GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. I NO. 310. — ŠTEV. 110. NEW YORK, FRIDAY, MAY 10, 1918. — PETEK, 10. MAJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. DRUGO KARLOVO PISMO ■-000 AVSTRIJSKI CESAR KAROL JE PONUDIL FRANCIJI SEPARATNI MIR. — TUDI BOLGARSKA JE BILA PRI VOLJI, KAKOR SE GLASI V DRUGEM KARLOVEM PISMU NA PRINCA SIKSTA. — OBLJUBIL JE, DA BO VPLIVAL NA BERLIN. — SPOR ZARADI RUMUNSKE. I -000- Trne t ran alttlon filed wttli tli« t m* master af New York. N. Y. on Mav 10. lt>18 ms required by the Act ot OcU'N f 6, 1917. London, 9. maja. — Pri sklepanju miru mod Riumm-slvo in centralnimi državami so ponovno nastule govorico o resnem sporu med Nemčijo in njenimi zaveznicami zaradi uravnave vzhodne Evrope. Položaj je zelo resen in 7*olparska je zelo užaljena, ker ne ho dohila Dobrudže, — kajti Nemčija meni, da je Bolgarska storila tako malo v tej vojni, da ne more ničesar zahtevati. Znano je, da je Nemčija že dolgo želela ojačiti svojo armado na zapadli z bolgarskimi četami, toda Ferdinand jih je vedno hotel imeti na solunski fronti in jih ni hitel riskirati na kakem drugem bojišču. Bolgarska in Tu Kij n sta si zelo v laseh zaradi ieri-torjalnili vprašanj. Obe državi sta si že tradicjonalni sovražnici iz plemenskih, verskih in zgodovinskih razlogov, 5n Turčija. rešena pritiska Rusije na Kavkazu zdaj gleda na bolgarske aspiraeije malo bol j predrzno kot pred enim letom. Zaraai tega je Porta zavrnila bolgarske zahteve glede železnic«1 Drinopolje-Dedeagae, potom katero bi imela dohod do Egejskega morja. Predlog, da Rumunska dobi Besarabijo, ni ugajala Bolgarski. Nikakor noče, da bi njena sovražnica postala močnejša in smatra ta načrt za izdajstvo dežele. Nezadovoljnost carja Ferdinanda s politiko centralnih držav je zelo globoka in pred enim letom se je zelo nagibal Dunaju z namenom pričeti pogajanja z entento. "Manchester Guardian" piše danes, da je slovitemu pismu cesarja Karola na francosko vlado sledilo drugo pismo, v katerem je izrazil prepričanje, da bo pregovoril Nemčijo, da sprejme mir in je ponudil separatno premirje z entento. Bolgarska je v to tudi privolila. Y maju preteklega leta pa je Kerenski poskušal pridobiti zaveznike, da tii sklenili mir, toda v juniju jo to ponudbo zavrnili. junija je francoski ministrski.predsednik Ribot naznanil, da ne bo dovolil potnih listin za mednarodno socialistično konferenco. Ves ta čas so bila v teku pogajanja s cesarjem Karo-lom. Y juliju so bila pogajanja prekinjena proti volji Lloyd Georgn in na zahtevo barona Sonnina in predsednika Poincare-ja. V juliju je potem nemška vlada potom Belgije in Ber-^na povabila na mirovna razgovarjanja z baronom Laneke-nom v Švici. Ta poskus so podpirale Francija, Italija in Angleška, ne da bi vprašale za mnenje Rusijo in Združene države, obvestile pa so o tem Belgijo in Rumunsko. Ob istem času je Avstrija zopet poskušala dovesti do mira potem pogajanja z grofom Revertera; ta pogajanja so se vlekla do februarja letošnjega leta. — Ali pa so sovražnikove ponudbe nudile možnost miru? — vprašuje 4'Manchester Guardian". — Naš pariški poročevalec pravi, da je cesar Karol obljubil popolno opustitev Belgije, da se bo Alzacija in Lotarinška prepustila Franciji in da se bo izpraznilo zavzeto ozemlje. Pod lomi pogoji, ako bi bilo treba, bi Avstrija in Bolgarska prekinili zvezo z Nemčijo. Nemški predlog je vseboval Alzacijo in Lotarinško za Francijo, Trst in Trent in za Italijo, za kar se je pa zahtevala protiutež, da se pusti prosto roko v Rusiji. Ribot je opravičil svojo zavrnitev s tem, da je moral odločevati med to ponudbo in prelomom z Italijo. Poinca-re pa je bil iz principa proti pogajalnemu miru in poleg Alzacije in Lotarinške zahteval levi breg Rena. Spomni-t i moramo, da je v istem času Sir Edward Carson stavil v tej zadevi izvanredno zahtevo in je povabil cesarja Karola, da se za odstop Trcntina in Trsta Italiji odškoduje s t 'm, da vzame Nemčiji Slezijo. Toliko o bistvu ponudb in j>rotiponudb tekom teh pogajanj in o načinu, kako so se pogajali. Zadostuje, da se omeni, da se je vodila cela zadeva, ne da bi se bilo vprašalo za svet ameriško in rusko vlado, naše zaveznike in tovariše v vojni; da se je držalo celo tajno pred večino članov angleške in francoske vlade in da je bil vpliv javnega mnenja ravno tako odstranjen kot vpliv zavezniških vlad in ministrov. Slednjič pa se mora še zagotoviti, da je v pondeljek Balfour zatrjeval, da se je tedaj nahajal v Ame riki, ko je Avstrija ponudila mir. KEMEHBER THE BAVSl SUNPfflr—THURSMT-^&SSS tmm-^s^ mm TUEsnff" vmm VILJEMOVE POGODBE Nemčija ho zmagala, ako bodo držale pogodbe. — Zavezniki ne morejo trpeti sedanjega položaja na ruski meji. . rrue translation filed with the post master at New York. X. Y. on Mflj lO, 1918. as required by the Art of October «, 1917, Pari*, Nemčija, f>. miaja. — Kakor je Nemčija prisilila rusko republiko, da je obnovila trgovsko pogodbo, ki je (poniževalna za Rusijo, na isti način -ponavlja mirovna pogotfha. ki je bila maiva sklenjena v Bufteji, trgovske od-nošnjo med Rumunsko in različnimi eentrahiimi državami, kakor ^o obstajali pred vofl«o. Vendar pa so bile nekatere trgovinske pogodbe nekoliko predrtima če ne. — Med drugim se nahajajo tudi najbolj zatiral ne določbe naroda. Tako sta Avstrija in Nemčija stavili Rumunski take pogoje gle-do dobav, katerih Rumunska drugim narodom ne bi smela dovoliti. Rumunska je obvezana izročiti centralnim državam preostanek vsakovrstnih produktov in tako dolgo, dokler žele eentralne države porabljali te preostale produkte. Centralne države so prisilile ♦ AMERIKANCI V AKCIJI Ameriška težka artilerija v akciji Tudi nemška težka artilenja odgovarja, — Slabo vreme zadržuje in-/anterijo v strelnih jarkih. — Vpo-raba zakopnih nožev. i/me translation riled wltb the post master at New York. X. X. on May 10, 1918, as required by t be Act uf October 4, 1017. Z ameriško armado v Franciji 6. maja. — Danes je ameriška težka artilerija prvič pričela streljati ^everozapadno od Toula. Po tem ko so se ameriški topniearj več tednov pripravljali m izbral* eilje /a goro Sec, so pred nekaj dnevi naznanili, da .so pripravljeni. Toda i7. od zdaj še ne pojasnjenega vzroka topovi niso bili dr danes izstreljeni. (■ez goro See je brilo oddanih ka kili 10 strelov na nemško težkf artilerija, ki je sestavljena iz za plen jenih ruskih topnv, ki so ne kaj časa streljali na postojanke ameriških baterij. Razun artilerijskega streljanj? in patroliranja je le malo novega v Pikardiji. Amerikanei postajajo z vsakim dnem močnejši. Kakor se vidi. so bolje zakopani kot pa Nemei, ki so moteni noč in dan. Navzlic temu. da so Nemei porabili že mnogo plina, se Amerikan-ei za to ne zmenijo in Nemei ni so dosegli nikakega uspeha. Več dni je bilo vreme nestano vitno in kifant.erijski bo.fi nis0 bili mogoči. Bilo je nekaj zračnih spopadov. Neka ameriška patrol« je razkrila pri delu nekatere so vražne oddelke. Amerikanei so po strelili stražo in navalili na sovražnika, toda so se pozneje umaknili, ker so bili Nemci v premoči Z ameriško armado na francoak: fronti, 8. maja. — Francosko of i cijelno poročilo o patrolnih spo padih, v katerih so ameriške čet< v Lotaringiji izvedle 5. maja v bližiini vasi Anservillers sijajrn male operacij*, spričuje o podjet nem duhu ameriških čet. Poročilo pravi, da so Ame'rikan i ci, katerih aktivnost nikdar nr poneha in katerih drznost je splo ino znana, hoteli videti, kaj dela jo Nemci njim nasproti. Ob tre%. zjutraj 5. maja so tri ameriške pa trole brez artilerijskega priprav Ijanja zapustile vas Anservillens ki se nahaja v zavezniški bojn J črti. Dve patroli sta zasedli levo ic desno krilo, tretja pa, obstoječa e osmih mož, je pod vodstvom poroč nika Cassidy izvedla premeten manever In je prišla v Arsenvillens r>d zadej in je naskočila prednji rvemške straže. Patrola je oddala samo en strel in je nato naskočila Nemce z za kopnimi noži. Razvil se je ljut boj, v katerem so Nemci proti ame riškim nožem rabili puškina kopi ta. Boj je bil končan s tem, da sta bila ubita dva Nemca, in ranjen njih četovodja, katerega so s tre mi drugimi vojaki pripeljali v ameriško črto. Med Amerikanei ni bilo izeub. Ministrski predsednik flemen eeau je v pondeljek obiskal Amerika nee* v Pikardiji in jim je če stital na njihov hrabrosti. Posebno zadovoljstvo je pokazal nad harmoničnim sodelovanjem Ame-rlkaneev in Francozov. Ministrski predsednik jc obiskal ameriške šo tore in kuhinjo ter je govoril s častniki in moštvom. Rumunsko, da je odstopila I)o-brudžo za skupno uporabo, pozneje pa se bo priklopila Bolgarski. Tristo tisoč prebivalcev nima pravice izbirati v tej zadevi. II-ravnanje transilvanske meje ima mnogo ekonomskih .prednosti in daje Avstriji važne petrolejske vrelce pri Petroszeni. Konštanca. ki je bdlo edino ruiminsko pristanišče« postane prosta tluka. Centralne države pa so t>ile tako prijazne, da so Rumunski zagotovile, da bodo za njeno blago držale prosto trgovino do Ornega morja. je vazalna trgovina Rumunske enkrat za vselej zagotovljena. Rumunska je celo opustila vsako zahtevo za povračilo zaplemb, katere so itevrsile eentralne države tekom okupacije. Te zaiplembe znašajo materijaine vrednosti v znesku 250 milijonov dolarjev. Poleg tega pa eentralne države zahtevajo v mirovni pogodbi absolutno kontrolo nad oljnatim o-zemljem. Tudi nad železnicami imajo centralne države oblast in kontrolo. Pogodba zahteva tudi pravico do uporabe rumunskih železnic za prevažanje vojaštva v Ukrajino. Na ta način sta postali Rumunska in Besarabija prava vojaška baza in trgovsko podjetje za eentralne države. S temi sredstvi morejo centralne države raz-tegprtti svege delovange po južni Rusiji do Turk est Hita in Perzije. To novo razširjenje nemškega vpliva bo dovolj nadomestilo bag-dadskp železnico. Pogodbe z baltiškimi provinci-jami kažejo, da ima Nemčija namen obdržati neoporočeno last baltiškega obrežja na jugu in iztoku. Dno 4. marca je Nemčija izkrcala svoje vojaštvo na Aland-skih otokih za stalno posest. Dne 9. marca je Nemčija sklenila s Finsko trgovski in pomorski mir, ima iznačiaj zveze. Dne 12. marca je iinska bela garda poklicala Nemčijo na pomoč proti rdeči gardi; nemško brodovje se je pokazalo pred Helsingfbrsom. Nemčija je postavila svojo prvo vrsto vazalnih držav s tem, da je razširila svoj protektorat nad Li-vonijo, Estonijo. Litvo in Kurlan-dijo. Prvi korak do popolne aneksije teh provinci j bo, da bo Nemčija postavila za vsako deželo vladar- ja iz kake nemške vladarske hiše. Brez dvojbe je prvi namen Nemčije napraviti iz Baltika nemško morje. V tej smeri se je že v preteklem letu napravil znaten napredek. Nemčija bo nadaljevala svoj asvojevalni pohod, dokler ne bodo zapadne evropske države brezupno ločene od azijske zemlje, Na ta način se Nemčija ne foo samo zavarovala proti vsaki nevarnosti, da bi* mogla biti obkoljena kot v sedanji vojni, temveč bo trtST Ofrtfaia kolonije Zavzetje Rostova. 'Ane translation filed witt the post master at New York, N. Y. on Mav 10. ISIS, as required by toe Act ot October «. 1917. London, Anglija, 9. maja. — Današnje ofieijelno poročilo iz Berlina pravi: "V Tkrajini smo ob južnem obrežju Azovskega morja prodrli do Dona in zavzeli Rostov." IZGUBLJENI AMER. AVIJATIK J. HALL Splošno znani ameriški avijatik stotnik Hali je postal žrtev zračnega boja. — Izstrelil ga je nemški nasprotnik. — Me ve se, ali j« ubit ali ujet. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on May 10. 1918, as required by the Act of October fi. 1017. Z ameriško armado v Franciji, 0. maja. ~ Jimmy Hall je od-se-1 in vs-i ameriški zrakoplovci obža-!«jejo njegovo izgubo. Vsi so v ikrbeh, ali je bil ubit, ali pa se mu ie po-.ročilo prileteti s svojim OGRSKA HOČE BOSNO -OOO POROČA SE, DA BO AVSTRIJA DOVOLILA OGRSKI ANEKTIRATI BOSNO IN HERCEGOVINO, KATERI DEŽELI JE VZELA AVSTRIJA TURČIJI TER JTJ ANEKTIRALA LETA 1908. -ooo True translation filed with the poatma5?ter at New York, N. Y. on May 10. 1918, aa required by the Act of October c. 1917. London, 8. maja. — Dr. 'Aleksander Wekerle bo imenovan avstrijskim ministrskim predsednikom ter bo pričel svoje dolžnosti z izdajo proklamacije, s katero se bo združilo Bosno in Hercegovino, deželi, kateri je Avstro-Ogrska vzela Turčiji, — z Ogrsko, — pravi neko budim-peštansko poročilo v Ourih. Ugotavlja se nadalje, da se namerava avstrijski coTbil zajeten v yZ^'b^^ *** ^ rias?;muditi v glavnem mestu Ogrske, t aignv-sur-Moselle. stotnik Hall' j V poročilu preko Amsterdama se glasi, da potrjuje bii popularen po oe-li armadi in i dunajski poročevalec "Vossische Zeitung1' vest, da bo /se ga jo občudovalo zaradi nje- Ogrska anektirala Bosno in Hercegovino, novega poguma, hladnosti in, V gotovih krogih smatrajo za gotovo, da bo Avstrija spretnosti v vodstvu njegov^ izročila Ogrski tudi Dalmacijo. Pričakujejo uvedbe armadne reforme ter gibanju za preosnovo volilne pravice; potom tega hočejo pridobiti privoljenje Ogrske za poljsko politiko Avstrije. Vse kaže, da podpira baron Burian, avstrijski zunanji minister zloglasno avstrrv-poljsko rešitev. V nekem ukrajinskem oficijelnem ugotovilu, ki je bilo izdano v Kijevu in kateix> je dospelo sem, se navaja posameznosti glede aretacije članov ukrajinske Rade ovojega nasprotnika, ki je izvedel nanever, kateri je bil do tedaj i epoma n ameiuškim in franeo-;kim pilotom v tem delu Francije. Smatralo se je do najvišje me-;-e nevarno spraviti na varno le-alo v ostrem poletu navzdol, kaj-a zaradi velikega napora so more pokvariti kak bistvoskusa: da ubeži smrti, kar se um je posrečilo. Na ta način sc->iu je posrečilo poslat.i v dolenji lel Hallovega aeroplana eelo reko strelov. * ototmikovi tovari« so več ur po >oju čakali, d-a .se vr:ie na letališče, predno so izgubili vse upanje, lotov i so bili, da se bo stotnik /mil, ako se mu ni pripetila kaj;a posebno težka nesreča, dasiravjic •o ga ua&adnje videli, kako je v ipirali letel proti zemlji, skero go-xrvo skušajoč pristati. Vsi avija-so imeli vanj največje z^upa-lje in vsi so izrazili prepričanje? la bo pobegnil, ako se je varno ipustil na zemljo m bil ujet. Sodeč po današnji aktivnosti io Nemei poslali na to inesto svo-,e najboljše letalec ki bodo po->kuša,li uničiti ameriški letalni oddelek. Stotnik Hali je z dvema tovarišema danes (zjutraj parroliral med >t. Mibiel in Pont-ci-Mouson. Ivo jo se nahajali nad I'agnv sur-3Io-ielle, so zagledali štiri sovražne Albatrose, pobarvane z belimi in črnimi progam L Amerikanei so napadli. Ilall si je izbral enega nasprotnika. Nemci so imeli navado, da so Ko dan j, 8. maja. — (Poročilo Ass. PresO O A' pi-tih na "N. F. Presse" opisujejo župani Češke živilski smih na "iN. j?', .fresse ' opisujejo župani položaj kot skrajno obupen. -000- - ZAPADNA FRONTA -000- ARTILERIJSKO OBSTRELJEVANJE SEVERNO IN JUŽNO OD REKE A VRE. — V BOJIH SE POSEBNO ODLIKUJEJO AVSTRALSKE ČETE. — HINDENBURG SE PRIPRAVLJA NA NOV UDAREC. — SOVRAŽNIK IMA NA ZAPADNI FRONTI 260 DIVIZIJ TER ŠESTDESET REZERVNIH DIVIZIJ. — ČETE SO SICER OJAČENE, NIKAKOR PA NISO TAKO SVEŽE KOT SO BILE KONCEM MESECA MARCA. -OOO- rrue translation filed with the pott mast or at New York, X. Y. on May 10, 1918, as required by the Act of October 6, 1017. London, Anglija, 8. maja. — An-glliike čete so vnovič potisnile naprej svoje črte med rekama Somme in Ancre ter vjele večje število jetnikov. — Tako jo sporočil maršal Ha i g. Tekom noči je sovražnik obstreljeval angleške postojanke v Flan-driji. Ogenj sovražno, artilerijo seje ojačil to jutro na severnem delu flaoidrijske fronte. Kot posledica manjših operacij ki so bile uspešne, je zaznamovat: naše napredovanje na črti rne-d Somme in Ancre, kjer smo zajeli več jetnikov — se glasi poročilo Med Loeon in Rohoqo na južnem delu flandrijske fronto ter v bližini St. Jul i en se vero iztočno od Vpres je bila sovražna artilerija delavna tekom eelo protokle noči Zgodaj danes zjutraj jo sovražna artilerija ojačila svojo delavnost v sektorjih med Metheren in Km-mel. poklali blizn amei-Lške črte le nalo število aeroplanov. Štiri ali pet rezervnih letal pa je bilo iz-vren vidika, dokler se Amerikanei niso spustili v boj. Nato pa pritisnejo rezerve in; Ako bo ententa revidirala koncesije na .zapadu in pri-voiila v mir, ki bo odoi>ra\*al položaj »a vishodn. potem ne bo preveč reče-iko/da je NMaji dobil« vojaor je vstopil v amefiftko armido. ;>oskuša.jo uničiti Amerikaiioe. V tem slučaju so se ameriški letalci spopadli z dvojnim številom sovražnika. Tudi oni ameriški 'letalci, ki so z ameriško armado v Pikardiji opravljal, totogratsko službo maja. - .Vmeriška artileirja ie regulirali artilerijski ogenj so se|(,elo noč oWrcljovala nemAko morah bojevati. Dva ameriška le;!ziciie pri Cantigny, Conrtcmanche Fonta ine-sous-Montd id ie r, M osni) St. Gorjres tor železnico in gozdove v bližini Mont-didiera. Vspričo izvanredno težkega ognja je bil Cantignv gozd popol noma raztrgan od visoko eksplo xivnih izf;*relkov. Dobavni vlaki sovražnika so bili izpostavljeni oe-li povodnji izstrelkov. Telo nebo je žarelo od luči ameriškega artilerijskega ognja. Nemški topovi so odgovarjali im sicer proti našim organizacijam v ozadju. Jasno vreme je omogočilo izvrstno opazovanje. Francoski aeropla-ni in zrakoplovi čepe v velikih masah nad nemakimi črtami. Fronta je sedaj cek> morje blata in razmere so precej slične anhn r prvih stadijih vojne, ko ni bilo uikakih skrivališč ter so živeli ljudje v blatnih, luknjali. talca, ki sta stražila fotografski aeroplan, sta napadla dva Nemca. Boj je trajal pol ure in se je skon-čal, ko je Nemec oniahovajc padal proti zemlji tri kilometre za nemško črto. Boj se je vršil kaka dva kilometra za nemško bojno črto. Des Moines, Iowa, 9. maja. — Stotnik James Norman Hali. o katerem se poroča, da se pogreša v Franciji, je izpolnil pogosto izraženo željo, da bi potem, ko se je boril že pod angleško in francosko zastavo, bil njegov zadnji boj kot Amerikanec. Hali je bil star 30 let m bii doma iz Colfaxa, loiva, kjer stanujejo njegovi s ta riši. To je bila že druga Hallova nesreča v zrakopJovni službi. V nekem boju v Franciji 27. junija 1917 je bil prestreljen skozi pljuča. Kmalu potem, ko- je okreval, ciji, 8. maja. — Vse kaže, da je Hindenburj? pripravljen na nov udarec, razven če znamenja absolutno no varajo Velikanski ustroj, sestojee i/ eest, železnic, mostov, zrakoplov-nih središč, koncentracij aoro]»lfi-nov in artilerije stoji pripravljen, dočim čakajo velike armade, pre-osnovljene in osvežene samo znamenja, da pritisnejo na petelina in da so vržejo v brezdno kjer jili čaka uničenje. Noofieijelno. cenitve kažejo, da ima sovražnik na zapadtoi fronti 260 jnfantorijskih divizij, to je dva miljona in pol mož, od katerih je stotrkleset divizij sedaj v bojni črti. Ostanek tvorijo rezerve, obstoječe nekako iz f>0 d vizij, ki so v ozadju ter se sestavljajo ?» veteranov prejšnjih bitk. Izmed teh jih jo nekako 40 spočitih ter zadostno preosnovljenih, da so sposobn« za akcijo na kaki drugi točki bojne črte. 25 divizij se sploh ni udeležilo dosedanje ofenzive. Če se doda k temu še nekako 15 do 20 rezervnih divizij, sc lahko domneva, da je na razpolago celota več kot 80 precej svežih divizij, ki so pripravljene na udarec. IIinJd)enburg se najbrže nahaja sedaj skoraj v isti poziciji kot se je nahajal dne 31. marea. z dvema precejšnjima razlikama: njegove čete so bile tedaj sveže ter prepojene z vero o neodoljrvosti nemških načrtov. Drugič pa so imele za prednost dolgo zimo priprav glede strojev. V sled tega je treba novo ofenzivo vprizoriti z ljudmi, ki so v dvomu glede svojrh lastnih sposobnosti. rj NajveJjfi slovenski dnevnik I -e ? Zediryenih državah > I j|j Velja za vse leto . .. $3.50 I Za pol leto......$2.00 1 KEnEripER THE JlAtfS SUNPfir—THUESMr^^ i TOESMT- ffi^ VEfflSM-ŠZiSSSg Mb m FRirAY CMK »UAL j&r- VHEATLESS Mg^ vn«dk»cuaxu tB|MIII'«t awniMMwugr The largest Slovenian daily Q. I < in the United States:- ij | Issued every day except Snnriav* j| ' and Legal Holidays. 1] 50,000 Readers j; I II II i! n i i ir=qg _GLAS NARODA, 10. MAJA 1918 "GLAS NARODA1' ULOV EN JO PUBLISHING COMPANt (Slovenian Daily.) Owned and published by thp (a corporation.) ritAXK SAKSHR, President._LOUIS BEXEDIK, Treasorer. Place of Business of tbe corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list ia Ameriko Za celo leto za mesto New York $5.00 In Canado................... $3.50 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta .................... 2.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 Za četrt leta .................. 3.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 •<;I.AS NAHODA" izhaja vsak dnu izvzemU nedelj in praznikov. "glas n a K o n a** ("Voice or the People") Issued every day except Sundays and Holiday« Snhfription yearly £:.50. Advertisement on agreement. Dopisi brez j »odpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. P»i aprpm<^nl»i kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejšnje blvallžče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A' 82 Cortland t St., New York City. Telefon t 2*70 forth)ndt. K Kritika Trne translation med with the po* master at New York. N. Y. on May 10. 1018, as required by tbe Act of October 9. 1*17. Kahiiu't Lloyd Oeorga v Angliji stoji prod krizo, ki ogroža n.joga obstoj, in to j-aditoga, kor je general Frede-jick Maurieo, bivši član vojnega departments, dolžil ministrskega predsednika rer finančnega kanclerja namenoma vprizorjenili na parnih ugotovitev, tikajoeih se gotovih angleških vojnih operaeij. , (feneral Maurice je morda lojalen in navdušen Anglež. 1st«»rasno pa obstaja dejstvo, da je bil pred kratkim discipliniran od vlade Lloyd Greorga in vsled tega je lahko domnevanje, da je njegov napad, temelječ na stvari, ki ni lo bistvena v zadevi angleške vojaške politike, v precejšnji meri osvetnega značaja. — Tukaj v Združenih državah se nahaja zelo važen department vojnega dela, namreč produkcija aeroplanov, v težkih stiskah. Te stiske so postale brez dvoma še veliko večje kot pa jamčijo dejstva sama Vsled ekstravangantnih poročil in razblinjenj, katerih so se polastili ter jih povečali oni, ki ne vidijo nobenega vzroka, zakaj bi vojna ne dobavljala stranskih produktov v obliki političnega in strankarskega orodja. A" trenutku, ko potrebuje stvar zaveznikov bolj kot kdaj prej enotnosti sodelovanja in doslednosti vodstva, j<' lahka stvar postati nestrpno ogorčen nad onimi, ki kritizirajo ministre, kabinete ali departmente. Ni pa treba delati — napak! Obsojati vsako kritiko radi tega, ker je napačno informirana, ker živi v predsodkih ter tudi zlovoljno kriti-tiko, je največja izmed vseh napak. Tisočkrat boljše je, premagati razdirajoč učinek zlobnega kritieizma kot pa skušati zatreti vse iskalce napak kot izdajalske in zlobne. Kritika vojevanja je najbolj varno znamenje zdravja in eneržije v vsak.-m demokratičnem narodu, ki se nahaja v vojni. oskn-siti. predno ira naročite, pišite po brezplačen vzorec* in opis. Ify"' itf^WS »M^mwrEjHtfcvsQtXQAjU GENERAL FOCH, poveljnik zavezniških armad. GENERAL OTTO VON BELOW, poveljnk nemških čet v severnem delu francoske fronte. Dopisi Cleveland, Ohio. Naj več imam poročal i o umrlih rojakih in rojakinjah, posebno, ker so še naši vrstniki in o/ji ro-j jaki. (loma z Notranjskega. I Ako bo kosa bele žene tako da-j l je delala, bo tudi mene splašila. dasiravno som se je že tako pri-j vadil, da se že ne brigam mnogo. | V aprilu sem jjh odpravil 48, i to se že pozna naselbini, pa tudi J organizacijam, ker skoro vsak je 'zavarovan pri slovenskih organizacijah. | Naj omenim redek sil 11 čaj, ki se jo pripetil in ki je zelo žalosten ' u družino. Dne aprila je umrl jmjak Josip .Bizjak, star 4M let; I bolehal je dolgo časa. Dne 4. maja ■pa je na11 53 let in doma iz Preserja. V Ameriki je biva! okoli 20 let in zapušča soprogo. 4 otroke ter več sorodnikov in prijateljev. Njegov pogreb se je vršil z veliko vdeleižbo v četr- i .tek 2. maja. j L nvaja je umrla Marija Jam-: šek, stara 42 let. Doma je bila iz j vasi Vašek na Goriškem. V domo-j vini je imela še mater. 2 sestri in I enega brata; tukaj pa zapušča so-• proga. 2 hčeri in enega brata. 117. apr- ila je umrla Marija Wolf ,v Euelidu, 0.. kamors se je pred kratkim naselila družina AVolf. ko piščanca na kosec, da vojak pa sta prav taka kot ta Jesse Pomerov. Oba imata ne primero razvit inr< -loki. a o>ialn duša je osnšena in degenerirana. To je pri prosto dej-istvo, katerega ni mogočo izprenie-| niti. — Okrutnosti Nemcev predstavljajo nemškega kretina, vse blato na nemškf duši ter veliko glavo, postavljeno na majhno telo. Vsak ameriški ambulančni voznik, ki je bil v Franiji, pa vam bo povedal isio povest z ozirom na nemškega duha. — Vse to si lahko predstavite v svoj lastni jezik, vendar pa vam moram pri tem izrecno povdari-ti, da predstavlja to ugotovilo skrbne študije nekega ameriškega ambulantnega voznika, ki je pre-žive! celo leto pred Verdunom t o i* imel opravka s stoterimi nemškimi jetniki na tej fronti. §3t§3S3S3 Johnstown, Pa. S 4. majem se je zaključila kampanja za tretje vojno posojilo svobode. Ob tej priliki so priredile' "•laniee odbora za agitacijo -i. voj-j nega posojilu za svoImkIo parado,! v kateri je bilo vključeno ženstvoj rele Cambria County. Nepregledna vrsta mater naših boriteljev za svobodo z malimi službenimi! zastavicami je krasila sprevod.; Spoznal si po zvezdicah, koliko; sinov Lina vsaka v vojni. 31 nogo j jih je bilo z dvema izveizdama, kake 4 s tremi, a častno mesto je imela ubožna stara ženica, ki je imela štiri zvezdice na svoji zastavici. Pogled nanjo je presna ril j vsakega gledalca; povsod je žela I buren aplavz. Celi prizor je bih krasen in ako pomislimo, da so se' enake demonstracije vršile pov-j sod po tej prostrani domovini svo-l !>ode. potem smemo računati, da: ima "Švaba" sovražnika. katero-! ga ne bo nikdar premagal, kajti ameriški narod se je započel je-d\a zanimali za početje pobi«pne-sovražnika človeštva, Nemca, i V tretjem vojnem posojilu za' svoliodo se je gotovo odlikovala' stara trdnjava Slovensko pevsko in izobraževal no društvo '"Bled". Ni mi sicer znano, po koliko so ostala slovenska društva vzela •$. vojnega posojila, a poznavajoč razmere, smelo trdim, da ima pred! vsemi prvenstvo "Bled" s svoji-j mi $400, katere je investiralo v tretje vojno posojilo. S tem pa društvo še n-i končalo podpirati vlado, katera se bori /.a svobodo; pripravljeno je dati zadnji cent svojega imetja v tem slučaju. Omeniti mi je, da služi v Stric Samo v i armadi danes 14 članov "Bleda". Ako kateri nevernežev bi ne verjel, naj se zglasi pri tajniku društva, ki mu bo dal lade-volje vse podatke. Zanimanje zia zdriBŽenje slovenskih podpornih organizacij narašča med našim narodom. Zdi se. da so isti, kateri so združitev zadrževali, izgubili vajoti. Rečem le toliko, danes je združitev slovenskih organizacij gotova stvar, pa naj se vsi "katoliški" ali pa 4'svobodomiselni" na glavo post fiCIJO. Živela združitev! Naše časopisje nam »poroča, da se je slovenski, v splošnem jugoslovanski narod probudil iz spanja in zahteva svobodo. Ako pomislimo. da se "je ta »larod. ki jc navajen ponižnosti, olo kruto ž njim ravnati, da ji je obrnil hrbet in s tem odločil, da Sml>a ne bo nikdar več gospodaril po naši sveti zemlji _. Poročevalec. Pokojnika je bila stara 45 let, doma iz Kočevja ; ostavlja številno družino s soprogom. Njen pogreb se je vršil 1. maja. 27. aprila je tudi v Oollimvoodu umrla Marija Škrabut, stara 44 let. Za njo žaluje 5 sinov, izmed katerih sta dva v ameriški armadi. ter 5 hčera, med katerimi je najmlajša stara 5 let. Pokopali smo jo .'}(). aprila. Naštel bi vam lahko še več enakih slučajev, toda vem, da rojakov to ne zanima, kaijti to ne kaže. da napredujemo. Ker pa je G3as Naroda zelo razširjen med našimi rojaki, zato bodo nekateri sorodniki » in prijatelji izvedeli, da je t«a ali oni preminul. Anton Grd i na. Ure za armado. True translation filed with the rost master at JXew York. X. Y. on May 10, 131» as required by the Act of October 6, 1917. Pariz, Francija, 8. maja. — Ameriški dobavni department je prejel nepričakovano naročilo za 100 tisoč za nest nib ur iu 100 tisoč kompasov za častnike ameriške armade. Ta nova vojna oprema se je naglo udomačila. Dr. B. F\ MULLIN Zdravnlk-Specljatlst za Slovence. 411-4th Ave., Pittsburgh, Pa. (nasproti poŠte, 4. poslopje od Smithfield St.) Najstarejši Bpecijalist ▼ Pitts-burghu, ki deluje že 38 let kot edravnik. Ozdravil je dosedaj na tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi vas. Rabi najbolje zdravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi m bolezni uočklh in ienskib uspešno in hitro. Električni pregled ■ X-žarkl, g katerimi vidi vaSe telo kot na dlanu. Pridite k tonu staremu izkušenemu zdravniku — on vas bo getov« ozdra-▼iL NIZKE CENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ur® so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah aamo od 10. do 2. ore popoldne. Pri meni se zdravi veliko Število Slovencev ln Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti. Imam veliko iskustvo v zdravljenju mofikih tajnih bolezni. * n svojega strica, FRANKA ŽAOAT?, ki si je, kakor mi zn.i-Tio. pozneje pre menil rovai In oprla*, ali pa Če kdo izmed rojakov ve zainj, vljudno prosim, naj in i naznani, za kar mn bom neizmerno hvaležna. Želim pa izvedeti tudi va svojo telo KATARINO MARTIN.TAK. ki m* je poprej nahajala in se mogoče še nahaja v Oregon City. Na mojo £ro>rečo željo naj se mi oba oglasita na sledeči naslov: lUiss Jennie Kostni k, 368 N. Market St;, East Palestine, Ohio. (10 13—5, častnikom, uooeseuno so mn resin življenje. — Nekega <3ne se jc neki francoski general s svojim ši^boin ]>e-ljal naravnost za mojim majhnim ainbulančnim avtomobilom. Oči-vidno so nemški zrakoplovci sledili vozu tega francoskega generala. Spustili so bombo, ki je u-bila tri izmed spremljevalcev generala. Kosci obleke ubitih so naravnost prileteli proti roki tega nemškega stotnika. Kako bi čutil v takem slučaju kak gentleman? No, čustva nemškega stotnika proti svojim lastnim rešilcem so bila naslednja: — Vrgel je svoji roki, v zrak ter zakričal ves vzrado-. ščen : — Gut! Gut! Gut! — S stališča količkaj plemeni-1 tega človeka, ki ima v sebi in j stinkte hvaležnosti proti plemenitemu dobrodelnlku so bili izrazi zadovoljstva s strani tega nemškega kapitana naravnost nepojmljivi in grozni. V moj h ušesih so zve-j neli njegovi vzkliki nalik krnlc-nju prasea, kateremu sc je ravnokar vrglo v korito nekaj pomij. Pomenilo je manj kot nič za tega nemškega stotnika, da so bili ubiti judje, ki so mu.vrnili življenje I Psihologija Nemcev? Po mesecih opazovanja sem v stanu reči le to, da je med degeneriranim Nemcem ter civiliziranim Angležem, Francozom in Amerikaneem prepad tisočerih let, izkopan tako da ga ni mogoče premostiti. — Tako je na pri mer najti glaz-j boni čut. — nekateri ljudje ne morejo slediti nobeni melodiji. Ob- j staja nidi čut za barve, — kajti številni ne morejo razlikovati rdeče barve od zelene. Najti pa je tu-jdi instinkt gentlemana. On je prijazen, on je nežen; raj še bi umrl j kot pa storil kako nečastno dejanje, Ne mogel bi raniti otroka ali ženske. —« Takemu gentlemanu pa sto ji nasproti slučajna zverina ko: je bil Jesse Pomerov, oni morilec, ki je bil skozi štirideset let zaprt v Massachusetts. Raztrgal je lah- Abnormalni duh Nemcev True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. on May 10, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. — Jaz sem ambulančni voznik j» v ameriški službi. Nahajal sem se > v slnžbneni lastnosti pri Verlunu tekom večine one velikanske bit- ( ke. Dan za dnem sem vozil svoj | ambulančni avtomobil, napolnjen j« z ranjenci, nazaj in naprej medli obvezovalno postajo na fronti ter 1 bolnico v ozadju. ] Nekega dne so Francozi navalili 1 na nemške čete ter ujeli nekako J 4000 Nemcev. Na osvojenem ozem- i lju je ležalo na stotine ranjenih J Nemcev ter tudi Francozov, a 1 francoski sanitetni nosilci ter naši i ameriški dečki so šli na pomoč ta- 1 ko Nemcem kot Francozom. ] Nekega jutra, krog enajste ure, sem počasi vozil po cesti ter kma- : lu došel dva Francoza, ki sta no sila nekega ranjenega nemškega častnika, ležečega na nosiJnici. Na- 1 enkrat je padel neki strel. Francoz, ki se je nahajal pred nosilni- : co, se je sklonil naprej in ko je ! nosil niča padla, se je zvalil nemški častnik, na desno stran poleg mojega prednjega kolesa. Nemški častnik je imel v svoji desnici revolver. Dočim je ležal na nosilnici, je ustrelil v hrbet samaritanskega Francoza, ki ga je hotel odnesti na varno. — Na srečo je bil neposredno za mojim vozom neki francoski častnik, ki je videl celi dogot.K-k. Eno-, stavno je pristopil, potisnil svoj revolver na čelo nemškega častnika, ki je ravnokar umoril Francoza ter mu razstrelil možgane. Ta dogodek se je izvršil takoj v pri-1 četku mojih doživljajev pred Ver-1 dunom. — Se nikdar se nisem sestal z nemškm častnikom, ki bi bil gen-,1 tleman. Vsi so taki kot BemstorffJ Ilindenburg ali kajzer. Vsi so rojeni podleži, bodo ostali podleži in j tudi umrli kot taki. Nikdar ne bodo vedeli, kaj pomeni beseda "nrt-blese oblige". Vsako prijaznost, katero se jim izkaže, si razlagajo kot slabost ter se pričnejo ozirati naokrog za priliko, da pobegnejo ali vas pa ubijejo. Hvaležnost jc mod nemškimi častniki in navadnimi vojaki popolnoma neznana stvar. Oni tega sploh ne razumejo. Kadar zavzemajo Nemci kak grad ali kako fino hišo v Franciji, po nesnažijo klavir, stopnjiee in kote sprejemu ice ter se smejejo na glas, ko mora francoska žena spraviti vse to zopet v snažno stanje. — Najboljše pojasnilo, ki vam «a morem dati, je vsebovano v dogodku, ki se je izvršil pri Bau-chervile, v bližini Veni una. — Nekega dne smo našli nekega nemškega stotnika, ki je ležal ranjen v ''No Man's Land." — Neka kroglja mu je prebila arterijo na roki in z drugo roko si je na vse načine prizadeval u-staviti krvarenje. Z riskiranjem svojega življenja so šli francoski nosilci na dotično mesto ter prinesli tega stotnika nazaj k naši ob-vezovalni postaji. — V desetih dneh je bil stotnik že skoro zdrav. V id al sem Francoze, ki so delili svoje obede • tem Mirovni agent je odšel. True translation filer] with the post master at New York. N. Y. on May "JO, 1&18 ja required by the Act of October C. :917. London, Anglija, 8. maja. — Nizozemski prijatelj nemškega zunanjega ministra dr. Kiiehlnianna general Colvn je nenadoma odpotoval i/. Londona in mogoče tudi j iz Anglije. Javno se je govorilo da ga je poslal v London Kuehl-maim z namenom, da bi pričel novo nemško mirovno ofenzivo. Nizozemski poročevalci v Londonu niso v svojih poročilih na Nizozemsko prav nič prikrivali njegovega prihoda, njegove misije in odhoda. — Rojaki luroteJte Bf n> * ___a Nar*> da", največji slovenski dnevnik v Zdra-tonih 4ri«v»b GT.AS NAB ODA, 10 MAJA I9T3 Reformacija in socialni boji slov. kmetov IX. Dolgo so mirovali kmetje. Poraz, ki jih je dohitel leta 1515., jili je zadel tako občutno, da je trebalo dolga desetletja, preden so zopet začeli misliti na odpor. Medtem se je dokončala v slovenskih deželah tudi verska in cerkvena reformacija. Nastop katoliške protireformacije je zatrl upornost hit oran s t vu vdanega plemstva; kmetom pa je ostal up na boljšo bodočnost, zakaj bili so — samosvoji. Zato je kljub groznemu in silovitemu porazu iz leta 1515. v kmetskih glavah še vedno tlela misel na končni zmagovalni upor. Kar so začeli očetje, so nadaljevali sinovi. Bolj — premišljeno in zavedno. Sinovi upornikov iz leta 1515. niso yeč šli v boj samo iz splošnega nagiba, vreči raz sebe suženjstvo in odvisnost, brez vsakih višjih in jasnejših družabnih eijev ne, f ni so sedaj — četudi še ne čisto jasno — vedeli, kaj hočejo. — In to je najlepša poteza slovensko-hrvaškega upora iz leta 1573. . * » Tisti čas je živel na Hrvaškem graščak Tahv, krut in brezobziren človek. Ugrabljal je kmetom žene in hčere, in nihče mu ni smel ugovarjati, nihče ga motiti v njegovih krutostih. Silil je svoje podložnike, da so mu za drag denar odkupovali stara in nerabna kljuseta; živino in pse so mu morali podložniki zastonj in odkupovati so mu morali tudi vino. Oe je poginil gospodarjev pes, ki ga je moral kmet imeti zastonj na reji, je moral kmet za kazen vrniti vola. Po osem let ni izplačal nikako dnine. Tako pa niso živeli le Tahvjevi podložniki. Povsod se jim jc slabo godilo. Tu boljše, tam slabše, kakršen jc bil pač zemljiški gospod. Zakaj postava ni bila za kmeta; proti njemu je bila. Z vso gotovostjo se lahko reče: Teptano in zaničevano je bilo delavno življenje kmeta. S polno pravico se je torej pritožil hrvaški škof v tedanji dobi svojemu cesarju, ko je rekel: — Pri nas živina v hlevu živi bolje, kakor pa kmet. * u. * * Kakor vedno, tako so se tudi sedaj kmetje obračali na cesarja. Brez uspeha. Preostajala je na koncu konca samopomoč na misel. Že spomladi leta 1572. so se začeli hrvaški kmetje okoli Snseda. Stupice. Brdovca, Stupni-l.a, Oesargrada itd. skrivaj shajati in se posvetovati o uporu. Zedinili so se na sledeči program: — Osvoboditev kmeta, odprava daea, naklad in drugih davkov, ki so se oznanjevali kmetom s prižnic, katere so — po njihovem mnenju — le za besedo božjo. Iz tega središča se je začela širiti uporna agitacija. Tu je bilo vodstvo, ki naj pripravlja pot k vstaji. Vsakdo, ki je bil zadovoljen z določenim programom, je prisegel, da bo pospeševal upor po svojih močeh. U-pomiško znamenje je postal bršlin in zimzelen, soseske pa so dobile petelinova peresa, kar je pome nj al o, da se vabijo k pristopu v kmetsko zvezo. Dasi so imeli uporniki tudi denar, vendar niso kupovali pristašev, kakor to delajo danes polit iške stranke. Na čelu vsemu temu obsežnemu gibanju so stali tri-možje: Matija Gubec, Andrej Pasanac in (rušetič. Za vrhovnega vojaškega poveljnika je bil določen Ilija G-re-gorič, rodom Belokranjee. Prvi trije so bili voditelji gibanja in so kot taki imeli tudi sodno oblast nad svojimi pristaši, ki jih je bilo vedno več. — Ko so dosegli voditelji ta uspeh, so šli v svojih načrtih dalje. Razširili so svoj program. Pred očmi jim je plaval nekak megleni načrt — državnega socializma. — Nejasen in negotov je bil še ta cilj. In tudi jako priprost in enostaven. Najpoprej so se hoteli osvoboditi. S tem so hoteli reči: — Sprava je nemogoča, boj naj odloči! Ko se osvobode, ustvarijo iz slovensko-hrvaških pokrajin samostojno državo pod vlado cesarja samega. Na to, da bi se odstavilo cesarja, ni nihče mislil; samostojno državo pa so hoteli imeti iz sledečih vzrokov: 1. — da bi sami pobirali davke; 2. — da bi sc v slučaju sile (turških napadov* sami branili; ?>. — da bi se sami upravljali. * • • Ti trije razlogi nam sami kažejo, zakaj so si izbrali iak program: cesarju so zaupali, zato hočejo, da jim vlada še dalje. Davke bi sami pobirali zaraditega ker so bili prepričani, da vseh davkov ni naložil cesar in da torej — plemstvo, ki jili pobira, tudi vsega ne odrajtuje pošteno na pristojno mesto. — V slučaju sile bi se sami branili in se v ta namen pristojno organizirali. Ob turških napadih se gospoda ni brigala za kmete, temveč le za sebe. Sedaj pa so kmetje sklenili, da se bodo sami branili tuje sile in se seveda v ta namn primemo — pripravili. Končno so se hoteli tudi sami upravljati: 1o se pravi, da ne bodo več pokorni posameznim plemenitašem in zemljiškim gospodom. Spore med seboj hočejo sami reševati. Skratka: — Zemljiška gospoda, ki nič ne dela, slabo gospodari in prizadeva krivico, naj se odpravi. Ostane pa cesar in kmet, to je ljudstvo, ki dela, trpi in se trudi. Cesarjev namestnik v tej novi državi, odnosno predstavnik ljudstva naj bo — Matija Gubec. On naj bi bil cesar te slovanske kmetske države. ♦ Iz tega sledi, da so kmetje verovali, da mora biti nad jimi in njihovim cesarjem še drug cesar — od Boga postavljeni. SLIKA S FRANCOSKEGA BOJIŠČA. Priredimo si vredno slavje 4. julija Pri bodečem sla vi ju proglasitve nase neodvisnosti ho imela Ame-oika priliko dati navdušujoč vzgled celemu svetu. Ne dopustimo, da bi izgubili to priliko. Tradieijonalno slavljenje 4. julija v tej zgodovinski krizi bi bila absurdnost. Izmisliti si moramo slavljenje, ki ibo primerno stališču, ki pa zavzema Amerika kot ohranjcvalka svetovne prostosti; slavljenje, ki bo prodoeilo doslednost boja človeka za pros tost. Ameriška revolucija aii izolirano dejstvo v zgodovini. Deklaracija neodvisnosti, izdana od trinajstih držav, je bila kulmhtaeija hrepenenja po prostosti, ki se je pričelo v prieetku zgodovine. V tem dokumentu so govorili izma-govalei j ri Salamis, ki so sklenili, tla Evropa ne sme biti perzijska provinca ; govorila je demokracija Kima, uničena ob času imperija-lizma cezarjev; govorilo je angleško pleme, ponosen zmagovalce nad kraljem .lanom v pogojih Magna1 i'hai'Ue. Duša Francije, bbreča se proti luči sredi teme noči, ki je vladala pred krvavo-rdečo zarjo revolucije, je našla iz-raza v tej tezi svetovne prostosti. K. prrneipijcni prostosti narodov kot določenim po stolet jih bo-j ja. je dostavila ameriška deklaracij;} neodvisnosti se nadlaJjno pri-Ipombo razsežne važnosti. Povda-| rila je proglasilo vrednost posa-i meziiiika, ne kot sredstva k cilju, temveč kot cilja v samem sebi. Do take mere se je naš pojm o prostosti dvismil višie od oneera Grkov. True translation filed wltft the post master at New York. X 6, 1917. Pred par dnevi --o poročali new-vorški listi: — Informacije, ki so dospele v Združene države, kažejo dejstvo, da je bilo poraz peste angleške armade pri St. Queutinu. ki je bil v glavnem odgovoren za veliko napredovanje Nemcev v njih ofenzivi, pripisovati uporabi takoteva-nega "Mustard"' plina v množinah, ki so brez primere. Peto armado se. je obstreljevalo s tem plinom in ko se je pričelo čutiti učinkovanje, jc bila armada pre-gažena, izgubljala topove, zaloge Povest Amerikanca o delovanju plina PRESTON GIBSON, AMERIKA NEC. KI SI JE PRIDOBIL VOJNI KRIŽEC FRANCOSKI, PRI POVEDUJE O UČINKOVANJU STRUPENIH PLINOV NA VOJAKE. V on May 10.1018, as required by tbe Act of October ki so se junaško borila za nlarodno neodvisn«ust, dočim so se vedno cbdi-žali svoj razred helotov. Dvignil se je višje kot so bile politične doktrine rimske demokracije, ik jc ščitila prostega Rimljana, ki •pa je držala razred sužnjev v najstrožji podrejenosti; dvignil se je višje od angleške Magme Ohantse, ki je proglasila pravico pravnega postopanja potom porote, ki pa je še za cela bodoča stoletja pustila kralju pravico, da srae obesiti možu. ker je bil u jel zajca v zanjko. Mednarodni značaj ameriškega čina za neodvisnost .naroda ter prostost posameznika je razviden \f. imen mož, ki so napravili protest za postavno in politično dejstvo. Imena Washingtona. Franklina. 1 lan c nek n. Lafayette-a. Ro-chambeau-ja. von Stoubena, Kos-ciuska, Pulaskija, Dairy a, JSailli-vana in Wayne so dala ameriški revoluciji slovesen mednarodni '.značaj. To so nekaki splošni obrisi države, kakor so si jo zasanjali slovensko-krvaški kmetje. V posameznosti te države se spuščati ne moremo. Xajbrze se tudi kmetje sami niso. Preradikalen je bil ta družabiio-reforpcmi program, da bi bilo to mogočo. Eno pa je jasno: kmetje so se že zavedali, kje tiči vzrok njihove bede in njihovega popolnega brezpravja. Ali ste bolni? Čitajte ta oglas in spoznajte resnico. Jaz zdravim vse kronične bolezni možkiii in žensk. Dr. Cowdriek, špecijalist z X žarki nudi svojo službo možkim in ženskam, ki trpijo na kroničnih boleznih. Moj urad je popolnoma opremljen z najbolj znanstvenimi in modernimi električnimi stroji, katere se labko dobi. Moj veliki stroj za X-žarke je zelo mogočen ter mi pogosto pokaže bolezni, kj niso razvidne vsled navadne preiskave. MOJA PREISKAVA. Moja skrbna in natanka preiskava vsakega bolnika, ki pride k meni, je eden izmed vzrokov mojega uspeha v moji stroki. Moje metode so različne od onih, ki se jih navadno uporablja. Zdravim vsakega bolnika na podlagi natančnega stanja ln bolezni, na kateri trpi. Č"e po skrbni preiskavi vaSe bolezni najdem, da vam morem pomagati, bom z veseljem storit to. Če vas pa na drugI strani ne morem sprejeti v zdravljenje, vas bom obvestil ter vam svetoval na najbolj prijazen naein. Moja preiskava, vključ-jo uporaba stroja za X-žarke ter floure-skopa, mi kaže vaše resnično stanje In bolezen. Moja konzultacija in preiskava je zastonj, če se podvržete mojemu zdravljenju. POSEBNO OBVESTILO. Potrebujem vašega zaupanja, hočem da se oglasite ter govorite z menoj glede svojih trubiov v vašem lastnem jeziku. Zapomnite si, da nisem navaden zdravnik, temveč špecijalist, z leti izkušnje v zdravljenju bolezni kot je vaSa. čim bolj komplicirana je vaša bolezen, tem bolj se zanimam zanjo. Vsa moja zdravljenja so prijetna in nobena stvar ne boli ali povzroča veliko bolečin. Ko se oglasite, boste deležni moje pozornosti c eno samo mislijo, — da s« vas spravi zopet k zdravju v najhitrejšem mogočem času. Ne odlašajte te stvari, temveč ee oglasite takoj. — Pozneje se boste kljub temu oglasili. Zakaj ne sedaj? Xikake pristojbine za konzultacijo in preiskavo, če se zdravite pri meni. Va* Jezik tolmačen. DOKTOR COWDRICK CLEVELAND, O. ŠPECIJALIST 2047 E. 0. cesta. — 4. nadstropje. — Vzemite rspenjafio. Uradne ur*: — Vsaki dan: S. zjutraj do S. zvečer. V nedeljah In praznikih le od 10. zjutraj do i. ;lovek včasih ozirati na vse strani ter militi celo na to, da dvigne ?vojo masko ter poskusi, kakega Suha je ta plin. Več ljudi je že to poskusilo in še vedno je najti nekatere, ki delajo to iz same radovednosti. Nek ji- v Franciji pa je 1 tudi človek, ki dela zanje majhne ' iesene križe. V samoobrambi so "bili seveda tudi zavezniki prisiljeni boriti se s plinom in Mr. Gibson opisuje na živahen naein napad na Ne»m-ee s plinom pred St. Quentinom. , — Rilo je v jutranji zori dne 24. avgusta 1 J>17. — piše on v *voji knjigi, — nekako ob 3. uri f.jutraj. Moral som .stati tam nekako tpol ure, ko sem v luči utrinka zvezde videl plaziti se preko travnika, povsem tiho, smrtonosno in zavrat.no, plin, plin in plin. Na desni in levi, do kamor je segalo oko, so se pomikale velike mase plina počasi proti nemškim črtam. Bil je to kot oblak iz tem-noniodrega sifona, ki je, nosen uste oni sami. Nobena stvar do danes ni napravila name tako globokega utiša kot ravno plin. Poškodbe na človeku z ozirom na roke, lice. glavo ali noge se .zdijo človeku, malenkostne v primeri z usodo o-nih, ki poležejo «a via povsem mirno, pokašljujejo v stanju le-targije. spijo napol, praktično mrtvi in ranjeni od tega nevidnega strahu. Poma.gali smo zdravniokm prinašati v bolnice številno teh ljudi. Zdravnik takoj prereže žilo odvodnico na notranji strani komolca in kri, ki se prikaže, je popolnoma črna. Ambulančni vojak mora zatem prijeti za pest tn potiskati roko nazaj in naprej, dokler ne postane barva krvi rdeča. Zatem imalo rano obvežejo in bol- CENIK KNJIG katero ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY S2 Cortlandt St^ New York, N. V je služil tako pri francoskem kot nika hitro T)I.evedejo v glavno pri ameriškem ambulancnem zbo- ,bolnico ru. — Bilo je v bližini St. Qucntina v preteklem avgustu, ko je opazoval učinkovanje tega plina, katerega se je uporabilo v pričet ku nekega, nemškega protinapada — Pošilja se ga preko v izstrelkih, ki ne delajo nobenega šuma v primeri s Grapnel i, — piše 011 v svoji knjigi. — .Izstrelki padajo na polje ali v bližino zakapa, se odpirajo nalik karfijolam ter izpuščaju isebe plin, ki se loti oči tako, da prične iz nj i h strašno teči voda in da pričnejo b dzklet in nekoliko odor, ki iš£ejo dobrega in poltenega moža. Lahko parni pišeta in »klonete srečen zakon. Mi smo zmožni storiti pošteno in dovoljeno posredovanj«*, zato ne 5te-dite dolarja, ki ja posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO. PiS.it« še dane« na: RELIANCE F. CLUB Box 376 Los Angeles, CaL < 1 robno opisovanje različnih napadov s plinom v knjigi •"Battering ; I the Hoc lies", katero je spisal j p rest on Gibson, ki je bil pri am- : ( buiaaičnem delu na zapadni fronti'i če, kjer bomo iskali vsi Slovenci vedno z zaupanjem pribežališče." Nato izjavlja. da jo šlajerska narodna stranka zaključila, da se razpusti, kakor hitro s«- osnuje Jugoslovanska Demokratska Stranka, in poživlja vse napre.liijako na složno delo: "na ta način se bo naš narod afirmiral tudi piv d inozemstvom." Dr-. Tavčar povdarja reforme X. X. S. in razlaga mačeh n.sko postopanje vlade s Slovenci; en sam edini deželni predsednik je znal pravilno slov« nski, na MIuij i in v administraciji se konsekventno provaja germanizarija. Itd-. (lovori o ustroju dunajske gosposke zbornico. "Ta ironija zbornica je kaj malo potrebna. i Vzkliki: Doli /njo! Kljub temu, da-se ta zbornica približuje egiptovski groblji, je vendar zakonodajni faktor, ki ima odločujočo besedo pri vsakem novem zakonu. Že pamet — da ne govorim o pravičnosti — bi morala privesti vlado do tega, da strojro pazi, da bi bili v gosposki zbornici zastopani v^i avstrijski narodi. Ali avstrijska gosposka zbornica jc sc>favlj «lc-klaraeij-die politiko, četudi bi no bila izbruhnila vojna." (Odobravanje.) Opisal j. nato trpljenje slovenskega naroda za časa vojne in nasilno gernianizacijo. Xa vsak načn so mora preprečiti, da bi dospeli kulturni narodi še kodaj v take strahote, kakoršne mora prenašali sedanji rod. Vzkliki: Splošni mir! Samoodločevanje! Živelaj »Jugoslavija ! > Omenja gonjo proti slovensk ni kulturnim ustanovam r/l slra-| ni vlade ior pravi, da jc /;i pauo sebi." (iovori o strašnih rekvizieijah. ki se vrše na Kranjskem: " Xa j ša dožela ima še okroglo :!10,0(X) glav goveje živine. ,eta 1017 je da- ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravi«. Ta knjižiea pove enostavnim besedama • našem znanstvenem zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondieija; bolpzni ledvie in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoče. Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, žolenica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih sireptqmov: bolečine v križa, bolečine v zgibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, po vračanje hrane, bljuvanje, žolčno riganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba sjianja, alabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdi-aženost, onemoglost ob jutrih^ črni kolobarji poti otmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tuga? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem si v reda ia da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči. • Kaša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teli eimptomov in teSkoS; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka Jensku, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se va.še teškoče obvladale. Čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Posilite ta kupon se danes« Dr. J. RUSSELL PRICE CO« S. 1050 Madison & Clinton Sta.. Chicago, 111. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj va3o zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. H = Jugoslovanska a = Katol. uednota Stav. in ulica alt Box No. Mesto Država Tri Jugoslovanih volja za sinove troimenega naroda načelo: Brat je mio, ko je vere bio. Govorimo isti jezik v treh narečji: slovensko se izliva v hrvatsko, ki se v govoru ne razlikuje od srbskega. Xi smo bili mi oni, ki smo obstoječe razlike umetno povečali, temveč so nas hoteli drug4! s tem še bolj razdelati. Kakor nas spaja j (»z i k. tako nas združuje skupno trpljenje v preteklosti. V-d smo krvaveli v borbah proti Turkom, v najnovejšem ča->u pa delimo usodo trpljenja pod nesrečnim dualizmoni: Slovenci pod • rncnnilariom vinufliiiii ir i ii;imi 7a79v9 iiooa mflp 1 1 p V :iti in Svlu nil KANIBALI KOT NEMŠKI ČASTNIKI. Trna translation filed with the post master at New York, X. Y. on May 10, 1918, as required by the Act of October 6. 1917. S koncem iztočno-afriške kam. zožava naše meje. Ilrvati in Srbi pa panje, ki se je vršila v pričetku . Xobene prilike nismo izpustili, da I«'ta 1935, je izgubilo nemško cesarstvo nemško iztočno Afriko, eno najbogatejših prekomorskih posesti kajzerja. Ta kolonija, ki ima približno ^20 milj obali ter mori 384,000 kva drateih milj, jo bila hranjena od nekako 50,000 mož domačih čet ki so bik izvawredno izurjene ter opremljene s strojnimi puškami. gospodarjem Nemcem. ki nam pod gospodstvom Madžarov., ne bi prožili rok eden drugemu. Trpljenje bratov Hrvatov in Srbov je bilo naše trpljenje, kakor je bilo trpljenje Slovencev trpljenje Hrvatov in Srbov. Da pre prerijo naše tesno zbližanje, kličejo to. in onostran Litve na pomni"' paragrafe. Ali ti glasovi nas ne plašijo, ker vemo, da ne ia Krajska voj.( m h i g!av iroveje živjie. Sedaj pa zahtev, vojni koniiisar poleg določenih 4 5.0iH) komadov na leto še mesečin, po 30011 glav ."kupaj loia j za teto lf)]s ,.< lih 81.000 glav. Ko se je proti takim ne-mognrim zai.tevaui protestiralo pri ministru /a prehrano grofu S 1-viju Taroueku. je t;s brzojavno odgovoril: "Vse, kar zahteva vojno minsti-»tv<» morati- daii. ali pa ho nastopila vojna rekvizieija! IT- radno pa j.- medtem ugotovljeno, da ima Kranjska v celoti samo še smemo nikoli izdati svobode in bodočnosti svojega naroda. In danes 210,000 rep-»v goveje živine. Ako vzame vojna uprava s pomočjo po-]žjvi v našem narodu globoko prepričanje, katerega nam ne bode ni-jj-doNkega ministra M .(MX) repov, potem je neizogibno, da mora j h ^ odvzel, da je naša rešitev zedinjenje s Hrvati in Srbi v svojem prenehati po vseh mestih, trgih in sploh po celi deželi vsako uživa- i lastnem državnem teritoriju. nje mesa... S t.-m bo tud postavljen križ na grob kranjske govedo-| Tudi ekonomske koristi zahtevajo zedinjenje Jugoslovanov v ono 1 'i''- " j državno celoto.... Ko bomo imeli svojo lastno državo, kjer bomo Od dcklaraeijc ne moremo ver popustiti, izpolnitev deklaracij«"* mogli sami odločevati o trgovski In carinski politiki, ozirajoč se na jo najmanj, kar zahtevamo. In ako se nam preti, da nas bodo zopet naše špeeijalne interese, se bomo povzdignili na ekonomsko višino, c pre dajali kr\nik<>m. da nas bodo vlačili po sodnijah in tepli z bičf., j kateri moremo danes koma j sanjati. n;i>. pušča to popolnoma hladno in mirne. Streljati ljudi ni nikaka umetnost in junaštvo. In ako je bilo streljanja in obešanja v Avstriji že mnogo pri-več. -e vendar no bojimo in naj samo še enkrat pr*'de nad nas. Pravijo, da je sladko umreti za domovino: gotovo pa n: ravno najmanjša čast umreti za svoj lastni narod. (Burno odobravanje. Slava našim mueenikoiii ! ) Samo to bi prosili našega ministrskega predsednika — f>a naj je to sam Kari Ilerman Wolf! — da naj s.» pri svojih preganjanjih ozira na nas stare ljudi, ki imamo samo še malo življenja pnM seboj in katerim je malo na tem, ako i/,, krešejo zadnjo iskri življenja i/, naših trohnelih kosi i. pri teh gonjah pa bomo vendar mislili : Kaj zato. ako padem o mi — narod bo vedno stal! < Dolgo in burno odobravanje. ) Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.t * GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, P«. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., ljoratn, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih »mrtnin: LOUIS COSTELLO Btlid*. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr, JOS. V. GlfcAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittaburgn, r®. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, With, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 48Q. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 —, 7th St., Calumet, MUh. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, MLau MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, fll, ZDRUŽEVALNI ODBOR: BUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, FRANK fiKRABEC, Stk. Yds, Station RFD. Box 17. Dtov«*, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna poliljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Ns osebna ali neuradna pisma od strsni žlanov se ne hodrf oalralo. Društveno glasilo: "G L A S NARODA". Tudi kulturno bomo mogli boije napredovati. Mi Slovenci smo navezani na zedinjenje s Ilrvati in Srbi na samostojnem državnem teritoriju; rešiti moramo svoje bratske obmejne Slovence in upostaviti naše pravične in resnične meje. Pri tem tudi bratje Ilrvati in Srbi ne smejo pozab itn, da sm° mi njihova pred-straž.a. Ako nas pritisne, oslabi in odnese nemška poplava, tedaj bodo prišli na vrsto oni in nemška in madžarska ekspanzivna sil<» jI h ne bo štedila. Zato j. v interesu nas vseh. »la čim prej dosežemo državno zedinjenje. Troim-ni narod mora postafi nerazdružena celota, ker je ta celota naravna. Pustite reko, da teče po svoji naravni strugi, pa bo ugladila vsak kamen, odnesla bf» s sabo vsako oviro: močna in silna bo posta- Poslanee dr. l-'ran Nov,:k: "Svetovna vojna je prebud.la u^pa- la naša zet! in jena Jugoslavija. (Živela!) vanc sile dokazala u- istotako. da je načelo narodnosti in načelo demokracije temelj, brez katerega ne more stvoriti in obdržati trajen in miren sporazum po-ameznih skupin Ijud-ke zveze, narodov k:>kor tudi držav. Slovenci, d t mokra t je po svojem značaju, nismo nikoli obupa vali nad svojo bodočnostjo, ker nam je bilo jasno pred očmi, da bodo prej ali sli j padle ne samo našo deželne meje. temveč tudi papirnate meje, ki so nas ločile od naših bratov Hrvatov in Srbov. (Živeli!) Te umetne meje padajo, in tako se nam p.*ibl:žuje boljša bodočnost, in ni vec daleč čas, ko bomo vsi Jugoslovani zedinjeai in svoji gospodarji na zemlji svoje države V zadnji gorski vasici, med kmet-sk' m prebivalstvom, meščanstvom in delavstvom brez razliko s0 izšle manifestacije za jugo.slovansko stvar. Manifestirale so za fn idejo naše /ene brez razliko slojev, ki si naj štejejo v čast, da se nahajajo med prvoboiei za naše narodne pravice. Narolila napredna stranka je doživela zaradi tega sijajno satisfakeijo. Njeni zastopniki so vedno povdarjali, da jo zedinjenje Jugoslovanov podlaga za boljšo bodočnost tudi za nas Slovence, in ker danes celokupni narod tako misli, sinemo biti prepričan:, da so šli in da hodijo naši predstavnici po pravi poti. Ali ste bolni? Ako imate kako bolezen, ne glede na to, kako riot go in ne oztrsje se na to, kateri nlravnik vas ui mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo va&c zdravje. Oddaljenost ali pa pomaDjkan)e denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in rovue. Jaz sem v Pittsburghu najt>oljšL Specialist za moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-2arke, n katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri ae nahajajo vse vrste domačih in imortiranih zdravil. N> bodite bojeti In pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo preprl-čal, kaj morem za vas storiti. Imam Erlicbov sloviti €06 za krvne bolezni ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne ln Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni. Zmerne cene. n Prof. Dr. H. G. BAER, tli is .M ITH FIELD ST., nasproti poŠte. VAŽNO.—Od rež t to ln prinesl 8 seboj. PITTSBURGH, PA. Povdarja. da je majska deklaracija minimalni jugoslovanski program, naglaša zavezništvo s Cehi v borbi za svobodo 'n zaključuje : "Nihče od nas naj se ne boji. Naš ideal je, dati vsem poetiineem. kakor tudi vsem narodnim manjšinam sporazumno njihovo pravico do eksistence. -Jugoslovan je mehak po svoji duši in mišljenju, ali za svojo staro pravdo, dragi bratje, smo pripravljeni dati svojo poslednjo kapljo krvi/' "Naj bo konec prepirom med narodi. Vsak narod naj živi po svojo." 'Živo odobri vanjo. Dr. Karol Triller: "Ideja potrebe skupnega narodnega predstavništva in eksekntive se .je rodila še pred majsko deklaracijo. Ono sre-po preganjanje naše slovenske stvari pod grofom Stuerghom za prve dve loti vojne je dalo povod, da so se spontano ožje in tesnejše združile naše vrste in da se izvrši neko tiho zbližanje vseh častitih, resnično narodnih elementov brez ozira na to, h kateri stranki pripadajo. Neusmiljeno kaznovanje gotovih slovenskih uradnikov, profesorjev in učiteljev, dejstvo .da so biii tirani pred vojne sodnije, v ječe n v izgnanstvo poleg naprednjakov in pristašev socijalne demokracije tudi narodni duhovni, vse to nam je polagoma, uliio prepričanje, da hočejo vreči v skupni grob vse, kar je slovenskega in da nas more od narodne smrti rešiti samo složen in skupen odpor." Navaja, da je bil dr. Krek za osnovanje Narodnega Sveta, v ka tereni bi imela vsaka stranka po enega zastopnika. Zatem se je rodil Jugoslovnski klub, ki je položil prve temelje skupnega delovanja. Skupno podlaga naj bode "borba za uresničenje jugoslovanske deklaracije". načelne protivnosti strank se ne morejo zrušiti, toda treba ie, da se podre*te skupnemu idealu narodnega zedinjenja začasno vsi strankarski interesi. Prvo je zedinjenje, potem pa vse drugo. Na tej podlagi naj se osnuje Jugoslovanski Centralni Naroklni Odbor. "Slovenska Ljudska stranka je pokazala veliko razumevanje za to misel ter jo je načelno že odobrila. Istotako tudi štajerska napredna stranka. Ne dvomim niti najmanj, da ne bi tudi v Trstu, na Goriškem in v Istri sprejeli te ideje navdušeno in da ne bi naš poziv našel v Dalmaciji pri vseh strankah, ki pristajajo na majsko deklaracijo, najboljši odmev. Način pridružitve z one strani Kolpe in Velebita bo potem stvar posebnega dogovora. Vsekakor bi bilo treba,- po mojem mnenju, pozvati tudi jugoslovansko soeijalno demokracijo, ki se v resnici formalno še ni izrekla za deklaracijo, ali je natihoma odobrila njena glavna načela, to je narodno edinstvo in samoodločevanje." Narodni Odbor mora biti v resnici inkarnacija soglasne narodnd volje celokupnega naroda!'/ (Živo odobravanje.) Dr. Ravnikar je v svojem govoru povdarjal.popodno nerazumevanje, katero kažejo avstirjski državniki z ozirom ua jugoslovansko preostale čet svojo zadnjo postojanko. Kljub temu, da gosta tropična vegitncija pokriva ta okraj, so ie begunce preganjali nalik divjim zverem v džungli in njih neizogibna usoda je, kakor kaže, popolno izstrebljenje. . Brzojavka iz Londona, v kal ri se poroča o operacijah v tem o-krajn. nekako sredi meseca aprila, kaže, da so angleško iti portugalski' čelo ostro za petami onih. ki šti vedno ustrajajo v odpori;. Nek nemški častnik, ki je pred [kratkim padel v roke nekega o l-jdelka portugalskih čet. je povedal 'svojo povest o doživljajih, potem, ko se mu je posrečilo pobegniti iz nemške iztočne Afrike na čelu oddelka askarijev ali domačih vojakov. j On in dva nadaljna nemška častniku sla se v družbi _!l? askarijev skrila v tropičnem gozdu. Ko so njih zaloge živ:J pn.šie ter je pričelo primanjkovati tudi imuiivije. so pričeli postajati domačini nepo-korni in treba je bilo ustreliti tri i med njih. Položaj je dospel do svojega viška, ko je preostanek 10 askarijev napadel in premagal te tri evropske častnike. Oba tovariši! preživelega nemškega častnika sta bila takoj usmrčena, nakar so ju domačini pojedli. On jo videl grozno raztelesenje svojih tovarišev ter je ušel isti usodi le radi-tega. ker je trpel na mrzlici v času ta je. Nemški častnik je izjabil, da so Vsi ti domači vojaki, ki so pozneje, ubili in požrli njegova dva tovariša. zelo lojalno služili tekom cele iztočno afriške kampanje. . Zdravje f moc > m krepost .—-- m češko vprašanje. "Njihova politika je vrgla monarhijo na rob propasti." "Ne bojimo se ni malo. Svoje mesto na solncu bomo dobili, ka-kOi- nam pripada po vseh naravnih zakonih, katere je vzel v zaščito .n katere brani ves ostali kulturni svet."' Zavrača trditev ministrskega predsednika, da Čehi in Jugoslovani podaljšujejo vojno. "Zgodovina bo s krvavimi črkami opisala nas preganjane in lih-, čene, nas 11 Les Miserable*". Ali se bo našel še kdo, ki noče razumeti našega klica po svobodi, klica, ki prihaja iz dna izmučenih duš? Glasno je odmeval v meni ta vzklik takoj po izbruhu vojne. Po ljubljanskih ulicah so se zbirali ljudje, vlekel se je sprevod tih in nem Obkoljeval ga je gozd vojaških bajonetov. Bili so to naši primorski Sokoli, sedaj bledih, upadenih lic. Vse sloje si videl zastopane, od delavca do tovarnarja, učitelja, sodnika 5n advokata, kakor tudi duhovnike — vse je bilo demokratsko ptjfoešano... Avstrijska vojska jih je gnala na ljubljanski grad. (Devet vrst zaplenjenih.) Tem četam je poveljevalo nekako 3000 nemških častnikov. Razvon-' tega pa so imele čete tudi moderno artilerijo, so zavzemale skoro nezavzetne pozicije ter so so na hajale v posesti zadostno raunici-je in provizij. Vse, kar je ostalo sedaj od teli čet. je par majhnih oddelkov, ki so ušli i7. kolonije, ko je -slednja padla v roke sovražnika ter zbo-žiili v divjo in gorato pokrajino v bližini se nahajajoeega portugalskega ozemlja. Tam so zavzele le Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. m • * DELO OKUSNO * • 4 IZVRŠUJE PREVODE V f DRUGE JEZIKE. • • • UNIJSKO ORGANIZIRANA« • • € F0SBIN08T BO i DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAXFLETE, CENIKI L T. D. Slovenic Publishing Company 83 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. Dr. Koler ssr slomski zdravnik 638 Pcnn Ave., Pittsburgh, Pa t Dr. Koter f* n«J-lUrtjU ilorinikt !U1 ▼ Plttabvfta. kt 1m St-lata* »r*kaor e4te«tim- IlKB M Dllm, Vm a«ik» kotoaal rtmtti lUM lani atatodl. Kakor kltro opaalte, #% rmm pranakuja adraT]«, a* Cakaita. taTii ortdlte la jaa t&m aa io)Mt povraH. Kv4reaala aH rmSmm kua ntfmta ▼ u arak la alaar kraa opcraclja. Botaaal athiuk. k* »omoft«* n laCln« t krita In krkttt m vCaslk *a«l pri paHaala f«4i» salratlaa a ■■*» TMHa. Pt^VlllfttlMHIv (ffftllj^i takitoa, atiim, ikroria m cevno: kotna masni, ki aaataasfo trta« aa-Hata krvi oadravta ▼ kralk— »m« ln nI potrabao >*tatt. Urada« ara; Taakdaa o« ». ara traj «o s. avaiar; t patklk a€ «. l)a-traj «o 1 pop r lila« f ak iiliINt mg ft aJatcal »■ >owl*M- r,mt> lHl|f i Mravtai aaaaa aftotka oaaka. ^ Zelo koristne stvari, — med njimi boste našli več takih, ki j'*1 nuino potrebujete. ^ p. ' V zalogi Imam. poskrbnjcm tor raz- ^^jf^Sj^ARjHKr^ pošiljam Sfrom Združenih držav zelo koristna naravna sredstva in pripo-močke, kakor: slatraži. ki je razpostavljena krog 'posestva ter so našemile svojega gosta tako mojstrski, da je mogel prevarati celo najbolj bistrogled-nega izmed detektivov. I Tako je bilo vnovič treba pričeti s trndapolnim lovom. Lov j. I trajaj meseee in mesec, a Bowie-ji> ,se je vedno posreelo splaziti se skozi mrežo Tajne službe v tre-jtmuku, ko se je domnevalo, da je na jbolj'varno ovita krog njega. I Koneeno, v pozni jeseni, je prišel neki linijski trgovce s poroči lom, da je bila njegova trgovina i v bližini Booneville oropana ^ prejšnji noči od Bowie-ja In nje. govili ljudi. [ Odde lek kavalerije in mož Tajne službe je takoj odjahal proti ,Booneville, obkolil taborišče maro-derjev ter otvoril ogenj. Pri prvi salvi je padel Bowie mrtev na tla Veliko žitno skladišče. V kratkem se bo pričelo v Milwaukee. Wis.. z zidanjem novega žitnega skladišča, ki bo stalo čez en mil j on dolarjev. Družba Strat-ton Lad i si i je izgotovfla načrte za stavbo in misli v nekaj tednih pričeti z delom. Omenjena družba je prevzela tudi eno poslopje, od American Mnlting Co. To poslopje bo predelano v moderni mlin.! v katerem <*e bo semlele dnevno- 2->00 sodov žit a _;__ i Ogromni dobiček. _ i The O-neral Ohcmieal Company v New Yorku je padala davčnim oblastim račune za prve Ivi mes^-! ee tekočega leta. Mi znaša 2 mi-; ljana 4 tisoč 179 dolarjev. Oil te-i ga plača družba skupno 7r,0 tisoč dolarjev davka, nakar še ostane gospodi eden in četrt mUjona do-l larjev za tri mesece. Lep dobiček:1 Čudovita novost! Kamera premikajočih slik Samo $475 kamera in (Hm. t S to ka mero morete kazati premikajoče slike v svojem stanovanju. Xi vam treba biti posebno izvežhan. da operirate s to pripravo, kajti ' to more delati vsak otrok, i Tudi ni treba prav močne' električne luči. Vso opremo j k stroju damo zastonj: ravno \iko tudi S filmov, ki so taki. kakoršne vidite v gledališčih za premikajoče slike. S to kamero iw>-51 jemo tudi tiskano navodilo. še en-krat ]>ovdarjamo. da ta kamera kaže premikajoče slike. Take kamere, kot ta. se prodajajo povsod po ?10.00, mi !»a jo prodajamo p« nizki ceni $4.7.", polejr tejxa pa še dobite zastonj S filmov s 4oO slikami. Filmi imajo različne slike, namreč: žalostne, ljubezenske in vesele, slike iz vojne itd. Ako jih želite kaj več, imamo jih vedno v zalogi nad 250 vrst. Nikakor ne zahtevamo denarja naprej — pošljite nam samo 2."» centov v znamkah ali denarjn — ostanek nam ltodete plačali potem, ko prejmete jwtsiljatev. Pišite nam takoj na naslov: ROYAL SALES COMPANY, Dept. 171 1015 West Huron St., CHICAGO, ILLINOIS. lOoaaoBMaafluiTOiTOgaauaoaaaauiTO ^ Mnogo ljudi je bolnih. pmviino'Vdravljeni. I Dr. S. F>. MANSH1P i pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva, j Ml dnTUM upti. "fcaht nrtd " j M v m krtiiČM, aer- iy ^ffijl lj«a za zdravljenje ■ TOM, kmc, ktŽM Trpi millik in ženskih | i. irn« b.le«L fŠpTŠ. K boUz.i in pole, T,eh I Hi riLim MjioTtj- priprav pomaga k i MianiutTtuM- uspeh o 20-letna i^u- [ tiM, ki le Dr« ii ijli , /w) A , , .. J r. stala« .ziravi. iMOT »I ,BJ"' L i ' i lu^ . i jffl z elektrika io meha- H Ml NE ZDRA- fl' aim i pripravami, 3 VIM0, AKO iBa'' gH^^:'1?I ki >• da»e> prizaui | SPOZNAMO, Wm 'r\ iBS^^' od vojaikik idr.T.i- 3 DA BOLEZEN kov i. to jen.iapo- 9 NI 0ZDRAV. ^r^S^^ seboest prt zdr.vfje- 1 UIVA. nju vsak bolezni. | Govorimo vaš ODnC HD MIklCUIDNasProti Kaufman | jezik rilUr. Un. MANomr Baers trgovine S naslednik prof. dr. SLOAN-A ^ 408 SIXTH AVENUE, Specialist PITTSBURGH, PA. | URE: dnevno od 9. do 8. zvečer; ▼ nedeljo od 9.30 do 1. popol- y I j True trans'atl'.n filed with the no* master at Xew York, X. Y. on May 10. 1913, as required oy the Act or Oct oh*. ! 6. 1917. VABILO H KONCERTU, l:i ga, priredi »c'lov. pevski in taiuhuraški /Itor "LIRA " v rhieaari, II!.. v Ameriean-Boheniian dvorani. Laflin & \V. IS. Sr.. v nedeljo dne 12. maja 1918. Začetek toeiio oh dveh popoldne.' Vspored: 1. Pozdlavni ev. zbor "Sava", C%ieago. T1L — "Oas", Simon Gregorčič, deklamira mn smavNm v hnl ms tammmmmg Rojak:!! Kupujte vojno-varcevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slu-eajno v denarni zadregi, In h ko vojno-vareevalno znamko vsak liip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.16. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jili laliko na vsaki pošti ter pri o dnljšent 'potovanju dospela v Now York. J Shujšana, vsa se tresoča od velike utrujenosti, je potegnila za zvoro-c v Water Streotu: iskala jc I • , tam l>omoči ]>n starem gospodu, ki je bil rod Zlat »»poljski doma ?"' "' Kdo pa je 1 o *" "Stari 'jrospod." Iu pokazala je njt-oovo ]>osetnieo. katero ji je bil dal. len j.' z obetom od Viljem * "Je odšel." "Odše!'.'... Iji njegova hčerka, gosj »od i č n a Ivan a ?"' "Je odšla/' Takoj nato so s»* vrata pred si-! roto Marico zaprla. Vscdla se j,lj na ter začela plakati. BHa. jel zolpci v Xew Yorku sama, — brc/, pomoči, ltrrz (»brnmbe, brez denar-; jsi. udana v božjo voljo. K:«j sedaj storiti .' Ali iin.j luk^j ostane? I i Ne, nikakor! Pojde k prist.i ji pade nemškim kapitanom k no-uam ter jih^bo prosita, da naj jo1 vzerno s seboj; ako se je namilijo.' pr<-ide v Kvropo ter so preberači skozi Nemško in vrne v Lipuieo. Tam je njen Jakob. Ona rnzven njega že nikogar nima na tem širokem svetu. In ako je že k sebi ne pritisne, tako je nanjo pozabil ter jo odrine od sebe, umre vsaj blizu njega... | Ma je v pri staj o in pala k nogam nemških kapitanov. Bili bi jo veli. kajti fin bi bila le nekoliko, ozdravela, bila bi zala deklina.' Oni J»i jo radi vzeli, ali kako? Zakon jim tega ne dovoljuje. In pa še —-pohujšanje iz lega?!.., Naj jih torej pust i pri miru. . . ' Deklina je hodila spat na ono j po most je, na katerem sta spala z očetom takrat — v eni pomenljivi' noči, ko jo je hotel utoniti... Si-, rota se je branila s tem. kar jc rz-m««tavala voifca na breg. kakor sta se bila v New Yorku že takrat z očetom hranila. Na srečo je bilo poletje, topli dnevi, tople noei... Asak dan, komaj da se jc razda-nilo, hodila je k nemškim kapitanom prosit usmiljenja, toda sleherni dan vedno zastonj. Tboga deklica, imela je resnično veliko potrpežljivost, i Medteii' so jo zajvuščale meči. Čutila je, da ako ne odide kar naj-prejc. umre, kakor vsi oni, nts katere jo je doslej beda vezala. Enkrat žarami se je privlekla vsa onemogla in osvedočena, da je to posb'dnjikrat, k ]>ristaji, ker se ni nadajala več jutrajšnjega dneva ueakati. Sklenila je. ne več prositi, nego zlezti na prvo ladjo. !;i o. da se tam nekje skrije. In ko ladja že odrine ter jo najdejo, Kaj je vendar v vo-|do ne vržejo, iu če jo tudi vržejo,: kaj zato?! Kilo ji je to že vseeno. : kako umreti, ako že mora umreti. | Naj bo torej kakor hoče. Toda v prists ji na po m ost jn. vod očem na ladjo, so strogo pazili na prišleee in tako jo je stražnik odpahnil takoj pri prvem poskusu. Vscdla se .ie torej na kol pri vfxli ter se ji je zdelo, da se je po-lastnje vročnica. Počela se je na-smHio\-ati. nekaj šepetati... w ProVno si je zamogla Marica domisliti, kaj hoče Orlik storiti, vrgel se je v vHik je bil izvrsten plavale. Ilrzo ji j«> izginil i/pred Močan pro 1 vode ga je oviral v gibanju, kakor da ga ne-! kaj v tilnik tišči, toda i'mot a I sej je vedno in se poganjal naprej. Ako bi t-e bil zamogel izogniti produ, ako bi nemsira prišel na! otanjo in i pljuskanje vesel ob vodo; po.bd- 1 njič še napne svoj glas in kliče na pomoč... Slišali ^o ga, kajti pljn- j skanje vesel je postalo hitrejše. , T«wla Orlik se je j>otopil vnovič. , Pograbil ga je močan vrtinec... { < e/ tn-nulek se je iprikni/.alo še te- j • > na valovih, potem se je samo ; ena roka še osta\-i; mno- i go se jih je usmililo l>cračice. (pro- < s18 SLOV, DELAVSKA Ustanovljena dn« 16. avpiati " PODPORNA ZVEZA lnkorporiraaa 22. aprila 1909 ▼ državi P«an 4 (Nadaljevanje.) Peto poglavje. Naslednjo jutro se še ni bil klobro oblekel, ko je že naznanil natakar. da ga želita videti dva gospoda. — Prvi je bil Emil, drugi pi. lep mlad mož, prijetne zunanjosti. — Bil je Kari Kluber. žen-m mla d»-nke. Lahko ,se reče, da ni bilo v onem času v vseh frankfurtskih trgovinah tako elepantnejja prodajalca kot je bil ravno Kluber. Obnašal se je nekoliko afektirano. skoraj bi rekli angleško( živel j., namreč dve leti v Anjrliji). Oblečen je bil po najnovejšem kroju. Njegov glas jo b i sonoren, prijazen, pa vseeno zapovedujoč. Njegove manire >o bilo fine in nič prisiljenega ni bilo na njem. Saninu s«> je sjmdobno priklonil ter rekel v krasni nemščini, da so je prišel zahvaliti gospodu iozemeu za izkazano uslugo ter da ga zr lo veseli, ker ga ima ea«t poznati. Sanin se je izgovarjal, da je bila vse le malenkost, ki ni vredna besf ie ter ponudil gostoma stole. Gospod Kluber se je zahvalil ter sedel, dočim je ostal Emil, kot v zadregi pri okrni ter začel gledati na cesto. Kluber je govor l nekaj časa o trgovini, slednjič pa rekel, d s nameravajo napraviti naslednji dau iz>let, h kateremu prav uSjudno vabi tudi gospoda inozemea. Zatem se je poslovil ter odšel. Vse to se je zgodilo tako hitro, da Sanin ni mogel oporekati. Šesto poglavje. Sedaj je pa že čas, da Sanina nekoliko opišemo. — Bil jc lep človek, vitke, elegantne postave, pravilnega obraza, prijaznih mori rli oči, svetlih las in zdrave barve. Njegov pogled je bil jasen, njegovo neprisiljeno obnašanje se jc moralo vsakemu prikupiti. Naslednje jutro je bil Sanin še v postelji, ko je vstopil Emil. elegantno oblečen in parfumiran. Sporočil mu je. da bo gospod Kluber kmalo dospel z vozom, da je krasen dan, da je doma vse pripravljeno in da mati ne more iti, ker jo boli glava. Prosil je Sanina, naj hiti in td« so ne sme niti minute obotavljati. — I res! — Ko je prišel gospod Kluber. je bil Sanin že oblečen in pripravljen na odhod. Četrt ure pozneje se je vstavila kočija pred sladčičamo. Vsi so prosili gospo Roselli, naj gre žnjirai. toda ona se je odločno branila- — Gemma je torej hotela ostati pri materi, s čemur pa gospa Leonora ni bila zadovoljna, — Jaz ne potrebujem nikogar — je rekla. — Le pojdi. — Legla bom v posteljo, pa mi bo boljše. — Tudi Pantaleona bi poslala z vami, toda nekdo mora biti v trgovini, če pride kak človek. — Ali lahko vzamemo psa seboj? — je vprašal .Emil. — Se ved*. Cicmma je imela širok slamnik z rjavimi trakovi. — Krajci slamnika so bili tako široki, da so ji zakrivali skoraj Ves obraz. Senca slamnika ji je segala ravno do ust. Njeni ustnici sta bili sveži in cvetoči kot gartrožin list. Jzza ustnic sta v odsevali dve vrsti belih in či-fctih zob. Gemma je sedela poleg Sanina, gospod Kluber in Emil pa njima nasproti. Pri oknu se je pojavila Lenora. — Gemma je zamahnila z robcem, in kočija je odrdrala po tlaku. Sedmo poglavje. Soden je malo mestece in je oddaljeno komaj eno uro od Frank-furta. V mestu je krasen park ter veliko število gostilen, obdanih z lepimi vrtovi. Med vožnjo je Sanin skrivaj opazoval Gemmo, kako f-e obnaša napram svojemu zaročencu. Deklica jc bila bolj mirna kot ponavadi. Gledala je bolj po okolici kot pa svojega ženina. Najprej so napravili majhen izprehod, krog poldne so se pa po. dali v gostilno. — Gospod Kluber je rekel, da bi obedovali v vrtnem salonu, Gemma pa ni hotela nič slišati o tem. — Zahtevala je obed □a prostem v vrtu pod košatim drevesom. Gospod Kluber se je moral vdati. — Ko je šel naročit natakarju kosilo, je stala Gemma nepremično ter strmela v tla. Stiskala je ustnice ter jih grizla s svojimi majhnimi zobmi. , Vedela je, da jo Sanin neprestano opazuje. ■ Sanin je vedel, da se vsled tega ne jez!, ampak da ji je morda eelo prijetno. Ko je bilo kosilo pripravljeno, je sedi« družba k mizi. — Kois-lo je bilo obilno xn dobro izbrano. Pri sosednji mizi je sedelo par častnikov. — Iz njihovih pogledov in njihovega šepetanja je bilo razvidno, da jih zanima Gemmina lepota. Posebno eden med njimi, kateri jo je najbrže navidez poznal, je neprestano buljil vanjo. — Gotovo je vedel, kdo da je. Naenkrat je vstal, prijel čašo — častniki so namreč že precej pili — ter se približal Gemmi. Bil je mlad človek in lepega obraza, toda prevelika množina zavžite pijane, mu je nekoliko skazila obrazne poteze. Tovariši so mu hoteli preprečiti namero, pa se jim ni posrečilo. Slednjič so bili pa vseeno radovedni, kako se bo razvila ta stvar. Častnik je opotekajoč obstal pred Gemmo in spregovoril z glasnim, toda precej pijanim glasom sledeče besede: — To čašo izpijem na zdravje najlepše, natakarice, kar jih je v Frankfurtu, — da, kar jih je na celem svetu! — vino je duškom a iz-pil — in za plačilo s; vzamem to cvetko, katero je ona utrgala s svojimi božanskimi prsti. Po teh besedah je vzel rožo, katero je bila položila Gemma po-le«r svojega krožnika. Mlada idama je vsled začudenja in strahu sprva smrtno preble-dela. Takoj se je pa izpremenil njen strah v jezo, in zardela je do ušes. Njene oči, katere je bila vprla v žaljive a, so začele žareti, sledil jč je pa zaplamtel v njih plamen zaničevanja in sovraštva. Pripomniti moramo, da je ta pogled častnika precej piesenetiL V razburjenju je zamrmral nekaj nerazumljivih besed, pozdravil je tor se vrnil k tovarišem, ki sc ga s prejeli s smehom in navdušenim ploskanjem. Gospod Kluber je pianu kvišku ter jezno, pa ne preveč glasno rekel: —- Nezaslišno! — Neza^lišna predrznost! Zalem je poklical natakarji: ter mu naročil, naj takoj napravi račun. da in še več, naj takoj pusli napreči. — Pristavil je, da spodobni ljudje ne bodo več prišli v ta lokal, kjer je človek neprestano izpostavljen žaiitvam. Po teh besedah je pa Gemma — kateri so prsi divje valovile — uprla v Kluberja ravno lak pogled kot ga je bila vprla malo prej v častnika. — Emil se jc tresel od jeze. — Vstanite, gospodična, — je rekel Kluber odločno. — Ne spodobi se, da bi ostajali tukaj. — Kočijo bomo počakali v restavraciji. Gemma je vstala in ni rekla niti besede. — Ponudil ji je reko. ona je pa ni hotela sprejeti. Z majestetičnimi koraki se je odpravi la proti dvorani. Tudi Kluber je šel ponosno, in namreč t nbolj ponosno, čimbolj se Je oddaljeval od prostora, kjer je bil razgaljen. Ubogi Emil se je ves potrt planil za njima. Medtem ko je gospod Kluber plačeval natakarju račun in kateremu ni dal za kazen niti vinarja napitnine, je Sanin hitro stopil k mizi, pri kateri so sedeli častniki. Obrnil se je k onemu, ki je bil razžalil Gemmo ter rekel glasno v francoskem jeziku: — Gospod, tako kot ste se vi obnašali, se ne spodobi obnašati poštenemu človeku. Reči vam morem edinole to, da je bilo vaše obnašanje pobalinsko. lastnik je planil kvišku, toda tovariši so ga prisilili, da je se-deL — Ko je prišel k sapi. je vprašal Sanina. če- je brat. sorodnik ali zaročenec one mlade dame. — Jaz sem ji popolnoma tuj — jc odvrnil Sanin. — Jaz sera Rus. — Take predrznosti pa ne morem hladnokrvno gledati. — Tukaj je moja vizitka in moj naslov. — Gospod častnik me bo lahko dobil, če me bo hotel. Zatem je vrgel na mizo vizitko ter z bliskovito kretnjo prijel rožo, katero je bil položil častnik na krožnik. Častnik je hotel zopet planiti kvišku, pa ga je starejši tovariš potisnil nazaj na stol rekoč: —- Miruj, Donhof! Zatem je sam vstal, salutiral in naznanil Saninu, da ga bo naslednje jutro obiskal nek častnik, s katerim se bosta pogovorila o nadaljnjem. (Dalje prihodnjič.) YABILO VELIKO VS8BLZC0, in SLAVNOSTNO RAZVITJE ZASTAVE, katero priredi DRUŠTVO MAJ žT. 240 &NPJ. v Bentleyville, Pa., dne 30. maja (Memorial Day). Vspored: Sprejemanje do£ljh društev na kolodvoru od 10. ure zjutraj "do 12. opoldne. Korakanje na prostor, kjer se razvije zastava. Igra slovenska godba iz Canons-burga; zaigra Grand NationaJ Ouverture. Pevski zbor Ilirija zapoje "Zastava že razvite, je". Nagovor botra zastave. O pomenu zastave govori Jožef Ambrožič. Pevski zbor Ilirija zapoje "Jadransko morje"'. Odmor. Začetek veselice točno ob 4. uri popoldne. Prosimo vsa sosednja društva, Isakor tudi rojake in rojakinje, da se. te naše si a vn osti vdeleže in pripomorejo naša zastavi. Alojzij Humar, tajnik. P020R, ROJAKI! .Na prodaj PARME, velike m male, 7. živino, orodjem in hišami. Kdor želi znati kaj več, na«j mi piše. Martin Schutte, F». D. No. 1, Le© Center, N. Y. (0-14—5) VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo Združitelj štev. 36 SDPZ v soboto 18. maja v Slov. Izobraževalnem Domu v South Forku, Pa. Vstopnina za moške 25 centov; dame vstopnine proste. Tem potom vabimo rojake in rojakinje, posebno pa društvo Josip Jurčič štev. 152 SSPZ., da se omenjene zabave vdeleže. Ob enakih prilikah smo jim tudi mi vedno na razpolago. Igral bo tamboi-raški abor Rodoljiub. Za dober prigrizek in sredstva proti ižeji T>o skrbel za to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje IS. maja zvečer vam kliče Odbor. 9-10—5) ^Rad lw izvedel za svojega prijatelja PETRA PETERNEL, doma iz Dolenjih Novanov pri Cerknem na Primorskem. Pred enim letom in 8 mesecev se je nahajal v Butte, Morct. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Andrew Inlander, Box .">3, Yukon, Pa. Rad bi izvedel za svojega bradba iz "Woodville nam bo igrala izvrstne komiade za ples. Za dobro postrežbo in hladno pivo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje 18. maja! (10&15—5) ZA ${H)0.00 se kupi 50 akrov farmo, hišo, skedenj, les, pridelke, orodje in nekaj oprave. Pišite po cenik. Wm. A. Wilcox, (2-13—5) Westerly, R, L Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA PHTRIČ. Pred enim letom se je nahajal v Clevelandu, Ohio. Doma je iz Borovnice pri Ljubljani. Če kdo izmed rojakov ve aa njegov naslov, naj mi naznani, če pa sam cita, naj se oglasi. — John Dolenc, R. 2, Epworth, Iowa. (9-11—5) Pozor, rojaki ujetniki! Rad bi izvedel za naslov mojega brata PAVLA URANKAR.. doma k Krašnje pri Kamniku. Izvedel sera, da se nahaja v italjanskera ujetništvu. Prosim rojake ujetnike, ako jim je znan njegov naslov, da ga mi naznanijo, ali pa če cm to sam bere, da se mi zglasi. — Peter IJrankar, 6314 Orton Ct., Cleveland, Ohio. U. S. America. (9-11—5) BIS LIBERTY LOAN. Podpisani sem po svojem lastnem prepričanju ter na poziv Glas Naroda podpisal: I. Posojilo Svobode za $...... IL Posojilo Svobode za $...... HE. Posojilo Svobode za $...... Podpis .....m•«•>•«•• Naslov............................. 'Mesto ............................. Država........................•______. Izrežite ta kupon in ga pošljite uredništvu "Glas Naroda". Vojni Atlas« Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide. Dr. L0RENZ EDINI SLOVENSKO 1 GOVOREČI ZDRAVNIK fiPECUAUST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn avenue Ptttsbnrgh, Pa. Moja stroka J« adravljenje akutnih la kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skufinje v vseh boleznih in ker znam slovensko, sato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaSo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le. da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln ILse po telesu, bolezni r grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledieah. jetrah in želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd. tr Ursine ure as: V ponedeljkih, sredah in petkih od 0. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od ft. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldn*. — Po poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: Dr. L0RENZ, 644 Pen an., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko še iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem. BAVNOKAB JE IZŠEL ^m NOV VOJNI ATLAS T bamh, kf vsebuje Jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; CEHA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčer. ^ Slovenk Psblishing Conpany 82 OORTLAHDT 8T~ mm VABILO na PRVI PIKNIK (IZLET), katerega priredi DRUŠTVO "MIRNI DOM" št. 4."» SDPZ. v John«itownn. Pa., v nedeljo 12. maja na slovenski zemlji v Morrollville. Vstopnina za g;o^?pode 50^; dame so vstopnino prorste. Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva iz okoliee, kakor tudi posanezne rojake in rojakinje, da nas blagovolijo posetila v polnem številu na omenjani dan. Za hladno pijačo in dobri prigrizek bo preskrbljeno. Odbor. Opomba: Članom £ori omenjenega društva se naznanja, da se je na redni seji dne 7. aprila sklenilo, da plača vsak član 1 v društveno blagajno, kateri se ne vde-leži piknika. Čisti d ob i rek je za pokritje Liberty bonda, katerega je društvo kupilo. (8-10—5) Gregor Hreačak. Izšla je knjižica: DVE ŠAL01GRI. Knjižica vsebuje dre igri: "ČARLIJEVA ŽENITEV* ln •TRIJE ŽENINI** ter stane samo 25c. Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker lz-Ba je v omenjenem številu. V zalogi imamo zopet vsak* vratne knjige, toda od vsake le po en ali dva iz tisa in niso v ceniku označene. Naročilom priložite denar in pošljite na: Slovenie Peblisling Gobi p a iy 82 Cortlandt St, New York, N. Y \ IMAMO V ZALOGI še^nekaj importiranit£p ristni h BERGAMO brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh.. Pa. in okolici naznanajmo, da jik bo v kratkem obiskal naš zastopnik '■Mi:, SP0MLADNI VALOVI ROMAN. I. TUROENJEV. — ZA "GLAS NARODA" J. T. SPODAJ OMENJENI BOJiTT IN BOJIFTWJN, kateri Imajo ▼ rokah naia poMflt aa denarno poiOjatvs, s Btsvilk* ari, kakor so osnsčene pod imenom, naj blagovolijo naanaoiti prsj komofoče svoj natančen naslov radi vains saderre. PSaoua katera mm Hm posJsH, po se nsm povrnil«. Tvrdka FTaak Mbmv. Baeknlk Prank »fglirii Blal 1 Pints* No. 829689 . ' **W79 No. 890648 Bartol J. 7 Gilbert Giosep** • Bsndds Frsak No. 990788 \ |f Na, 888099 \ ' No. 990781 Bear Dan. KaatoUe Joka \ ^f"^® No. 260638 No.44708 B^oSTm Beeeae Mary Wm Eoni Frank Wa mams No. 880098 H N0.86OHL ' gtiSJttJbkawi ***** KnčiS Matija No.88X079 No. 890588 No. 45015 I TAlar Bofiflnvii Djofp ' mMJS ^ > 1 Now 888899 No. 890991 No, 889899 > Trt Cfcarl* Brana Mary ft Modie Ivan ^Rf.««« Net 890949 ff No. 329720 Dolar Vakntta ^ Novak Bori ^ ■JSkUSSrf No. 990099 No. 45818 US5 Bender Vfaeene Oswald M ^ Žagar Frank No. 8098C1 No. 1999B ^ No. 44272 MWttifiSSSrmM&▼ttktwJfSS^ ' MA* Mr. Janko Pleiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino aa "Glas Naroda" in izdajati tosadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in jo povsod dobro pognan. Upati je, da mn bodo rojaki ▼ vseh osirik pomagali, posftmq ie, ket ima fay kfpfjMLP Uzo nla ^ Sedež: Johnstown, Pol GLAVNI URADNIKI 1 Pvadaednllt: IVAN PROSTOR. 1006 Norwood R'd, Cleveland. Obte. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, West Newtoa, Pa. Olaral tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St.. Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, G34 Main St, Johnstown, Pa. a Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Oonemangh. Pa. Blasajnik: JOSIP ŽELE. 0602 SL Glair Ave, Cleveland, Ohio. PflSL blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Ros 27. Brldpapoct OOft*. NADZORNI ODBOR: Predaednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Bok OB, WmoeE, Pa. L nadrornik: NIKOLAJ POVftE, 1 Grab SL, Numrey Hill, N. S. PlttS-bargb. Pa. k aadaomlk: IVAN GROŠELJ, 880 M. 137tb SL, Cleveland. Oblo, POROTNI ODBOR: PraOaadnlk porot odbora: MARTIN OBER2AN, Bok 72, Rast Mlnwsl. Ziiif ■ L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. S, Box 146, Fort Smith, Alfi. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1010 So. 14th SL, Sprtnpfleld. HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHXK, 843 EL Ohio 8t, Plttabnrgh, Pa. Glsvnl urad: «34 Main St, Johnstown, Pa URADNO GLASILO: "OLAB NARODA**. 82 Cortlandt Street, New Xor* Ottj. Cenjena drnJItva, odroma njih nradnlkl, bo nljndno proflenl, poPDJatl m dopiae nararnoat na glnvnego tajnika in nikogar dragega. Denar saj ae poilje edino potom Pofitnlh, Expresnlh. all BanEnth denirnlb nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj sa naslavljajo: Blaž Novak, Title Tnist &. Qnarantee Co. in tako na slov-Ijene pošiljajo z meseftum poročilom nn naslov gl. tajnia. V alnčajn. da opaaljo drnitveni tajniki pri poroCUlh glavnega taj-aika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma na mani jo arado glarsaps cajnlka, da sa v prihodnje popravi