MRTEV  HODIM  PO  POTEH  ŽIVIH
Ivan   Minatti
V  otrplih rokah prenašam srce, trudno, mrtvo srce.
Bilo je — o, kdaj že? —
vznemirjeno pilo
bleščavo juter,
lirepenelo za pticami,
pričakovalo z večeri
mlado, živo srce — o, kdaj že?—
zdaj kepa
strjene, orne krvi.
Kje naj te iščem
burni, žgoči utrip,
oživljajoč zemljo, nebo, ljudi?
Tihe so trave,
povesile ptice peruti — o, kdaj že!—
grob kriči v prsih ljudem .. .
Kje naj  te iščem?
Ali samo še
v otroških očeh?
Mrtev hodim po poteh živih.
V  otrplih rokah prenašam srce in prisluškujem
odmevu poslednjega utripa.
1070