&TU JSsCA ’ K U.iN.SA
V CUJU
iasavM
TEDNIK
GLASILO
SZDL
ZASAVJA
TRBOVLJE, 14. X. 1964 - ST. 42 - LETO XVII. - 20 DIN
RAZGOVOR O AKTUALNIH VPRAŠANJIH V ZDRAVSTVU (p) TRBOVLJE — V ponedeljek je bil v Trbovljah razgovor o nekaterih aktualnih vprašanijlih v zdrav-
stvu. Zraven tovarišev iz Zasavja se je razgovora, o katerem bomo obširneje poročali v prihodnji številki našega lista, udeležil tudi poslanec socialno zdravstvenega zbora Skupščine SFRJ, dr. Saša Luzar
Priprave na letno konferenco trboveljske mladine
(il) TRBOVLJE - Razširjeni plenum občinskega komiteja ZMS Trbovlje je na zadnji seji razpravljal o pripravah za bližnjo konferenco
LETOŠNJI TEDEN OTROKA JE V ZASAVJU MINIL PRAVZAPRAV BREZ VEČJIH ZU NANJIH MANIFESTACIJ, NA KATERE SO BILI OBČANI VAJENI PREJŠNJA LETA
OB TEDNU OTROKA
Namen pričujočega sestavka rati gradivo za Izdelavo ana- paj z Občinskim odborom je, da na kratko navedemo, liže o varstvu v občini; zbra- SZDL Trbovlje pripravila po-
Ob omejitvi porabe električne energije
Najnovejša odredba, s katero se zaradi hudega pomanjkanja električne energije omejuje uporaba elektrike v gospodinjstvih in individualnih kmetijskih gospodarstvih ima prav gotovo namen drastično zmanjšati potrošnjo zdaj tako dragocene električne energije. Te omejitve bodo še posebej hudo prizadele naša sodobnejša elektrificirana gospodinjstva. Vendar smo prepričani, da bo ta ukrep kljub neprijetnim posledicam vendarle naletel na določeno razu-
mladine Trbovelj. Da'bi bila kaJ 80 v posameznih zasav- no gradivo bo obravnaval Ob- svetovanje o otroško varstveni mevanje potrošnikov, saj je
mšBM SHašHNB
čilo !n referat 'ter' pri pravffb združene s	predavanji o skrbi	“ industrijskem naselju Smart-	Metnega načrta razvoja otro-	Venda' ^ ob tem zastav,,a
program kadrovske komisiji za otroka.	Zraven tega pa je	no; v vzgojno varstveni usta-	škega varstva ter varstva in	vprašan,e, ki /e gotovo tra -
Konferenca trboveljske komisija za družbeno uprav-	novi Litija pa so uvedli tudi	vzgoje otrok, prizadevajo pa	nejšega pomena. Kako je bilo
mla iine bo predvidoma 8. no- ljanje pri	občinskem odboru	popoldansko izmeno.	si Judi, da bi zbrali potrebna	m0g0(<e> ja so se v našem
vembra, obravnavala pa bo SZDL skupaj z občinsko zvezo Na področju občine ZA- dvehoboških Torišč ln slce? Paškem gospodalrstvu poja-
socialistično	vzgojo mladine	Društev prijateljev mladine in	qORJE OB SAVI bodo	na	Iz
s posebnim	poudarkom na	svetom za socialno varstvo in	laUah, Kisovcu	in Zagorju	ob	drugega	pa	na	terenu Zasavje!	izvodnjo in potrošnjo
r^ l^avljanje na VSeh	v,arsV:“ !dr"Žin,e ,Pri ?h,Č l.	Savi pripravili	v teh	dneh	""i!	eL.	TV-TT Iux«i-	čne	eneraiie	Ali	ni
področph	skupščini Hrastnik začela zbi-	0j,gne zbore	c ‘	cne	enerane.	aii	ni
enega v Zgornjih Trbovljah, viIi ,aki disproporci med pro-
' ' elektri-
Prvič milijarda
DPM oziroma
V sredo dosežen letn i plan realizacije v To- vanirobčInskaTkup^činata3:
varni elektroporcelana	gorje ob Savi pa Je na začetku
tedna obravnavala v okviru poročila sveta za socialno skrbstvo tudi problematiko otroškega varstva.
(im) ZAGORJE - Kolek- letni plan. Računaijo, da bodo . Najbolj pa so se na letošnji
tiv Tovarne elektroporcelana do konca leta dosegli še nad ted^n otro1}c.®	v
Izlake je v sredo dosegel po- 300 tonov din realizaciie Sav,U v obtinl TRBOVUE V memben delovni uspeh. Do- ™ ™	, realizacije, tednu otroka so obdarili 140
segel je milijardo din reali- da ^ako znasala letošnja soc|a]no najbolj ogroženih stoji/ tovarne, ter izpolnil letna realizacija od 1300 do otrok; obiskali pa so tudi otroke v vzgojno varstvenih ustanovah In invalidne otroke v bolnišnici In jih prav tako obdarili. Za šole so organizirali posebne predstave mladinskih filmov, predvajali so diafilme in pripravili še nekatere druge prireditve za otroke. V tem tednu so se sestali tudi odbori
zaclje, in sicer prvič v ob- 1400 milijonov din.
Selo ObK ZK Trbovlje
Seja Skupščine občine čne ener^’e- An ni vzrok za
HrnctniU	sedanje hude težave v tem, da
smo zadnja leta razvoj energe-HRASTNIK — V sredo je tike povsem zanemarili.
Sstl:>'Ursh?r,bmo
zbira delovnih skupnosti v P"h°d"l't' '«"<
Skupščine občine Hrastnik. nit> takim drastičnim ukrepom, Na seji pa so razpravljali le potem bo treba povsem spre-o predlogu odloka o rebalan- meniti naš odnos do energel-su proračuna občine Hrast- ske baze. in čimprej odpraviti nik za leto 1964, gradnji neusklajenost med proizvod-Zdravstvenega doma in pa njo in potrošnjo elektrike. sofinanciranju šol II. stopnje.	V.
LOKOMOTIVA ZARADI NAPAČNO POSTAVLJENE KRETNICE V SAVO
(ma) TRBOVLJE — Občinski komite Zveze komunistov Slovenije v Trbovljah je na zadnji seji ocenil dosežke na področju kadrovske politike v občini in pregledal dosedanje razprave v predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije.
V razpravi so člani ObK ZKS poudarili, da stanje na področju kadrovske politike, • še posebej na področju kadrovskih služb, še ni zadovoljivo; predvsem slabo pa je stanje na področju šolstva (zlasti materialni položaj). Po mnenju z zadnje seje ObK ZKS obstaja izrazito nerazumevanje za reševanje problemov s področja kadrovanja, za radii česar bo potrebna večja angažiranost družbenopolitičnih organizacij za rešitev teh problemov.
Ko so pa govorili o dosedanjih razpravah o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ, pa so ugotovili, da so v osnovnih organizacijah in komitejih ZK o tem razpravljali, pri čemer so poudarili, da je treba dati večjo pozornost potrebam in možnostim za izobraževanje In bolj poudariti potrebo za iskanje sodobnejših In učinkovitejših načinov dogovarjanja članov ZK (področna
posvetovanja In drugo). Po mnenju udeležencev seje predlog sprememb in dopol- Društev prijateljev mladine In nitev v statutu ZKJ ne pred- razpravljali o bližnjih občnih stavja bistvenih novosti, zborih in o nekaterih vpraša-kljub temu pa nudi mnogo- njih v zvezi z organizacijo stranske možnosti za delo tedna otroka. V načrtu je, da komunistov v občini.	bo občinska zveza DPM sku-
(k) TRBOVLJE - V nedeljo, nekaj po 4. url, Je odpeljal a tovorne železniške postaje v Trbovljah tovorni vlak e 56 vagoni, ki ga Je upravljal strojevodja Josip Senfner. Tovorni vlak Je bil namenjen proti Ljubljani. Zaradi napačno postavljene kretnice Je tovorni vlak zapeljal na slepi tir, Zaradi megle Je strojevodja tovornega vlaka prepozno opazil, da Je signal zaprt ln kompozi-
Povedati mnenja in poglede
... pred tiskom, publicistiko in radiotelevizijo pa je sedaj vsekakor najvažnejša naloga, kako še v večji meri postati sestavni del družbenih odnosov in samoupravljanja ,..
Če hočemo, da bosta tisk in radiotelevizija dejansko odsev stvarnega življenja, potem bo to samo tedaj, kadar bodo v njima pretežno govorili tisti občani, ki sicer ustvarjalno delujejo v organih družbenega samoupravljanja in v predstavniških telesih ,..
Resnici na ljubo moramo reči, da se novinarji marsikdaj oslanjajo samo na svoje lastne sile ne samo zato, ker bi to želeli, ampak predvsem tudi zato ker so k temu prisiljeni. In tako Imamo čudno situacijo. Vsi javni, družbeni in politični delavci c vsakim dnem bolj čutijo potrebo In pomembnost tiska, radiotelevizije in publicistike. Istočasno pa
pričakujejo, da bo ta storila neka profesionalna novinarska sila mimo njih in namesto njih. Toda ni težko predvideti, d/ se to ne bo zgodilo, če hočemo dvigniti kvaliteto tiska in ostalih sredstev množičnega obveščanja in mu dati tako vsebino, ki bo ustrezala sedanjim družbenim odnosom in samoupravljanju, potem je možno to doseči samo tako, da se redakcije kot organizatorji tiska odločneje usmerijo v pridobivanje sodelavcev iz vrst neposrednih proizvajalcev, občanov in družbenih delavcev. Le-tl pa morajo spoznati, da skorajda ne . morejo uspešno delati In se afirmirati, ne da bi prijeli za pero In povedali svoje misli In poglede v tisku in publicistiki, pred radijskimi mikrofoni ali televizijskimi kamerami ...
(Iz govora tovariša Staneta Kavčiča na slovesnosti ob 30-letnlcl Ljudske pravice.)
clje, težke nad 500 ton, nt mogel zaustaviti, čeprav Je močno zaviral. Lokomotiva Je treščila v barlero na koncu slepega tira, nato pa Je Iztirila ter se z osebjem vred prevrnila v naraslo Savo. Strojevodja Josip Senfner, kurjač ln pomočnik so se rešili. Skoda še nt znana.
ČE JE ALKOHOLA PREVEČ
ZAGORJE — V nedeljo. 11. oktobra se Je ob 10.25 pripetila lažja prometna nesreča na ceste Cemšenlk—Jesenovo. Voznik osebnega avtomobila Fiat 600, Leopold Režuh, Je vso noč od sobote na nedeljo popival na Trojanah v družbi štirih fantov. Režun Je nato fante naložil V avtomobil in Jih peljal proti Jesenovemu. Med vožnjo ga Je med Cemšenikom tn Jesenovim zaradi prevelike hitrosti zaneslo v Jarek, pri čemer Je nastalo na vozilu škode za okrog 50 Ofle dinarjev.
Organ Ljudske milice Je kmalu po nesreči prišel na kraj dogodka. Ker Je videl, da je vsa družba pijana, prav tako tudi voznik, Je od Režuna zahteval vozniško dovoljenje, obenem pa ga Je povabil na odvzem krvi, Režun se Je upiral organu l.M ln vpil nad njim, »da se bosta že videla ob prlttkl ln da bo Z njim obračunal.« S kraja n?«ra če Je Režun skupaj , z družb) pobegnil v gostilno v Zaloko, kjer Je nadaljeval s popivanjem. Med drugim so naročili piščance ln Jih potem, ko so jih dobiji, metali ob tla in skozi okno. Zahtevali so tudi pijačo ln grozili da bodo, v kolikor Je ne bodo dobili, vse razbili Ort razgrajanju ln popivanju je Leopoldu Režunu pomagal Viktor Psarn. Družba se Je v Zaloki obnašala tako nesramno, da je natakarica pobegnila lz gostilne.
splošeni izgovori, da mladinci niso dovolj zainteresirani za delo v organizaciji mladih, ne veljajo več.
Mladinci iz Tovarne po- meri v mali denarni dota-hištva so na konferenci ciji za razne ekskurzije in zelo konkretno razprav- akcije, problematika mla-ljaii in postavljali vpra- dih proizvajalcev pa je šainja s področja proiz- pravzaprav pozabljena, vodne problematike, ki jih	- "•------* —1
ni bilo malo, prav tako o interni delitvi dohodka, problematiki s področja Organizacije deda in tehnoloških postopkov ter o informiranju kolektiva o delu samoupravnih organov.
Zal se je konference mladinskega aktiva udeležil samo predsednik upravnega odbora, ostali tovariši iz vodstva in organizacij v delovni organizaciji pa verjetno niso smatrali za potrebno, da skupaj z mladimi proizvajalci razpravljajo o problemih, ki zadevajo celoten kolektiv. Izhajajoč iz tega, lahko zaključimo, da se kaze pomoč mladini v Tovarni pohištva v večji
V
Mladi v Tovarni pohi- |> štva bodo v prihodnje <• usmerili vse napore v to, |' da zagotovijo pogoje za <> rast vsakega posameznika i1 v ustvarjalno osebnost, ki <• se naj v začetku odraža v i tem, da bo sposoben sam # reševati lastne probleme, f pa naj bodo to materialni > ali socialni, medsebojni odnosi oziroma kaj dru-g e ga. Organizacija Zveze mladine pa naj nakaže pot do rešitve vseh pro- |> blemov, za realizacijo pa V naj angažira ustrezne š faktorje — strokovne i službe.	|>
Na konferenci so za no- |> vega predsednika aktiva v Tovarni pohištva izvolili mladinca Rodiča.
Ciril Urok
„	„ ,	,	■	,	,.	specializirane mladinske or-
Na mnogih konferencah ln sestankih razpravljamo o ganizacije. Tako so že usta-
vključevanju mlade tehnične inteligence v širok mehanizem samoupravljanja. Obiskali smo Tehnično srednjo šolo v Trbovljah in naprosili nekaj tovarišev, da so v razgovoru nanizali osrednje probleme in uspehe dijakov te trboveljske šole.
Inž. Ivo Erker, direktor šole, je povedal, da je na šoli trenutno 226 dijelkov, od tega je precejšnje število vozačev iz sosednjih komun; posamezni dijaki se vozijo v šolo iz Radeč, Laškega in Litije. Zaradi tega bi bilo treba že zdaj razmišljati o prostoru in opremi za prostor za vozače vseh trboveljskih šol. Po mnenju inž. Erkerja predstavlja glavno oviro za Se večji uspeh pomanjkanje predavateljev, saj bi npr. rabili 4 inženirje za pouk posa-
ben problem predstavljajo na Tehnični srednji šoli v Trbovljah tudi neurejeni laboratoriji in pomanjkljiva oprema, da ne omenjamo problemov v zvezi s stanovanji in osebnimi dohodki.
Vodja praktičnega pouka na šoli, Oto Baloh, je v razgovoru predvsem naglasil, da je bilo izredno težko pri vključevanju ženske mladine v Tehnično srednjo šolo. Prevladovala je mentaliteta, da tehnično strojno delo ni
novili družino Počitniške zveze, do konca oktobra pa bodo ustanovili tudi šolsko športno društvo, saj je na šoli precej dobrih športnikov. Dijaki bodo morali obravnavati tudi še statut šole (čeprav je o tem sklepala letna konferenca). Sicer pa je mladina Tehnične srednje šole opravila precej (3750) prostovoljnih delovnih ur pri urejanju okolice in šolskih delavnic, sodelovala pa je tudi na delovnih akcijah, ki jih je pripravil ObK ZMS, in dobila posebno priznanje za sodelovanje pri akciji na Vresi, o vem.
— Pričakujemo lahko, da bo vodstvu Tehnične srednje
___________________________ za žensko mladino. Toda že
meznih predmetov, prav tako v drugem šolskem letu se je šole in pa dijakom uspelo tudi učitelje praktičnega po- prijavilo v šolo 8 dijakinj, ki odstraniti probleme, ki jih
-------*- - =" se enakovredno vključile tarejo še zdaj, da bosta tako
šolsko proizvodno delo. še uspešneje potekala delo Zdaj obiskuje Tehnično srednjo šolo v Trbovljah že 37 dijakinj.
Ko smo si ogledali posamezne izdelke v delavnica, smo kaj lahko ugotoviti, da
uka. Sedaj si pomagajo s so se enakovredno vključile honorarnimi predavatelji, za- v vedajo pa se, da trpita pouk In ostala dejavnost na šoli zaradi preobremenitve /honorarnih predavateljev v delovnih organizacijah. Pose-
In vzgoja naših bodočih tehničnih kadrov.	- C. U.
Adaptacija osnovne šole I. Cankarja končana
Na predzadnjih zborih volivcev so na več zborih povedali, da se podirajo stropi na šoli Ivana Cankarja in da je treba storiti vse, da se popravi stanje.
so posamezne dijakinje, kot Alenka Novak, Darinka Smoddč, Ivanka Ferlič in druge natančnejše pri izdelavi posameznih predmetov kot njihovi sošolci v razredu. Zaradi tega je mogoče po besedah tov. Baloha pričako-letnem planu razvoja šolstva/ vati v naslednjem šolskem bo morala na prvo mesto letu še večji vpis dijakinj na
Takoj po zborih volivcev je bila imenovana posebna strokovna komisija, ki je ugotovila, da se stropi resnično podirajo. Skupščina "občine Trbovlje je takoj uvidela nujnost del in dala pod-
Trbovlje
preti vse strope na šoli. Istočasno je naročila načrte za popravilo in kot Investitor del pričela tudi z zbiranjem sredstčv. 11 milijonov dinarjev sredstev, ki so bila predvidena za druga dela, je bilo porabljenih za adaptacijo omenjenih del. Seveda pa to ni bilo dosti, saj je bilo treba najeti pri Komunalni banki Trbovlje še 16 milijonov
adaptacij in popravil prav osnovna šola Ivana Cankarja, če hočemo omiliti škodo, ki nastaja na zgradbi. Predvidoma bi vsa dela veljala okrog 100 milijonov dinarjev.
trboveljsko Tehnično srednjo šolo.
Zanimalo nas je še delo organizacije ZMS na šoli. Predsednik šolskega komiteja Jože Laznik je poudaril,
RAZPRAVA 0 REBALANSU
Sveta za družbeni plan in finance ter za občo upravo, proračun in družbene službe Občinske skupščine Trbovlje sta na sobotni skupni seji razpravljala in sklepala o rebalansu proračuna za leto 1964 ter nekatera druga vprašanja z njihovega delovnega področja.
Izgradnja Trga revolucije
_____..	__	_____ Ze več kot dve leti so v teku razprave o novem urba-
n»lnvni nfidmlndlmrii dinarjev posojila. Celotna nistično nrejenem dela mesta. Po dograditvi Kešetovega je vcievm	| adaptacija je veljala 27 mi- potrebno v skladu z urbanističnim programom urediti na-
Rdečega križa
V	sredo so rta letni konferenci podmiadkarji Rdečega križa z osemletke Alojza Hohkrauta Iz Trbovelj prejeli prehodno zastavico najboljšega aktiva podmladkar-jev RK na osemletkah v Tr-boljah.
V	programu, ki so ga sestavile posamezne komisije ln ga predložile v razpravo konferenci, je opaziti, da bo delo usmerjeno predvsem na vzdrževanje reda in čistoče na šoti kakor tudi v sodelovanje pri vseh akcijah RK
Pohvaliti velja prizadevanje tovarišic Inke Paš in Milke Piki, ki so precej prostega časa namenile za delo s podmiadkarji RK
Na konferenci so Izvolili tu;K novo vodstvo podmladka RK. ki ga bo vodila učenka Irena Zavolovšek. C. U.
lijonov dinarjev, dela pa so bila končana 19. septembra, tako da se je lahko začelo z rednim šolskim delom 21. septembra. Učitelji ln "vodstvo šole zagotavljajo, da bodo zamujeno delo v šoli nadoknadili med letom.
Na osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah bi bilo treba opraviti še precej del; popraviti streho, urediti fasado, prepleskati okna in vrata itd, da pri tem ne omenjamo, da je šola brez telovadnice (za telovadnico uporabljajo učilnico, kar seveda ne odgovarja sodobnemu pouku tega predmeta). Zraven tega pa je šola tudi brez prepotrebnih kabinetov za učila.
Ce bi se pristopilo h gradnji telovadnice, bi učilnico, ki jo uporabljajo za pouk telesne vzgoje, preuredili v kabinet za učila Omeniti tudi velja, da ima Šola za telovadnico gradbeno dovoljenje ln odobren načrt. V sedem-
potrebno slednji del mesta.
Zbori volivcev ter politični ln družbeni organi občine so poudarili zahtevo, da je treba urediti naše mestno središče — Trg revolucije. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš je poskrbel za potrebne klecne osnutke za ureditev Trga revolucije; o zasnovah je bilo več posvetovanj, o njih pa je razpravljala tudi trboveljska Občinska skupščina.
Na Trgu revolucije naj bi uredili poslovni center mesta uredili trgovsko poslovni center mesta s stanovanjskim haseljem. Na trgu naj bi zgradili tudi nov hotel, ki ga Trbovlje nujno potrebujejo. Zainteresirane delovne organizacije so že dale svoj pristanek, da na Trgu revolucije uredijo sodobne lokale, o izgradnji stanovanjskega dela mesta pa še razpravljajo. Najaktualnejše je vprašanje, kako in na kakšen način financirati grad-
njo hotela. V Trbovljah je na voljo le 20 prenočišč, v mestu pa je skoraj vsak dan več kot 20 gostov, ki bi radi pre-hočevali, da je torej nevzdržno stanje pomanjkanja prenočišč.
Ker je Skupščina občine Trbovlje dala k predlogu, da se kot naslednji urbanistično urejeni del mesta uredi Trg revolucije, hkrati pa priporočila pristojnim organom, da pohitijo z delom, smo se na Skladu za zidanje stanovanjskih hiš pozanimali, kako potekajo pripravljalna dela. Izvedeli smo, da je Izvršen interni natečaj za podrobni Idejni osnutek stanovanjske tipe, ki naj bi bil gotov do konca februarja 1965. Načrti za poslovni del Trga revolucije so v izdelavi in je izdelan idejni projekt Natečaj za odprodajo poslovnih prostorov naj bi bil razpisan v tem mesecu; istočas-
no bo naročen glavni projekt. Za nov hotel Je izdelan revidiran ln odobren Investicijski program, v avgustu pa je bilo oddano naročilo za izdelavo glavnega projekta. ,
V zvezi z gradnjo Trga revolucije je potrebno preusmeriti potok ln glavno cesto. Glede ceste je Izdelan projekt za dokončno rešitev, potrebno je urediti le vprašanje financiranja. Za potok je izdelan idejni projekt, v katerem bo Izdelan tudi glavni projekt; prav tako so izdelani načrti za kanalizacijo, vodo ln izgradnjo toplarne.
Prejšnji teden Je bila razpisana komisija, ki je odločala o začasni ureditvi prometa oziroma preusmeritvi, da bi se dela pri regulaciji potoka oziroma komunalni ureditvi središča mesta lahko pričela. Predvidevajo,, da bi se z deli začelo v oktobru, prihodnje leto pa naj bi intenzivno začeli graditi poslovno gostinski center s hotelom in tudi že prva stanovanja.

Razprave že skoraj končane informacija o ukrepih svetov
Na področju hrastniške občine v teh dneh v osnovnih organizacijah Zveze komunistov končujejo z razpravami o predlo-gd sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Ju-
goslavije.
V	Hrastniku so razprave o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ združili z obravnavo sistema dela članov ZK v delovnih organizacijah, v samoupravnih organih, družbenih službah, Socialistični zvezi, zvezi sindikatov itd. ter z nekaterimi vprašanji s področja zunan je politike, predvsem aktivno koeksistenco. Posebno pozornost so v razpravah namenili tudi nekaterim vprašanjem v zvezi z vlogo inteligence v današnjem sistemu.
Občinski komite ZKS v Hrastniku bo že v teh dneh pripravil dva sestanka s sekretarji osnovnih organizacij ZKJ, na katerih bodo proučili
AKCIJA: 30.000 DIN
V	Hrastniku v zadnjem času ugotavljajo, da v nobeni od delovnih organizacij ni šlo zadnje povečanje osebnih dohodkov za 3000 din (zaradi zvišanja cen življenjskim stroškom) na račun skladov delovnih organizacij. Zaradi tega začenja Občinski sindikalni svet Hrastnik z akcijo za odpravo osebnih dohodkov pod 30.000 din, čeprav bi bilo treba zategadelj poseči malo v sklade delovnih organizacij. Vendar na Občinskem sindikalnem svetu v Hrastniku poudarjajo, da je treba pri odpravi naj-nižjih osebnih dohodkov oziroma dohodkov pod 30 tisoč din upoštevati tudi vrednost delovnega mesta, se pravi organizirati tako delovno mesto, na katerem bo vrednost opravljenega dela »vredna« 30.000 dinarjev in še več.
(na)
Hrastnik
zbrane predloge in mnenja k predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ. Ob koncu oktobra pa se bo sestal širši politični aktiv hrastniške
Spremembe pravil sklada za štolstvo
Ker nekatere določbe v pravilih sklada za šolstvo občine Hrastnik niso več ustrezale, jih je bilo treba spremeniti. Tako je Skupščina občine Hrastnik na sobotni seji sklepala o spremembi pravil sklada za šolstvo. Število članov upravnega odbora je bilo zmanjšano od 11 na 9 članov, s tem, da imenuje svet osnovne šole narodnega heroja Rajka dva člana. Po-pravljeno je tudi določilo o sklepčnosti tako, da je zdaj upravni oddbor sklepčen, če Je na seji navzočih nad polovico članov in dodan nov pogoj za sprejetje sklepa, in sicer če zanj glasuje nad polovica na seji navzočih članov. Spremenjeno je tudi besedilo pravil V 12. členu, kjer je zdaj določeno, da se v programu sklada določijo sredstva sklada in njihova uporaba po smernicah za razvoj šolstva, ki jih začrta občina; program pa mora biti v skladu s sprejetim načrtom za razvoj šolstva v okviru perspektivnega piana gospodarskega razvoja občine.
-o-
SPREJET POSLOVNIK
Skupščina občine Hrastnik je na zadnji seji potrdila poslovnik za delo skupščine in njenih organov, razen svetov, ki morajo sprejeti statute. Poslovnik za delo Skupščine občir.e Hrastnik temelji na določbah novega občinskega statuta in precizira določbe, ki so določene ali v predpisih, v glavnem pa statut občine Hrastnik. -j-
Svet delovnega kolektiva
»ZASAVSKEGA TEDNIKA« TRBOVLJE
medobčinskega glasila SZDL Zasavja
razpisuje
natečaj za zasedbo naslednjih delovnih mest: a) v upravi lista
• REFERENTA ZA EKONOMSKO PROPAGAND-
občine, na katerem bodo razpravljali o nekaterih vprašanjih pred VIII. kongresom ZKJ; na sestanek širšega političnega aktiva hrastniške občine bodo povabili tudi delegata Hrastnika za VIII. kongres ZKJ, sekretarja organizacijske komisije CK ZKJ Marijana Orožna.
Skupščina občine Hrastnik je junija sprejela sklep o prenosu nekaterih pristojnosti iz občinske skupščine na posamezne svete. Da pa bi bili odborniki občinske skupščine kljub temu seznanjeni z važnejšima sklepi, ki jih sprejemajo sveti, je bilo sklenjeno, da naj se odbor-
nike občasno obvesti o sprejetih ukrepih svetov.
Na zadnji seji hrastniške Občijiske skupščine je bilo že podano prvo poročilo, in sicer sveta za družbeni plan Ln finance, o ukrepih zadnjega obdobja. Drugi sveti hrastniške Občinske skupščine pa od junija naprej še niso obravnavali takšnih zadev, ki so bile pred tem v pristoji nosti občinske skupščine
Za eno od naslednjih sej Občinske skupščine Hrastnik bo svet za družbeni plan in finance pripravil tudi poročilo o koriščenju proračunske rezerve, s katero po določilih odloka o proračunu v letu 1964 razpolaga svet za družbeni plan in finance, vendar mora poročati občinski skupščini naknadno o namenu in višini koriščenja sredstev.	-n-
Na novo označeni prehodi za pešce
Da bi zagotovili večjo varnost pešcev pri prečkanju cest, predvsem pa še šoloobveznih otrok v zvezi z reorganizacijo šolstva, so v Hrastniku vse prehode za pešce na novo označili, prav tako pa so označili tudi nekaj prehodov za pešce, kjer je bilo lo potrebno.
V Hrastniku 1290 upokojencev
Svet za zdravstvo Skupščine občine Hrastnik je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o pokojninah in njihovi višini. Pri tem Je ugotovil, da je na področju hrastniške občine skupaj 1290 upokojencev, in sicer 677 osebnih, 425 družinskih in 188 invalidskih.
Po najnovejših podatkih KZSZ Trbovlje prejema « 372 upravičencev pokojnine do 15.000 dinarjev, 544 od 15.000 do 25.000 dinarjev, 326 od 25.000 do 35.000 dinarjev in 47 višjo od 35.000 dinarjev. Te pokojnine so se avgusta zvišale za 1500 dinarjev, septembra pa še za nadaljnjih 1500 dinarjev (skupaj za 3000 dinarjev) zaradi zvišanja življenjskih stroškov.
V razpravi so člani sveta za zdravstvo hrastniške •Občinske skupščine kritično razpravljali zlasti o življenjskih pogojih tistih upokojencev, ki prejemajo najnižje pokojnine, teh pa Je največ, saj prejema 21 •/• upokojencev pokojnine do 13.000 dinarjev; 51,1 •/« upokojencev pa pokojnine od 13.000 do 25.00 dinarjev. Medtem, ko so bili odpravljeni osebni dohodki zaposlenih pod 25.000 dinarjev, na področju hrastniške občine prejema še vedno kar 72,1 •/« vseh upokojencev manj kot 25.000 dinarjev pokojnine mesečno.	-o-
Do konca lota še tri seje
Skupščina občine Hrastnik bo imela v zadnjih treh mesecih letošnjega leta predvidoma še štiri seje. Da bi bilo žbeni plan in finance in Od-delo upravnih organov, komisij in svetov občinske skup- * " ščine kar najbolj vsklajeno, je bil na zadnji seji Občinske skupščine Hrastnik sprejet okvirni program dela na sejah, ki naj bi služil kot osnova tudi za programiranje dela ostalih organov skupščine.
Ul uuik VCI ca Ul u-
ibenl
delek za medobčinske inšpekcijske službe; na seji bodo razpravljali še o ustanovitvi svetov in komisij z ozirom na nov občinski sla-
Na sobotni seji Občinske skupščine Hrastnik so obravnavali 14 vprašanj. Naslednja sejp bo, lfot računajo, 31. oktobra, na njej pa bodo razpravljali o odloku o priznavalninah v občini Hrastnik; o odloku o javnem redu in miru ter spremembi odloka o največji dovoljeni hitrosti na cestah v Hrastniku; potrjevali bodo pravila gasilskega sklada, statute osnovnih
* MII
šol in statute krajevnih skupnosti; sveta za splošne in notranje zadeve ter za socialno varstvo in varstvo družine bosta poročala o dosedanjem delu.
Na seji 21. novembra bodo govorili o realizaciji družbenega plana in proračuna občine Hrastnik v prvih devetih mesecih letos; o urbanističnem načrtu; o svojem delu bosta poročala svet za
tut.
Zadnja seja Občinske skup-, ščine Hrastnik v letošnjem letu bo, kot računajo, 19. decembra. Na dnevnem redu bo predlog proračuna občine Hrastnik za leto 1965, razprava — v okviru splošno družbeno političnega zbora — o 7-letnem perspektivnem načrtu občine Hrastnik; sprejem nekaterih odlokbv s področja financ in pa poročila o delu svetov za prosveto in kulturo, za telesno vzgojo ter za tržišče, gostinstvo in turizem.	-p-
NO SLUŽBO (zaželjcna srednješolska izobrazba in veselje za propagando); b) v uredništvu lista
•	NOVINARJA (najmanj srednješolska izobrazba, zaželjeno nekaj (pt prakse) in
•	NOVINARJA - PRIPRAVNIKA (zaželjcna srednješolska izobrazba).
Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev, kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljite na naslov: ZASAVSKI TEDNIK, Trbovlje, p. p. 82.
Motorist zadel otroka
(n) HRASTNIK - 7. oktobra ob 16.15 je v Hrastniku na cesti III. reda zadel motorist Ludvik Končina 7-let-nega Viljema Vugo. Motorist je vozil proti železniški postaji, pred hišo št. 159 pa je pred motorno kolo nenadoma skočil otrok. Dečka, ki si je pri padcu zlomil nogo, so odpeljali o trboveljsko bolnišnico.
KUPUJTE-NAROČAJTE
Razpis velja do zasedbe delovnih mesti

Žaiav&ki
TEDNIK

ZAČETI ZBIRATI SREDSTVA ZA SPOMENIK REVOLUCIJE
Vodstvo ObO ZZB NOV Zagorje ob Savi je prejšnji teden skupaj s predstavniki občinske skupščine in druž-beno-političnih organizacij razpravljalo o problematiki borcev. Na sestanku so obravnavali tudi nekatera vprašanja v zvezi s postavitvijo Spomenika revolucije v Zagorju ob Savi, pri čemer je bilo sklenjeno, da je treba takoj začeti z zbiranjem potrebnih sredstev in čim-prei dokončno izoblikovati
stališča glede spomenika.
Odslej oddelek za notranje zadeve
Z ozirom na prenos številnih pristojnosti in poslov z okrajnih na občinske organe za notranje zadeve je Skupščina občine Zagorje ob Savi sklenila, da se odsek- za notranje zadeve v upravi občinske skupščine preimenuje v oddelek za notranje zadeve.
■IUllll>!llllllllllllllll!!llllllll!lllll!llllllltllllll!lllllllllllllllllllllllllllll!l!llllllllllllll!llll!l!III1lll>ni!ll!ill1illllIll>llinilllllllllil
Problemi in naloge v socialnem varstvu
Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnji seji — med drugim — obravnavala tudi poročilo o delu sveta za socialno skrbstvo. Za sejo je pripravil svet obširno problematiko, v kateri je nanizal obravnavo posameznih vprašanj na seji, razvoj socialnega dela, varstvo otrok in družine, rejništvo in skrbništvo, mladinske zavode, prevencijo splavov, varstvo odraslih, pomoč pri oskrbi starostnikov in zavodsko varstvo, problematiko ostarelih kmetov, dajanje denarnih pomoči, problematiko vojaških vojnih invalidov in njihovo zdravstveno varstvo ter problematiko borcev v NOV v občini Zagorje ob Savi v letu 1963.
Poročilo naglaša, da je izvajanje nalog na področju socialnega varstva neposredno vezano tudi z zagotovitvijo potrebnih materialnih sredstev, tako za izvrševanje osnovne dejavnosti kot za celotno financiranje socialnega varstva, vštevši investicije. Leta 1963 se je poraba sredstev — v primerjavi z letom 1962, povečala za 8 %>, kljub temu pa doseže celotna potrošnja na področju socialnega varstva le 0,36 % narodnega dohodka zagorske občine. Zaradi nizkih sredstev nJ bilo mogoče nameniti več sredstev v preventivne namene.
•	Razširitev omrežja varstvenih ustanov je ena izmed osnovnih nalog pri razvijanju otroškega varstva. V Zagorju ob Savi omrežje otroškega varstva ne odgovarja potrebam po varstvu otrok (lani je bilo od 4383 otrok v ustanovah le 208 otrok ah 4,74 */o).
•	S proračunskimi sredstvi vzdržujejo povprečno 10 rejencev. V zadnjem času se je pristopilo k organizaciji in urejevanju skrbništva v občini, kar je med drugim pogojevalo tudi 76 evidentiranih oseb, ki so v rejništvu ali pod skrbništvom.
•	Mladinsko prestopništvo zadnja leta ne narašča. V zadnjih treh letih na področju zagorske občine ni bilo večjih primerov delikven-tov Na terenu pa je kljub temu še mnogo vzgojnih problemov.
•	V mladinskih zavodih za usposabljanje invalidne im duševno prizadete mladine je s področja zagorske občine 22 gojencev.
•	V zagorski občini je komisija za kategorizacijo otrok izvedla 2 kategorizaciji. Od skupaj 96 pregledanih je bilo kategoriziranih
78 duševno ali telesno prizadetih otrok. Potrebe narekujejo celo ustanovitev Posebne šole.
•	Število splavov iz leta v leto narašča. Ker je okrog 96 °/o splavov iz socialnih razlogov, nalaga socialni službi dolžnost, da spremlja, proučuje in sistematično rešuje zadevno problematiko.
•	S področja zagorske občine je v zavodih za starejše 21 oseb. V prihodnje bo treba proučiti možnost nege bolnika na domu in druge oblike pomoči starejšim osebam v okviru krajevnih skupnosti.
•	Med aktualne naloge na področju družbene skjljd za stare ljudi 56dl vprašanje ostarelih kmetov. Na področju zagorske občine je okrog 50 starejših ljudi, ki so ostali sami, od tega jih je okrog 40 socialno ogroženih, ki bi potrebovali družbeno pomoč.
•	Rednih socialnih podpirancev je na področju zagorske občine trenutno 67, 8 oseb pa prejema kadrovsko pomoč. Z ozirom na zvišanje življenjskih stroškov bo treba izdelati nov odlok o socialnih podporah.
•	Na področju zagorske občine je 1459 članov ZB in 379 osebnih in družinskih invalidskih upravičencev. Pri občinski skupščini je imenovana komisija za zadeve invalidov in borcev NOV; na predlog združenja borcev NOV pa je bil ustanovljen tudi sklad za borce NOV.
RAZPRAVA na seji občinske skupščine o dosedanjem delu sveta za socialno skrbstvo je bila obširna. Poudarjeno je bilo, da narekuje zahteva po dobro organizirani socialni službi zaradi vedno večjih socialnih problemov čimprejšnjo proučitev možnosti za ustanovi-
li
0
0
0
ES
0
H
H
H
H
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
miimiihmi Vloga in pomen
■ Celoten družbeni razvoj in težnje po bogatejšem duhovnem življenju našega človeka narekujejo, da neprestano iščemo in pretehtavamo nove oblike družbeno-politične-ga in kulturnega delovanja. Jasno je, da bo vse tisto, kar je dobro in vsestransko soočeno z resničnimi potrebami in hotenji ljudi, postalo mnogokrat nerazdružljivi del našega življenja in vsakdanja potreba, v nasprotnem primeru pa bo življenjska doba »novega« kaj kratka. Naše težnje so usmerjene v iskanje takih oblik kulturnega oziroma sploh družbenega delovanja in sprejemanja določenih duhovnih dobrin, ki naj bi kar najbolj pomagale k rasti čuta kolektivnosti, prilaščanju in uresničevanju načel socialističnega humanizma ter razvijanju samoupravljanja. Pretirana individualizacija, pojavi birokratizma in malikovanje tehnicizma nas vse bolj navajajo na razmišljanje o načinih in oblikah, ki bi čim intenzivneje pritegnile občane in jih usmerjale v oblikovanje socialističnih odnosov med ljudmi in v bogatejše pridobivanje, sprejemanje in ustvarjanje kulturnih vrednot. Bile naj bi privlačne in približane slehernemu, s tem pa bi si pridobile
vrednost in si zagotovile ustrezno mesto.
■ Da bi družba lahko dosegla nanizane cilje, mora ustvarjati pogoje. Ustvarjeni pogoji pa se lahko izražajo na primer tudi v obliki, ki bi ji rekli družbeni center. Le-ta naj bi prevzel del bremena pri osveščanju in v skladu s tem aktiviranju našega občana. - Družbeni centri morajo postati žarišča družbene in kulturne aktivnosti v določeni družbeni skupnosti. Svojo združevalno vlogo morajo ta središča uresničiti z aktivnostjo, ki naj jo tvorita program in spontana dejavnost udeležencev dogajanja v družbenem centru. Družbeni centri naj bi z najrazličnejšimi sredstvi navajali na kolektivno razmišljanje o perečih družbenih problemih, približevali občanom kulturne vrednote, razvijali ustvarjalne potence in jim omogočili manifestacijo ter tako vsestransko ustvarjali pogoje za delovanje in oblikovanje določenih pogledov na družbeno dogajanje, hkrati pa ostrili okus našega občana in ga ne nazadnje odvračali od slabih navad. Skratka, družbeni center bi moral biti ena izmed pomembnih opor družbi pri odpravljanja zaostalosti, primitivizma in malomeščan-
skih usedlin ter hkrati kreator novih pogledov na družbo in spodbujevalec novih odnosov med Ljudmi. Družbeni centri naj torej prispevajo k družbeno-političnemu delovanju, estetski vzgoji in k pravemu razvedrilu. Seveda naj bi občana usmerjali v aktivnost in odvračali od zgolj pasivnega spremljanja dogajanja.
■	Pojem družbenega centra uporabljamo v širšem in ožjem pomenu besede. V širšem pojmujemo vse osrednje družbene funkcije regionalnega urbanističnega organizma. Pojem družbeni center v ožjem pomenu besede pa zajema samo del tega, in to tisti del, ki se nanaša na družbeno-politično in kulturno delovanje ter družabno življenje. Družbeni centri se oblikujejo na ožjih in širših druž-beno-političnih področjih, in sicer v okviru krajevnih skupnosti in na območjih komunalnih središč. V krajevnih skupnostih imamo seveda glede na razvrstitev naselij lahko več družbenih centrov v ožjem pomenu besede. Družbeni center mora biti institucija krajevne ali krajevnih skupnosti, zanjo pa mora skrbeti komuna in prizadete krajevne skupnosti.
■	Družbeni centri naj bi združevali težnje vseh družbeno- političnih in

BBBBBBBBB8BBBBBBBBB9

tev centra za socialno -delo. Novoustanovljene krajevne skupnosti naj bi 'pristopile' k organizaciji socialne službe; z vključevanjem vedno večjega števila, žena v proizvodnjo je treba razširiti tiu<M mrežo vzgojno varstvenih ustanov. Svet za varstvo družine naj bi usmeril svoje delo predvsem v skrb za otroke, ki so potrebni družbenega varstva. Več poudarka je treba dati preventivni dejavnosti pri zaščiti žena.
Ker ni računati na ureditev doma za onemogle in starejše osebe, bo Občinska skupščina Zagorje ob Sa^i sprejela soustanoviteljstvo ustreznega doma v Loki pri Zidanem, mostu skupaj z ostalimi zasavskimi občinami tn zagotovila prihodnje leto del potrebnih sredstev za adaptacijo.
Cim prej je treba rešiti tudi vsa nerešena vprašanja borcev NOV, tako zvišanje prejemkov tistih starejših borcev, ki Imajo minimalne osebne dohodke ali pokojnine Skrbeti je treba za zadovoljivo zdravstveno stanje borcev in imenovati odbor-nlško komisijo za zadčve borcev NOV.
DOLOČITI SKUPNO SMER PROGRAMIRANJA KADROV
V Zagorju ob Savi pripravljajo skupna sestanek kadrovskih komisij občinske skupščine, občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZKS in občinskega komiteja ZMS, saj je treba spričo pomanjkljive kadrovske politike v občimi določiti skupno smer programiranja kadrov za posamezne dolžnosti. Ugotovljeno je, da ima precej občanov po 5 in več
dolžnosti, ob teh pa je še vrsta takih (predvsem tehnične inteligence in zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo), ki so brez družbenih dolžnosti. Za skupni sestanek bodo pripravili ustrezno analizo kadrov pa področj i zagorske občine.
Zagorje
Volitve in imenovanja Posvetovanje prosvet-
Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnji seji obeh zborov imenovala:
•	11-člansko komisijo za popis žrtev fašizma,
•	člana in namestnika člana volilne komisije Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Trbovlje,
•	5-članski upravni odbor,
•	13 sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča, v Ljubljani In
•	delegacijo ter dva opazovalca za Stalno konferenco mest Jugoslavije v Ljubljani.
nih delavcev
V četrtek bo v Zagorju ob Savi posvetovanje prosvetnih delavcev z vseh treh osnovnih šol ter Strokovno izobraževalnega centra im Gostinske šole. Na posvetovanju bo podana informacija o gospodarski problematiki zagorske občine, obravnavati pa bodo tudi nekatera vprašanja v zvezi z delavskim in družbenim samoupravljanjem ter angažiranostjo prosvetnih delavcev za Izven-šolsko udejstvovanje.
družbenih centrov
ostalih organizacij teč kulturnih institucij oziroma-težnje družbene skupnosti sploh in tako približevali družbene probleme in kulturne vrednote čim širšemu krogu občanov, jih zajeli pri reševanju aktualnih problemov in razvijali ter plemenitili hotenja po dejav-
nizatorji hočejo posredovati občanom. Povsem razumljivo je, da ne moremo mimo posameznih principov, na katerih naj program sloni: program ne more mimo pestrosti, upoštevanja najrazličnejših interesov, privlačnosti, dostopnosti itd., da o kvaliteti sploh ne govorimo.
nem vključevanju v druž- Vključeval pa naj bi družbeno dogajanje. Zato pada beno politične dejavnosti, odgovornost za delovanje družbenega centra na vse družbeno-politične in ostale organizacije, tako da ne bi bili le domena tistih, ki se ukvarjajo posebej s kulturo, marveč torišče dela vseh činitcljev, ki delujejo na določenem področju.
■ Jedro dejavnosti v družbenih centrih bi moral tvoriti program, ki bi ga uresničevali vsi 'omenjeni činitelji in ki naj bi ob pravilni koordinaciji želja organizatorjev in obiskovalcev tvoril ^harmonično celoto. Združeval pa naj bi najrazličnejše interese, a v svoji osnovi
estetsko vzgojo in razvedrilo. Za program, ki bi ga koordiniral poseben organ, bi morali vsi enakopravno skrbeti in prispevati specifičnosti (glede na vsebino in obliko) s področja svojega delovanja oziroma repertoarja. Iz programov naj bi odsevalo osnovno prizadevanje sleherne organizacije oziroma institucije, da da občanu tisto, kar je najbolj aktualno in kar ga v največji meri lahko plemeniti. K oblikovanju programa je treba pritegniti tudi vse ostale kul-turno-prosvetne institucije, ki naj v družbenem
sss“<£2*	££& "*,r;
posameznostih kar najbolj prilagodijo svoje delovanje takemu načinu dela. Program mora prispevati k uresničevanju še ene težnje, in sicer da postanejo družbeni centri čimbolj privlačno mesto za razvijanje demokratič-
ljenje v družbenem centru. Program, ki naj bi bil odraz družbenoekonomske usmerjenosti družbene skupnosti in kulturne politike, naj bi bil skupek vseh zainteresiranih, sinteza želja in nagnjenj obiskovalcev ter obenem nevsiljivo posredoval vse tisto, kar orga-
kulturne politike na določenem področju. Z razvijanjem in kristalizacijo mnenj o kulturi in sploh družbenem dogajanju bi se oblikoval tudi pogled na razvoj kulturne dejavnosti oziroma na celotno družbeno dogajanje.
■	V skladu z doslej obravnavanimi načeli morajo biti tudi metode dela v družbenih centrih. Osnovno vodilo pri tem naj bi bilo, da moramo občanu omogočiti, da v družbenem centru maksimalno izrazi samoiniciativnost, da obenem, ko posredujemo, omogočimo čim večjo možnost razvijanja človeka kot subjekta, ki naj prihaja do izraza v polni meri, hkrati pa naj vse skupaj sloni na principih samoupravljanja.
■	Ob organiziranju družbenih centrov bi bilo treba zelo pazljivo upoštevati vse elemente, ki naj dajejo ustrezno podobo centru. Ne smemo prezreti specifičnosti kraja, gospodarske razvejanosti področja, strukture prebivalstva, tradicije, vloge in poriiena kulturnih institucij za področje, oddaljenosti od kulturnih centrov itd. Skratka, upoštevati je treba vse tisto, kar bi lahko odločilno vplivalo na delo in razvoj družbenega centra in njegovo vraščanje v živ-
nih principov" oblikovanja Ijenje občanov.
BBBBBK-IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBK
ŠTEVILNE RAZPRAVE
| Veste, koliko stane
kožuh iz nerca?
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
a
0
Ne veste, kajne? Tudi jaz vse do pred kratkim tega nisem vedela. Potem pa sem bila prejšnji teden v Šmartnem, v Industriji usnja in sem izvedela to in še marsikaj drugega.
V glavnem vam hočem pripovedovati kaj sem videla — z očmi ženske in morebitnega potrošnika. Morebitnega pravim zato, ker si nekaterih, v glavnem najlepšifc izdelkov, še dolgo časa ne bom mogla privoščiti
V oddelku za izdelovanje lepa koža in zato je lahko velur jopičev, paletojev in plašč iz bizarna naravnost plaščev sva se z mojstrom, ki čudovit mi je vse razkazoval, najprej — Kaj pa. koliko pa stane? ustavila. Ni jih bilo ravno — No, takole od 300.000 malo. Seveda so me zanimali	do 350.000	dinarjev.	Tale	tu
predvsem plašči in paleto ji iz	je nekoliko cenejši.	Dihur.	—
velurja (oziroma semiša, kot skoraj temnorjav, na prvi mi, navadni zemljani, pravi- pogled nič posebnega, cena mo temu). Kroje že tako ali pa še zmeraj »spoštovanje tako poznate. Barve so bile vzbujajoča« 250.000 dinar-pa tudi res zelo lepe. Od než- jev. ne rjave do najtemnejše čokoladne barve pa od svetle, travnato zelene, do žejo temne in zelo lepe olivno	rečete*na
zelene barve.
— Poglejte, to je nov model, so me opozorili. Pa res.
— No, veste kaj, to pa res še ni tako drago, se je nasmehnil mojster. Kaj pa po-to, če vam povem, koliko stanejo šele drugi* krzneni plaščL
Prinesel ml je pokazat
Izredno pripravno za simi-	x—.-
— ~-vi„ j«;	4,..ji majhno črno, nekoliko sko-
čanje, za mrzle dni in tudi mično na pogled. To so jopiči (le v temnorjavi barvi) iz
drano kožico.
— To je karakuL Plašč
govejega velurja, podloženi stane 500.000 dinarjev. Zaje-pa so z belim ovčjim krznom, la sem sapo in se pripravila Prav takšno krzno je našito za naprej. Kuna je prav tako tudi na roverjih. Izvedela zelo lepa, na žalost vam je sem, da bodo k tem jopičem sedaj ne morem pokazati — delali še pripadajoča pokri- plašč velja takole okrogel vala — nekakšne kučmice iz milijonček. Pa to še zmeraj lisičje kože, s katerih bodo ni nič proti nercu, ki je vre-viseli ljubki majhni repki po den kar štiri milijone. Cin-
vzorcu Davy Crocketta.
čila je pa še dražja.
O jej, kar hudo mi je bilo.
Potem pa sem videla, oh, tako lep plašč iz veveričjega krzna v naravni barvi. In cena? Tako nekako okrog 130.000 do 150.000 dinarjev se suče. Se vam zdi veliko? Kar hitro sem se morala po-
	
	
Meni se je, pa ne dolgo.
tolažiti, da bom še vrsto let
— Krznenih plaščev iz kr- hodila okrog v plašču iz na-zna divjačine ne krojimo vadnega blaga. Vendar, prej tukaj, mi je povedal moj j*}1 slej . No, bomo že videli!
spremljevalec, tu le pripravljamo kože. Imamo svoj
Tako hitro pa se ne damo, ali ne, drage bralke? Mogo-
V tem tednu bodo v Litiji Uvodoma je o tem raz- nih organizacijah pa so šli
asmsrsps kmsm: sms* sat s	SaSSSsšS
področju gospodarstva, pose- tija, ko je obravnavalo do- osebne dohodke. ,	?em “®u, U? pošiljamo koze	našim možem ali na
bej še s stališč, ki so bila sežke gospodarstva* gibanje O delu teh vprašanj je v to na** kroia čina m ^ nar«te Rd P ye sg šg P .V" sprejeta na zadnjem zaseda- osebnih dohodkov in delitev ponedeljek razpravljal tudi to njih plašče (kot jih lahko	Krznen plašč pa vse
nju splošnega družberio-po- čistega dohodka v delovnih aktiv v okviru ObK ZKS; v nekaj vidite tudi na sliki). en oni oTmuh
....	organizacijah. Iz predložene-	sredo pa bo razširjena seja	— Tole poglejte,	me je	' *
ga gradiva je bilo ugotovlje-	predsedstva občinskega sin-	opozoril na majhno	rjavo	y lel tovarni so kar pre-
no, da so v 14 delovnih or-	dikalnega sveta Litija, na	kožico. (Pravzaprav	ni po-	ceJ vsestranski. Razen tega,
ganizacijah za zadnje zviša-	katero so povabili tudi pred-	polnoma rjava, je	nekako	?ar se/n vam doslej naštela,
nje sredstev porabili del	sednike sindikalnih podruž-	črno rumenkasta, če	sem si	izdeIuje;o_ še tople telovni-
sredstev skladov, v 11 delov-	nic.	(ma)	prav zapomnila.) To	je zelo
litičnega zbora litijske občine.
XV. seja Občinske skupščine Litija v Gabrovki
Prihodnja, XV. seja SkupSCine p občine Litija, bo v četrtek, 15. ff oktobra v Gabrovki. Na d|iev-nem redu Je pregled sklepov zadnje seje In potrditev zapisnika, razprava o predlogu spremembe proračuna občine Litija za letb 1964 (in sicer bo podal uvodno poročilo predsednik sveta za družbeni plan ln finance, obrazložitve k posameznim delom proračuna pa predsedniki svetov za šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo) ter sprejem odloka o spremembi proračuna občine Litija za leto 1904.
Predsednik Skupščine občim* Litija Je sklical sejo v Gabrov ki z namenom, da se člani občinske skupščine seznanijo z uspehi In problemi Kmetijske zadrugo Gabrovka-Dole. Po seji sl bodo odborniki predvidoma ogledali plantažne nasade sadja v Pečicah, živinorejski obrat v Moravčah In pa obrat »Presafl« v Gabrovki.	(ma)
9--
mm 'imMi i Mm
Mm » m.
';Ul
SBŠls.
Priznani izdelki Industrije usnja, krzna , konfekcije ln lahke obutve Šmartno
k e, podložene z ovčjim krznom, krznene ovratnike, ženske ln moške kučme pa mokasine, gležnjevke in copate. In prav tako gotovo še kaj, kar sem spregledala.
Videla sem zelo praktične mokasine v raznih barvah — primerne za kakšne izlete, za mlada dekleta in za tiste, ki ljubijo hitro hojo.
Zelo so me navdušile ženske gležnjevke, za katere sem prepričana, da bodo všeč •udi marsikateri nakupovalki. So črne, spredaj pa >krašene z belim ali črnim kratkodlakim krznom.
Pa še ženske copate, pod->žene s krznom — lepe so in tople, kakor je lepo in toplo vse, kar delajo v tej tovarni.	N. D.
“ DVA STOLPCA
Predstavljamo vam še najstarejšega Šmarčana in enega najstarejših Za-savčanov sploh.
Deževen, meglen dan je bil, ko sem potrkal na vrata Jožeta Vozla. S hčerko sta sedela za mizo in prelistavala Enciklopedijo likovne umetnosti. Prav ta dan sta jo dobila. Ko sem mu povedal, 'zakaj sem prišel, mi je rekel, naj sedem, nato pa je začel pripovedovati.
»Kmalu jih bom imel 93. Rodil sem se v Šmartnem, kjer je imel oče gostilno in še ,fural‘ je obenem. Prvo leto sem obiskoval šolo v sedanji mežnariji, nato pa so zgradili novo šolsko poslopje, ki je služilo vse do 19. maja lani, ko ga je porušil potres. Po končani šoli sem bil nekaj časa doma, nato pa so me poklicali v vojsko. Od tam se nisem kmalu vrnil. Po odsluženju vojaškega roka s etn postal orožnik v Puli, ki;er sem sl ustvaril družino. Ko sem bil leta 1919 upokojen, sem se preselil v Šmartno.«
Dalje mi je pripovedoval, kaj vse je delal kot »penzionist«, da mu ni bilo dolgčas. Bil je pobudnik gradnje Sokolskega doma in letnega telovadišča. Poleg tega je bil še pri pevcih in gasilcih. Tudi po osvoboditvi ni miroval. Sodeloval je pri gradnji zadružnega doma, kjer je opravil nad 240 prostovoljnih delovnih ur in kot osemdeset-
letnik pomagal pri pre-urejevanj.u stare dvorane v telovadnico.
Kljub visoki starosti je še čil in zdrav. Pravi, da se mora vedno »gibati«, sicer bo »zaostal«. Še ved-
Partizanska tehnika ,Nesti' v Zasavju
no seka drva, najraje pa dela na njivi. Večkrat ga vidimo, kako suče v rolti lopato ali motiko. Ko se utrudi, sede na klopco in prižge pipo. Kadar ima čas, prebira knjige in časopise. Z dogodki mora biti vedno na tekočem.
čas za razgovor je hitro potekel in moral sem se posloviti. Ob koncu mi je rekel, naj napišem še tole:	»Odkar živim v
Šmartnem, se je marsikaj spremenilo. Želel bi samo še, 'da ceste ,polijejo s smolo*, da ne bo več toliko prahu.« Tudi jaz mu želim, da bd še to dočakal	-is
Johan Jerina in njegova žena Malčka, po domače Kreson-tova iz Senožeti. Pri Kresontovih so imeli med vojno zavetišče partizanski tiskarji skrivne tehnike Nesti.
OBISK V SENOŽETIH
V Sneožetih je zelo živahno, saj tudi tam grade novo zasavsko cesto. V vasi je 50 hiš s skupno 260 prebivalcev. Imajo le enorazrednico.
Na gričku nad vasjo stoji lovska koča lovske družine Kresnice. Na vzhodni strani vasi pa so uredili velik plantažni sadovnjak, ker računajo, da bodo po novi cesti prihajali kupci po odlično zasgvsko sadje. Podobne nasade imajo sedaj tudi na Golišah nad Jevnico in Kresnicami.
Most čez Savo, ki povezuje Jevnico s Senožetmi, so zgradili po osvoboditvi. Mnogo ljudi hodi na delo v Ljubljano iz
Senožeti, Velike vasi in drugih naselij pa jim brod čez reko seveda ni zadoščal.
Senožeti pa impjo lepe in častne spomine tudi na osvobodilno borbo. Tu je bil stalen prehod z dolenjskega ozemlja na Štajersko. Zato pravijo domačini novemu mostu »Kurirski most.« ,
V Senožetih so . imeli med vojno tudi skrivno partizansko tehniko, ki je tiskala razno propagandno literaturo. To ilegalno tehniko, ki je delovala v najbolj skritem kotičku Senožeti, na vzhodni strani vasi, so imenovali »Tehnika Nesti«, po njenem ustanovitelju in vodji, Nestlu Zganku.
Za skrivno tehniko so vedeli le Jerinov!, po domače Kre-.sontovi v hiši št. 43 pa še njihovi sosedje na številki 42, Klemenčičevi, po domače Lončarjevi. Kresontova gospodinja, Malčka Jerina, je pripovedovala o teh nepozabnih dneh:
— Tu, pod kozolcem, smo izkopali bunker. V njem so bila štiri ležišča za partizanske tiskarje. Ob hajki so se poskrili v podzemlja. Vhod v njihov podzemeljski dom smo založili z drvmi. Ob večerih pa smo jim spet odprli vhod, da so se malce sprehodili, pretegnili in presužili od zemeljske vlage. Tudi najedli so
Uveljavljanje pionirskih hišnih svetov
UVELJAVLJANJE PIONIRSKIH HIŠNIH SVETOV Stanovanjska skupnost Trbovlje II je pred meseci organizirala tekmovanje v okviru podmladka Rdečega križa, v katerem aktivno sodelujejo pionirji iz posameznih hišnih svetov, in sicer:
■	Pionirji hišnega sveta 90,99 in 103 v Dom in vrtu
so očistili svoje naselje — izpulili so plevel okrog hiš in na dvorišču ter tudi nadalje vzdržujejo red In čistočo. Opozarjajo mlajše cicibane in jih navajajo na čistočo s tem, da ne odmetavajo odpadkov po dvoriščih in v stavbah. S to akcijo so začeli pionirji L junija.
■	Hišni svet 85 — Kovinarsko naselje: tu so pionirji prav tako očistili naselje in celo tekmujejo med seboj, to je s posameznimi bloki. Nadalje skrbe, da so okna in balkoni okrašeni s cvetlicami in vzpodbujajo odrasle stanovalce, da bi svoje balkone še lepše okrasili s cvetjem. To akcijo so pionirji začeli
15. j-ulija in pravijo, da bodo z njo nadaljevali, tudi po končanem tekmovanju in si prizadevali za izpolnjevanje programa po vseh točkah.
■	Hišni svet 106 - Savinjska cesta in cesta Tončke Čečeve: tu so pionirji Jožek Naglav, Franjo Kemperle in Miha ter Roman Okorn razširili in uredili nad 200 metrov ceste od kamnoloma Komunale In jo posuli z gramozom. Delo je bilo naporno in so pionirji vanj vložili precej truda, saj je bila cesta precej zapuščena. Pionirji skrbe tudi za red in čistočo okrog hiš, posadili pa so tudi razne cvetice.
■	Hišni svet 80: pionirski hišni svet je poskrbel za iz-pulitev pepela in očiščenje
dvorišča; pionirji si tudi prizadevajo, da bi bila vsa okna okrašena z lončnicami cvetic. To akcijo so začeli pionirji s 15. avgustom, ker so bjli prej na počitnicah, obvezali pa so se, da bodo z akcijo nadaljevali tudi po končanem tekmovanju.
■	Hišni svet 81 — Savinjska cesta (bivša občinska kolonija): tu so pionirji očistili glavni prehod v kolonijo ter so uredili kotiček, kjer se lahko igrajo. Tu je ureditev težja, ker je strnjeno naselje, stanovalci pa ne pomagajo z nasveti.
■	Hišni svet 76 — Leninov
trg 13, 14: pionirji so počistili in uredili dvorišče in bodo tudi v prihodhje skrbeli, da bosta okrog hiš in na stopniščih red in čistoča.
■	Hišni svet 87 — Leninov trg 17, 18, 19: pri akciji za čiščenje in ureditev okolice so sodelovali vsi pionirji, z
navodili pa so jim pomagali odrasli.
■ Iz vzgojno varstvene ustanove Marjetka prinašata pionirja Milan Tomše in Franci Roštohar od 15. junija naprej vsak dan kosilo stari bolni ženici Mariji Zupančič, stanujoči na Trgu Franca Fakina. Pionirka Breda Ravšl pa obiskuje zakonca Rudolfa in Terezijo Herman, stara nad 86 let, stanujoča na Sa-
vinjski cesti ter jima prinaša potrebno kurjavo in ostalo, po potrebi pa jima pripravi tudi kakšno hrano. Pionirka Breda Ravšl (iz hišnega sveta 85 — Kovinarsko naselje) bo še nadalje obiskovala zakonca Herman in jima nudila potrebno pomoč.
— Prav bi bilo, da tudi ostali trboveljski pionirji sledijo vzgledu omenjenih pionirjev.
NESREČE • NESREČE
Neprevidni pešec
(n) LITIJA — Z motornim kolesom je 7. 10. 1964 ob 18.50 podrl Peter Ten tel j na cesti IV. reda v Kresnicah pešca Avgusta Skrabanjo. Motorist se je peljal iz Litije proti
se in se založili š hrano. Če je pretila nevarnost, so se spet skrili, vhod pa smo zatrpali s panji in dračjem. Noben, še tako oster nos, jih ni odkril...
Pri sosedu Klemenčiču gospodarita France in njegova žena Francka. Mož je prijazen zgovoren 66-letnik. V kleti imajo dva prostora. Zadnji' prostor so med vojno zazidali, tem. so imeli partizanski tiskarji svoje razmnoževalne stroje, papir, barve in druge potrebščine, skratka tiskarno. K njim se je dalo priti, le po skrivnem rovu, ki je bil po navadi ves založen z raznimi pridelki v prvem delu Lončarjeve kleti.
— V tej tiskarni so natisnili nekoč celo zbirko pesmi, pripoveduje Malčka Jerina. Brali smo jih z navdušenjem in na skrivaj.
— Zakaj pa ste uredili tiskarno prav pri Lončarjevih?
— Oba Lončarjeva sta bila zavedna pristaša OF. Pri hiši razen tega ni bilo otrok, ki bi lahko kdaj kaj Izklepetali. Zato je tiskarna Nesti lahko ves čas vršila svoje pomembno delo in ni bilo nobene nevarnosti, da bi prišlo karkoli sovražniki na uho.
Skoda bi bilo danes na vse to pozabiti, pozabiti na tiskarje, ki so širili vesti o bojih in borbah za svobodo jn dvigali borbeno zavest zasavskih domačinov.	J. 2.
VSAKO SREDO VAS OBIŠČE VAŠ PRIJATELJ
ZGODBE, 'jvL&z I
življenje:
Ljubezni in razumevanja si želi

Kresnicam. Ko je pripeljal v Kresnice, je pred hišo št. 17 Stopi 1 na cesto Škrabanija, ki j" _	. (
ni pogledal, če ima prosto pot. Pešca, ki se je pri padcu huje ranil, so odpeljali v bolnišnico v Ljubljano.
ttLASi 3CAUAV J A
TEDNIK

mimm
iTn mi n
m mm
5 A t A * Iti) v X

33. RIBA — VRAG, KI JE NI BILO
V nekem gvatemalskem časopisu sem videl sliko, ki si jo lahko ogledate tudi vi. To je bilo nekaj povsem neobičajnega. Trije potapljači so. delali v bližini mehiške obale Tihega oceana, v morski globini, je pisalo v članku. Naenkrat sc je moralo zgoditi nekaj strašnega, ker sta dva od njih padla na mestu mrtva, tretjega pa so izvlekli že v agoniji. Sele po nekaj urah, ko se je osvestil v bolnici, je pripovedoval o strašnem prizoru, ki mu je prisostvoval s svojima tovarišema. Trije vragi — je rekel — dva odrasla, visoka približno 120 centimetrov in še eden manjši, so se jim približevali po morskem dnu
Imeli so krila pa rogove in rep, izraz pa Jim je bil poln strahotnega sarkazma. To je bi! prizor, ki ga navaden človek ni mogel zdržati
Ribiči so se na vso moč trudili, da bi ulovili vražja bitja in, po pisanju časopisov, so ene ribo — vraga tudi uspeli ujeti. Vidite jo na fotografiji.
Trikrat sem prečital članek V mestu so kro žili razni komentarji in ko so tudi mene povprašali za mnenje, sem izjavil, da takšnega bitja sploh ne more biti To-je povsem nemogoče. Temu se proti vi že biologija. Razvoj živil bitij v naravi ne more slediti človeško dami šljijo. ki si je izmislila vraga in druga nadzemeljska pa podzemeljska bitja.

Toda moje mnenje je ostalo osamljeno.
Nekaj tednov kasneje se je pojavila že izsušena riba — vrag v izložbi neke trgovine v Gvatemala Oityju. Lastnik je prišel do le pošasti v Mehiki. Ljudje so se zbirali pred iz-

tožbo in komentirali. Sedaj že nisem več ve del, kaj bi.
Ko je tudi prirodoslovni muzej uspel odkupiti primerek čudne ribe, sem prosil za dovo ! jen je, da smem podrobno pregledati eksponat Z mikroskopom sem ugotovil, da je to pra va morska žival, čisto navadna riba, ki so j 'ali ta zastrašujoč izgled »bistroumni ljudje« Kmalu je postala stvar povsem jasna.
Po uspeli prevari, mogoče celo samo v šal je pričela skupina mehiških ribičev z velike proizvodnjo rib — vragov. Z raznimi urezi s< naredili rege in učesa in rep oddvojili od nog Veliko množino teh umetno narejenih prikazr, so uspeli prodati ne samo lahkovernim turi-■ tom, temveč celo prirodoslovnim muzejem.-Riba — vrag, ki je na bilo, je odslej pri n;, taia namesto strahu le porogljive nasmehe litim, ki so ji nasedli
14. VETROVI PRINAŠAJO LADJE
Ladje, ki priplujejo v Dar cs Salam, glavno mesto Tanganjike, pristanejo v modernem, dobro izgrajenem pristanišču, v bližini mesta. Razen tega je, skoraj v središču mesta, tudi staro pristanišče, ki ga danes redkeje uporabljajo in to v glavnem manjši plovni objekti.
Malokdo od obiskovalcev tega mesta pa ve, da je tu tudi tretje pristanišče. To je tudi naj-
starejše in Prav njemu se lahko zahvali -to veliko mesto za svoj nastanek.
V tew* Pristanišču so nekoč, pred tisoč, npor-da tudi Pred dva tisoč leti pristajale jadrnice, ki so prihajale iz Arabije, Indije pa celo iz daljne ^'lajske in Indonezije. Z njimi so upravljal* izkušeni morjeplovci, trdno prepričani, da ho njihovi orehovi lupini še enkTat iispelo uti' valovom Indijskega oceana, biirjam In tajfunom in da bo naposled srečno priplula to pristanišča miru, kar arabsko pomeni »dar s salam*-
Seveda pa niso vsega prepuščali slučaju. Do otankofih so poznali vodo in vetrove, vodne trnje in Zvezde. Vedeli so, da jih bodo montanski vetrovi, ki pihajo od marca do iu-nija «roti jugo^padu, prinesli točno do obale Afri-
ke. 2e v septembru pa bodo vetrovi pričeli pihati v nasprotno smer, proti severovzhodu. Tedaj pa bo pravi čas za vrnitev v daljne domovine.
Spomladi so bile njihove barke natovorjene z razno svilo in drugimi tkaninami, s kitajskim porcelanom pa še z železnim orožjem in orodjem. Ko pa so se jeseni vračali, so vozili v domovino afriško zlato, slonove okle in sužnje, ki so jih kupovali od raznih afriških poglavarjev za svilo in orožje.
Sledovi te tisočletne trgovine se še danes vidijo na vzhodni obali Afrike; trdnjave in naselja iz starih časov. Tu so našli kitajski porcelan in druge proizvode daljnega vzhoda. Grpbnice in ostanki zgradb spominjajo na Perzijo, Arabci pa še danes žive v številnih naselbinah in mestih vzhodne Afrike, ki so jih prav oni ustanovili pred mnogimi stoletji.
Obiskal sem staro pristanišče, ki je oddaljeno nekaij kilometrov od mesta. Ta pri rod ni zaliv je pravo zatočišče za stare barke. Tudi danes, kot nekoč, prihajajo sem orehove lupine z jadri iz daljnih dežel. Človeku se zdi v resnici čudno, kako lahko,te barke in ti ljudje zdrže nekajmesečno potovanje, danes, v dobi nadzvočnih letal.
Toda kaj, tu so. Iztovarjajo znane »arabske ikri nje« in tkanine. Tovorijo pa slonove okle in kožo divjadi- Sužnjev in zlata ni več.
Mudi se jim. Kmalu bo zapihal veter proti domovini in jadrnice se bodo podale še enkrat na dolgo pot. kot že sto in stokrat prej.
Tekst in lotografile: TIDOB SIHI1J
(nadaljevanje)
Lahko se je učil in če se je hotel, se je tudi res na-
saj .ima vse lastnosti, da postane dober fant.
Na svoj izgled pa še zme-
učil. Ni pa bil vztrajen in raj ne pazi tako, kot bi bi je celo poskušal mešetariti lo treba.
z vzgojiteljem, kaj in predvsem koliko se bo naučil.
7. razred:
že drugo leto je pri nas.
Je pa izredno rad bral, ce- V novo okolico se je že polo raje, kot pa se igral z vsem vživel. Vendar je še ostalimi. Njegov odnos do zmeraj nekoliko raztresen, fizičnega dela je postal nemiren in kričav. V kolek-mnogo pozitivnejši kot ob tivu zavzema posebno mc-prihodu. Če se je potrudil, sto. Mnogokrat je navidez-je opravil svoje domsko no agresiven in neobziren dežurstvo res odločno in je do okolice. V pretiravam bil večkrat pohvaljen. čustvenosti si domišljija, sesti razred je naredil z da mu je vse dovoljeno, dobrim uspehom. V Veržeju Pridejo pa spet dnevi, ko se je vse bolje počutil, po- je za kolektiv čudovit, polnoma se je že vživel in Srečen je takrat, ko so s® *“dl neprimerno lepše mu hvaležni za njegovo de-obnašal.	lo. Pri izbiri tovarišev je še
V prvi polovici šestega zelo nestanoviten. Zdaj iz-razreda zasledimo v poro- bira prijatelja iz svojega Čilu med drugim tudi tole: razreda, pozneje spet iz Je živahnega razpoloženja, nižjih razredov. Zaveda se nagnjen k šaljivosti. Ima sicer, da je nekoliko bolj močno voljo tako do um- nadarjen od svojih sotova-skega kakor tudi do flzlč- rišev, zato se rad iz njih nega. dela. Do okolice ima norčuje, pravilen odnos. V kolektiv Naloge Izvršuje — neka-se je znal vživeti. Svoje in- tere zelo vestno, druge spet terese je podredil kolekti- bolj površno, vu. Svojce spoštuje. Čeprav Sedaj že zelo skrbi za je samo tri mesece v Verze- osebno higieno. Vedno je ju, smo ga pustili na počit- umit in na čistost opozarja niče Posebno rad ima sta- tudi druge. Mu je pa še ro mamo, ki živi v Trbov- zmeraj vseeno, kako je ljah, vendar pa se je vse- oblečen, eno z veseljem vrnil k nam. S starši je v stalnih pi-Do tuje In skupne imovine smenih stikih. Svojo mater ima pravilen odnos.	ima sicer rad, vendar iz
Delu se ne upira in ga neznanega razloga ni hotel brez godrnjanja opravi, iti k njej na počitnice.
Vzi ailostijo ga nagrade in V tem času, kar je pri pohvale. K telovadbi ne za- nas, je pokazal velik napre- -a haja rad, le po pripovedo- dek v vseh pogledih. Uči se vanju se k'aže, da je prija- zelo lahko, misli hitro ter a® telj nogometa. Osebni hi- pomni logično. Ima bujno V* gieni posveča večjo skrb razvito domišljijo in dober W" kot ob prihodu.	besedni zaklad, zato na-	?
In	ob koncu	šolskega Ie- tančno obnavlja. Uči se ma-	i"
ta:	lo, vendar si vse bistvene
Ima dar za jezike, vendar stvari ze ^ pri razlagi za- .‘.še je med poukom še nemiren, pomni in jih zna še čez dol- *>? Večkrat moti pouk, vendar go časa v glavnem obnoviti. V* zna kljub temu odgovarja- Rad čita knjige in si vse- i? ti. Ima bogat besedni za- bino do podrobnosti za- jt klad, ker veliko in rad be- Pomni. Vsebino prečitav.lh » re.	knjig pripoveduje izredno
Juretovo osnovno razpo- Z*X»' . ,	,
Ioženje je vedro. Med sogo- ,d poukom pa je Jenci je priljubljen. Na n5m 5en,’ neprestano =v ^ svoje starše ni preveč nave- °b,rača in oz,ra P« razredu zan Mali sc je pred dvema a“ pa se s čim igra, vendar X letoma poročila in prav za- njemu to očitno pri uspe- A nlmivo je, da ga ima očim hu, ne škoduje.	A
zelo rad, Jure pa njegovo ,Iz zgcciovinc in zemlje- A ljubezen odklanja, kei se p1*? Je fd'lč,n? ocenjen	A
premočno zaveda, da to ni Na svoje šolske potrehšči- X njegov pravi oče. Bil pa je ne, b ,abko bolje pazil, po- X zelo navezan na staro ma- scbn° Pa še na svojo piša- ,“i mo, ki mu je letos umrla. voc, ,	...	.	*.»
Takrat mu je bilo zelo hu P.f še zadni*- osmi raz- X do.	recU	, a
_	Jure je telesno in umsko A
Z malo več volje bi bil normalno razvit. V razredu A odličen učenec.	je dosegel prav dober A
bo sčaso- uspeh. Je zelo nadaijeu. A in "*lro *n logično pojmi, A (Se nadaljuje)
zelo
se
Mislimo, da se ma docela spremenil ... ustalil svoj nemirni značaj,

■■■anoniv'
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA: Rudar izgubil v gosfeh, Hrastnik
zmagal doma
ZA 9 GOLOV LE 2 TOČKI
'Vtsdi
Hrastnik : Aluminij 6:4 (2:1)
HRASTNIK — Igrišče NK Hrastnik, gledalcev 400. Do-
OSTALI NOGOMETNI IZIDI:
V	tekmovanju v CONSKI NOGOMETNI LIGI je v vzhodni skupini moštvo Pa-pimičarja iz Radeč premagalo doma NK Konjice z rezultatom 5:8. Sodil je Goheš iz Celja, gledalcev je bilo okrog IM. PIONIRJI: Papir-ničar : Hrastnik 0:4 (tki).
V	zahodni skupini Conske nogometne lige pa je Litija izgubila srečanje v gosteh v Kopru z 2:0 (1:0). Sodil je Čučnik Iz Ljubljane pred. 360 gledalci. Najboljši je bil med Lilijani šubara. Igra je bila zelo slaba in zlasti je bil neučinkovit napad Lhije. V predtekmi mladincev je Koper premagal Litijo 4:0.
V	tekmovanju v LJUB-
LJANSKI NOGOMETNI PODZVEZI so bili v nedeljskih srečanjih doseženi naslednji rezultati:	INDU-
PLATI (Jarše) : PROLETAREC (Z) 4:2 (0:1); KOČEVJE : HRASTNIK II 2:7 (1:4).
mači so nastopili v naslednji postavi: Kaišek 7, Maurer 7, Tršek 8, Laneger 7, Kravogel 8, Žlindra 7, Bremec 6, Gšre* šak 9, Oberčkal 9, Ovsenjak 8, Ocepek 8 in Prašnikar 8.
STRELCI:	za Hrastnik
Ocepek, Oberčkal 4 in Prašnikar; za Aluminij pa Krnic 3 in Mesarič.
V deževnem vremenu so hrastniški nogometaši zabeležili koristno zmago hi solidno ekipo Aluminija potisnili v sredino lestvice. Nogomet sam je bil zaradi težkega terena slab, kljub temu pa je bilo veliko idealnih priložnosti za dosego gola, kar kaže tndi izredno visok rezultat. Domačini so s srčno igro in
zlasti z učinkovito igro v napadu popolnoma zasluženo nadigrali borbene goste iz Kidričevega. Igra hrastni-ških nogometašev je bila zares dopadljiva, zato v prihodnje številni navijači lahko računajo na nove točke v tekmovanju v slovenski nogometni ligi.
Malokdo je pričakoval tako izdatno zmago, zato so bili navijači rdečih ob koncu tekme zelo zadovoljni.
Dež, ki je padal vso tekmo, je glavni krivec za nekoliko nepovezano igro, pa tudi vratarji so zato imeli polne srečanje vodil slabo! roke dela. Kaišek je prejel V NEDELJO IGRA le dva gola iz Igre, ostalo pa HRASTNIK V CELJU Z iz najstrožje kazni — enajst- ISTOIMENSKO EKIPO
metrovk. Medtem pa je razigrani hrastniški napad poskrbel za pravo kanonado nasprotnikovega gola v mrežo VeličkOviča. Največ uspeha pri strelih v »polno« je imel Oberčkal, ki se je kar štirikrat vpisal v listo strelcev.
V moštvu domačinov so se na splozkem terenu presenetljivo dobro znašli spretni strelci z Oberčkalom na čelu, v obrambi pa je bil tudi tokrat med najboljšimi Kravogel, kateremu je dobro pomagal branilec Vršek. Sodnik Zorko iz Ljubljane je
Sobota : Rudar 7:3 (3:1)
MURSKA SOBOTA — Igrišče Murske Sobote: gledalcev 400; sodnik Marčun. Strelci golov za Rudarja: v 27. minuti Ptšek, v 49. Majcen In v 38. Gorišek.
Rudar je nastopil v naslednji postavi:	Ahlin 6
(Krajšek 6), Potokar 6, De-
£
■
■
SHoeaz
*
E
■
■
e
■
6
e
■
e
■
■
■
■
a
n
■
■
■
■
■
||1|§1§§|
Prav malo Jih Je, ki bi poznali Jelena. Verjetno zato, ker Je to prav gotovo eden najbolj skromnih trboveljskih športnikov — rokometašev. Jelo, tako Je njegovo športno Ime, se ni prav nlc prevzel, pa čeprav Igra ie 1 let rokomet pri trboveljskem Rudarju tn to vseskozi v prvem moštvo.
Rojen Je bil 1942. leta v Petrinji (Hrvaška), odkoder se Je tri leta star s starši preselil v Trbovlje. Za razgovor sem ga komaj prepričali
S katerim športom st začel?
— Najprej me je navdušila košarka. Začel sem pri Rudarju, kjer sem tudi že igral za mladinsko ekipo. Z rokometom pa pred približno sedmimi leti, ko smo v Trbovljah začeli z malim rokometom. Maks Radej me Je najprej postavil med vrata ln sem vse do bivše republiške lige »poliral« gole. Zatem pa, ker Je bilo vratarjev dovolj, sem se — hočeš hočeš — v Igri »preselil« na krilo, kjer Igram tudi sedaj. V vrata pa ne grem nikdar več, zatrjuje Jelo.
Tvoja najtjiihša tekma?
— Rudar Je že Igral v II. Zvezni ligi. no ln najraje sc spominjam tekme z Zenico, kler smo z grobimi nasprotniki doma zmagali le za gol □rednosti.
Kaj pa L zvezna rokometna
liga?
— Ze prej sem trdil, da bo težje priti v L Zvezno rokometno ligo kot pa ostati v njej.
Vladimirja
JELENA
Najboljši rokometaš v državi ln v Sloveniji?
— Zagmeštar (Medveščak) ter Ačkun (Rudar).
Šport In šola (Tehnična srednja šola)?
— Težko Je vskladltl šolo ln šport, še posebej, če Je šola favorit. Za sedaj sem še kar dobro »vozil«, medtem ko bo letos — diploma (ln I. zvezna rokometna liga) nekoliko težja.
Prostega časa torej nimaš veliko?
— Kdaj pa kdaj sl ga neka) vzamem ln grem v lclno. Sicer pa Je mo) konjiček zbiranje razglednic, prav rad pa tudi poslušam pevce zabavne glasbe Med jugoslovanskimi pevci še posebej cenim veterana Iva Robiča, med Slovenci pa ml. Je najbolj všeč Lado Leskovar (s Svojo Oh, zakaj, zakaj,..), se le »raznežil« Jelo.	F, S.
žela k 6, Majcen 7, Bostič 6, Breznikar 7, Plšek 7, Osolnik 8, žlak 6, Perc & (Kor-diž 6) in Gorišek 6.
Tudi v Murski Soboti je v srečanju Sobota : Rudar slabo vreme motilo normalen potek tekme. Rudarjevi trije goli so bili premalo, da bi dosegli kaj več kot občuten poraz. Razmočen teren Je vplival že na itak slabo igro. Gostje pa so se na težkem terenu zelo počasi gibali. Mledi Sobočani so povsem nadigrali trboveljskega Rudarja — črno zelene. Nepovezana igra ni rodila uspeha. Rudar je Imel veliko srečo,
manj še tolikokrat zatresli mrežo Ahlina (sedemkrat), kolikorkrat so jo sicer. Napad Rudarja je bil »razglašen«, obramba pa premalo odločna, da bi zaustavila borbene in tokrat izredno razigrane domačine.
Deset golov na nedeljski tekmi v Soboti so dokaz, da je bila Igra na eni In drugi strani odprta ln bi tako strelci z malo več Iznajdljivosti (čeprav je bil teren težak za Igro) lahko še večkrat potisnili žogo v gol.
Prihodnjo nedeljo igrajo nogometaši Rudarja z Branikom, ki vodi trenutno v tekmovanju v slovenski nogometni ligi, v Trbovljah.

HRASTNIK - Ekipa hrast-nlških rokometašev Je dosegla v tekmovanju v Zasavski rokometni ligi z zmago nad Sevnico 16:10 (4:6) četrto zaporedno zmago ln s tem vodi na lestvici. Najuspešnejši za Hrastnik (v tekmi proti Sevnici) so bili: Pogačnik 9, Po-tušek 2. Hafner 2, DuŠak 2 ln Sošter L Gledalcev 150.
— V predtekmi pa so rokometašice Hrastnika premagale ljubljanski Slovan It v okviru tekmovanja v okrajni rokometni ligi z rezultatom 11:10 (7:7). To Je prva zmaga hrastniških rokometašic v tem tekmovanju.
SPLIT — Cementarna lz Trbovelj Je poslala na tekme cementarjev lz vse Jugoslavije, ki so bili v Splitu, nogometno ekipo, ki Je med osmimi enajstoricami zasedla tretje mesto.
RAOT5ČE — Radeškl rokometaši bodo v tej sezoni, močnejši za Janeza Sotlarja, ki se je vrnil iz JLA.
MARIBOR — strojna tovarna lz Trbovelj se je udeležila troboja kovinarjev Litostroj — Metalna — Strojna tovarna,, ki je btl v Mariboru, v kegljanju ln balinanju. Trboveljčani so »potegnili krajši konec«, verjetno zategadelj, ker niso bili v popolni postavi, saj so bili v obeh panogah le tretji (zadnji) za Litostrojem ln Metalno. Organizacija tekmovanja je bila odlična.
TRBOVLJE — Na štadionu Rudarja so se Slani kolektiva Strojne tovarne lz Trbovelj pomerili v nogometu. Pomerili sta se enoti proizvodnje ln uprave. Proizvodnja Je bila uspešnejša, saj je upravi dala pet golov, prejeli pa so samo dva.
GROSUPLJE — Rokometna B ekipa Rudarja je potovala v Grosuplje zaman. Namesto-, da bi odigrali prvenstveno tekmo, so morali potovati v Škofljico, kjer so v prlzatelj-skem srečanju Izgubili z Grosupljem z 22:23	(10:12).
Tekmo je sodil Trboveljčan Stane Klančlšar, ker Je določeni sodnik medtem že odšel.
HRASTNIK - B ekipa NK Hrastnik Je Igrala samo neodločeno (2:2) z nogometaši Kisovca, medtem ko so mladinci Kisovca prav tako remizirali z mladinci Hrjstnl-
. ka (1:1).
n ji i. k muca inrjnauuuuc
saj bi domačini lahko naj-
I. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA: Rudar - Rabotnički 11:15 (6:6)
Presenečenje" v Trbovljah

v
TRBOVLJE — Prvenstvena tekma VII. kola I. zvezne rokometne lige; stadion Rudarja v Trbovljah; sodnik Dopudža (Sarajevo) — zelo dober; gledalcev nad 2000.
Pod reflektorji se je na tribunah Rudarja zbralo izredno število ljubiteljev rokometa, ki so — se razume — pričakovali »gladko« zmago svojih ljubljencev. Prve minute po sodnikovem žvižgu bi skorajda opravičile optimistična pričakovanja. Vodstvo Rudarja 1:0 in celo 4:0 v prvih petnajstih minutah srečanja še ni bilo dovolj, da bi borbeni Skopljenci »vrgli puško v koruzo«. Po začetni tremi so se gostje končno otresli silovitega pritiska domačinov in načeli mrežo Marguča. Pri rezultatu 5:1 verjetno nihče ni upal niti podvomiti, da bo čez nekaj minut rezultat 5:4 in pred odmorom neodločeno 6:6.
Menjava vratarja Marguča
z Lopanom v drugem delu igre je bila verjetno napačna, kajti rezultat po desetih minutah igre drugega polčasa je bil porazen za domače. Črno-zeieni (Trboveljčani) niso uspeli niti enkrat premagati majhnega vratarja Iliča,' medtem ko sta na videz nenevarna strelca Ma-tovskl in Tomanovič kar šestkrat zaporedoma premagala Lonana. V vrata je rrjo-ral popovno vstopiti Marguč, ki je oh nekoliko urejeni obrambi Rudarja uspel zmanjšati rezultat na 10:12, še vedno za goste, in že so se spet zagrele dlani obnemelih gledalcev in so še z zadnjim poskusom — bodrenjem — skušali rešiti domačine pred porazom. Poraz Rudarja je bil neizogiben. Vse, kar se je zgodilo v zadnjim minutah prvega polčasa in v prvih petnajstih minutah drugega polčasa, sd ni dalo nadoknaditi nekaj minut pred koncem tn sodnik Dopudža
Iz Sarajeva je na splošno presenečenje in razočaranje zaključil tekmo pri rezultatu 11:15 za rokometaše skopskega Rabotničkega.
RUDAR: Marguč, Sparem-blek 1, Jelen, Bašič, Škrinjar 3, Kmetič, Ačkun 5, Dornik, Berdnik 2, Mrežar tn Lopan.
Bojimo se, da je nastopila resnična krtza v moštvu Rudarja, ki bi lahko novinca v ligi veliko »stala« še v naslednjih nekaj tekmah, na gostovanjih ln tudi doma — zgubo predvidenih (pa tudi nepredvidenih) točk. Rudar bi si s tekmo z Rabotničkim priigral zanesljivo prvo mesto in bi v nedeljo na tekmi z Zagrebom (v Zagrebu) lahko mirneje Igral. Tako pa ...
Rokometaši Rudarja Imajo med tednom srečanja s Slovanom (za pokal) ln z Grass-hopperssom. Upajmo, da bo do nedelje kriza mirno!
g Koledarček g
Sreda, 14. oktobra: NEDELJKO Četrtek, 15. oktobra: TEREZIJA Petek, 16. oktobra: JADVIGA Nedelja.' 18. oktobra: LUKA Ponedeljek, 19. oktobra: ETBIN Torek, 20. oktobra: IRENA Sreda, 21. oktobra: URŠKA Četrtek, 22. oktobra: ZORISLA-
VA
Hi\o
SR.ORED KINEMATOGRAFOV
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE: 14. in 15. oktobra sovjetski film NJIH TRINAJST; od 16. do IS. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film PLAŽA ŽELJA; 20. in 21. oktobra italijanski film LJUBEZENSKI PAR.
KINO SVOBODA TRBOVLJE
II: 14. oktobra italijanski film AMERIKA PONOČI; 15. in 16. oktobra madžarski film DEŽEVNA NEDELJA; od 17. do 19. oktobra francoski kinemaskopski film UGRABLJENE SABINKE.
KINO SVOBODA ZASAVJE — TRBOVLJE: 17. in 18. oktobra angleški kinemaskopski film BILO JIH JE SEDEM; 24. in 25. oktobra nemški barvni film NISEM CASANOVA.
KINO SVOBODA II HRASTNIK: 14. in 15. oktobra ameriški film ZLATI CADILLAC; od 17. do 19. oktobra ameriški kinemaskopski film ZLATO V SEDMEM POTOKU; 2. in 21. oktobra francoski barvni kinemaskopski film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI.
KINO LITIJA:	14. oktobra
ameriški barvni kinemaskopski film ZENA V DELIRIJU; od 16. do 18. oktobra ameriški barvni kinemaskopski fantastični film POT V SREDINO ZEMLJE; 20. In 21. oktobra angleški film OKUS PO MEDU.
KINO ŠMARTNO PRI LITIJI:
14 oktobra italijanski film LEPI ANTONIO; 17. in 18. oktobra ameriški baivni glasbeni film ZATE 21VIM; 21. oktobra Jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI.
KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE: 14. in 15. oktobra švedski film ŽENE ČAKAJO; 17. in 18. oktobra (matinejo IS. oktobra) nemški film DRAGA, OSTA-
5J5&"® *WM mi
LJUBEZEN.
mm
Rojstva: Erna Ahlin, Trg Franca Fakina 25 — deklico; Džordža Kovačič, kol. 1. maja — 8 deklico: Ana Skok, Grajska c. 5 — deklico; Branka Klančišar, Miloše 12 — dečka; Marija Simič, Polje 1 — dečka; Angela Burnik, Zagorje, Vrtna 2 — dečka; Rozalija Gošte, Selo 107 — deklico; Marija Zajc, Loke 47 — deklico; Rozalija Klančišar, Za-vine 2 — dečka. Erika Soba, Podkraj 73, Hrastnik — dečka; Ivana Stancar, Dolenja vas -r-deklico; Ljudmila Logar, Kolodvorska 6 — dečka; Frančiščka Petek, Keršičev hrib 8 — dečka; Anica Knez, Hrastnik 326 — dečka; Vida Brlogar, Podkum 47 — dečka; Ivana Rudolf, Loke 47, Zagorje — deklico.
Poroke: Igor-Pavel dr. Križman, zdravnik, Ljubljana, Poljanska 8, ln Dragica Rupnik, Stud., Leninov trg 6; Hinko Kus, absolvent, Zasavska c. J2, ln Darinka Veternik, uslužbenka, Trg svobode 35 b; George Markovič, uslužbenec, Trg svobode 2, ln Marija Turk, med. sestra, Trg svobode 2.
Smrti: Matilda Gabrijel, roj. Miklič, gospodinja, Trg Franca Fakina 28 — stara 78 let; Janez Mlinar, upokojenec, Vodenska c. 3 a — star 63 let.
ZAGORJE
Rojstev ln smrti ni bilo!
Poroka: Zdravko Grden, šofer, Log pri Mllnšah 9, ln Marija Kovač, učiteljica, Kandrše 18.
ČETRTEK, 15. OKTOBRA
10.00	TV v šoli (Zagreb); 11.00 Francozi pri vas doma (Beograd); 15.30 Magnetoskopskl posnetek ollmpiale v Tokiu (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV -8. lekcija (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV - 112. lekcija (Ljubljana); 17.40 Mendov spored (Zagreb); 18.25 Napoved ln TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Magnetoskopskl posnetek ollmpl-ade v Tokiu (Ljubljana); 19.45 propagandna oddaja (Zagreb);
20.00	TV dnevnik (JTV); 20.30 Narodna glasba — oddaja studia Skopje (Beograd); 20.40 Glasbeni tlim (Zagreb); 21.20 Propagandna oddaja (Zagreb); 21.25 Satira (Ljubljana); 21.45 Rezerviran čas. 21.55 Koncert v studiu (Ljubljana); 22.05 TV obzornik (Ljubljana); 22.40 Ollmplada v Tokiu — satelitski prenos.
PETEK, 16. OKTOBRA
16.10	Magnetoskopskl posnetek ollmptade v Tokiu (Ljubljana);
17.10	Učimo se angleščino (Zagreb); 17.40 TV v šoli (Zagreb);
18.10	Skrinjica, ki pripoveduje — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25
Napoved ln TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rdeči Signal (Beograd); 19.15 Narodna glasba — oddaja studia Sarajevo (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.35 Magnetoskopskl posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 22.20 TV obzornik (Ljubljana); 22.30 Olimpiada v Tokiu — satelitski prenos.
SOBOTA, 17. OKTOBRA
16.20	Magnetoskopskl posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana);
17.40	Pripovedke In pravljice — lutke (Zagreb); 18.05 Glasba brez potnega lista (Beograd); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana). 18.45 Ime in priimek — mladinska Igra (Beograd); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb);
20.00	TV dnevnik (JTV); 20.30 Glasbena oddaja — oddaja studia Sarajevo (Beograd); 20.40 S kamero po svetu (Ljubljana);
21.10	Medaljoni — humoristična oddaja (Beograd); 22.10 Propagandna oddaja (Zagreb); 22.15 TV obzornik (Ljubljana). 22.30 Olim-plada v Tokiu — satelitski prenos.
NEDELJA, 18. OKTOBRA
9.30 Začarani krog — francoski film za otroke (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 11.00 Dela velikih 'mojstrov (do 12.00) (Intervizlja); 14.30 Športno popoldne (Beograd); 16.30 Magnetoskopskl posnetek Olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 19.00 Mladinski TV klub (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Qulz (Zagreb); 21.40 87. Policij-
ska postaja — serijski filnfl (Ljubljana); 22.30 Satelitski pre4 nos iz Tokia (Evro vizi j a — Lj ub-ljana).	,
PONEDELJEK, 19. OKTOBRA
11.40	Televizija v šoli: Folklora narodov Jugoslavije (Ljubljana);
15.20	Ponovitev (Ljubljana); 15.4Q
Magnetoskopskl postenek olirfl« piade v Tokiu (Ljubljana); 16.40 Ruščina na TV — 9. lekcija (Ljubljana); 17.10 Angleščina na TV — 113. lekcija (Ljubljana);
17.40	Francozi pri vas doma (Beo-grad); 18.10 Risanke (Beograd); 18.25 Napoved in TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Magnetoskopi ski posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ciklus izraelskih pesmi:	Breda Kale!
(Beograd); 20.40 B. Cenčevičl Dekle s tremi očeti — TV igra (Beograd); 21.40 Propagandna oddaja (Beograd); 21.45 Posebni oddaja ob obletnici osvoboditve Beograda (Beograd); 22.15 Teden« ski športni pregled (Beograd)) 22.30 Satelitski prenos iz Tokia (Evrovizija — Ljubljana).
TOREK, 20. OKTOBRA
17.00	Poročila (Beograd); 17.10 Magnetoskopskl posnetek olimpiade v Tokiu (Ljubljana); 19.00 Oddaja za otroke (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Zabavni spored ob 20. letnici osvoboditve Beograda — oddaja za Intervlzijo (do 21.45) (Beograd);
21.20	New York v času svetovne razstave — reportaža (Zagreb); 21.50 Kratek film (Zagreb); 22.15 TV obzornik (Ljubljana); 22.30 Satelitski prenos iz Tokia (Evrovizija — Ljubljana).
MALI OGLAS
V zamera na stanovanje dve
dve moški osebi. — Informacije v upravi lista.
osnovna Sola zagorje ob savi
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij razpisuje delovno mesto
HIŠNIKA
Pogoj:
1.	kurjaški izpit-za centralno kurjavo,
2.	usposobljenost za maniša popravila DS ihstalacljalf in opremi,
3.	po možnosti 4-letna praksa na podobnem delovnem mestu.
Plača po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Tajništvo šole
M
<)
Skupščina kolektiva
Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik
razpisuje prodajo
SANITETNEGA AVTOMOBILA ZNAMKE MERCEDES,
tipa 180 S, leto izdelavo 1956, KS 52^ ep* JSo57 ? T~ieJeTT m i Težiščem, generalno popravljen. Vozilo si interesenti ogledajo vsak dan V garaži obrata avtopark v Trbovljah. Ponudbe sprejemamo do 20. oktobra 1964 na naslov Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, Trbovlje, Trg revolucije 12.
IDI
RT V-Ljubljana
Poročili ob 6 15 1.06, » 00. tt 00. II M. 11.00 II 00. 11 00 18 00 UOO ln M 00. Pozor, nimaš prednosti ob 11.00 Krnetium osiveti ob tl 11 _Vsafc dan ta vat ob 18.00
Radijski dnevnik ob 1910 Oddaja Nali poilušald če .. .	—ib 9.08 to
veak ponedeilek
___ uiapam
T itltalo In pozdravljalo — vsako ne< vlak ponedeilek četrtek Id »oboto
— vsako nedeljo ob
pa ob 14.18
11.05
SREDA, 14. OKTOBRA
7.15	Napoved časa, poročila ln vremenska napoved; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb; 9.25 Dopoldanski domači pele-mele; 9.45 G as-ba za Jesen; 10.15 Zabavna glas^ ba. 10.66 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, ' nimaš* prednosti; 12.15 Na kmečki ped — ,sP0I^(5,„n?' rodne zabavne glasbe; 12.30 Iz oper mladega Verdija; 13.15 Ob_ vestlla in zabavna glasba; 13.36 Priporočajo vam; 14.35 Kaj ln kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 18.00 Vsak dan za vas; 18.05 Iz fonoteke radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice;
20.20	Melodije Jugoslovanskih
skladateljev zabavne glasbe; 22.11' Nočni akordi; 23.15 Jazz s plošč
Četrtek, is. oktobra
7.15	Napoved časa, poročila lr vremenska napoved; 8.05 Jutra nja glasbena 'srečanja a solisti In orkestri vzhodnih dežel; 9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Nekaj do mačlh; 10.15 Glasbeni sejem.
11.00	Pozor, nimaš prednosti:
12.15	Pod domačo lipo — spored narodno zabavnih melodij; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.3< priporočajo vam; 14.05 Naši so listi v popularnih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In po zdravljajo; 16.00 Vsak dan te vas; 17 05 Turistična oddaja; 18.15 Odskočna deska; 19.05 Glasbene
razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Plesna glasba.
PETEK, 16. OKTOBRA
7.15	Napoved časa ln vremenska poročila; 8.35 Za vsakogar nekaj; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.15 Poje komorni zbor RTV Ljubljana; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti: 12.15 Cez hrib in dol...; 12.20 Za ljubitelje opernih melodij; 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam; 15.25 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 Revija naših pevcev zabavne flasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 22.10 Za ljubitelje jazza; '3.00 Literarni nokturno.
SOBOTA, 17. OKTOBRA
7.15	Napoved časa, poročila In remenska napoved; 8 05 Poje tvlntet Kranjčani; 8.25 Melodije ta razvedrilo. 9.25 Vesele note; D 45 Majhni zabavni ansambli; 10 15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti; 12.15 Opoldan-,kl domači pele-mele; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba: 13.30
Priporočajo vam; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	, Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino, 17.35 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Mladina za mlade; 22.10 Oddaja za naše Izseljence; 23.05 Za prijeten konec tedna. *
NEDELJA, 18. OKTOBRA
7.45 Pogovor s poslušalci; 8.00 Mladinska radijska Igra: Čudežna ulica; 8.30 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši . ..	10.30
Borbene ln delovne pesmi. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.00 Nedeljski operni koncert; 15.15 Danes popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 V nedeljo zvečer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni komorni koncert sodobne jugoslovanske glasbe.
PONEDELJEK, 19. OKTOBRA
7.15	Napoved časa ln poročila;
8.05	Jutranja srečanja s pevci zabavne glasbe- 9.10 Zaplešimo
ln zapojmo; 9.25 Iz narodne za kladnice; 11.00 Pozor, nima prednosti; 12.15 Pred domač hišo; 12.30 Brez besed; 13:15 Ofl vestilg in zabavna glasba; 13.3 Priporočajo vam ..14.35 Naš poslušalci čestitajo ln pozdraV ljajo; 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz opernega sveta; 19.0 Glasbene razglednice; 20.00 Rd vij a naših pevcev zabavne glas be; 23.05 Literarni nokturno! 23.15 Jazz a plošč.
TOREK, 26. OKTOBRA I
7.15 Napoved časa, poročila lit vremenska napoved; 8.05 Igrajo ln pojo vam veseli planšarji) 9.25 Dvospevi iz francoskih open
9.45 Zvočne miniature; 10,1} Glasbeni sejem; n.00 Pozor, ni« maš prednosti; 12.15 Slovenski
narodne pesmi; 12.30 Iz koncert tov ln simfonij; 13.15 Obvestili ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 16.00 Vsak dan 2ft vas; 18.05 Predstavljamo vanj Jugoslovanske ansamble zabavni glasbe; 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska Igra: Stopnice; 22.10 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila.

Janez Bizjak:
Na Centralnih Alpah
(POSEBEJ ZA »ZASAVSKI TEDNIK«)
S sod šča - S sodiš
10 LET STROGEGA Svojevoljno odpečotil
sod
(N. D.) TRBOVLJE — Trboveljsko Občinsko sodišče je pred kratkim obsodilo
ZAPORA
ZA MARKA REPA
Pred nami Je bilo Se zadnje dejanje naSega vzpona — Mont Blanc. Objektivnih težav tUL ni bilo nobenlb, pač pa so se začele subjektivne nevšečnosti, brž ko smo prestopili mejo 4600 metrov. Izredna moč ultravloletnih žarkov Je pospeševala prve znake višinske bolezni, ki so Ji botrovali še zmajšan pritisk.In razredčen zrak Nekaterim Je ilo kar na bruhanje, mučil pa Jih Je Se močan glavobol. Nihče pa ni občutil kakršnegakoli pomanjkanja zraka. Zadnje metre v strmini pod vrhom smo morali počivati vsakih pet minut. Na vrhu se Je končno Se mene lotil glavobol. Ko ni bilo nobene vzpetine več pred
DeUjl s plezanja AIGU1LLE DE L'M — GRANDE CHARMOZES (desna igla na sliki). Levo AIGU1LLE DE LA REPU-BLIQUE
nami, smo vedeli, da smo dosegli naJvISJl vrh v Kvrupi — Mont Blanc, 4807 metrov. Naše vzpenjanje Je bilo končano. Izpolnile so se naše dolgoletne želje, tihe In skrite. Vsi smo-bili na njem prvič. Doživeli smo Mont Blanc v vsem njegovem sijaju In veličastnosti. Večletno potepanje po slovenskih gorah Je bilo zdaj kronano z naJviSjim uspehom
Stisnili smo se v kotanjo na Široki snežni ploščadi na vrhu in samo občudovali. Čeprav Je pihal peklensko mrzel veter, nam Je bilo vreme ta (lan »aklonjenjo. Razgled z vrha Je gotovo edinstven. Pod nami so bile razgrnjene Alpe kol na pladnju Velik del Franclje, Svlee in Avstrije se Je v popoldanskem soncu kopal pod njimi. Globoko pod nami Je ležal Cha-mf nlx kot Trenta pod Triglavom. Kljub vsemu nismo ostali dolgo na vrhu. Priganjal nas Je čas, v roke pa nas Je že tako zeblo, da smo se komaj uspeli fotografirati. Veter Je postajal neznosen Z Mont Blanca smo sestopali po smeri normalnega pristopa proti Rufuge (zavetišče Valott). Preko Dome do Gouter In Valotta vodi namreč normalen dostop na vrh Ta Je precej lahek In ga zmore vsak nekoliko treniran človek. Se eno prednost smo Imeli pri lem sestopu, pot Je bila namreč dobro zgažena. Izredno neroden Je bil samo ostei In dolg greben tik pod vrhom Širok Je bil komaj za gaz, na obeh straneh pa,so se spuščali navpični odstavki globokU v komaj vidno dolino. Precej huda neprijetnost. Na srečo na tem grebenu nf bilo vetra, drugače ne vem, kako bi lovili ravnotežje Pravijo, da je ta greben edino težko mesto po sicer lahkem normalnem pristopu na vrh.' Od tega grebena dalje smo skoraj tekli, tako da smo že v slabi url stali pred ncoskrbovanlin zavetiščem Valotte — 43G2 metrov. Tu smo Imeli generalni posvet: ali bomo tu prespali ali pa bi nadaljevali v dolino. V ( hamonlau se Je že zmračilo ln nič nismo vedeli, kje nas bo zajela noč Za seboj smo Imeli ta dan že 16 ur poti, zato ni bila misel na nekajurno klatenje po ledenikih nič kaj prijetna
Ko pa smo nekje daleč nad Francijo zagledali sumljive oblake, smo se kmalu sporazumeli za nadaljnji sestop Imeli smo dobro shojeno gaz, edina nevarnost so bile spet razpoke. Z Vallota smo se zapodili po ledenikih Grande in Petjte Plateau s tako hitrostjo, kot bi se smučali s Krederlce v Krmo. Široke razpoke smo preskakovali brez kompleksov, saj smo se v dveh dneh temu poslu precej privadili. Vendar nismo bili nič navezani, kar pa ni bilo najbolj pametno Mislili smo, da bo šlo tako do konca, a smo se morali tik pred kočo Refuge Gr. Muleta (3051 m) lepo pohlevno navezati. Pred nami Je zazijala široka razpoka, čez katero Je visel zelo
dvomljiv snežni most. Nič nismo vedeli, komu Izmed nas se bo ta most sesul v zeleno globino. Ko smo se tihotapsko plazili čezenj, Je zdržal. Zadnji Je bil čez razpoko Polde. Ko Je že stal na varnem, smo slišali votel grom. Snežni most se Je sesul in izginil v razpoki. Oddahnili smo se In šli navezani naprej. V koči Mulets se nismo oglasili, čeprav se Je mračilo. Naše denarnice niso Imele kvalifikacij zanjo. Cez zadnji ledenik Glacier des Bosons smo divjali kot obsedeni. Noč nas Je pošteno lovila. Ko smo končno stopili z ledenika na suho pot, Je bila že trda tema. Sneli smo dereze In po dveh dneh spet lahko hodili v samih čevljih. Vendar še nismo končali. Prehoditi smo morali še celotno pobočje visoko nad Chamonlxom pod vsemi Iglami. Vmes smo prečkali Se dva manJSa ledenika Glacier des Pelertns In Glacier des Nantilons. Bila sta le za spremembo, da ne bi prehitro pozabili, kako se Je treba obnašati na ledu. Pod nami je ležal Chamonla v vsem večernem sijaju. Nočna slika Cluimonlaa ne zaostaja dosti za večerno podobo kakega velemesta. Po naši kozji stezi smo bolj tipali, kot pa hodili. Svetilke niso dosti zalegle. Zato smo s sočnimi pripombami poravnali domala vsak kamen, ki Je štrlel Iz steze. Markacij po svetu seveda ne poznajo, kolikor pa Je poti, so nezaznamovane. To pa zato, ker gorski vodniki ne puste, da bi Jim z rdečimi packami odtrgali In kratili njihov težko pridobljen zaslužek. Koder se Je naša pot cepila, smo Jo udarili vedno po občutku In bilo Je vedno prav. Prepričali smo se, kako dobro drži pregovor, da se Kranjec nikjer na svetil ne Izgubi. Ko smo bili že siti neskončne hoje, smo za robom zagledali starega znanca. Mer de Glace. Do naših Šotorov tako ni bilo več daleč.
Dvajset minut čez polnoč smo končno bili pri njih. Za nami Je bilo eno najlepših In najveličastnejših dejanj v Alpah. 38 ur čiste hoje ln vzponov. Bill smo srečni, strašna utrujenost Je kmalu Izginila v zasluženem počitku.
Naslednji dan Je zunaj prijetno deževalo Nihče se zaradi tega ni razburjal. Spanje smo nategnili globoko v beli dan. Nekateri so se razburjali, nam pa Je dež prav prišel Nismo se pa zavedali, da pomeni ta dež začetek slabega vremena v francoskih Alpah.
Drugega dne zjutraj Je bila slika Ista. Sele proti poldnevu se Je zvedrilo. Odšli smo v Cha-montx po kruh in sadje. Po mestit-smo vzbujali vtis pravih gorskih roblnzonov Črno ožganim obrazom so se pridružile neobrite brade In sku Strane glave. Domačini so takih prikazni vajeni, tujci pa so se nenehno ozirali za nami. V mestu smo pridno pasli svoj flrbec na bogatih Izložbah, stojnicah In prodajalnah
(Se nadaljujel
(n) LJUBLJANA — 43-let-nega ključavničarja Marka Repa iz Trbovelj, ki je 13. junija letos v stanovanju na Partizanski cesti v Trbovljah zabodel 44-letno Amalijo Lončarič, s katero je živel v skupnem gospodinjstvu, je pettčlanskl senat Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga je vodil sodnik Milan Jesenko, obsodil na 10 let strogega zapora. Pri izreku kazni so upoštevali, da je bil Marko Rep bistveno zmanjšano pri-števen.	.
13. junija letos Je Rep popival, nato se je vrnil domov in odšel spat. Prebudila ga je Lončaričeva, s katero je prišel nek njen sorodnik, ki ga je Repu bežno predstavila. Lončaričeva je pripeljala tega sorodnika v stanovanje z izgovorom, da ji bo popravil električni kuhalnik. Kmalu je zaprla vrata spalnice, katera je pustil Rep priprta, ko se je znova Vle-gel. Lončaričeva Je bila tistega večera močno vinjena. Cez nekaj časa pa je planil iz sobe Rep ln ,iašei Lončaričevo in njenega daljnega sorodnika v dvomljivem položaja. Planil je nad moškega, ki pa se mu je izmuznil skozi vrata. Cez nekaj časa je prišel Rep k sosedom in jim povedal, da je ubil Lončaričevo. Prav tako je dejal tudi miličnikom, da je on zabodel Amalijo Lončarič, s katero je živel skupaj že dobra tri leta. V preiskavi pa je čez čas spremenil svoj zagovor in začel trditi, da je Lončaričeva ‘naredila samomor.
J. Z. iz Trbovelj na 20.000 dinarjev denarne kazni.
Obtoženi je poslovodja gostišča Zasavje gostinskega podjetja Rudar. Storil je kaznivo dejanje, ker je 14. junija t. L odipečatil sod, v katerem je bilo 400 litrov vina in prodajal, čeprav je to vino zapečatil tržni inšpektor, ker so sumiti, da je vino pokvarjeno Ln ga je bilo treba še prej pregledati.
Obtoženec je dejanje priznal, krivdo pa zanikal. Pravi, da se je postopek ugotovitve kvalitete vina tako zavlekel, da mu je prav na plačilni dan zmanjkalo ostalega vina in da je zato, da ne bi bilo podjetje oškodovano, svojevoljno odpečatti sod ln vino prodajal.
Pojasnjeval je, da toči njihovo gostišče specialna Ple-ševička vina ln da torej novega vina Iste vrste zaradi zapečatenega soda ni mogel naročiti, ker ni vedel, če bo vino še ostalo v prodaji. Po drugi strani pa je trdil, da se ni mogel preusmeriti na novo vrsto vina, ker je to zelo dolgotrajen postopek.
Vendar je priznal, da tega pravzaprav ne bi bil smel storiti in s tem torej tudi priznal krivdo.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost smiselno priznanje ter dejstvo, d^ je oče dveh nedoletnih otrok.
Bili smo v taboru Sutjeska
(Nadaljevanje iz številke 40)
Pozna popoldne je kolona šestih konj s spremljevalci prispela v tabor. Konji so se menda plašiti pisanih šotorov pa jih je bilo treba kar s silo pripeljati do prostora, kjer smo jih raz’ovorili. Na zanimivih pogajanjih za znižanje cene »dnevnicam«, določenim Igstnikom konjev, nismo bili uspešni, pač pa nam je Črnogorec obljubil, da bo poskrbel za prenos prtljage v Tjentište, ko se bomo vračali.
2i vi j en j e v taboru je bilo že živahnejše. Popoldne Je bilo sončno in marsikdo se je ohladil v jezeru, večino mladih planincev pa sl lahko našel v kuhinji. Kako prijetno in domače je bilo posedati ob ognjišču ali pa »brkljati« okrog njega. Ko pa je Mari naznanila, da je kosilo gotovo, je po taboru završalo. Skočili smo po menažke
in jedilni pribor in kaj kmalu je bila kolona lačnih pripravljena, da krona svoj današnji trud z izdatnim obrokom okusne hrane. Sitne se je že precej nabralo ln kar težko jo je bilo požirati. Dobili smo svoje porcije in spoznali, da nas nos in oči niso prevarali. Dobro je bilo. Tudi Mari Je bila zadovoljna, saj je lahko z naših obrazov prebrala, da ji je uspelo. (Mimogrede naj povem, da to ni lahko, saj se kuhanje v naravi za večjo skupino ljudi nikakor ne da primerjati z onim v kuhinji.)
Na večernem sestanku smo se pogovorili o potovanju, o dežurstvu v kuhinji in taboru, o straži ponoči in še o marsičem. Planirali smo izlete, taborne ognje, določevali dnevni red..., po sestanku pa smo imeti zopet prosto.
Prevzeti od mogočnosti amfiteatra, v katerem dnu smo biti, smo sl v mislih ati pa tudi glasno dajali duška veselju nad pričakovanimi Izleti. Marsikdo bi še kljub pozni url skočil na kak bližnji greben ali v skalno votlino, ki jih je tod kar precej. Zato so se vsi pogovori sukali okrog bližnjih hribov ln ugibati smo, če, nam t>o vreme naklonjeno. /
Oh, skoraj bi pozabil na naše »poštarje«. Člani Planinskega društva PTT Iz Ljubljane so bili še posebej agilni. Takoj so pričeli vzpostavljati zvezo z Ljubljano. Ker žice nismo imeti več kot samo za anteno, Je prišla v poštev brezžična zveza. Pripravljalna dela' so potekala ob velikem zanimanju in spodbujanju vseh ostalih privržencev vedrega življenja.
(Se nadaljuje)
.Illlllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll
Slepa od solz je odhitela po stopnicah "in zmetala svoje obleke v potovalno torbo. Ko jo je že zapirala, je pokukala v sobo Andrea. »A tu tičiš, Ciska! Ali ne gremo h kosilu?«
Opazila je Oiskin solzni obraz in napolnjeno potovalko. »Ciska, ali misliš že danes oditi?« je prestrašeno vzkliknila.
»Takoj moram domov, je nujno,« je Ciska spregovorila v upanju, da otrok ne bo več silil vanjo.
Andrea pa je stopila k njej in jo prijela za roko: »Zaradi strica Mihaela odhajaš, saj vem. Ze včeraj sem opazila, da je nekaj narobe... Oh, Ciska, in jaz vaju imam obadva tako rada!
Zakaj si ne bi mogla biti spet dobra in se razu-| meti kot prej!«
»Zagotovo me moraš enkrat obiskati, da vidiš, kje sem doma,« je rekla Ciska in tesno objela otroka. »Tudi jaz imam tebe zelo rada, ti moja mala Miška,« je zašepetala, komaj zadrževaje solze, nato je zgrabila potovalko, dvignila Seppija in odhitela po stopnicah.
Avto je stal za hišo. Dež je prasketal po njegovi strehi. Ni vedela, ali so dežne kaplje ali solze to, kar je zamegljevalo njen zadnji pogled na tako ljubo okolico. Z divjo trmo je pognala svoj srtari avtomobil v najhitrejši tempo, ki ga je zmogel.
Ko je Mihael zaslišal, da so se vrata Ciski-nega avtomobila s treskom zaprla, ga je hipoma zapustila njegova nesrečna togota. Čeprav je vedel, da nima smisla, je planil skozi vrata, da bi ji preprečil odhod.
Po njenem vozu so udarjale dežne kaplje in voda je curkoma brizgala izpod koles — postajal je manjši in manjši, dokler ni popolnoma izginil iz njegovega obzorja. Še dolgo je gledal za njim, ves prevzet od obupa in žgočega kesanja.'
Ko se je vrnil v hišo, se mu je zdelo, da mu leži v prsih srce težko kot kamen. Nasproti mu je stopila Andrea, njen obraz je bil oblit s solzami.
»Stric Mihael, kje je Ciska? Ali si jo pustil oditi?«
Mihaelove goste obrvi so se še bolj namrščile. Ves obupan in jezen sam nase, ji je pojasnil: »Nisem ji več mogel preprečiti odhoda!«
»Toda stric Mihael, danes smo se vendar hoteli peljati ob jezeru! Pol dneva, eno noč in še pol dneva hi Ciska še lahko ostala pri naju,« je rekla z očitajočimi očmi, potem pa je izbruhnila v krčevit jok.
»Nehaj se dreti! Veš, da ne prenesem tvojega joka,« se je zadrl nanjo in nato pristavil: »Bolje, da odide, če ne mara več za naju!«
»Ti nisi bil več dober z njo!«
»Tudi ona n?i bila dobra z mano...«:
»To ni res! Ciska je bila zelo žalostna zaradi tebe. Gotovo si bil spet tako surov z njo, kot si bil takrat, sicer ne bi tako naglo zbežala!«
“»Ti mi nimaš ničesar očitati, otrok! Vem. kaj delam, si razumela?«
»Oh, stric tlihael, zakaj si bil tako grd z njo?«
»Nehaj, sem rekel!«
»Tako sem želela, da bi Ciska za vedno ostala pri naju — ti pa si jo pregnal,* je otrok pogumno nadaljeval, »ali si sploh vprašal, če bi hotela za vedno ostati tu?«
»Ne bodi smešna! Za tako fino mestno damo bi bilo tu predolgočasno, take pridejo na deželo le za nekaj tednov!«
»Jaz pa vem, da bi Ciska za vedno ostala, če bi jo le ti vprašal...«
»Odpeljala se je za svojim prijateljem, doktorjem Hainom.«
»To ni njen prijatelj,« je oporekala Andrea, »saj sem slišala, kako sta se prepirala, preden se je odpeljal.«
»Ti vse najbolje veš,« se je spet zadrl nanjo, kar je bilo vzrok, da je Andrea spet pričela glasno jokati in vpiti: »Kje je Ciska... ne bom več sama tu, brez Ciske... Cisko hočem,, mojo Cis-ko... Ciska, Ciska...«
»Zdaj mi je pa dovolj! Pomiri se že enkrat in nehaj, ko vidiš, da nič ne pomaga,« je tako zakričal, da je Andrea končno le umolknila in le tiho ihtela.
Kot vedno, mu je tudi tokrat jeza kar hitro prešla. Iz žepa je izvlekel robec in stopil proti njej, da bi ji obrisal solze, Andrea pa se «iu je naglo odmaknila. Obstal je sredi sobe, ne vedoč, kaj bi storil. Po kratkem molku ga je Andrea žalostno pogledala in rekla s tresočim glasom: »Zdi se mi, da te ne bom mogla nikoli-več imeti rada.«	,
(Se nadaljuje)
ROMAN • KRIMINALNA ZGODBA • ZANIMIVOSTI • HUMOR • ROMAN KRIMINALNA Z60D
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE
RAZBITA
VENERA
3f
KRIMINALKI ROMUN
Plavolasec se je vidno razjezil. — Hvala lepa ta vaše »obširne« Informacije. Bom 9» drugje zvedel, kje stanuje.
Vstaj je In Sel proti vratom.
— Ruby stanuje na cesti Comstock, števila 607, je rekel Mike, ki je prav dobro vedel, da mu Je res ne bi bile težko Izslediti. To Je dva Moka od tod, če greste prbti zahodu.
— Hvala. Neznanec je odšel.
Mike je zaskrbljeno gledal za njim. Pomeni ta obisk, da bo Ruby imela
težave? Poskušal Je odgnati te misli, sedel je k
pisalnemu stroju ln skoraj dve uri pisal uvodnik za naslednjo številko.
Ura je kazala če šest In trideset minut. Bil Je čas, ko Je bilo treba Iti pod prho in potem poiskati Ruby.
Spet je nekdo potrkaj na vrata. Tokrat je prišel Tommy Swanson, deček kakšnih desetih let, sin lastnice hiše, kjer je iUsby stanovala.
— ... dan, Mike! je pozdravil mali.
— Dober dan, T«mmy. Kaj pa sc Je zgodile?
— Prav rad bi vedel. Kar naenkrat Je izginila.
— Kdo vendar?
— Ruby. Tole pismo mi je dala za vas.
Mike je hlastno odprl pismo in bral:
Moj dragi Mike, ne maram poslavljanja, zato bom kratka. Zelo rada bi se poročila s teboj — ne veš, kako rada — pa nimam pravice uničiti tvojega življenja. Zato sem se odločila, da bom odšla.
Vse Je bilo čudovito, ves čas, dokler je trajalo. Ne morem ti reči nasvidenje, želim ti pa veliko sreče.
P. S. — Prosim te, ne poskušaj me Iskati in ne hodi na policijo, te zdaj me iščejo. Poskušaj me čimprej pozabiti.
— Je odpotovala z nekom?
— Aha, bil je to nek bučman s slamo na glavi in z modrim Ferdom.
zanimi -vosti
smer sta —
Mike Je moral dvakrat prebrati in če ga ni povsem razumel. Črke so mu kar plesale pred očmi. Pogledal je Tommy-ja.
— Koliko časa je preteklo, kar ti je dala to pismo?
— Več kot dve uri. Najprej je pripravila prtljago, petem pa mi Je prinesla pismo. Rekla mi je, da moram počakati do pol sedmih in vam ga šele potem prinestL
— V katero šla?
— Proti Veliki cesti.
- Od kod je bil Ford? Iz Kalifornije? In številke? Se jih spominjaš?
Tommi je zmajal e glavo. — Ne, na to se nisem spomnil. Kaj mislite, zakaj je odšla?
— Sploh ne vem. Povej mi, kakšna je bila?
— Kako, kakšna je bila?
— Se je smejala, je bila v skrbeh ali pa je bila takšna kot po navadi.
— No, smejala se seveda ni, to dobro vem. Prav tako pa tndi ni bila popolnoma takšna kot po navadi.
— V kakšnem smislu?
Tommy je okleval z odgovorom.
— Ne vem pravzaprav, kako bi vam razložil. Govorila Je zelo hitro, bila je nekako zasopla, upehana..
(Se nadaljuje)
= KAZEN
DOBRODOŠLA!
iiiiiinmniniinriiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinMimiiiimiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiimiiiiiiEiiimiiiniitiiniiiiiiiiis
■ Italijan Camilo de Lallo “ iz Chiettija je pred kratkim
—	po poiti dobil poziv naj plača
—	kazen za parkiranje avtomo-~~ bila na nedovoljenem kraju v
—	mestu Santa Margarita. Plačal
—	je kazen in pohitel v Santo
—	Margarito po svoj avtomobil, = ki so mu ga Nemci odvzeli že
—	leta 1943 in s katerega izgubo = se je že zdavnaj sprijaznil.
= JEDILNIKI IN VOLITVE 1
EE	• »Vaš program spominja
mz na Jedilnik, v katerem niso ” navedene cene«, je dejal let
—	britanske konservativne stran-
—	ke Douglas Home laburistom.
—	»Vašega pa ni mogoče pre-
—	baviti, drag je in bo še draž-
—	ji«, mu Je takoj odgovoril la-
—	bnristični voditelj Harold WU-
ZZ son.
=	Postavlja se le vprašanje,
—	katerega od obeh jedilnikov bodo izbrali volivci na bliž-
S njih volitvah.
== PADALA S PREMEROM =	30 METROV
■ V Veliki Britaniji se pričeli v zadnjem času izdelovati vojaška padala, katerih premer dosega 30 metrov. Padala \naj bi služila pri spuščanju na zemljo izredno težkih tovorov, ali takih z velikimi dimenzijami, kot na primer bagrov, jeepov, kamionov itd.
NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS
Do nadaljnjega je pričakovati še slabo vreme s padavinami in morebitnimi delnimi razjasnitvami.
•••••••••• • • •••••••••••••••••••%•
■na is
TEDNI lil
Ustanovljen decembra 194? — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik Litija Trbovlje, Zagorje ob Savi — Dreja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK
OBRAVNAVA PROBLEMOV S PODROČJA DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
Splošni družbeno politični zbor zagorske občine bo v kratkem razpravljal o problemih, ki se pojavljajo na področju društvene dejavnosti; zraven tega pa bo obravnaval tudi analizo dela Občinske skupščine Zagorje ob Savi in njenih organov.	*
Pred zasedanjem splošnega družbeno političnega zbora zagorske občine bodo podrobno obravnavali nekatera vprašanja s področja društvene dejavnosti. Tako so ideološke komisije občinskega komiteja ZKJ, obč. komiteja ZMS in občinskega odbora SZDL v ponedeljek na skupni seji že obravnavale osnutek programa dela sveta za prosveto in kulturo občinske
Nesreča na gradbišču nove Zasavske ceste
<0> LITIJA — Na gradbišču nove Zasavske :este med Litijo In Logom Je 6. oktobra ob 15,30 tovorni avtomobil, ki ga je upravljal Marjan Zadel, podrl delavca Milotina Sanča-nina Tovornjak je peljal Iz Litije proti Spodnjemu Logu. Na nedograjenem delu ceste eo delavci razmetavali gramoz Preden je tovornjak pripeljat do njih, je Zadel zahu-pal. Dva delavca sta se umaknila na desno stran ceste, Sančanin pa je skočil na levo in ga je avtomobil z blatnikom zadel v bok. Ponesrečenca 90 prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
skupščine in problematiko Delavskega doma, v prihodnjih dneh pa bodo obravnavale še ostalo problematiko s področja društvene dejavnosti. Namen vseh teh prizadevanj je določiti smer vodenja politike društvene dejavnosti (financiranje, idejnost, programska politika, kadri), kar vse naj pripomore k zagotovitvi bolj razgibane, kvalitetnejše in kvan-titetnejše tovrstne dejavnosti na področju zagorske občine.	(ma)
(ek) TRBOVLJE - Na pobudo Delavske univerze in družbeno-poli tičn ih organizacij • trboveljske občine so v Trbovljah uredili osrednjo družbeno-politično knjižnico, ki bo služila celotnemu Zasavju.
Otvoritve knjižnice so se udeležili predstavniki druž-beno-političnih organizacij in Občinske skupščine. Ob otvoritvi je bilo poudarjeno, da je trenutno v knjižnici nad
Požar v litijski Predilnici
(n) LITIJA — 6 oktobra ob 12. uri je začelo goreti v litijski Predilnici. GoretPje začelo v predpredllnlci, kjer so delali delavci zagrebškega podjetja »Ventilator«. Oddelek je namreč v rekonstrukciji. Eden od delavcev 1e rezal cevi za vročevodno napeljavo. Pri tem je Iskra odletela več metrov stran in zanetila odoadni bombaž. Zgorelo je sto kilogramov bombaža in 400 kilogramov bombažnih odpadkov. Plameni so obžgall še 1.300 kilogramov bombaža, ki so ga potem pri gašenju zmočili. Ožganih je tudi 12 kvadratnih metrov parketa. Poklicnemu tovarniškemu gasilcu, ki je začel gasiti požar, so z gasilnimi aparati priskočili na pomoč še delavci in ogenj zadušili.
500 raznih knjig in brošur, potrebno pa bi bilo, da bi v knjižnici zbrali tudi vse tiste knjige, ki so zdaj v ustanovah in nekaterih delovnih organizacij. Skoda le, da se otvoritve niso udeležili predstavniki delovnih organizacij lz Trbovelij.
D ružbeno-pol i t i 6n a knjižnica v Trbovljah bo odiprta odslej vsak torek in petek v Domu družbeno političnih organizacij od 18 do 20. ure.
ODPRTA POLITIČNA KNJIŽNICA
Milena je plaho stopila o pisarno in vprašala, če bi se pri njih lahko zaposlila Presrečna }e bila, ko so ji sporočili, da so ugodili njeni prošnji. Presrečna pa je bila zalo, ker je vedela, da bo tega nadvse vesela tudi njena mali. Pri njih doma bo denar, ki ga bo ona zaslužila, še posebej dobrodošel, saj je njlhco oče skoraj oso plačo »spustil po grlu* in mali
tako veliko zadovoljstvo, ko je domov prinesla tistih petnajst tisočakov, še zdaj
je videla mater, kako skrbno je spravila 'tj ne bo več skrbi tudi oseh pet ostalih nepreskrbljenih bratov in
sestra, si je mislila takrat. In zdaj so ji zaradi tega, ker je zbolela, odpovedali službo/ Ali je sama kriva za to?
Njena mati je prijokala o pisarno, ven-
proti koncu meseca niti ni vedela, če bo
vsaj kruh pri hiši.
Kmalu je Milena prišla prvič Iz službe domov, ko je položila na mizo pred ma-
ter petnajst tisočakov. Bil je prvi mesec ko Je sama zaslužila prve dinarje Vendar veselje ni trajalo dolgo. Po štirinajstih dneh o drugem mesecu je mo rala v bolnišnico, ker je zbolela na led vicah In v delovni organizaciji so ji seveda morali napisali bolniške Ker pa še ni dodobra ozdravela, pa je bilo Bolniških kar za celih 14 dni, je zato nepričakovano dobila odpoved. Sama si ni več znala pomagati... in v sebi je čutila
dar ne zgolj zato, da bt pokazala solze marveč je prišla prosit, da bi /o spet spre jeli.
»Niti za kruh tri sol nimamo ob koncu meseca Mož ose zapije, doma pa Imam kopico lačnih ust., .<
»Ne, takih, ki so že v začetku o bolni škem staležu, ne moremo obdržati o na šem kolektivu. Plan je zahteven tn sl la kih stvari ne moremo privoščiti. Prao žal nam je...«
P. s. — Da. tudi kaj takega se zgodi o zasavskih delovnih organizacijahl
(rap)
Posebni zakoni za velike investicije
(Nadaljevanje in konec)
II.
GRADITI TAM, KJER SO SREDSTVA ZAGOTOVLJENA
1.	Družbeno politične skupnosti naj letošnji večji priliv sredstev v proračune usmerjajo predvsem v izboljšanje materialnega položaja tistih družbenih služb, ki na njihovem področju najbolj zaostajajo.
2.	Splošno potrošnjo je treba uskladiti s potrebami družbeno ekonomskega razvoja in s sredstvi, s katerimi družbeno politične skupnosti razpolagajo v te namene. Uveljaviti je treba načelo, da je mogoče ustanoviti organizacijo, ki deluje na področju splošne potrošnje, oziroma začeti gradnjo objekta, ki je namenjen splošni potrošnji samo v primeru, če investitor dokaže, da ima zagotovljena tudi sredstva za trajno financiranje materialnih, funkcionalnih in osebnih izdatkov, ki jih take organizacije oziroma objekt zahtevata za redno delovanje oziroma izkoriščanje.
3.	Za financiranje vseh Institucij s področja splošne potrošnje, ki se posredno financirajo iz proračuna, Je treba pričeti uveljavljati načela vsakoletne valorizacije finančnih sredstev, potrebnih za njihovo redno poslovanje.
4.	Da bi bilo mogoče v družbenih planih za prihodnje leto točneje predvideti sredstva, potrebna za financiranje splošne potrošnje, naj družbenopolitične skupnosti napravijo analizo o finančnih potrebah celotne splošne potrošnje na svojem območju. Na tej osnovi je treba zagotoviti potrebna sredstva, da bo omogočeno normalno delovanje Institucij na tem področju.
III.
1.	Delovne organizacije in samoupravni organi naj pri delitvi dohodka zagotove takšno višino osebnih dohodkov svojih kolektivov, da bo pri tem upoštevano tako gibanje življenjskih stroškov kot tudi pogojenost osebnega dohodka z doseženo pro-
duktivnostjo dela in poslovnim uspehom.
2.	Javni upravi in družbenim službam, ki se posredno ali neposredno financirajo iz proračuna, je treba v prihodnje zagotoviti tolikšna sredstva da bodo lahko delovne uspehe članov svojih delovnih kolektivov enako nagrajevali kot organizacije na področju gospodarstva.
3.	Z ustreznimi ukrepi je treba izboljšati življenjski standard občanov s fiksnimi osebnimi dohodki in takoj začeti s pripravami za uvedbo sistema stalne valorizacije njihovih osebnih dohodkov. Izvršni svet in drugi republiški organi naj si prizadevajo, da se uveljavijo stališča o pokojnin-
skem sistemu, ki so bila sprejeta v skupščinski razpravi.
PREDNOST IZVOZU IV.
1.	Na področju izvoza je treba dosledno izvesti ukrepe, ki sta jih priporočila tako Zvezna skupščina kot Skupščina SRS glede pospeševanja zunanjetrgovinske izmenjave. Zato je tudi pri izvajanju investicijske politike treba upoštevati zlasti kreditne zahteve tistih gospodarskih organizacij ki bodo z vloženimi investicijami sposobne hitro povečati izvoz.
2.	Delovne organizacije, ki Imajo možnosti za izvoz, pa so se zaradi izredno ugodnih pogojev prodaje na domačem tržišču letos usmerile pretežno samo na domače tržišče, naj predvsem dolgoročno ocenijo možnosti prodaje svojih proizvodov in na tej osnovi sprejemajo potrebne ukrepe za povečanje svojega izvoza.
3.	Skupščina daje vso podporo prizadevanjem za povezovanje uvoza z izvozom. ker vidi v tem najboljšo rešitev za odpravo sedanjih težav na področju zunanjetrgovinske Izmenjave. Banke In gospodarske organizacije naj sl prizadevajo za čim učinkovitejše vključevanje v ta sistem.
»ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje - Uredništvo in Uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna naročnina 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk« Maribor.