6. štev. V Trstu, v petek ! maja 1908. Leto I. PROSTA VODI POT K NAPREDKU GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV 'redniStvo se nahaja v Trstu ttjriea Hosehetto, 5 - Telefon b>70 l jtravništva Dunaj V. Zentag.'i* lxhtt.pi v'Prstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, ltokbpisi se ne vračajo. Naročnina zn celo leto P.40 K. zn poj leta 4.7(1 iv. 1‘o/ainc/nn štev. 18 vin. Cesarjev jubilej Redko slavnost slavijo letos avstrijski narodi. Njih vladar nastojiil je (10. leto, odkar je v burnem revolucijonarnem letu 1848. zasedel prestol avstrijskih vladarjev in s tem prevzel teško in nevarno nalogo, pomiriti razburjene in nezadovoljne avstrijske narode. Posrečilo se mu je to in gledal je pred seboj srečno bodočnost. Ali, usoda mu ni bila prijazna ; nesreča za nesrečo ga je doletela. Znani so vsakemu državljanu pretresljive nesreče v njegove družini. Toda, vse je premagal v svojem duhu, preživel je vse te nezgode in še danes, kot veličastni starček, stoji samozavestno ob onem krmilu, ki ga je prevzel kot 18 letni mladenič pred 60 loti v svoje roke. Divijo se mu danes vsi narodi in častijo ga. Prevzeti patrijotičnega navdušenja, tekmujejo mej seboj, kako počastiti dostojneje svojega cesarja o tem redkem praznovanju. Z hiš mogočnih meščanov, s palač kapitalističnih ^magnatov vihrajo pisane zastave. Godba svira hitro poskočnico in pari se vrtijo v proslavo vladarjevo in v poveličanje navideznega patrijotizma. Zivijo-klici se razlegajo daleč na okrog mej žvenke-taniem kozarcev, polnih popečenega šampanjca. Toda vse to ne odgovarja volji vladarjevi. Zelja njegova je bila, ovekovečiti to svoje praznovanje ne s hrupnimi veselicami, niti z razkošnimi pojedinami, nego postaviti si je hotel spomin z človekoljubnimi napravami, katerih povsod in tudi pri nas tako zelo pogrešamo. Jasno je izjavil sam v *Dunajskem uradnem listu« to svojo željo, ali meščanski voditelji narodov ne vpoštevajo te najvišje volje. Vsako najmanjše človekoljubno delo našlo bi ganljivih odmevov hvaležnosti mej državljani, ki živijo z duhom današnjega časa in vsaka najmalenkostneja nesebična, v splošno korist uvedena humanitarna naprava, bila bi pomembneja za proslavo vladarjevo, nego ves vrišč, s katerim se mu danes skuša postavljati trajen spomenik na njegovo 60 letno vla- Patrijotizem, ta lažibeseda, vodi prirejevalce slavnostij. Prazen je ta pojem sam na sebi, a poln puhlega navdušenja. Ničesar ne osebuje, kar bi moglo koristiti ravno onim, ki sc jih najbolj zanj navdušuje. Temu srčnemu čustvovanju, patrijotizmu, zastopniki avstrijskega meščanstva nikakor niso mogli dati duška s socijalnim človekoljubjem, z humanitarnimi deli, nego tudi tukaj jim je patrijoti-zem dobrodošel, da si s pomočjo istega ugašajo svojo neugasljivo poželjivost. po kopičenju kapitala. IM, tudi ta prilika jim ni preveličastna in ne sramujejo se, kovati niti o tem velikem avstrijskem praznovanju, na nakovalu patrijotizma, zlatih dukatov. Marsikdo se bo vprašal, zakaj ravno mi to omenjamo. To je za nas nov moment, s katerim se ilustrira zopet značaj bnržoazije. ki je v zadnjem času tako nesramno izdala ravno interese 'železničarjev. V kateremkoli taboru naj se zastopniki te liuržoazije nahajajo, pod katerokoli politično barvo naj se isti skrivajo, vsi so jednaki. Med se jim cedi, ko govorijo proletariatu in v ljubezni do njega se topije. ko ga trpbajo .a svoje sebične namene. Najlepšo priliko, ki . e jim je kedaj nudila. da železničarjem utisnejo trajen spomin na letošnje cesarjevo praznovanje, so zavrgli. Odbili so jim drajse/ milijonsko porivanje proračuna r srrko poboljša,nja njihovega bed-nega stanja. Ako kdo drugi, imajo železničarji največ povoda zahtevati, da se na nje o priliki tega jubileja ne pozabi. Leta in leta že doprinašajo svoj trud za velikanski razvoj svetovnega prometa in zlatih plodov so si nabrale železniške uprave z njihovim vstrajnim delom. 8 pričo tega je popolnoma upravičeno, zahtevati, da se ravno o tej, najpripravnejši priliki stori kaj na polju človekoljubja in se uresniči jedna ali druga potreba modernega človečanstva. V kakoršnikeli obliki bi se bilo uresničilo tako dejanje pravičnosti in solijalncga sočustvovanja, dobra volja bi se bila s tem pokazala in objednem izpolnila* volja onega, kateremu naj se postavi trajen spomenik. Do danes mi železničarji pogrešamo teh intcncij. Konšr.atirali smo do sedaj 1 staro dejstvo, da meščanstvo nima onega čustvovanja v svojem srcu, ki naj manifestira pra ’o človekoljubje in ne spo/.na \ podpori tesnega sloja spioshe koristi vsili državljanov. Svoje dobro srce kažejo danes v hlinjenem patrijotizmu, in varajo z njim proletarijat. Pod. firmo patrijotizma so odbili železnina jem povišanje njihovih plač za ID milijonov. Pod isto firmo delujejo danes v poslanski zbornici državnega zbora, da se zavleče sprejetje zakonskega načrta za starostno zavarovanje in za zavarovanje onemoglih, ki se je imelo uvesti uprav kot spomin na letošnji jubilej. Ob jcdnem s tem zakonom hočejo namreč tudi uvesti zakon za zavarovanje kmetov in obrtnikov. Dočim je za starostno zavarovanje in zn zavarovanje onemoglih vsa snov pripravljena, treba bode za zavarovanje' kmetov in obrtnikov .snov šele pripraviti in preštudirati. Ravno s tem pa se bode rešitev starostnega in onemoglostnega zavarovanja zavlekla za nc-dogleden čas. Pud firmo patrijotizma se tudi onemogo-čuje v parlamentu vsako uspešno delovanje. Na dnevnem redu je zopet nacijonalen furor nemški in češki in rešitev nujnih gospodarskih vprašanj je zadnja briga onih strank, -na katerih temelji obstoj države.» Vse kaj druzega je pričakoval tudi železničar vsaj od letošnjega delovanja državnega zbora. Prevaril se je tudi on in spoznal je zopet, poviška se ima prož-I n im delavcem plačati tudi ves prekoslužbeni čas izven | okrožja njihovega prožnega mojstra, kar ga zamudijo s I čakanjem na vlak, s katerim se imajo peljati na svoj stavk in ustavi jenj a prometa v Hamburgu, Ne\v-Yorku, Antwerpenu in Rotterdamu so se pokazalo take nedostatnosti, da je treba misliti na njih odpravljonje. Vodstvo švedske organizacije želi o tej priliki razpravljati tudi o «Ca Camiv«, ki naj bi se baje uporabila' kadar se o priliki stavkanja delavcev silijo pomorščaki, da opravljajo njihova dela. Dnevni red tega kongresa je jako raznovrsten in naduti se je, da se ga udeležijo gotovo zastopniki organizacij vseli dežel. Najzanimivejša točka bo razprava o nakanah internacijonalne Shipping-zveze in o načinu nastopa proti nje delovanju. Tu se bode govorilo ' obširno o .brutalnih nastopih brodo-justnikov proti organizacijam, ki so jih v zadnjih lotili hoteli šiloma zatreti. Zastopniki delavcev v luki in zastopniki pomorščakov bodo obravnavali na dolgo in široko o načrtih, ki so jih brodolastniki skovali na mednarodni konferenci v Londonu in treba bode najti sredstev, ki s svoje strani preprečijo uresničenje teh za organizacije smrtonosnih načrtov. Važen predmet tega razpravljanja bode tudi uvoz inozemskih stavkokazov. Raz-ven tega pa se bode treba baviti tudi z vzpodbujanjem in navduševanjem za agitatorično in organ izatorično delo, v spričo dejstva, da se dosti organizacij ne zaveda svoje dolžnosti, ker niso še spoznale resnosti časa, v katerem, danes živimo in v smeri katerega treba da dc-, 1 ujemo. l)ruya točka tiče izključno le železničarje. V zadnjem času se je ukrenilo namreč vse mogoče od strani železniških uprav, kakor državnih tako tudi privatnih železnic, da bi železničarske organizacije napravile nemogoče in iste po možnosti sploh eliminirale. Nekatere države so v to svrho ustanovile različne .odbore in različna zastopstva posameznih skupin; druge so železničarjem kar jodnostavno prepovedalo vsako organiziranje, a zopet imamo tretje, ki se proti eventualnim stavkam železničarjev pripravljajo na ta način, da vadijo vojaštvo v železničarskih strokah, da so poslužujejo istega, kot stavkokazov v izbruhii stavki. Imamo tudi držav, v kojih so se vpeljala prisilna razsodišča, katera naj bodo nekak jez orgauisaoijam. Treba bode tedaj določiti, katera železničarska zastopstva delujejo uspešneje v njihovo korist; proste, neodvisne organizacije ali pa odbori, zastopstva skupin in razsodišča. Ob jednem se bode tudi rešilo vprašanje, je li umestno, da se razvoj teh slednjih na en ali drugi način pospešuje. Kongres gotovo pojasni natanko vse te dvomljivost j,, v trdnem prepričanju, da se sloboda železničarjev vedno bolj omejuje, in da je treba odstraniti nje okove. Francoski Syndicat National železničarjev želi, da se o priliki kongresa vrši jedna posebna konferenca za železničarje. S tem se strinja tudi Rihard Bell, generaini tajnik angleških železničarjev. Če dospe zadosti predlogov za obravnavanje in če bodo členi kongresa s tem zadovoljni, se more želja Francozov tudi uresničiti. Nadalje se bode razpravljalo o razmerju med delavci v luki in mej pomorščaki o priliki stavkanja. Glede tega vprašanja bodo pomorščaki že pred kongresom na jasnem ter bodo tu le prijavili plenumu svoje sklepe in stavili primerne predloge. Zadnjo točko dnevnega reda: bode tvorilo uvedenje strojev za nakladanje in razskladanje v lukah. Bati se je namreč, da se ponovijo dogodjaji, kakor smo jih doživeli v Rotterdamu; to tembolj, ker se vpelje ta strojevni obrat v Antvverpnu in najbrže tudi v drugih lukah. Treba se je tedaj dogovoriti kaj, naj centralno vodstvo ukrene, če bi se delavci v luki proti-vili tej strojevni naredbi in bi stopili v stavko ter (zahtevali denarnih podpor. Ge kongres odloči, da se imajo ti stroji uvesti, potem se bodo seveda temu sklepu morale pokoriti vse dežele. —: Ta dnevni red so pa do kongresa gotovo še v marsičem spremeni, ker bodo predlogi posameznih organizacij najrazličnejši. Dopisi. Postajni mojster v Lescah na Gorenjskem, gosp. K. llinek, hoče imeti kar celo postajo 1)0(1 svojo komando. Vse naj mu bode v strahu, vse naj se mu pokori; železniški mojster Prosen sani in vsi železniški delavci. Seveda se pa ne briga za to, kar spada v njegov delokrog. Svoje skladišne delavce prepušča popolnoma samim sebi, tako, da so takorekoč brez vsakega pravega vodstva. Nobene direktive jim ne da za delo. Kadar pride kak voz premoga; ali kako drugo blagfl, ki se ima razložiti, gosp. H in e k ne uporabi njih, ki so za tako delo nastavljeni, nego ukaže jodnostavno gosp. Pippu : «Ti Pipp, pojdi po ,obcrpavarje‘.» Te uboge part1 seveda, pridejo nu ukazano delo, •gospoda* pa, ki hi imela to zvršiti, prav ko modno kadi vržihke in brije norce z njimi. Tako se godi, kadar se ima delo opraviti za kakega človeka, od katerega ni pričakovati nikake »pijače*. ve pa jo upali na kak «likof«, gotovo niso poklicani k delu »obetpavarji», ker je takoj pripravljenih zadosti *boljših» delavcev. i udno je tudi, da se nekaterim kar hitro izroči blago, dočim drugi morajo čakati celo uro, ali pa še več, predno ga dobijo iz skladišča. Tudi tukaj mora biti nekaj »vmes*. Torej, gosp. llinek, h* ne sitnujte tam, kjer iiimati ničesar govoriti. Poglejte malo po svojem rejonu, pa boste videli da imate sam seboj in s svojimi delavci dosti opraviti. Cepa ne odnehate, se pa vidimo še V kakem drugem listu, kamor vas bodemo dali v «žeht.o». Št. Peter-Trnovo. Pred kratkem se je poslovil od nas železniški mojster. Ni šel rad iz našega-kraja. Pri slovesu‘je rekel, da so ga sovražniki spravili proč. Zadnji čas ros ni uži val simpatij, vendar pa ni bilo opaziti, da mu kdo slabo želi. Ni se bilo tedaj čuditi, če so drug druzega radovedno popraševali, kdo bi mogli neki biti ti njegovi sovražniki. V teku več let je gosp. železniški mojster organiziral malo tajno družbo pOdrejeifih mu delavcev v svoje sebične namene. Vsakega »uda* jo po svoje »izobrazil* in vsakemu je poveril poseben posel. Vsi so morali «držat;i'» skupaj brez razlike. Terorizirali so pa druge, ki niso pripadali teme društvu in kise niso pokorili njihovej volji. Železniški mojster so jim je laskal in hlinil ter vedno povdarjal, kako jih ijubi. «Vi ste moji*., jim je dejal, »hvalil Vas bodem povsod, in kar je v mojih močeh, bom storil za vas*. Radarje čutil kako potrebo za se ali za syojo družino, je kar malo pomrmral proti tem svojim zaupnikom, in dobil jo vse, kar je želel. »Naj le povejo, gospod, kaj želijo, pa že preskrbimo*. In vse je moralo nabirat zanj prispevke. Kdor se ni pokoril je bil revež, a moral je molčati. Večkrat je dobil kdo kako klofuto, tako, da mu je klobuk odletel z glave, železniški mojster se je pa zraven smejal. Politika v temu društvu je bila bolj klerikalna., kar sicer gosp. železniškega mojst.ro ni dosti brigalo. On je bil pač vse, kar je kda hotol: V Ilirski Bistrici liberalec, v Trnovem pa klerikalec. Na shodu, ki ga je imel pri nas sodr. Kopač, je pa gosp. železniški mojster prevzel predsedniško mesto in se je kazal soci-jalnega demokrata. ; Vse to lepe stvari pripovedujejo danes udje omenjene družbe in so izdali tudi veliko tajno o »Karolini*, vslcd katere so železniškemu mojstru postala tla pri nas prevroča in nas je moral zapustiti. * omeniti moramo uadifije, daje na naši progi še vedno stara navada, nastopati proti vslužbencem z absolutizmom. Naj se bodi železniški mojster ali delovodja, oba ukazujeta imporijulično. «Ako ti ni prav tako, pa pojdi«, se čuje vedno, ne vede, da so taki nastopi dandanes precej nevarni. Organizacija delavstva more in tudi mora preprečiti taka nasilja. Zalo se združite v tej organizaciji vsi in vedite, da je vsak oni, kdor hi organiziran, vaš sovražnik, ker vsak, kdor ni z vami je proti vam. Dolžnost vsakega vas je, skrbeti za to, du so organizirani vsi tovariši, da se enkrat zmanjša to veliko število neorganiziranih, ki tava okoli, kakor zpubljeua čreda, ovac in išče svojega pastirja. Kadar boste združeni vsi v jedili vrsti, tedaj se ne bodo dogajala več taka nasilja proti Vam, ker bode vaša moč prevelika, da bi si upal kdo, vas neopravičeno preganjati. V Logatcu priredi «Delarsko izobraževalno, podporno in pravovarstreno rT*bil preko čakalne dobe, v plačilnem razredu, doseženem še pred pomaknjenjem, se. ima računati za polno čakalno dobo; to se pravi, za vsako leto čakanja preko čakalne dobe, se ima slednja za jedno leto skrajšati. 4. Vsi vslužbenei, ki dosežejo plačilni razred 1400 K, se imajo imenovati poduradnikoni in nuj se uvrstijo v poduraduiški status. 5. Vse čakalne dobe, določene z okrožnico 88ii n na štiri in na več let, naj se skrajšajo na dve oziroma na tri leta. (i. Onim upokojencem, ki radi preje, obstoječih avanzijskih razmer, ali pa vsled bolezni niso mogli dospeli v plačilni razred 1(100 K in vsled tega niso imeli ugodnosti vožnje v drugem razredu, v smislu okrožnice 8HT> a, naj se jim dovoli, da se vozijo v drugem razredu proti temu, da plačajo razliko vožne cene mej drugim in tretjim razredom. 7. 1’rodstoječa ureditev delavnega časa. se ima na vseh postajah glavnih in postranskih prog (razven na onih postajah, kjer obstoji 12 urni službeni čas) in za vslužhcnce vseh kategorij čim preje in tako urediti, da noben vslužbenec ne bodo dobil preko 40 odstotkov službe. Cas za odpočitek znašaj <>0 odstotkov. Plača, ki jo je jede n ali drugi že dosegel, se no sme pod ni-kakim pogojeni znižati. H. Oni poduradniki, ki so prestopili iz plačilnega razreda 1440 K v plačilni razred l(i()0 na 1800 K, imajo biti pomaknjeni s 1. julijem 190S v višji plačilni razred. Krokodilove solze južne železnice. .lužna železnica JT> obelodanila letno poročilo za 1907. V teni zaključku tarna o slabem vsjtelin železnice. Dohodki so se sicer zvišali napram letu 1900 za 0,847.350 kron, ali tudi izdatki so se zvišali za 9,590.272 kron. Leta 1900. je znašal čisti dobiček preko 5 mil. kron, ki se je skrčil v letu 1907. na 11 2 milijonov kron. Od zvišanih izdatkov pripada polovični znesek kot izdatek za osobje, Seveda igra pri tem zaključku tudi materljalna draginja važno vlogo. Tako n. pr. znaša podra-ženje premoga višek izdatkov za 11 , milijona. Pa tudi cene na železu, olju ild. so se izdatno zvišale. Kljub temu pa so številke, ki izkazujejo dohodek te železnice, naravnost kolosalne. cisti dohodek glavnih prog, iznaša po odbitku vseli prometnih izdatkov 42,162.002 kron. Seveda, ta svota ni' zadostuje skopuhom in oderuhom, v katerih rokah se nahaja od nekdaj •južna železnica. Vračitve posojil in obrest ij so dosegle v letu 1907. «svotico» 01,376.578 kron. K tej svoti sto dospeli ogrska in italijanska vlada HO,253.687 kron, ostalih 31,122.89i kron so pa morali vslužbenei juž. železnice o potu svojega obraza in ob pičli hrani prislužiti, da zadovolijo patentirane postopače. Za investicije, to se pravi za pomnožitev vrednosti proge, je uprava porabila od dohodkov železnice 12 mil. kron. Povišanje vslužbenskih plač pa iznaša komaj ll/, mil. kron. Kapitalistično časopisje joka in stoka ter pretaka krokodilove solze, nad mizerniin finančnim stanjem, «uboge» južne železnice, katero so baje vslužbenei s svojimi pretiranimi zahtevami spravili v to Ihiančno krizo. Ali ravno isti zastopniki meščanskega časopisja, najdejo v popolnem redu. da sc kapitalističnim postopačem izplača od dohodkov drla 42,102.002 kron. Taka je kapitalistična morala. IZ INOZEMSTVA. Italijanski železničarji so predložili ministru Bertoliju spomenico, s katero zahtevajo odgovor do lf>. junija — brez vsakega žuganja za slučaj, da jim ministerstvo pravočasno ne odgovori. Dotičniki zahtevajo osemurni delavnik. Po končanem delavnem času se ima v slučaju potrebe vsaka ura čez normalni delavni čas odškodovati z mezde, število čozurnega dela ne sme presezati 300 ur na leto. Prometno osobje ne sme pod nikakoršnimi pogoji, opravljati čezurno delo in se imata oba, to je oni, ki jo to delo odredil kakor tudi delavec, kaznovati po določilih prestopkov proti javni varnosti. Spomenica omeni, da je v proprečju osemurni delavnik že upeljan na vseh večjih postajah in da znaša poprečni delavni čas za sprevodno osobje osem ur, dočim znaša delavni čas za pisarniško osobje že danes samo 7 ur na dan. Za osobje, ki je nastavljeno pri vzdrževanju prog, se zahteva 10 urni delavnik in vsak teden 24 urni počitek. Nočno delo posameznik ne sme opravljati Več nego 1T> krat v mesecu. Temu sledi cela vrsta zahtev o letnem dopustu, ki naj traja najmanj 7 in največ 20 dni, o dopustu v slučaju bolesti, kjer se za- hteva dvetre.tjinsko plačo, o premestitvi, o dopustu iz službe, o disciplinarnih kaznih itd. Disciplinarni senat linj obstoji iz polovice zastopnikov ošobja in iz polovice zastopnikov uprave. Plačilne zahteve so nizkotne, samo za nižje sloje so nekoliko zvišane. Za vse osobje se zahteva urejenjc letne plače in ureditev nestalnega zaslužka. Za strojevodje se zahteva minimalna plača 1500 lir (lira zliaša 90 vin. avstr, veljave), maksimalno pa 3000 lir, kijih vsak strojevodja doseže v 18 letih; z;t kurjače se' zahteva 1080—1050 lir stalne plače. Za postajne predstojnike 2400 3900 lir, za težake 900—1350 lir stalne plače. Za prožno osobje in sicer za nadzornike 1140 2250 lir, za čuvaje pa 900 1Ž00 lir. Pri premikanju, za (capi man o v ra) 1200- 2400 lir, za spremembne čuvaje 900 1500 lir, za vlakovodje 1350 2400 lir. Ža delavce v raznih delavnicah 1080 2000 lir; za težake pa 900—1500 lir. Nekaj teli zahtev bode vlada gotovo vsprejela, ali železničarji absolutno zahtevajo, da se vsi uslužbenci, ki so kiili o priliki zadnje stavke odpuščeni, zopet vsprejmejo. Ta zahteva pa gotovo povzroči boj železničarjev v Italiji. Gibanje vslužbencev na ogerski južni železnici. Vsakennije dobro znano, kak absolutizem vlada še danes na Ogrskem. Vlada ima vsa sredstva v rokah, s katerimi more zatreti vsako gibanje prolotarijata že v najprvotnejem pojavu. Vsled tega se seveda moramo čuditi, kadar čujeino o kakem energičnem nastopu zatiranega ogrskega delavstva, ker se nam vspričo tamošnjih razmer na prvi jiogled ždi nemogoče, kako sc je to delavstvo moglo sjiloh sporazumeti za tak nastop. Pred najkrašini časom začeli so se gibati tamošnji vslužbenei južne železnice. Jeden najvišjih uradnikov te železnic«' pa je to gibanje izzval v svoje ukazane sebične namene. /a' ta okolnost sama na sebi nam da sklepati, da gotovo vlada ni preveč nagajala, da je do tega gibanja prišlo. Ta mož je namreč namestnik generalnega, ravnatelja, Moric Breuer pl. Aliga, ki hoče izpodriniti'generalnega ravnatelja, barona Maksa Hram pl. Bardany samega' da sc 011 všede na njegov mehak stolček. Breuer je odvzel, moglo bi se reči, generalnemu ravnatelju Bramu skoro ves vpliv na železnici. Postavljal je svojo osebo tudi na Dunaju v ospredje in tam govoril, da je le njemu mogoče nezadovoljnost vslužbencev pomiriti s praznimi obljubami. Gospodje so mn to celo verjeli in njih mnenje je bilo seveda ■•takoj za to, da Breuer postane Hramov naslednik. Toda na Ogrskem se Breuer ni mogel nikakor utrditi. Prvič že radi tega ni imel zaupanja, kor ni čiste mažarske krvi, drugič pa je imel dva konkurenta, tako, da so ga za moment njegove sladke nade zapustile. Ali, njegova konkurenta sta mej tem dobila druga mesta in naš Breuer je bil zopet na gladki jioti. Prikupaval se je koaliciji s tem, da je delavska vprašanja reševal prav po mažarsko in si je tako pridobil nje simpatije. Drugače je ravnal z delavstvom seveda preje, ko sta mu bila na poti še konkurenta. Pazil je nato, da se delavstvo zadovolji vsaj v toliko, da ne pride do stavkanja ali do pasivnega odpora. Generalni ravnatelj baron Hram je namreč rekel, da odloži takoj službo, če pride do kaj takega. Takrat je Breuer delavcem takorekoč kar roko lizal, da bi vsaj s takimi nastopi mirovali, v strahu, da Brani odstopi in da njegovo mesto zasede eden ali drugi njegovih dveh konkurentov. Kakor rečeno, danes konkurentov nima več in bilo je treba le spraviti vsluž-bence v tako nezadovoljnost, da se upro ali s štrajkom ali s pasivnom odporom ter tako prestrašijo generalnega ravnatelja Brama, da odstopi in izprazni mesto Renerju. Interesantno je vedeti, na kak nečloveški način je ta človek dražil železničarje do energičnega odpora. Sistem zaupnih mož je pri ogerski južni železnici pripoznan. Ali to ni že-niralo gosp. Breuerja, da je zaupnike preganjal; nekatere njih, ki so se predrznili pri konečnem obračunu pritožiti, češ da se hoče delavce oškodovati, so bili kar naravnost od službe odpuščeni. Premngnrjem v Veiiki Kaniži je obljubil akord zvišati za toliko, kolikor isti znaša pri nas v Avstriji. To obljubo je dal pred šestdesetimi pričami. A danes ta visoki gospod taji, da bi bil kedaj kaj sličnega obljubil. Nadalje je odslovil iz službe zaupnika neke krajne skupine, ker jo razdelil tri povabila za neki shod.'S takimi in jednakimi sredstvi je ta mož, vreden eksekutor niagarskega absolutizma, res razdražil železniške vslužbenei' toliko, da so že dne 31. marca s svojini nastopom, vstavili za nekaj ur deloma promet na železnici. Ali to malenkostno kršenje prometa nikakor ni prestrašilo barona Brama in se ni ganil s svojega mesta. Zato pa si je izmislil Breuer še nekaj podlejšega. Poklical je vse ogrske in hrvatske zaupnike za dan 15. aprila v Pešto, češ da jih tam sprejme generalni ravnatelj osebno, da njemu potožijo svoje nadloge in da se z njim dogovorijo glede koncesij. Resje prišlo istega dne kakih 50 zaupnikov v Pešto, ali generalnega ravnatelja ni bilo videti. Sprejel je zaupnike Bram sam ter jim prav kratko flegmatično odgovoril, da se za sedaj ne more ugoditi niti jedili njihovih zahtev. Lahko si je misliti, v kakem duševnem razpoloženju so morali biti vsled tega odgovora zaupniki. Posledica tega postopanja je bila, da so železniški vslužbenei začeli protestirati proti tiranstvu s pasivnim odporom. Prvi so začeli delavci v skladiščih oglja na zagrebškem kolodvoru. Svoje solidarno sodelovanje so obljubili’ tudi vslužbenei na ljubljanskem kolodvoru in v Zidanemmostu. Budimpi štansko ravnateljstvo je odposlalo sicer v Zagreb in Sisek nadzornika iVcbrCi, da se z delastvom pogaja ali to slednje ne mara ničesar vedeti o ravnatelju liremer-jti, ki jih je tako perfidno vodil za nos in hočejo stopiti v dotiko direktno z generalnim ravnateljem BrUMrOhl Pisivni odpor se razširja in gosp. Breuer ju se je prvi del njegovega načrta posrečil. Železniško delavstvo je razdraženo do skrajnosti in ravnatelj Breuer čaka le še nato. da generalni ravnatelj iz strahu odstopi. .Jeli takega človeka priporočati za najvplivenjše mesto, o tem naj premislijo kompetentni faktorji. Italijanska vlada in železničarji. Znano je, da so se železničarji zadnja leta v Italiji ponovno poprijeli za takozvani pasivni odpor, ker vse prošnje za zboljšanje njihovega položaja niso nič pomagale. — Italijanska vlada uvideva nevarnost, ki preti državi v vseh ozirih, ako se tlačeni železničar posluži tega bojnega sredst va, in je žato naročila upravi državnih železnic, da za slučaj zopetne stavke ali novega odpora vslužbencev, izvežba primerno število vojakov za železniško službo. Na črti Rim Frascati vrši vso železniško službo četa pijonirjev, ki se mož za možem temeljito urijo v odgovorni službi. Zraven tega namerava vlada pri vseh okrajnih ranateljstvili vpeljati posebne šole za vojake vseh vrst orožja. — V Rimu se je že zbralo 100 vojakov iz vseh v Rimu nastanjenih polkov, da se jih v devet mesecev trajajočem šolskem tečaju izuči temeljito za železniško službo. Po dovršenem tečaju se izvežbano vojake porazdeli po različnih postajah, da se tam tudi praktično izurijo v premikaški, zaviraški in ogibarski službi. — Enak tečaj obstoji tudi že v Milanu. — Vojaki, ki so izučeni^v železniški službi, nosijo na lakteh svetlo modre ovijače. Vidi se toraj, kako se vlada v sosedni državi resno bavi z vprašanjem, kako bi se onemogočilo v bodočnosti stavke ali pasivne odpore ali pa vsaj oslabilo učinke takega gibanja. Bolj kot kedaj, velja zato za sosedne naše tovariše, da se činr prej in tesneje združijo v trdno organizacijo. — Razvidimo pa tudi mi, kako nujno potrebno je, da se vsi, kolikor nas služi železnicam, združimo kakor en mož v eno bojno četo, kajti kar se godi danes v Italiji, se vtegne pojaviti jutri pri nas. 12 T UZEM ST V A. Sesti internacijonalni kongres transportnih delavcev se vrši na Dima ju od 20. do 30. avgusta t. 1. Dne 25. avgusta se zberejo zastopniki pomorskih delavcev, da se posvetujejo o nekaterih speeijalnih vprašanjih. Na kongresu pa se bode razpravljalo o sledečih točkah: 1. O 11 vedenju jednotnih doneskov za vse pomorščake ter o ureditvi prestopa iz jedne organizacije v drugo, v smislu, da ima član, ki želi prestopiti iz jedne organizacije v drugo, dolžnost, poravnati morebitne zastanke na svojih doneskih ali pri oni organizaciji, kjer je bil učlanje do sedaj, ali pa jih ima plačati organizaciji, v katero želi prestopiti. Nadalje se bode govorilo tudi o tem, da bi se eventualno v lukah vstanovile vplačevalnice, kjer bi mogli tudi pomorščaki iz drugih dežel/t plačevati svoje doneske; seveda to le v takih lukah, kjer je kaj takega sploh možno vpeljati. Doneski se imajo odrajtovati mesečno ali pa vsa kega pol leta dotičnim centralam. 2. o medsebojnem podpiranju pri pošiljanj u tiskovin ža pomorščaki, da se onim konzulatom in pa kapitanom, ki organiziranim pomorščakom niso naklonjeni, na ta način pre preči vsako vmešavanje. 3. O nameščenju jednega skupnega uradnika v vsaki večji luki, kjer je organizacija še slaba, kjer so pa interesi inozemskih pomorščakov potrebni varstva. 4. Oni individni, ki pri stavkah pomoršča kov posredujejo, ali so posredovali za dobavo stavkokazov, se- imajo naznaniti. S tem naj si' prepreči, da se organizirani pomorščaki ne bodo z njimi upuščali v nikake dogovore. 5. O agitaciji mej pomorščaki temne polti, in onim ki govorijo nam pluje jezike. 0. O internacijonalni ureditvi podpor. 7. Organizacije pomorščakov so tudi izrazile željo, da se razpravlja o razmerah, ki naj vladajo mej pomorščaki in mej delavci v luki o prilikah, kadar slednji stavkajo. Začasa piši naših sosednih dežela. Služba naporna in kakorekoč nepretrgana; plača pa taka, da se je vslužbenec, od katerega se zahteva gotova izobrazba in oeio izpiti, skoraj mora sramovati. Neki deputaciji čuvajev je sloviti bivši železniški minister \Vittek rekel: »Vem, da čuvaji živijo v slabili razmerah; skrbil bodem zato, da se »jih položaj zboljša in zagotavljam, da. bb.de tudi mene veselilo, kadar se to zgodi*. Ali minister Wittek je samo obljubil, a storil ni ničesar. Pred kratkim je pa govoril zopet neki drugi železniški minister o čuvajih in sicer ne v ininisterstvu in tudi ne prod kako deputacijo, pač pa na takem mestu, ki ga moramo smatrati istotako resnim in je rekel, da se 10.000 čuvajem izpolnijo s 1. julijem vse njihove zahteve. Čuvaji se nadajo, da se jim enkrat mogoče vendar uresničijo njihove skromne želje, ker računajo na resnost teli slednjih minister-skih besed. Kakor namreč oni smatrajo resno svojo službo, tako apelirajo tudi na ekselenco ministra, da smatra svoje zadnje obljube, dane glede zboljšanja njihovega življenskega stanja resnim. Domače .stvari. Železniška nezgoda na državnem kolodvoru pri Sv. Andreju. Sistem štedenja, ki je v navadi pri vseh kapitalističnih podjetjih in ki se nahaja pri državni železnici v bujnem cvetju, je 28. aprila t. 1. zopet zahteval svojo žrtev. Pomožni spremembni čuvaj Malej Zafre! je ponesrečil pri premikanju vozov, ki so namenjeni za popravo. Prišel je pri pripenjanju med odbijala, katera sta mu prizadela teške notranje poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je tudi umrl. Kdo je zakrivil to nezgodo? — Za.to se ne zmeni meščansko časopisje! Ono meni, da zadostuje za tako časopisje, da se nezgoda žabi leži — pa mirna Bosna. Ali vse drugo stališče mora zavzemati delavsko časopisje. Vprašati se mora, zakaj je ponesrečil delavec, kdo je kriv, da je ponesrečil in kaj naj se ukrene, da v bodoče take nezgode, ki zahtevajo človeško žrtev, izostanejo. Povrnimo se k prvem Vprašanju: zakaj je ponesrečil? Ponesrečil je zbog pregrešne Sledljivosti drž. železnice. Spremembni čuvaj naj ne bodi obenem tudi pre-mikač. Tukaj sc pokazuje še Eggenbergerjev sistem. Po tiru, kije določen za vozove, kateri naj se postavijo v delavnico, premika edino le en sam človek, ki mora menjati spremembe, dajati signale, zapenjati in odpenjati vozove, t e hi bil. kakor je predpisano, pri premikanju dotičnih voz eden zapenjač, ki bi bil opravil posel, ki edino le njemu pripada, bi bila izostala ta, žrtev poklica. Ali kaj je to mar upravi! '0e tudi pelje pot do zabeljenega dobička preko trupclj vslužbencev, samo da se Izkaže koncem leta masten «profit». Očividno je toraj, da ima uprava to žrtev na svoji vesti. Ali vam vslužbencem ne more biti vseeno, če prinesete iz službe zdrave ali polomljene kosti. Pomnožitev osobja, skrajšanje delavnega časa, morajo biti vaše prve zahteve. Zahtevati pa zamorete le tedaj, kedar imate moč, moč pa, zadobite, edino le potom organizacije. Praznovanje prvega maja v Trstu se je izvršilo v najlepšem redu Zjutraj so odkorakali slevenski in italijanski sodrugi na Seneni trg, kjer so so se vršili v programu napovedani shodi. Na tribini za Slovence sta govorila so-oruga Gaspari in Kopač. Bilo je zbranih nad 2000 slovenskih delavcev. Popoludne ob uri so sc zbrali državni železničarji v gostilni «A!la CittA di Klagen-turth* ter od tam odkorakali v sprevodu z godbo in zastavo na čelu po mestu do Vojnovičeve gostilne v ulici Giovanni Hoccaccio, kjer so se jim pridružili južni želnzničarji. Zastavo je nosil železničar v svoji službeni uniformi, v vidni dokaz velikanskega napredka socijalne demokracije v Trstu. Združeni državni in južni železničarji z delavci, ki so se jim pridružili mej potjo, vseh skupaj, kakih 1000 do 1200 njih, so odkorakali dalje v Rojan na vrt gostilne »Pri z eati kroni , kjer se je vršila popoldanska veselica. Ob 8. uri zvačer je došlo v Rojan kakih 200 razgrojačev »Narodne delavske organiza-nje», na čelu jim pajac .laklič, z namenom, da udarijo mej nas in preprečijo veselico Toda načrt, se jim je izjalovil. Vendar pa so zopet dokazali, kaj so. Javni shod so imeli dne 4. maja t. 1. v Delavskem domu vsi definitivno nameščeni vsluž-benci južne železnice z uradniki vred. Na dnevnem redu je bila .10" „ doklada za Kras, draginjska doklada v znesku 50 K in pa vprašanje zidanja personalnih poslopij za podurad-nike in vslužbence južne železnice. Po običajnem pozdravu navzočih od strani sodruga Kopača je bil izvoljen predsednikom shoda sodrug.Černigoj, zapisnikarjem pasodrug Martin. Sodrug Kopač je razpoložil zborovalcem vzrok sklicanja( tega shoda. Prečita! jim je najprej okrožnico južnoželezniške uprave, v katerej se le-ta obvezuje dati svojim vslužbencem isto, kar da uprava c. kr. državne železnice svojim. V smislu te določbe imajo tedaj tudi južni železničarji dobiti doklado za Kras in pa, draginjsko doklado v znesku 50 K. Opomnil je, da so tudi južni železničarji potrebni boljših in cenejih stanovanj, nego so oni, v katerih stanuje večina vslužbencev ter jim je svetoval, da se zavzamejo tudi za to vprašanje. Potrebno zemljišče bi bito že pri-pravljenov bližini južnega kolodvora. Pozval je navzoče, da izjavijo svoja mnenja o navedenih točkah dnevnega reda. Po kratki debati so bili jednoglasno sprejeti stavljeni predlogi, glasom katerih se sodr. Kopač pooblaščuje, da o priliki prihodnje konference na Dunaju posreduje pri posameznih členih, personalnih komisij glede postopanja za pridobitev doklade za Kras in draginjske doklade in da govori pri vodstvu penzijskega fonda glede zgradbe personalnih hiš. Shoda so se udeležili posebno uradniki v velikem številu. Občni zbor. I. skupine južnih železničarjev v Trstu se je vršil dne 9. maja. Predsednikovo poročilo je bilo vzeto s zadovoljstvom na znanje, tako tudi poročilo blagajnikovo, glasom katerega znaša aktivno društveno premorenje okoli 550 kronki je naloženo v hranilnici. Glede volitve novega odbora se je storil kompro-misglasom katerega členi starega odbora in pa volilni odbor izvolijo novi odbor. Provizorični vslužbenci južne železnice skupina I. so imeli dne 24. aprila zvečer v Delovskeni domu svoj drugi shod, kjer jiip je sodrug Končnik poročal pot.ančneje’ o izvojevani zmagi in o intervenciji zastopnikov pri postajenačel-niku. Povdarjal je hitro izvojevanje te zmage. V 24 urah je bilo izvršeno vse: podan ultimatu iii upravi, začet boj in izvojevana zmaga. Kaj takega zarnore le socfjalno-demokratična organizacija, z energičnim nastopom svojih zastopnikov. «Narodna delavska organizacija* se v zastopstvu interesov svojih članov že ne smatra več resna jn .se faktično pri vsakem nastopu osmeši. Dr. Mandič takrat pricaplja, kadar je stvar že povoljho rešena, svoje zapeljane reve pa potem «farba», da je on sam vse uredil. Govornik si je nadalje privoščil precej temeljito g.a Rešiča, ki je jako velik prijatelj »Narodne delavske organizacije*. Po vedal je, kako se ta mož vmeševa v razmere provizoričnega delavstva, kjer ga prav nič ne briga in kjer bi sploh moral molčati. Vse hoče vedeti in povsod komandirati. Pri akordu si prisvaja največ pravic, kjer pa ravno nima prav ničesar govoriti. Kompetentni v vprašanju akorda so samo načelnik podnačelnik in pa zaupniki. Povedal je tudi kaho caristično preti delavcem z odpustitvijo. Saj to je razumljivo. Pripada vendar k zagovornikom »Narodne Delavske, organizacije*, te navdušene »zastopnice interesov* železničarskega proletarijata. Sodrug Kopač je nato opozoril zborovalce na uspešno delovanje organizacije, ki je izvo-jevala želežničarjem v Trstu boljše stališče nego jo imajo kjer si bodi drugje njihovi tovariši. Izrazil je svoje veselje nad velikim številom povrnjenih zgubljenih sinov, zapeljanih od »Narodne delavske organizacije*, ki jim je vsled nevednosti in neizkušenosti železničarskih službenih razmez dosti škodovala. Konštatiral je, da so ravno provizorični delavci, to je oni, ki so komaj ustopili v železničarsko službo bili glavni materijal N. D. O. in da je vsled njihove nevednosti mogla uspejšnejše zavirati boj njihovih tovarišev za boljši obstanek. Danes so se odprle, oči tudi njim. Spoznali so slepljenje Di1. Mandičevo in pokazali so mu hrbet tudi oni, s katerimi jedinimi je mogel še delovati v svoje nečimerne sebične namene s tem da je gazil v blato koristi delavstva. Vzpodbujal je navzoče, da agitirajo mej svojimi tovariši, za čim večjo vdeležbo letošnje slavnosti na dan delavskega praznika 1. maja. Letos jugoslovanska socijalnodemokratična stranka hoče praznovati ta dan iz različnih vzrokov sama zase. Hoče pregledati in prešteti, enkrat vrste svojih sodrugov, da more zastopati in braniti uspešneje njihove stanovshe in politične pravice. Pozival jih je zato, da se vdeležijo mnogobrojno shoda, ki seje v svrho natančne-jega dogovora glede praznovanja tega prazniha sklical na dan 25. aprila v Delavski dom. Govorili so še sodrugi Pogum, Makuc in Jernejčič, na kar se je sklicatelj shoda, sodrug Končnik, zahvalil za obilno vdeležbo in ga zaključil. Različne vesti. Praznovanje prvega maja na Dunaju je bilo tudi letošnje leto veličastno in impozantno brez vsakega najmanjšega kaljenja miru. Hilo jo (57 shodgv, na katerih so je razpravljalo o pomenu praznika ter o zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti delavstva. Zborovalcev na vseh teh shodih so računa na'okroglo 180.000 oseb. Popoludne je šlo-vse delavstvo v sprevodu v prater in istotako zopet nazaj v mesto. 0 podržavljenju državne železnice posnemamo iz »Neue Freie Presse*: Odkar je bil objavljen letni obračun državno železnice se mej vlado in med upravo te železnice vedno pojavljajo dogovori glede podržavljen j a. Dohodki v letu 1907. so namreč nekaj manjši nego v prejšnjem letu in ima vsled tega vlada precej lakše sta-liščo nego pa železniška uprava. Vsled tega je upati, da se konečno ta železnica vendar le podržavi. Nemški nacijonalci železničarjem ne priznajo političnih pravic. Pri zadnjih občinskih volitvah v Gingl-Itzlingu pri Solnogradu, so bili v tretjem volilnem razredu izvoljeni tudi trije železniški vslužbenci c. kr. državne železnice, naši sodrugi. Nacijonalee je seveda to grozno pretreslo in so proti volitvam vložili protest. In kako so ta protest utemeljili! Izvlekli so na dan neko srednjeveško zakonsko določbo, glasom katere pomožni obrtni delavci nimajo ni-kake pasivne volilne pravice v občinski zaštop. Seveda je tako motiviranje nemških nacijonal-cev s pravnega stališča popolnoma neopravičeno, da ne rečemo naravnost smešno, ker železničarji niso vendar podvrženi obrtnemu redu, ampak službeni pragmatiki za vslužbence c. kr. državnih železnic. Vsled tega je popolnoma umevno, da je ta pritožba že v dveh instancah bila odbita. Obrnili so se sedaj še na upravno sodišče, od katerega pričakujejo ugodne rešitve. Aeiezničarje bode zastopal pri razpravi tir. Harpner. Značilno pri vsem tem jo seveda to, kar vidimo povsod, da se vedno in pri vsaki pri-iiki išče pomoči pri proletarijatu ; a kadar "ta slednji zahteva svojih pravic, ali se, kakor v našem slučaju, istih poslužuje, se mu negira vse, kot sužnju. Take so sploh vse meščanske stranke, bodisi koje politične barve. Za sebe zahtevajo vse pravice, da proletarijatu hočejo iztrgati celo one. ki si jih je priboril s hudim bojem. Varalice so in nepoštenjaki. Primerjati jih je grabežljivim volkovom \ ovčjih oblekah, ki s hlinjenim nastopanjem sleparijo dan za dnem p roleta rijat in ga gulijo, ter s tem pomagajo polniti nikdar sita kapitalistična žrela. „Allgemeiner Tarif-Anzeiger“, strokovni list, za tovorni tarif in za želez-niško politiko, pred-baciva upravi južne železnice, da se je vsled danih koncesij zadolžila in vsled tega letni račun za leto 1907. tudi sklenila s pasivno bilanco. Ta list, ki bi kot resno strokovno glasilo sploh ne smel takih stvarij pisati, pred-baciva južni železnici, da ni znala računati, kake dohodke jej bodo donašale dane koncesije in pravi, da je bila njeno dolžnost, upreti se zahtevam srnjih vslužbencev. «Svetovali bi bito tej železnici*, pravita list na koncu svojega poročila o letnem računu, ,,da se zahtevam, ki prihajajo vsak dan v večjem številu, vendar enkrat upre z večjo odločnostjo, nego je to storila do sedaj. Seveda ne upošteva to glasilo, da so ravno vslužbenci pretečenega leta pripomogli južni železnici do faktičnega'prebitka 42,102.062 K. Ne zadostuje mu ta svota za požrešno kapitalistično žrelo, da, hoče celo da bi se vslužbenci, napram svojim izsesevalcem odpovedali, zahtevati kako povišanje svoje plače. Tako pisarenje ima naravnost namen, netiti razredno sovraštvo in je nečastno in ne- vredno strokovnega lista, ki tako piše. * ❖ # Krščanski poslanec proti znjižanju delavnega časa in povišanju plače. Dne 11. aprila t. 1. je krščanski socijalec poslanec Silberer o priliki debate v delavskem ininisterstvu izjavil sledeče: Zdrava pamet bi morala soeijalnim demokratom nalagati, da ne zahtevajo za delavce več, kakor more industrija prenašati. Naša industrija se ne nahaja morda na kakem otoku, temveč vsak predmet ima mednarodni trg’. Dostikrat se pripeti slučaj, da tovarnar komaj izhaja. < e bi moral povišati vsakemu delavcu dnino samo za 20 krajcarjev, bi bil prisiljen zapreti svojo tovarno. Treba je toraj, da ostane delavec skromen v zahtevah. Delavcu je treba povedati, da se za sedaj zadovolji s tern, kar ima, ker se za sedaj .ne da ničesar doseči. Ali soc. demokratje se postavljajo na drugo stališče: to jim ni nič fnari, če tovarnar ali obrtnik propade. Stavkajo tedaj, kedar ima tovarnar izvršiti naročila ob gotovem roku, itd. O taki priliki se postopa z največjo brutalnostjo. .Socijalni demokratje so v vsaki obliki nasprotniki delodajalcev industdjcev kakor, tudi obrtnikov. Krščanski Šocijalci ne marnjo, da bi se po prevelikih zahtevali delavcev ugonobila industrija in obrtništvo. Socijalni demokratje delajo propagando za osemurni delavnil< s tako vnemo, kakor da bi od tega bilo odvisno zveličanje delavcev. IV bi sc tudi delavni čas tako znižal, je še vedno vprašanje, bode li delavec potem sreren f Splošna skušnja nas uči, čim več časa sc ima na razpolago, tim reč se porabi denarja ! Z druge strani pa ni v interesu (Rjlavstva, če se že zadnjemu vajencu pripoveduje o osemurnem delavnem času. — - Soci.jalnodemokratični poslanec lliese jo v medklicu dejal: »Krščansko soc. delavci ne bodo imeli posebnega vesolja nad vašim govorom !» Farški podrepniki, bodo pa vseeno o prvi priliki krščansko soc. delavcem priporočali, da si zopet izvolijo take zastopnike, ki znajo tako prodajati delavski interes, kakor je to storil krščanski poslanec gosp. »Silberer. Taki so povsod izdajalci ljudskih koristij. Železniške nesreče v Ameriki. Iz hrzojavnih poročil iz Ne\v-Yorka posnemamo, da se je na ameriških železnicah od začetka tega leta sem zgodilo 12.225 nesreč. Usmrčenih je bilo vsega skupaj 114 oseb. Velika železniška nesreča sc je pred kratkem zgodila v Viktoriji (Avstralija) Brzvolak je trčil na postaji v osobni vlak s tako silo, da je razdrobil popolnoma štiri vozove in jih užgal. Glasom najnovejših poročil znaša število mrtvih 421, ranjenih je pa 88. Zabranjeno praznovanje prvega majnika. Zagrebški člani Železniške zveze so imeli praznovati prvi majnik v družbi z drugim delavstvom. Vodja zagrebške delavnice je dne 30. marca delavskim odposlancem izjavil, da bode kakor v prejšnjih letih tudi letošnje leto dovolil delavcem olicijelno praznovanje prvega majnika. Kljub tej izjavi pa je -zabranil potem delavcem proslavo tega oraznika in zapretil naravnost z odslovljenjem iz službe, kdor bi si drznil protiviti njegovi prepovedi. Vsled takega pritiska je seveda zagrebško železniško delavstvo moralo opustiti praznovanje. Zveza sc bode proti tej prepovedi pritožila na kompetentno mesto. Kak bo pa uspeh si pa lahko že mislimo. V tem pogledu so bili gospoda na južni železnici mnogo koncilijantneji. Obžalovali so, da se je delavstvo šele na predvečer prvega majnika obrnilo do njih s slično prošnjo, kojej pa niso mogli ugoditi, češ da bi moralo biti o tem preje obveščeno ravnateljstvo, koje bi bilo vsled njihovega posredovanja gotovo dovolilo praznovanje. »Seveda, tudi tukaj bi se moglo marsikaj pisati. To se vsaj ne more reči da so besedo snedli, kakor jo je gosp. Skoupija. Izpred razsodišča poklicne zavarovalnice avstrijskih železnic proti nezgodam. Levičarstvo se ima pri nezgodah posebno vpo-števati. Kristjanu Schmidtu, vslužbencu v delavnici c. k. državnih železnic v Neusandeku, je cirkularna žaga pri delu odrezala dva prsta leve roke. Poklicna zavarovalnica mu je prisodila za to nesrečo 30 postotno rento, v mesečnem znesku 37.88 kron, ki naj bi odgovarjala 50 odstotni izgubi na zmožnosti za delo. Poškodovanec je vsled tega sklepa zavarovalnice vložil po odv. de. Friedu na Dunaju proti njej tožbo na zvišanje te rente, češ da je njegova levica vsled zgube dveh prstov popolnoma neuporabna skoro za vsako delo in da je ta zguba zanj temvečja, ker je Schmidt levičar. Na razpravi dne ltl. marca t. 1. pod predsedstvom deželno sodnega svetnika dr. Čapu, sta zvedenca, profesor dr. Albin Hat medu in