P* polti prejeman: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 , mesec , 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ » » 5 „ - „ ■aesec „ 1 „ 70 , 7.m pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine m inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkiii ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 198. V Ljubljani, v četrtek 30. avgusta 1900. Letnik XXVIII. Vabilo na naročbo. S I. septembrom se pričenja nova na-ročba, n i katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo , .Slovenca". Govor drž. poslanca Povšeta na shodu v Št. Rupertu. (Izv. poročilo.) V naši državi bije se ljut boj za jezi kovne pravice, med tem pa blagostanje naroda silno propada. Dokaz temu je, da se je leta 1898 B.mo na Kranjskem vknjižilo za 3 milijone goldinarjev novih dolgov. Tisti možje, ki so v raznih cenilnih komisijah in odločujejo visočino osebne dohodarine, naj bi vpoštevali to številko, da pri kmečkih posestvih ne bodo iskali visokih dohodkov. Na Kranjskem je samo na kmečkih posestvih (brez velepose.stva) vknjiženih dolgov za 62 milijonov goldinarjev. Na 1 oralo obdelanega sveta pride skoraj 200 gld. vknjiže-nega dolga. Kranjski kmetovalci potrebujejo torej, če vzamemo povprečno 5odst. mero, samo za obrestovanje vknjiženih dolgov nad 3 milijone goldinarjev. Ves zemljiški davek brez priklad znaša za Kranjsko 600.000 gld. Torej je treba za plačevanje obresti priskrbeti kmetovalcem petkrat toliko, kolikor iz- dajo za davke. Iz tega moramo sklepati, da kmetijstvo na Kranjskem dela z izgubo. Tudi večji posestniki tožijo, da bolj in bolj propadajo, zatorej vidimo, da se vedno več zemljišča daje v najem. Povsod so na-rastli stroški za obdelovanje, izkupila za pridelke pa padajo. Pred 20 leti je veljal mernik pšenice 3l/3 gld., danes velja komaj 2 gld. In jednako je pri drugih predmetih. Vzrok padanju cen so premenjene svetovne razmere. Amerika preplavlja svetovni trg s svojim žitom. Naš pridelek v svetovnem prometu nima nikakšnega pomena. Amerika ima jako rodoviten svet. Na jednem samem oralu zraste 60 do 80 mernikov pšenice, pri nas komaj 30 mernikov. Pšenico prepelju-jejo parniki za nizke ceno. Zato hhko izpodriva ameriško žito naše pridelke. Treba bi bilo z vso silo d» lati na to, da se zbolj-šajo naše gosp. razmere, a za to je treba državnega zbora. Toda mesto da bi se sklenila nagodba z ogersko državno polovico tako, da bi bila nam v korist, divja v državnem zboru strasten boj. Čakajo nas pa še važnejše nagodbe. Leta 1903 se bode obravnavalo o nagodbah s tujimi državami. Skrbeti bode treba, da se ne bode dovolilo, kakor pred desetimi leti, vpeljavati vino iz Italije po znižani ceni. Poprej je znašala eolnina za 1 hI. laškega vina 20 gld. v zlatu, danes samo 3 gld. 20 kr. Nam pri tej nizki carini ni mogoče tekmovati z laškim vinom. Obdelovanje vinogradov je pri nas težavno in dragoceno. Vinogradi so pri nas večinoma v strminah, gnoj je treba donašati, delavci so dragi. V Italiji imajo vinograde v ravnini, cena delavcem je nizka. Dober delavec dobi tamkaj komaj 50 kr. na dan. Na Italijanskem imajo vroče podnebje, ni se treba bati slane, katera pri nas pogostokrat ves pridelek v kali uniči. Vsled trtne uši se je zasadilo pri nas že na tisoče oralov vinogradov z ameriškimi trtami, stroški so bili ogromni. Obnovljenje jednega orala vinograda je stalo najmanj 1000 gld. Kam z vinom, kedar bodo novi vinogradi obrodili, če bode laško vino naše dožele preplavljalo ? Državnim poslancem se bode treba potegovati za to, da se laškemu vinu zopet naloži visoka carina. Treba bode pa tudi ameriškemu žitu naložiti carino, da ne bode gospodarilo na naših trgih. Naša država je leta 1893 dovolila Italiji tudi, da more vpeljavati južno sadje brez carine v naše pokrajine. Posledica temu je bila, da je prišlo 11 krat toliko sadja iz Italije, kakor poprej. Dovolila je naša država v to, ker je pričakovala, da bode Italija kupovala avstr. bukove deske (tavolete in testone). Vlada zjedinjenih ameriških držav je pa znala obrniti vodo na svoj mlin. Dovolila je, da se sme v Ameriko uvažati lahko sadje brez carine samo v zabojih, narejenih iz ameriških desek. Deske so se zaznamovale in laški trgovci so kupovali samo ameriške deske, da so se izognili sitnostim. Naša država je sklenila leta 1893 še precej ugodno pogodbo z inozemskimi državami glede izvoza živine. Živinoreja je pri nas glavni pridelek. Prvo leto je znašalo skupilo za v tuje države prodano živino okrog 90 milijonov goldinarjev. Tuji kmeto-valoi, tako imenovani agrarci, so pa znali uvoz nase živine onemogočiti. Ako je prišla le jedna bolna goved iz naše države, so takoj zahtevali, naj se uvoz naše živine ustavi. In leta 1899 se je res vsled tega samo za 26 mil. goldinarjev naše živine prodalo v tuje države. V Ameriki je bilo kmetijstvo pred tridesetimi leti v slabih razmerah. Kmetovalci so imeli dolga čez 3000 milijonov dolarjev. Prometna sredstva so bila slaba. Toda kmetovalci so se pričeli združevati. V svojih zadrugah, po raznih shodih so zahtevali od vlade, naj skrbi za njihove potrebe. Vlada je zares vsled teh zahtev zidala železnice, skrbela za parnike in uredila vožnjo na železnici in na parnikih tako, da je možno celo v London pripeljati sveže meso. Tudi druge države so zboljševale prometne razmere. Dolenjska je dobila v zadnjem času svojo železnico. Ko smo sklepali zakon glede te železnice, smo upali, da se bode v kratkem obrestovalo 7l/s milijona goldinarjev glavnih deležev po 4 odstotke. Toda žalibog se naše nade niso izpolnile. Kranjska de žela mora vsako leto mnogo tisoč goldinarjev doplačati. Lastniki sedanjega promogo-kopa v St. Janžu nameravajo napraviti železnico od premogokopa do Sevnice. Potruditi se bode treba, da se železnica spelja skozi vašo prijazno dolino v Trebnje, da se tako promet na dolenjsko železnico obrne. Zadruge bi pripomogle, da bi se pridelki naše dežele laže in bolje razpečavali. Letos bodemo imeli dobro sadno letino. Toda takrat, ko je sadja veliko, nima skoraj nobene cene! Ako bi pa stopili s tujimi deželami v zvezo, bi se lahko prodalo. Kot podpredsednik kmetijske družbe sem pred leti pisal na Nemško, če bi se moglo tjekaj oddati sadje. Odgovorili so mi: »Ali morete garantirati vsaj za 100 vagonov sadja«? Ker to ni bilo mogoče, je kupčija izostala. Ako bi pa bile po vsej deželi osnovane kmetijske zadruge, bi bilo lahko tako kupčijo skleniti. Vsaka zadruga bi od svojih udov poizve-dela, koliko sadja bi mogel vsakdo prodati. Zadruga bi o tem poročala osrednji zadrugi in ta bi vedela, koliko je sadja v deželi na prodaj. Za letošnjo leto je železniško ministerstvo v pospeševanje sadne kupčije dovolilo, da se bode sadje prevaževalo po železnici kot brzovozno blago. To je velicega pomena. Sad|e se ne ohrani dolgo, zato mora prej ko mogoče priti na določeno mesto. Sedaj je sadje dostikrat na železnicah zaostajalo tako dolgo, da se je pokvarilo. Pred •3 leti sem dobil s svojega posestva na Gorenjskem sadje na Dunaj. Vozilo se je ravno 3 tedne. Lahko si mislite, v kakšnem stanju je došlo. Pri vas ste uže začeli z zadružnim življenjem. Osnovala se je Raiffeisenova posojilnica. Te posojilnice pospešujejo zlasti osebni kredit. To me navdaja s . osebnim veseljem, da se po Raiffeisenovih posojilnicah vračajo tisti časi, ko nista sla, če je kaj posodil sosed sosedu, v pisarno k advokatu ali notarju, ampak na mož besedo se zanesla. Izdalo je to več, kakor vsa pisma. Za vašo dolino bi vam priporočal, da bi napravili mlekarsko zadrugo, kakor se je osno- LISTEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) V slovnici slovenskega knjižnega jezika, slonečega na dolenjščini in notranjščini, je torej izreka končnega in predsoglasniškega U kot srednjega /-a stara celih - deset let! In to imenujejo nekateri - posestni stan /-»! Gibanje za vpeljavo take izreke je resda nekoliko starejše. Severno-vzhodnim omikanim našim Štajercem se je zdela kranjska izreka neprijetna, ker jim ni bilo dano, da bi se je bili privadili v šolah; ko so videli, da se nekod tudi pri drugih Slovanih (Cehih) izgovarja zdaj l čisto, so zahtevali tako izreko kot splošno, ker bi bila kolikor toliko opravičena vsaj po njih domačem narečju. Občevanje s takimi rojaki in morda tudi s Čehi je zaneslo klico take izreke tudi med zapadno slovensko mladino, ki se je šolala na vseučiliščih po tčh pa jc prišla ta moderna izreka v domovino. Neenakost v izreki / a po raznih krajih je že 1.1861. spodbudila Slovence, da so začeli premišljevati, kako bi se dala vpeljati edinost. V Novicah se je pisalo „o slovenskem govornem (parlamentarnem) jeziku". Prvi, ki se je oglasil, je nastavil pravilo „govori, kakor pišeš — brez izjemkov" (Novice 1861, 198 ns.). Toda kmalu mu je že na str. 216 odgovoril J. G., da je pravilo nevmestno in da je treba tudi nam pravil o izreki, kakor jih imajo drugi narodi, posebno romanski. Ker je prvi nasvetovavec predlagal izreko prišel (izgovorjeno »čisto"), je potem objavil 1. 1862. na str. 131. ns. »Novic" L. Svetec (Podgorski) odgovor, v katerem zahteva eno izjemo, namreč glede in to izreko v. Pozneje je pisal o tem še Škrabec v spisu „0 glasu in naglasu našega knjižnega jezika" in še pozneje v „Cvetju" I. 9, 11, III. 5 — 6 itd. dalje v »Dom in Svetu" (I. 11888) str. 10-12, 25-27, 41—43) V. S. v spisu »Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika" (poteguje se za »čisto" izreko) in Fr. Lekše v spisu »Recimo katero o našem pravorečju!" (ibid. 75—76, 125—126, 137-139, 152—154, 169—171, v katerem zahteva zgodovinsko izreko u). V srednjih šolah se je šele zadnjih trideset let začela širiti izreka »čistega" zlasti po profesorjih slovenščine, ki so rojeni |med Muro in Dravo in katerih je razmeroma največ; toda da je ta že prodrla povsod, kakor trdč nje zagovorniki, je neresnica; to je le njih — želja! Zato je tudi smešno, govoriti tukaj „o posestnem stanju olikanega jezika", kije vendar tudi po izpovedbi g. Ilešiča »še nekako v teoriji" (str. 7.), in imenovati staro izreko »novotarijo". Logika g. Ilešiča je namreč poleg mnogih drugih priimkov nadela zgodovinsko vtrjeni izreki, katere so se posluževali naši najboljši pisatelji Vodnik, Ravnikar, Kopitar, Prešeren, Jurčič, Erjavec in drugi, tudi lepi priimek »novotarija". »Novotarija" je vendar le to, kar jc šele od včeraj, kar sc šele skuša vpeljati, in ne to, kar krepko živi v narodu žc stoletja! Tudi najboljša slovenska prozajika Levstik in Stritar, ki jima moramo pripisovati za lepoglasje pač toliko čuta, kakor Perušku in Ilešiču ali vrednici »Slovenke" — ali morda ne? — sta se izrekla za staro izreko. Za Levstika nam spričuje to njegov nauk v slovenski slovnici na str. 2.; Stritar pa se je stare izreke vedno držal v vseh svojih predavanjih na Dunaju, ki so pač tudi bila »javna" vsaj za dunajske Slovence. Ta njegov nazor pa je lehko spoznati tudi iz neke njegove opomnje v dunajskem Zvonu (II. [1876| 272), kjer graja rimo val — obal (»Potoček je mim' tekel, V njegov sem gledal vAl, * Kako, kako jc hitel * Do morskih tja obdl") in piše: »Do morskih tja obal: Ta verz nam tudi ni prav po volji; ne tolikanj zaradi malo potrebne besedice 'tja', ki ni ravno prazno mašilo', kakor se nam zdi v III. 1 in tja v nebo sem gledal'; takih mašil se je ogibati kolikor mogoče, dasi se tako pogosto nahajajo. Toda beseda 'obal'! Val — obdl — izmed sto bralcev jih bode bralo devetindevetdeset: 'vati in potem 'obau'? ali tak6 se ne sme brati ta beseda, ker jc gen. plur., a kje je potem rima?" Seveda gospod Ilcšič bo rekel: »To je pisal Stritar žc pred 24 leti, ko sem jaz v prlekovini komaj raztrgal prve bregiiše — in kaj jc meni Stritar? Saj ga jc nedavno najnovejši slovstveni zgodovinar slovenski v listu »Siiden" nevsmiljeno in resolutno vrgel tned staro šaro! Slovensko slovstvo se je začelo pravzaprav šele po mojem rojstvu: Kar je spisanega prej, je v jezikovnem in slovstvenem oziru — pena! Naš knjižni jezik jc že izdavna zasnovan na /-«, ker so že petnajst let (!!) poprej prvič zahtevali tako izrekanje!" Res čudna starodavnost! (Dalje sledi.) vala na bližnjem Trebelncm. Ne zamerite mi, če vam odkrito povem, jedno napako imate. Zanašate se preveč na vinski pridelek. Živinoreja se pa zanemarja. Na Notranjskem so tudi se pred malo leti redili malo živine. Seno so rajše prodajali v Trst. Kolika škoda za gospodarstvo! Travnik tudi ne more vedno le dajati, ako nič ne dobi. Ako pa živine ni, tudi gnoja ne bode in zemlja bode vedno bolj pešala Tisto malo vinskega pridelka kmalu poide. Pomisliti je treba, koliko je truda in stro škov z vinogradi. Dohodek se pa dobi iz vinograda samo jedenkrat na leto. Ako bi pa imeli mlekarsko zadrugo, bi šel zadrugar koncem vsacega mesca s knjižico v zadrugo in bi prejel gotovo svoto denarja za svoje mleko. Notranjski sosed blagoslavlja uro, ko se je ustanovila mlekarska zadruga. Združite se tudi tukaj in napravite tako zadrugo. Podporo gotovo dobite. V deželnem odboru je obveljalo načelo, da je treba tudi na Dolenjskem živinorejo pospeševati. Sloveči voditelj socijalne demokracije je rekel: »Dokler bo kmečki stan imovit, dokler bode dobro shajal, je vse zastonj, da bi mi socijalni demokratje dosegli svoj smoter. Toda sedaj, ko ameriška konkurenca kmetovalca uničuje, ko dolgovi naraščajo, ko kmet propada na vsej črti, nastopa naša doba, da bodemo dosegli svoj namen in zmaga bode naša«. Jaz pa rečem vsem, ki jim je mar blagor kmetskega stanu, vzlasti vsem faktorjem, ki so poklicani za vodstvo ljudstva: Skrbite za blagostanje kmetovo in obvarovali ga bodete socijalne demokracije. Politični pregled. V Ljubljani, 30. avgusti. Obstrukcija in Slovenci. Iz peresa nekega slovenskega državnega poslanca pri-občuje včerajšnja praška »Politik« uvodnik, v katerem neznani avtor obširno popisuje, kako stališče zavzema slov. državnozb. delegacija in seveda tudi slovenski narod nasproti obstrukciji sploh in posebe nasproti mladočeški obstrukciji. Izjavlja se najprej, da smo mi vedno proti vsaki obstrukciji, ker je parlament jedino mesto, kjer moremo povzdigniti svoj glas za pravice našega naroda; od vlade same nam ni ničesar pričakovati. Obstrukcija na desnici ima pa še drugo napako; večini pač ni treba obstruirati, marveč pokazati mora le, da je večina in da ima kot taka potreben vpliv. Res je sicer, da so Cehi prisiljeni pričeli obstrukcijo in so zahtevali zadoščenja za krivico z dne 17. oktobra m, 1., toda pomisliti treba na posledice ter da bi bile te posledice Nemcem zelo ljube. Saj ničesar bolj ne žele, nego da pride nemško centralistiška burokracija do popolne nadoblasti. Nemcem bi torej Čehi storili le veliko uslugo, ako bi hoteli še nadalje obstruirati. Obnovitev desnice je potem druga stvar. Obstrukcija jo naravnost onemogoči, ker odbijamo od sebe katoliško ljudsko stranko in Poljake. To zopet škodi nam, koristi pa Nemcem, čehi morejo torej iskati zadoščenja le v tem, da se z mirnim parlamentarnim delom razbije nemška »Gemeinburgschaft" in omogoči vspešno spravno pogajanje. Obnovitev stare desnice je sedaj jedna prvih točk programa katoliške ljudske stranke za zborovanja po raznih krajih Gorenje Avstrije. Minulo nedeljo se je sprejela na shodu ondotnega katoliškega političnega društva resolucija, v kateri shod izjavlja, da je želeti obnovitve stare desnice, izdelal naj bi se le nov odločen in strogo omejen program, ki naj bi obsegal tudi Ebenhochove zahteve. Naglašalo se je tudi, da taka obnovitev ni nemogoča, a ob jednem silno potrebna. V parlamentu namreč ni mogoče priti do normalnih razmer, ako se ne ustanovi večina, ki bi lahko kljubovala vsem navalom. — Liberalnim listom seveda to ni posebno všeč in ker drugje ne morejo do živega, očitajo nemškim katolikom, da lazijo za češkimi husiti. To očitanje je seveda kaj drzno, ker večina čeških poslancev nima ni-kakega stika s protikatoliško stranko. — Sicer se pa mora priznati, da bi tudi obnovitev desnice ne koristila mnogo, ako se ne odstrani obstrukcija na levi in na desni. Brez primernega zadoščenja se pa Čehi ne adajo. Rumunski />ralj Karol je došel včeraj v Išl na obisk cesarja Franca Jožefa. Zunanji minister grof Goluhovski z legacij-skim svetnikom Mereyem se je podal takoj za njim v Išl. Ker še ni dolgo tega, kar je bil grof Goluhovski v Išlu se sklepa iz tega, da obisk rumunskega kralja ni samo uljud-nostni čin, marveč da se mu mora na vsak način pripisovati velika politična važnost. Na vrstu razgovorov je seveda rumunsko-bolgarska zadeva. Listi v Bukareštu trdijo celo, da je kralj Karol samo radi razpora z Bolgarijo pohitel v Išl. To je seveda tudi precej verjetno, kajti samo za dva ali tri dni bi se kraljeva dvojica ne podala na potovanje, ko bi ne bilo izrednih potreb. Bržkone želi rumunska vlada, naj naš zunanji urad odločno posreduje proti Bolgarom. Kaj ukrenejo sedaj v Išlu in komu bode dala prav naša vlada, se seveda sedaj še ne ve. Vojska v Južni Afriki. V okolici Belfasta, ob železniški progi Pretorija Komali-Port ter ob cesti mej Ermelom in Macha-dorpom v vzhodnem delu Transvala se je vnel minulo soboto, kakor se v obče sodi, odločilen boj mej ogromno angleško armado ter preostalim delom burske vojne moči. Angleškim četam poveljuje maršal Roberts, burskim pa general Botha. Boj se je vnel na črti, ki meri po Robertsovem poročilu 30 angleških milj. Z vspehom v soboto in nedeljo se Roberts ne more posebno pohvaliti Vzrok temu je izborna burska artilerija, ki je imela razpostavljene ®©O©O©©O©O©«X s lah skrivnes m reč napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave na]fineje likerje po Irancoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češni liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevte, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, 612 f0-23 Via Belvedere št. 23. KMGooooaoootB; 1 > unajnka f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 105 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka ua Dunaju, I., Herren^asse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi Iglavi, Moravski Ostravi. D 11 n a J s li a borza. Dne 30. avgusta. Skupni državni dolg v notah . . , . 97-60 Skupni državni dolg v srebru......97-20 Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 95 Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . 97-70 Ogerska zlata renta 4°/0........115- — Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........90 60 Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . . 1702-— Kreditne delnice, 160 gld................662 - London vista....................242-20 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. veli 118-20 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 29. avgusta. 3-2°/0 državne srečke 1. 185-i, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4u/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ 23-65 19-29 90-45 11-41 171-160-— 193 — 9435 139-75 250-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-30 P rijoritetne obveznice državne železnice . . — » » južne železnice 3°/0 321 50 > » južne železnice 5°/0 . 119 75 » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............385 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 36 J-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42--