#        Tujci in priseljenci na zemlji: tako je v Pi- smu Hebrejcem doloèen polo`aj kristjana, ki poudarja odnos vere do kulture. Enajsto poglavje priklièe v spomin zgodovino od- rešenja prek velikih figur prièevalcev, ki so tudi naši predniki v veri, med njimi Noe, Abraham in oèaki, Mojzes ..., spremlja jih mno`ica ljudi, katerih imena nam niso znana. Spomni nas na to, kaj je vera: “Je pa vera ob- stoj resniènosti, v katere upamo, zgotovilo stvari, ki jih ne vidimo” (v.1). Ta vera je parameter, ki nam omogoèa merjenje dobrin našega obstoja. Na njej sloni odloèilna presoja in kasneje se avtor vrne k prièevanju starih: “V veri so pomrli vsi ti. Niso do`iveli izpolnitve obljub, vendar so jih iz daljave gledali, pozdravljali in priznava- li, da so na zemlji tujci in priseljenci. Tisti pa, ki tako govorijo, razodevajo, da domo- vino išèejo. Ko bi imeli v mislih tisto domo- vino, iz katere so prišli, bi imeli prilo`nost, da se vrnejo. Tako pa so hrepeneli po boljši, po nebeški. Zato se Bog ne sramuje, da se imenuje njihov Bog, saj jim je pripravil me- sto” (v. 13-15) - ” mesto `ivega Boga, nebeški Jeruzalem” (12,22, prim. Apd 21,2,10-27).2 Tujci in priseljenci na zemlji: to je od nek- daj prisotno v kršèanski zavesti. Pismo Dio- genetu (konec 2., zaèetek 3. st.) izprièuje moè te slutnje in nam zanjo ponuja razlago. Kot prebivalci Neba se kristjani v zemeljskem me- stu poèutijo tujci in vendar v njem zavzemajo mesto, ki je podobno navzoènosti duše v te- lesu. A ker so od Boga prejeli tak klic, se prav tako zavedajo, da jim ni dovoljeno ube`ati. Pripadnost konènemu cilju, mestu, proti ka- teremu kot veèni romarji hodijo z moèjo svo-             jega krsta, jim omogoèa, da pravilno preso- dijo nestalnost in minljivost vseh stvari, tudi èloveških. Kristjani so te stvarnosti, krhke ka- kor vse, kar podle`e toku èasa, zmo`ni gle- dati v razmerju do njihovega izvira; v tej luèi se razkrije vsa lepota ustvarjenih bitij. Ob tem smo se dotaknili bistvene toèke ravnovesja. Izven tega središèa najdemo dvoj- no skušnjavo, ki je danes posebno nalezlji- va. Trudimo se umestiti v relativnosti, ampak ker èista relativnost golta samo sebe, posta- nemo plen nihilizma ali pa iz èistega strahu pred takšnim grozljivim koncem spreminja- mo v idole, kar je prehodno in minljivo. Tujci in priseljenci: to pomeni tudi, da ima èloveška avantura neko smer, da ima zgodo- vina smer, neko usmeritev in nek konec. Cilj - dokonèno mesto - je transhistorièna stvar- nost in v tem je druga bistvena toèka. Krist- jan, ki je poklican v mestu ljudi, je sin Kra- ljestva. To pomeni, da èloveška mesta in kul- tura niso poslednje in skrajne stvarnosti, tem- veè da le-té najdejo svojo resnico in ravno- vesje v priznavanju prese`nega. Zavest o nji- hovi relativnosti je osvobajajoèa. Èloveška zgodovina je vpisana v transhistorièno in su- prahistorièno perspektivo. Rušilna drama to- talitarizmov ima svoj duhovni izvor v nesmi- selni zahtevi, da bi èasne stvari - èasovne stvar- nosti - potešile `ejo po absolutnem, ki se na- haja v èloveškem srcu. Skušnjava bi se lah- ko ponovno pojavila v drugih oblikah. Da bi bile, kar so, èasne stvari potrebujejo mero veènosti. Vsak poskus njene nadomestitve vodi v katastrofo. Tujci in priseljenci: Janezovi spisi poudar- jajo še drugo plat našega polo`aja. Pri tem mislim na številne odlomke, kjer govori o sve-    tu in ki so si zelo nasprotujoèi. Svet je svet stvarjenja in njegove lepote, je pa tudi svet ljudi, ki jih vodi po`elenje, svet, ki je sovra`en veri in resnici. Kakor Uèitelj tudi uèenec trèi ob sovraštvo sveta. Njegov odgovor je v brat- ski ljubezni in v veri: “In zmaga, ki prema- ga svet, je naša vera” (1 Jn 5,4). V spominu hranim dva odlomka: “Bog je namreè svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenea Sina, da bi se nihèe, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak da bi imel veèno `ivljenje. Bog namreè svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil” (Jn 3, 16-17). Drugi odlomek je vzet iz velikoduhovniške molitve darovanja in priprošnje, ki jo Jezus izgovori v trenut- ku svojega `rtvovanja: “Ne prosim, da jih vza- meš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta” (Jn 17,15-16).V svetu, a ne od sveta. Smisel ni be`ati, ampak ostati navzoè v prisotnosti prièe. Svet, ki ga Gospod ljubi in ki ga je prišel odrešit, ni zunanji. Najprej ga najdem v svojem srcu z vsem ovinkarjenjem, zaple- tenostjo in dvoumjem. Resnièna ljubezen do sveta, ki nadaljuje Gospodovo ljubezen, zato zahteva razloèevanje, spreobrnjenje in tudi priprošnjo. Kristjanova delujoèa prisotnost ne more biti nikoli konformizem. Samota je lahko višja oblika ljubezni. Kraljestvo, ki je prisotno na obzorju stvari tega sveta, nanje ne meèe slabe luèi. Ni jim sovra`no ali konkurenèno. Vemo, da se je do- loèena bojevita brezvernost napajala iz tega tako imenovanega nasprotja. Z razkrinka- njem in zavraèanjem svetov, ki jih je èlovek videl v ozadju (Nietzsche), je v resnici po- trjeval svoje samoobo`evanje. Namen luèi in `ivljenja Kraljestva je razsvetljevati, oèišèevati, navdihovati in o`ivljati èasne stvarnosti, jim dati zagon, da bi v polnosti razgrnile svoje bogastvo. V tem stalnem procesu nam zgo- dovina vèasih omogoèi zaznati posebne tre- nutke. Ob tem mislim na Franèiška Asiškega. Njegova hvalnica objema tako celotno stvars- tvo kot naš èloveški polo`aj. Franèišek poz- dravlja smrt: naša sestra smrt.3 Ali se zave- damo neizmerne antropološke razse`nosti takšnega izraza? Sodobniki se niso zmotili. Po Poverellovi smrti umetnost raznese. Pri tem imam v mislih dvojno baziliko v Asisiju, ta kraj vrhunskega slikarstva. Slikarji so prvi znali ujeti izroèeno sporoèilo kršèanskega hu- manizma in modrosti.      Preden se lotimo vprašanj glede dialoga med vero in kulturo danes, je treba imeti pred oèmi vse vidike, ki zaznamujejo polo`aj ve- rujoèega in se temeljito zavedati zgodovin- skih struktur. Opomnjeni smo bili, da mo- ramo našo današnjost gledati v zrcalu nesklon- ljive današnjosti Boga. O našem današnjem èasu smo slišali mnogo pomembnih, vèasih zaskrbljujoèih misli. Naj jih nekaj povzamem. Razloèevanje med Bo`jim kraljestvom in èasnim mestom, ki smo ga vzeli iz Evange- lija, naj nam pri tem slu`i kot kljuè za razlago. Govorilo se je o brezupu prebivalcev in o etièni zmedi glede usmerjenosti eksistence, kar je znaèilna lastnost moderne demokracije. V resnici je stiska kulturna, èe kulturo razume- mo kot skupek vrednot, na katerih sloni èlo- veško dostojanstvo: svoboda, resnica, dobrota in lepota. Politika od teh vrednot `ivi, a si jih sama ne more dati, ker so to osebne vrednote. Resnièno demokratièno dru`bo se razume kot dru`bo oseb. Usoda osebe pa presega èasne stvari, zatorej je dru`ba zagotovo v slu`bi oseb, ki jim mora priznati njihovo pre- se`nost. Politièna ideologija od dr`ave in dru`be prièakuje, da bosta v celoti uresnièili èloveško usodo. Totalitarne ideologije so pri- vedle to iluzijo do skrajnosti in so posamez- niku kot osebi odvzele njegovo vrednost. Po- litièna dru`ba mora torej priznati, da njen iz- vor ni v njej sami, temveè v tem, kar jo presega in kar sem oznaèil za kulturo4.    # Èe je moje branje resnice toèno, se kri- za, ki jo do`ivljamo, odvija na ravni kulture. Je torej duhovne in etiène narave, kar pome- ni, da se mora na duhovni ravni razviti spod- buden, konstruktiven dialog. Res je, da lahko politièna praksa izzove reakcije na duhovni ravni. Res je tudi, da èlovekove pravice in nji- hova normativna vloga v politiki izhajajo iz ideje o osebi, ki je po svetopisemskem izroèilu podoba Boga. Soèasno pa se vse odvija, kakor da bi v odloèilnih razpravah glede `ivljenja in smrti oseb imeli za temeljno naèelo agno- sticizem: doloèena dejanja si bomo lahko do- volili, kolikor nam bo uspelo zanikati to, kar èlovek je, predvsem to, kar zadeva njegovo eksistenco. Tako je storjen strahovit obrat: izvrševanje èlovekovih pravic naj bi temeljilo na zanikanju njegove identitete. Gre za iz- ziv, ki se mu nihèe ne more izogniti. Kakšne pravice lahko zahteva èlovek, ki mu je od- vzeta identiteta? Zelo se je poudarjala te`avnost prenosa izroèila in, posledièno, izguba zgodovinske identitete. Toda èlovek si je zmo`en pred- stavljati prihodnost prav s tem, da se ume- sti v kontinuiteto neke preteklosti. Prekinitev prenosa seveda zadeva tako prenašalce kakor prejemnike. Pri tem pomislimo na odgovor- nost medijev kot tehniène razse`nosti naše dru`be. Kolièina podob in hitrost, s katero si sledijo, posameznika zatolèeta v trenutek in v be`nost. Spomin je izloèen iz igre. Sme-   Judita Karba: Brez naslova, oglje, 2005.    mo misliti, da se bo resen vzgojni napor uspel zoperstaviti izzivu, ki še zdaleè ni neznaten. Amnezija, za katero trpimo, ima verjet- no globji vzrok. Prihajamo iz tragiènega sto- letja, pred katerim je kolektivni spomin kakor ohromljen. Manjka nam moèi, da bi mu po- gledali v obraz, in be`imo v pozabo, ki je le ena od oblik la`i. Strah pred preteklostjo je gotovo strah pred nami samimi in hrani gluhi nepokoj, ki je naselil naš èas. S svoje strani je sveta katoliška Cerkev, ki jo sestavljajo grešniki, z novim tisoèletjem stopila na pot opravièevanja za pretekle na- pake svojih otrok. Ali ta duhovni korak spre- obrnjenja ne bi mogel - z vsem spoštovanjem do razliènosti pogledov - navdihniti analog- nega obnašanja na politièni ravni? Edino me- sebojno odpušèanje lahko stre obroè sovraštva in pripravi pot miru. Opravièiti in biti opra- vièen: na ta naèin lahko zavestno sprejme- mo temni del naše preteklosti. Evangeljsko sporoèilo, ki pravi, da bo`je usmiljenje ne- skonèno presega gromozanskosti zloèina, od zgoraj osvetljuje zaplete èloveške zgodovine. Daje nam pogum, da v resnici in brez obu- pa pogledamo našo preteklost. Takšno je oèi- šèenje spomina. S posebno pozornostjo in v duhu spreje- manja smo povabljeni, da se ozremo na na prvi pogled nenavadno avanturo sodobne umetnosti. Zanjo velja, da razdira vezi s pre- teklostjo, ki kljub vsemu ostaja navzoèa kot neke vrste podzemna plast. Sodobna umet- nost z istim gibom sledi dvojnemu, naspro- tujoèemu vzgibu, zaradi katerega unièuje in ustvarja. Mo`nih je veè, ne nujno nasprotu- joèih si razlag tega pojava. Z estetskega vi- dika lahko izra`a `eljo po osvoboditvi izpod prevelike te`e preteklosti. Lahko pomeni tudi potrebo po èisto novem zaèetku, tabuli rasi, saj se pristna stvaritev pojmuje kot stvaritev ex nihilo.V neki meri jo nekateri razumejo kot rivalstvo z Bogom. Lahko jo razumemo tudi kot nadaljevanje revolucionarne roman- tike z zaèetka 19. stoletja, ki je izra`ala sorod- nosti z doloèenimi starodavnimi miti, za ka- tere je periodièno vraèanje k prvotnemu kao- su pomenilo obljubo novega rojstva. Bakou- nin je tako govoril: “Veselje nad unièevanjem je obenem tudi ustvarjalno veselje”. Mo`no je, da umetnik zaradi svoje bolj izostrene per- cepcije stvari preprosto izra`a nered sodob- nega sveta. V vsakem primeru imamo opra- viti z duhovno izkušnjo oziroma s skupino pomembnejših duhovnih izkušenj. Vse same po sebi ne gredo v smeri kršèanstva, ampak vsaka na svoj naèin prièa o duhovnem, ki je v èloveku. Zato se od vernikov in vernic, ki so poklicani, da vstopijo v dialog z umetniki, zahteva globok smisel za duhovnost. Slednje- mu se je moè odpreti le z zavzetostjo v iz- kušnji vere. Do sedaj smo poudarjali te`avnost pre- našanja in zmedenost spomina pred neizmer- nostjo zla. Toda zlo zajeda dobro in ena prvih dol`nosti kršèanske poklicanosti je prièevanje upanja. Prav glede upanja moramo dajati od- govore (prim. 1 Pt 3,15), se pravi glede go- tovosti o prvotnosti, temeljnosti in plodo- vitosti dobrega. Zato moramo poudarjati po- men soèasnega delovanja teološke in laiène misli v preuèevanju listin, ki slu`ijo našemu verskemu, etiènemu in èloveškemu izroèilu. Zaupanje v nenaèeto mo`nost prenosa te- meljnih izkušenj mora biti moèno utrjeno, ker upanja brez izroèila ni. Dejansko nam Sveto pismo podaja zgodovino Bo`jega ra- zodetja in smer zgodovine je dana s potova- njem od obljube do izpolnitve. Besedo po- tovanje, ki sem jo ravnokar izrekel, je treba pravilno razumeti. Oznaèuje pot, ki jo zaz- namuje vrsta razcvetov novosti. A novo se v tem pogledu ne pojavi v obliki razdora, tem- veè je izpolnitev. Govoriti o razodetju in nje- govi zgodovini pomeni priznati, da sta v za- èetku luè in napoved trajno zveste ljubezni. To je sporoèilo upanja, ki ga mora vernik po- sredovati kulturi.    # Sprejem tega sporoèila omogoèa, da pra- vilno uravnovesimo zgodovinski spomin. Ta je podvr`en dvojni skušnjavi, ki nenehno nad- leguje moderni èas. V imenu moèno ideali- zirane preteklosti se vdajamo pesimizmu, ki oèrnjuje sedanjost; v imenu utopiène prihod- nosti jezno zavraèamo vezi s preteklostjo. Sve- topisemski pomen izroèila, ki je vir `ivljenja, nas varuje pred temi skušnjavami. V zgodo- vini ni dobe, ki bi jo Bog manj ljubil kot dru- go. “Jezus Kristus je isti, vèeraj in danes in na veke” (Heb 13,8). Takšna je skala upanja.   Ko gremo tako dlje v našem razmišljanju, se nam vsiljuje naslednje vprašanje: Kaj je èlo- vekova identiteta in kaj je smisel njegovega ob- stoja? Kaj je èlovekova resnica in še bolj ko- renito, kaj sploh je resnica? Naproti nam pri- haja Kristusova beseda: “Jaz sem pot, resni- ca in `ivljenje” (Jn 14,6). Ob tej temi se mo- ramo zadr`ati. Nagovarja nas še ena Jezuso- va beseda: “In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila” (Jn 8, 32). Èe manjkata smisel in ljubezen do resnice, se ni mogoèe za- vedati dol`nosti kršèanske poklicanosti. Razlog je jasen: na zaèetku te poklicanosti je bo`ja spodbuda, ki se nam v svoji modrosti in do- broti razkrije sama in nam poka`e namen svoje volje. Smisel resnice je neloèljiv od sprejetosti razodetja. Po Kristusu, ki je uèloveèena Be- seda, in po Svetem Duhu, ki “je resnica” (prim. 1 Jn 5,6), imamo dostop do Oèeta. Za- stonj smo vpeljani v globine Boga in smo “de- le`ni bo`anske narave” (2 Pt 1,4). Evangelj- sko razodetje nam tako po stoletjih priprav v polnosti razkriva resnico o Bogu in o odrešenju èloveka. Ta resnica zablesti v Kri- stusu, ki je hkrati Razodevajoèi, in polnost ra- zodetja (prim. Dei Verbum, n. 2). V tistem, ki ga sprejme, razodetje vzbudi dvojno gibanje, ki ga izra`a beseda skrivnost. Povabi nas, da vstopimo v svetlobo bo`jih glo- bin, soèasno pa nam da zaznati brezno resnice, ki neskonèno presega naše spoznavne zmo`no- sti. Biti dele`en skrivnosti je neloèljivo pove- zano z zaznavanjem absolutne bo`je prese`no- sti. Ta, ki se razodeva, je resnièno Deus abs- conditus, skriti Bog. Pavel takole pravi Ko- rinèanom: “Kakor je pisano: Èesar oko ni vi- delo in uho ni slišalo in kar v èlovekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga lju- bijo” (1 Kor 2,9). In ko premišljuje o naèrtu, ki ga je Bog imel z njegovim ljudstvom, vzklik- ne: “O globoèina Bo`jega bogastva in modro- sti in spoznanja! Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledljiva njegova pota! Kdo je na- mreè spoznal Gospodov um? Ali kdo mu je bil za svetovalca?” (Rim 11,33-34). Bog, ki je nedoumljiva luè, nam odpre svoje srce. In ker noben ustvarjen duh ni na isti ravni kakor On, imamo spoznanje, ki smo ga dele`ni po Njem, v veri. V uvodu v Jane- zov evangelij beremo: “Boga ni nikoli nihèe videl; edinorojeni Bog, ki biva v Oèetovem naroèju, on je razlo`il” (Jn 1,18). Vera, prostor za sprejem razodetja in vhod v bo`ansko za- sebnost, se naslanja na prièevanje Tistega, ki je “zvesta in resnièna prièa” (Apd 2,14) in ki bo v trenutku najhujše preizkušnje o sebi re- kel: “Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da prièujem za resnico. Kdor je iz re- snice, posluša moj glas” (Jn 18,37). Vera v Kristusa odpira dostop do bo`je resnice. Slišali smo `e trditev: “Jaz sem pot, resnica in `ivljenje” (Jn 14,6). Tista pot in ne ena izmed mnogih drugih poti ali poleg dru- gih poti. Petrov govor iz Apostolskih del ni niè manj kategorièen: “Zakaj pod nebom lju- dem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili” (Apd 4,12). Nekateri bodo v takšni trditvi videli pretirano ambicijo, kar bo onemogoèilo dialog. Ali slednji ne zah- teva, da se gibljemo v dvomu in v problema- tiki? To vprašanje je odloèilnega pomena za dialog med vero in razumom. Tisti, ki veruje, z gotovostjo ve, da ne vidi on, temveè Tisti, ki mu zaupa. Zato je vera,     ki nam odstira najvišje luèi, tudi mraèna. Prav to izra`a Pismo Hebrejcem, ki smo ga navedli na zaèetku: “Je pa vera obstoj resniènosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vi- dimo” (Heb 11,1). Te`nja po resnici je sestavni del našega duha. Okro`nica Vera in razum nas vabi k zaupanju v èloveški razum in nje- govo zmo`nost spoznanja resnice. Naš razum spozna resnico takrat, ko se mu ta nazorno poka`e ali ko ima zanjo potebna dejstva. To velja za vse stvarnosti, ki so v njegovem do- segu. V odnosu do bo`jih, nadnaravnih re- sniènosti pa naš razum trèi ob lastne meje. Popolnosti spoznanja, v katerem je razvid- nost temelj gotovosti, tu ni mogoèe prever- jati. Tu je dostop mogoè le, èe nam je dan dar vere. Sprejemanje vere ni nekaj nujne- ga, kakor je nujna sodba, ki temelji na ne- posredni razvidnosti ali nujnem miselnem postopku. Vera predpostavlja dejanje zaupa- nja besedi prièe in, onkraj tega, njegovi osebi. S teologalno vero, ki je dar milosti, je to zau- panje dodeljeno Bo`jemu sinu, Tistemu, ki vidi Oèeta. Kar nam Kristus dejansko razo- deva, so globoèine Boga in njegove ljubezni do nas. Razumljivo je, da je podarjeno zau- panje v sorazmerju s prejeto luèjo. Vera kot sprejemanje bo`je resnice doloèa, kolikšna je mera potrebnega zaupanja. Dejanje zau- panja je odloèitev, ki terja celo osebo. De- janja vere ni mogoèe razumeti brez svobode. V globini nje same se oseba v odgovor Nje- mu, ki je prièa resnice, svobodno odloèa o usodi in smislu svoje eksistence. Razse`nost svobode je za vero bistvenega pomena. Ko gre za takšno odloèitev, dejanje zaupanja ne prenese nobene lahkotnosti niti prenaglje- nosti. Poštenost misli zahteva, da se pravièno izmeri te`a razlogov za verovanje, verodostoj- nost prièe in listin, ki prenašajo njegovo spo- roèilo, prav tako pa verodostojnost Cerkve, ki ji je bilo sporoèilo zaupano. Kristusovo `ivljenje spremlja to, èemur Janezov evangelij pravi znamenja, ki so tudi znak, da je nad Njim bo`ja roka. Le njego- vo `ivljenje in velièina njegovega sporoèila potrjujeta, da je verodostojna prièa. Razum s tem, da strogo preuèi motive, zaradi katerih zaupamo Tistemu, ki se nam predstavi kot prièa resnice, pose`e na pot vere. Tako prej- me razum vabilo na sreèanje z vero. @e res, da je vera dar milosti, a to ne odstrani zah- teve po tem, da se pripravimo na njeno spre- jetje. To je poklic razuma. Velièina odloèitve zahteva kritièni napor v smislu popolne zve- stobe do resnice. Prebujenje vere spodbudi - kot svoj pogoj - delo razuma. Ta zahteva svari pred dvojno nevarnostjo. Prva je lahkovernost. S preseneèenjem ugo- tavljamo, da se v naši sekularizirani dru`bi mnogi predajo lahkovernosti in se brez raz- loèevanja zadovoljijo s skvarjenimi in po- ni`animi oblikami religioznosti, kar je greh napram luèi. Druga nevarnost je fideizem, ki je strah in zavraèanje, da bi se sreèali z vprašanji o verodostojnosti. Ta strah ni ute- meljen; zaupati moramo sposobnosti razu- ma, da spozna resnico. Jean-Luc Marion je pritegnil pozornost na pomemben vidik odnosa med vero in ra- zumom. Fides quaerens intellectum, vera išèe razumevanje. To ne pomeni, da je vera ne- popolna oblika našega spoznanja Boga, po- klicana, da odstopi mesto popolni obliki. To bi pomenilo sprejeti logiko gnoze in ezote- rizma. Naš um je ustvarjen, da bi razumel, in predmet vere je skrivnost luèi, ki prese- ga njegove sposobnosti. Ni druge mo`nosti, kot da to dejstvo v njem pod`iga `ejo, da bi prodrl še globje v skrivnost. V tej toèki se ro- jeva teologija. Resniène teologije ne more biti izven vere; nasprotno, v celoti se razprosti- ra znotraj vere in je v slu`bi vere. Verujoèi duh se še zdaleè ne omeji na svo- je lastne razse`nosti, ampak se odpre raz- se`nostim skrivnosti. Bolj ko se mu odslej kakšna stvar razjasni, hitreje se v njem ostri èut za nedojemljivost njegovega predmeta.    # Kar pozna, pozna, ker je uporabljal orodje razuma, ne da bi kadar koli izgubil zavest o šibkosti tega orodja v razmerju do brezna luèi, ki ga privlaèi. Ve, da je to, kar pravi, jecljanje, ve pa tudi, da ima to jecljanje, ki se dotika bo`jih globoèin, veèjo vrednost kakor vse pri- dobljeno znanje o stvarnosti, ki je sorazmerna z nami. Vera v nas v`ge `eljo, da bi videli Boga, kar nam bo dano po naši smrti. Zno- traj dinamizma te `elje je teologija pribli`eva- nje, ki vnaprej ka`e našo dokonèno potopitev v polni poldan Boga. Na svoj naèin tudi teo- logija prièuje o našem polo`aju tujcev in pri- seljencev na poti proti domovini. Dodajmo še, da je duh, ki ga je bila pritegnila skriv- nost Boga in spro`ila teološko iskanje, obro- dil sadove, ki so med najlepšimi sadovi sple- kulativne misli in so naredili rodovitno fi- lozofsko misel sámo.    Na tej toèki našega razmišljanja lahko po- išèemo odgovor na vprašanje: Zakaj se v naši pluralistièni dru`bi Cerkev predstavlja kot kraj dialoga? Odgovor je v naravi vere, ki med Bogom in njegovim stvarstvom vzpostavlja odnos osebe do osebe, ker je sama svobod- no in popolno izroèanje Bogu v Kristusu. Vera je odprtost srca in duha Kristusu, ki pri- haja k nam. Niè torej ne pretiravamo, èe re- èemo, da je vera dialog. Iti moramo še dlje: zaradi povezanosti s Kristusom, edinorojenim Sinom Oèeta, smo postali posinovljenci, in zaradi daru Duha, `ivega izvira, smo dele`ni `ivljenja luèi in lju- bezni treh oseb presvete Trojice. Dialog stvars- tva z Bogom je osnova za molitev in popol- no uresnièitev naše identitete kot bitja, ki je ustvarjeno po Bo`ji podobi in podobnosti. Dialog ima tako svoj prese`ni vzor v trinita- riènem ̀ ivljenju. Izra`a naravo osebe, ki je bitje razmerja, zmo`no spoznavati in ljubiti. Od tod izvirajo etiène potrebe. V zaèetku vere je Bo`ji klic - klic, ki je osebno naslov- ljen na vsakogar v globinah njegove zavesti. Je poklicanost, se pravi povabilo, da se z vsem bitjem posvetimo iskanju resnice. Dialog pred- postavlja in vzdr`uje spoštovanje, ki si ga oseba na svoji poti iskanja resnice zaslu`i. Je priz- nanje osebe v enkratnosti njene poklicanosti. Ljubezen in iskanje resnice sta temelj dia- loga. Brez tega temelja dobimo parodijo: iz- menjavo mnenj, ki nas k nièemer ne obve- zujejo, omogoèajo pa navidezno udobnost relativizma, ki nas obdaja. Dialog se nam razkriva kot potreba, po- vezana z resnico kot osebno poklicanostjo. Bila so potrebna stoletja, polna zaslepljenosti, dram in ran, da smo z drugim vatikanskim koncilom prišli do evangeljsko navdahnje- ne trditve: “Resnica ljudi ne sili k priznavanju drugaèe kakor z moèjo resnice same, ki blágo in hkrati krepko prodira v duhove.” (Kon- cilski odlok o misjonski dejavnosti Cerkve in Koncilski izjavi o razmerju Cerkve do ne- kršèanskih verstev in o verski svobodi, Nad- škofijski ordinariat, Ljubljana, 1966). Vera od razuma zahteva odprtost resni- ci, ki je sam ne bi bil zmo`en odkriti, ne da bi se moral zato sebi odpovedati. Prav v njem vernik najprej do`ivi nagovarjanje vere in us- tvarjanje notranjega dialoga, ki se nadalju- je v dialogu z bli`njim. Zato je usoda razuma za vero vitalnega pomena. Po sv. Pavlu (Rim 1,20) Cerkev pravi, da “je mogoèe z narav- no luèjo razuma iz stvari z gotovostjo spoznati Boga, zaèetnika in smoter vseh stvari”.5 Ker pa se razum lahko moti in je zaradi greha os- labljen, ga v njegovem delovanju podpira in teši razodetje. Razmerje, v katerem sta vera in razum, je samo po sebi ubrano, saj je Bog vir naravne luèi in razodetja. Resnica ne more nasprotovati resnici.       To razmerje je kakor skica, ki ustreza na- ravi stvari. Z vidika èloveške eksistence in upoštevajoè njen polo`aj razmerja med vero      in razumom še zdaleè niso bila miroljubna. Vera mora zato nenehno pozorno bdeti nad neprièakovanimi obrati razuma, pri èemer mislimo na idejo, ki si jo je kultura klišej- sko ustvarila o razumu in njegovih zmo`no- stih. V to perspektivo se umešèa okro`nica Vera in razum (1998). Izpostavimo tri toèke, pomembne za naše razmišljanje. Prva je mi- sel, da je vsak èlovek po naravi filozof. Fi- lozofija ni ezoterièna ali hermetièna aktiv- nost, zaprta sama vase. Je izdelan izraz, teh- nika naravnega spraševanja in intuicije, lastna vsakemu èloveku. V tem smislu filozofska misel ni pridr`ana le filozofom, ampak je nav- zoèa na vseh podroèjih kulture. Okro`nica podaja zaskrbljujoèo oceno da- našnjega stanja misli. Pomembni filozofski tokovi vidijo izhod v nihilizmu. Kopièenje znanja je pripeljalo do razdrobitve vednosti, kar onemogoèa zaobjeti celoto. “Kriza smi- sla”, ki jo do`ivlja naša doba, je takšna, da se mnogi sprašujejo, ali se ima še smisel spra- ševati po smislu (prim. VR 81)6. Spodobi se torej, da razumu povrnemo zaupanje vase in v njegovo moè spoznanja resnice. Prošnja pri- haja od vere sáme, preprièane in preprièljive zagovornice razuma (prim. VR 56). Fenome- nistièna in relativistièna filozofija namreè ni- sta primerni za to, da bi pomagali poglobiti bogastvo, vsebovano v o`ji besedi, kar je na- loga teologije (prim. VR 82). Obstaja torej potreba po pristno metafizièni filozofiji, ki je v okro`nici natanèno doloèena: “Povsod, kjer èlovek ugotovi klic k absolutnemu in k   Judita Karba: Brez naslova, oglje, 2005.  #   prese`nosti, mu je dano uvideti metafizièno razse`nost stvarnosti: v resniènem, v lepem, v moralnih vrednotah, v drugi osebi, v sami biti, v Bogu. Na koncu tega tisoèletja se pred nas postavljla velik izziv, namreè, ali bomo znali opraviti tako potrebni kot nujni pre- hod od pojava k temelju.” (VR 83). To je na nas naslovljeno povabilo. Vprašali se bomo, zakaj je bila neka zgo- dovina, ki bi morala v osnovi biti polna ra- zumevanja in ubranosti, v resnici pogosto konfliktna. Pri odgovoru moramo biti pozorni na dve vprašanji. Ali je èloveški razum razum, ki je zmo`en samega sebe utemeljiti in je sa- mozadosten, tako da bi bil èlovek, zanašajoè se samo na svoje lastne moèi, edini krojaè svoje usode? V tem primeru bi govoriti o zastonj- skem daru Boga, milosti, pomenilo uveljavljati odtujujoèe razmerje odvisnosti. Ali pa se ra- zum prepozna kot ustvarjen in je njegova luè dele`na izvira prese`nostne luèi? V tem pri- meru je te`nja po bo`jem ̀ ivljenju - èloveškim moèem nedosegljiva `elja - lahko izpolnjena le z zastonjskim darom Boga. In namesto da bi se zaprl vase, se razum odpre daru resnice, ki je sam ne bi mogel doseèi. To ga obenem krepi in pomirja v njegovi samostojnosti, ki jo ima kot ustvarjeno duhovno bitje. Gre za razpravo o sprejemu ali zavraèanju milosti. Za- gotovo je to skrivnost src, kar pa seveda ni ovi- ra, da v zgodovini misli in tudi mistike ne bi bila vseskozi navzoèa. Dialog lahko pomaga razjasniti bistvo te razprave. Druga ovira izhaja iz nesporazuma in je bolj predmet teologije kakor vere v pravem pomenu besede. Nesporazum odpravimo s tem, da za vsako podroèje natanèno do- loèimo, s kakšno vrsto znanja in posledièno s kakšno vrsto resnice imamo opraviti. V našem duhu je zapisana potreba po enotenju razliènih skupin znanj. Vendar tu ne gre za enoliènost, temveè za organsko enoto znans- tvenih ved, kjer ima vsaka svoj predmet prouèevanja in svoje metode. Simbolièen je Galilejev primer. Teologi niso bili zmo`ni uvideti, da se doloèene predstave o svetu niso ujemale z verskim naukom, s katerim so jih dolgo èasa povezovali. Prav tako ško- dljive so po drugi strani ekstrapolacije ali imperialistiène te`nje, da bi neko metodo, ki je veljavna za toèno doloèeno podroèje, prenesli na celotno stvarnost. Tako se na pri- mer v prevladujoèem pozitivistiènem ozra- èju v vprašanjih glede narave èloveškega za- rodka ne bi smeli obraèati le na eksperimen- talne panoge, saj to zadeva èloveènost in èlo- veško usodo. “Razdrobitev vednosti” in spe- cializacija, ki iz nje izhaja, imata za posle- dico to, da mnogi sodobniki v trenutku, ko zapustijo svoje toèno doloèeno strokovno podroèje, postanejo intelektualno neboglje- ni. Tu pa se sreèujemo s temeljnimi etiènimi in antropološkimi vprašanji. Dialog postane tu `ivljenjska nuja. Skrajno priporoèljivo je, da skozi pošten, bratski dialog poizkusimo odkriti resnice, ki sestavljajo èlovekovo dostojanstvo. Tu so vkljuèena vsa podroèja `ivljenja in kulture. Pozitivna izkušnja, ki jo imamo, nas vabi, da s tem nadaljujemo v prihodnje.  ! "#$%$ &' 1. V izvirniku Cottier, George. “Le dialoge de la foi et de la raison.” V Dialogue entre la foi chrétienne et la pensée contemporaine, Conférence de Carême 2005, Notre-Dame de Paris, Paris, Parole et Silence, 2005, 152—177. 2. Sveto pismo, SSP, Ljubljana, Svetopisemska dru`ba Slovenije, 2002. 3. Laudato si, mi Signore,/ per sora nostra Morte corporale,/ da la quale nullo omo vivente po’scampare. 4. Poenostavljam: potrebno bi bilo s teološkega vidika dodati bistvena razlikovanja. 5. Dr. Vilko Fajdiga, Teoretièna apologetika, dodatek: Konstitucija II. vat. cer. zbora ”Dei Verbum“ o Bo`jem razodetju, Ljubljana, Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev, 1966. 6. Joannes Paulus II., Okro`nica Vera in razum, Ljubljana, Dru`ina, 1999.