Poštnina plačana v gotovini. OBOTA, 15. februara 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i poI ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št 11.806. Leto XVIII. št. 7. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Fr. S. Finžgar — 60 letnik. Slovenci se smemo ponašati, da smo že meli i še mamo velke može. Med te spada tüdi naš Finžgar, plebanoš edne ljubljanske fare i slovenski pisateo. Kak pisatela ga ne poznamo samo mi, nego ves slovanski svet i tüdi drügi narodi. Finžgar je bio velki že v svojoj mladosti. Pisao je že kak gimnazijec. Od tistoga časa je minolo prek 40 let. Skoz ta duga leta je Finžgar delao i pisao. Pisao je od naroda i za narod. Dao nam je povesti ino igre, ki so za naše lüdstvo zlati kinč. V vseh njegovih delih počiva velka lübezen do slovenskoga človeka. Pisatela Finžgara tüdi mi poznamo. V Novinaj je bila pred par leti objavlena njegova povest „Strici“. Vsem se je dopadnola. Poznamo ga tüdi po Mohorskih knigaj, štere on vrejüje. V pondelek je dočakao Finžgar 60 letnico svojega živlenja. Za to priliko njemi je Ljubljana priredila lepo slavnost. Slovensko lüdstvo se veseli toga veseloga dogodka. Bogi smo zahvalni, da nam je dao Finžgara i ga pri toj priliki prosimo, naj nam ga ohrani še dugo vrsto let. Grozen potres. Na novoj Zelandiji (v Australiji) je bio preminoči teden grozen potres, ki je vničo cele varaše i vesnice. Pri tom je na stotine lüdi zgübilo živlenje. Zverinski sin. V vesi Predel na Bolgarskom je zavolo ženitve prišlo med materjov i sinom do kreganja. Sin je pri tom tak podivjao, da je materi najprle izpüsto oči, potem pa jo je bujo. Vmor v Sofiji. V bolgarskoj prestolici je bio bujti Jordan Uljurkov, kotriga makedonske organizacije. Dva moža sta dvajstikrat strelila na njega. Mladina ne sili v tüjino! V predzadnjoj številki smo na prvom mesti objavili članek „Našim sezonskim delavcom“. V zadnjoj številki smo pod naslovom „Nevarnost v tüjini“ objavili pismo ednoga delavca. Zdaj pa smo znova dobili iz tüjine edno pismo, ki zaslüži, da ga prinesemo na prvom mesti. Pismo se glasi: „Že Vnogokrat sem vam šteo pisati iz toga žalostnoga tühinskoga kraja, ar so me k tomi silili že nešterni članki v Novinaj. Prle kak vam drügo naznanim, Vas prav lepo pozdravim v prvoj vrsti domačo dühovščino, rodbino, znance i prijatele i vas prosim prav lepo, molite za nas, ki smo vu tühini posebno za mladino, ki je eti. Znano mi je, da je vnogo starišov pri nas, ki radovolno püstijo se posebno dekle, da si ka zaslüžijo ali jako se motijo, ki tak mislijo. Ne morem vam pisati, ka se eti godi z našim lüdstvom. Strah me je, kda si na to zmislim. Dekle prvo leto ešče majo nekaj düha, šteroga so dobile doma od dühovščine i od starišov ali potom je konec. Pred kratkim časom sam bio v drüžbi večih jezikov ali narodnosti lüstva. Bili so zvekšega sami stari i so si gučali od našega i od zvünskoga lüdstva. Eden Italijan je gučao prvle od svojih, potem od naših. Bio sam radoveden i sam ne meo mira, dokeč ne sam vido, ka se godi. Ka sam vido, je nezmerno žalostno: blede prepadjene obraze, čistoče nindri, vlase nakundrane, obštucane i mislim, na dva tjedna ednok počesane. Drügo pa niti neščem pisati, ka se godi. Tak si morete misliti ka se godi, kde je sama mladina, ki ne misli prle na bodočnost, kda je prekesno. Srečo majo nešterni to, da francoska vlada podpera nešterne, za štere se ma što pobrigati, a nešterni pa majo jako težko živlenje. Pred kratkim je bila pri nas edna deklina z edno leto starim detetom. Pitao sem jo, či piše kaj domo, pa mi je pravila, ka doma ne vejo, če sina ma i da jo je znoro nekši oženjeni moški. Mela je spravlenih 1200 frankov penez pa je vse njemi dala. Da je pa žena zvedila doma, ka on dela, te je njega dala spraviti domo, dekla pa ostala tü brez penez z malim detetom.“ K pismi nemremo dodati drügoga, kak da je žalostno ino istinsko. To pismo pa ne edino, nego bi vnogo podobnih lehko objavili. Človeka istinsko boli srce, kda pomisli, kelko naše mladine se v tüjini pogübi. Ta idejo večinoma vsi verni, zdravi na düši i teli, od tam pa se vnogi povrnejo neverni, betežni na düši i Vnogokrat tüdi na teli. Mladenci i mladenke, na vas se obračamo. Ne silite v tüjino, ar vas tam čaka jezero nevarnosti na telo i düšo gledoč! Starši, ne püstite svoje dece, ar vam jo tüjina pokvari. Što pa mora na vsaki način iti, naj ne pozabi, da je tüdi v tüjini Bog, do šteroga ma dužnosti. Ne pozabi naj, da ga tüdi tam vežejo zapovedi i to vse od prve do zadnje tüdi tretja, ki pravi: „Spomni se, da svetke posvetiš!“ i peta, ki prepovidavle: „Ne nečistüj!“ Železniška nesreča. Na Polskom blüzi krakovskoga kolodvora sta vküpvdarila dva brzovlaka. Zgodila se je grozna nesreča. Lokomotivi i več vagonov se je razbilo. 8 lüdi je mrtvih, 12 pa močno ranjenih. Povodni v Australiji. Zavolo vnogoga dežja je nastala v Australiji velikanska povoden. Poplavlene so cele pokrajine. Voda je porüšila vnogo hiš. Na jezere lüdi je brez strehe. 2 NOVINE 15. februara 1931. Kalendar. februar (28 dni) 8. teden. Senje: 17. Dolnja Lendava i Sv. Bedenek. Vreme: Sneženo i mrzlo. Ka novoga v Belgradi? Mariborčani v Belgradi. V pondelek je prišlo v Belgrad do 250 gojencov mariborske Glasbene Matice. Belgrajčani so jih sprejeli jako lübeznivo. Gojenci so priredili več koncertov. Pravilnik od katastrov. Finančni minister je predpisao pravilnik od katastrov. Prvi del pravilnika razpravla od klasifikacije zemle, drügi pa od katastralnoga dela (aparata). Lüdsko štetje. Izišeo je novi zakon, ki določa, da se 31. marca t. l. začne po celoj državi popisavanje prebivalstva i poledelskoga gospodarstva. Svetovna politika. Moč nemške vlade. Po nemških parlamentarnih volitvaj so pre- roküvali vladi dr. Brüninga, pristaša katoličanskoga Centruma kratko živlenje. Kak njegovi nasprotniki so nastopili divji nacionalci s Hitlerom i komunisti. Zdaj se je pokazalo, da je Brüning močnejši. Vsa besna zagajanja nacionalcov i komunistov so brez moči. Velka večina parlamenta je za vlado. Ka čaka Španijo? Španija preživla žmetne dneve. Pripravla se na parlamentarne volitve, ki se bodo vršile 1. marca. Boj se vrši med dvema sküpinama: med pristaši kralevine i pristaši republike. Boj je kritičen. Republikanci izjavlajo, da se volitev ne vdeležijo, če de jih vodo zdašnji ministerski predsednik. Austrijski polodelski minister odstopo. Polodelski minister Thaler le zdvojo nad gospodarskov prišestnostjov Austrije. Zavolo toga je odstopo i se izselo v inozemstvo. Murska Sobota Pri našem umetniki. Vnogo Sobočanov niti ne ve, da mamo na Kroškoj cesti pravoga umetnika. Te umetnik je podobar Franc Nemec. Kde stanüje, nam kaže priprosta tabla. Što stopi v njegovo delavnico, se začüdi. Kak je delavnica sama priprosta tak je lepo tisto, ka se v njoj izdelavle. Izdelanih je bilo v njoj dosta svetih podob i križov tak za Slovensko krajino kak za ostalo Slovenijo, posebno za Maribor. Pred kratkim je izdelao umetnik krasno podobo za Martinišče. Zdaj izdelava velko podobo Srca Jezušovoga za Maribor i velki križ za Rakičan. Što vidi Nemcove podobe, na prvi pogled spozna, da jih je izdelao pravi umetnik. Napravlene so tak lepo, dovršeno, ino izraz njihovih obrazov je tak mili, da človek skoro nemre pogleda od njih odvrnoti. Mer no lehko trdimo, da se sme Nemec kak umetnik postaviti v vrsto najbolših naših podobarov. Našega umetnika prav toplo priporočamo vsem, ki si ščejo dati delati za svoje hiše kakše svete podobe ali stenske križe ali pa polske križe. Vsakoga zagotavlamo, da de zadovolen tak s cenov kak z delom. — Zadüšnica za dr. Goljevščka. V tork je bila v kat. farnoj cerkvi sv. meša zadüšnica za pokojnoga g. dr. Goljevščka. Sv. meši je prisostvüvalo več njegovih prijatelov: — Sprememba posesti. Novo Gašparovo hišo v Kolodvorskoj vulici je küpo g. hotelir Faflik. Smrtna kosa. Preminoči teden so se mrtvečki zvonovi pogosto oglašali. Med drügimi so vmrli tüdi: 73 letni Knesz Štefan, 82 letni Gredar Jožef i 86 letni Herlinger Jožef. Nenavadna betežnica. V špitali se zdravi edna ženska, ki je že stara 39 let, pa ne niti 1 meter visi- ka. Najbole čüdno je še to, da je ta mala ženska porodila popunoma razvito dete. — Slabo senje. V pondelek se je vršilo živinsko i kramarsko senje, ki pa je zavolo velkoga snega jako slabo izpadnolo. Malo je bilo i blaga i küpcov. — S. K. Mura se najtopleje zahvalüje vsem onim, ki so dne 1. februara na veselici poplačali. Darüvali so sledeči: Schweinhammer Frany, Arvai Vince, Fürst Aladár, Dr. Brodar Ormož, Cvetko Oton 100—100 Din.; Hahn Izidor 70 Din.; Ursulesku Peter 56 Din.; Lovšin Anton, Kohn Franc, Tóth Anna, Lipič Josip, Halmoš Evgen, Hirschl Kalman, Peterka Režö, Nemecz Janez, Dr. Šömen Ljudevit, Dr. Bölč Julius, Kardoš Kalman, Šiftar Ludvik, Hahn Pavel, Mesarič Štefan Heimer Oskar, Novak Štefan 50—50 Din; Norčič Bela 40 Din.; Vezér Géza, Ligeti Anton, Flisar Ivan, Kovatš Štefan, Walsch Fritz, Dr. Škrilecz Mihael, Špur Tomo, Dr. Brandieu Silvij, Sočič Franc, Brumen Joško, Justin Ubuld, Heimer Šamuel, Lipovšek Gašpar, Kühar Franc 30 30 Din.; Lehar Dragutin, Vukan Štefan, Nadai Ladislav, Radakovič N., Gjorđević N., Dr. Pečan, Kukel Karol, Nadai Ernő, Hirschl M., Dr. Glančnik Josip, Ramovš Franc, Koller Willyi, Frim Ladislav, Adanič Josip, Ferjan Milan, Czipoth Viktor 20—20 Din.; Heimer Jenö 15 Din, Nemec Viktor 10 Din.; Jug Josip, Paurič Franc, Šiftar N., Melihar Stane 5—5 Din. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec, čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Slovenska krajina. Za peldo naj bodo! Med tem, kda vnoga gasilska drüštva prirejajo plesne veselice, nam iz Črensovec poročajo bole vesele novice. Gasilci črensovske fare se zavedajo, da s prirejanjom plesov narodi ne pomagajo, zavolo toga prirejajo v Našem Domi igre. V nedelo so nastopili gasilci iz G. Bistrice z dvema igrama i z gasilskimi vajami. To nedelo pa majo prireditev v Domi žižkovski gasilci. — Vsa čast takšim gasilcom! S prirejanjom iger vršijo velko kulturno nalogo. Na to bi morali misliti vsi gasilci, potem bi bio konec vnogih plesov. — „Zgodba treh Tišinčarov.“ K novici, kak smo jo v zadnjoj številki objavili, pripomnimo, da smo jo tak objavili, kak so jo nam sporočili. Zdaj smo zvedeli, da tisti trije neso bili ravno Tišinčarje, nego iz Tr. v tišinskoj fari. Telko v popravilo. — Nova hranilnica. V Gederovcih v hiši g. Štifana je v začetki toga meseca začnola poslüvati nova hranilnica i posojilnica. Vloge obrestüje od 7% do 8½ %, posojila pa davle po 10% poroštvo i knižbo. — Pozdrav pošilam svojoj lüboj domovini, gračkoj fari, svojoj žlahti, poznancom, posebno pa svojoj tivarišici z malov familijov navküper. Meni se hvala Bogi dobro godi. Rajsar Štefan v Franciji. — Popravimo pomoto. Dnes tjeden se je vrinola neželena pomota v članek: Čtite! V tom se pozavajo vsi, naj pridejo po dobre knige v „Naš Dom“ med ranov i velkov mešov. To se tak more razmeti ka med časom po ranoj meši do velke, ne pa nikdar v časi kda je meša. 15. februara 1931. NOVINE 3 — Smrt staroga vučitela. V G. Petrovcih je vmro v 80. leti starosti vpokojeni vučiteo i evang. kantor Varga Endre. Slüžbo je vršo prek 50 let. Bio je dober človek i ga je vse rado melo. — Ogenj i smrt. V Brezovici se je edno noč vužgala pri Toplakovih slama. Naednok je nastala velka svetlost i lüdje so prestrašeno bežali iz hiš. Vün je pribežala tüdi sosedova babica. Ognja se je tak prestrašila, da jo je boži žlak vdaro i je vmrla. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 2 — Što je našeo, naj vrne! Blüzi gasilskoga doma v Krogi je bilo že meseca decembra preminočega leta zgüblenih 900 Din. Ar se dozdaj ne nihče zglaso, da bi jih našeo, na tom mesti prosimo najditela, naj se oglasi s penezi pri Titan Franci. Tam zve, čidi so. — V Müri se prehlado i vmro. Okoli 50 letni Toplak Pavel iz Bakovec je delao pri Müri. Med delom se je poškalo i spadno v vodo. V vodi se je močno prehlado, dobo plüčnico i za par dni je vmro. N. p. v m.! — Nesreča z automobilom. Te dni se je pripetila v Dugoj vesi nesreča, štero je povzročo auto ednoga trgovca z belicami. Auto se je šteo na cesti obrnoti i kak je malo šo nazaj, je notri vdaro v edno hišo, štero je preci poškodüvao. ZA NEDELO. Quinquagesima. Evang. sv. Lukača vu 18. táli. Vu onom vremeni vzeo je sebom Jezuš dvanajset vučenikov i pravi njim: ovo gori idemo v Jeružálem, i spunijo se vsa, štera so pisana po prorokaj od Sina človečega. Ar se oda poganom i bode ošpotani, bičüvani i poplüvani i gda ga zbičüjejo, vmorijo ga; i na trétji den gori stane. I oni so nikaj toga ne razmeli i bila je eta reč skrita od njih; i ne so razméli, štera so povedana. Včinjeno je pa, kda bi se pribižavao k Jeriki, nekši slepi je sedo kre poti koldüvajoči. I kda bi čüo vnožino mimo idočo, pitao je, ka bi to bilo? pravili so pa njemi; ka Jezuš Nazarenski mimo ide. I kričao je govoréči: Jezuš Sin Davidov smilül se meni. I ki so naprej šli, kárali so ga; ka bi mučao. On je pa tem bole kričao: Sin Davidov, smilüj se meni. Stanovši pa Jezuš, zapovedao ga je k sebi pripelati. I gda bi se približavao, pitao ga je govoréči: ka ščéš, naj ti včinim? on je pa pravo: Gospodne, naj vidim. I Jezuš je velo njemi; pregledni, vera tvoja je tebé zdravoga včinila. I preci je vido i nasledüvao je njega zvišavajoči Bogá. I vse lüdstvo, gda je vidilo, dalo je hvalo. Tisk. Tisk ali štamp je dnesden ogromna moč. Pravijo, da je osma velesila. Što ma dnesden tisk v oblasti, je gospodar. Časopisi tumačijo javno mišlenje, razodevajo svoje misli drügim itd. To dobro znamo iz svetovne vojne, da javno mišlenje časopisi tüdi delajo. Neistinski glasi časopisov so vplivali odločilno tüdi ha razdelitev posameznih držav. Zakaj je telko Slovencov ostalo pod Italijov ali pod Madžarskov? Zato ar so svetovni časopisi pisali, da pre tam nega Slovencov. Tüdi v düševnom pogledi majo časopisi velikansko moč. Tisk napravi jako dosta dobroga ali pa dosta slaboga. Pitanje je samo, što piše. Tüdi katoličani so začeli že malo bole ceniti tisk. Neprijatelje naše svete vere pa so nas že davno prekosili. Tü moramo delati, ne pomaga stati s prekrižanimi rokami pa samo gledati. Tüdi to ne drži, da je negda toga ne trbelo pa smo vseedno živeli. Prišli so drügi časi. Zdaj zna že vsaki čteti. Vsi čtejo vse, ka njim pride pod roko. Če lüdje nemajo dobroga čtenja, bodo pa čteli slabo. Našim lüdem naj povem, kak znajo židovje širiti svoj tisk. Nemška židovska tiskarna „Ulstein“ je cela tvrdka. Ma svojo centralo v Berlini, podrüžnice pa po celom sveti. Ta drüžba ne izdava samo edne novine, liki celo vrsto časopisov, dnevnikov, tjednikov, časopisov s slikami, pa tüdi šaljive časopise. Samo 2500 vrednikov je zaposlenih pri tom drüštvi, 2000 lüdi pa samo vodi razpošilanje časopisov po celom sveti, pomaga njim ešče 3500 lüdi. Tvrdka Ulstein ma 91 svojih telefonskih linij s 506 stranskimi postajami. Centrala dnevno porabi 3500 telefonskih stikov. Poštnih pošiljk dobi dnevno 6500, odpošle pa 28000 komadov. Na mesec ponüca 3 milijone bal papira i 650 metercentov farbe za tisk. Strojov za tiskanje ma 65 rotacijskih za novine, 53 pa za knjige, 63 strojov za zlaganje liter, 90 automobilov, 3 aeroplane. S tem groznim aparatom se že nekaj napravi. Kde smo ešče mi katoličani? Zdaj tüdi razmimo, zakaj je telko slaboga na sveti; preveč je slaboga tiska. Časi so resni, zato pomagajmo, kelko moremo našim Novinam pa Marijinomi listi. Z maloga se nabere veliko! (Putnik) Kelko lesa ponücajo novine? To se razmi, da ne naše, liki dnevniki, šteri se tiskajo vsaki den v 100 000 izvodih na 12 straneh. Takše novine požrejo na leto 14 plügov lesa. Zdaj pa pomislite, da drevo prle kak zraste, porabi 50 let. Takše velke novine požrejo na den telko lesa, kelko ga zraste v 1 leti na 2 plügih. To je nešternim državam dalo misliti, zato v Angliji začenjajo delati papir tüdi iz slame pa drügih rastlin. Drage gosli. To je za naše muzikaše! V New Yorki je nekši milijonar slavnomi mužikaši Kubelki ponüjao za njegove stare gosli 1 miljon dolarov. Starinske gosli najmre majo velko ceno. Tüdi naši mužikaši znajo, da če starejše so gosli, lepši glas majo. Kubelik je gosli ne šteo odati, liki je je zapovedao stražiti podnevi pa ponoči. Razgled po domovini. Po 16 letih iz vjetiništva. Pred dnevi se je vrno iz vjetništva v Rusiji v Sarajevo nekši Rade Obučina. Pred 16 leti so ga zgrabili na ruskoj fronti, kesneje se je priglaso kak dobrovolec i se je vdeležo bitk na Dob- rudži, kde je bio tüdi ranjeni. Med revolucijov je ležao betežen v nekšem špitali v legari. Pozneje je preživo več let v Žitomiri i drügih mestih, kde je dosta pretrpo. Punih pet let je proso za dovolenje, da bi se vrno domov. Končno ga je dobo i se napoto v Jugoslavijo prek Poljske. Doma je najšeo še živoga svojega staroga očo Nikolo, šteri je bio nadvse srečen, da je po telkih letih zopet zagledao svojega edinoga sina, kajti drügi sin njemi je med bojnov vmro. Divjaško bitje. V noči od nedele na pondelek se je v starom Bečeji odigrala krvava tragedija. 14 kmečkih dečkov se je na maškeradnom plesi zavolo nekših deklin hüdo sprlo. Prišlo je kmalu do bitja z noži. Na konci je obležao mrtev 19 letni kmečki dečko Sokolovski, ki ga je nekak z nožom smekno naravnost v srce. Nekši drügi mladenič, šteroga istovetnost pa še ne dognana, leži v špitali, ar je dobo 8 ran z nožom. Njegovo stanje je preveč nevarno, ar je zgübo dosta krvi. Ostalih 12 dečkov je žandarmerija zaprla. Mati i 6 dece pri krsti. Posestnik Avgust Podmenik iz Marnega nad Dolom je bio med vojnov zgrableni na ruskoj fronti, odked je bio prepelani v Novo Nikolajevsk. V petih letih vjetništva se je spoznao z Emov rojenov na Estonskom i se je z njov oženo po katoliškom obredi, četüdi 4 NOVINE 15. februara 1931. je bila nevesta protestantske vere. Po bojni je prišla žena ž njim v naše kraje, kde se je ščista vživela v nove razmere. Ar vendar ne bila še krščena, jo je dolski župnik nagovoro, naj prestopi tüdi še formalno v katoliško cerkev, ka je v srci že itak napravila. 32 letna žena s 6 deteti je privolila v krst, i ta se je vršo v nedelo v dolskoj cerkvi. Botra sta bila krčmara Ivan i Marija Zvrašek ter je dobila žena ime Etna Marija. Keliko se je pokadilo leta 1930. v Jugoslaviji. Uprava državnih monopolov je zbrala podatke od odaje tobačnih izdelkov v leti 1930. Odano je bilo križanoga tobaka za cigarete i pipo okoli 4,800.000 kg., cigaretov 5.075,000 000 kg., cigarov v listaj 42,000.000 kilogramov. Dohodki iz odaje tobačnih izdelkov v 1. 1930. znašajo približno 1.836,000 000 Din. i presegajo dohodke v leti 1929. za okroglo 66,500.000 Din. Krvavi napad na mladoženca. 27 letni trgovec i gostilničar Anton Lebe v Reki na Pohorji se je šteo v sredo oženiti z Maricov Faležovov, hčerkov pekovskoga majstra v Hočaj. V noči od sobote na nedelo pa je postao žrtev krvavoga napada. Kda so v hiši po staroj navadi pili, so prišli nenapovedani dečki i so se začnoli z mladožencom svajüvati. Kda jih je Lebe šteo pomiriti, je naednok dobo dugo rano na glavi i na hrbti z nožom. Hüdo poškodüvanoga mladoženca so z automobilom pripelali v v mariborsko bolnico. Tam so ga opererali i na njegovo želo v tork pripelali na njegov dom, kde se je vršilo gostüvanje. Orožniki so napadalce že aretirali. Iz sveta. Fabrika zgorela. V Parizi je v nedelo zgorela edna fabrika tapet. Ogen je bio tak silen, da so se vužgale tüdi sosedne hiše. Brez strehe je ostalo 20 familij. Smrt senatora. V visiki starosti 82 let je vmro italijanski senator Tomaž Tittoni, večkratni zvünašnji minister. Eksplozija v rüdniki. V angleškom rüdniki Whitehaven je bila v petek ponoči močna eksplozija. Rüševine so zasipale 50 delavcov. Močna zima v Nemčiji. V brežnatih pokrajinaj Nemčije je zavladala jako močna zima. Na nešternih mestih je mraza — 35° C. Glad v Zjedinjenih državaj. V washingtonskoj senatskoj zbornici je imeo demokratski senator Caraway iz Arkansasa oster govor proti predsedniki Hooveri i republikanskim voditelom, ar so se uprli glašüvati za šumo 25 milijonov dolarov kak prvo pomoč gladüjočim Američanom. Caraway je v svojem govori trdio, da vmerje v nekih delih ameriške države, štere je zadnje poletje obiskala süša, povprečno po jezero lüdi na dan i to samo od glada. Tüdi ameriški Rdeči križ je izdao plakat, ki poziva k zbiranji darov za gladüjoče i šteri pravi, da vmirajo tej siromacje na jezere. I Amerika je najbogatejša država na sveti . . . V trügi se je prebüdo. K Kostanci ob Bodenskom jezeri se je dogodo slučaj navidezne smrti. Pekovski mojster je najšo pekovskoga pomočnika, 23 letnoga dečka mrtvoga v posteli. Pozvani zdravnik je ugotovo smrt. Mojster je šo k tišlari, naročo škrinjo i obvesto o smrti rodbino umrloga. Truplo so položili v škrinjo i pripravili vse za Pogreb. Kda je drügo gojdno po položitvi na mrtveški oder stopo mojster v hišo, gde bi naj bilo truplo, je najšeo živoga pomočnika, sedečega na stubaj. Na videz mrtvi se je prebüdo v škrinji, odpahno pokrov i zbežao iz grozne hiše na stopnice. Sam pravi, da je prepoznao vse, ki so bili zbrani okoli njegove škrinje, je razmo njihove razgovore, ne pa spravo ne besedice iz sebe i tüdi oči ne mogeo odpreti. Napadli so ga bili srčni krči, ki so ga izpüstili baš še v pravom časi. Smrt mladožencov med zdavanjom. V cerkvi v jüžno-italijanskom mesti Brindisi se je zgodo žalosten slučaj, ki je preveč osamlen v zgodovini poroke. 73 letni stotnik Valter Babba se je šteo poročiti s 70 letnov Rozov Madagor. Cerkveni obred poroke je že bio tak daleč, da bi si naj podala Ženin i nevesta prstana. V tom trenutki se je zgrudo stotnik i obležao mrtev. Preteklo je nekaj trenutkov, predno se je zavedla nevesta, kaj se je bilo zgodilo z njenim izvoljenim. Pri pogledi na mrtvoga zaročenca pred oltarom je zadela tüdi njo — srčna kap. Ali tobak škodi? 300 letni boj proti kajenji je nikaj ne pomagao. Moški vseedno kadijo. (Naj pripomnimo, da ženski kajenje dosta bole škodi. Pa je tüdi jako grdo, če ženska kadi.) Potrebno pa je, če ščemo, da bo naš narod zdrav, da kajenje omejimo kak najbole moremo. To se pravi, kaditi moramo tak, da nam bo kak najmenje škodilo. Zato si zapomni sledeče: Kaditi s pipe škodi menje, kak cigara ali cigareta. Cev pri pipi naj bo duga. Škodlive so pa kratke pipe posebno tiste iz žgane ilovice. Če kadiš cigareto, te gori tüdi papir, šteri draži oči, slüži služnico v vüstah i ti lehko povzroči katar v grli. Če daš malo pamuka v cigaretno cev, s tem nekelko omejiš škodlivost, omejiš pa tüdi tisto prijetnost. Cigarete ali cigare nikdar ne kadi do konca. Na vlažnom konci se nabere največ nikotina. Moč tobaka je ravno v tom, kelko nikotina ma v sebi. Sirovi tobak ešče nema nikotina, kaditi se pa ne da, ar preveč omami. Najfinejši havanski tobak ma v sebi samo 0.6 —1—2% nikotina. Tobak za pipo pa celo 3∙36%. Vmes pa so cele vrste slabšega i močnejšega tobaka. Učinek tobaka je v gorenji. Prijeten vonj nastane v zdrüžitvi dima z zrakom. Pepel dobre cigare je beli. Cigara je nezdrava, če dela črni pepeo. Deci pod 16. letom je kajenje jako škodlivo, zato ga moramo kak najostrejše prepovedati. Tüdi mladomi človeki škodi. Da škodi tüdi Ženskam, smo že povedali. Poleg toga pa pokvari ženski prijeten glas. Sami lehko razvidite, da je žvečiti tobak, ali „bago jesti“ za zdravje nikak ne dovoljeno! Samo čemer ješ s tem! Pravijo, da kajenje hasni državi, država dosta dobi od monopola. Pa je ne istina. Monopol niti od daleč ne pokrije vseh izdatkov, ki se z dimom spüstijo v zrak. Samo pomislite, kelko težko prislüženih penez zgori vsaki den! To bi se dalo tüdi ponücati. Što ma močno volo, naj se odvadi kaditi, ne bo njemi žao. Nieden pameten zdravnik ne more kajenja priporočati. Vidimo pa, da dnes tüdi zdravniki priznavajo, da je kajenje samo navada, ne pa človeča potreba. Penez je vsigdar menje, materijal vsigdar falejši zato naročajte samo naravnoč pri V. BRATINA, zastopniki za Prekmurje: cement vapno, pa tüdi deske, late, tesani les, cementne cevi, itd. 5 Občni zbor HRANILNICE i POSOJILNICE, r. z. z n. z. v PERTOČI se vrši v uradnih prostorih dne 22. februara ob 3. vüri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva; 2. odobritev računskoga zaklüčka za leto 1930. 3. volitev načelstva; 4. slučajnosti. Pri nezadostnom števili kotrig se vrši 1 vüro sledi drügi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakoj udeležbi. 15 februara 1931. NOVINE 5 Za naše male. T. L Dva pastira. Bilo je vedro jütro. Sunce je ravno shajalo, gda je potüvao po samotnoj poti kmet, šteri je šo na senje nekam na Hrvatsko. Nameno je küpiti kravo. Pa čüdno, mesto krave je prignao pastera, šteri je posili šo za njim. Bio je že preci močen, rjavoga obraza i jako jezičen. Oči so njemi glédale mračno i prekanjeno. Gda se je nasmejao, je kázao šürke zobé . . . Sosidovomi Tončeki se je ne povido. Bojao se ga je. Že pri prvom srečanji se ga je zosagao. Ogibao se ga je. Posebno na paši je glédao, ka se je ogno, kak nájdale je mogeo. Janči je to spoznao, zavolo toga se je skleno maščüvati nad njim . . . Bilo je v nedelo odvečara. Tonček je bio na paši i po svojoj navadi igrao na citre, štere so njemi oča küpili, ar je bio vrli dečák. Mili glasovi citer so odmevali po vseh senožataj, ka je bilo vesélje poslüšati . . . Naskori nato je prignao tüdi Janči kobile na pašo. Gda je zagledno Tončeka, ka je vesélo igrao, se je razsrdo, se prijao za vüha, ka ne bi čüo Tončekovoga igranja i gnao dale . . . Gda je püsto kobile, si je šo senco iskat, ar je sunce pripekalo. Prišeo je do ednoga hrasta i je legeo v senco hoteč malo zadremati. Ali ne je mogeo, ár so se tüdi tá čüli glasovi Tončekovih citer. Janči se je čemerio i od velkih čemérov stiskao pesnice. Gda se je več ne mogeo premágati je skočo gori i se je pretio Tončeki: „Ti, pes, ali ne henjaš!?“ Tonček se je ne brigao za di- jaškoga Jančija, nego je naprej igrao. Janči je že škripao z zobmi i je šče kühao vekše sovraštvo v svojem hüdobnom srci. Nepričaküvano se je skrivoma približao Tončeki. Skažlivo se je smejao i ga pita: „Zakaj ne henjaš igrati?“ Tonček se je prestrašo, skočo gor i skoro z jokajočimi očmi gledao pred seov Jančija, šteroga se je tak bojao. „Ka si pa naj začnem, če mi je dugi čas?“ je odgovoro Tonček. „Daj, ka bom šče jaz malo ig-rao“, je proso Janči. „Ve pa neveš“, njemi je odgovoro Tonček i ga glédao z bojazlivim poglédom. Ne je znao ali naj odbeži, ali pa na pomoč zové, samo čüto je, ka Janči nekaj božnoga šče napraviti. Pogledno je okoli sébe, ali lüdje so bili daleč pri mlini, zato je ne zvao na pomoč. „Daj mi Tonči!“ je silo Janči. „Ve pa neveš, ka mi je pokvariš“, se je zgovarjao Tonček. „Ne pokvarim! Ve mi ti pokažeš, kak trbe . . . „To se nemreš tak friško navčiti“, se je neprenehoma izgovarjao Tonček. Gda njemi pa le ne dao, je Janči zgrabo za citre tak močno, ka so zaškripale. „Potereš je Janči!“ Da je ne bi potrla, je Tonček püsto. Janči je citre najprle glédao, te pa začno igrati . . . Ali njemi so se ščista inaši glasile kak Tončeki, zato je postao čemeren. „Ne piši tak močno“, ga je včio Tonček. „Ka boš ti mene včio šmrklavec!“ (Dale.) Za smeh. Cigan je tožo na sodniji svojega sosida, da se njemi prti s smrtjov. Sodnik: Te je že bujo? Cigan: Ešče ne! Sodnik: No ka pa te ščeš, vej ti je pa ešče nikaj ne včino. Či te buje te pridi k meni! Cigan i kmet sta najšla vnogo penez. Ali nej sta znala kak bi si je raztálala. Na slednje sta si napravila tak, ka šteri jiva vekšo laž pove, tistoga te bodejo penezi. Cigan včasi začne praviti: „Moj oča ga je büo velki bogátec daleč na okoli, meo je vnogo živine, konjov, jüncov, kráv i sploj vse živine. Kmet je pravo, to je vse mogoče. Nego moj oča je bio pá velki sirmak, drügo je ne meo, kak samo edno staro hitváno kobilo, či njoj je bokše polagao božnéjša je bila. Nego skotila je vsako leto. Ednok je skotila žerbé drügoč pa cigana, pa žerbé, pá cigana! Cigan nato pravi: „To ga je pa vrajža laž!“ I tak je dobo kmet vse tiste peneze. AGRARNE ZADEVE Fartel Janez, M. Črnec. Odpoved vzeli na znanje s 4. II. t. 1. Fehér Imre, Petišovci. Isto odgovarjamo. Bogdan Ivan, Grada. Banska uprava nam je odgovorila, da je Papež Martini predpisala 3582 Din. 81 p. za arendo. Vi bi mogli odpovedati hüto, ka je ne nücate. To zato opravite z veleposestvom. Z ednim nas obvešča banska uprava, da vam kak najhitrej da izmeriti funduše. Vsem kotrigam. V „Kmetskom Gospodari“ smo objavili spremenjena pravila agrarne zadruge. Po tej je postala poleg agrara tüdi kmetijska naša zadruga. Najvekše važnosti je zadružno zavarüvanje. Letos se bo okoli petnajsetjezero Din. podpore razdelilo našim ponesrečenim kotrigam. Prosimo vse odposlance, naj knige poberejo i zadrugi izročijo, ka v smisli pravil damo vsakoj kotrigi legitimacijo, na štero do glavni §§ pravil gorštampani. Pošta upravništva. Sakovič Marija, Vadarci 50. Zavolo očine smrti počakamo z naročninov. Kalendar smo odposlali. Ti pa moli za očo i vrla bodi. Luthar Štefan, Gorica. Ne ste dužni prle plačati, kak meseca augusta zadnje dni. Do toga časa sega naročnina. Tanacek Franc, Vadarci. Nikaj neste dužni plačati za tiste številke. Drügoč pa naj včasi plačajo na eden mesec, kda edno številko na ogled dobijo. Če to ne včinijo, njim drüge že ne dajte. Rogan Mihai, Sotina. Din. 180 sprejeli na novo leto. Ali zakaj pošilate po nakaznici peneze i drago poštnino plačüjete, kda mamo položnice, pri šterih ne plačate poštnine. Olaj Franc, Mesnil. 10 Din. podpore sprejeli. Hvala. Rajsar Štefan, Serancourt, Francija. Ostalo je 21 Din. za Dom sv. Frančiška. Bog povrni! Gospodarstvo Spomenica Kmetske zveze. Vodstvo Kmečke zveze v Maribori je s pogledom na kuluk i takso na vprežno živino, kak to, dvoje določa banovinski proračun, poslala predsedništvi vlade, finančnomi i kmetijskomi ministerstvi, kak tüdi bani spomenico, v šteroj naglaša, da je tako odküp kuluka kak taksa na vprežno živino za kmečkoga človeka velki vdarec, zavolo toga trbe to dvoje reducerati. Ar je iz spomenice razvidno, kak se Kmečka zveza potegüvle za maloga kmeta, v prišestnom „Kmetskom gospodari“ objavimo celo spomenico. Dača na zemlišča. Zakon od znižanja mere osnovne dače na dohodke zemlišč določa, da de se letos plačüvalo na račun osnovne dače na zemliške dohodke za vsakih 100 Din. katasterskih čistih dohodkov po 10 Din. dače. Padec cen pri svinjaj. Kak friško je spadnola cena kukorci, je 6 NOVINE 15. februara 1931. začnola kapati cena tüdi pri svinjaj. To pa zavolo toga, ar kukorca vala za glavno svinjsko hrano pri krmlenji. Kak dugo de te padec cen trajao, se ne da povedati. Moč zadrug v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je sküpno 4547 zadrug, ki so priklüčene raznim zvezam, okoli 500 pa je zvün vsake zveze stoječih. Zadrug z neomejenim jamstvom je 2666, ostale (1881) pa se prištevajo k zadrugam z neomejenov zavezov. S pogledom na število prebivalstva je včlanjenih največ lüdi v zadrugaj Slovenije i to 214.626 zadrüžanov, Srbija šte 104.307, Hrvatska i Slavonija 57.638, Dalmacija 43.691, Bosna i Hercegovina 24.070, Vojvodina 23.877 zadrüžanov. — 2476 je kreditnih, 916 dobavitelskih, 132 konsumnih, 146 mlekarskih, 43 živinorejskih, 15 travniških, 37 strojnih, 29 kletarskih, 23 oljnih, 36 ribarskih, 44 tehničnih, 51 zidarskih, 30 zdravstvenih, 323 poledelskih, 66 obrtnih, 151 raznih zadrug i 31 central. POZOR! FAL CIGEO. Ciglence v Gornjoj Radgoni i v Borecih pri Sv. Križi (prle nemške) naznanjajo, da majo v zalogi dosta črepa za pokrivanje falc drügi klas i mis- lite po kakšoj ceni: jezero falatov po šeststo dinarov. Što šče küpiti naj piše edno karto hitro prle kak vse odamo na Centralo občinskih opekarn v GORNJOJ RADGONI. Küpec lehko vozi, gda de meo čas. Tüdi mamo prvi klas falc cigeo i vse drüge vrste po dnevnih cenaj. PO DOBROJ KAKOVOSTI, PO LEPOJ OBLIKI i PO JAKO NISKOJ CENI se poznajo SUTTNEROVE VÜRE Iz lastne tovarne vür v Švici žepne vüre od 44 Din naprej, vüre zapestnice od 98 Din. nap- rej, büdilnice od 49 Din. Najbogatejša izbira najbolših vür, zlatnine i srebrine vseh cen, v novom ilustriranom letnom ceniki, ki ga dobite brezplačno od fabriške hiše vür H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Mlin s hišov i posestvom primeren tüdi za žago, na prometnom kraji na odajo. Cena 200.000 Din. ANTON KRAMBERGAR Sv. BOLFENK, v Slovenskih goricah. Razglas. Občni zbor KMEČKE HRANILNICE i POSOJILNICE v KRIŽEVCIH, Prekm. r. z. z n. z. se bo vršo dne 22. februara 1931. v uradnih prostorih hranilnice ob 10 vüri. DNEVNI RED: 1. Čtenje i odobrenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Čtenje revizijskoga poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev bilance za l. 1930. 6. Raznoterosti. Če te občni zbor v navedenom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre sledi na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valane sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. NAČELSTVO. Umetni mlin. postavlen 1926. leta, 10 m. dugi, 7 m. široki, popunoma vse novo ob Müri pol vüre od Slatina Radenci taki odam zavolo drüžinskih razmer. Opita se pri ALOJS KEGL umetni mlin Turjanci 8 pošta Slatina Radenci. 3 Posestvo k odaji: njiva, lepa šuma. sadovnjak i travnik vse sküpno doma okoli 6 oralov, hiša i gospodarsko poslopje nove zidano i z črepom pokrito na lepoj legi. — ŠIJANEC FRANC, Dragotinci p. Sv. Jurij ob Ščavnici. 2 vajenca iz poštene familije se sprejmeta v tovarni mesnih izdelkov JOS. BENKO MURSKA SOBOTA. 3 Prava metoda da ostanete vsikdar mladi, lepi i friški je redna nega kože i vlas, s pomočjov medicinsko neoporečnih sredstev, kak so to že prek 34 let sprobani Fellerovi Elza proizvodi: Fellerova kavkaška pomada za zaščito lica i kože „Elza“ krema, odstranjüje s kože nadležne nedostatke i jo stalno ohrani gladko, čisto i mlado. Vsikdar je zanesliva proti gübam, spüščajom, mozolom, sunčnim pegam itd. Lonček 12 Din. Fellerova Elza pomada za past vlasi, zaprečüje prhljaj, izpadanje vlasi i prerano serost, pospešüje rast vlasi i zdržava vlase vsikdar volne i mehke Lonček 12 Din. S poštov 2 lončka edne ali po 1 lonček od vsake Elza pomade 40 Din. če se pošlejo penezi naprej, brez vseh dalnih stroškov, inači pa s povzetjom 50 Din. Fellerove Elza žajfe lepote i zdravja (li- lijina mlečna žajfa, lilijina kreme žajfa, glicerinova, boraksova i katranova žajfa i žajfa za britje) 5 falatov v polübnoj izbiri 52 Din., če se penezi naprej pošlejo inači s povzetjom 62 D. Način nege s Fellerovimi Elza proizvodi je dozdaj šče vsakomi hasno. Napravite tüdí Vi tam i pomagalo de tüdi Vam! Že pri prvom posküsi se ne bodete žalostili! Naročite pri apotekari: EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina, 15. februara 1931. NOVINE 7 NALAGAJTE PENEZE v HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENSOVCIH, registrovano zadrugo z neomejenov zavezov, ki se je preselila v lastno novo hižo „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 i vsaki svetek od ½9 do 10 vüre predpoldnom. Za hranilne vloge plača intereša 8-8½%. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe neobdrži nikše provizije. Pri davanji posojil računa samo 1% upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. 2 Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. Načelstvo. MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. III. Peter. Od toga novemberskoga popoldneva sta minola kakšiva dva meseca. V mesti N. v Jüžnoj Ameriki so se zbrali lüdje v velkom hoteli „Evropa“, da bi pričaküvali Novo leto. V velkoj dvorani je že ob devetih mrgolelo pisanoga sveta. Klavir je zveneo, mladi svet se je v paraj vrto po sredini dvorane, starejši pa so predavali ob stenaj za stolami i pili, nazdravlali, se razgovarjali i vživali ob pogledi na razigrano mladino. Godba, odmev stopajov, cinkanje kupic, smeh, razgovor, popevanje, vse to se je tak zmešalo, da se ne moglo nikaj prav razmeti. V osamenom koti dvorane sedi za stolom mladenič. Bledomi obrazi, ki so ga venčali čarni vlasje, davlejo poseben izraz globoke temne oči, od šterih bi sodili, da nemajo dna. Sam je. Pred njim je kupica vina. Od časa do časa se s prezirom ogledne po pisanom vrvenji, potom pa se zagledne v meglena okna, s šterih se je cedila vodna para v drobnih kaplicaj. Mladenič ne tüjec, ve je že dve leti v mesti, vsakdanešnji gost toga hotela. Tüdi siromak ne, to se vidi na skrbno vrejenoj i lepoj obleki. Ma tüdi prijatele, ali dnes njemi je ne za drüžbo. Sam šče biti i se je ravno zavolo toga potegno v kot, da bi se odtegno radovednim pogledom. — Peter! — ga hipoma potrapla nekak po rami. Mladenič se obrne. — O, ti si, Luka! Zdravo! — Prijatel, ka tak samevaš? Hajdi, hodi k nam, tam za stolom nas je kakših šest, sedem Hrvatov. — Hvala! Ne idem! — je odkimao Peter. — Zakaj ne ideš, prijatelj? — se čüdi Luka, — ka ti je dnes? — Nikaj, a sam ščem biti. Tak mi je lübše. — Zakaj pa potem ne si ostao doma? — Pač ne sem. Mrzim samoto — odvrne Peter i zgrabi kupico, da bi pio. — Čakaj, Čakaj! — ga prime Luka za roko, — prinesem svojo, da kluncneva. Hipoma premine i je taki pa pri Petri s kupicov v roki. — No, pridem pa jaz k tebi, kda u neščeš iti k nam. Živijo! Na zdravje! Peter zdigne kupico, kluncneta i izpijeta. — Prijatel, ti si dnes nekam ne veseli — pravi pa Luka spüščajoč kupico na stol. — Tak, tak! — migne Peter i se zagledne v strop, da bi vušeo Lukinim prodirajočim pogledom. — Dragi moj, zdaj nega časa za žalüvanje — ga je süno Luka v rebra. — Za koga ne, ne, a za koga je, je! vzdehne Peter. — Čüden svat si ti! — A čüješ, Peter — začne Luka za čas pa — zakaj se ti ne ženiš? Ne dobro, da je človek sam, je pravo Bog. Glej, lepotice na vsakom stopaji, jaz samo čakam, kda ti obvisi oko na šteroj. Peter se bridko nasmehne i nemarno zamahne z rokov. — Ne šalim se, prijatel, znam, kak je človeki, kda je sam — je gučao Luka i si je zvijao cigareto. — Luka, püsti me pri meri! Te stvari neso zame. — Kak ne? — se čüdi Luka. — Ovak pa, Peter, ali maš koga na sveti? Maš očo ali mater? Nikdar mi nesi odtoga gučao. — Nikoga nemam — je odkimao Peter. — Čisto nikoga? — Nikoga! — Da bi se Luka nekelko bole potopo v Petrove oči, bi vido v njih skuze. — Vidim, da ti dnes ne do razgovora — je vzdehno Luka i se je zdigno. — E, pozdravlen do polnoči. O polnoči pridem, da kluncneva. Peter je bio srečen, da se je rešo Luke. Razgovor njemi ne bio nikdar tak neprijeten, kak te večer. Drügače je Luko lübo kak brata. Oh, zakaj ga je morao ravno dnes opomniti na njegove drage! Odgovoro njemi je, da nema nikoga. Istina, on istinsko nema nikoga, ar nešče, da bi koga meo. Davno je že obračunao z vsakim spominom. Kelko mantre, neznosne muke ga je stalo, dokeč ne izbrisao iz düše one edine slike. Oh, te muke! Nagrmado si je jezero skrbi, sto opravkov, samo da bi se njemi izbrisalo iz glave tisto edno ime. Smejao se je kak norec, vriskao kak dete, pio liki norec, drl v najveške nevarnosti, samo da bi izgübo iz vida oni dve velikivi plavivi oki, ki sta ga povsedi preganjali. I posrečilo se njemi je. Tistivi dve velkivi oki spita na dne düše, odenjeni s plaščom pozablenja. Rešo se je vsega, bio je ravnodüšen nasproti živlenji i smrti. Le ednoga se je bojao, svojih misli i samote. Da, edino njegove misli in samota bi mogle razdreti oni kameniti mir. Ravno zavolo toga ne nikdar mislo, zavolo toga je bežao pred samotov kak pred pošastjov. A dnes? Ka njemi je dnes? (Dale.) 8 NOVINE 15. februara 1931. Cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2 90, pengő Din 9.80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2∙20. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 190 mešani Din. 120, Na marofi Pitz v Topolovci se sprejme kravar (gulaš) na komencijo. 1 Pomaranče i citrone italjanskoga i španskoga izvora i zelenjave, vsigdar friško prvovrstno blago nüdi CELESTINA GLAVNIK Ljubljana, Pogačarjev trg 1. Občni zbor HRANILNICE i POSOJILNICE pri Sv. JURIJI r. z. z n. z. se bo vršo dne 22. februara 1931. ob pol 3 vüri popoldne v posojilnič-nih prostoraj pri g. Mekiši. Dnevni red: 1. poročilo načelstva i nadzorstva; 2. Potrjenje računskoga zaklüčka za leto 1930 ; 3. poročilo od izvršene revizije; 4. slučajnosti. Opomba. Če bi te občni zbor ob navedenom časi ne bio skepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Fal trüge Najfalejše se dobijo vsikdar vsake vrste trü-ge iz dobroga materiala. ŠTAUS GUSTI, mizar Beltinci, v občinskoj hiši, 107. 5 Na odajo je imanje, ki obsega 14 plügov. Z zidanov hišov i z zidanim gospodarskim poslopjom. Vse se oda z živinov ino inventarom vred ali tüdi brez toga. Küpci se naj zglasijo pri MARTINI ZAMUDA, Žihlava 11. pod Sv. Dühom p. Sv. Jurij. 1 K odaji je pri MESARIČ FRANCI v Selnici št. 64. v Medjimurji zidana hiša, nove štale pokrite s črepom, gorice, sadovnjak, njive, travnik, šuma sedem katastralnih plügov. Cena 95 jezero Dinarov. Küpci naj se javijo pri lastniki. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v Črensovcih, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE I 2 t Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC