liste in vse svoje somišljenike, da se reši vladna predloga, ž njo pa Dupuvevo ministerst vo. In to se mu gotovo posreči. Angleži v sudanskih škripcih. Na veliko zadovoljnost Francozov, ki so se morali umakniti Angležem iz Fašode, se godi Angležem v Sudanu prav slabo. Taichi, vodja dervišev. je nabral 16.000 vojakov, s katerimi prodira proti Ondurmanu. Raznesle so se že celo vesti, da so bili Angleži tepeni. Kar ni, se še lahko zgodi! V Manili. Noč od srede do četrtka je bila za prebivalce Manile strašna Filipinci so uresničili svoje opetovano izrečene grožnje ter so zažgali cele okraje. Najprej so ob 8 uri zvečer zanetili ogenj v kineškem okraju, in radi hudega vetra se je razširil ogenj z grozno naglostjo. Združeni mestni in angleški gasilci so vdušili ogenj po štirih urah. General Hughes je vodil policijo in vojaštvo, ki je skrbelo za mir in red. Filipinci so prerezali petkrat brizgalnične cevi. in vojaštvo je moralo rabiti orožje, da je zagnalo izgrednike nazaj. Po polnoči je nastal drugi požar v Tondo okraju. Ko so gasilci in vojaki prihiteli na pomoč, so bili sprejeti s streli iz pušk in revolverjev, ki so grmeli na nje skozi okna in s streh. Vojaštvo je moralo torej najprej poloviti in pozapreti napadalce, potem je začelo šele gasiti. Ranjenih je bilo več častnikov, vojakov in kapitan Robinson. Gasilo je več polkov vso noč, a skoraj brez uspeha, kajti pogorelo je nebroj hiš. Škoda je velikanska. — Položaj Žaljenje v sodni dvorani. Nemški šovinizem poganja čedalje lepše cvetke. Wolfov nauk, da so slovanski narodi „rninderwerlhigM, je našel odmeva že v sodni dvorani, torej na mestu, kateri bi moral biti nekako svetišče pravice in resnice. Nemško Časopisje, ki d in na dan razglaša, da so Slovenci kulturelno manj vreden narod od Nemcev, lahko zavriska samega veselja, kajti našel se je sodni funk-cijonar, ki je v izvrševanju svojega poklica, na posvečenem mestu, pri sodni obravnavi, slovesno proglasil, da so štajerski Slovenci moralno manj vredni od svojih nemških sodeželanov. Ta sodni funkcijonar je gosp. državni pravdnik dr. Gori up p v Ljubnu, o čegar omenjeni izjavi nam je poročal „Grazer Tagblatt". Glasom poročila tega lista, vršila se je minoli teden pri okrožnem sodišču v Ljubnem kazenskega obravnava proti nekemu Slovencu s Spodnjega Štajerska. Pri tej obravnavi je zastopal obtožbo g. državni pravdnik Goriupp, ki je v svojem govoru mej dragim tudi rekel, „da noče v obče govoriti o ljudskem značaju tistih, h katerim pripada obtoženec, — (to se pravi o ljudskem značaju Slovencev na Spodnjem Štajerskem) — aH kdor čita poročila izpred sodišča, vidi, da ti ljudje vedno taje, da skesanega priznanja kakor na Gorenjem in Srednjem Štajerskem ti ljudje ne poznajo." Nimamo vzroka dvomiti na verodostojnosti poročila „Grazer Tagblatta", a če je gospod državni pravdnik v Ljubnem v resnici tako govoril, kakor poroča rečeni list, potem si je na svetem mestu, posvečenem resnici in pravičnosti, dovolil hudo razžaljenjo vsega slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem. Vajeni smo, da nas nemški listi ob-rekujejo, ali da bi nam javen funkcijonar pred sodiščem očital tako reči, kakor je storil državni pravdnik gosp. dr. Goriupp, da bi javen funkcijonar v izvrševanju svo- LISTEK. 4 Madonna della Rocca. Povost. — Spisal Rikard Vobs. L (Dalje.) Kurat je ostal toliko časa v duplini, da so hotele žene Že poslati svoje može vanjo, da zbero ostanke njihovega, od hudiča raztrganega gospoda in pastirja, kar se zopet prikaže živ in nepoškodovan. Vsi so obkolili dobrega duhovnika, ki je odkimal ljudstvu ter ves ginjen rekel: »O vi zaslepljenci! Čujte! čudež se je zgodil. Kar ste imeli za brezbožnega duha in hudičevo mamilo, ni nič manjega nego podoba naše ljube gospe, in sicer tiste, — tega se Sele zdaj prav zavedam — ki se mi je nocoj prikazala v sanjah. Ta božja podoba mi je velela, da jo slovesno postavimo v nali cerkvi altarju na desnici, v CeSčenje. Posebno pa mi je madonna zabičila, da priporočim vam, trdovratnim grelnikom, strogo pokorščino do mena, ter da sporočim ta čude! po vsi deželi, da od ▼teh krajev pridejo k medonni della Roooa na božjo pot to doneeejo nebeski kraljici darov. jega poklica tako pavšalno sumničil m o r a 1 i t e t O slovenskega prebivalstva na Štajerskem, tega vsaj brez protesta nečemo prenašati. Kar je rekel državni pravdnik, gosp. dr. Goriupp, ni druzega kot pavšalno sum niče nje. Štajerski Slovenec ni nič slabši od štajerskega Nemca, v nravnem oziru še boljši. Nahajajo se mej štajerskimi Slovenci, ki pred sodiščem skesano priznajo svojo krivdo, kakor taki, ki jo taje. Prav tako pa je tudi mej štajerskimi Nemci, kakor sploh po vsem svetu. V obče pa je štajerski Slovenec nraven, odkritosrčen, pošten značaj in nikakor ne zasluži, da bi se mu metala v obraz taka očitanja, kakor je to storil v Ljubnu gosp. dr. Goriupp, čegar ime priča, da se tudi v njegovih žilah pretaka vsaj nekaj kapelj slovenske krvi, torej krvi tistega plemena, katero je pri sodni obravnavi v Ljubnu tako krvavo raz žalil. Ako bi se našel državni pravdnik, ki bi pri javni obravnavi rekel n. pr., da so vsi židje goljufi, da pri teh ljudeh ni poštenja, ali če bi kdo na podoben način raz-Žalil Nemce na Kranjskem, nastal bi vihar, in pravosodni minister bi takoj storil energične korake, da zadobi užaljenemu narodu zadoščenje. Gospodje pri graškem nad-sodišču, katerim je brez vsacega dvoma znano, kako se je gosp. dr. Goriupp izrazil o slovenskem prebivalstvu na Štajerskem, se čisto nič ne ganejo, prav kakor da so jednih mislij z državnim pravdnikom v Ljubnu. Tako daleč pa Slovenci še nismo, da bi se molče pustili insultirati v sodni dvorani. Gosp. državni pravdnik dr. Goriupp je razžalil ves narod slovenski na Štajerskem, razžalil ga je na tako hud način, da tega na noben način ne moremo odpustiti, nego da zahtevamo popolno satisfakcijo. _ V I Jiil»IJtiiii. 1. marca. Velikonemške denuncijacije. „Breslauer General-Anzeiger14 je prinesel te dni gostobeseden članek, v katerem se trdi z vso resnobo, da je soproga dal- Zdaj glejte, da potolažite madonno, ki Vam je toliko milosti izkazala. Jaz si roke umijem v nedolžnosti! Amen!" Častivredni še ni završil, ko so se med ženstvom prijavila že različna čustva, nekatere so pričele zdihovati, druge so se pripravljale, da se zamaknejo. — Možem, ki so k vsemu molčali, je velel kurat, da naj gredo ž njim v jamo in prineso sveto podobo na dan. Vsak je hotel pri tem pomagati, tudi ženske in otroci. Prinesli so iz Rocce vrvi, ovili ž njimi kip in se upregli vanje. Tako so kip privlekli med silnim upitjem pred jamo. Tu je ležala božanstvena podoba na pisani odeji, solnce je žarelo na krasno telo in škrjančki so ga pozdravljali. Kurat je pristopil. Ponižno se je zahvalil nebesom za veliki čudež. To pot so se tudi možje vrgli na kolena. Potem pa so vsi obkolili kip, poljubljali njega obleko, roki in nogi. Nato so dvignili soho na voz, jo ovili z venci, posuli s cveticami in v triumfu vedli v Roooo. V etolioi na desni strani altarja je stala odslej nova madonna Ročaneka, Bila Je zavita v tenkogubaito, fino tkanino in imela krog glave dolg pajoolan, katerega Je s jedno roko navidesno hotela odtegniti matinskega namestnika, pl. Davida, najde-lavnejša agitatorica za velikosrbsko idejo. Gospa namestnica ima baje najožje zveze z knezom Nikolo črnogorskim ter upliva pri imenovanih uradnikov vedno tako, da dobivajo najuglednejša mesta Srbi, ki so navdušeni za obnovitev velikosrbskega kraljestva pod vlado Nikole. Ogerski časopisi so ta članek kot pristno resnico ponatisnili, dasi je vse gola laž. Macedonija. Čim bolj se bliža pomlad, tem večja postaja skrb, da nastane v Macedoniji, navzlic vsern zagotovilom, da je ondi vse mirno, vstanek. Ta bojazen je tolikanj bolj opravičena, ker se je pripetilo zopet nekaj turških nasilstev. Turška oblastva in turško vojaštvo ne znajo menda postopati drugače kot s kruto brezobzirnostjo, ki mora spremeniti jagnje v besnečo zver. Rusija in Av-stro-Ogerska vsak čas posredujeta pri Porti ali neposredno pri sultanu glede uprave in justice v Macedoniji; sultan in njegova vlada vedno vse obljubita, a ne storita ničesar. Orleanistična zarota v Parizu. Derouledov blazni nastop je prinesel francoskim prekucuhom povsem druge sadove kakor so mislili. Razne hišne preiskave so podale vladi neovržne dokaze o veliki orleanistični zaroti ter razkrile tudi vire, iz katerih so dobivali agitatorji potrebni denar. Tudi razni dvori so pri tem kompromitirani. Vso politično akcijo je vodil Buffet, ki je organiziral že novo kraljevsko upravo; neki aktiven general, čegar ime pa še ni znano, je bil določen, da izvrši, ko postane vojni minister — kar naj bi se zgodilo že v kratkem — državni prevrat. Vse to je preprečil Deroulede, vitez častne legije in predsednik lige patrijotov, ki pojde sedaj bržčas v blaznico, mesto v ječo. Vedenje Derouledovo v preiskavi je namreč tako smešno fanatično, da ga ne smatrajo več za normalnega na možganih. Iz konfisciranih listin je zvedela vlada imena najzve-stejših in najuglednejših pristašev princa Orleanskega in zajedno tudi mesta, katera bi ti ljubljenci dobili, ko bi postal Filip francoski kralj. Pretendentje so si torej z izgredi ob Faureovem pogrebu jako škodovali, raz krasni, žalostni obraz, v drugi roki je držala rog, v katerem je bilo klasje. Kmalu se je zaznalo po vsem sabin-skem gorovju, kak čudež se je pripetil v Rocci; nekaj radovednežev je v istini priplezalo v potu svojega obraza na hrib, videlo božjo podobo, molilo, a se zopet vrnilo, ne pustivši ni groša. Rekli so: počakati hočemo, ali bo madonna ročanska delala čudeže. Kakor da bi ne bil že to čudež, da je sem došla! Predno pa je mogla izpolniti le jedno upanj, ki so se stavila vanjo, so — kakor je trdil Čestiti kurat ročanski — madonne iz Tivolija in Zagarola, Palest rina in Gena-zzana, Olevana in Subiacca to preprečile. Vsako teh mest je namreč imelo madonno, ki je delala Čudeže, in te niso hotele nove konkurentinje. Ubogi Ročani! Toliko so se veselili, da imajo tudi oni madonno, radi bi bili ponosni nanjo, kakor prebivalci onih mest na svoje. Ženske so ležale v cerkvi na kolenih od jutra do večera ter kričale k madonni za čudež, za jeden sam mali, majčkeni čudež. Ponesle so ji svoje bolnike, svoje slepce in hromce; pa — glej čudež — slepci so ostali slepi in hromel hromi. Prosile so madonno aa sanje, v katerih bi ss Jim prikazale itevilke sa loterijo, sanjale so tudi o najlepših Številkah, pa te Številke niso bile nikdar vlečene. Sedaj so pričele z obljubami: lep koncert, sijajni umetalni ogenj. „Tudi to ni nič izdalo. Madonna je bila preveč užaljena", je rekel izborni ročanski dušni pastir. Donesle so ji darove: par mogočnih srebrnih uhanov, veliko kovinsko zavrat-nico, pisano ruto, šopek narejenih cvetlic. A madonna vendar ni hotela napraviti nobenega čudeža. Mej tem zagorele Ročanke niso Šle več v doline in niso nabirale za svoje kruleče domačine želoda. Kar stoji Rocca, se kaj takega še ni pripetilo. Ročani so se čutili od dne do dne bolj goljufane v svojih nadah. Skoro da so se pričeli srditi na madonno. III. Tedaj pa se je pripetilo nekaj čudovitega. Tujec je dospel v Rocco! Odkar stoji Roca se to še ni dogodilo: zato je bilo iznenađenje ogromno pri velikih in malih. Veste, tujec, tak, kakor-finega nikdo ne razume, signore Inglese, ki ima. ogromno denarja Kaj je hotel? Kaj je sploh mogel tn botetl? Nikdo ni vedel ^ tega, nikdo si tega ni mogel misliti, domačinov že ni stal na ulici, je sel v ne- je v Manili še vedno toli resen, da so tuje vojne ladije izkrcale vojake. General Rios bo Manilo zapustil ter se nastanil v Zam boangi. Filipinci hočejo delati Amerikancem toliko časa škodo, tla zapuste sami otoke, ali pa da začno odločilni hoj Aguinaldo je mož jeklene energije ter je pripravljen samo na dvoje: na zmagi in svobodo ali pa na smrt Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 88. februvarja. Seje se ]e udeležilo 23 občinskih svetnikov 1 »verovateljema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika Kozak in vir. Stare. .m Hribar je naznanil, da je povodom smrti nadvoj vodinje Marije Imaku-Iste, ki je bila pokroviteljica dež. pomoč-nega društva Rudečega križa, sporočil na najvišje mesto v svojem in v imenu obČ. sveta zagotovilo sočutja. Obč. svetniki so v znak sožalja vstali raz sedeže, kar se zabeleži v zapisnik. Dalje je prečital župan dopis deželne vlade, s katerim se naznanja, da je cesar dovolil mestno višjo dekliško šolo imeno-v:i;i ..Mestno višjo dekliško šolo cesarja Franca Jožefa Iu Obč. svet. dr. Požar je pripomnil, tla je bilo l. 1895. sklenjeno, ustanoviti „Mestno višjo dekliško šolo" prav v spomin 50let-nega vladanja cesarjevega. Za časa cesarja Franca Jožefa I. se je šolstvo mogočno razvilo, sosebno je napredovalo slovensko šolstvo. Govornik je predlagal, naj se naroči županu, da primernim potom izreče v imenu obč. sveta najtoplejšo zahvalo za odlikovanje mestne višje dekliške šole. — Sprejeto. Mestni komisar Tomec je poročal o nabavi leda za mestno ledenico. Ker v mestu in okolici ni ledu, ga je treba dobiti z| Gorenjskega. Potrebno ga je 28 do 30 vagonov. Poročevalec je predlagal, naj se za nakup ledu dovoli 1200 gld., pristojbina, katera se pobira od strank, pa naj se za letos podvoji oziroma potroji. Obč. svet. Predovič je podpiral ta predlog, obč. svet. Kozak pa je bil mnenja, da bi g. Ferlinc vseh svojih stroškov ne smel repartirati na stranke, nego bi moral sam iz dobička prejšnjih let nekaj donesti. Mesarji so pripravljeni plačati trojno pristojbino, a magistrat bi moral posredovati, da ostanek poravna g Ferlinc, Obč. svet. Predovič je bil mnenja, da g. Ferlinca k temu ne more nihče prisiliti, poročevalec, mestni komisar Tome pa je pojasnil, da je g. Ferlinc opravičen porazumno z magistratom zvišati pristojbine, da pa ga nihče ne more siliti, naj prejšnje dobičke sedaj založi. Nas veto vani predlog je bil potem sprejet. 0 razširjenju elektrarniške centrale je poročal mestni inženćr C i uha. Oglasilo se je toliko novih konsumentov, da centrala ne more več izhajati, in je vsled tega obč. svet že dovolil potrebnih sredstev za nje koliki daljavi tujcu. Zdaj je tujec nagovoril nekega Ročana. A ta ga ni razumel. Tujec je nagovoril na to še mnogo Ročanov, govoril je in govoril, z rokama kazal in kazal, a Ročani vsega tega niso umeli. Stali so krog njega v širokem kolobarju, zijali vanj, a vstrajali v tem, da niso ničesar umeli. Hvala Logu, tu je prišel kurat! Zdaj se je izvedelo. Vzburjenost je naraščala. Kurat je govoril s tujcem in kurat je tujca res razumel. Trpelo je sicer dokaj časa, a slednjič ga je vender le povsern urnel. Ročani so pa tudi zmirom dejali, kurat, ta je mož, da, ta je mož! rKaj pa hoče v Rocci?" Kurat je skrivnostno nagubal obraz: „Videti hoče našo madonno". .. Našo madonno Vu „Da, našo madonno!" „Kaj ji hoče, saj gotovo ni kristjan?" „Pravi, da je že mnogo čul o nji." „0 naši rnadonni? Čujte! Govorili so o naši rnadonni! Kje ? I nu, v njegovi domačiji! — Kje je to? — Kdo more to vedeti? — V njegovi domačiji poznajo torej našo madonno. — To je vrl človek. — Pokažite temu poštenja,ku našo madonno. — Gotovo je kristjan. Čul je v svoji domačiji o naši rnadonni in se ji zaobljubil na božjo pot. —• Ako to izvedo prebivalci Genazzana in Palestrine, to se bodo jezili!" (Dalje prih.) razširjenje. Na podlagi tega sklepa, da je nabaviti tretji stroj za 350 do 40O konjskih sil itd., je magistratu doSlo devet ponudb. Firma Siemens in Halske je predložila splošni projekt. Občina je po prvotni pogodbi vezana, vzeti od te firme še tretji stroj, glede ostalih potrebščin pa ima proste roke Ker je pa ponudba firme Siemens in Halske v vsakem oziru najcenejša, naj se sprejme Poročevalec je predlagal, naj se odda naprava tretjega stroja, dveh parnih kotljev, novih kabljev in akumulatorjev tirmi Siemens in Halske za skupno svoto 119.000 gld.; naj se dovoli, da se uravna cena po tem, kakor bo danes Čez tri dni v Londonu cona bakru, ker je proračun narejen na podlagi cene 40 liver-šterlingov za baker, dočim je sedaj cena bakru v Londonu 70 liver-sterlingov; naj se določi, da morajo biti akomulatorji in kablji gotovi do 15. septembra, kotlji in stroj pa do 15. novembra, a diriktoriju mestne »lektrarne se prepusti, da se s iirmo dogovori glede penala, če dela ne bodo pravočasno izvršena, ker od tirme ponuđeni penale 50 gld za vsak teden ni primeren. Oddaja drugih za razširjenje potrebnih del postane šele mogoče, kadar bodo načrti izdelani. Sprejeto. Obč. svet. Žužek je poročal o pokritju dodatno odobrenega izdatka 1005 gld. 54 kr. za avgmentačno skladišče in je bil sprejet predlog, naj se nadplačilo pokrije iz amortizacijskega zaklada. O razpisu dež. vlade glede poslopja za obrtne šole je poročal obč. svet. Šubic. Mej občino in mej vlado se vrše že dlje časa pogajanja glede poslopja za sedanje in prihodnje obrtne šole. Sedaj zahteva vlada, naj se občina odloči zidati hišo, v kateri bo prostora za sedanje obrtne šole in tudi za mehanično-tehnično in stavbin-sko stroko, kateri šoli se imata sedanji priklopiti, dasi jih vlada iz tinancijalnih ozirov sedaj še ne misli ustanoviti. Občina se je že 1. 1890. v principu izrekla za to, da zida poslopja, a vsled slabih razmer, ki so nastale po potresu, se s tem predlogom ni upala na dan. Dasi občina spoznava veliki pomen obrtne šole vender ne more vseh troškov prevzeti. V obče zahteva vlada pri ustanavljanju obrtnih šol povsod, da poskrbe občine za prostore razsvetljavo in kurjavo, a morda bo z ozirom na posebne ljubljanske razmere odstopila od tega principa. Poročevalec je predlagal, naj se vladi pošlje dopis, v katerem prosi občina, naj vlada prevzame primeren del, morda polovico troškov za zgradbo. — Sprejeto O predočbi dedičev Matilde Palusove glede odkupa njenega sveta je poročal obč. svet. Gogola. Dediči so za svet, kateri bi morali občini odstopiti, zahtevali 20.000 gl. Občinski svet je izrekel, da jim plača CLn. po 15 gld. Vložili so proti temu pritožbo izrekši, da svoje hiše ne morejo podreti, ker jim ne ostane dovolj sveta, da bi zgradili drugo hišo, pač pa so pripravljeni, prepustiti občini hišo in svet za primerno ceno. Ker pa občina hiše ne potrebuje, je obč. svet sklenil, odkloniti to ponudbo in tudi pritožbo. O prošnji Adolfa Perlesa za povišanje priznane mu odkupnine za svet pri hiši štev. 5 v Prešernovih ulicah je poročal obč. svet. Gogola. Perles hoče ob cesti sezidati hišo, če se mu da primerna odškodnina za svet, kateri mora odstopiti. Ker izgubi ne le del sveta, nego tudi velik del dvorišča, je obč. svet po poročevalčevem predlogu sklenil ponuditi mu odkupnine 1200 gld. O prošnji Marije Šušteršičeve, posest-nice na cesti v Mestni log za povišanje odkupnine je poročal obč. svet. Gogola Obč. svet je obljubil za 126 Qrn po 15 gl Marija Šušteršičeva zahteva 1500 gld., dasi je hiša vredna samo kakih 300 gld. Prošnja je bila odklonjena. Končno je obč. svet. Gogola poročal o odkupnini za oni svet v Špitalskih ulicah, katerega sta pridobila Anton Klein in Fr. Ravniharjeva od mestne občine. Visokost odkupnine se določi za štirijaški meter po 15 gld. Obč. svet. dr. Stare je poročal o dodatnem odobrenju svoj čas najetega posojila za nakup Galletove hiše. Nakup te hiše je obč. svet že odobril. Sklenjeno pa je bilo, kupiti hišo za 48.000 gld., ne pa tudi, da se pri mestni hranilnici najame posojila 32.000 gld. Da se zadosti določbam mestnega statuta, je poročevalec predlagal, naj se ratifikuje najetje posojila. Obč. svet. G o g o 1 a je konstatira!, da mestna hranilnica nt dala posojila mestni občini. Ko je občina hišo kupila, je bilo posojilo že najeto. Hranilnica je dala posojilo prejšnjemu lastniku, mestna občina je pa to posojilo vzela v plačilno obljubo. Predlog je bil ob navzočnosti 23 obč. svetnikov soglasno sprejet. Obč. svet. Žužek je poročal o sprejemni izjavi Frana Štruklja glede odkupa njegovega posestva v Dolgih ulicah. Štrukelj je sprejel ponudbo 35.000 gld. prosil pa odloga do 17. januvarja 1900. Ta odlog se mu dovoli s pogojem, da takoj podere ograjo v Dolgih ulicah in odstopi svet mej kolodvorskimi in Miklošičevimi ulicami. O odkupni zadevi Josipa Streharja na Tržaški cesti je poročal obč. svet. Žužek in je bilo sklenjeno, odobriti v smislu re-gulačnega načrta nasvetovano Črto in ponuditi Streharju za štirijaški seženj po 20 gld. O odkupni zadevi Jakoba Kobilce glede hiše Jernej Činetovih dedičev je poročal obč. svet. Plantan. Kobilca je za odkup Črnetovo hiše prispeval 1500 gld. in se mu je zagotovilo, da dobi 4 Qm. obsežni prostor na vogalu črnetove hiše. Ker je Kobilca veliko več žrtvoval, nego je prostor vreden, je bilo sklenjeno prepustiti mu vogal, kupnino pa smatrati za poravnano. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. marca. — Osebne vesti. Davkar g Karol W en ca is in glavni davčni kontrolor g. Ivan Skuše k sta imenovana glavnima davkarjema, davkar g. Oron Grebene pa je imenovan glavnim davčnim kontrolorjem. Notarskim namestnikom v Konjicah po pokojnem c. kr. notarju Karolu Kumerju imenovala je c. kr.okrožna sodnija v Celju gosp. dra. Josipa Barleta, notarskega namestnika v Slovenski Bistrici. — Škofovi zavod in kmetski trpini. Piše se nam: Prav istinito in menim da vsem razsodnim Slovencem kakor tudi onim, ki poznajo gmotno slabo stanje narodovo, pisal je dopisnik Vašega cenjenega lista dne 27. februvarja t. 1., a popolniti je dopis vendar v nekaterih odstavkih. — Da bodo služkinje in večinoma kmetje in delavci vpreženi v ta novi jarem, ne da se tajiti, in v tem pogledu omenim, da mi je moja služkinja, ki je zelo pobožna, potem ko je čula knezoškofovo pastirsko pismo izjavila — „kako pridemo do tega, da bode rn o me služkinje skrbele zate gospode na nas se pa nikdo ne spomni. Kadar postanemo dekle stare, moramo prosjačiti kruha, ako nečerao od lakote umreti". — To so besede Čisto priproste dekle — ki moram reči, da skoraj ves svoj zaslužek žrtvuje za cerkve, maše in misijone — vse v blagor svoje bodočnosti — na onem svetu. Prav je toraj imel Vaš dopisnik, ko je kazal na zavod za onemogle delavce in služkinje. Račun o stroških, zdi se mi, je isti gospod prehitro sklenil. Ne 200.000 gld., to ne bo zadostovalo. Ta za naš narod velika svota bode komaj dovolj za zgradbo poslopja in za potrebna učila. Kaj pa bode z vzdrževanjem tacega velicega zavoda? To vzdrževanje stalo bode vsako leto najmanj 30 000 do 35.000 gld. Tudi to svoto treba bode plačati — in kje jo dobiti drugod nego iz naroda. Davek toraj po preteku 15 let ne bode jenjal. Nabirati bode treba še naprej vsako leto kacih 28.000 gld. Ali pa, da se osiguri zavod, dobiti kapital, ki bode znašal — obresti po4°0 — mala svotica 875.000 gold. Kam pa bode prišel narod, ako ga gospodje tako obremenijo ni treba dolgo ugibati, — „na kant" — a tega nas obvaruj I3og. Ako se gospodje sklicujejo na druge jednake zavode, tako se jim odvrne, da, ako so se kje taki ustanovili, gotovo se niso na taki, gospodarstvo naroda naravnost uničujoči podlagi. V Gradcu n. pr. obstoji tak zavod, a kdo je plačal istega? Znano Vam bode gotovo ime rimskega grofa L. Lillienthala. Ta brumni in bogati mož zapustil je svoj čas škofu Zwergerju več milijonov v take namene. Lahko je bilo tedaj osnovati vzgleden katoliški zavod — brez najmanjšega obremenjenja ljudstva. Dokler se tudi v nas ne najde tak Mecen, pustimo tedaj taka, narod uničujoča podjetja iu skrbimo prej za to, da se delavec, obrtnik in kmet gmotno ojačijo, in se s tem slovenski narod okrepi, ker kakor nam vsak dan skušnja kaže, gre tudi v narodnem oziru večina odpadnikov ,s trebuhom za krahom", in dokler boj za vsakdanji kruh ni končan, sijal nam bode gmotni in narodni propad. Premislite tedaj trezno kaj delate, gospodje! —K. — Umrl je včeraj v Ptuju znani rodoljub, gosp. dr. Jakob P1 o j. Dopoldne ga je mej poslovanjem v posojilnici zadel mrtvoud, in že popoldne je izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik si je za slovensko stvar v ptuj skem okraju pridobil velicih zaslug. Bodi mu zemljica lahka in prijazen spomin! — Dopolnilna deželnozborska volitev v Oorici je drastično pokazala popolno brez-pomembnost italijanske klerikalne stranke. Ta je popolnoma oficijalno proglasila župnika dr. Banbelo svojim kandidatom in ž njim tako sramotno pogorela, kakor Še nikjer nobena stranka. Laški klerikalci so za svojega kandidata lovili tudi slovenskih glasov, a jih niso dobili. Slovenci se volitve niso udeležili, in tako je dr. Banbela dobil samo štiri glasove. Za dr. pl. Eggerja so šli tudi nemški volilci v boj. Izdan je bil nemški volilni oklic za Kggerja, v katerem je bilo rečeno, da morajo Nemci v zvezi z Italijani „unseren gemeinsamen Feind mit vereinten Kraften bekiunpfen", in so se temu pozivu zlasti odzvali nemški uradniki. — Trgovska in obrtna zbornica ljubljanska imela jo včeraj popoludne v mestni dvorani plenarno sejo, v kateri se jo volilo predsedstvo za leto 1899. Izvoljeni so bili soglasno gospod Ivan Perdan predsednikom, gospod Anton Klein podpredsednikom in gospod Ivan Baumgartner pro-vizoričnira predsednikom. — Za Prešernov spomenik. Zabilježiti nam je danes radosten pojav slovanske vzajemnosti: odboru za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik v Ljubljani priposlal je gospod prof. M. Vamberger 20 gold., kateri znesek je slavni mestni zastop v Karlovcu dovolil kot prispevek za spomenik našemu pesniku prvaku Prešernu. V današnjih časih, ko v škodo Slovanom narodni separatizem — žal — le preveč nadvladuje, nas ta rodoljubni čin najbolj narodnega mesta hrvatskega navdaja s tem večjim veseljem. — Družbe sv. Cirila in Metoda 115. vodstvena seja je bila 22. februvarja t. 1. v družbinih prostorih „Narodnega doma". — Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik). Frančišek Breznik, Anton Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Martin Petelin, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Anton Žlogar (tajnik). — Začetek ob 3. uri popoludne. — Kurencije se sprejmi v znanje. Ko so obveljali razni nasveti o ustanovitvi družbinih novih šolskih zavodov na Štajer skem in se rešile razne druge šolske zadeve ter od zadnje seje došle prošnje, zaključi prvomestnik sejo ob Četrt na 7. zvečer. — Repertoir slovenskega gledališča. Zgodovinska kabala „Vojni načrt", ki pride jutri, 2. marca, prvič na slovenski oder, je mej najefektnejšimi dramami, katerih snov je zajeta iz Napoleonovih časov. Dejanje se vrši 1. 1812. v Parizu; v sredi spletkarskih dogodkov stoji polkovnik čer-ničev, krilni adjutant in izredni poslanec carja Aleksandra L, ki je znal s podkupovanjem iz francoskega vojnega ministerstva pridobiti Napoleonov vojni načrt zoper Rusijo. Igro je spisal Julij pl. Werther. — 4. marca se bo pela prvič v sezoni sve-tovnoslavna in velepriljubljena Gounodova opera »Faust". Predstava se bo vršila na korist našemu izvrstnemu, marljivemu in vsekdar zanesljivemu basistu, gosp. Marcelu Fedy czkow skemu, ki si je pridobil prav letos za procvit naše opere velikih zaslug. Opera „Faust" podaja g. Fedvcz-ko\vskemu v pevskem in igralskem oziru prav mnogo prilike, da se pokaže slovenskemu občinstvu s svojih najboljših stranij. Naslovno vlogo bode pel prvikrat gosp. Iv. R a š k o v i 6, novi bodeta tudi v vlogi Margarete gdč. Stropnicka in vlogi Marte gdč. Radkie\vicz. Opera bode torej jako zanimiva. — Slovensko gledališče. Gospa Kullich- dr. Linhartova, bivši člen opere v Vratislavi, je nastopila včeraj kot gost v naslovni ulogi Verdijeve „Aldett. Občinstvo se je za to gostovanje jako zanimalo, saj je vkljub temu, da so peli sinoči „AidoM že osmič, malone popolnoma napolnilo gledališče. Kako je bilo občinstvo »dovoljno z nastopom včerajšnjega gosta ie moremo označiti z enim adverbijalnim loločilom, rečemo pa lahko, da je bila ra-lovednost njegova različno utešena: eden lel občinstva je bil presenečen v dobrem, Irugi v slabem smislu. NaSa sodba gre po irednjem potu in priznava gospe Kullich-lr. Linhartovi velik zaklad mogočnega, v rišjih legah čisto, zvonko, najsimpatiČnejSe zvenečega glasu, ki se je razlegal z jako (ilo, zbujajoč občudovanje in priznanje, po ;seh kotičkih našega gledališča; priznava i ognjevito, celo strastno igro, ki jo opravičuje značaj vroče, strastno ljubeče Aide; i očitati ji mora nekatere pretiranosti in manire tako v petju — boljše rečeno: v izražanju duševnega boja in trpljenja s petjem, v izražanju duševnih afektov in duševnega valovanja — kakor v gestah in v mimiki. To zadnje se je zlasti pokazalo v muzikališko prekrasnem tretjem dejanju v duetu z Amonazrom. kjer so nam zbujale mesto ginjenja— smeh Aidine besede: „Zopet videla bom dišeče gozde, naše doline, tempelnov zlato ..." To vendar ni tako grozno, da bi morala jeza kipeti v pevkinih glasovih! — Presrčno, s pravim umetniškim zaglobljenjem in z ljubečo dušo je pa pela gospa Kullich- dr. Linhartova koncem istega dejanja v duetu z Radame-som: „V temnem, deviškem gozdu tam . Prav izborna je bila tudi v zadnjem dejanju Kolikor je možno po jednem nastopu soditi pevko, ki ji ni več oder glavni namen, smemo reči, da je gospa Kullich- dr. Linhartova pevka, katera razpolaga s krepkim glasom, ki se razvije do veljave in krasote v fortissimu. Spričo vsemu, kar smo že rekli, in spričo njene zunanjosti, mislimo, bi sodila gospa Kullich- dr. Linhartova na večji (prostorno namreč) oder, kjer bi dosegla gotovo sijajnejši uspeh, nego ga je sinoči na našem odru. Občinstvo je odlični gospej pevki prav srčno ploskalo, koncem prvega dejanja ji je bil vročen lep šopek s trakovi. Pozabiti ne smemo, kar je treba posebe pohvalno povdarjati, da je pela gospa Kollich-dr. Linhartova svojo ulogo slovenski in to tako razločno, da smo razumeli skoro vsako besedo. — Drugi naši solisti so se zavzeli za svoje uloge s posebno vnemo, da jim sodi vsa pohvala. Gg. Raškovič", N o 11 i in F e d y c z k o w s k i ter gdč. Radkie\vicz so se spet izkazali kot izborni pevci in igralci. Posebno nam je ugajala Amneris. Kar pa smo še vedno pri uprizoritvi „Aide" morali grajati, to je specijaliteta slovenskega odra — statisti! Ti vedno skaze, če le spak ni! Jedni se gibljejo kot leseni možici v „Gašperl-Teatru", drugi se drezajo s komolci, tretjim vihrajo hlače našega kroja izpod egipčanskega krila — itd., itd. To je res strašno lepo! — Značajen mož. Gostilničar gosp. Ogorevec na Rimski cesti je naš naročnik. Te dni sta obiskala njegovo gostilno hor-julski župnik, Peter Bohinjec in njegov generalni adjutant, čevljar Stanonik. Moža sta „osrečevanja" ljudij že tako vajena, da ne moreta mirno spati, če vsaj jednega človeka na dan ne osrečita. Rečeni dan sta hotela po vsi sili osrečiti g. Ogorevca. S tisto prepričevalno zgovornostjo, s katero sta pridobila za svojo konfuzne načrte hor julske farane, dopovedala sta g. Ogorevcu, da se mora „odpovedovati „Narodu", ki je tako pregrešen list, da mu niti horjulski župnik niti čevljar Stanonik ne imponira A vse sladke besede so bile zaman. Ko sta horjulska odličnjaka uvidela, da z besedami nič ne opravita, sta g. Ogorevcu po nujala 10 gld. — bržčas iz blagajne kon-sumnega društva, a g. Ogorevec jima je kratko in določno povedal, da ne pusti »Naroda", niti za 100 gld. To je »osreče valcema" kar sapo zaprlo in odnehala sta od svojega prigovarjanja ker sta spoznala, da na tiste limanice kakor nekatere horjulske farane ni dobiti značajnih ljudij. — Mestna hranilnica ljubljanska. Me seca februvarja 1899. uložilo je v mestni hranilnici ljubljanski 873 strank 375 567 gl. 89 kr., 607 strank pa uzdignilo 212.199 gld 11 kr. — Ljubljansko kolesarsko društvo ■»Ilirija" naznanja, da ima v nedeljo, dne 5. t. m. ob 2. uri popoludne v restavracij skih prostorih gosp. Fr. Rozmana »Virant* sv. Jakoba trg svoj prvi redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poro Čilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Razdelitev novih društvenih znamk in pravil 6. Vsprejemanje novih udov. 7. Raznoterosti. Ker je ta občni zbor velike važnosti, želeti je, da se ga členi poln oš te vil no udeleže. Na občni zbor vabijo se tudi vsi oni gospodje, kateri imajo veselje, pristopiti k društvu kot členi. — „Narodna čitalnica v Celji" priredi v nedeljo, dne 5. marca t. 1., točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma" komorni večer učiteljev »Glasbene Matice" v Ljubljani gg. J. Prochazka, J. \Vedrala in J. Juneka s prijaznim sodelovanjem gg. dra. P. Drachslerja in P. Lo-zarja. Vzpored: 1. Ant. DvoFak: „Dumky", II. stavek Andante. Trio za glasovir, gosli in cello; svirajo gg. Prochazka, Wedral in Junek. 2. Pablo de Sarassate: ,Faust", fantazija za gosli; svira g. J. \Vedral. 3. a) Smetana: »Polka de Salon", op. 7.; b) C. Verdi: Koncertna parafraza iz opere »Rigo-letto", igra na klavirji g. J. Prochazka. 4 a) Ant. Dvofak : »Gozdni mir" ; b) D. Popper: „Španski ples", igra na cello g. J. Junek. 5. W. A. Mozart: Kvartet za dve gosli, violo in cello, št. 21, D-dur; svirajo gg. J. Wedral, dr. P. Drachsler, P. Lozar in J. Junek. Sedeži 1.-3. vrste 1 gld. 50 kr., 3.—8. vrsto 1 gld., od 8. vrste naprej 80 kr., stojišča 50 kr.. dijaške vstopnice 30 kr. — Obrekovane cigarete. Kaže se, da na vseh senzacionalnih eksplozijah različnih cigaret ni dosti resnice. V Rovinju je bil aretovan tisti, ki je trdil, da mu je eksplodirala cigareta, in je priznal, da je eksplozijo sam prouzročil. V Ljubljani so pregledali več tisoč cigaret in se je kon-statovalo, da ni v njih nikacih razstreljivih snovij. Nekateri listi so poročali, daje bilo v Ljubljani konfiskovanih 9000 škatelj cigaret, katera vest pa se uradoma de-mentuje. — Tatovi in zlobneži. Iz Rihemberga pišejo: V torek, 21. t. m., so pokradli neznani tatovi H. Hebatu iz Britofa gnatij in svinskih krač, drugim sosedom pa perutnine. Pri tem svojem poslu so se jako hrumeče vedli, so ropotali, in končno nabrani plen spravili na voziček, pripravljen pod vasjo, ter se odpeljali proti Trstu. V vasi so pobrali neki deklici tudi razna krila, katera so se sušila na hišnem mostovžu V sredo, dne 22. t. m., sta pa opazila Jože Furlan in Janez Kerševan nekega „prijatelja iz dežele polente in makaronov", kako je po gozdnem zemljišču nad gradom s ceste zažgal pogozdenje. Ko so priskočili bližnji delavci, ki delajo na novi cesti proti Komu, se je skušal ta laški tiček skriti, pa so ga vjeli in odvedli na žandarmerijsko postajo, kamor se je pa branil iti na vso moč. Šele dober pritisk s palico ga je spravil skozi vrata k postajevodji. Po govorjenju je bilo spoznati, da to ČloveČe je naredilo vse to iz narodnega sovraštva. — Nov slovenski časopis. V Cleve-landu v državi Ohio je začel izhajati nov slovenski list. »Narodna Beseda". S tem imajo amerikanski Slovenci t r i slovenske Časopise na razpolaganje. Izdajatelj in urednik lista je notar g. Anton Kline v Clevelandu. — Dolenjski železnici. Mešani vlaki na progi Grosuplje-Novo mesto bodo od dne 15. marca vozili kot osebni vlaki. S tem se znatno olajša osebni promet na tej progi. — Nesreče. V Kočevju je ponesrečil premogar Fran Medvešček. Padla mu je velika skala na nogo in ga močno poškodovala. Medveščeka so prepeljali v Ljub ljano v bolnico, kjer je v ponedeljek umrl Poslali so ga torej v blaznico, kjer je preživel 55 let mirno in skromno. Umrl je 84 let star iz ostarelosti. Dr. Blandford poroča, da živi v neki blaznici za boljše stanove 24 žensk, katerih Štiri imajo 80, tri pa nad 70 let. Vse so že 44—52 let v blaznici. Jednako dolgo Žive baje blazniki povsod. Književnost. * Dr. Christomanos, znani čitatelj in družabnik pokojne cesarice Elizabete, hoče izdati obširne spomine iz svojega življenja v družbi cesarico. Knjiga izide v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. * Krava ljubljenka. Cesarica Elizabeta je kupila na Tirolskem jako lepo kravo, katere sveže mleko je pila tudi takrat, ako je bila na potovanju. Krava se je namreč vozila za cesarico. Po smrti cesarice Elizabete so pripeljali kravo v Godolo, kjer ima cesar velike hleve za živino. Ker pa je krava poslednji čas nekam bolehala, so jo prodali mesarju s pogojem, da vrne Godoloju kožo in glavo z rogovi. To kožo in glavo mislijo preparirati in napažiti, da bode krava Elizabete ostala še dolgo za spomin. * Blazniki žive dolgo. Na Angleškem je umrl nedavno mož, ki je hotel v svojem 29 letu nekoga umoriti. Že so ga hoteli obioditi, se je dognalo, da je mož blazen, — „Ljubljanski Zvon". Vsebina 3 zvezka: 1. A. Aškerc: Pustna balada 2. A. Aškerc ! Josč Rizal. 3. Fedor Nikolajev: Boj z naravo. 4. Pavlina Pajkova: »Spominski listi" o cesarici Elizabeti. 5. Vaclav Slavec: Gojko Knafeljc. 6. Dragotin Kette: Tamkaj zunaj je sneg. 7. Aleksandrov: Na blejskem otoku. 8. Aleksandrov: Saba. 9. Aleksan drov: Romanca. 10. Aleksandrov: Mir. 11. Anton Medved: Pri stricu 12. Dr. Janko Bezjak: 0 poezijah Jenkovih. 13. Listek: Ivan Kun-šič f. — Doneski k češki in slovenski književni vzajemnosti. — Vabilo k družbi sv. Mohorja — Ivan Trinko, Italšti Slovinci. — Stavbni črteži s proračuni in kratek nauk o projekcijskem, situvaoijskem in perspektivnem risanju. — „Naše modroslovje". Slovensko gledališče. — Nova iskra. — Pisrno pokojnega notarja dr. Jerneja Supanza iz leta 1840. — „Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju". — Corri-gendura. Telefonična in brzojavna poročila. Papež — bolan. Rim 1. marca. „Agenzia Štefani" je sinoči razglasila, d a j e papež lahko bolan, in da ne sme zapustiti postelje. Rim 1. marca. Papež je v nedeljo navzlic vladajočemu mrazu šel na sprehod na vatikanski vrt. Včeraj zjutraj se je počutil slabega. Tožil je, da ga trese mrzlica. Vzlic temu je hotel ob 11. uri dopoludne vstati, toda njegov telesni zdravnik dr. Lap p on i se je temu uprl in poskrbel, da so bili odpovedani vsi sprejemi. Ob 6. uri popoludne je dr. Lapponi drugič obiskal papeža in je konstatiral, da se nič bolje ne počuti. Rim 1. marca. Dr. Lapponi je ostal celo noč v Vatikanu. Pri papežu sta čuvala monsignora Angeli in Pio Centra. Papež ima mrzlico in toži, da ga bode na levi strani prs. Dr. Lapponi je poklical k papežu tudi jako uglednega zdravnika dr. Mazzonija, ki je priporočal največjo pazljivost. Rim 1. marca. Razen dr. Lapponija je tudi dr. M a z z o n i ostal celo noč v Vatikanu. Ležala sta tik papeževe sobe. Rim 1. marca. Uradoma se razglaša, da so vsled papeževe bolezni odpovedani za jutri določeni pontifikalni sprejemi, kakor tudi za pojutrišnjem določena maša, ki jo je hotel papež darovati. Rim 1. marca. Listi javljajo, da je papeževa bolezen nevarna. „0pi-nione" pravi, da sta bila kardinala Ram-polla in Oreglia poklicana k papežu in da sta ostala tam več ur. Z ozirora na to, da doseže papež jutri 89. leto, in da mrzlica kar nič ne odneha, ni izkliučeno, da pride do katastrofe. Rim 1. marca. Papež je do 2. ure ponoči še dosti mirno spal, od tedaj pa do dopoldne je veliko trpel. Lapponi mu je dal dvakrat koffeina. Ob 9. uri je dr. Mazzoni telefoniral v svoje stanovanje po svoje kirurgične instrumente. Rim 1. marca. Ob 10. uri sta zdravnika odredila, da zavž»je papež neko pomirljivo zdravilo. To je bilo prirejeno v vatikanski lekarni. Rim 1. marca ob 1. uri popoludne. Papež je bil ravnokar operiran. Naredila se mu je bila večja oteklina (fistula). Operacija se je izvršila, ne da bi bili papeža kloroformirali, ker so se zdravniki bali, da bi se morda več ne prebudil Papež se počuti zdaj nekoliko bolje, a je še vedno jako slab. Rimi marca. Papež je bil šel predvčerajšnjim na vrt in se je tam vzlic ostremu vetru dolgo časa mudil na Leono vem stolpu ter se razgovarjal z vrtnarji. Predno je odšel, mu je njegov sluga Zentra prigovarjal, naj ne zapusti sobe, a papež se ni udal ter rekel: »Če nećete z menoj iti, grem pa sam". Ko je prišel ves prerarazen domov, je šel koj v posteljo in rekel: »Ljubi Zentra, bolje bi bilo, da sem Vas slušal." Najprej ni hotel dovoliti, da se po kliče zdravnik, a mrzlica ga je tako prevzela, da je sam želel, naj pošljejo po Lapponija. Monsignoru Angeliju je rekel: Ali se spominjate, da mi je bilo prorokovano, da umrjem kmalu po Faure-uV Aretovan ponarejalec denarja. Dunaj 1. marca. Policija je aretovala tukajšnjega redarja Ivana S t ran j k a. fea> teri je na sumu, da je izdeloval in izdajal ponarejene srebrne goldinarje. Stanjko je imel na mesec MG gld., a je živel kakor premožen mož. Stranjko trdi, da je denar dobival od svojih starišev, ki imajo na Kranjskem nekaj vinogradov. Ogerski parlament. Budimpešta 1. marca. Danes seje novo ministerstvo predstavilo parlamentu in je bilo prijazno sprejeto. Szell je pre-čital obširen program, po katerem hoče novo ministerstvo vladati. Naznanil je že poprej razglašene modifikacije nagodbe in povedal, da je zagotovljeno sprejetje dotičnih predlog. Ministerstvo stoji nepremično na stališču nagodbenega zakona iz leta 1807. Naslanjalo se bo na liberalno stranko in hoče biti resnično liberalno, nadeja se pa, da je bodo podpirale tudi druge stranke. Glede zunanje politike je dejal, da hoče država ohraniti mir in ostati člen trozveze. Oboroževanje je sicer obžalovanja vredno, ali interes države zahteva te žrtve. Vlada upa, da se ohrani soglasje mej državo in cerkvijo ter bo pospeševala zagotovitev avtonomije katoličanov, sicer pa vladala strogo po zakonih in po načelu »za pravico in resnico". V imenu narodne stranke je izjavil II o -ranszky, da bo stranka vlado podpirala Potem je dobil besedo Kossuth. Bonapartisti se gibljejo. Bruselj 1. marca. L' Independence Belge javlja, da so bonapartisti zložili 10 milijonov frankov za nakup pariških časopisov. Nemčija in Angleška. Berolin 1. marca V finančnem odseku drž. zbora je minister zunanjih del B u 1 o w izjavil, da sta se nemška in angleška vlada dogovorili, naj ostane mej njima sklenjena pogodba tajna. Revolucija v Nikaragvi. London 1. marca. Vladna vojska je ustaše popolnoma pobila. Vodja ustašev general Reyes je zbežal nn angleški kon zulat. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) Zdaj ji je bilo vse jasno. Vedela je, da ji zaradi nizkega svojega stanu ni hotel povedati, kdo da je. Prišel je vedno pre kasno, ker se je bazar šele ob osmih zaprl. In ona je mislila, da je kak princ! To jo bilo presmešno! Slepar je bil. Kako se jt* zamogel prodajalec vriniti v najboljšo družbo, kako se upal o ljubezni nji govoriti, nji. hčeri sodnega predsednika I Saj vendar ona . Štefanija, se ne more nikdar poročiti s pro-jalcem! To je do cela nemogoče; oče bi tega nikdar ne dovolil, svak bi ga razžalil, morda celo klofutah Kaka neumnost, na kaj tacega misliti. Lica so ji žarela. Sram jo je bilo v dno srca, da se je tako varala. A sedaj — sedaj je bilo vse končano! Vse, vse pri kraju — zbodlo jo je v srce. Prišla je ravno v oddelek, kjer se je prodajalo japonsko blago. Vrgla se je v prav grd japonski stol. Bilo je vse tihu, nobenega kupca nikjer, zaihtela je in vzkliknila : „0 kako nesrečna sem jaz!" Prodajalke, katerim je bilo že prav dolgčas, so bile vesele tega dogodka. Hitele so jo obstopiti, tei misleč, da je gospici slabo, poslale slugo v srednje nadstropje po limonado. Asta in Roza sta kar ostrmeli. Vedeli sta, da je Štefanija vedno polna šal in burk, a kaj tacega se še vendar ni primerilo. »Štefanija," pravi Roza, „čemu se neki jočeš radi neumnega solnčnika. Saj bi bila tudi štirioglatega lahko vzela," Štefanija znova zaihti na ves glas — in debele solze lile so ji čez lica. Zdaj jo pa Asta nepotrpežljivo pokara: »Ti si neumen otrok! Kaj pa vendar hočeš?" »Kaj hočem?" pravi Štefanija, »kaj veste o tem vet* (Dalje prih.) Najfinejši čaji žetve leta lf*9rt. znane tvrdke „The Mesaner" ices. kralj, dvorni založnik) so na Drodaj. Ohoicest Lapsang Souchong 1 1898 (100 gr. v zavojčku a 7JS kr.1 in carski čaj a 1 gld.) se posebno priporočata občinstvu. — Dobivata se pri Ant. Stacul-u, nasledniku Iv Luckmann-a. <1975-3) Spominjajte s« dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev 8& Dr. pr. 92H. V četrtek, dne 2. marca 1899. Noviteta! Prvikrat: Noviteta 1 Vojni načrt. vmska kanala v štirih dejanjih. Spisal Julij pl V.Vrther. rosk'venil Ivan Metov. Režiser gosp. R Inemann Naftjekl « odpre »k I. nri. — 'UM*i ob « tv iri. — K in-r «b 1». uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. it. 17. V »obuto, dne" 4. marca: „Faust" (Margareta). Meteorologično poročilo. n.it morjt m. Sre.lnu iraćut tlak T3H Čas opa zovucj;i Stanje han>-mef ra v mm. L* 5 * ■ t; H z. Vetrovi Nebo 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7450 743« 741 0 14 si. sever —38 si.svzhj d B 4 si. svzhod jasno oblačno del.oblač. Srednja včerajšnja temperatura 0*4*, nor-male : 1 . . ZDuLansujslsa. "borza. dne 1. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. . 101 glđ. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru 101 , 05 „ Avstrijska zlata renta .... 120 , 25 „ Avstrijska kronska renta 4' , . . 101 , 60 „ Ogerska zlata renta 4%. . . - 119 „ 8."> „ Ogeraka kn .nska renta 4" „ . . 97 , 85 , Avstro-ogerske bančne delnice 920 „ • Kreditne delnice....... 370 „ 25 „ London v ista........ 120 , 40 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 971 , „ 90 mark..........11 „ 78 , 20 frankov......... 9 „ B64/t m Italijanski bankovci.....44 „ 20 „ C kr. cekini........ 6 „ 67 „ fJk^T* Ve« vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljane, Šelenburgove ulice 3. Srečke ne mesečne obroke po 3 in 8 gld. Stalen uradnik išče elegantno meklomo sobo s popolnoma prostim vhodom. Oglasila vzprejema upravništvo wSIov. Naroda". (386) Praktikanta ki je dovršil vsaj nižjo gimnazijo, vsprejmera takoj v svojo knjigotržnico. (294— 7) I,. Nctis« cntncr, knjigotržec v Ljubljani. Stanovanje in prodajalnica. Na vogala Rimske ceste in Gradi-ščnih ulic v hiši št. 16 pri tleh se odda za seli Ini rok meseca maja t. 1. v najem stanovanje s parketiranimi sobami, čum-nato za posla, s hrambo in kletjo ter jedno prostorno sobo za obrtno ali trgovsko podjetje. (193 10) •OTa pzrodaj j© nova, lahka, na pol pokrita kočija in dobro ohranjen bicikelj za dame. Poizve se pri upravništvu „Sloven- skega Naroda". (358—2) Žrebanje nepreklicno dne 13. um 1899. 1. glavni dobitek 100.000 kron g j 2. glavni dobitek 25.000 „ §f 3. glavni dobitek 10.000 „ 11 yv • i y! 5 P* £\ 1 priporoča (240—11) Dunajske srečke a 50 kr. j.c.Mayer v Ljubljani. Semena vseh vrst, zanesljivo kaljiva priporoča tvrdka Ivan Perdan V IvjVeltoljani. (855-81 *W. *r« . • ./. »r* •»* */• *>• •#» */* *** V •/* *-* V • M t tetrtek, 2. marca 1899 vojaški (384) koncert Začetek ob 1,8. uri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velespoStovanjem Fran Krapež. V najem se odda takoj v prijazni, veliki občini blizu farne cerkve in tik okrajne ceste na Notranjskem v jako dobrem stanu nahajajoča se prodajalnica z mešanim blagom. V isti hiši nahaja se tudi dobro obiskovana gostilna, katera se bode pozneje tudi lahko v najem oddala. Več o tem se izve v upravniStvu „Slov. Naroda". <38i—i) V najem se dA takoj vrt z rastlinjakom v Spodnji Šiški št 66. Poizve se pri lastniku v gostilni „Pri zdruranji" v Spodnji Sliki._(36i 4) Deteljno seme predenice prosto, izaku&ena travina semena ter najboljša dunajska in erfurtska vrtna semena prodajata (21-49) pri „Xlat< ■e prodajo tirjatve dolžnikov na Kranjskem in Primorskem por Casaa 4O0O gld. a. v. Pojasnila daje upravitelj konkurznu mase (356 -3> dr. Emil Itlaoliatsch odvetnik na Dunaji, VII., Neubaugasse 45. Slovo! *Kf- &dpott4joc i& mi/e mi domovine ofovcnoftc na žliva/o/te, ni mi Sito mogoče — ftaftot oem Sefef— pii ovoji/i piijeitcfjifi irt znanci/l oc pooamič ooeSno poo/oviti. Stotim to teSaj tctn potom in iaieftam voetn, fii oo mi oŠ zos-nifi pzififtafi i&fiasovati >zčnc na/itonjcnoot in (juties-njivoot, ovo/c najiofizencjoo zcx/iva/c. & n. o/a v ne nt u fyti6fjan&ftcnttt oSčinfrtvu, ftatcto mi Je vo ča» mojega Sefovanja fiot opetni pevec pii otovcnsfiifi opeta/t iaficisGvafo ovoje ointpatijc in fao/tavo piianatta/o moj -ttud, taiašatn Se enftiat tem potom ovčjo nčano zafivafo. 9H oAupaj pa Mičcm Aiepaft : Ofta &Sat! V £/u6tjani, Sne /. mara* 18B9. ^FCtTl e^^taf^T (385) SivM c&t* i>fown»Ae o^cie. Preselitev obrta! Usojam se s tem svojim p. n. naroćavalcem naznaniti, da sem preselil bvoj krojaški obrt x Dvornega trga štev. 1, v hišo Zahvaljujoč se najtopleje za zaupanje in za blagonaklonjenost, ki sta so mi izkazovali skozi več let, prosim, da so mi isti ohranita tudi nadalje, ter zagotavljam vsikdar najaolidnejrto postrežbo. Z velespoStovanjem (370—2) krojaški mojster. sli g&f Dne 1. marca "*^a se je odprla nova trgovina za modno in manufakturno blago in za krojaške potrebščine pod firmo Konrad Solnimi t£ Go. v Ljubljani, Špitalske ulioe štev. 9, v Filipovem dvorcu. Imenovana firma ima geslo, da bode imela vedno najnovejše tudi inozemsko damsko blago in oddajala vse predmete po čudovito nizkih tovarniških cenah. Oprta na za temelj vzeto podlago, prodajati dobro blago po ceni, se usojata podpisanca nadejati se prav obilega obiska in beležita z vele&tovanjem Konrad Neliumi & Co. (372—4) UdsjatslJ in odgovorni uradnik: Josip Nolli. Lastnin* In tisk wN4rodns Ttskama«.