CERKEV NA GORI.
Če niso angeli prinesli je z višine na strmi rog?
Kako so jo roke zgradile vrh strmine, vsevedni Bog?
ODGOVOR BREZ ODGOVORA.
O! kaj je davni rod postavil z verno silo na vrh gora!
A danes? — Pod goro postavi komaj vilo — vso brez Boga, —
Pisal sem in vprašal:
»Ali smem?« Prosil: »Odgovori —
s prvim dnem.« Čakam ga že, čakam
s petim dnem. Ali odgovora
ne izvem. Ah! nikar ne piši!
Vem, vse vem.
SKOZ VAS.
Nizke hiše
v gostih jablan sredi,
ozka okna
z drobnimi pogledi.
Varne strehe
z vdanimi pokloni,
lepi dnevi
s tihimi zatoni:
Duši moji
toži se za vami
včasih s smehom,
včasih pa s solzami.
PESEM.
Zvoni.
A hiše božje
ne vidijo nikjer oči.
Dehti
po rožni sreči.
A sreče od nikoder ni.

TAJIVKA.
Rekli so mi:
—  Morebiti je resnica? — Da tajiš
vso ljubezen. Vendar v lica
zarudiš
kakor mak,
kadar te pogleda
mlad junak.
So mi rekli:
—  Morebiti res si taka? — Pod očmi
nosiš dva oblaka, dve noči.
Praviš, da te je ožgal žarek presvetal.
Spet so rekli:
—  Morebiti niso v zmoti? ¦ Da je včasih tvoja soba jekala,
kakor da bi zibel v koti
tekala.
Praviš, da je tvoj kanarec
v skriti kletki pel.
Kdo bi, dekle, ti verjel?
Šumi
pod težkim mlinom.
A mlin stoji že leto dni.
Silvin Sardenko.
<©>    95    «s»