Poslovanje v prvem polletju 1981
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
TEKMOVANJE LJUBLJANSKIH TRAKTORISTOV
X!
avgust 1981
Poslovne rezultate, dosežene v prvem polletju 1981 bo na prvi naslednji seji podrobno obravnaval delavski svet SOZD, v naslednjem pa podajamo le najpomembnejše kategorije povzete po bilancah posameznih OZD za obdobje I-VI/1981.
Celotni prihodek
Celotni prihodek v prvem polletju 1981 dosežen v višini 11.806 milij, kar pomeni, da je glede na isto obdobje preteklega leta večji za 38%. To je relativno nizka rast glede na izredno visoko rast cen
I.	polletju 1981 v primerjavi z enakim obdobjem lani. Primerjava ponderiranja povprečnega indeksa cen v Emoni zastopanih dejavnosti (149,9) z indeksom rasti celotnega prihodka skupaj SOZD Emona (138) nam pokaže, da je fizični obseg celotnega prihodka padel za
II,	9%.
Najnižji indeks porasta celotnega prihodka izkazujeta
trgovina na veliko (index 125) in trgovina na drobno (index 133). Tudi delež celotnega prihodka teh dejavnosti v celotnem prihodku SOZD se je v trgovini na veliko znižal iz 27,56 na 24,93, v trgovini na drobno pa iz 40,18 na 38,83. Ostale dejavnosti izkazujejo povečanje celotnega prihodka takole: proizvodnja 154% (delež 23,65), gostinstvo 148% (delež 4,45) in turizem 181% (delež 2,93), zunanja trgovina 185% (delež 3(90).
Glede na letni plan je bil celotni prihodek realiziran z indeksom 47, kar pomeni, da bo plan celotnega prihodka verjetno izpolnjen, vendar moramo pri tem poudariti,
da ob sestavi plana za leto 1981 nismo računali s takim porastom cen kot je bil ta dosežen. Pri tem smo se namreč ravnali po usmeritvah ekonomske resolucije, ki pa so glede povečanja cen znatno presežene.
Dohodek
Dohodek je v prvem polletju letošnjega leta porastel v primerjavi z enakim obdobjem lani za 38%, enako kot celotni prihodek. V prejšnjih obdobjih smo praviloma beležili večjo rast dohodka. Z enakim indeksom so porastla tudi porabljena sredstva, razen amortizacije po predpisani stopnji, ki je porastla z indeksom 145 (re-
valorizacija, vključitev novih kapacitet).
Glede na planiran dohodek za leto 1981 je bil ta dosežen z indeksom 46, kar bo vsekakor potrebno nadomestiti v drugem polletju. Prenizka rast dohodka je posledica pretežno trgovinske dejavnosti, kjer so marže limitirane.
Iz podatkov o razdelitvi dohodka je razvidno, da so obresti porastle za 65%, amortizacija nad predpisano stopnjo za 54%, davki in druge obveznosti iz dohodka pa za 61%. Rezultat teh pa se kaže v čistem dohodku, ki je porastel le za 28%, kar predstavlja 44% letnega plana.
(Nadaljevanje na 2. str.)
št. 116
Kje sle, Emonini orači?
e,\ Zadobrova,
avgusta -na polju je vse živo, talk Je bilo videti emonsko po-^ v začetku avgusta, ko so e>' (js.v Zadobrovi zbrali trakto-jf m 1 na enajstem tekmova-y L , ljubljanskega območja. D« ]r, pmdeset traktoristov se ^ trudilo pokazati spretnost «‘hanje ter si priboriti me-g0 v moštvu, ki se bo pote-^ alo zadnje dni avgusta za
v moštvu, ki se bo pote-zadnje dni avgusta za Vp"JV republiškega prvaka 10 i 0rnji Radgoni. Samo hvalni
9* tekmovanja za Emo-
•	ilctuguiu. OcUUU nvd-
dihajo tekmovalci in prire-n0eV* tekmovanja za Emo-ie bila skupaj s skup-Itf ? občine Moste-Polje po-na nv»tolj te prireditve. Emo-ga ^ bala tistega le običajne-ter^spevka, kot smo ga va-
C v športu, temveč je nare-res vse, da je bilo tekmo-
vanje možno in je tudi res uspelo.
V organizacijskem pogledu so se Emonci res izkazali, saj so poleg njiv in traktorjev sodelovali v organizaciji tudi z drugo opremo in tudi strokovno pomočjo. In ker naš SOZD ni zgolj kmetijski, je treba povedati še tole: marsikdo misli, da takole tekmovalno oranje na njivah lastniki prirejajo zato, da bi si sami prihranili delo in strošek. Temu ni tako, saj setev zahteva nove oranje. Skratka, račun ne kaže dobička.
Toda le tak zelo kratkoročen. Drugače je, če pogledamo na tekmovanje dolgoročno, v okviru nalog, ki jih pred kmetijstvo postavljajo čas ter potrebe. Do leta 1985
si mora Slovenija pridelati 85 odstotkov hrane sama, in v tem sklopu so poleg nujnih ukrepov potrebne tudi take strokovne in moralne spodbude, kot so tekmovanja traktoristov.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar izroča plaketo občine Stanku Petku, predsedniku delavskega sveta Emona Kmetijski kombinat.
PRAZNOVANJE DVAJSETLETNICE OBSTOJA
Občinska plaketa za KK Ptuj
Proslava dvajsetletnice Emona KK Ptuj
[ovesnost ob 20-letnici Kmetijskega kom-inata Ptuj bo v soboto 12. septembra ob 10. ri v Centru strokovnih šol, kjer bo slav-ostna seja delavskega sveta in podelitev Priznanj in nagrad dolgoletnim sodelavcem
Ptuj, 8. avgusta - Skupščina občine Ptuj je na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in' družbenopolitičnega zbora sklenila, da Emoni Kmetijskemu kombinatu Ptuj podeli Plaketo občine za posebne in izredne uspehe dosežene na področju organiziranosti, usposabljanja kmetijskih zemljišč in proizvodnih rezultatov v družbenem kmetijstu.
Skupščina občine Ptuj je obrazložila podelitev visokega priznanja Emoni Kmetijskemu kombinatu Ptuj z naslednjim:
»Delovna organizacija Kmetijski kombinat Ptuj, v katero je združenih 17 TOZD, je nosilka razvoja agroživilstva v občini že 20 let. V primarni kmetijski proizvodnji, predelavi, turizmu, gostinstvu in trgovini dela ca. 2000 delavcev, ki
*animaiV D11° nobeneKa našega tekmovalca. Tekmovalci - pionirji pa dokazujejo, da Je za kmetovanje ni tako majhno, kot se nam včasih zdi.
ustvarjajo letno ca. 2,000.000.000 din celotnega prihodka. Da lahko ustvarijo kombinatov! delavci omenjeni celotni prihodek morajo proizvesti oziroma predelati okoli: 2500 ton pšenice, 4800 ton koruze za zrnje, 12.700 ton koruze za živilsko prehrano, 19.000 ton sladkorne pese, 170 ton hmelja, 1400 ton sadja, 1600 ton konzerviranih vrtnin, 3,700.000 litrov vina, 16,600.000 litrov mleka, 600 ton svinjskega mesa, 950 ton govejega mesa, 31.000 ton krmil, 1,800.000 litrov 'raznih pijač in sirupov.
To pa so le najpomembnejši proizvodi kombinata, v katerem ustvarjajo pomemben delež celotnega prihodka tudi gostinci, trgovci, predelovalci lesa, serviserji kmetijske mehanizacije in drugi.
Sedanji uspehi kombinata pa niso bili doseženi po lahki poti, saj se je moral kolektiv marsičemu odreči, da je lahko ustvaril to, kar daje naši družb danes. Tako so delavci kombinata uspeli uresničiti marsikatero investicijo, ki sedaj daje ugodne rezultate, tudi na račun svojih nizkih osebnih dohodkov ter minimalne skupne porabe.
Kmetijski kombinat Ptuj se je uspel razviti v OZD, kakršna je danes v 20. letih, kar za razvoj neke organizacije vsekakor ni dolga doba. Nastanek kombinata sega v leto 1961, ko so se združila kmetijska gospodarska »Dravsko polje« Kidričevo Vinogradniško gospodarstvo »Haloze« Ptuj in Kmetijsko gospodarstvo »Ptujsko polje« Ptuj. Iz te združene delovne organizacije se je s kasnejšimi pripojitvami še drugih organizacij razvil sedanji gigant na področju agroživilstva ki sega na področje štirih občin v podravski regiji, svoji temeljni organizaciji združenega dela pa ima tudi v Velenju in v SR Srbiji. Kombinat torej ni samo OZD lokalnega pomena, marveč se je močno povezal
tudi zunaj občine, in to še zlasti v zadnjem času, ko se je združil v SOZD Emona Ljubljana.
Rekli smo že, da so se morali delavci kombinata v preteklem obdobju marsičemu odreči, vendar so njihovi dobri poslovni rezultati predvsem plod dobre organiziranosti ter razvitega samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja. Delavci kombinata so bili vedno med prvimi v ptujski občini,
ki so sledili utripu našega družbenega življenja. Tako je bilo ob sprejetju ustavnih dopolnil in ustave, ob sprejetju zakona o združenem delu ter drugih zakonov in dokumentov s katerimi smo v naši družbi urejali družbenoekonomska razmerja. Samoupravljanje in gospodarjenje sta v kombinatu pojma, ki se tesno povezujeta in prepletata: vse gospodarske od-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Vlil. letne športne igre Emone
bodo na Ptuju 12. in 13. septembra - Udeležite se jih-Podrobnosti o pripravah preberite na zadnji strani.
Preberi:
Kdaj E-center v Ptuju?
stran 2
In beseda ni vino postala?
stran 4
Sedemsto hektarov nove zemlje
stran 5
Otvoritev marketov Somiex v Maliju	stran 6
V Peklu in Bistri
stran 7
MIMOGREDE NA OBISKU:
Kdaj Emona center v Ptuju?
PTUJ, 8. avgusta - Ob letošnjem polletju smo za 20 odstotkov boljši kot lani, za toliko smo več prodali, vendar nismo zadovoljni, pravi tov. Ostroško, direktor ptujskega Merkurja, ker prodaja na potrošniški kredit upada zaradi 50-odstotnega pologa.
medtem ko se je prodaja za gotovino povečala za 45 odstotkov.
Dobro gresta bela tehnika in pohištvo, barvni televizorji (ponje gredo v tovarno), zato je poslovni sklad narastel za več kot 16 odstotkov, kar je za ptujske razmere zelo
Na malico v Evropo
Okrepčevalnica Evropa je v okras trga na Ptuju
Kje ste, Emonini orači?
(Nadaljevanje s 1. str.)
Kljub vsej hvali Emoni, odlični organizaciji in dobrim uspehom tekmovalcev pa ne moremo mimo delnega neuspeha, ki ga je pokazalo tekmovanje. Izkazalo se je namreč, da emoninega znaka n(£ prsih ni nosil niti en sam traktorist, ki sicer orje naša polja. Še lani je bilo drugače, saj so se naši traktoristi uvrstili v moštvo, ki je nastopalo na republiškem prvenstvu.
Res pa je tudi, da ta graja ne leti zgolj na Emono, saj ni edina kmetijska organizacija na ljubljanskem območju. Tudi iz ostalih kmetijskih organizacij in zadrug ni bilo niti enega poklicnega traktorista, tako da bo ljubljansko območje letos v Gornji Radgoni brez predstavnikov v najbolj elitni tekmovalni ka-
tegoriji. Kaj je temu vzrok? Najbolj verjetno že sama strokovnost, ki je med poklicnimi traktoristi na dosti višji stopnji kot med zasebnimi kmetovalci.
Tekmovanje samo namreč ni zgolj borba za čim višjo uvrstitev, temveč tudi dobra prilika za izmenjavo in nabiranje izkušenj v upravljanju traktorja. Po vsej verjetnosti pa se poklicni traktoristi tudi zavedajo možnosti, ki jih imajo na republiškem tekmovanju. Dejstvo je, da nekatere kmetijske organizacije dajejo svojim traktoristom res izredne možnosti za vajo, druge manj ali čisto nič. Od dopustov in večdnevnih skupnih priprav, do raznih ugodnosti. Letos prvič ni bilo poklicnih tekmovalcev na območnem prvenstvu, zato kaj več kot smo zapisali o
■ NAŠI JUBILEJI:
30 let obstoja Emona Posavje
Brežice
Delovna organizacija Emona Posavje Brežice praznuje 12. septembra 1981 trideset let obstoja in dela. Slovesna proslava in seja delavskega sveta bo ob 15. uri v Artičah pri Brežicah.
Več o razvoju in delu naše posavske delovne organizacije bomo objavili v naslednji številki E-Informatorja.
vzrokih njihove odsotnosti ni moč reči. Verjetno pa bodo bolj znani po republiškem tekmovanju v Radgoni, saj se bo enako ali podobno stanje pokazalo tudi na ostalih območjih Slovenije.
Pač pa lahko kot izredno uspelo ocenimo udeležbo v naslednjih štirih kategorijah, saj so bile izredno dobro zasedene. Lahko rečemo, da je med zasebnimi kmetovalci veliko zanimanje za strokovno ravnanje s traktorjem, saj to pomeni prihranek časa, goriva pa tudi popravil, in še boljši pridelek prinaša. Prav je tako, saj imajo zasebni kmetovalci na ljubljanskem območju več kot 2.600 traktorjev, 1.760 motornih kosilnic, 1.170 pobiralnih prikolic in 165 kombajnov. Brez Barja, kjer je 8.000 hektarov niz-korodnih površin, je od
23.000	hektarjev polj, kjer je možno intenzivno obdelovanje, kar 20.000 hektarjev v zasebni lasti. Zanimanje zasebnih kmetovalcev je tako močna spodbuda nadaljnjemu razvoju kmetijstva, še posebno, če upoštevamo, da bo že letos kar dobra polovica kmetov že tržno organizirana in povezana z družbenim sektorjem - približno tri tisoč kmetij. Vsekakor uspeh, ki skupaj z dobro voljo in trudom Emone ublaži slab vtis zaradi odsotnosti poklicnih traktoristov na območnem tekmovanju.
VIKTOR VEST
Ptuj, 7. avgusta - Okrepčevalnico Evropa na ptujskem Trgu mladinskih delovnih brigad so gostinci tozda Haloški Biser obnovili pred štirimi leti. Sedaj ima nov lepši videz, skoraj takšnega kot mestna hiša na drugi strani trga. Gostišče ima za goste na voljo 100 sedežev, 24 pa jih lahko sedi na terasi pred hišo in lahko opazujejo živahen vrvež osrednjega ptujskega trga.
Gostišče ima že staro tradicijo, saj je bila v hiši že pred vojno gostilna in kavarna, v kateri so posedali Ptujčani. Takoj po vojni se je nekaj časa imenovala »Moskva«, kasneje pa so jo preimenovali nazaj v Evropo.
Okrepčevalnico vodi Katica Kmetec, ena naj starejših poslovodkinj. Angelca Duh, kuharica, nam je povedala, da vsaki dan pripravijo od 250 do 300 obrokov toplih malic, ki veljajo le 40 dinarjev. Niso enolične, kuharice skrbe, da se ne ponavljajo. V preteklih dneh so imeli - sesekljani zrezek z zeleno solato in krompirjem, goveji golaž s testeninami, džuveč s solato in govedino s stročjim fižolom v omaki. Malice kuhajo tudi za tozde Kmetijskega kombinata, največ v Petovio in Mizarstvo. Če obiščete Ptuj 'in vas bo dopoldne trla lakota, obiščite okrepčevalnico Evropa.
★ ★ ★
Med jubilanti Kmetijskega kombinata Ptuj je tudi Marija Srebrnjak, gostinska delavka v tozdu Haloški biser, ki že polnih 33 let streže lačnim in žejnim gostom v Ptuju.
Poslovanje v prvem polletju 1981
(Nadaljevanje s 1. str.)
Osebni dohodki
Za osebne dohodke smo v letošnjem prvem polletju porabili 24% več kot v istem obdobju lani. Ob upoštevanju različnega obračuna prispevkov, katerih del se v letu 1981 obračunava iz dohodka,
bi osebni dohodki porastli za 28%, kar pa za SOZD pomeni, da je vsekakor v okviru družbenega dogovora, ki za to stopnjo rasti predvideva 5% zaostajanje rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka, Po družbenem dogovoru bi osebni dohodki v celi SOZD lahko porastli za 36%, kar
Občinska plaketa za KK Ptuj
(Nadaljevanje s 1. str.)
ločitve so prej dobro samoupravno pretehtane in nasprotno, vsaka samoupravna odločitev mora biti tudi z vidika gospodarnosti neoporečna.
Kombinatovi delavci pa ne delujejo samoupravno samo znotraj svoje delovne organizacije, marveč zavzeto opravljajo odgovorne samoupravne in družbenopolitične funkcije tudi v krajevni samoupravi, občini, regiji in republiki.
Uspehe, ki so jih dosegli v kombinatu na vseh področjih delovanja pa dokazujejo tudi številne nagrade in družbena priznanja, ki so jih doslej prejeli. Od teh priz-
nanj sta gotovo najpomembnejši Kraigherjeva nagrada ter republiško priznanje ob dnevu varnosti za vzorno delo na področju družbene samozaščite. Vsa ta priznanja, vključno s plaketo občine Ptuj bodo nenehno spodbujala delavce kombinata k doseganju vseh njihovih ciljev oziroma nalog, ki so jih dobili od naše družbene skupnosti.«
Plaketa občine Ptuj je bila podeljena Emoni Kmetijskemu kombinatu Ptuj na osrednji proslavi ob prazniku občine Ptuj 8. avgusta. -
Čestitkam ob podelitvi visokega priznanja kmetijskemu kombinatu se pridružuje tudi uredništvo E-Informa-torja.
pomeni, da bi osebne dohodke lahko kdaj približali povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS, za katerimi sedaj zaostajamo za celih 9% medtem, ko smo v letu 1980 zaostajali le za 6%. Sklep delavskega sveta SOZD o tem, naj osebni dohodki v SOZD ne bi zaostajali v posameznih TOZD več kot 5%, glede na panogo v SRS je torej uresničljiv. Seveda pa je ob tem potrebno upoštevati pogoje, ki jih omenjeni sklep delavskega sveta SOZD navaja.
Povprečni OD na zaposlenega so v letošnjem prvem polletju v celi SOZD znašali 9.335 din, v gospodarstvu SRS pa 10.302 din, in so porastli, glede na isto obdobje leta 1980 za 25%, v gospodarstvu SRS pa za 9%. V tem trenutku žal ne razpolagamo s podatki o rasti dohodka, akumulacije in ostalimi podatki za SRS, da bi lahko dali kompletnejšo primerjavo, vsekakor pa bo na tem področju potrebno opraviti ekonomsko upravičene korekture, ker je zaostajanje realnih osebnih dohodkov preveliko.
Del dohodka za sklade
SOZD Emona kot celota je v prvem polletju 1981 ustvarila 253.163.000 din čistega
Doma v Veliki Nedelji pri Ormožu se je kot 17 letna deklica odločila, da bo postala natakarica. Odšla je v Ptuj. Tu je človek hitreje prišel do večjega kosa kruha.
Najprej je delala v kuhinji kot kuharica, kasneje pa je opravila strokovni tečaj za natakarico. Deset let je delala v gostilni Turist (že vrsto let- je ni več) nato pa se je zaposlila v Evropi, kjer dela že 23 let.
Čeprav opravlja delo z veseljem pravi, da si gostinski poklic, če bi bila še enkrat pred odločitvijo ne bi izbrala! Meni sicer, da so sedaj zadeve v gostinstvu veliko bolje urejene kot so bile takoj po končani vojni. Delovni čas je točno določen, delovni pogoji so boljši pa dopusti in podobno.
Še poltretje leto dela in Marija se bo posvetila delu v velikem vrtu okoli hišice, ki sta jo postavila z možem, in vnučku.
ugodno.
Merkur opremlja tudi šolo v Trnovski vasi (lastni ma'1 inženiring), šolski center 'n opremili so tudi prenovljeno
gostišče Pošto, ki je primer sodobnega lokala (čeprav ima konjske zrezke prevečkrat samo na duhovito zašpi; ljenem jedilniku, ne pa tud' v ponvi. Škoda!)
Merkur bo preuredil Biserko v specializirano otroško prodajalno.
Tudi pri Merkurju pravijo, da so za združene emonske investicije prispevali že čez milijardo dinarjev, ničesar pa še ni prišlo nazaj.
In Rabečja vas z 10.000 stanovalci, kjer predvidevajo gradnjo ptujskega E-potroš-niškega centra, ki je tudi v občinskem srednjeročnem
načrtu. Vrednost 10 S milijard din. Kdaj se ga bomo lotili? se sprašujejo Merkurjevi Emonci iz Ptuja. N.
Marija Srebrnjak
Natakar, ribič
in gobar
dohodka za poslovne sklade (poslovni in rezervni sklad, zmanjšan za izgubo) kar pomeni, da je za 64% večji, kot je bil v enakem obdobju leta 1980 in predstavlja 43% plana za leto 1981.
Od skupno 60 OZD je v Emoni v prvih šestih mesecih 7 OZD poslovalo z izgubo. Skupna izguba znaša
49.487.000	din in je za 20% nižja kot je bila v enakem obdobju lanskega leta.
Za del čistega dohodka za sklad skupne porabe smo v Emoni namenili v prvem polletju letošnjega leta
80.704.000	din oziroma 4% manj kot v enakem obdobju preteklega leta ter realizirali 31% planiranega za leto 1981.
Zaloge
V prvem polletju letošnjega leta je SOZD Emona poslovala s povprečnimi zalogami v vrednosti 2.501 milj, din, kar predstavlja 49% in porast v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in 4% več kot je bilo planirano za leto 1981. Koeficient obračanja zalog se je povečal za 3% (iz 9,0 v letu 1980 na 9,3 v letu 1981), vendar je še vedno nižji od planiranega (in-dex 89). Vezava zalog se je zmanjšala za 1 dan in je še vedno za 4 dni večja kot je bila planirana za leto 1981.
Služba za plan in analize SOZD
»Moja in tudi očetova želja je bila, da bi postal logar. To je bila tradicija družine. Skoraj vsi so bili logarji pri dor-navskih grofih Pungratzo-vih,« je dejal Franček Štebih iz Polenšaka v Slovenskih goricah doma, ki že polnih 39 let dela kot natakar. Iz klene družine izhaja, mati si nalaga že osmi križ na pleča
pa še vedno opravlja vsa dela kot pred desetletji.
Franček sodi med starejše natakarje tozda Haloški biser in dela sedaj v obnovljeni gostilni Pošta.
Kljub letom je še vedno aktivni sindikalni delavec-Pred tremi leti je za svoje delo prejel srebrni znak sindikatov. Le leto dni mu manjka do pokojnine. Takrat pr®J vi pa se bo še bolj posvetu svojima dvema konjičkom9 - športnemu ribištvu in g°" barstvu.
»Drugega poklica si seda) skoraj ne morem predstavljati če pa bi začel znova, se za gostinski poklic nikoli ne bi odločil,« je na koncu Prl' bil Franček.
Pa še to nam je pripomnil' da rad in z veseljem postreže vsakega gosta, na živce P? mu gredo razni razvajenčku ki sami ne vedo kaj bi radi in se brez utemeljenega vzroka spotikajo ob malenkosti, k> jih največkrat niti ni.
Delavka za vse
delavi sadja v pulpe za Izolsko tovarno,« je povedala Ivica.
Pravi, da je bilo najtežje zadnjih šest let, ko so kljub trdemu delu imeli tudi izgubo. Sedaj je mnogo bolje-Nekaj so popravili tudi osebne dohodke, vendar drugi*! tozdov v delovni organizacij1 še niso »ujeli«.
»Norme imamo, a še ne P*1 vseh opravilih. Sedaj je del9 dovolj, delamo tudi ob sobotah in nedeljah. Nujnih de se zavedamo, in delamo samo da ne bi bilo škode. Da' nes je sicer malce drugače kot je bilo takrat, ko sem Prl' čela pred leti. Od začetk9 sem delala sezonsko. Takra smo se delavke »tirale«, d* smo naredile čimveč. Dan®5 se mlade ne bore več tak0] Časi se pač malo spreminja' jo. Do pokojnine mi manjka še 6 let. Če bo zdravje, bobj pestovala vnučke,« prav Ivica.
Ivica Herič, iz Ormoža doma, je prišla v ptujsko Petovio že 1952. leta. Prizadevna delavka je. V Petovii so nam povedali, da jo lahko razporede na vsa dela v proizvodnji. V dolgih letih se je usposobila in zna vse.
»Najprej sem delala pri vlaganju vrtnin, nato pri pre-
/
,.	■'•lij ?> informator
j.	iSK Srpskohrvatski prilog V	J	vO	■	W '
	
OPŠTINSKO PRIZNANJE E-KMETIJSKOM KOMBINATU PTUJ
Praznik opštlnc Ptuj
Vlil letnje sportske igre
Emone
Raspis takmičenja:
Odbor za šport i rekreacija raspisuje takmičanja za 8. letnje sportske igre SOUR Emona, koje če se održavati u Ptuju 12. i 13. septembra 1981, u sledečim disciplinama:
•	bočanje,
•	kuglanje - ženske, muški
•	kros - ženske, muški
•	mali nogomet
•	stolni tenis - ženske, muški
•	šah,
•	tenis - pojedinačno
•	natezanje konopa - ženske, muški
Svaka radna organizacija odnosno osnovna organizacija udruženog rada mora poslati pismenu prijavu na adresu: Odbor za šport i rekreaciju, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130, najkasnije do 26. augusta 1981.
Žrebanje če biti u utorak 1. septembra 1981 u 10 časova, u poslovnoj zgradi Emone u Ljubljani, Šmartinska 130. Na žrebanju čemo se dogovoriti o finansijskom doprinosu sa Strane Odbora za šport i rekreaciju, stoga - moraju predstavnici prijavljene radne organizacije učestvovati na sastanku.
Takoder molimo vode ekipa da nam do 26. augusta j a ve pismeno koliko če njihovih takmičara prenočiti u Ptuju. Zvaničnu prijavu pojedine radne organizacije mora obavezno potpisati individualni poslovodni organ uz odgovarajuči žig RO. Sve informacije čete dobiti ako pozovete broj telefona (061) 42-610.	Odbor za šport i rekreaciju
Ptuj, 8. augusta - Skupšti-na opštine Ptuj je na zajeti ničkoj sednici zbora udruženog rada, zbora mesnih za-jednica i društvenopolitič-kog zbora donela zaključek da Emoni - Kmetijskem kombinatu Ptuj dodeli pla-ketu opštine za posebne i izvanredne uspehe postignu-te n£ području organizova-nosti, osposobljavanja Tatarskih zemljišta i proizvodnih rezultata u poljoprivredi društvenog sektora.
Skupština opštine Ptuj je obrazložila dodelenje viso-kog priznanja Emoni - Kmetij skom kombinatu Ptuj na sledeči način: »Radna organizacija Kmetijski kombinat Ptuj u ko ju j e udruženo 17 osnovnih organizacija udruženog rada nosilac je razvoja agro-prehrambene industrije u ovoj opštini več 20 godi-na. U primarnoj poljoprivre-dnoj proizvodnji, preradi, turizmu, ugostiteljstvu i trgovini radi cca 2.000 radnika ko ji ostvare godišnje cca 2,000.000.000 celokupnog prihoda. Da bi radnici kombinata mogli ostvariti navedeni celokupni prihod moraju proizvesti odnosno prera-diti: cca 2.500 tona pšenice, cca 4,800 tona kukuruznog zrnja, cca 12.700 tona kuku-ruza za ishranu stoke, cca
19.000	tona šečerne repe, cca 170 tona hmelja, cca 1.400 tona voča, cca 1.600 tona kon-zervisanog povrča, cca
3.700.000	litara vina, cca
16.600.000	litar e mleka, 5.600 tona svinjskog mesa, 950 tona govedeg mesa, 31.000 to-
na stočne hrane, 1.800.000 litara raznih napitaka in sirupa.
To su samo neki naj važni ji proizvodi kombinata u ko-jem ostvaruju znatan udeo u celokupnem priodu takoder ugostitelji, trgovci, preradi-vači drveta, serviseri poljo-pri vredne mehanizacije i drugi. Put kombinata do današnjih uspeha nije bilo lak, kolektiv se je morao odreči mnogo čemu da je ostvario ono što danas nudi našem društvu. Na taj način su radnici kombinata uspeli ostvariti investicije koje daju dobre rezultate, makar na račun svojih niških ličnih doli odaka i minimalne zajeti ničke potrošnje.
Kmetijski kombinat Ptuj se je uspeo razviti u osnovnu organizacij u udruženog rada, takavu kakva je danas, u roku dvadeset godina, što za •razvoj neke organizacije nije duga doba. Kombinat je na-stao 1961 godine, kad su se udružila poljoprivredna dobra »Dravsko polje« Kidričevo, Vinogradniško gospodarstvo »Haloze« Ptuj i Kmetijsko gospodarstvo »Ptujsko polje« Ptuj. Iz ova-ko udružene radne organizacije se je kasnijim pripoje-njem drugih organizacija ra-zvio današnji gigant na području agro-prehrambene industrije, koji deluju na području četiriju opština u podravsko} regiji, a ima takoder osnovne organizacije udruženog rada u Velenju i SR Srbiji. Dakle, kombinat nije organizacija udruženog
rada 10-kalnog značaja, jako je povezan i izvan opštin-skog področja, a naročilo na-kon udruživanja u SOUR Emona Ljubljana.
Istakli smo več da su se morali radnici kombinata u prošlom periodu mnogo čemu odreči, ali su njihovi dobri poslovni rezultati u prvom redu plod dobre orga-nizovanosti te razvijene samoupravne i društveno-poli-tičke aktivnosti. Radnici kombinata bili su uvek medu prvima u ptujskoj opštini koji su sledili tokove našeg društvenog života. Tako je bilo prilikom prihvatanja ustavnih dopuna i ustava, zakona o udruženom radu te drugih zakona i dokumena-ta, pomoču kojih smo u našem društvu uredivali druš-tveno-ekonomske odnose. Samoupravljanje i privredi-vanje su u kombinatu poj-movi koji se tesno povezuju i prepliču - sve odluke u vezi privredivanja su prethodno dobro samoupravno proučene, dok svaka samoupravna odluka mora biti sa aspekta privredivanja besprekorna.
Kombinatovi radnici nisu samoupravno aktivni samo
unutar svoje radne organizacije več angažovano oba vij a-ju odgovorne samoupravne i društveno-političke funkcije takoder u mesnoj zajednici, opštini, regiji i republici.
Uspehe koje smo postigli u kombinatu na svim po-dručjima dejstvovanja dokazuj u takoder broj ne nagrade i društvena priznanja koja smo dosada primili. Medu njima su sigurno najvažniji Krajgerova nagrada i repu-bličko priznanje prilikom dana bezbednosti za uzoran rad na području društvene samozaštite. Sva ta priznanja, uključivši plaketu opštine Ptuj, biti če stalan policaj za radnike kombinata za ostvarivanje njihovih ciljeva, odnosno zadataka koje in postavlja naša društvena za-jednica«.
Plaketa opštine Ptuj bila je dodeljena Emoni - Kmetijskem kombinatu Ptuj na centralno} proslavi prilikom praznika opštine Ptuj - 8. augusta.
Čestitkama prilikom dode-ljivanja visokog priznanja Kmetijskem kombinatu pridružuje se takoder uredništvo E-Informatora.
D MLADI RADNICI IZ PIRANA
Akcijaši za primer
U brigadi »Partizanov pomorščakov« iz Pirana koja je radila u prvoj smeni O RA
NEKATERI ELEMENTI POSLOVANJA S PRIMERJAVAMI V I. POLLETJU 1981
TOZD oz. enovito DO
DO Agroemono TOZD Pol jedel. Goved. TOZD Pmfičerejo TOZD Tov.močnih krmil Delovno skupnart
f- —pbKl	-.
DO Kmetijska kooperacije DO Metno industrija DO Ribontvo DO Kmet.komb.Ptuj TOZD Diovtko polje TOZD Ptujsko polje TOZD Osojnik - sod j TOZD Vinogrodniitvo TOZD Farmo praličev TOZD Tov.močnih krmil TOZD Mlekarno Ptuj TOZD Kletarstvo Sl.gor. TOZD Pete*/io TOZD HoloSri biser TOZD Ptujske toplice TOZD Mizantvo TOZD Gradbeni remont TOZD TehnaMrvb TOZD Trgovina TOZD Tržnico Velenje TOZD Merkur Beograd Delovno skupnost tk.tl. IkupoiDO KJCT^Ši__i
DO E Commerce TOZD Globus TOZD Agroplod TOZD Obalo _Delovno skupnost .SkupdjjjO E Commerce DO E Blagovni center TOZD Centromerkur TOZD Prehrano TOZD Transport
- Delovno Aupnast______
Skupaj DO E Blag. cente
" CELOTNI PRIHODEK
I - v v/80 ; Plon 1961
/53E
r:
59.598
82.733
.21.
134.825
457.592
19.358
39.489
16.530
11.747
9.941
76.938
88.761
78.323
67.217
44.291
50.281
5.739
8.610
6.842
38.434
35.140
248.450
i:.8??;?«:
188.646
178.899
46.881
-m.
1,003.112
858.990
34.509
9.026
196.695	86.589	145
496.227	282.183	341
756.654	518.666	1 64
9.409	3.944	152
1,458.985	:	891.382	* 194
"T
1,428.972	■	653.102
54.002	25.314
103.261
53.763
65.534
239.766
343.934
222.943
135.684
172.000
142.619
20.151 32.000 21.297
101.186
77.152
.1.JI
507.996 204.189
nMt
2,480.470 2,3
59.859 30.356 15.606 11.742 •	134.785
j 148.883 104.180 59.816 89.112 ,	67.360
j 10.546 9.071 8.982 47.323 70.124 33.489 388.192 16.465	,
2,337.1
96.1
1,935.637
.183 '6.137 25.804 4,939.381
DO E Ar____
TOZD Maloprodajo TOZD Trg.h.A4oximorket TOZD Supermarket Lj. TOZD Centromerkur
tozd
TOZD S upe me rk el Osijek TOZD Supermarket Mo rib. TOZD Pekoma Center Delo.
ueiovnc skupnost _	10.55/_______Ji.u/
SkupalpOJ Avtorkur___
DO E Iliri j,
TOZD Trgovino TOZD Grosist TOZD Gostinstvo
-ŠSMfcz
1 DO E Posavje TOZD Trg. na veliko TOZD Trg. na malo TOZD Gostinstvo
• DOE Dolenjko TOZD Engro-detajl OZD Detajl, Črnomelj
■	DO Jestvina Koper '3' DO Merkur Ptuj
TOZD Maloprodajo TOZD Dekan TOZD Tehnoplet
5* DO E Hoteli
TOZD Hotel Slon Lj. TOZD Hotel Slovijo Mor. TOZD Hotel Evropo Celje TOZD Hotel Riviero Pod. ! TOZD Hotel Bernardin Po |TOZD Terme Čatež j TOZD G. H. Union Lj. j TOZD Igralnica Casino
■ČS&Sknz
■	DO E Globtour DO E Inženiring
doerc
Delovna skupnost SOZD Delo,no skupnost posl.st.
SKUPAJ SOZD Interno bonko
156 ..55
328.715 ' 1741 220.666 112.704
-mi
1,104.051
1,178.268
49.873
240
J&J8L.
77.078
7.137
14.528
uiS:
76.894
64.486
19.734
7.446
446.044
123.714
204.677
50.633
51.579
10.557
15.806
4.693
273.760
109.567
220.778
16.129
5.390
JUl
267.328
76.822
l49.497 9.621 6.761
jiS.::
42.692
22.572
1.230
34.427
72.631
44.838
52.413
1.713
:iir:
191.448
89.358
32.700
10.003
4.405
283.830	!	154.037
806.996	.	337.017
52.058	23.962
eiifchmSb
748.700	1	356.951
2,589.980
1,222.452
343.961
557.983
243.737
143.457
106.929
32.137
11,192.274	I 130
1 547.206	' 123
'	139.947
243.403 ;	114.559
130 I 47 116 i 41
458.290	{	212.535
268.952	:	158.343
45.029	1	22.332
6.„8?3_

141 I 50 __147 i 50
JAI-LS,
5.421
S:
110.000
55.000 33.950
138.150
260.000
139.300
134.000
5.700
jŠMr
1,372.000
88.000 30.223 41.503
~wh4>~
i.560
525.154	136
120.375	117 |
189.525 j '39 ‘ 204.035	137
30.027	312
10.410	I	154
:.i»Sbds
58.105	,	136
28.777	128
13.218
67.038	195
103.836	143
;	73.550	'	140
ys
345.829 58.737 ;	44.250	135	j	50
13.493	135	I	45
19.079	433	46
181 ! 25 66 I 33
8,540.891	125,020.690	11,806.209
.....	. "I "":r ”"”1
80.920 j 196.939	^	97,490

DOHODE K
I - V1/80 ! Plon 1981

27.567 26.058 18.491 2.322 74 i 43 8
13.302
7.022
5.331
15.124
12.556
9.637
23.858
742
4.634
2.6C8
17.474
9.421
70.702	I	36.269
117.156	|	84.462
41.490	'	22.143
8.440	3.364
237.788	i	U6.238
| l il
17.727	!	11.021
159.637	!	77.784
14.536	7.415
53.214
43.824
39.479
51.818
23.626
38.609
38.186
43.608
63.983
16.680
8.873
33.112
10.449
7.013
25.000
24.548
16.534
9.799
37.664 12.064 20.025 -17.430 29.238 29.518 2.351 4.518 3.048
7.138
3.602
27.263
12.960
25._642 i 12.980
.560..7»
102.530
951
44.014	32.
63.249	35.
umfurnlS;
191. <29	J	86.915
177.069	i	74.255
54.400	28.117
19.839	10,231
130
169
1687560 I 442.937 j 199.518
23.635
45.870
14.505
8.275
15.375
8.374
33J. 8JJ__	8.426 ......376^528
6.459
7.191
3.714
8.101
32.472
10.123
39.550
9.236

41.421
11.328
žil:
14.271
8.162
18.100
-M-
21.118
12.319
788

20.110
96.851
-il: m
m-
8.312
18.040
19.253
6.711
369.061
59.243
125.181
37.163
g ■
143.637
100.352
24.435
52.670
19.921
10.841
! 116
53.630 24.570 19.840 Ji 0.384 108.724
9.440 ,313 >0.008

46.212
11.452
48.795
21.000
7.910
63.576
17.073
14.079
~TTT
129
120
mm
J5?......137.1
30.300
11.710
69.696
|	25.160
14.615 2.585
31.341 f 23.665 23.242 8.642 6.655

4,013.303	1,853.837
...50
-s
—<7J
13
15.769 8.425 7.661 1.691 33i566
3.504
34.240
2.119
2.901
3.790
2.105
4.707
6.459
1.569
5.318
7.459
OSEBNI DOHODKI
14
37.010
32.809
17.854
6.580
t.253
84.106
5.258
19.562
13.120
20.619
18.911
5.108
12.028
13.476
22.542
37.141
6.126
7.188
3.926
16.711
3.755
4.540
10.588
19,889
17.172	|	39.252
8.546	20.575
10.439	28. oso	'
jsffi 1S.U
20.485
17.678

.3.7
4.721
40.990
2.577
9.496
6.526
2.892
3.407
6.060
13.029
18.248
t.786
2.990
21.220
9.163

20.765
24.621
11.572

62.717
32.571
10.754
19.556
8.675
5.125
11.602
7.586


;:_46 zML
28.959	14.076
49.593
62.777
28.000
16.915
157.285
85.049
26.038
49.771
22.757
12.837
24.305
405.910
sJo6	4.284
48.941" i_____?3.900_

11.670 23.142 10.337 5.412 11.491 8.817

Iti
iio -S-

:i09 ;ii8 >119 k 106 | 42 ! 99 | 47

; 129 138
2.677 | 6.365 15.031 45.819 ) 3.697 ....
ts*
11.389
17.216	1 43.061	19.705
4.906	j	11.875	5.616
3.233
19.041
"f
4.906	j	11.875	5.616
30.953	I	74.715	'	35.128
7.516	j	17.600	!	8.453
‘l253
115 ! 115
-i-
REZERVNISKLAD
689
1.802
2.929 J	2.112
"57734 " ‘ 3.573
1.558
136
333
M
163
378
3U
1.295
1.052
590
965
1.070
1.114
1.643
ilt
430
222
828
T”
pr j 93
942	220
S ' 124 /8,210/	84
A .0747
TIT"
t?s..
'■956	3.738	2.50	‘13
ZEW	1.080	823	I
TTaJ	1.503	887	1
'OST'	6 32* '	4.273	•
922 i 4.790 612 i 4.427 493 ! 1.355
4.027'"[ '16.572

9.208
6.307
1.481
3.129
2.173	113
1.856	115


8.086	22.5«..
502
2.237
526
115

4.032
9.957
3.640
1.724
10.500	5.428
26.343 j 13.169

::z:
*■&-
■M
;''s : “

10.854	27 500	13.264	122	48
5.919		6.823	; lis	
1.284			357	
12.992			136	
			! 129	
				
14.078			i "9	
623			179	
615 ...83,377....			—A?*.;.	_ 50.
	43,565	18.255	132	42
8.706	20.453	11.125	128	54
5.253	15.026	5.777	' 110 :	38
5.380	14.353	6.450	120 '	45
2.069	12.325	4.967	'240 j	40
671.107	1,767.040	831.520		124 ' ==r=~=*	47

1.036
283
lUŠJg-L—ls+ALI—-*?.
rarHsr

■T
..:t2.l„.2,287.;;
6S

!
.vrTTrJvsr] J2J&7 >38 I
'.004	140
&.M fiiM.

/3č733r 66.603	38
I-VI/8U [ Plon 81
POSLOVNI SKLAD
1.218 600 5.289	18.952
2.118	1.667
"8.625"“"2T2l9"
~25 ~

27.077 I 512
28.544 [331

2.049	2.611	2.50!	!	122
4.799	11.096	4.541
1.803	3.855	2.586
47	1.403	10.540	542	39	5
	168	9.108		317	6
		920			
		1.740			
66	2.3 Si	6.994	13.751	582	197
51	479	851	172	36	20
52	2.973	5.913	5.295	178	90
		6.828			
		2.092	4.946		236
45	1.903	5.302			
					
	62				
34	318		79	25	4
48	1.502		1.166	78	29
67	1.425		2.632	185	131
					
91	8.166	4.550	13.000	159	286
	20.767	64J52	12.115	203	"
69	10.540	12.388	28.369	260	229
76			7.503		
59		4.519	9.380		218
~66	"TO." 540	'f£W~	45,252	'429	-2«	
45	27.425	57.700	25.905	95	■45
42	9.930	17.000	4.247	43	25
52	190	2.585	2.494		96
45	37.274	77.285	32.646	88	43
U	18.845	66.234	15.053	80	1 23
	19.261	M. 137	18.601		
		9.949	2.391	62	u;
			13.339	114	
	2.074		742	36	19 1
	238				
52	357	1.219	2.166	590	178 I
	56/323	1"81"T691 '	52/292		
46	3.018	,	1.154	36	64
			877		28
M	590	498			
39	3.608	5.396	2.031	56	
50	1.170	2.981		92	56
	4.149	6.141			
	1.355	1.673			
..."	...A-67>.	.JAJSL	__._3,.3_«;.__50_4—31.		
4?	7 (U?	16.619	7.244	92	44
		4.668	1.22*	49	26
	LSffi			..S..	ZjšT
59	2.884	2.157	4.967	173	231
43	9.300	7.000	2.640	115	38
88		j	501		17
2					
			1.196		
62	166|	1.055		1.134	(67	106
				—	—2-j
47	4.556	9.067	4.335	95	48
48	2.574	5.880	3.144	122	54
45		15 333	-2.054		”
100					
	3.972	8.605	8.316	209	
	IM	950			
>09.		.^,?57..	..'7,859.		Ja..
49			1.601		
51	3.899	6.062	4.291	110	71
53	7.733	9.411	8.522	110	91
191.068	528.888 2 67.052
»Niš 81«, četiri mlada radnika hotela »Bernardin« bili su akcijaši za primer.
Svojim akcijaškim isku-stvom mladi radnici SOUR-a hoteli »Bernardin« iz Pirana, doprineli su da se prve godine učešča na nekoj saveznoj radnoj akcij piranska brigada što bolje istakne u radnim i društvenim aktivnostima. Boro MILJKOVIČ, Petar Sladič, Rudi JUG i Dragan ZELINČEVIČ, radnici hotela » Bernardin«, bili su no-sioci najodgovornijih funkcija u brigadi. Svojim radom pomogli su mladim piranskim brigadirima i brigadi kao kolektivu da zabeleži za-pažene rezultate u prvoj smeni ORA »Niš 81«. Ovo je utoliko značajnije što su oni na taj način ličnim primerom doprineli da se mladiči i devojke iz Pirana okupljeni u brigadi »Partizanov pomorščakov«, a čija je presečna starost jedva .18 godina, več od prvih dana rada na trasi snalaze što uspešnije i vaspitavaju na največim akcijaškim vrednostima.
Boro Miljkovič, koji je predsednik Zbora brigadi-sta, deset puta je bio na akcijama i svih deset puta dobio udarničke značke. Na akciji u Nišu obavljao je i dužnost predsednika najvišeg sa-moupravnog tela u smeni -Skupštine prve smene ORA »Niš 81«. I njegovi drogovi Petar, Rudi i Dragan čija smo imena več pomenuli isticali su se radom na tras i u brojnim društvenim aktivnostima u naselju. Brigada je uspešno saradjivala sa mladim radnicima Mašinske industrije Niš, vojnicima i starešinama kasarne »Bubanj«. sa svim ostalim brigadama, a posebno sa ORB »Dragan Bubič« iz Kotor Varoši.
Medju 49 brigadista piranske brigade s vi su puni reči hvale za mlade radnike iz hotela »Bernardin«. Oni sami kažu da su dolazak na ORA shvatili kao još jedan odgb-voran zadatak, i da su se na svakom koraku trudili da poverenje radne organizacije koja im je odobrila plačeno odsustvo, opravdaju na najbolj i način. I u torne su zaista i uspeli na najlepši akcijaški način - vrednim radom. trudom i. znojem. Kolektiv se sa njima može ponositi.
MILORAD DODEROVIČ stručni saradnik za informisanje ORA »Niš 81«
6 20 let KK Ptuj % 20 let KK Ptuj ® 20 let KK Ptuj® 20 leiKKFtuj &
Grajska noč na ptujskem gradu
Ptujski grad, 6. avgusta -Ireni Kovačič, ki v tozdu Haloški biser skrbi za ekonomsko propagando, zraven pa še za plan in analize, ne gre- oporekati, da v svoji dejavnosti ni doma. Besede ji gladko tečejo, če se za hipec ustavi, nadaljuje še bolj zbrano in strnjeno. Z malo besedami veliko pove. Na vrtu grajske restavracije na ptujskem gradu je bilo v rahlem vetriču kar prijetno. Irena je
podatke stresala kot iz rokava.
»Grajsko restavracijo smo obnovili leta 1979, stavba, v kateri je bila nekdaj grajska konjušnica. Gostom je na voljo 150 sedežev v lepo urejenih gostinskih prostorih, 300 gostov pa lahko posedi na vrtu Jedilni list so tukaj šni gostinci obogatili predvsem z domačimi jedmi in nekaterimi »grajskimi« specialite-
In beseda ni vina poslala?
tami, kot na primer: »Perutninska jetrca s pršutom«, pljučna pečenka na način grofa Žige, grajski zvitki (svinjsko meso z gobicami, sirom in pikantno omako), kotlet po staroslovansko, plošča Friderika VIII., ki je za dve osebi, med sladicami pa naj omenim grajsko rezino, med Ptujčani dobro poznano, kako se naredi, pa ne vem, ker je to skrivnost naših kuharic.«
Grajsko restavracijo ptujski gostinci s pridom uporabljajo za razne prireditve, saj so možnosti za te nadvse ugodne.
PTUJ, 8. avgusta - »Moje delo se začne pri dozorevanju grozdja, dogovoru z vinogradnikom, kdaj bomo začeli trgati, kar je pomembno za kakovost osnovnega materiala in - vina,« pravi enolog Anton Skaza, preden si nazdravimo z rujnim šiponom. Potem so na vrsti predelava, kletarjenje, stekleničenje, označevanje, degustacija in tako dalje.
letnik 1917, najstarejše na Slovenskem in v Jugoslaviji. Kdo ne pozna laškega rizlinga, šipona, belega burgundca, haložana, sovinjona (sou-vignon), žlahtnega traminca, rumenega muškata in renskega rizlinga.
»Sredi julij e smo imeli na gradu »Grajsko noč«, je povedala Irena in nadaljevala: »Povabili smo dubrovniške trubadurje, izbor jedi pa smo pripravili v »grajskem stilu.« Graščakova pojedina je bila sestavljena iz »biričeve« klobase, pripravljene v kotlu kot ciganska pečenka, piščanca, svinjskega kotleta in plučne pečenke.
Preden smo se zares sprehodili po precej zapletenem procesu, so se člani tozda Slovenske gorice pritožili, češ da Emona ne odkupi toliko njihovega vrhunskega vina, kot je bilo dogovorjeno, da je nevesta prehitro snedla besedo in celo obljubljeno zvestobo.
Tozd ima 500 hektarov lastnih vinogradov in 1000 hektarov pri kooperantih zasebnikih. Letno priteče v sode kakih 250 vagonov najžlahtnejše kapljice. Vino iz Slovenskih goric sodi v tistih 5 odstotkov svetovne proizvodnje, ki je v najvišji svetovni »špici«, kakor pravimo.
Slovenske gorice imajo znano vinsko klet z arhivom, v katerem je najstarejše vino
Pij malo, pij dobro vino!
Vinko D rev, komercialni pri Slovenskih goricah pravi, da je Ljubljana slab pivec najboljših ptujskih vin, da je problem tudi v tem, ker Emona ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala ob ženitvi - odkup 160 vagonov vina letno, doslej letos le 13 vagonov, kolikor ga lahko proda en sam dober birt.
Kako je s Tikvešem in Vinom iz Šmartnega ob Paki? Šest mesecev ni nobenega premika na bolje. Mi smo lačni kruha ob najboljšem vinu. In: na zagrebškem sejmu ni bilo niti steklenice ptujskega vina za pokušino ...
Več kot 800 gostov je prišlo na grad, ne samo s FHuja, temveč tudi i 5 Maribora, precej gostov pa je prišlo celo iz Varaždina.
mojstri domače obrti. Razstavljali bodo in izdelke bo moč tudi kupiti.
Obiske iz bratske republike vračamo in nastopamo s slovensko kuhinjo,« je povedala Irena.
»Konec oktobra ali v začetku novembra prirejamo na gradu »Haloško trgatev.« Lani je zaradi slabega vremena ni bilo, letos pa računamo, da nam bo vreme bolj naklonjeno. Tudi pri tej prireditvi. skušamo biti čimbolj izvirni. Na terasi postavimo pravi vinograd s koli in trto. Prikažemo stare že skoraj pozabljene običaje. Ne manjka beračev, piitarjev, »gazde« in starih pesmi trgačev. Prava je tudi preša, stara posoda in gost lahko pije pravi mošt.«
Tako je na gradu vsak mesec kakšna izbrana prireditev. Dušanu Gradiši, upravniku grajske restavracije in 14 gostinskim delavcem v času sezone od 15. aprila pa tja d c konca oktobra res ne zmanjka dela.
Z. G.
Senčna terasa grajske restavracije na Ptuju.
Seveda ni manjkalo pažev, bili so naši učenci, ki so postregli z aperitivom »Čarobni napoj«, ščitov, helebard in raznih grbov. Jedilni list je vsakdo vzel za spomin, kajti stiskali smo ga na okroglo leseno ploščo, kakor tudi glinasti vrček za pijačo, ki ga je vsak gost dobil s vstopnico, za katero je moral odšteti 150 dinarjev.«
Jože Einfalt, leteči veterinar
Septembra meseca bodo organizirali v grajski restavraciji »Dneve srbske kuhinje.« Ta prireditev je postala že kar tradicionalna.
Novembra bodo v ptujski kleti Slovenskih goric podvojili zmogljivosti polnjenja z novo linijo za 4 tisoč litrov na uro ali 5 tisoč buteljk na uro. Tozd ima 90 delavcev.
»Predlani smo sodelovali z gostinci iz Arandjelovca, lani pa z gostinci iz Kraljeva. Pridejo kuharji, natakarji, glasbenike pripeljejo seveda s seboj, tako da je res vse izvirno. Letos bodo sodelovali še
Dravsko polje, Ptujsko polje, Haloze, Osojnik - to so točke, in tozdi DO Govedoreje, okrog katerih se vsak dan suče dipl. veterinar Jože Einfalt. Ni redek dan, ko se prevozi tudi 250 kilometrov, če hoče biti povsod prisoten, kjer ga potrebujejo. Na skrbi ima skupaj s kolegom, ki si vzajemno prihajata na pomoč, iz Kmetijske zadruge, 500 krav molznic, 300 plemenskih telic in 2.500 bikcev ali govejih pitancev.
»Poleti se ubadamo z boleznijo mastitis pri mlekaricah, pri mladi govedi s pljuč-
Natakar - svetovalec
Kje so kozarci za kumarice?
PTUJ, 7. avgusta - Kakor nam je povedal Marjan Goz-nik, direktor tozda Petovia, živilske industrije, ki že 30 let konzervira kislo zelenjavo od kumaric, paprik in feferonov do rdeče pese in zelja, se je letos pošteno zataknilo pri dobavi kozarcev za vlaganje. Navkljub deviznemu dogovoru s Stražo, jih ta ne dobavlja, kakor bi jih morala, zato nastaja škoda.
Embalažna kriza resno ogroža proizvodnjo. Petovia zdaj v sezoni dnevno potrebuje 50 tisoč kozarcev. Ima jih komaj za sproti. Kaj bo prinesel jutrišnji dan, je vprašanje. Pri kamniški Eti je še huje. Tudi črnomaljski
Belsad čuti pomanjkanje. In izredno dobra letina! Letos so odkupili okoli tisoč ton kumaric, lani komaj 600 ton, v Sloveniji 150 ton, ostale prihajajo iz Vojvodine.
So kmetje kooperanti, s katerimi ima Petovia pogodbe za odkup 50 ton kumaric. Če jih ne odkupi, jih prihodnje leto ne bo dobila. In če jih odkupi več, bodo zgnile, ker ni kozarcev.
Kdo ni uspel zagtoviti Straži deviz po pogodbi, bo treba še raziskati. Straža izvaža zato, da pride do deviz.
Glavni trg za ptujsko Peto-vio so Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija - Beograd -
medtem ko izvozi 500 ton svojih izdelkov. Glavna baza je tozd Merkur Beograd (trgovina in kooperacija) z Vojvodino.
In količine: 1.200 ton kumaric, 500 ton paprike, 1.200 ton rdeče pese, 300 ton zelja, 100 ton sladkih in 150 ton ostrih feferonov. Petovia je tudi izdelovalec različnih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Svoj povrtninski asor-timan skuša plasirati v Keniji in Kanadi.
Tozd ima 150 zaposlenih, v sezoni okoli 100 začasnih delavcev. Slovi predvsem po izredno dobrih izdelkih, ki jih na trgu hitro zmanjkuje.
N. O.
Ivan Čuš, natakar v restavraciji Groz, iz bližnjih Hla-poncev doma, je že 11 let pri gostinski hiši Haloški biser. Ivan ima vse tiste lastnosti, ki jih pri dobrem natakarju največkrat pogrešamo. Hiter je, nasmejan z nasmehom, ki vzbuja zaupanje, predvsem pa zna vljudno in nevsiljivo svetovati in pojasniti iz česa in kako je pripravljena kakšna jed. Restavracija Grozd nudi gostom pretežno madžarske specialitete, zato je spremna beseda natakarja še kako pomembna, vsaj pri prvih obiskih.
Ivan nam je svetoval zare-
brnico »Čarda«, napravljeno s paprično omako in prilogo - krompirjevi ocvrtki. Priporočil je če ne želimo preveč pikantnih jedi goveji file po bakonsko - to je pljučna pečenka z gobovo omako.
Ivan pa ni samo dober natakar temveč je tudi dober športnik. Kljub temu, da dnevno prehodi v službi veliko kilometrov poti od Sanka, kuhinje do gostov, posveča skoraj ves svoj prosti čas športu. Najbolj pri srcu mu je mali nogomet in kegljanje. Dejal je, da se je za bližnje letne športne igre Emone dobro pripravil.
Sladokusci gredo h Grozdu
Po tekočem traku odhajajo kisle kumarice v skladišče in na trg
Restavracija Grozd v Potrčevi ulici v Ptuju, je odkar so jo pred dvema letoma obnovili, postala prava meka za sladokusce, posebej za tiste, ki jim je pri srcu madžarska kuhinja. Pestra je ponudba madžarskih specialitet in seveda tudi drugih jedi, s čimer zadovolje vse goste.
Grozd je eden izmed 24. gostinskih lokalov, ki jih je »Haloški biser«, gostinski tozd Kmetijskega kombinata Ptuj, obnovil in specializiral.
Restavracija ima 70 sedežev, vsi prostori pa so opremljeni v panonskem stilu, kar ustvarja posebno prijetno in domače vzdušje. V zimskem času pa vso ponudbo dopolnjuje ansambel »Baranja«, ki z izvirno glasbo zabava goste od 18. do 24. ure.
Med specialitetami naj na-
štejemo le nekatere: plošča »Čardaš« za dve osebi velja 400 din, sestavljena je iz pečene in prekajene svinine, goveje pljučne pečenke in piščanca ter obložena z zelenjavno prilogo; fondue »Or-dog«; palačinke »Hortoba-gy«, ki so polnjene z mesom in polite s pikantno paprično omako s kislo smetano.
Posebno slovi restavracija Grozd po svojem bograču in
Vabilo upokojencem KK Ptuj
Klub upokojencev Emone vabi vse upokojence Emona Kmetijskega kombinata Ptuj na prvi informativni sestanek, ki bo v četrtek, 10. septembra 1981 ob 10. uri v »Haloški kleti« hotela Poeto-vio na Ptuju.	Vljudno vabljeni!
nico in drisko. Simentalke
križane s črno-belo pasmo nevno po 30 in tudi
dajejo dnevno po do 35 litrov mleka. Pitališča pod jesen zelo tarejo zdravila, ki jih ni zlepa dobiti. Visok odstotek vlage v zraku rad povzroča virusno pljučnico. Najhuje za Jožeta je bilo okoli 60 let, ko so bili odprti hlevi, ko je dlaka na teletu zmrznila.
»Debelih let še nisem dočakal, čeprav imam 20 let dela za seboj,« pravi veterinar Jože.
N. O.
golaževi juhi. Ih-vega dobit za 50 din, druga pa velja 4 din; obe jedi pa predstavljaj vsaka sama zase izdatno in krepko malico.	,-
Vsako leto aprila prired gostinci Grozda gurmansk teden, ko postrežejo sladokuscem s polži, priželjceib; bikovimi jajci, žabjimi kmj in podobnimi jedmi, ki jih n vedno na jedilnem listu. ^
{20let KKPtuj® 20 let KKPtuj« 20 let KK Ptuj• 20 let KK Ptuj #—
Pri Haloškem biseru
^ui, 29. julija - Rojstni ? temeljne organizacije ^enega dela »Haloški bi-ki sodi v okvir Kmetij-kombinata Ptuj, sega v mesec oktober 1961. , p ko so gostinska podjetja tajska restavracija, Bra-
Zupančič, Pri sejmišču i,gostilni »Pri Roziki« in ,/* Upah« - ustanovili novo kJttisko podjetje »Haloški 5jpr<<- Vil. gostinskih obra
s° zaposlovali 94 delav-
l6v_
ustanovitve dalje se je m °^ki biser nenehno razvi-*n širil na območju Ptuja
svojo gostinsko in turistično dejavnost.
Kmalu so se mu priključili še hotel Petovia, restavracija TGA v Kidričevem, gostilne v Cirkovcih, Apačah, v Kungoti in manjši bifeji na Ptuju in okolici. S tem so povečali število zaposlenih, izboljšali kadrovsko strukturo in popestrili gostinsko turistično ponudbo. Postali so nosilci tovrstne ponudbe v ptujski občini.
V aprilu 1975. leta seje Haloški biser priključil h Kmetijskemu kombinatu Ptuj kot gostinska temeljna organizacija združenega dela. V
okviru Kmetijskega kombinata Ptuj so bili podani vsi pogoji za še boljše rezultate in razvoj. Leta 1980 je z združitvijo gostinskega tozda »Breg« nastala enotna temeljna organizacija s 24 gostinskimi obrati in 285 zaposlenimi delavci.
Gostinci Haloškega bisera so se zavedali da brez specializacije gostišč, nenehnega vlaganja denarja v obnove in modernizacijo, ni kvalitetne ponudbe in uspehov. Večje prenove so bile opravljene na gradu Bori, restavraciji na ptujskem gradu, v kavarni hotela Poetovio, restavraciji Qrozd in gostilnah »Rozika«, »Evropa«, »Beli križ« ter pivnici Zlatorog, ter prav ob praznovanju 20-let-nice tozda - v gostilni Pošta.
S slavnostne seje delavskega sveta Haloški biser, govori Minka Grajžlj, predsednica delavskega sveta.
Pri »Pošti« se čas ni ustavil
N
le
Pridnih rok - Marjana Gaube, Ana Domanjko in ja Svenjšek
est (pridnih) rok za tisoč bikcev
iH^jana Gaube, Ana Do-thh in Marija Svenšek, cjjndne delavke, že več kot g, desetletj: skrbe za tisoč-tig ,° čredo mladih bikcev Warrni v Kidričevem - tega Jn* organizaciji združene-e*a Kmetijskega kombi-►ojj1:	Le šest pridnih
V 0J® ireba in tisoč bikcev se ti, i^rtih hlevih dobro počutij a. suhem leže, siti in na-% h , Pa je za le toliko a ZVI"han koš, Si lahko %;stavlja tudi tisti, ki je ^ mladih letih redil zajč-
»Gostilna Pošta, najstarejša med gostilnami na Ptuju, je za časa svojega obstoja -poldrugo stoletja - doživela precej sprememb, menimo pa, da je zadnja največja in najboljša,« je dejal Bojan Kocjan, direktor tozda »Haloški biser«, dan po slovesni otvoritvi obnovljene gostilne.
Prav včeraj je tozd Haloški
biser praznoval 20-letnico obstoja in dela, ki sovpada z jubilejem - 20-letnico -Kmetijskega kombinata Ptuj. Slovesno so odprli obnovljeno gostilno, vrvico je prerezal eden naj starejših natakarjev Franc Štebih, na slavnostni seji delavskega sveta pa je o prehojeni poti tozda, o težavah, ki so jih premagovali in uspehih
Marjana Gaube, živinorej-ka in traktoristka, doma iz Lovrenca, dela pri kombinatu že 21. leto. Ani Domanjko teče že 26. leto. Mariji Svenšek pa dvajseto leto. Skidati gnoj v treh velikih hlevih, nastlati steljo, razvoziti krmo z ročnim vozičkom in nahraniti tisoč lačnih bikcev, res niso mačje solze.
Vsako popoldne je ena od treh dežurna do 22. ure, ko pravzame skrb in odgovornost tja do 6. ure zjutraj nočni čuvaj.
Približno 8 tisočakov je konec meseca v kuverti, za katere pravijo delavke, da se do konca meseca pri sedanjih cenah popolnoma izsuši.
Še toliko so utegnile, da so stopile pred objektiv za spominski posnetek in že jih je klical e mlada živina.
»No, mali daj, daj,« jo je ljubeče ogovarjala Marjana, ko je hitela k traktorju s prikolico, polno krme iz silosa.
E-Informator
Lepi so sodi ptujskih kletarjev
Šofer Franc Letonja
°r razvaža kosilo bikcem na farmi v Kidričevem
Prvega aprila letos je minilo 20 let, odkar šofer Franc Letonja sedi za krmilom tovornjaka. Zdaj vozi TAM 5.500, s katerim je prevozil
450.000	kilometrov, brez generalnega popravila (!) kar pomeni pot, ki je dolga skoraj desetkrat okoli ekvatorja ali ravnika. Čestitamo! Doma je iz Gradeža pri Cirkulanah. Niso redki meseci, ko prepelje po več tisoč kilometrov, zato ga doma včasih komaj še spoznajo.
Prvi dve uri je od tovarne TAM že dobil, zdaj je na vrsti tretja. Kaj bo, če bo prevozil
500.000	km brez generalne, se šegavo sprašuje Franc. Bo dobil nov tovornjak? Zastonj?
»Veliko je odvisno od pravočasne menjave olja in
spregovorila predsednica delavskega sveta Minka Grajžlj. V svojem govoru je še posebej poudarila napore, ki jih bodo morali tudi v bodoče še premagovati ter se za trud in dosedanje delo zahvalil e vsem delavcem.
Obnovili in preuredili so vso notranjost več kot 300 let stare stavbe, v kateri je gostilna. Domiselno so s starinskimi oboki ločili notranje prostore, povečali in posodobili kuhinjo, namestili lesene klopi in mize, stene pa obložili z lesenimi jarmi. Nov tlak in posode s cvetjem prijetno domače vzdušje le še dopolnjujejo.
Najbolj pomembno pa velja omeniti, da so vse načrto-
vali in izdelali doma. .ačrte za gradbena dela, ki jih je opravil ptujski tozd Gradisa, je napravil Jože Gašperšič iz delovne skupnosti kombinata, za notranjo opremo pa je poskrbel Janko Nahberger iz Emonine delovne orgsini-zacije Merkur Ptuj, vso leseno opremo pa so naredili mizarski strokovnjaki iz tozda MizEtrstvo. Prav zaradi tega, lahko rečemo stabilizacijskega obnašanja, jih je naložba veljala polovico manj kot bi jih sicer.
V obnovljeni »Pošti« je gostom na voljo 100 sedežev, računajo pa še na 48 sedežev, ki jih bodo postavili v stranski ulici ob gostilni.
Sedemsto hektarov nove zemlje
KIDRIČEVO, 8. avgusta - V naslednjih petih letih bomo s hidro in agromelioracijami pridobili novih 700 hektarov obdelovalne zemlje, (zdaj 1.850 hektarov) nam je za dober začetek obiska na Dravskem polju (tozd KK Ptuj) povedal inž. Jure Papič. To je Polskavska dolina, računamo po 7 do 10 S milijonov dinarjev na hektar.
Letošnji načrt: 321 hektarov pšenice, 385 ha rži za' rožičke, 400 hektarov pese, 570 hektarov vrtnin, 48 ha hmelja, 81 ha oljne repice, 7 ha semenske repe, pašniki 12 ha in travniki 70 ha.
Že letos bodo pridobili 40 do 50 hektarov novih površin, do prihodnjega leta okoli 150 hektarov. Zdaj imajo na 250 hektarih zemlje hidro drenaže in so jo za prvo silo že obdelali.
Dravsko polje ima 130 krav mlekaric 100 telic za obnovo in 1.500 pitancev. V tem srednjeročnem obdobju računajo še na novih dva tisoč stojišč za mlado pitano govedo, če bo le denar. Gre za naložbo 10 S milijard dinarjev.
Organizacijsko se tozd Dravsko polje deli na štiri dele: Kidričevo, Pragersko, Starše in Turnišče, zaposluje pa skupaj 116 stalnih in 37 občasnih delavcev. Najnižji OD znaša 5,941 dinarjev, vendar vsak lahko zasluži precej več, če hoče poprijeti za delo, ki ga nikdar ne zmanjka.	N. O.
zračnih filtrov pravi »da pesek ne pride zraven« - in tudi od vožnje, seveda.« Srečno vožnjo, Franc!
N. O.
Nemški kupec zahteva - v vsakem kozarcu enako število kumaric.
*
■ ZGRADILI SMO PET SAMOPOSTREŽNIC V MALIJU
Otvoritev marketov Somiei
LJUBLJANA, 21. avgusta ^ V razmeroma kratkem razmaku je investitor, SO-MIEX iz Bamaka (Republika Mali), organiziral 16. maja otvoritev marketa v kraju Segou in nato 6. junija še marketa v Bamaku.
Obe zgradbi sta plod pogodbe med investitorjem in DO Emona Inženiring, sklenjene leta 1976, po kateri smo jim sprojektirali in izdo-bavili pet najmodernejših trgovin samopostrežnega tipa. Vsi objekti so iz montažnih jeklenih konstrukcij, oblečeni v valovito pločevino, po-dobn,c kot naš market v Kosezah. Vključno z notranjo opremo je vse poslano iz Jugoslavije z ladjami v Abidjan in potem po cestah do gradbišč, ki so vsa globoko v notranjosti kontinenta. Za objekt v Tombouctou, do katerega ni cest, smo robo transportirali tud: s pirogami po reki Niger.
Market v Tombouctou ima skupno s pisarnami in dvema stanovanjema površino 800 m2, drugi štirje pa po 1410 m2. Dodatno k tej po-
godbi smo naknadno sklenili še eno in zgradili market v Kalani, površine 480 m2. Dve najbolj skrajni gradbišči sta medsebojno oddaljeni 1.500 km, ter smo se pri njihovi gradnji srečevali z skrajnostmi, kot je saharska klima v Kalani. Pri tem so domačim delavcem pomagali delavci naših kooperantskih podjetij Trimo, Metalna, Termika, LTH, Rudarski šolski center iz Velenja.
Nedvomno gre največja zasluga, da smo ob sicer precej pomanjkljivih projektih, poškodovanem materialu med transportom, manjkajočih delih in v večni bitki za neobstoječo elektriko, te objekte sploh sestavili, tov. Lenko Francu, vodji gradbišč. Nemogoče je opisati iznajdljivost tega skromnega Celjana, ki bo vsak čas napolnil 10 let v Afriki, od tega 5 let pri Emona Inženiringu. Po zaslugi njegove natančnosti lahko danes trdimo, da so ti objekti, grajeni največkrat z nekvalificiranimi črnimi rokami, po kvaliteti dokončanja najmanj enaki, če
ne boljši od podobnih objektov pri nas.
Oba otvoritvena ceremoniala sta potekala v znamenju domačih pesmi in plesov ob zvokih tam-tamov in sta bila pravi ljudski praznik. Prisostvovali so pomembnejši predstavniki domačega političnega in gospodarskega življenja, pozdravne govore pa sta imela najprej minister za . upravljanje državnih podjetij, g. Tiecoro Diakite in jugoslovanski ambasador v Maliju tov. Aleksandar Psončak, nato pa še župana obeh mest. Mimogrede bodi povedano, da je minister dober znanec Emone, in da se je kot generalni direktor SO-MIEXa mudil pri nas na obisku leta 1979.
S tem se naš projekt približuje koncu. Ostane nam še dokončanje marketa v Mopti in izgradnja zadnjega v Bamaku. Štafetno palico pa predajamo naši DO Commerce, da v te markete plasira tudi naše blago, kar je skupna malijsko-jugoslo-vanska želja.
ANDREJ JEROVŠEK
HMI
vj
Market v malijskem Kalanu, republika Mali, ki ga je zgradila Emona.
■ EMONA CENTER ŠIŠKA
Oktobra nova samopostrežnica
LJUBLJANA, 27. avgusta - TOZD Maloprodaja, DO Emona Merkur, gradi ob Celovški cesti v Šiški svoj četrti Emona cehter. Tudi to bo sodoben prodajni objekt za preskrbo prebivalstva soseska SŠ 7/1, ki raste v trikotniku med severno obvoznico in Celovško cesto, z živili ter blagom široke potrošnje.
Samopostrežna trgovina je zasnovan kot dvoetažni objekt, ki se prilagaja terenski
višinski razliki ob Celovški cesti. V pritličju bo samopostrežna trgovina s pomožnimi prostori ter manjšim gostinskim lokalom. Kletna etaža obsega tehnične prostore, socialne prostore in dvonamensko zaklonišče za 150 oseb. Gradbena bruto površina objekta je 3.390 m2, od tega pa 1.709 m2 čiste prodajne površine.
Investicija v osnovna sredstva znaša skupaj 99 milijo-
nov dinarjev in se financira deloma iz združenih sredstev Interne banke SOZD Emona, lastnih sredstev TOZD Maloprodaja in kredita LB Gospodarske banke v znesku 51 milijonov din.
Izvajalec GP Ingrad iz Celja s svojimi kooperanti zagotavlja, da bo objekt dokončan do predvidenega roka, to je do oktobra, ko naj bi ga predali namenu.
Franc RUTAR
Poročilo blagajne vzajemne
pomoči
Upravni odbor BVP je imel 6 rednih sej. Na sejah so se reševale prošnje in obravnavale druge tekoče zadeve.
V tem obdobju je bilo rešenih prošenj za posojila 855 in je bilo izplačano 13.277.500 din. V primerjavi 6 mesecev 1980 leta je to index 182. Novih članov je 384, zaradi odhoda iz podjetja pa je izstopilo 96 članov. Tako nas je danes 2.476 članov. Od 1. I. do 15. VI. je rodilo 30 članic in jim je bilo izplačanih 57.600 din nagrad. Umrl pa na srečo ni noben član ali najbližji svojec člana. Skupaj v tem času je bilo 206.148 din izdatkov, dohodkov pa 265.540 din. Tako je upati, da bo ob zaključku leta po pokritju
stroškov ostalo toliko denarja, da bi se prepisalo na vloge članov vsaj 5 %. Za posojila se je uporabljal faktor 3,5 na višino lastnih vlog posameznika. (Člen 27. najmanj 2,4). Vendar moram priznati, da smo z višino faktorja nekoliko dobrohotno pretiravali, saj smo s tem izčrpali skoraj vsa obvezna rezervna sredstva. Zato je bil na zadnji seji sprejet sklep, da se od 1. septembra do konca leta uporablja samo obvezni faktor (2,4). S tem bi morda uspeli dopolniti obvezno rezervo.
Članstvo se je v tem času precej dvignilo. Za to gre zahvala posameznim članom, ki so se vključili v akcijo »čim več članov«. Akcija
še teče in pozivamo vse člane, da se v akcijo vključijo. Naj ponovim pogoj: Vsak član, ki pritegne 10 novih članov dobi prvo naslednje posojilo brez obresti (2 %). Do sedaj so bili uspešni naslednji člani: Simič Ivan, Lenče Angela, Nadles Jožica, Topolinjek Dragica, Pogačar Meri, Rozman Dori, Skrjanc Tončka, Figut Pavla, Berdajs Darinka;" Simonič Miljutin.
To bi bil kratek pregled 6 mesečnega poslovanja. Če bodo tudi v drugi polovici takšni rezultati, se bomo približali že 3 starim milijardam posojil. To je pa tudi že nekaj!
IVAN B E LINČ
G. Tiecoro Diakitč, minister iz Malija (v značilni noši s pokrivalom) in naš ambasad Aleksander Psončak na otvoritvi marketa Somiex v Bamaku.
NOVI PRODAJNI PROSTORI
Trgovsko hišo Maksimarke!
obnavljamo
LJUBLJANA, 15. avgusta - Delovni kolektiv v TH Ma-ximarket se zaveda, da je treba prodajne prostore v trgovskem in gostinskem delu nenehno prilagajati novim potrebam in pa seveda tehnologiji, ki ta čas vlada v tej stroki.
Vse preureditve do sedaj so naši gostje in kupci ugodno ocenili, saj so lahko v prijetnem in lepšem okolju lažje kupoval: in izbirali.
Z izselitvijo DO Emona Merkur, ki je imela svoje prostore v južnem delu TH Maximarket, smo pridobili novih 2 x 340 m2 prodajnih površin, in sicer v korist tehnične in tekstilne etaže. Prednost pri zasedbi teh površin smo dali tekstilni etaži, saj nam analize kažejo, da nam tekstilni izdelki še vedno dajejo najboljši zaslužek v primerjavi z ostalimi trgovskimi artikli.
Ob tej selitvi in ha podlagi načrtov naših arhitektov, smo tekstilno etažo generalno preuredili, nabavili precej nove opreme zamenjali talne obloge in obnovili razsvetljavo. Iz te etaže smo prenesli v tehnično etažo oddelek s čevlji, tu pa odprli nov oddelek »Za dom in poklic«.
Vsi ostali oddelki v tekstilni etaži so se precej razširili oziroma povečali, tako, da je preglednost in izbira sama boljša. Še posebej pa tisti oddelki, ki so nakazovali večjo rast prometa, (metraža, damsko perilo, baby oddelek). Najmočnejša oddelka v tej etaži, to sta damska in moška konfekcija, pa zasedata dobro tretjino celotne prodajne površine te etaže.
Mirno lahko rečemo, da je ta etaža ena najlepših v hiši, ter da s svojim prometom daje naši hiši najboljši delež dohodka.
V	tehnični etaži smo opustili prodajo pohištva, povečali pa smo oddelek akustike, talnih oblog in tapet, športnemu oddelku pa namenili najlepši osrednji prostor v tej etaži, še posebej zato, ker smo kletni oddelek športa prenesli v to nadstropje in ker je ta prostor komercialno zelo zanimiv. Ustanovili pa smo tudi novi oddelek Sanitarne keramike in armatur. Etažo še urejamo in z deli počasi zaključujemo.
V	letošnjem letu pa imamo v programu obnovitev pritlične etaže in delno tudi živilske samopostrežbe.
V	pritlični galanterijski etaži bomo prodajne elemente prilagodili naravi blaga, tako, da bodo naši kupci imeli več možnosti izbiranja in nakupovanja. Hrbtne stene stranskih prodajnih pultov bomo razredčili, tako, da bo etaža dobila malo več
dnevne svetlobe in s tem tudi prijetnega vzdušja tako za kupce kot za prodajalce.
Zamenjali bomo nekaj oddelkov v tem smislu, da bo oddelek igrač dobil večjo površino za razstavo, tako, da bomo lahko zadovoljili tudi naše naj mlaj še kupce - otroke. Skratka, po načrtu sodeč bo etaža zelo prijetna, ekonomično urejena in privlačna za kupca.
Pred dnevi pa smo si skupno z ostalimi lastniki objektov na našem trgu in s predstavniki mestne skupščine zadali nalogo, da dokončno zaključimo še odprte objekte oziroma, da po potrebi obnovimo dotrajane, ter da se okolica teh objektov uredi do kongresa slovenskih komunistov, ki bo v domu »Ivan Cankar« ob koncu meseca marca 1982. leta. Na TH Maximarket oziroma Emono padej c naslednja dela:
•	ureditev gostinskega , kala - bistroja v podho pod Šubičevo cesto,
•	obnovitev asfaltna®
tlaka v kletni pasaži, ta^°na. bomo asfalt zamenjali z n ravnim kamnom,	,:ij
•	dokončno bomo uren
strop v tej pasaži,	b.
9 poiskali neko namen/ nost v atriju poleg restav* cije Maxim,	že
9 po potrebi obnovi*1, obstoječe lokale v pasaži-Za vsa ta investicijska o■. se bomo morali na rav Emone dogovoriti za dod na finančna sredstva.	,,
Z opisanimi deli bo	»Sj
notranjost in zunanjost * Maximarket dokončno um jena in prav je, da bo to ra^ no v počastitev kongres* Smatramo, da so bila vsa P rabljena sredstva v vseh Pr teklih letih dobro naložena, korist nas in naših potrosm kov.	D. ROZMA1'
■ OB LETOŠNJEM DNEVU VSTAJE
Slovesnost na Trgu revolucije
LJUBLJANA, 21. julija - Dan vstaje. Dan, ki se ga spominjajo mnogi Slovenci, tisti še živi in tisti, katerih svojci so dali svoja življenja za osvoboditev, za mir...
40 let od tistega 22. julija, ko smo se Slovenc* dvignili k uporu je veliko, vendar spomin živi, to se čuti, to se je videlo na veliki proslavi na Trgu revolucije 21. julija.
Že v zgodnjih popoldanskih urah so se začel* ljudje zbirati na trgu pred spomenikom revolucije. Do večera, ki je bil izredno lep, je množica *z vse Slovenije dala utrip tistega življenja, za katerega so se borili naši očetje, sinovi. Množica, ki Je dojela vtis dostojanstva in ponosa, množica, 12 katere se je dalo čutiti, da se nikoli in nikdar ne b* več pustila podjarmiti in izkoriščati.
Ko opazujem ljudi in jih gledam, raste moj P**" nos z njihovim in srečna sem, ker živim danes, ta čas, ta hip.	D. ROZMAN
Ul
. «jb
Emonci in Emonke so proslavili 40-letnico vstaje na narodov
s 3ss-s-s.s- .	Z ZTJ?
1 DELOVNA AKCIJA »GLINŠČICA 81«
Horuk mladih Emonk in Emoncev
Ljubljana, 23. julija -
pemindvajset Emonk in | | koncev se je udeležilo de-i!i 0v^e akcije »Glinščica 81« -,reianja Poti spominov in ^arištva.
15. uri so zavihali roka-ie’ Pljunili v dlani, prijeli za “artipe in lopate ter pričeli
delati s pravim brigadirskim poletom. Štiri ure tekmovalni duh ni ponehal, le za kratek hip se je ritem dela ustavil, toliko, da so zajeli sapo in zopet sta zaškrtala kramp in lopata. Ustavili jih niso niti žulji, ki so se hitro pokazali na težjega dela nevajenih dlaneh. Drugi dan so jih s
ponosom kazali tistim, ki se delovne akcije niso udeležili. In to s polno pravico.
Šestdeset metrov urejene poti je bil izkupiček njihovega 4 urnega udarniškega dela.
Kdo so bili mladi udarniki?
ia_
Jagode, arnika in ohcet
BiBA PLANINA, 23. juni
Dvajset do trideset pla-
i j ^ev prisopiha vsak dan našega doma«, je dejal ha°lf Jerič, oskrbnik doma Bibi planini, ki je 1.308 ri.etr°v visoko nad morjem, a °bronku razpotegnjenega
hrbta Menine planine, oskrbuje pa jo naša delovna organizacija Mesna industrija iz Zaloga.
»Na planini sem že od 1. junija. Štiri dni smo imeli kar dosti dela, da smo dom pripravili za sprejem prvih gostov. Treba je bilo postoriti marsikaj, saj je bil dom precej časa zaprt, zob časa pa ne prizanaša. Če mi ne bi pomagala žena in hči, v štirih dneh dvomim, da bi bil dom pravočasno nared,« je kar med strežbo pripovedoval oskrbnik Adolf. Biba planina mu je že prirasla k srcu. To smo takoj opazili, ko nam je razkazoval okolico. Skoraj z ljubečim pogledom se je sprehajal po bližnjih obronkih in pripovedoval: »Tam zgoraj lahko naberete arniko in vam jo ne bo treba kupovati na ljubljanskem trgu, tamle pa v pičle pol ure lahko naberete liter rdečih jagod,
■ KAM JESENI V GORE?
Piknik na Menini (Bibi) planini
Obveščamo vse planinke in planince, da piknika, je bil predviden 4. julija 1981 in kasneje prestavljen za nedoločen čas, zaradi objektivnih okoliščin ne bomo organizirali.
IZLET NA POHORJE
Planinska sekcija Emona prireja 4., 5. in 6, septembra izlet na Pohorje.
Zbrali bi se 4. septembra ob 6. uri zjutraj na Železniški postaji v Ljubljani, od koder bi se z vlakom ob 6.35 uri odpeljali proti Mariboru in se 6. sePt,embra proti večernim uram vrnili v Ljubljano,
. Prijave sprejema Hilda Bregar na telefon 41-944 int. 22-24. Cena izleta 100,00 din na osabo. V prime-1X1 slabega vremena izlet odpade,
IZLET NA VRŠIČ
Dne 19. septembra pa prireja planinska sekcija I ona enodnevni izlet na Vršič, Malo Mojstrovko Sl nato v dolino Trente, izvir Soče. Odhod avtobusa 9- septembra ob 6, uri izpred poslovne stavbe 5(Ui0na- na Smartinski 130 v Ljubljani. Cena izleta 'L00 din na osebo. V primeru slabega vremena izlet h Pade. Prijave sprejema Hilda Bregar na telefon xl-»44, int. 22-24,
verjetno ste že skoraj pozabili kako lepo diše.«
Posebno veliko obiskovalcev je prišlo na planino 22. julija, na praznik vstaje. Zmanjkalo je kruha, problem pa je hitro rešila Adolfova žena Draga. Kot dobra gospodinja je ročna zamesila kruh in ga spekla, da je dišalo po vsem domu. Kako lepo se poda k domačemu kruhu domača salama, ve vsak, ki mu sveži gorski zrak prikliče lakoto.
Beseda da besedo in naneslo j e tako, da bo prihodnji mesec na Bibi planini tudi ohcet, ko bo Tine z Grosupljega popeljal Nuško, hčerko Adolfa, pred matičarja, kjer bosta rekla: »Da«. Takrat bo na planini še bolj veselo in vriski se bodo slišali prav v dolino.	E. I.
Največ jih je bilo iz delovne skupnosti Poslovna stavba Emone: Mile Simonovič, Marjan Škafar, Gerta Gregorka, Ne vzeta Šabič in Stoja nka Gačič, iz tozda Transport:	Stojan Kocjančič,
Franc Soršek in Rado Caj-hen, iz Tovarne močnih krmil sta bila Sehad Bahta-gič in Čamil Kazič. Janko Homar in Anica Rigler iz DO Emona Commerce, iz DS Blagovni center je bil Šali Ahmetaj, iz Centromerkurja Alenka Pleško in Marinka Zupančič, Edita Alešič iz Merkurja, Boris Glamočanin in Bojan Hočevar iz Maloprodaje, Brane Tomše in Lili Intihar iz Supermarketa, Zdenka Zemljič, Bojan Podlogar in Bojan Cvenk iz Ma-ximarketa, Mara Subotič in Sinda Bakanovič iz hotela Union, Danilo Vižin in Jožica Arko iz Globtoura ter Marjan Petkovič iz Elektronskega centra.
Vodja te male delovne brigade Emoncev Franc Sitar (ki je tudi sam krepko prijel za delo), je prostovoljce delovne akcije pohvalil in dejal, d i tako s kakovostjo dela in učinkom Emonke in Emonci za »poklicnimi« delavci niso zaostajali, lahko bi rekli da so jih celo prekašali.
M. S.
IZLET SLONOVIH UPOKOJENCEV
V Peklu in Bistri
LJUBLJANA, 9. junija -Ob 9. uri zjutraj smo krenili z avtobusom na pot v spremstvu predsednika sindikata tozd Hotel Slon, neumornega in agilnega tovariša Jankoviča. Spremljal nas je tudi direktor Slona, tov. Korošec Viktor.
Preteklo leto 25. septembra je delovni kolektiv Slona praznoval 30-letnico samoupravljanja in ž e takrat je padla odločitev, da se za bivše sodelavce organizira piknik v naravi naslednje leto z ozirom na jubilejno leto naše revolucije. Med tem pa je bila 11. aprila letos na dan Emone podeljena kolektivu Slona nagrada Franca Nebca, torej še en vzrok več, da je do srečanja Slovanovih upokojencev res prišlo.
Peljali smo se proti Vrhniki, zavili v Preserje, Borovnico in pristali v soteski s prelepim: slapovi v Peklu. Ko smo si v tamkajšnjem gostišču privezali dušo, smo krenili peš v hrib ob slapovih. Pot do vrha slapov je strma in je nismo vsi zmogli, čeprav nam je tov. Jankovič obljubil značke s priznanjem. Nato smo se odpeljali) v grad Bistra na ogled tehničnega muzeja Slovenije.
Imeli smo kaj videti! Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali razne stroje in orodja pod parolo: »Nekoč in danes«. Ob krasnem jezeru v grajskem parku nam je bil prirejen piknik. V naravi smo se odlično počutili in uživali »slonovske« dobrote tja v pozno popoldne.
Sonce se je že nagibalo k zatonu, ko smo se pojoč odpeljali iz Bistre. Med potjo domov nas je z zbranimi besedami nagovoril direktor, tov. Korošec, zahvaljujoč se nam za naše dolgoletno predano delo v kolektivu. Še posebej je omenil podelitev letošnje nagrade Emona »Franca Nebca« in poudaril, da ima veliko zaslug za takšno priznanje kolektivu Slona ravno generacija delavcev, ki je sedaj že v pokoju. Spregovoril je tudi tov. Jankovič v imenu sindikalne podružnice v upanju, da smo preživeli skupaj lep dan, ter nam zaželel še mnogo zdravih let v jeseni življenja. Obema govornikoma se je zahvalil v imenu nas vseh, tov. Janko Havliček. S kleno in nato s šaljivo besedo nas je spravil vse \ dobro voljo in že smo bili doma v naši prelepi Ljubljani. VINKO BOBIČ
lillil
Spo
finski
Posnetek z akcije »Glinščica 81
V spomin
Stane
Gluhak
V naših srcih, globoko prizadeti, smo sprejeli žalostno vest, da je umrl naš dobri zvesti in prizadevni delavec Stane Gluhak.
Vsi tvoji sodelavci smo vedeli, da se že nekaj časa uporno boriš za povrnitev izgubljenega zdravja. Ne glede, da smo poznali tvojo hudo in zavratno bolezen smo bili prepričani, da se boš še pred upokojitvijo vendarle vrnil v našo sredino, med tvoje tovariše in prijatelje. Skoraj 40 let si trdo, težko in pošteno delal, od tega kar polnih 25 let pri Emoni, kjer si bil med tistimi dela vci, ki so s svojo marljivostjo, prizadevnostjo in požrtvovalnostjo mnogo prispevali k temu, da je iz majhne organizacije v katero si se vključil pred 25 leti postala takšna, kakor jo poznamo danes.
Že kot mladenič si se odločil za enega najbolj težkih poklicev, t. j. za šoferja. Temu poklicu si ostal zvest večino svojega življenja. Vse svoje moči, znanje in sposobnosti si žrtvoval v naši organizaciji. Vedno ti je bilo zaupano odgovorno delo. Sto in sto tisoče kilometrov si prevozil. Mnogim nevarnostim, ki spremljajo poklicnega voznika, si zrl v obraz. Nemalokrat si delal podnevi in ponoči, velikokrat tudi pod izredno težkimi pogoji. V mrazu, dežju, snegu in vročini si opravljal vse naloge, vestno in dosledno. Poleg tega pa si moral tedaj, ko si bil najbolj potreben počitka delati tudi doma, da si zgradi! dom, na katerega si bil tako zelo ponosen. Bil si vedno dobre volje, ter vsakomur pripravljen vedno in povsod pomagati, kdorkoli te je prosil pomoči. Na cesti širom naše domovine, si svojim stanovskim tovarišem nesebično nudil pomoč. Utrujenosti nisi poznal, vsako delo si želel opraviti, mnogokrat tudi preko svojih moči, da bi tako opravičil veliko zaupanje tvojih sodelavcev in delovne organizacije Emone.
Za trdo in nesebično delo si dobil mnoga priznanja, pohvale in nagrade. Ob 34. obletnici SOZD Emona, ti je kolektiv šoferjev in avtomehanikov podelil srebrno priznanje. Zal pa si bil tedaj že tako slabega zdravja, da se svečanosti nisi mogel več osebno udeležiti.
Dragi Stane. Po skoraj 40 letih trdega dela, te je kruta usoda odtrgala od mnogih še zastavljenih nalogah. Vsi tvoji sodelavci smo ponosni nate. Spoštovanje, ki si ga užival med svojimi kolegi, si za življenja v celoti opravičil. Zavedamo se velike praznine, ki je nastala ob tvoji smrti. V naših srcih boš ostal, dragi Stane, tak, kot si bil vse dni med nami.
Ko te danes polagamo v mnogo prerani grob, ti kličemo v poslednjo slovo. Večno boš ostal v naših srcih, večno boš ostal naš tovariš.
Tvoji ženi in tvojim dragim pa v neizmerni bolečini ob težki izgubi izrekamo vsi, ki smo te poznali, iskreno sožalje.
DUŠAN KINK
Nihče od nas, ki smo ga poznali in bili njegovi sodela v-ci, si ni mogel misliti, da se že čez dan - dva ne bomo več videli. Zato nam je bilo, ko smo se poslednjič poslavljali od dolgoletnega sodelavca in dobrega prijatelja Toneta Gruma, vodje tehnično-vzdrževalne službe, ki je nenadoma umrl v soboto 27. junija, še toliko teže.
Boli nas še bolj, ker je bil dela vec, kakršnega želi imeti v svojih vrstah vsak kolektiv. Pri svojem delu je bil marljiv, vesten, še posebno pa je imel čut za družbeno premoženje, kar je bilo za delo, ki ga je opravljal, še posebej pomembno.
V	naš kolektiv je prišel pred 10 leti odločen, da z močno voljo, ki mu je bila lastna, zaupano nalogo opraviči. Pod njegovim vodstvom se je vzdrževalno-aranžerska služba razvila v močan servis, ki je pomagal vsem PE naše TOZD. Vedno je izboljševal organizacijo dela in se zavzemal za stimulativnejše nagrajevanje po delu. ki je v samoupravni družbi, za katero se je vedno boril, edina prava pot.
V	naši sredi je ves čas užival ugled dobrega delavca in tovariša, zato mu je OO ZK zaupala mesto sekretarja, funkcijo ki jo je opravljal dve mandatni dobi. Prav pri tem delu je pokazal vso svojo sposobnost in čvrstost svojega značaja. Imel je jasno vizijo naše družbe in ob vsaki krizi je njegovo delo dajalo ton naši organizaciji.
Družbena aktivnost in redno delo pa je v njem puščalo, posledice in nismo slutili, kako hitro izgorevaš, saj so ti bili dnevi plodnega življenja odmerjeni tako na kratko.
Na področjih, kjer je deloval, nam je zapustil veliko obveznost, da bomo ideje, ki jih ni dokončal, končali mi, njegovi sodelavci.
Za njim je ostala praznina, ki jo bomo skušali zaradi njegove prerane smrti zapolniti z našim delom njegovi sodelavci in tako uresničili njegovo veliko željo in cilj, da se mora naša organizacija razvijati.
Pri tem nam žal ne bo mogel več pomagati, saj je kruta usoda hotela drugače in razšli smo se brez slovesa, z nalogami, ki nam jih je zapustil, zato bo še vedno med nami.
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU!
PAVLE GODEC
										B' ■gj Hfll				mm
FoSFci		VBTUue	TLA	<y.či\xa		/A/ MKZv S KUTA J	i.čZKA	©	TROSA	■PRjTAP. JOP. KJLS. P E KJE	UTVf	STAVO' TuAČA	e ČUKA	-v
													S AHO' GLASNIK	
				iqo». TOHJG4R.										
oioPJE ZA »Z>-TrVAHJE								KRAJ V HA KEP.						
								ORAČ						
JUGoSL. NK V,nzl														
							tELEZo							
ffKMA		1		LEiKj -C* ZJKoSLcU.								zavdflj EDVARD		
				K-oDALT								HVSLIH. H.lHE		
TVJ DVOGLAV H UL			VRSTA UŠAVE						lOSlK.		tlod			
									VNETJE UŠES					
DFLAV• Sli/ S VET			ATA				lEoTf* JEC				J UST/J/			
			TjOVAV. V CEUV								lUSK			
TbrAl-V VAH • H! K. V				ENAK/ CVJO			VELJKA QoTLA						Rokva/ijA	
				hoRSKA KJIAVA									INAČICA	
uteh		GVt*A TIL SoLA					H/ZoZLtr SLA VEKA	H ri			1			
		MAH. JEZ						AHVEK			ToŠKoP' BA			
IZPEL• OVAL&C. srRA						ToLCŽAJ V ŠAHU				RAD/l/S		VZKLIK.		
						JANEZ. Pol/mfl.				/U/STP. VJEVUA		enaki ČUK/		
snu men HEJ								PVZICE NA vek./ , Vl/OKS!						
VALJEVO			VKSTA Z/TA					ITAL. SLIKAH						PotiAČA ŽJVAL
								ToK K CELJU						
OSEBN/ ■ZAlHEK-			A/ATJUJ			SELEN			RAČNI GLAS			AMEl/C/J		
			VEL/ESCU						ITALIJA			Qmona		
©	JAVKA H.				©	DEL VOZA	TUJE 2. IME					KALC/J		
	GETU/AH. oVEL						LESENA VoSoPA				TVOJO/	TRMO J E		
KRAJ V SEV. ITALIJI					v/PA				ZAGOZDA					
									LANTAH					
ULAKA• V OST, A/e HATETOS								KJ2AJ V S A VIA/J. PoL/N/						
JA~PoH. tKod/Ž				S T£D				VETROV* KA						
Nagradna E-križanka
Rešitve nagradne E-kri- do 20, septembra 1981. Za re- kojenec član Kluba upoko-žanke pošljite v zaprti kuver- ševalce smo pripravili nagra- jencev Emone, učenec ali šti-ti z oznako »E-križanka« na de — vrednostne bone v viši- pendist lahko pošlje v svo-naslov uredništvo: E-Infor- ni 400-350-300-250-200- jem imenu le eno rešitev, mator, 61000 Ljubljana, 150 — 100 in 50 dinarjev.	ostale bodo romale v uredni-
Smartinska c. 130 najkasneje Vsak delavec Emone, upo- kov koš.	E-Informator
Nagrade za kviz »Poznaš Emono?«
Tokrat je v uredništvo prispelo 110 rešitev nagradnega kviza. Pravilna rešitev kviza je. l.b), 2.c), 3.a), 4.b) in 5.c). Poslali so nam jo le najbolj zagrizeni reševalci.
Žreb je bil naklonjen naslednjim:
1.	nagrado - vrednostni bon v višini 400 din - prejme Majda Hočevar, TOZD Supermarket, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2;
2.	nagrado - vrednostni bon v višini 350 din - prejme Lojze Rozman, TOZD Cen-tromerkur, Blagovni center,
skladišče, 61000 Ljubljana, Šmartinska 102;
3.	nagrado - vrednostni bon v višini 300 din - prejme Angela Žibrat, Kmetijski kombinat Ptuj, DSSS, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2;
4.	nagrado - vrednostni bon v višini 250 din - prejme Franc Majcen, Kmetijski kombinat Ptuj, DSSS, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2;
5.	nagrado - vrednostni bon v višini 200 din prejme Marjana Tkalčec, DO Emona Commerce, TOZD Globus, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130;
6.	nagrado - vrednostni bon v višini 150 din prejme Irena Kranjc, Kmetijski kombinat Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2;
7.	nagrado - vrednostni bon v višini 100 din prejme Sonja Rakuš, Kmetijski kombinat Ptuj, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2;
8.	nagrado - vrednostni bon v višini 50 din prejme Ivo Kovačič, TOZD Centro-merkur, Blagovni center, 61000 Ljubljana, Šmartinska 102.
Čestitamo!
Ptuj v znaku športnih iger
Ptuj, 7. avgusta - Kot nam je povedal Vilko Pešec iz ptujskega Merkurja, ki se kot vodja koordinacijskega odbora za pripravo športnih letnih iger Emone zelo prizadevno otepa z organizacijskimi problemi in skrbmi, da bi se Emonke in Emonci čim-bolje počutili tudi v prostem času, ko ne bodo tekmovali, tečejo priprave že dalj časa.
V	odboru so Emonci iz Ptuja, ki se vsak na svojem področju dela dobro spoznajo, kar jamči, da bo pravočasno in v redu vse nared. To so Bojan Kocjan, Edi Stropnik, Ignac Planjšek in Vilko Pešec.
Slovesna otvoritev športnih iger bo na ptujskem stadionu v soboto 12. septembra ob 9. uri, tja bodo pripeljali tudi kosilo.
V	prostem času si bodo tekmovalci lahko ogledali turistične zanimivosti mesta Ptuja pod vodstvom strokovnega vodiča. Organiziran bo ogled tozdov Kmetijskega kombinata Ptuj - predelovanje vrtnin v Petovii, po želji tudi vinske kleti v tozdu Kletarstvo Slovenske gorice. Predvajali bodo turistični film o Ptuju.
V	soboto zvečer, po tekmovanju v plavanju v Ptujskih toplicah, kjer bo srečanje Emonk in Emoncev cele Jugoslavije pa bo prijeten večer s plesom. Nastopili bodo tudi pravi kurenti. Za večerjo bo klobasa iz tunke, gibanica in piščanec po ptujsko.
V	nedeljo, ko bo v Ptujskih toplicah kros, vlečenje vrvi in tenis pa bodo zvečer zakurili taborni ogenj.
Vsak udeleženec bo prejel maskoto letošnjih športnih iger, ki predstavlja nekakšnega rimskega vojščaka, ki ga je izdelal Franc Damiš iz ptujskega Emona Merkurja.
Po vsem tem lahko sklepamo, da bo v času športnih iger na Ptuju veselo in zabavno.
Nasvidenje na Ptuju!
Čas kislih kumaric v ptujski Petovii
Ptuj, 7. avgusta - »V letošnji sezoni smo s predelavo kumaric pričeli 4. julija, dobrih 15 dni prej kot lani in smo do včeraj predelali že tisoč ton kumar, kar je precej več kot smo pričakovali,« je dejal Marjan Goznik, direktor ptujske Petovie.
»Tako čas sezone kot količine letine so nas presenetile. Že mesec dni delamo non stop, v treh izmenah. Tudi sobote in nedelje so naši delavniki.«
»Osnovni problem s katerim se otepamo je embalaža, ki jo za takšen obseg proizvodnje nimamo dovolj, ne po količini in vrsti embalaže.
osem do devet tisoč ton letno. Zaradi tega so steklarji prisiljeni izvažati stekleno embalažo tudi v »visoki« sezoni, ko jo naši polnilci najbolj potrebujejo.
Zagato zaradi steklene embalaže so Ptujčani reševali tako, da so s pridom uporabili tudi vso PVC embalažo, si jo nekaj sposodili in nekaj malega tudi kupili. Vse to pa jih, tako pravijo, ne bo rešilo, saj dnevno prevzamejo približno 40 ton kumar, skoraj prav toliko pa jih dobe od pridelovalcev v ljutomerskem Agroplodu. Vse te težave pa imajo lahko občutne posledice prihodnje leto, ko
nam dela težave. Kako uskladiti čimbolj enakomeren dotok? V »špicah« je kumar na dvorišču preveč. Odkupna cena kumar je 10 dinarjev h katerim moramo prišteti $e stroške prevoza, prevzema in kala, slednji nastaja tudiv sami predelavi.
O kakšni škodi dosedaj še ne moremo govoriti, prizade; varno pa se - in to vsi delavc v Petovii, da tudi ne bomo.* ZVONE GJURIN
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in skrbnega očeta	STANETA
ZLOBCA se iskreno zahvaljujem za vso pomoč in pozornost delovnemu	kolektivu
EMONA-DOLENJKA. Zahvaljujem se vsem njegovim nekdanjim sodelavcem in tovarišem, ki so se v tolikšnem številu poslovili od njega.
Posebno se zahvaljujem Klubu upokojencev EMONA za denarno pomoč blagajne samopomoči. Prav lepa hvala poverjeniku kluba upokojencev Vane-tu Murnu za poslovilne besede. Vsem upokojencem poverjeništva pa prav lepa hvala za denarno pomoč.
ALBINA ZLOBEC
Tekoči trak s kislimi kumaricami se ne ustavi ne podnevi ne ponoči, tudi v nedeljah teče nezadržni zeleni potok dalje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi oče- j ta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikalni organiza- ' ciji tozda Globus, delovne organizacije Emona Commerce, za sožalja, cvetje ter spremstvo na njegovi poslednji poti.
MARJANA MAUSER
-
Trenutno nam najbolj primanjkuje večjih kozarcev liter in pol, dvo in dvoinpol litrskih.«
»Dodatne težave nam dela izredno hiter dotok kumar, večji kot so naše tehnične zmogljivosti. Vendar bi pripomnili, da kvaliteta ni najboljša. Pridelovalci ne uspejo na polju pravočasno obrati kumar, ki medtem že zrasejo in se odebele. Tovrstne pa že pridejo v drugo in tretjo kvaliteto,« je pripomnil Marjan Goznik in nadaljeval:
»Embalaže imamo še za 5 ali 6 dni, iz steklarne Straža pa nimamo še nobenega zagotovila, da bodo embalažo dobavili. Tako se nezadržno približujemo kritični točki saj se sezona kislih kumaric takoj prevesi v sezono vlaganja paprik, feferonov in kasneje v predelavo rdeče pese. Za vse to pa nujno potrebujemo embalažo.
Vrtnine nenehno dobivamo, saj imamo s pridelovalci sklenjene pogodbe. Surovine smo dolžni prevzeti. Podobne, če ne še hujše težave, pestijo tudi črnomaljski Bel-sad in kamniško Eto.«
V predsezoni so se Ptujčani dogovorili tudi o sodelovanju z ljutomerskim Agro-plodom, ki je bil doslej usmerjen predvsem v izvoz. Cena kumar je na zunanjem trgu občutno padla in kumare, ki so letos izredno obrodile so ostale doma.
Prepričani pa so, da letošnja sezona kumar ne bo trajala tako dolgo kot lani (tja do 15. septembra).
Čeprav je ptujska Petovia podpisala pogodbo o delnem plačevanju steklene embalaže v devizah, Emona teh obvez do dneva ko to poročamo, ni izpolnila. Steklarna v Straži potrebuje devize za nakup osnovne surovine-kalcinirane sode, ki jo porabi
si bodo morali ponovno zagotavljati vrtnine. Boje se, da bo,tako kot lani, ko je le teh primanjkovalo.
Jože Pleteršek, tehnični vodja Petovie je tisti, ki se s temi problemi najprej srečuje, pravi:
»Kumare so ena najbolj občutljivih vrtnin. Potrebno jih je čimpreje predelati. Praksa kaže, da če tega ne storimo v 24 urah so tako prizadete, da jih ni moč več predelati. Seveda igra tukaj pomembno vlogo hiter prevoz, kvaliteta letine, vreme in podobno.
Kumare dobivamo v glavnem iz treh območij - bližnje okolice, tja do Varaždina in Koprivnice iz Vojvodine in Srbije preko našega beograjskega Merkurja. Prav to pa
informator
glasilo delavcev sozd emona Ijubljana
Izhaja enkrat mesečno -Glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Miša Pišek, Tatjana Slabanja in Irena Rome. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130, tel. 41-944. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 15.000 izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE GUNDA se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji DO Emona - Mesna industrija Zalog in vsem sodelavcem za prekrasno cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali v teh težkih dnevih, mi izrekli sožalja in jo spremili na njeni zadnji poti.
FANI PAVLIC z družino
ZAHVALA Ob smrti dragega očeta	LOJZETA
HOSTNIKA se lepo zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali. Predvsem hvala mojim sodelavkam marketa v Podpeči za sožalje, cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti.
Iskrena zahvala predstavnikom tozda Maloprodaja za izrečena in pisna sožalja,	,
predvsem pa za to, da	|
so s svojo prisotnostjo	,
na pogrebu počastili	j
spomin na pokojnega	|
očeta.
IVAN HOSTNIK
ZAHVALA Ob smrti moje drage mame JOŽEFE PETELIN se iskreno zahvaljujem sodelavcem delovne organizacije Mesna industrij a Zalog za sožalje, cvetje, vence ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala tudi oddelku črevama za vso pomoč in sočustvovanje.
ANGELCA ALARF z družino