DOMOVINA
. i • ■ ■ ** , / <	»'. I?.	*
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik11.
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vuaprej.
T
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Nova nemška taktika.
Nemci na Češkem so nedavno izdali novo geslo: Nemci nčite se češki! Svojo mladino spodbujajo naj se uči drugega deželnega jezika, da bode tako usposobljena, zasesti vsa mesta v drž. in deželni upravi, da se ne bode več moglo ugovarjati nemškim kandidatom na razna vplivna mesta, da niso za nje usposobljeni, ker znajo samo nemški, le iz spravljivosti, ne iz lj ubezni do pravičnosti so sprejeliNemcito novo taktiko,ampak zato, da si tem potom osvojegos po-darstvo v državnih in deželnih uradih. S sredstvi navidezne ravnopravnosti, hočejo baš pravo ravnopravnost temeljito spodkopati in jo onemogočiti. Kajti, ko bodo enkrat imeli vsa vplivna mesta v svojih rokah, se bodo upravljale naše dežele pač dvojezično ali v nemškem duhu, delila se bode pravica in pravo ne glede na jezik razsodb in sodnih spisov z njih posebnega strankarskega staiišca v prid njih strankarskim nemškim in na .škodo našim slovenskim koristim. v
Majhen predukus take pravosod-nosti in take državne uprAve nam dajejo dogodki, opisani v interpelaciji, ki 'o priobčujemo malo niže kot ilustra-jo teh besed. Ne vemo ali dotično sodišče upošteva in spoštuje jezikovno ravnopravnost, a tudi če bi se to godilo v najširši meri, godi se nam vendar najgrja krivica, kakor nam pričajo tam navedeni dogodki.
To je novi idejal nemške vlado-željnosti. Da si gospodstvo čim prej osvoje, začeli so se učiti jezike svojih sovražnih sodeželanov, da je s tem novim orožjem tem hitreje in tem si-gurneje ovladajo.
Znani poslanec Wastian je dne 17. t. m. na shodu v Ljutomeru izjavil, da dokler ne bode dijaštvo v Gradcu, posebno člani nemško - narodnih akad. društev, z vso resnostjo začelo pospeševati šolanje dvojezičnega naraščaja akademičnih poklicev ter s tem zadostiti najnujnejšim zahtevam realne politike, da je pač tako dolgo zgubilo pravico nazivati se: mladina Bismar-ckovih idejalov!
Kakor vidimo, si prizadevajo voditelji naših nasprotnikov z najvplivnejšimi sredstvi delovati na dovzetno mladino ter jo pridobiti za novo taktiko.
Temu nasproti bodemo morali tudi mi svoje postopanje popraviti. Da bi nam taki nemški uradniki, če prav bi še tako pravilno govorili in pisali naš jezik in če prav bi se morda formalno nikdar ne pregrešili proti jezikovpi j-aynoprav-nosti, vendar le vedno kratili stvarno enakopravnost in bi postave vedno izvajali in razlagali na na<o škodo, o tem ni dvomiti.
Da se temu izognemo nam ne preostane drugega nego zahtevati, da morajo biti vsi na slovenski zemlji službujoči državni in deželni uradniki tudi slovenskega rodu in mišljenja, da bodo tudi čustvovali z narodom, od katerega žive, da bodo gojili za njega materi-jalno in kulturno blaginjo odkritosrčne simpatije, s kratka, zahtevati moramo, da bodo uradniki na slovenskem tudi res Slovenci in ne samo vešči slovenskega jezika. In ne samo to, zahtevati moramo, "da bode naš narod primerno zastopan v centralnih uradih na Dunaju, v ministrstvih, na najviših sodiščih itd. Ko to dosežemo, še le potem bodemo mogli reči, da smo si priborili
v resnici ono ravnopravnost, ki nam pn postavi in pravici gre.
Kako je pa dcfsega take ravno-pfavnosti potrebna, kaže nam v živih barvah nastopna
interpelacija poslancev dr. Korošca, dr. Vouška in sodrugov na eksce-lenci gospoda pravosodnega mifffstra in ministra za domo-branstvo v seji državnega zbora dne 19. oktobra 1906.
Razni pogreški in justične zmote kazenskega sodišča v Šoštanju, kakor tudi še posebno nekorektno postopanje c. kr. žandarmerije, katera uraduje v okraju šoštanjskem, bile so ponovno primerno ocenjeno v dnevnih listih Ker so pa slučaji prekričeči, da bi smeli ostati nekažneni, vidimo se prisiljene, spraviti je tem potom na javno znanje;
Komptorista in člana godbe olepševalnega društva za Šoštanj Josipa Šolc-a je dne 27. decembra 1905. leta žandarmerijska postaja v Šoštanju, katera je poslala enega žandarja za potujočo godbo, v Mozirju (Prassberg) na javni cesti izmed članov godbe aretovala, češ, da je na sumu zaradi tatvine, bil je na to izročen c. kr. okrožnem sodišču v Šoštanju, kjer so ga obdržali do 30. decembra 1905. v zaporu. Postopanje zaradi prestopka po § 460 k. z. bilo je pač izvedeno do glavne razprave, na kateri je bil Josip Šole oproščen, ker mu ni bilo mogoče dokazati nikakega delikta, kajti posestnik ^ukradenega predmeta je bil tega samo nekam založil in ga je potem našel.
Delavca in člana godbe olepševalnega društva za Šoštanj, Antona Sme-
tana je žandarmerijska postaja v Šoštanju aretovala ter izročila c. kr. okrajnemu sodišču v Šoštanju pod sumnjo, da je zadal Josipu Rotniku težko telesno poškodbo, katero ga je pridržalo štiri dni v zaporu.
Predpreiskava proti njemu je bila vstavljena-brez glavne razprave.
Kaplana Jakoba Rabuso v Škalah aretovala je dne 30. julija 1906. žandarmerijska postaja v Velenju zaradi suma, da je zakrivil hudodelstvo po § 132, izročila ga je okrajnemu sodišču v Šoštanju, ki ga je pridržalo v preiskovalnem zaporu do 3. avgusta 1906. Preiskave so dognale, da je obtoženec popolnoma nekriv in je bilo postopanje proti Jakobu Rabusi brez glavne razprave vstavljeno.
Dne 2. avgusta t. 1. je aretovala žandarmerijska postaja v Šoštanju odvetniškega uradnika in člana godbe olepševalnega društva v Šoštanju Rudolfa Vodeb-a, zaradi suma, da je zakrivil hudodolstvo po § 128 k. z. ter ga izročila c. kr. okrajnemu sodišču v Šoštanju. Kot edina priča, toliko v predpreiskavi, kolikor na glavni razpravi dne 16. oktobra t. 1. na kateri je bil obtoženec obtožbe oproščen, na-stoapla je 13 letna deklica Marija Po-klač in je obsežno dokazilno gradivo kar najsijajnejše dokazalo, da ji ne gre nikaka vera.
Vkljub temu so držali Rudolfa Vodeb-a pet dni v zaporu, ker je žandarmerijska postaja, katero je preiskovalni sodnik in predsednik kazenskega senata pozval naj poroča, označila izpovedi obdolženca, oziroma obtoženca kot neresnične, dočim bi se imela prisojati dekletu največja verodostojnost,
LISTEK.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevedel —nj—. (Dalje.)
„Patačič si je sam kriv, da se je dal od Ogra prav po ogrski ogoljufati", reče smeje Jankovič.
„Storil sem, kakor mi je rekel Vojkovic", nadaljuje Belizar. „Zlezem v to zeleno, z zlatom našito dolamu naše stare višnjeve s srebrnimi šivi so bile vsekakor lažje in jpri-adnejše — postavim na glavo pobeljeno lasuljo in potegnem na njo ta ošpičeni klobuk.
Najprej grem k Klefeldu. Poznal sem ga malo' že iz Belgije. Ne znam kako je to, ali ta človek mi ni nikdar prav ugajal, četudi je bil napram meni vedno, tudi sedaj prav gladek in ek. Meni se gabi ta večni sladkor na obrazu in na jeziku. Dolgi Kiefeld raztegne svoj dolgi nos, potegne z
roko preko obritega obraza, popravi svojo strgano lasuljo in napelje govor na vse mogoče. Kako sem se imel na Dunaju in če se spominjam Belgije? Da sem junak, pa da naj bom pobožen, in kaj da delate vi magnifice domine! Meni je ta babja pridga že presedala, stal sem kakor štor, (klada) govoril malo, niti kihniti nisem smel, čeravno sem imel nahod. Potfem grem k polkovniku grofu Adamu Bačanu. .Verujte mi, da me je bilo popolnoma sram. Moj gospod in prijatelj, tak polkovnik! Moj Bog! Bled, zelen, suh, neumen in tudi slaboten, da ga odpihneš, pa še nima ne prave brade ne brk. To je torej poveljnik tvojega polka, tvoj poveljnik! sem si na tihem mislil in rudečica me je oblila do temena. Ne razumem, kako so mogli postaviti tega mladega človeka, ki ni- niti sanjal o vojski in bitkah, na čelo polku posebno sedaj, ko je urejen po novem sistemu in se mora izvežbati po Dau-novem redu.
„A, ti moj Belizar" prekine ga
Jankovič, „tega ne razumeš? Četudi si mlad, si vender dovolj zrel in bistre glave. Grof Adam Bačan je prav malo napravil, a on je sposoben za vse, ker je plemenitaš. Njegov stric ban Karol Bačan ga je potisnil začasno v svoj hrvatski polk. Toda veruj mi, da je to le prva stopnica, kjer čaka Adam na nekaj višjega. Na Hrvatskem je še dovolj sinekur in mastnih služb, pa če tudi tujci nas Hrvate grdijo in prezirajo, vender na drugi strani zopet prav radi sprejemajo hrvatske službe in mastne hrvatske plače."
„Da", reče Belizar in porudeči ter stisne obrvi, „vidim, kaj se v novejšem času dogaja pri nas, in ni me zgrabilo samo enkrat raditega nekaj pri srcii. Grof Štefan Patačič gotovo ni nikakšen Hanibal ali Aleksander Veliki, ali ima.vender ugled in iskušnje, a toda izpodrinili so ga od polkov-ništva zaradi neiskušenega mladeniča, ki je banovega „brata sin".
„Ne govori mi tako" pravi Jankovič in zamahne z roko, „mladi Bačan
resnično ni za ta posel, toda tudi po Štefanu Patačiču prav nič ne žalujem. Sam si je kriv. Bil je član banskega stola; tukaj je bil na svojem pravem mestu, ker je izvrsten pravnik in na zborovanju je lepo in odločno govoril. Ko so se dali lani naši modri državniki preslepiti od Klefelda zaradi pokrajine in ko se je šlo v saboru za to, da se povečajo zaradi oficirskih plač že tako neznosni davki, skočil je Štefan pokonci ter je v saboru zdelal prav neusmiljeno te „nove hrvatske bogove", ki ne znajo druzega kakor zaradi osebnih koristi nakopičiti na to zemljo vedno novo breme, katerega sami ne nosijo. Vsi pošteni Hrvati so se nad to hrabrostjo veselili, a Karol Bačan je. pokal od jeze in pokaral prav ostro Štefana. No Patačič plane kvišku, vrže banovo pismo in svojo službo od sebe ter zagrozi, da hoče odkriti vse ostudne, sebične spletke, s katerimi se uničuje od domačinov svoboda naše kraljevine. Toda čuj, kaj se Zgodi !	(Dalje prihodnjič).
ker se je o tej c. kr. žandarmerijska postaja sama prepričala.
Ta v oči bijoča razločnost v iz-povedbah se takoj razvidi s kazenskega akta Vr. VII. 672/6 c, kr. okrožnega sodišča v Celju.
Žandarmerijska postaja je izdala rodbini obtožujoče priče in tej šami sijajno nravstveno spričevalo, čeprav so vsi člani rodbine, kateri so prekoračili 14. leto, bili kaznovani zaradi raznih deliktov, mej temi ena sestra priče zaradi prestopka po § 512 k. z., mati po § 314 k. z., katerega je c. kr. žandarmerijska postaja pač zamenila z mnogo nedolžnejšim § 413 k. z.
Šef Rudolfa Vodeb-a je tega, kar je pač lahko umljivo, odpustil iz službe in je isti sedaj že nad dva in pol meseca brez subsistenčnih sredstev.
Temu nasproti pa ni žandarmerijska postaja v Šoštanju, če prav so ji bile znane govorice o smrti Mihaela, Puc-a in če tudi je neki Jakob Delobst javno pripovedoval, da pozna morilca Mihaela Puc-a, nadaljevala nikakih preiskav več.
Žandarmerijski postaji v Šoštanju je znano, da je mati Marija Poklač, katera ni, kakor je dokazano, nikdar iipela denarja, bila za časa predpre-iskave proti Rudolfu Vodeb-u sama, kakor tudi priča Marija Poklač. z denarjem dobro preskrbljena, opustila je pa do danes preiskavanje, od kod ta denar, kakor tudi preiskavanja proti domnevnemu provzročitelju preiskave proti Rudolfu Vodeb-u.
Ker je . pravna nesigurnost vsled navedeuih dogodkov neizmerno velika in je vsled tega ljudstvo razburjeno stavimo vprašanje:
1.	So li Vaši ekscelenci znani opisani dogodki ?
2.	kaj namerava Vaša ekscelenca ukreniti, da se napravi konec nepotrebnemu, neosnovanemu zapiranju nedolžnih ter njih pridržeyanju v zaporih zaradi izmišljenih deliktov in
3.	kako moralno in materijalno zadoščenje smeta pričakovati obdolžena Jakob Rabusa in Rudolf Vodeb za ju-stično zmoto, vsled katere sta bila dolgo časa držana v neprestanem razburjenju in strahu ?
SvetOYno-poIiticni pregled.
Domače dežele.
Ministrstvo si živo prizadeva omogočiti kompromis med velikimi strankami in osigurati uspeh volilne reforme v odseku in v zbornici sami. Nemške .stranke so že izjavile, da je njim vse eno, kako se jim zavaruje posestno stanje, z dvetretjinsko večino ali kako drugače, to prav nič ne moti, njim je le za to, da se jim to v resnici zavaruje. Nemci so zopet pripravljeni glasovati za tak posredovalen predlog, ki bi določil, da se sme razdelitev volilnih okrajev premeniti le tedaj, ako je dano število poslancev v zbornici prisotnih in ako večina prisotnih glasuje za spre-menitev. To število bi bilo po vladnem predlogu 340. Nemcem pa to ne zadostuje in zahtevajo, naj se poviša na 360, Čehi bi pa menda že pristali na to, da se poviša na 350. Nemci ravnajo — kakor vedno — tudi v tem zelo modro in preračunjeno, kajti, ako bi se stranke sedaj pogodile in bi sporazumno določile eno teh prezenčnih številk, bi s tem za večno osigurale Nemcem njih posestno stanje, kajti dovolj bo, da se nemške stranke odstranijo, ako bi se v zbornici kedaj razpravljalo o novi razdelitvi volilnih okrajev — in vsak poskus nove razdelitve bo z nemško abstinenco onemogočen. To Nemci dobro vedo, zato jim je ta posredovalni predlog menda še ljubši, nego Löckerjev predlog o
dvetretjinski večini, ker vedo, da za abstinenco prej pridobe vse nemške stranke, kakor pa za složno glasovanje. Poljaki zahtevajo, da se za Galicijo uzakoni izjemna določba, da smejo samo gališki poslanci odločevati o novi razdelitvi volilnih okrajev in zahtevajo tudi za to dvetretjinsko večino. Sploh pa bi bilo Poljakom, ozir. stanczykom Poljskega kola najljubše, dà bi se sprejel Löckerjev predlog o dvetretjinski večini brez vseh spremen, ali k večjemu z Malfattijevim dodatkom, da se ta na-redba omeji na dobo 18 let.
V	volilnem odseku se vrše razprave v rednih 'sejah. Dr. Šusteršič je včeraj izjavil, da je ,.Slovanska zveza"' sklenila glasovati proti dvetretjinski večini. Iz dosedanjih poročil ne moremo posneti, je li vodja S. L. S. naznačil, kako hoče ,.Slovanska zveza'1 uporabiti ,.proste roke'1, da v polni zbornici pribori Korošcem kak priboljšek v odseku predlaganih in sprejetih volilnih okrajev. Če ' se velike stranke pogode in sprejmo ta ali oni kompromisni predlog, bode li v zbornici sploh še kaka pfe-mena mogoča?
Minister vnanjih stvari grof Go-luchowski je dal svojo ostavko, katero je cesar sprejel. Kakor vse kaže. ga je vrgla ogrska delegacija in sicer le majhen del te delegacije, kateri je sklenil ostro nastopiti proti njemu, ako bi zopet stopil pred njo v letošnjem jesenskem zasedanju.
Ta moč in ta vpliv ogrske delegacije žali nečimrnost avstrijskih delegatov, kateri bi nikdar ne mogli odstraniti ministj-a vnanjih stvarij, naj bodo z njim še tako nezadovoljni. Stavili bodo v naši zbornici razne interpelacije o tem dogodku in Nemci bodo povdarjali neobhodno potrebo, da mora Goluchowskega naslednik gojiti zvezo z Nemčijo z večo vnemo odstopli minister. — Kedo bode naslednik se še ne ve. vsak hip objavljajo listi imena novih kandidatov.
V	ogrskem državnem zboru je hrvatski poslanec Magdič zahteval, naj bi se one predloge, ki zadevajo Hrvatsko, v hrvatskem jeziku razdelilo med hrvatske poslance, kateri ne razumejo dovolj madžarski, da bi mogli razumeti madžarske operate. To je gotovo skromna želja —• a minister Kossuth je na to odgovoril, da Madžari ne kratijo Hrvatom govoriti v madžarskem državnem zboru hrvatski, izjavlja pa v imenu vlade, da ne bo nikdar vstregla želji poslanca Magdiča, kajti vse predloge, tikajoče se Hrvatske priobči ogrska vlada že tedne prej banu in hrvatski vladi in je tudi v sporazumljenju s tema določa. Podpredsednik zbornice je na to izjavil, da se zbornica strinja z ministrom, da se ne' krati Hrvatom govoriti hrvatski, da bode pa strogo branila postavo in storila vse, karkoli bi utegnilo pripomoči k obrambi jednotnosti madžarske države! — Tako bi torej to novo prijateljstvo ne obetalo Hrvatom preveč koristi. ,
Ogrska poslanska in magnatska zbornica je brez debate sprejela v tretjem branju postavo o prenosu smrtnih ostankov Rakoczyja in tovarišev v domovino.
Vnanje države.
— Rusija. Vlada in stranke se pripravljajo na bližajoče se volitve. Vlada si pomaga s tem, da je mnogo revolucijonarcev ali tudi samo njej neljubih ljudi pregnala, zaprla ali dela pod obtožbo, da se jih tako iznebi za volilno dobo. Koliko jej bode to pomagalo, bode pokazal izid volitev. Zgodilo se bode, da bodo ta nasilstva naprednim in revolucijonarnim strankam več koristila kakor pa škodovala.
—	Srbija. V skupštini še vedno traja debata o carinskem sporu z Avstro-Ogrsko in o naročitvi topov. Naprednjak Marinkovič graja vlado in nje postopanje v celem tem razporu, povdarja potrebo trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko ter izjavlja koncem govora, da bode glasoval za to, da se Pašicevi vladi izreče nezaupnica. Sta-roradikalci in mladoradikalci pa zagovarjajo vlado in poživljajo skupščino naj se postavi složno na stran vlade, katera brani čast, gospodarsko in politično neodvisnost države. Debata bo še nadaljevana.
—	Bolgarsko. Letošnji proračun bo za 10 do 12 milijonov levov višji nego lanski. Večina tega poviška, okolo 10 milijonov, pojde za vojsko. Vlada je za to povišanje že prej pripravila javno mnenje, ko je šel glas po deželi in ,po vsej Evropi, da je vojska s Turčijo skoro neizogibna.
—	Francija. Pogajanja zaradi sestave novega ministrstva so dovršena; ministrstvo Clémanceau je gotovo le državne podtajnike treba še imenovati.
—- Anglija. Angleški parlament je 2.3. t. m. začel svoje jesensko zasedanje. Ministrski predsednik je obljubil, da predloži zbornici več postavnih načrtov v rešenje. Parlament je začel takoj debato o postavi o trgovinski plovitbi.
—	Norveško. Kralj je 22. t. m. otvoril storjthing (državni zbor) s pre-stolnim govorom, v katerem pravi, da stoji Norvežka v povoljnih odnošajih z vsemi državami in izraža nado, da bodo Norvežani ohranili njemu in kraljici one simpatije, katere so jima pokazali ob njiju kronanju. Končno poudarja z zadoščenjem, da se gmotne razmere na Norvežkem boljšajo in upa, da prinese že prihodnji državni proračun znatno znižanje davkov.
Dopisi.
. Iz Zdol» občina Pleterje pri Brežicah. Naše županstvo je dobilo nek
nemški dopis od kazenskega oddelka okrajne sodnije v Brežicah dne 29. septembra 1.1., v katerem je bil govor o nekem Janezu Kinku. Ker pa ta nemški dopis ni bil županu dovolj razumljiv, da bi akt mogel rešiti, ga je županstvo v Pleterjah dne 14. oktobr;' 1906, št. 580 poslalo naravnost c. kr. deželnemu nadsodišču v Gradcu s prošnjo, da naj blagovoli naročiti, da bo priloženi nemški dopis prestavljen na slovenski, ker drugače ni županu razumljiv in ga vsled tega županski urad tudi ne more rešiti.
Županstvo Pleterje poroča, da je tukajšnja občina z vlogo od dne 15. julija 1304, št. 439 zahtevala, naj c. kr. okrajno sodišče v Brežicah z njo samo slovenski dopisuje, ker bi nemških dopisov županski urad ne mogel reševati.
Tu imate zopet dokaz prave narodne odločnosti, slovenski župani in tajniki slovenskih občin ne samo Brežiškega okraja, ampak po vsem Slovenskem, koder nam državni ali deželni uradi kratijo naše pravice. Postavite se tem neopravičenim napadom na naše pravo odločno po robu. Bodite uverjeni, da si samo z odločnostjo in neupogljivostjo pridobite ono spoštovanje, katero Vam gre kot gospodarjem na svoji zemlji. Po naši popustljivosti in neopravičeni ponižnosti so razmere dan danes ravno nasprotne temu, kakeršne bi morale biti. Mi sami smo krivi, da si vsi deželni in državni uradi in uradniki prisvajajo pravice, katere jim ne gredo, da namreč mislijo in delajo kakor bi bili mi zaradi njih na svetu, ne pa oni zaradi nas. Vsakemu svoje! Mi odrajtujemo redno svoje davke in služimo vojake, da se morejo uradi in šole plačevati in vzdrževati red in mir v državi, zato imamo pravico, da država
in dežela nam nasproti vrši svojo dolžnost in da gospodari z našim denarjem ne v našo škodo ampak na našo korist, da ne prodaja naše krvi po volji in kapricah naših nasprotnikov, ki so tujci v naših krajih in bi morali biti skromni, kakor se onim spodobi, ki vživajo našo gostoljubnost.
Za vse to se gre v boju naših županstev proti nemškim dopisom iz državnih in deželnih uradov. V tem boju bodite složni, nastopajte kakor se spodobi pravim slovenskim možem, samozavestnim slovenskim županom. Župani Brežiškega okraj, delajte kakor dela Vaš tovariš g. Pajdaš in videli bodete, da bode kmalu vse drugače v okraju !
Iz Ptuja. Predzadnji „Štajerc"' pere g. Orniga in piše, da je pri pre-miranju bikov dne 10. septembra komisija sodila nepristransko. No — no! Graščaki, njih ,.ferboltarji" in meščani •še nikdar niso bili prijatelji kmetov. Kazali so se samo takrat prijatelje, ko je šlo za njihov ,.profit", bodisi v gospodarskem ali političnem oziru. Ako lažnjivi Kljukec „Štajerc", še tako pere Orniga, mu mi tega ne verjamemo, ker je to samo pesek v oči našim prej poštenim slovenskim kmetom, predno je „Štajerc"' začel izhajati. Komisija pri premiranju bikov dne 10. septembra je postopala pristransko. Naj nam „Štajerc"' dokaže, da to ni res. Tega pa ne more storiti, sicer še lepše pokaže nagoto Ornigovo. Resnica je. da so bili pri premiranju od Orniga kupljeni „šeki"' najslabši.
Dobro bi bilo, da nam prihodnji „Štajerc" naznani tudi mero premiranili bikov v dolgosti, visokosti in okrog prsi, razun tega tudi število zob. oziroma starost bikov, potem mu povemo slovenski kmetje, katere so nas pri premiranju prezrli tudi vse to, pa še težo naših bikov. „Štajerc". strmel boš, posebno pa tisti gospod, katerega ti vedno zagovarjaš in pereš — g. Ornig. Seveda ga zagovarjaš, ker ti to gospodin Ornig naroča. Mi slovenski kmetje pa smo in ostanemo vedno mnenja", da nam g, Ornig ne vlada, dobro v '»kraju. Dal je sicer delati nekaj cest, vemo pa, da za naš denar. Ne „šenka" nam nič! Ornig je mogoče dober (?) župan v Ptuju, za okraj pa obenem ne more skrbeti. Ako hoče koristiti okraju, mora škodovati m.-stu. Če to stori, ga Ptuj-čani vržejo z omajanega stolca. Na svidenje, g. Ornig, pri prihodnjih volitvah v okrajni zastop. pri premiranju bikov se ne vidimo več, ker Vi tamkaj ne bodete imeli kaj več opraviti. S tem bo konec Vaši bikovski politiki.
St. S.
Slovenske novice. .
w
Štajersko.
—	Občni zbor „Narodne čitalnice v Celju" se vrši v soboto, dne 3. novembra t. 1. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Za „Dijaški dom" v Celju poslal je g. Franc Agrež, Pišece pri Brežicah, 3 krone 52 vin zbrane v veseli družbi.
—	„Zadružna Zveza", registro-vana zadruga in osrednja denarna blagajna ter zadružna revizijska oblast, ima v sredo, 7. nov. 1.1. v svoji pisarni v Celju svojo redno mesečno sejo.
—	,, Slovenska pisarna", četrtletno glasilo društva „Slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju", postane z novim letom mesečnik. Listu, ki bode izhajal 20. dne vsakega meseca, bode 4 K celoletne naročnine.
—	Značilno za Celje. Mestni šolski svet je nedavno razpisal na
Iitili deški šoli službo učitelja, a , oglasil se ni nihče! To je zelo jivo, kajti kedo bo hodil v tak i kot učitelj službovat, kjer mu
vsak nemško-nacionalni črevljar, slovenskega pokolenja — koman-ti politično prepričanje in politični op. Sicer so. pa tudi učiteljske e take, da za tak denar niti diur-Ì na mestnem uradu nočejo služiti. ;da za nemške demonstracije in razne golaže se v Celju vedno le denar, tudi za kupovanje šlo-skih otrok ga imajo - le za uči-itvo ne!
—	Celjski okrajni glavar, na-
tniški svetnik baron Rudolf Apfal-n gre v pokoj. Okrajno glavarstvo sko je največjih na Slovenskem ter ivo eno najvažnejših postojank e naše narodno-politične uprave. Pričakujemo od vlade, da nam v Celje pošlje političnega uradnika, ki bo vsestransko verziran, poštenin objektiven mož ter slovenščine popolnoma vešč. Odhajajoči gosp. Apfaltrern zapusti med Slovenci celjskega okraja dober spomin.
Detomor. V noči od nedelje do pondeljka porodila je Antonija Pla-ninšek, ki je bila v službi v Hotel Möhr v Celju dete in ga takoj po porodu umorila. Temu hudodelstvu so takoj prišli na sled. Morilko je sod-flija poslala v bolnišnico, mrtvo dete 1 so pa pokopali. Zdi se, da je morilka zvršila zločin v blaznosti in da še vedno ni pri pameti. Da se ženskam na porodu pamet zmeša, se večkrat zgodi.
—	Na semnju sv. Uršule si je marsikak kmetič kupil, kar je potre-
i boval, marsikateri drugi pa tudi to, , ikar mu ni bilo in mu ne bo nikdar ttreba — namreč pijanosti. Videti je lo toliko vinjenih ljudi vračajočili se s semnja domov, da bi' odkritosrčno želeli, da se začno tudi po naših krajih ! vstanavljati družbe treznih ljudi, ker je škoda denarja in človeške dostojnosti. ki se lahkoniišJjeno zapravlja v pijanosti.
—	Surovi otroci. Ni dneva, da b bi sprehajalec ne čul iz ust nedoraslih F «trok grde kletvice in surove, odurne
I iesede. — Človeka v srce reže taka surovost iz otroških *ust. Kam vodi taka podivjanost? Starisi, vi imate nalogo iu dolžnost čuvati svoje otroke, da Vam tako ne podivjajo. Najboljše I jih obvaruje tega vaš dober vzgled, i Imejte vedno toliko spoštovanja pred nedolžno dušo svojih otrok, da ne iz-[ ustite v pričo' njih nikdar grde besede, ; nikdar kletvice, da ne zmerjate ne L otrok ne drugih in da je skušate z lljubeznijo spraviti zopet na dobro pot, Pže so jo morda zgrešili. Od vas in I vaše odgoje je odvisno, kaki ljudje • bodo vaši otroci, ko dorastejo. Zato, imejte spoštovanje pred otroško dušo in mehkim za dobro in slabo dovzetnim š. -otroškim srcem.
—	Notarski izpit je napravil z dobrim uspehom g. notarski kandidat Ivo Rakovnik.
—	Davčnim eksekutorjem bode finančno ministrstvo zboljšalo in uredilo
I plače tako, da dobi vsaka kategorija f za naprej po 100 K več na leto. Po I 25 službenih letih pridejo eksekutorji ina plačo od 1540 do 1600 K. Ta zboljšanja stopijo v veljavo s 1. oktobrom t. 1. I — Južna železnica sprejme v ■doglednem času 100 praktikantov. Govori se, da je do dvajset mest namenjenih Slovencem, ker primanjkuje uradnikov za slovenske kraje. Upoštevajo se samo reflektantje, ki so prosti vojaščine.
—	Za pogorelce v Radmirju so
darovali po odboru „Savin. Sokola" Sledeči: Neimenovana gospa iz Marko-
mira pri Letušu K 10; g. Marko Jeraj, trgovec pri „Mostu"' Spodnja Rečica K 10. Vsem darovalcem sokolska hvala! Živeli posnemovalci! Na zdar!
—	Okrajni zastop Šmarje je h zidanju rogaške lokalne železnice prispeval s 40.000 K ter takrat med drugimi tudi ta pogoj stavil, da so na tej progi vse strankam namenjene objave in napisi tudi slovenski. Skraja se je tej gotovo opravičeni zahtevi vsaj na štacijah šmarskega okraja docela zadostovalo. Promet te železnice zvršuje južna železnica proti jako visokemu letnemu pavšalu. Kakor pa ona na svoji glavni progi od Spielfelda do Kranjske meje slovenski jeziü prezira in mrzi, ravno tako se opazuje, da se že nekaj časa sem tudi na rogaški železnici samo nemški razglasi nabijajo. Šmarski okr. zastop se opozarja na to dejstvo, da stori potrebne korake v varstvo našega jezika. — Sploh se hočemo pozneje baviti z razmerami na tej železnici.
—	Dol pri Hrastniku. Ustanovni, hkrati I. občni zbor „Učiteljskega društva za laški okraj" se bode vršil v nedeljo, dne 4. novembra 1906 dopoldne ob 9. uri. v šolskem poslopju na Zidanem mostu po sledečem redu: 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Slučajni govor. 3. Volitev odbora. 4. Določitev društvenine. 5. Slučajnosti. Na polnoštevilno udeležbo uljudno vabi
osnovalni odbor.
—	Ustanovni sliod „Kmetijskega bralnega društva v Ragoznici". Ra-gozniški fantje naznanjajo, da se vrši ustanovni shod bralnega društva v Ragoznici dne 28. oktobra t. 1. v prostorih g. Franca Bračiča, ' krčmarja v Novi vasi s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora, 2. volitev odbora za bralno društvo, 3. določitev in pobiranje udnine po novoizvoljenem, odboru, 4. politični in gospodarski govor g. dr. Antona Brumen iz Ptuja, 5. prosta zabava. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. S tem se vsi zavedni kmetje občine Ragoznice in okolice Ptuja ter narodnjaki iz Ptuja najuljudneje vabijo, da se omenjenega shoda bralnega društva v mnogobrojnem Številu udeležijo, ter tako pokažejo, kako potrebno je tako društvo in da dokažejo, da se slovensko občinstvo Ptuja in okolice za taka društva zanima. K mnogobrojni udeležbi vabijo ragozniški fantje.
—	Jeruzalem. V ljutomersko-ormoških goricah smo sedaj sredi bratve. Vina bo nekoliko več kakor lani, vendar pa ne bo tako sladko, kakor lani; temu "je kriv letošnji deževni september. Kupci od vseli strani se že oglašajo.
—	Železnica Ormož - Ljutomer. .Uradni list ptujskega glavarstva z dne 18. t. m. št. 42 naznanja sledeče: Štev. 31.603. Lokalna železnica Ormož-Ljutomer. Vsled odloka c. kr. železniškega ministrstva z dne 21. septembra 1906. 1., št. 30.286, se v smislu § 13 odredbe trgovinskega ministrstva z dne 29. maja 1880. 1., drž. št, 5 naznanja, da so. v § 7 odst. 2 zgoraj navedene odredbe označeni pripomočki, zadevajoč projektovano (nameravano) lokalno železnico iz Ormoža v Ljutomeru, v obči vpogled razpoloženi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju, v sobi št. 7. — To je takoj razglasiti, kakor je v kraju navadno.
Ptuj, dne 3. oktobra 1906. K temu pripomnimo, da se bo vršil v kratkem pohod omenjene proge, ki je bil že meseca junija naznanjen; v to svrho so zaznamenovalni koli na novo pobeljeni.
—	Kancelijski mesti (v 11., ozir. v 10. činovnem razredu) v Ptuju in Rogatcu ste razpisani do 22., oziroma do 24. novembra t. 1.
-t Iz Ptuja odide dosedanji c. kr. glavar Underrain, ki je dodeljen c. kr. namestniji v Gradcu. Na njegovo mesto pride baje ljutomerski glavar Rainer.
—	Stolnim proštom v Mariboru je imenovan g. Jožef De Corti, župnik na Ljubnem.
—	Novo železniško postajališče. Občinski svet v Mariboru je v svoji zadnji seji sklenil prositi pri glavnem ravnateljstvu južne železnice, da se napravi novo postajališče v mestu Mariboru samem, namreč v Lenauovi ulici.
—	Iz Gradca se nam poroča vesela vest, da se snuje že dolgo zaželeni slovenski „Sokol". Sicer so Slovenci že nekaj let telovadili v češkem „Sokolu", toda sedaj smo se toliko ukrepili, da lahko nastopimo s samostojnim društvom. Zanimanje je ne samo v slovenskih, ampak v vseh slovanskih krogih v Gradcu veliko. Upamo torej, da se vdeleže ustanovnega občnega zbora, ki se vrši v soboto, dne 27. oktobra v veliki dvorani restavracije „Zur Stadt Neugraz" ob 8. uri zvečer, ne samo Slovenci, ampak tudi drugi Slovani v mnogobrojnem številu! Na zdar'
—	Umrla je ua porodu 21. t. m. v Gradcu gospa Marija Berzé roj. Ginner-Brandis. Pokojnica je bila znana operna pevka in rojena Celjanka.
—	Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju si je na zadnjem občnem zboru, dne 21. t. m. izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik cand. phil. Fran Mravljak, podpredsednik stud. med. vet. Ivan Les-ničar. tajnik cand. iur. Janko Olip, blagajnik stud. ,phil. Fran Bradač, knjižničar stud. iur. Ernest Kobé, arhivar stud. iur. Ivan Stanonik, gospodar stud. phil. Vojeslav Mole; namestnika stud. iur. Fran Trampuž in stud. med. Ervin Murgel; pregledniki cand phil. Josip Breznik, cand. phil. Ludovik Cimperman in stud. med. And. Jenko.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi bo imelo 10. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v spodnih prostorih restavracije Louvre na Ferdinandove" th'de občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora o svojem delovanji v preteklem letu; 2. volitev predsednika; 3. volitev 3 odbornikov; 4. samostojni predlogi.
Kranjsko.
—	„Novi Slovenski Štajerc" je
bil že dvakrat zaplenjen, ker je svaril Slovence pred nemškimi trgovinami in gostilnami. Da je postalo državno praivdništvo ljubljansko kar naenkrat tako natančno in pazljivo, teniu je povod ukaz, ki ga je prejelo iz —-Dunaja. Štajerski Nemci, zlasti nemški trgovci so začeli čutiti uspehe, ki jih ima ta list med ljudstvom. Da bi se njihove lumparije dalje ne razkrinko-vale in povzročile splošnega bojkota, iščejo odpomoči pri vladi. Upamo pa, da se iVNovi Slovenski Štajerc" ne bo dal tako zlahko ugnati. Naj bi se ta list, ki je za naše priprosto ljudstvo res velike koristi, vsestransko naročeval in priporočal.
—	„Slovenska Matica" je v svoji zadnji seji odobrila knjižni program za prihodnje leto. Za 1907. 1. bode izdala sledeče knjige: 1. Zbornik za 1. 1907. 2. Prevodi iz svetovne književnosti, IV. snopič. t 3. Knezove knjiž ice XIV. zv. 4. Dr. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi, 11. snopič. 5. Zabavne knjižnice XIX. zvezek. 6. Seidl: Savinjske planine (z ilustracijami.) 7. Hrvaške knjižnice 2. zvezek. 8. Letopis za 1. 1907. Knjige naj obsegajo okrog 80 pol.
„Slovenska Matica" pritrja nasvetu, da bodi 1907. 1. slovanska razstava v Pragi, katere se namerava udeležiti.
Od zadnje seje je društvu pristopilo 273 letnikov nanovo ali vnovič, za letos pa plačalo 2441.
Društvo je prejelo zlasti, mnogo prošenj za podaritev založnih knjig, ki so bile :— če sploh mogoče — vse ugodno rešene. „Matici" so došle od obdarovancev pismene zahvale.
—	Odklonjeno odlikovanje. Župan Hribar "je odklonil odlikovanje z redom sv. Save.
—	Bled nameravajo električno razsvetliti.
—	Električna razsvetljava za Bled in okolico in električnj tramvaj za Bled. G. Peternel in tovariši nameravajo napraviti ob savskem mostu na potu iz Lesec na Bled električne naprave, ki bi oddajale elektriko Bledu in Radovljici. V načrtu je tudi zgradba električnega tramvaja iz Lesec na Bled, kar bi bilo za povzdigo tujskega prometa na Bledu velike važnosti.
—	Notranjske novice. Železnična postaja Ležeče, ki spada pod Vremsko župnijo, dobi ekskurendno šolo. — V Postojni se bode zidalo novo poslopje za glavarstvo in meščansko šolo. Po-stonjsko jamo je meseca septembra obiskalo 1162 oseb (za 600 manj kakor lani v isti dobi), ki so plačale 4723 K vstopnine. — Reko Hubelj pri Ajdovščini, ki dela tu mejo med Goriškim in Kranjskim, hočejo izkoristiti za veliko elektrarno, ki bi razsvetljevala Vipavsko dolino in Gorico, gonila razna obrtna podjetja in vezala z električnim tramvajem Ajdovščino z Vipavo, Postojno, in Senožečami do Kobdilja na Krasu.
—	Dolenjske novice. V Črnečji vasi v Gorjancih pri Kostanjevici se je dozidalo šolsko poslopje za dvoraz-redno šolo. — V Kostanjevici si žele potrebne okrajne ali deželne ceste do hrvatske meje, od koder bi jo Hrvatje dalje izpeljali proti Metliki. Tu delajo priprave za mestno hranilnico in se želi. da bi se sodnija iz bližnjega gradu v Dobu (nekdaj samostan Cistereijenzov) prestavila v mesto, kjer je tudi že davkarija. — Kaplan Podlipnik v Šentjerneju je stopil v samostan Cistereijenzov v Zatičini. — Nadučitelj L. Zupin v Brusnicah je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan gosp. I. Žnideršič, suplent na meščanski šoli v Krškem. -- Novomeškemu proštu dr. Elbertu je podeljen Franc-Jožefov red. — Nova posojilnica v Mirni peči posluje šele 4 mesece, pa je imela že blizo 200.000 K prometa. — Dr. Trenz je postal začasni vodja občinske bolnice v Krškem. — Na Veseli gori pri Št. Rupertu, kjer so od nekdaj veliki živinski sejmi, dobe še dva sejma spomladi. ___
Koroško.
—	Celovec se podira, bi mislil človek, ako bere „Freie Stimmen", ki srdito pihajo, ker se dobè v glavnem mestu dvojezične korošKe dežele dvojezične poštne nakaznice. Gospodje pri „Freie Stimmen" morajo biti jako zabiti, da ne razumejo to. kar je samo-obsebi umevno.
—	Telefonsko črto Celovec-Spodnji Dravograd - Volšperk je zagotovilo poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu, ako deležne občine prispevajo s 19.000 kronami k na-pravnim stroškom 63.000 kron. Radi tega bodo vsi deležniki na tej črti 28. t. m. v Spodnjem Dravogradu zbo-revali. Udeležitev je objaviti do 25. t. m. telefoničnemu odboru v Volšperku.
—	Celovški glavni kolodvor, poprej južni kolodvor, bode 1. novembra 1.1. prevzela državna železnica v lastno upravo. Prevzeti bi ga morala že 1. oktobra, pa so se pogajanja radi ne-sporazumljenja zavlekla in so bila še-le te dni ustmenim potom končana.
Primorsko.
—	Nov odvetnik. Na Voloskem je odprl svojo pisarno nov hrvatski odvetnik g. dr. Juro Cervar.
—	Nesreča na morju. Depozitna ladja za torpede „Pelikan"' je 19. t. m. blizo Verude trčila s tako silo .ob kjodžodsko ribiško ladjico „Toskano", da je to kar prerezala. Vseh pet ribičev. ki so bili na „Toskanu" so rešili in je z njih ponesrečeno ladjo vred prepeljali v Pulj.
—	Štrajk spediterskih takinov še ni poravnan, ker se vkljub posredovanja trgovske in obrtne zbornice delavci in dolodajalci niso še mogli pogoditi glede plače. . ,
—	Štrajk krojaških pomočnikov in pomočnic v Trstu končan. V petek je bil štrajk tržaških krojaških pomočnikov in pomočnic končan. De lavni čas se skrajša od 10 na 9 ur. Ženske dobe 5% povišane plače, moški pa, ki delajo na račun, 10%-
—	Elektrarna na Hublju pri Vipavi je dobila zadostno število odjemalcev električnega toka in se torej začne takoj graditi,
—	Nemci se utrjujejo ob Adriji! Neka nemška tvrdka je kupila ob ka nalu Valentinisovem pri Tržiču zem ljišče 40 njiv za 360.000 kron v industrijske svrhe. Tudi 10 drugih njiv je bilo kupljenih v tak namen.
Druge slovanske dežele.
—	Kaj je s smrtnimi ostanki bana Petra Zrinskega in Krste Fran-kopana? Sedaj ko so Ogri dosegli, da bodo na slovesen način prepeljani Rakoczyjevi ostanki v njega rojstno mesto Košice, naj bi tudi hrvatska vlada sprožila misel, da se poiščejo smrtni ostanki hrvatskih junakov, ki so bili 1671.1. obglavljeni v Dunajskem Novem mestu in da se na slovesen način prepeljejo v domovino, kateri so žrtvovali svoje imetje in svoje življenje.
—	Jugoslovanska umetniška razstava je še vedno odprta ter jo meščanstvo v Sofiji prav vstrajno in mnogobrojno obiskuje. Razstavo obiskujejo tudi vsi dijaki srednjih, osnovnih in strokovnih šol po sporazumu z naučnim ministrstvom. Knez Ferdinand je nakupil za 35 tisoč frankov slik in umetnin. Minister prosvete Šišmanov je sestavil komisijo, katera naj izbere iz vseh štirih jugoslovanskih oddelkov razstave dela, katera bode država kupila.
Na jugoslovanski umetniški razstavi v Belgradu je bilo prodanih del za 45 do 50 tisoč frankov. Z moralnim in materijalnim uspehom teh razstav smemo biti zadovoljni. Začetek je dober.
—	Nova stranka na Hrvatskem.
Snuje se agrarna stranka, katera bode zastopala predvsem stanovske koristi velikih in malih kmetskih posestnikov ter se bode v saboru priključila oni stranki, katera jo bode v nje namerah podpirala.
—	Na Angleškem imajo svoje po sebne mere in vage, kar obtežuje promet zlinozemstvom. Angleški fabrikanti so to spoznali — in ker vlada neče uvesti metrične mere — začeli so delati sami na svojo roko. Tako je že ena največjih tekstilnih tvrdk: Kynoch Ltd. v Birminghara-u sprejela brez obzira na druge metrični sistem.
—	Minister — pa zopet učitelj. Ministrstvo v Švediji, ki je prevzelo državne posle meseca oktobra 1. 1905 je moralo sedaj odstopiti zaradi volilne pravice, V tem ministrstvu je bil na-učni minister nekdanji učitelj ljudske šole, državni svetnik Fritjof Berg. Zaradi tega odstopa se je odločil Berg,
da se vrne zopet v šolo, kjer služi tudi njegova žena. Berg je dosegel v tem kratkem času, ko je bil minister, da se olajša švedska ortografia in izboljša materijalno stanje učiteljstva. Štokholmsko učiteljstvo, ki ceni zasluge tega moža in nekdanjega tovariša, ga je imenovalo svojim častnim članom Nameravane reforme izobraženja uči teljstva ni mogel Berg več izvesti. A švedsko učiteljstvo upa, da se zopet povrne na svaje prejšnje mesto in uresniči svoje načrte glede šolstva in prosvete.
—	Orkani v Centralni Ameriki.
Nedavno so divjali v Meksiki in na Zapadno Indijskih otokih taki viharji, da so pokončali nad sto ljudi, Vulkan Chula je izbljuval toliko žveplene vode in blata, da je poplavil mestece Pan-chianalco, katerega prebivalci so se skoro vsi potopili.
—	Ropar ali tat? V nekem hotelu IV. okraja na Dunaju je prišla zvečer neka gospa domov in hotela leči. Kar zagleda pod posteljo moža z ostrim kuhinjskim nožem v roki. Zagnala je hrup in uslužbenci hotela so moža prijeli in izročili policiji. Aretovanec trdi, da je hotel samo krasti, da pa ni imel namena koga umoriti.
—	Za pohabljence. V Clevelandu hočeta F. M. Cormier in A. W, Fritz pod imenom „Theo Assiociated Manufacturing Co."'- zgraditi tovarno, v kateri bodo opravljali delo s^mo pohabljenci, izdelovali bodo predpasnike in jopiče, stroje za popravljanje čipk in slične stvari, ki se lahko izdelujejo brez velike telesne moči. Že pred nekoliko meseci je otvoril g. Cormier delavsko posredovalnico za pohabljence, in zgla-silo se jih je toliko, da je sklenil ustanoviti tovarno za pohabljence.
—	Tehnično izkoriščenje plime in oseke. Tehniki že dolgo premišljajo o tem kako bi izkoristili ono ogromno moč, ki se izraža v pritoku in odtoku morja. Inženir Decoeur je izdelal načrt, da napravi v mestu Chichester na Angleškem dva velika nabiralnika za morsko vodo, enega višje drugega nižje. Plima bi napoluila višji nabiralnik in zcl crsä oseke bi se iz višjega zlivala v nižjega ter bi gnala pri tem turbine in dajala 6800 do 7000 konjskih moči, katere bi se lahko porabilo kot gonilna sila za razna industrijalna podjetja. Taka naprava bi .stala 60 milijonov kron. To je pač drago — à s časoma, pridejo še tehniki do tega, da bodo primerno izkoristili to ogromno morsko moč, ki je sedaj za človeka
zgubljena, ker ni izkoriščana.
»
—	Rakoczy-jeve in njegovih tovarišev smrtne ostanke bodo izkopali v Carjem gradu ter je po slovesnih cerkvenih obredih, katerih se bo udeležilo osobje avstro-ogrskega poslaništva s posebnim vlakom v domovino prepeljali, kjer bodo ti nekdanji uporniki proti sedanji dinastiji z velikimi cerkvenimi in uradnimi častmiin slavnostmi, katerih se bodo cerkvena in državna oblastva udeležila pokopani v častno rakev.
—	Našli so trupla Küchlerja in Welsinga, ki sta pred dvema tednoma ponesrečila na ledeniku Jungfrau v Švici.
—	Natecanje z baloni je bilo dne 14. t. m. v Berolinu.' Udeležilo se je 14 balonov tekmovanja. Pihal je ugoden zapadni veter, baloni so kmalu zginili gledalcem izpred oči. Dunajski ' zrakoplovski klub se je tudi udeležil tekmovanja.
—	Nemčija. O lopovstvu v Köpe-nicku piše „Berliner Tagblatt": Sramotilno spričevalo je za smišljenje meščanstva, za moški pogum pred kraljevimi prestoli, pravno državo, ustavnost in kakor se že glase take lepe besede; to je pač enkrat gotovo, da na Pru-
skem gospoduje in vlada uniforma. Pred uniformo leži vse v prahu, tako-imenovana „družba", oblastva od ministra do zadnjega nočnega stražnika, meščanstvo in mase preprostega naroda. Tega ne morejo razumeti v svobodnih narodnih državah na zapadu. tega ne razumejo tudi v južni Nemčiji, na Pruskem pa je tako. Kdor nosi uniformo, zmaga, ne ker je boljši ali pa modrejši kakor drugi, ampak ker je uniformiran ... Lopovstvo v Köpenicku kaže izrodke absolutizma v svoji goloti. Falzificirana cesarjeva brzojavka zadostuje, da zapro visoke uradnike; zadostuje, da stopi policija v službo lopova, zadostuje tudi, da nažene strahu in groze vsemu mestnemu oblastvu. O pravicah meščana, o samoupravi, o obrambi postave proti absolutni samovoljnosti ni niti za trenutek govorice. Edini mož v tej klaverni aferi je bila gospa 4upanja, ki ni hotela pustiti svojega moža na cedilu. — Ta dogodek jasno kaže, kam vede slepa, brezpogojna pokornost, ali bolje rečeno, suženjska poslušnost, ki je največja dika
—	militarizma!
—	V vlaku okradeni trgovec.
—	Tatovi skočili iz vlaka. Gospod Hafner, trgovec v Kropi, je bil včeraj ponoči na potu iz Bosne med postajama Velika Gorica - Zagreb, ko ga je spanec okolu 1. ure ponoči premagal, okraden. Ukradena mu je bila zlata ura z zlato verižico. Ko je tat kradel, je g. Hafner nakrat začutil, kaj se je zgodilo. Hitro skoči za lopovom v bližnji kupe, a tat skoči med vožnjo iz vlaka in pobegne. Kakor njegov njegov tovariš, tako tudi on skoči iz vlaka, ne da bi se komu kaj zgodilo. To priobčujemo v svarilo potnikom po ondotnih krajih.
—	Veliki škandali na dirkališču v Parizu. Množica se je dvignila proti ravnateljstvu dirkališča, češ, da je sleparila pri začetku (start-u) dirke prosti handicap. Napala je kioske ka-sirje in zahtevala, da se ji vrnejo stave, pretepla uradnike in napala direktorje ter hotela zažgati poslopja totalizaterja. Škode je do 250 tisoč frankov, ukradenih do 60 tisoč frankov. Mnogo iz grednikov so zaprli. )
—	Sleparstvo v Köpenicku. Slepar, ki je ugnai pred pragom Berolina vojaštvo, orožnike, pošto in ves občinski zastop, se je po izvršenem ropu pripeljal v Berolin, si kupil civilno obleko ter plačal s priropanim tisočakom. Obleko so mu nesli v voz, ki ga je pred trgovino čakal. Preoblekel se je na kolodvoru ter pustil uniformo v čakalnici. Sedaj je seveda veš policijski aparat pokoncu. Cesar je izrekel hudo obsodbo nad županom, ki se je dal oslepariti po nerodno oblečenem stotniku, dasi je sam rezervni častnik. Hudo je zamerila vrhovna oblast poštnim uradnikom, ki so takoj ubogali ukaz „stotnika" ter mu dostavili vsa pisma, ki so bila naslovljena na župana in magistrat. V enem takem pismu je dobil papirnat tisočak. Slepar je baje neki brivec iz Frankfurta, a na sled mu še niso prišli.
N
agrobne vence, polne, krasne priporoča v velikem izbiru in po vseh cenah P. Kostič, v Celju.
Posojila, daje Otto Kleusch, Berlin, Schönhauser Allee 128„ (Riickp.) — Troški se odbijejo od posojila — Nikakih predplačil.	(535) 12—7
2 učene
poštenih starišev se takoj sprejmeta pri Štefan Strašeku
(558) čevljarskem mojstru v Celju.
Strojepisc au Stenograf
izurjenega v lustraciji zemljiške knjige, sprejme takoj Dr. IVA BENKOVIČ, odvetnik v Brežicah,
kateremu naj se pošljejo spričevala.
Ppoda se
z lepim vrtom \10 minut od Celja, pripravna za obrt kakor tudi za kakegjl (561) penzijonista. Pojasnila daje M
Ivan Rebek, Celje.
Hmelske drog
ima množino vsake dolgosti na prodaj po cenah 32 do 44 vinarjev (560)	komad	e-i
EMERIK KUKETZ, Žalec.
edina pri župni cerkvi se bo dne 15. novembra 1906 ob 10. uri dopoldne po javni dražbi v najem dala. Pogoji se zvedo v župnišču.
Cerkveno predstojništvo.
(559) 3—1

Y SLOVO!
Iskreno se zahvaljujem vsem gospodom, ki so mi priredili odhajajočemu iz Laškega tako prisrčno odhodnico posebno pa še laškemu pevskemu kvartetu. Vsem onim prijateljem in znancem, od katerih se nisem imel prilike osebno posloviti kličem pa: „Bog Vas živi bratje Slovenci"!
V POŽUNU, dne 22. vinotoka 1906.
Emanuel Woitsch, Pivovarit4
557 1
wi W4v rs*.rjSystvìiSvx yy v.-..