P* polti prejeman:
za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 , mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ » » 5 „ - „ ■aesec „ 1 „ 70 ,
7.m pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine m inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkiii ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 198.
V Ljubljani, v četrtek 30. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Vabilo na naročbo.
S I. septembrom se pričenja nova na-ročba, n i katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo , .Slovenca".
Govor drž. poslanca Povšeta na shodu v Št. Rupertu.
(Izv. poročilo.)
V naši državi bije se ljut boj za jezi kovne pravice, med tem pa blagostanje naroda silno propada. Dokaz temu je, da se je leta 1898 B.mo na Kranjskem vknjižilo za 3 milijone goldinarjev novih dolgov. Tisti možje, ki so v raznih cenilnih komisijah in odločujejo visočino osebne dohodarine, naj bi vpoštevali to številko, da pri kmečkih posestvih ne bodo iskali visokih dohodkov. Na Kranjskem je samo na kmečkih posestvih (brez velepose.stva) vknjiženih dolgov za 62 milijonov goldinarjev. Na 1 oralo obdelanega sveta pride skoraj 200 gld. vknjiže-nega dolga. Kranjski kmetovalci potrebujejo torej, če vzamemo povprečno 5odst. mero, samo za obrestovanje vknjiženih dolgov nad 3 milijone goldinarjev. Ves zemljiški davek brez priklad znaša za Kranjsko 600.000 gld. Torej je treba za plačevanje obresti priskrbeti kmetovalcem petkrat toliko, kolikor iz-
dajo za davke. Iz tega moramo sklepati, da kmetijstvo na Kranjskem dela z izgubo.
Tudi večji posestniki tožijo, da bolj in bolj propadajo, zatorej vidimo, da se vedno več zemljišča daje v najem. Povsod so na-rastli stroški za obdelovanje, izkupila za pridelke pa padajo. Pred 20 leti je veljal mernik pšenice 3l/3 gld., danes velja komaj 2 gld. In jednako je pri drugih predmetih. Vzrok padanju cen so premenjene svetovne razmere. Amerika preplavlja svetovni trg s svojim žitom. Naš pridelek v svetovnem prometu nima nikakšnega pomena. Amerika ima jako rodoviten svet. Na jednem samem oralu zraste 60 do 80 mernikov pšenice, pri nas komaj 30 mernikov. Pšenico prepelju-jejo parniki za nizke ceno. Zato hhko izpodriva ameriško žito naše pridelke. Treba bi bilo z vso silo d» lati na to, da se zbolj-šajo naše gosp. razmere, a za to je treba državnega zbora. Toda mesto da bi se sklenila nagodba z ogersko državno polovico tako, da bi bila nam v korist, divja v državnem zboru strasten boj.
Čakajo nas pa še važnejše nagodbe. Leta 1903 se bode obravnavalo o nagodbah s tujimi državami. Skrbeti bode treba, da se ne bode dovolilo, kakor pred desetimi leti, vpeljavati vino iz Italije po znižani ceni. Poprej je znašala eolnina za 1 hI. laškega vina 20 gld. v zlatu, danes samo 3 gld. 20 kr. Nam pri tej nizki carini ni mogoče tekmovati z laškim vinom. Obdelovanje vinogradov je pri nas težavno in dragoceno. Vinogradi so pri nas večinoma v strminah, gnoj je treba donašati, delavci so dragi. V Italiji imajo vinograde v ravnini, cena delavcem je nizka. Dober delavec dobi tamkaj komaj 50 kr. na dan. Na Italijanskem imajo vroče podnebje, ni se treba bati slane, katera pri nas pogostokrat ves pridelek v kali uniči.
Vsled trtne uši se je zasadilo pri nas že na tisoče oralov vinogradov z ameriškimi trtami, stroški so bili ogromni. Obnovljenje jednega orala vinograda je stalo najmanj 1000 gld. Kam z vinom, kedar bodo novi vinogradi obrodili, če bode laško vino naše dožele preplavljalo ? Državnim poslancem se
bode treba potegovati za to, da se laškemu vinu zopet naloži visoka carina. Treba bode pa tudi ameriškemu žitu naložiti carino, da ne bode gospodarilo na naših trgih. Naša država je leta 1893 dovolila Italiji tudi, da more vpeljavati južno sadje brez carine v naše pokrajine. Posledica temu je bila, da je prišlo 11 krat toliko sadja iz Italije, kakor poprej. Dovolila je naša država v to, ker je pričakovala, da bode Italija kupovala avstr. bukove deske (tavolete in testone). Vlada zjedinjenih ameriških držav je pa znala obrniti vodo na svoj mlin. Dovolila je, da se sme v Ameriko uvažati lahko sadje brez carine samo v zabojih, narejenih iz ameriških desek. Deske so se zaznamovale in laški trgovci so kupovali samo ameriške deske, da so se izognili sitnostim.
Naša država je sklenila leta 1893 še precej ugodno pogodbo z inozemskimi državami glede izvoza živine. Živinoreja je pri nas glavni pridelek. Prvo leto je znašalo skupilo za v tuje države prodano živino okrog 90 milijonov goldinarjev. Tuji kmeto-valoi, tako imenovani agrarci, so pa znali uvoz nase živine onemogočiti. Ako je prišla le jedna bolna goved iz naše države, so takoj zahtevali, naj se uvoz naše živine ustavi. In leta 1899 se je res vsled tega samo za 26 mil. goldinarjev naše živine prodalo v tuje države.
V Ameriki je bilo kmetijstvo pred tridesetimi leti v slabih razmerah. Kmetovalci so imeli dolga čez 3000 milijonov dolarjev. Prometna sredstva so bila slaba. Toda kmetovalci so se pričeli združevati. V svojih zadrugah, po raznih shodih so zahtevali od vlade, naj skrbi za njihove potrebe. Vlada je zares vsled teh zahtev zidala železnice, skrbela za parnike in uredila vožnjo na železnici in na parnikih tako, da je možno celo v London pripeljati sveže meso. Tudi druge države so zboljševale prometne razmere.
Dolenjska je dobila v zadnjem času svojo železnico. Ko smo sklepali zakon glede te železnice, smo upali, da se bode v kratkem obrestovalo 7l/s milijona goldinarjev glavnih deležev po 4 odstotke. Toda žalibog
se naše nade niso izpolnile. Kranjska de žela mora vsako leto mnogo tisoč goldinarjev doplačati. Lastniki sedanjega promogo-kopa v St. Janžu nameravajo napraviti železnico od premogokopa do Sevnice. Potruditi se bode treba, da se železnica spelja skozi vašo prijazno dolino v Trebnje, da se tako promet na dolenjsko železnico obrne.
Zadruge bi pripomogle, da bi se pridelki naše dežele laže in bolje razpečavali. Letos bodemo imeli dobro sadno letino. Toda takrat, ko je sadja veliko, nima skoraj nobene cene! Ako bi pa stopili s tujimi deželami v zvezo, bi se lahko prodalo. Kot podpredsednik kmetijske družbe sem pred leti pisal na Nemško, če bi se moglo tjekaj oddati sadje. Odgovorili so mi: »Ali morete garantirati vsaj za 100 vagonov sadja«? Ker to ni bilo mogoče, je kupčija izostala. Ako bi pa bile po vsej deželi osnovane kmetijske zadruge, bi bilo lahko tako kupčijo skleniti. Vsaka zadruga bi od svojih udov poizve-dela, koliko sadja bi mogel vsakdo prodati. Zadruga bi o tem poročala osrednji zadrugi in ta bi vedela, koliko je sadja v deželi na prodaj.
Za letošnjo leto je železniško ministerstvo v pospeševanje sadne kupčije dovolilo, da se bode sadje prevaževalo po železnici kot brzovozno blago. To je velicega pomena. Sad|e se ne ohrani dolgo, zato mora prej ko mogoče priti na določeno mesto. Sedaj je sadje dostikrat na železnicah zaostajalo tako dolgo, da se je pokvarilo. Pred •3 leti sem dobil s svojega posestva na Gorenjskem sadje na Dunaj. Vozilo se je ravno 3 tedne. Lahko si mislite, v kakšnem stanju je došlo.
Pri vas ste uže začeli z zadružnim življenjem. Osnovala se je Raiffeisenova posojilnica. Te posojilnice pospešujejo zlasti osebni kredit. To me navdaja s . osebnim veseljem, da se po Raiffeisenovih posojilnicah vračajo tisti časi, ko nista sla, če je kaj posodil sosed sosedu, v pisarno k advokatu ali notarju, ampak na mož besedo se zanesla. Izdalo je to več, kakor vsa pisma. Za vašo dolino bi vam priporočal, da bi napravili mlekarsko zadrugo, kakor se je osno-
LISTEK.
O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
V slovnici slovenskega knjižnega jezika, slonečega na dolenjščini in notranjščini, je torej izreka končnega in predsoglasniškega U kot srednjega /-a stara celih - deset let! In to imenujejo nekateri - posestni stan /-»! Gibanje za vpeljavo take izreke je resda nekoliko starejše. Severno-vzhodnim omikanim našim Štajercem se je zdela kranjska izreka neprijetna, ker jim ni bilo dano, da bi se je bili privadili v šolah; ko so videli, da se nekod tudi pri drugih Slovanih (Cehih) izgovarja zdaj l čisto, so zahtevali tako izreko kot splošno, ker bi bila kolikor toliko opravičena vsaj po njih domačem narečju. Občevanje s takimi rojaki in morda tudi s Čehi je zaneslo klico take izreke tudi med zapadno slovensko mladino, ki se je šolala na vseučiliščih po tčh pa jc prišla ta moderna izreka v domovino. Neenakost v izreki / a po raznih krajih je že 1.1861. spodbudila Slovence, da so začeli premišljevati, kako bi se dala vpeljati edinost. V Novicah se je pisalo „o slovenskem govornem (parlamentarnem) jeziku". Prvi, ki se je oglasil, je nastavil pravilo „govori, kakor pišeš — brez izjemkov" (Novice 1861, 198 ns.). Toda kmalu mu je že na str. 216 odgovoril J. G., da je pravilo nevmestno in da je treba tudi
nam pravil o izreki, kakor jih imajo drugi narodi, posebno romanski. Ker je prvi nasvetovavec predlagal izreko prišel (izgovorjeno »čisto"), je potem objavil 1. 1862. na str. 131. ns. »Novic" L. Svetec (Podgorski) odgovor, v katerem zahteva eno izjemo, namreč glede in to izreko v. Pozneje je pisal o tem še Škrabec v spisu „0 glasu in naglasu našega knjižnega jezika" in še pozneje v „Cvetju" I. 9, 11, III. 5 — 6 itd. dalje v »Dom in Svetu" (I. 11888) str. 10-12, 25-27, 41—43) V. S. v spisu »Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika" (poteguje se za »čisto" izreko) in Fr. Lekše v spisu »Recimo katero o našem pravorečju!" (ibid. 75—76, 125—126, 137-139, 152—154, 169—171, v katerem zahteva zgodovinsko izreko u). V srednjih šolah se je šele zadnjih trideset let začela širiti izreka »čistega" zlasti po profesorjih slovenščine, ki so rojeni |med Muro in Dravo in katerih je razmeroma največ; toda da je ta že prodrla povsod, kakor trdč nje zagovorniki, je neresnica; to je le njih — želja! Zato je tudi smešno, govoriti tukaj „o posestnem stanju olikanega jezika", kije vendar tudi po izpovedbi g. Ilešiča »še nekako v teoriji" (str. 7.), in imenovati staro izreko »novotarijo". Logika g. Ilešiča je namreč poleg mnogih drugih priimkov nadela zgodovinsko vtrjeni izreki, katere so se posluževali naši najboljši pisatelji Vodnik, Ravnikar, Kopitar, Prešeren, Jurčič, Erjavec in drugi, tudi lepi priimek »novotarija". »Novotarija" je vendar le to, kar jc šele od včeraj, kar sc šele skuša vpeljati, in ne to, kar krepko živi v narodu žc stoletja! Tudi najboljša slovenska prozajika Levstik in Stritar, ki jima moramo pripisovati za lepoglasje
pač toliko čuta, kakor Perušku in Ilešiču ali vrednici »Slovenke" — ali morda ne? — sta se izrekla za staro izreko. Za Levstika nam spričuje to njegov nauk v slovenski slovnici na str. 2.; Stritar pa se je stare izreke vedno držal v vseh svojih predavanjih na Dunaju, ki so pač tudi bila »javna" vsaj za dunajske Slovence. Ta njegov nazor pa je lehko spoznati tudi iz neke njegove opomnje v dunajskem Zvonu (II. [1876| 272), kjer graja rimo val — obal (»Potoček je mim' tekel, V njegov sem gledal vAl, * Kako, kako jc hitel * Do morskih tja obdl") in piše: »Do morskih tja obal: Ta verz nam tudi ni prav po volji; ne tolikanj zaradi malo potrebne besedice 'tja', ki ni ravno prazno mašilo', kakor se nam zdi v III. 1 in tja v nebo sem gledal'; takih mašil se je ogibati kolikor mogoče, dasi se tako pogosto nahajajo. Toda beseda 'obal'! Val — obdl — izmed sto bralcev jih bode bralo devetindevetdeset: 'vati in potem 'obau'? ali tak6 se ne sme brati ta beseda, ker jc gen. plur., a kje je potem rima?" Seveda gospod Ilcšič bo rekel: »To je pisal Stritar žc pred 24 leti, ko sem jaz v prlekovini komaj raztrgal prve bregiiše — in kaj jc meni Stritar? Saj ga jc nedavno najnovejši slovstveni zgodovinar slovenski v listu »Siiden" nevsmiljeno in resolutno vrgel tned staro šaro! Slovensko slovstvo se je začelo pravzaprav šele po mojem rojstvu: Kar je spisanega prej, je v jezikovnem in slovstvenem oziru — pena! Naš knjižni jezik jc že izdavna zasnovan na /-«, ker so že petnajst let (!!) poprej prvič zahtevali tako izrekanje!" Res čudna starodavnost!
(Dalje sledi.)
vala na bližnjem Trebelncm. Ne zamerite mi, če vam odkrito povem, jedno napako imate. Zanašate se preveč na vinski pridelek. Živinoreja se pa zanemarja.
Na Notranjskem so tudi se pred malo leti redili malo živine. Seno so rajše prodajali v Trst. Kolika škoda za gospodarstvo! Travnik tudi ne more vedno le dajati, ako nič ne dobi. Ako pa živine ni, tudi gnoja ne bode in zemlja bode vedno bolj pešala Tisto malo vinskega pridelka kmalu poide. Pomisliti je treba, koliko je truda in stro škov z vinogradi. Dohodek se pa dobi iz vinograda samo jedenkrat na leto. Ako bi pa imeli mlekarsko zadrugo, bi šel zadrugar koncem vsacega mesca s knjižico v zadrugo in bi prejel gotovo svoto denarja za svoje mleko.
Notranjski sosed blagoslavlja uro, ko se je ustanovila mlekarska zadruga. Združite se tudi tukaj in napravite tako zadrugo. Podporo gotovo dobite. V deželnem odboru je obveljalo načelo, da je treba tudi na Dolenjskem živinorejo pospeševati.
Sloveči voditelj socijalne demokracije je rekel: »Dokler bo kmečki stan imovit, dokler bode dobro shajal, je vse zastonj, da bi mi socijalni demokratje dosegli svoj smoter. Toda sedaj, ko ameriška konkurenca kmetovalca uničuje, ko dolgovi naraščajo, ko kmet propada na vsej črti, nastopa naša doba, da bodemo dosegli svoj namen in zmaga bode naša«.
Jaz pa rečem vsem, ki jim je mar blagor kmetskega stanu, vzlasti vsem faktorjem, ki so poklicani za vodstvo ljudstva: Skrbite za blagostanje kmetovo in obvarovali ga bodete socijalne demokracije.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. avgusti.
Obstrukcija in Slovenci. Iz peresa nekega slovenskega državnega poslanca pri-občuje včerajšnja praška »Politik« uvodnik, v katerem neznani avtor obširno popisuje, kako stališče zavzema slov. državnozb. delegacija in seveda tudi slovenski narod nasproti obstrukciji sploh in posebe nasproti mladočeški obstrukciji. Izjavlja se najprej, da smo mi vedno proti vsaki obstrukciji, ker je parlament jedino mesto, kjer moremo povzdigniti svoj glas za pravice našega naroda; od vlade same nam ni ničesar pričakovati. Obstrukcija na desnici ima pa še drugo napako; večini pač ni treba obstruirati, marveč pokazati mora le, da je večina in da ima kot taka potreben vpliv. Res je sicer, da so Cehi prisiljeni pričeli obstrukcijo in so zahtevali zadoščenja za krivico z dne 17. oktobra m, 1., toda pomisliti treba na posledice ter da bi bile te posledice Nemcem zelo ljube. Saj ničesar bolj ne žele, nego da pride nemško centralistiška burokracija do popolne nadoblasti. Nemcem bi torej Čehi storili le veliko uslugo, ako bi hoteli še nadalje obstruirati. Obnovitev desnice je potem druga stvar. Obstrukcija jo naravnost onemogoči, ker odbijamo od sebe katoliško ljudsko stranko in Poljake. To zopet škodi nam, koristi pa Nemcem, čehi morejo torej iskati zadoščenja le v tem, da se z mirnim parlamentarnim delom razbije nemška »Gemeinburgschaft" in omogoči vspešno spravno pogajanje.
Obnovitev stare desnice je sedaj jedna prvih točk programa katoliške ljudske stranke za zborovanja po raznih krajih Gorenje Avstrije. Minulo nedeljo se je sprejela na shodu ondotnega katoliškega političnega društva resolucija, v kateri shod izjavlja, da je želeti obnovitve stare desnice, izdelal naj bi se le nov odločen in strogo omejen program, ki naj bi obsegal tudi Ebenhochove zahteve. Naglašalo se je tudi, da taka obnovitev ni nemogoča, a ob jednem silno potrebna. V parlamentu namreč ni mogoče priti do normalnih razmer, ako se ne ustanovi večina, ki bi lahko kljubovala vsem navalom. — Liberalnim listom seveda to ni posebno všeč in ker drugje ne morejo do živega, očitajo nemškim katolikom, da lazijo za češkimi husiti. To očitanje je seveda kaj drzno, ker večina čeških poslancev nima ni-kakega stika s protikatoliško stranko. — Sicer se pa mora priznati, da bi tudi obnovitev desnice ne koristila mnogo, ako se ne odstrani obstrukcija na levi in na desni.
Brez primernega zadoščenja se pa Čehi ne adajo.
Rumunski />ralj Karol je došel včeraj v Išl na obisk cesarja Franca Jožefa. Zunanji minister grof Goluhovski z legacij-skim svetnikom Mereyem se je podal takoj za njim v Išl. Ker še ni dolgo tega, kar je bil grof Goluhovski v Išlu se sklepa iz tega, da obisk rumunskega kralja ni samo uljud-nostni čin, marveč da se mu mora na vsak način pripisovati velika politična važnost. Na vrstu razgovorov je seveda rumunsko-bolgarska zadeva. Listi v Bukareštu trdijo celo, da je kralj Karol samo radi razpora z Bolgarijo pohitel v Išl. To je seveda tudi precej verjetno, kajti samo za dva ali tri dni bi se kraljeva dvojica ne podala na potovanje, ko bi ne bilo izrednih potreb. Bržkone želi rumunska vlada, naj naš zunanji urad odločno posreduje proti Bolgarom. Kaj ukrenejo sedaj v Išlu in komu bode dala prav naša vlada, se seveda sedaj še ne ve.
Vojska v Južni Afriki. V okolici Belfasta, ob železniški progi Pretorija Komali-Port ter ob cesti mej Ermelom in Macha-dorpom v vzhodnem delu Transvala se je vnel minulo soboto, kakor se v obče sodi, odločilen boj mej ogromno angleško armado ter preostalim delom burske vojne moči. Angleškim četam poveljuje maršal Roberts, burskim pa general Botha. Boj se je vnel na črti, ki meri po Robertsovem poročilu 30 angleških milj. Z vspehom v soboto in nedeljo se Roberts ne more posebno pohvaliti Vzrok temu je izborna burska artilerija, ki je imela razpostavljene <ri »dolge Tome«. Že iz Robertsovega poročila je razvidno, da so bili Buri ta dva dneva mnogo na boljem, da so bile posebno izgube na angleški strani mnogo večje. Kaj tacega se kajpada Angleži niso nadjali, tem manj, ker se general De-\vet in Delarey te bitke niti ne udeležujeta in se nahajata še vedno ob železniški progi Bloemfontein-Pretorija. General Botha je pač izborno razpostavil svoje maloštevilne čete. Izbral je že itak na najvišjem delu Transvala celo vrsto holmov in zased, ki se kakor veriga vleče v označeni črti, ter razvrstil po njih se vedno precej številno artilerijo. Roberts je imel na razpolago poleg svojih mo-čij še armadi generalov Pole Carevv in Freneh od zahodne strani ter ono generala Bullerja, ki je te dni srečno (?) prilomastil iz natalskih sotesk. Samo konjiče so imeli Angleži štiri brigade. In vendar se boj ni odlečil niti v nedeljo in ne v torek. Do ponedeljka Burom sploh niso mogli do živega. Sele včerajšnja poročila javljajo, da je imel Buller nekaj vspeha, ker je prodrl burske vrste in so se Buri umaknili. Toda tako poročilo prihaja samo z jedne strani, mejtem ko brzojavljijo iz Kapstadta, da je Buller zasedel šele Ber-gendal, tri angleške milje zahodno od Dal-manuthe. S tem je Buller sicer res prekoračil železnico mej Belfastom in Machadodorpom, toda burskih vrst še ni prodrl. Iz tega se torej da sklepati, da se bitka še ni odločila. Žene, otroke, živino ter zalogo živil in drugih potrebščin so odvedli Buri že poprej v Ljdenburg in Boschveldt, kamor se tudi poda burska armada za slučaj, da jo doleti sedaj odločilen poraz in se vojska v resnici konča Angleški poročevalci so sicer vedeli poročati o nekem sklepu vojnega sveta proti volji generala Bothe, toda to bo bržkone jedna običajnih rac.
Cerkveni letopis.
Z Lučin, 26. avgusta. Dne 12. t. m. smo pri nas obhajali posvečenje naše nove cerkve. Prejšnji teden smo imeli ponovljenje sv. misijona, katerega smo prvič obhajali leta 1885, in sicer kot priprava na posvečenje nove cerkve. Vodila sta ga z izredno gorečnostjo gg. lazarista M. Klančnik in A. Nastran. V prelepih ter živo prepričavnih govorih sta podučevala ter mečila srca pazljivih poslušavcev, pa tudi neutrudeno izpovedovala od ranega jutra do poznega večera. Bodi jima tu izrečena očitno iskrena zahvala za nju trud in naporno delo !
Ljudje so se pridno, pa tudi radi in lahko udeleževali sv. misijona, ker je bilo žito, kar nam ga ni na večer dne 30. julija huda toča potolkla, večinoma že požeto, mlatev pa se pri nas prične se le po Vel. Šmarnu. Obhajanih je bilo, dasi naša župnija šteje približno le 500 duš, okoli 700 ljudi.
Ze v petek pod noč so prišli k nam presv. knez in škof Anton Bonaventura, katere smo kolikor mogoče slovesno sprejeli. Pred novo cerkvijo, pa tudi ob potu do župnišča in do male kapele sv. Vida, kjer se je dve poletji služba božja opravljala in so se imele tudi izpostaviti sv. relikvije, med njimi tudi sv. Vida, našega žujmega zavetnika, katero smo dobili po dobrotljivem posredovanju našega preč. knezoškofijstva iz nadškofijske kapele v Pragi, bilo je postavljenih nebroj mlajev z vihrajočimi zastavami slovenskimi, papeževemi in cesnrskimi.
Presvetli so že v petek zvečer, pa tudi celo soboto in v nedeljo zjutraj neutrudno sedeli v izpovednici, ki je bila od vernega ljudstva svojpot kar oblegana. V soboto popoludne ob 4. uri se je blagoslovil misijonski križ, potem je bila prelepa procesija s presv. R. T., katero so presvetli sami nosili, in nazadnje sklep sv. misijona. Zvečer in celo lepo, krasno noč so ljudje pridno molili pred svetinjami sv. Vida in sv. Krizo gona. izpostavljenimi v kapeli.
V nedeljo ob '/»9. uri se je pričel pre lepi in pomenljivi, a dolgi obred posvečenja nove cerkve, pri katerem je bilo toliko ljudstva od blizu in daleč pričujočega, da ga naše Lučine še nikoli niso videle v tolikem številu, dasi se na sv. Vida dan pri nas vsako leto zbere silno veliko ljudi. Popoludne ob V, 3. uri je bila kanonična vizita-cija in sv. birma. Preč. oo. lazarista sta nas zapustila že okoli l/s3. ure, presv. pa okoli 5. ure popoludne. S solznimi očmi smo se ozirali za blagima gospodoma misijonarjema, ki sta se cel teden toliko trudila za naš duševni blagor, zlasti pa še za presvetlim knezom in škofom, ki so nam v dveh prekrasnih, dolgih govorih povedali z nepopis ljivo unemo toliko lepega in spodbudljivega, pa nam na vrh še podarili 200 kron za našo novo cerkev.
Plačaj jim Bog obilno njihov trud in darežljivost z dobrotami dušnimi in telesnimi 1 Tako smo preživeli toliko zaželjeni dan posvečenja naše nove cerkve, v resnici dan, kateremu so veljale besede psalmistove: »To je dan, ki ga je naredil Gospod, da se veselimo in radujemo v njem!« — Zdaj imamo, hvala Bogu, lepo, prostorno novo cerkev, katere smo bili tako potrebni. A žal, imamo še na njej mnogo dolga in pa koliko notranje oprave še nadostaje. Domači župljani so dali, kar so le mogli: darovali so v denarju nad 4000 gld., prevzeli rado voljno vso tlako in dali ter pripravili vse gradivo za zidanje, kar ni malo za župnijo, ki šteje komaj 500 duš in ima vsega skupaj samo 24 kmetskih celih posestev, ako se vštejejo polovičarji in tretjinarji. Zdaj so naše denarne moči pozajete, in ne ostane nam druzega, nego da se oziramo po tuji pomoči. Premnogi dobrotniki, bližnji in daljni, so se že odzvali našim prošnjam ter nam že mnogo za novo cerkev podarili — njim vsem skupaj tukaj očitno izrečena najtoplejša zahvala !
Morebiti bi se pa še tu ali tam dobilo kako blago, radodarno srce, ki bi nam po magalo po svojej blagi volji in moči v naši nemali potrebi, da bi mogli novo našo cerkev polagoma vsaj z najpotrebnišim preskrbeti. — Cerkev nam je zidal za primerno nizko ceno g. Peter Bevk iz Uirknega, ki je v tem pravi veščak in ima tudi jako dobre zidarje, ki so vajeni ne le opeke, ampak tudi kamenja. — Streho nam je pokril s pocinkanim železnim ploščakom naš rojak Matej Oblak, klepar na Vrhniki po neverjetno nizki ceni in nam tudi napravil žlebove in lijake — priporočamo ga kot izvrstnega, vseskozi realnega mojstra vsem cerkvenim predstojništvom. — Kupolo, stransko kapelo sv. križa in slavolok nam je poslikal naš znani rojak g. Mat. Bradaška, slikar sedaj bivajoč v Kranju, ki ga tudi za enaka dela toplo priporočamo.
Okna nam je po primeroma nizki ceni izdelal g. Ed. Stuhl v Gradcu, ki je pošten katoličan in vse hvale vreden steklarski slikar. — Veliki altar in stranski altar v kapeli sv. Križa nam je po nizki ceni napravil g. Josip Grošelj, znani podobar v Selcih. Ker nam bo isti g. kipar naredil še mala dva stranska altarja, poročamo o njegovem res izvrstnem delu obširneše o svojem času. — Mizarska dela: izpovednico, omaro v zakristiji dva cerkvena stola in dve mizi izdelal nam
je v vsestransko zadovoljnost g. Jakob Demšar, mizar v Žireh; cerkvene stole, ki so zdaj v delu, pa je prevzel g. Fr. Primožič, tudi mizar iz Žirov. — V obče smo bili dozdaj z vsemi delavci lahko zadovoljni, ker so nam delali dobro in čedno, in pa ne po pretiranih cenah, kajti gledati je treba pri naših prepičlih denarnih močeh na vsak helar, ki se izda. -- Anton Doli nar, župnik.
Knjig« in časopisi.
Podadmiral Vi'jem baron Tegetthoff,
zmagovalec na morju 1. 1866 Po zgodovinskih virih opisal Hrvojič. a podobami. Založil Anton Turk v Ljubljani. Str. 104. Cena 60 vin., po pošti 70 vin. — Pod tem naslovom izšla je lična knjižica, namenjena slovenski mladini ljudskih šol, katera naj bi se s čitanjem takih knjižic unemala zlasti za domoljubne junaške čine in za kreposti, ka-koršne je imel slavni vojskovodja podadmiral baron Tegetthoff. Pa tudi preprosto ljudstvo, sosebno mladeniči-vojaki, bodo našli v njej dokaj zanimivega in koristnega, ker opisuje knjižica precej obširno znameniti razvoj naše mornarice pod vodstvom neumorno delujočega, žal prerano umrlega avstrijskega pod-admirala barona Tegetthoffa. — Vsebina je razdeljena v šest poglavjih z naslednjimi oddelki: 1. Mladost. 2. V vojaškem stanu. 3. V bitki pri Ilelgolandu. 4. Vojska 1. 1866 na kopnem. 5. Vojska na morju. 6. Tegetthoff državnik in preosnovatelj. — Šolske knjižnice si bodo sigurno brezizjemno omislile to delce.
Dopisi.
Iz št. Vida na Vipavskem, 27. avgusta. Prvikrat smo pri obč. volitvi sijajno zmagali v tretjem razredu, kjer je tri četrtine vseh volilcev. Izid volitve podobčinskega zaupnika, kjer volijo vsi trije razredi skupaj, pokazal je tudi, da je ogromna večina na naši strani, kajti zmagali smo tudi tam.
V drugem razredu so pa zato liberalci zmagali z večino 4 ozir. 2 glasov — o prvem razredu niti ne govorimo, ker ta razred so si znali liberalci o pravem času zagotoviti s častnimi občani —, ker so se po-služili z agitacijo nečastnih Bredstev, kojih bi se mi sramovali. Lagali so po vzgledu svojega mojstra, obrekovali, grozili dolžnikom, vdove strašili z uničenjem, in kar je najbolj infamno, grozili so tudi z brezobrestnimi posojili, koje dobivajo vinogradniki za nove nasade po trtni uši opustošenih vinogradov. Drugim so pa obetali, ako ž njimi potegnejo.
In ravno s tem so več naših volilcev zbegali, da so se ali zdržali volitve ali so šli na njih stran. To naj bo pribito! Poskrbeli pa bomo za v prihodnje, da spod-bijemo to agitacijsko sredstvo liberalni kliki, da bodo vsi davkoplačevalci brez razločka političnega mišljenja deležni teh državnih in deželnih dobrot.
Pristojna oblastva opozarjamo pa, da poverijo ta posel nepristranski osebi —, ker vinogradniki so nezadovoljni in ne samo v Št. Vidu, ampak tudi drugod, — saj vender brezobrestna posojila nimajo namena vpreči prosilce v liberalni voz, pač pa pomagati ubožanemu vinogradniku do toliko zaželje-nega vspeha.
Zaradi zmage zaupnika in v tretjem razredu dali smo res radovanju duška pri kozarcu poštenega pristnega vina »zavrelko« in »godlo« prepuščamo nasprotnikom, s katero so že itak postreženi v dveh znanih liberalnih gostilnah že par let. — Videl je znani dopisnik »SI. Naroda«, Ivan Kruti, samo jednega našega volilca, da se je preveč nagnil, svojega pa, katerega sta morala dva moža podpirati in tretji noge prestavljati, pa ni videl. Pometajte torej pred svojim pragom, kjer imate dovolj smetij
Prevarili so liberalci tudi več naših ča-stilakomnih volilcev s tem, da so jim obetali sedeže v odboru, ako ž njimi volijo. Ker pa obljubam niso mogli ugoditi, zato ker ni toliko sedežev v odboru, provzročili so prevarani volilci tak škandal, da bo se morali nekateri agitatorji poskriti, sicer bi bili dobili »batin«, koje nam je prej obetal Ivan Kruti.
Dopisnik »SI. Naroda« čuti tudi travo rasti v našem taboru, ker tako samozavestno prerokuje, da se nekaj kuha proti gospodu
Uršiču zaradi posojilnice. Ako je res tako občeveden, zakaj ne pove naravnost, kaj se kuha. Poživljamo ga, naj le jednega poso-jilničnega dolžnika imenuje iz šentvidske občine, kateri bi bil posojilnici res nevaren. Namen dopisnika je očividno zloben, s tem hoče posojilnico diskreditirati, toda posrečilo se mu ne bo, ker Vipavci predobro poznamo njegove nakane.
Na druge duhovščino poniževalne opazke niti ne odgovarjamo, ker smo jih itak iz ust dopisnika »Slov. Naroda« že davno vajeni.
Toliko smo si šteli v dolžnost odgovoriti dopisniku »Slov. Naroda« v obrambo resnice.
Iz Črnomlja, 27. avgusta. Z ozirom na dopis iz Črnomlja z dne 25. t. m. nam je g. Fran Šetina poslal naslednji popravek:
1.	Ni res, da nisem bil povabljen k banketu: res pa je, da sem dobil istotako kakor •vsi drugi gospodje vabilno polo k vdeležbi.
2.	Ni res, da se je prezirala moja oseba; res pa je, da se mi je pri banketu nakazalo častno mesto poleg druzih. 3. Ni res, da sem se hotel maščevati nad gg. uradniki; res pa je, da sem občeval, kakor gre, z drugimi gospodi. 4. Ni res, da sem prišel šele proti koncu v dotične prostore hotela; res pa je, da sem priSel pravočasno in bil že pri začetku banketa navzoč. 5. Ni res, da sem hotel govoriti v imenu belokranjskega ljudstva; res pa je, da sem govoril kot Belokranjec, kamor spadam, na proslavo cesarjeve sedemdesetletnice. 6. Ni res, da sem zaklical gg. uradnikom skrajno ža ljiv izraz; res pa je, da sem šaljivo izrekel v privatnem pogovoru ne-uradniku ne žaljivo besedo. 7. Ni res, da podpiram libe ralno časopisje z svojim dopisovanjem; res pa je, da nimam časa zato. 8. Res je, da sem bral nek dopis v »Slovenskem Narodu«, ki se pričenja z: Slava, slava, slava! Ni pa ; res, da bi bil jaz z tistim dopisom v kaki zvezi. — Radovedni smo, kaj poreče nato naš g. dopisnik, kateremu popolnoma rujemo.
S
ve-
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. avgusta.
Oglasila za II. slovenski katoliški shod. Pripravljalni odbor prosi tem potom vse one, ki se nameravajo udeležiti II. slov. katoliškega shoda, da takoj Oglase svojo udeležbo. Dne 5. septembra se zaključijo objave udeležencev.
Stanovanja za udeležence katoliškega shoda. Oglasila za udeležbo na katoliškem shodu naraščajo, zato prosimo ono spoštovano ljubljansko prebivalstvo, kateremu je, izvršujoč znano slovensko gostoljubnost, mogoče postreči gostom s stanovanjem, naj se blagohotno nujno oglasi pri gg. Maks Brusu (pri Štefetu) pred Škofijo, pri Po dre k ar ju na Starem trgu, pri K o e c h 1 e r j u, kapelanu v Trnovem, pri Fr. B r e s k v a r j u, knjigoveškem mojstru pred škofijo, pri Ivanu K r e g a r j u, pasarju na Poljanski cesti, ali pa po dopisnici ali v pismu na pripravljalni odbor II. slov. katoliškega shoda, ki sprejema tudi ustna naznanila mej uradnimi urami od 11. do 12. ure dopoludne v stolnem župnišču II. nadstropje.
Udeležba na II. slov. katoliškem shodu bode velikanska. Mnogobrojna udeležba je naznanjena tudi iz Štajerske, Koroške in Primorske, tako da bodo 10., 11. in 12. septembra zbrani v impozant-nem številu zastopniki vseh katoliških Slovencev, pa tudi mili nam bratje Hrvatje. Slovenskih županov je že do danes naznanjenih do 200. Društva, ki se udeleže b a k-1 j a d e v proslavo cesarjeve 701etnice, naj udeležbo nemudoma naznanijo »Slov. kršč.-soc. zvozi«. Društva, ki imajo zastave, naj pridejo z zastavami. Doslej je naznanjenih 121 društev, deloma korporativno, deloma po deputacijah. - Ljubljančani naj udeležbo naznanjajo »Katol. Bukvami«.
Osebne vesti. V Gradcu je včeraj umrl generalni vikarij graške škofije in stolni prošt dr. I. Winterer, rojen 1. 1823. — Poštnima praktikantoma sta imenovana Hu-gon Lenassi v Ljubljani in Viktor Su-pančič v Trstu. — Župnijske izpite state dni v Mariboru delala č. gg. Janez M u n d a in Karol Kumer. — Umrl je v Konjicah
asistent mariborske bolnice A. Ledinegg — Puročil se je mestni blagajnik g. Veličan Fink z gdč. Pavlo Bezlaj.
Liberalstvo in njega opore. Luko-viški Mlakar je držal besedo in je v »Narod« poslal dopis o Št. Gothardskem shodu, kjer so norčuje iz govornikov in o govorih čisto napačno poroča. No, kaj pravi luko viški Mlakar, je nam čisto vse jedno. Le to moramo konstatirati, da je liberalstvo na Kranjskem sedaj v svoji brezznačajnosti padlo na najnižjo stopinjo. Desnico podaje Schwe-glu, da ga drži od zgoraj, z levico se pa opira na socijalno demokracijo. V Št. Got-hard so pridrli socijalni demokratje, našun-tani od liberalcev in »Narod« v svojem poročilu očitno simpatizuje ž njimi. Saj so si pa bili na shodu tudi vsi jednaki: liberalci in socijalni demokratje so se drli kakor pavijani, in izpodbijali vsak predlog, ki je kmetu v korist Liberalec Mlakar in kon-sumar Cobal se razumeta kot brata, ravno tako kakor Tavčar in Sch\vegel, kadar treba udrihati po krščanskih strankah. Smešno je posebno, ko grozi »Narod« poslancu Pogačniku, da bodo ž njim »obračunali« pri prihodnjih volitvah. Saj so že zadnjič z vso močjo delali proti njemu, in je vendar zmagal. Tem bolj gotovo bo vkljub vsem liberalcem in socijalnim demokratom zmagal sedaj, ko si je s svojim nastopom povsod pridobil zaupanje. ^ .a^aa«****«'^^— f rNarodov«* napad na gosp. grofa Schaffgotscha. »Narod« je postal podoben steklemu psu, ki napada vse, karkoli zagleda. Poročali smo, da je imenovan dvornim svet. pri c. kr. dež. vladi kranjski g. And. grcfj Schalfgotsch. »Narod« je bil takoj pri j rokah z napadom na g. grofa, ker glasilu* slovenske »inteligence« ni prav, da je gosp grof na svojem visokem mestu veren si katoliške cerkve. Nam zadošča, da smo »Na-j rodovo« besnost zabeležili, prepričani pa smo, da g. grola napadi lista, katerega vsaka.$ dostojna družba obsoja, ne bodo boleli.
je porabil kratko opombo o učitelju Grego-raču v ponedeljkovi številki našega lista, da je namazal včeraj cel uvodni članek, ki je seveda p^ln nesmiselnostij. Mi smo hoteli z omenjenim dostavkom samo ilustrovati občno nevoljo ljudstva nasproti nekaterim liberalnim petelinom, ki so hoteli motiti shod, in zlasti nasproti omenjenemu gosp. učitelju, ki je med govorom dr. Šusteršiča vedno delal žaljive opazke. Danes še konstatujemo, da je ravno gospod dr. Šusteršič pomirjevalno vplival in preprečil prepir. Da pa ljudstvo ni prijazno »Narodovcem«, zakrivil je »Narod« sam, ki dan za dnem s svojo nesramno, cinično pisavo ljudstvu bije v obraz. Kdor veter seje, žel bode vihar!
Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani zastopa za novomeški okraj, kakor se nam piše. gosp. Ivan A p p e , posestnik in pečar v Kandiji kot poverjenik, in sprejema vse v to stroko spadajoče posle.
Z Notranjskega se nam piše: Dunajska »Reichsvvehr« je 26. t. m. poročala, da so bili pretekli petek iz tržaškega poštnega vlaka južne železnice dva kondukterja in eden nadkondukter radi tatvine aretovani, in da bodo še dvanajst uslužbencev južne železnice prijeli. Kradli da so v vagonih iz kovčekov že več časa, kar jim je ugajalo. Opozarjamo pri tej priliki železnične uprave, da bi tudi na sode vina, ki so po železnici vozijo, svojo pažnjo obrnile. Mnogo sodov vina pride na zadnjo postajo načetih, da v njih vino ploska. Uslužbenci železnični pa zagovarjajo to ploskanje s tem, da se je vino v sodu usušilo. Da, usušilo, ali kadar se izpraznjenemu sodu dno ven vzame, se vidijo notri v sod režeči klini, s katerimi so zabite luknje, po katerih se je vino »usuše-valo«, recte iz soda jemalo. Mnogokrat pa, ko vino na svoje mesto pride, nima i onega okusa več, nego ga je imelo pri polnitvi. Iz tega sledi, da se množina iz soda vzetega vina z vodo, in sicer z vsako, ki je bolj pri rokah, dopolni.
Spomenik štajarskim vojakom, ki so padli v boju v Bosni in Hercegovini, se bode odkril ob otvorjenju štajarske dež. razstave 1. 1901
Ljubljanski gasilci so sklenili, da bodo na občnem zboru zahtevali, naj se kot društveni vežbatelj nastavi domač mož. Nekateri gasilci nas prosijo naznaniti, da hodi
nekdo okolu in z raznimi pretvezami hoče gasilce odvrniti od občnega zbora. Gasilci naj le trdno stoje na pravem stališču, da naj domače društvo ima domače moči.
Ljubljanske novioe. »Bos iz O p a-ti je v Pariz«. Ta napis je nosil danes na hrbtu po Ljubljani nek mož. Ljudie so si od vseh strani ogledovali čudaka, ki ima toliko časa, da si privošči tak šport. Čevlje je imel možic na rami. — Policijska s t r a ž n i c a št. I., ki je bila doslej v Cer kvenih ulicah 21, se nahaja v isti ulici št. 1 v hiši g Trtnika. — Fižol kradla je sinoči na ljubljanskem polju Jera Jeraj. Bila je aretovana in morala je oddati fižol gospodarju. — Zendarmerijski posta-jevodjanabegu. Fr. Zaje, žendarme-rijski postajevodja v Pulju, rojen v Ljubljani, je desertiral in Be zasleduje. Mož je defrav-diral. — Izgubila je na Mestnem trgu Marija Remžgar zavitek, v katerem je bilo 13 m sivega platna. — Na tla podrl je na Starem trgu nepreviden biciklist Marijo Ger-movnik, ki je poškodovana na roki. Biciklist je odnesel pete. — Najden je rujav ha-velok.
Ogenj. Dne 28. t. m. popoludne so posestniku Janezu Pate tu v Sp. Repčah pri Trebnjem pogorela vsa poslopja, mnogo sena in žita, obleka in orodje. Škode je nad 2000 kron. Zažgal je otrok.
Zahvala. Gjspod Lovrenc Kavčič, c. kr. poštar v Medvodah, je izročil podpisanemu županstvu povodom cesarjeve 701et-nice znesek 10 kron za uboge občine Medvode, ki naj se razdele pri prvi obč. seji. Za to naklonjenost se mu podpisano toplo zahvaljuje. — Županstvo občine Medvode: Franc Svolšak, župan.
Kolesarsko društvo se je ustanovilo v Borovnici. Dotična pravila je dež. vlada že potrdila.
Ponesrečil seje konzistorijalni svetnik in dekan v Konjicah, veleč. g. I. V o h. Preteklo nedeljo so se mu splašili konji, da je padel z voza in se močno poškodoval, a ne nevarno.
V rogaško Slatino je do 26. t. m.
prišlo 1751 strank z 2664 osebami.
Razglas. Dne 1. septembra t 1. se bode na progi mej Gorico in Tolnvnom, poleg na progah Gorica Trbiž in Gorica-Bo-vec vže obstoječih vozno poštnih zvez, vpeljala še jedna vsakdanja, dvouprežna poštna vožnja s pokritim normalnim vozom, ki bode imel štiri sedeže. Vozni red te poštne vožnje je naslednji : Odhod iz Gorice ob 3. uri popoludne, iz Solkana 3'40, iz Plave 5-50, iz Kanala 6, Ročinja 6 50, iz Volč 8 10, prihod v Tolmin ob 8 25 zvečer. Odhod iz Tolmina ob 3 30 zjutraj, prihod v Solkan ob 7 25 in v Gorico ob 8. uri dopoludne.
Tržaške novice. Z okna četrtega nadstropja je skočila v Trstu na ulico 241etna služkinja Ivana Maver, ki je bila v službi pri rodbini Pipan. Obležala je na dvorišču mrtva. — Aretovan je bil Ivan Kristan iz Postojine radi nevarnega pretenja.
Velika železniška nesreča, ki se je primerila decembra meseca 1. 1. v Kals-dorfu pri Gradcu, je bila včeraj predmet sodnijski obravnavi, pri kateri so bili vsi železniški uslužbenci oproščeni. S to razsodbo je moralno obsojena uprava južne že leznice.
ir
Porotna obravnava proti morilcu Bresciju se je završila včeraj popoludne z obsodbo v dosmrtno ječo. Pred pričetkom razprave se je nabralo pred milanskim sodiščem številno radovednega ob činstva, vstop v sodno dvorano se je pa radi tesnih prostorov mogel dovoliti le malemu številu občinstva. Ob 9. uri pred so-stavo sodnega dvora sta zahtevala zagovornika Brescijeva, odvetnika Martelli in Merlino, naj se razprava preloži iz ničnostnih razlogov. Sodišče je predlog zavrnilo. Odvetnik Merlino je znani anarhiški pisatelj v Rimu. Prava razprava se je pričela ob 10 uri 40 minut. Predsednik je naznanil, da Bresci ne mara odgovarjati na nobeno vprašanje. Mej raznimi odmori je Bresci marljivo čital obtožnico ter se sem ter tje pomenljivo oziral po občinstvu. Branje obtožnice in raznih aktov je vzelo mnogo časa. Omeniti bi bilo iz obtožnice samo še to, da se je Bresci dolgo vadil v streljanju ter sam pripravil potrebne kroglje, da so imele boljši učinek.
Prič je bilo zaslišanih 16; jednajst jih je pozvalo drž. pravdništvo, pet zagovornika. Umor je sklenil Bresci povodom dogodkov v Siciliji in Milanu ter se hotel maščevati radi ljudske bede. Ob 12. uri je bila razprava prekinjena. Malo pred drugo uro se je razprava zopet pričela. Po zaslišanju prič je jel govoriti drž. pravdnik. Obsodil je anarhiške teorije, ki vodijo do groznih zločinov, in pozival porotnike, naj izreko soglasno obsodbo in ne upoštevajo nikakih drugih okolnostij. Zagovornik Merlino je ugovarjal trditvi, da se mora umor pripisovati na rovaš anarhiškim idejam ; zgodovina uči, da se nahajajo morilci kraljev v vseh strankah. Govornik apeluje na porotnike, naj pripoznajo olajševalne okolnosti. Drugi zagovornik izjavlja, da Bresci ni povsem normalen, in kaže na njegovo brezmadežno (!) življenje. Nekaj poslušalcev je odobravalo Martinellijev govor. Nato se je pa oglasil Bresci sam : »Obsodite me ; meni je to vsejedno. Pričakujem v kratkem revolucije !« Potem se je pričelo posvetovanje porotnikov in obsodba je bila soglasna.
Smešnica France Janezu: »Tebi se prav gotovo meša." — Janez: »Nikakor ne! Jaz sem čisto n o r m a 1, toda samo, če se beseda narobe obrne, namreč: m a 1 - n o r."
Narodno gospodarstvo.
»Nova trtna bolezen«.
Pod tem naslovom priobčil je »Slove nec« nedavno notico, da se razširja po dolenjskih vinogradih nova trtna bolezen pod imenom črni palež (sphaceloma ampelinum). Ker naši vinogradniki vsled raznih trtnih boleznij itak že mnogo škode trpijo, je um-ljivo, da jih vsaka vest o kaki novi bolezni zelo razburi in zato Bi usojam prositi, da označeno notico v tem smislu popravite, da ni črni palež kaka nova, pač pa našim vinogradnikom že mnogo let znana bolezen, katero po navadi »koze« imenujejo.
To bolezen opisal je prvi leta 1873 profesor de Bary in je imenoval glivico, katera jo provzroča »sphaceloma ampelinum« (de Bary), nemški »schvvarzer Breuner«, slovenski »črni palež«.
Ta bolezen se prikaže vsako leto manj ali bolj razširjena v naših vinogradih, in sicer najraje v vlažnih, nizkih legah in mokri težki zemlji, posebno pa v deževnem vre menu, ker trosi glivice črnega paleža brez vode ne morejo kaliti.
Glivica prezimuje na lesenih delih vinske trte in napada spomladi mlado listje, mladike, pozneje grozdje in sploh vse zelene dele vinske trte.
Posebno nekatere vrste trt so tej bolezni zelo podvržene, kakor n. pr. ameriška vrsta solonis, evropejske vrste: muškatelec, modra frankinja, zeleni silvanec itd., dočim so zopet druge vrste zelo trdne in jih bolezen redko kedaj napade.
Ako se črni palež hudo razširi, potem provzroča znatno škodo, ker vsled njega dobe listi, vršički mladik in tudi grozdje črne lise in se pozneje posuše, o čemur se lahko letos v mnogih vinogradih na Kranjskem prepričamo.
Proti tej bolezni priporočajo nekateri štupanje trt z žvepleno moko ali živim apnom med vegetacijo.
Bolj zanesljivi sredstvi ste zelena ga-lica, s katero se mora trtni les pred začetkom vegetacije mazati, in obiranje napadenih trtnih delov med vegetacijo.
Zadnje delo sme se vršiti le ob suhem vremenu, ker bi se ž njim lahko drugače razširjanje bolezni še pospeševalo.
Obrane napadene mladike, listje in t. d. je treba sežgati.
Zgodaj spomladi, toraj meseca februvarija, dokler trta še miruje, obrežemo naj-prvo trsje, ves odrezan les (rezje) šežgemo in obrezano trto namažemo vso s pomočjo trdega čopiča s 40% raztoplino zelene ga-lice (železnega vitriola), h kateri primešamo še 1% žveplene kisline.
Crez kakih 10 — 14 dni se to delo še enkrat ponovi.
Opomniti je, da trta ne sme takrat še solzeti, ker bi že nekoliko razvita očesa zmes galice in žveplene kisline lahko poškodovala.
Namesto zelene galice jemljejo nekateri samo 10% raztoplino žveplene kisline.
Na prvi način bilo so leta 1896 prepa rirane vse trte vrste solonis v državni trt-nici v Kostanjevici, katere so bile prejšnje leto zelo po tej bolezni napadene.
Učinek je bil tako dober, da priporočam vsem vinogradnikom, ki imajo letos po tej bolezni napadene trte, da se tega sred stva prihodnje leto (februarja meseca) poslu žijo, da bolne trte zopet ozdravijo.
Boh u si a v Skalicky, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem.
Telefonska in brzojavna poročila.
Idi, 30. avg. Romunski kralj je došel včeraj popoldne z Dunaja. Na kolodvoru ga je prisrčno pozdravil cesar Franc Jožef. Ljudstvo je oba vladarja navdušeno pozdravljalo. Kralj se je udeležil obeda v cesarski vili. Popoludne je obiskal princezinjo Gizelo in se pozneje podal s cesarjem na izprehod.
Išl, 30. avgusta. Beligrajskega za stopnika je cesar sprejel v avdijenci.
Ljutomer, 30. avg. Nemci aran-žujejo za 8. in 9. september provoka-torično nemško slavnost.
Rim, 30. avgusta. Tu se razširjajo vesti o preprečenem umoru kralja. Na kolodvoru Mazza - Carrara so aretovali nekega človeka, ki je nameraval potovati v Rim, da ondi umori kralja. — Uradno se ta vest potrjuje s pristav-kom, da je aretovanec bolan na živcih.
Rim, 30. avgusta. Župnika Valpo-nija pri San Sebastianu v Rimu je obsodilo sodišče v osemmesečno ječo, ker je baje poveličeval (?) umor Umberta. Obsojeni ie vložil priziv.
Berolin, 30. avg. Cesar bode na lastne stroške postavil na tigu pred brandenburškimi vrati spomenik svojemu očetu cesarju Frideriku.
Lipsko, 30. avgusta. Dne 18. oktobra se na tukajšnjem bojnem polju iz 1. 1813 položi temelj velikemu spomeniku v spomin na padle vojake. Avstrija pošlje k slavnosti svojega zastopnika.
London, 30. avgusta. „Daily Mail" potrjuje, da bode lord Wolseley dne 31. oktobra odložil mesto generalisima angleške armade. Lord Roberts bode njegov namestnik.
London, 30. avgusta. Vsi angleški železniški uslužbenci nameravajo delo ustaviti. Gre za višje plačilo uslužbencem neke žel. družbe „Gregt Eeastern Railway", ki se je obrnila do druge družbe, naj ji v slučaju stavke pomagajo s svojimi uslužbenci. Pol milijona železničarjev je sklenilo, da se ne uda družbam, ampak da na korist svojih tovarišev pri „Great Eeastern Railway" raje ustavi delo.
London, 30. avg. Roberts brzojavlja iz Belfasta 28. t. m.: Buller poroča o svojih včerajšnjih operacijah in pravi, da sta dva bataljona po vročem boju zasedla kopje. Kraj Bergendal je utrjen in ga obdaja 150U yardov široko polje, na katerem ni mogoče najti zatišja. Buri so ostavili na mestu 20 ubitih, 19 smo jih ujeli. Z osvojitvijo tega kraja nam je bilo mogoče zasesti
vse višave, s katerih so se Buri umaknili. Na naši strani je padel 1 stotnik in 13 mož, 7 častnikov in 57 mož je ranjenih. Skupna naša izguba je seveda vsekako večja, a je dosedaj neznana. Buri so se hoteli odločno upreti, a ker je bila poražena johannesburška policija, ki je varovala kopje, je odpor izostal.
London, 30. avg. Roberts brzojavlja iz Belfasta 27. t. m.: Buller je zasedel Machadodorp. Sovražnik se je umaknil proti severu. Zasledoval ga je nekaj časa Dundonald, a radi neugodnega terena ni mogel preko Helvecije. French je pregnal Bure iz Flandsfon-teina. Sovražnik se je tako naglo umaknil, da ni imel časa niti za menažo (!).
Vojska n h Kitajskem.
Glasom današnjih poročil iz Shanghaja je res prišlo do napovedane velike bitke mej bokserji ter mejnarodnimi četami, katerim je baje pomagalo tudi nekaj miroljubnih Kitajcev. Na strani bokserjev so se bojevale tudi regularne cesarske čete, kar je pač jasen dokaz, da vlada v Pekinu ali kjer je že, še ne misli resno na mirovna pogajanja. Vspeh bitke je po poročilu popoln poraz Kitajcev, vendar pa je število padlih bržkone pretirano. Padel je tudi neki princ Tuan, ne ve se pa, če je to provzročitelj vstaje.
Mirovna pogajanja se bržkone še dolgo ne prično, ker razun Rusov in Angležev nihče ne prizna Li Hung Canga za pravega pooblaščenca Kitaja.
Frankobrod ob Menu, 30. avg. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Shanghaja, da so tam zasledili zaroto, ki je nameravala zažgati celo mesto. Evropskim uradnikom in vojakom je pa bilo prepovedano iti po noči iz hiš. Položnj je zelo kritičen.
Berolin, 30. avg. Starosta admiralov poroča iz Taku. da so se 18. t. m. izkrcale naslednje vojne moči: Angleži 189 častnikov 5942 mož. Amerikam 155 častnikov 4470 mož, Francozi 115 častnikov 2903 mož, Italijani 13 častnikov 277 mož, Japonci 573 častnikov 19.50» ntož in Rusi 275 častnikov in 11.500 mož.
London, 30. avg. (0. B.) Daiiy Teregr^poroca iz Shanghaja: Kitajci so bili 23. t. pri Tehšu popolno poraženi. Padel je princ Tu a n s 1500 nroTmT T) s t a 1 e čete so Japonci zapodili iz pokrajine Oi-Li. — „Standard" poroča: Yan-šikai je sijajno premagal bokserje in cesarske čete iz Peitsanga in Hosija. Padlo je 1500 mož.
Berolin, 30. avg. Poročevalec „Lo-calanzeigerja" brzojavlja iz Hongkonga: Izkrcanje japonskih čet na Amoyu je napravilo veliko senzacijo. Angleška mornarica radi tega ostane v Hong-kongu.
Berolin, 30. avgusta. Wolffov urad poroča iz Tientsina 26. t. m.: Japonci nameravajo zasesti Paoting-Fu. Iz Taku že odhajajo večje čete.
Shanghai, 30. avgusta. Reuterjev urad poroča: Tretja indijska brigada je dobila povelje, da se ustavi v Shanghaju.
Prošnja.
Dud 28. t. m. ob 3. uri popoldne je nastal požar v Ribnem pri Bledu. Ker ni bilo ljudi doma, stalo je takoj 6 hiš z gospodarskimi poslopji vred v plamenu, sedmemu gospodarju bo pogorela le gospodarska poslopja. Zgorelo je vse, žito, mrva, nekaj živine, Se celo ohleka. katero so nosili na prosto, pa je vihar zanesel plamen na dotiJen prostor in radi udušljivega dima mhie ni mogel blizo. Pogorelci so vsi revni, zadolženi kajžarji. Dva izmed njih nista bila zavarovana, drugi za male, neznatne svole od 4(JO do 1200 kron. Beda je velika. Skoda znaša blizo 18.000 kron. Le hitra pomoč more pogorelce oteti največje bede.
Podpisana obračata se torej v prvi vrsti z nujno prošnjo do slavnih županstev, velečastitih farnih uradov in slavnih posojilnic radovljiškega okraja, naj blagovole revežem nakloniti podporo. Priporočata se posebno velečastitim farnim uradom, naj bi za pogorele« priredili cerkvena darovanja.
Prosita pa tudi vsa druga blaga in usmiljena srca po deželi, da kakor vedno tudi v tem slučaju pomagajo svojim nesrečnim rojakom.
Darove sprejemata podpisana, katera bota tudi skrbela, da se vestno porazdeli.
R i b n o - B 1 e d , dnč 29. avgusta 1900.
Janez Burja,
župan.
Janez Oblak,
župnik.
Umrli so:
28. avgusta. Ivana Jerančič, posestnica, 57 let, Karlovska cesta 8, paralysis cordis pneumonia. —■ Barbara Šolar, dninarita, 70 let, Radeckega cesta 11, ostarelost.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
1 « | Ca. opa-2 | zovanju	Stanje barometra t vrni.	Temperatura po Celziju		|	. JS še .
			Vetrovi	Nebo j	s « 6 fr ** aS C* * 4- »
29| M. T.ve<!	739-4	15-5:	si. szah.	skoro jasnoj	
301 J' «ult: |2. popol.	740 8 740 9	14-8 19 1	sr. sever p. m. svzh.	sk. jasno j del. oblač.!	74
Srednja včerajšnja temperatura 15 7°				normale: 17 3 .	
	Zahvala.			766 1	-1
Podpisano županstvo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pri požaru v Ribnem pripomogli, da se požar vkljub silnemu vetru ni razširil na druge hiše. — Izrecno velja posebna zahvala visokorodnemu gosp. c. kr. okrajnemu glavarju v Radovljici, ki je takoj prihitel na lice mesta ter pogorelcem obljubil, da bo skrbel za znatno podporo Nadalje zaslužijo javno zahvalo slavna gasilna društva na Bledu, v Gorjah, Radovlj ci, Rreznici, Kamni Gorici in na Bohinjski Beli. Blejsko gasilno društvo je bilo kot najbližje prvo pri požaru ter je pod previdnim vodstvom g. načelnika Rusa omejilo požar, da se ni razširil po ostali vasi. Za ves trud in vse naporno delo vsem: Bog plačaj 1
Županstvo Ribno na Bohinjski Beli,
dne 29. avgusta 1900.
Janez Burja, župan.
Zahvala.
767 1-1
Vsem, ki so nam ob bolezni in smrti najinega predragega sina
Leona Levca
izrazili svoje sočutje, kakor tudi za izkazano zadnjo čast in darovane vence, izrekava naj-presrčnejšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujeva za poslednje spremstvo prečast. gospodom dominikanskemu priorju p. Egidiju Glaszicsu, župniku M. Koželju, župniku J. Šafarju, župniku Fr. Porentu in bogo-slovcu J. Šparovcu, potem za mnogobrojne dokaze prijateljskega sožalja velecenjenim rodbinam gospodov Lojza Pavlina, c. kr. nadmženerja Fr. Pavlina, c. in kr. majorja J Tomšeta, adjunkta državnih železnici!. Jegliča, c. in kr. stotnika J. Kobatha, c. kr. profesorja M. Pajka v Podbrezjah in rodbinama gospodov državnega poslanca J. Pogačnika in postajnega načelnika R. Goloba v Podnartu, kakor tudi gospodu učitelju J. Kifferletu ter učiteljem in součencem predragega pokojnika.
Podbrezje na Gorenjskem, dne 29. vel srpana 1900.
Frančišek in Pavla Leveč.
Mnogi dokazi odkritega sočutja mej boleznijo in povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge, ozir. hčere in sestre gospe
Jakobine Unger roj. Schober
mnogi krasni darovani venci in številno častno spremstvo k zadnjemu počitku drage pokoj-nice nalaga nam dolžnost izreči vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno, toplo zahvalo.
V Ljubljani, dne 29. avgusla 1900.
Globoko žalujoči ostali.
Hiša z vrtom
na Sclii št. 13 pri Ljubljani
SST se proda.
Cena se izve pri Janezu Židanu na Selu Št. 8.	765 3-1
Spretna kuharica,
tudi v drueih delih gospodinjstva dobro izurjena, želi v službo stopiti h kakemu
duhovnemu gospodu.
Več je izvedeti pri gospej Mariji Kune v Ljubljani, Tržaška c sta 47. 750 3-3
ima v
Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja Gr. Pioooli
v Ljubljani
dvornega založnika NJ. Svetosti papeža
_QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-žeieznata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri maiokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-9 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
XH>®©O©O©©O©O©«X
s lah skrivnes
m reč
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave na]fineje likerje po Irancoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češni liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevte, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina,
612 f0-23 Via Belvedere št. 23.
KMGooooaoootB;
1 > unajnka f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 105 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
ua Dunaju, I., Herren^asse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi Iglavi, Moravski Ostravi.
D 11 n a J s li a borza.
Dne 30. avgusta.
Skupni državni dolg v notah . . , .	97-60
Skupni državni dolg v srebru......97-20
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 95
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . .	97-70
Ogerska zlata renta 4°/0........115- —
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........90 60
Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . .	1702-—
Kreditne delnice, 160 gld................662 -
London vista....................242-20
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. veli	118-20
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 29. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-i, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4u/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-65 19-29 90-45 11-41
171-160-— 193 — 9435 139-75 250-50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106 —
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-30
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	—
» » južne železnice 3°/0	321 50
> » južne železnice 5°/0 .	119 75
» > dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............385 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	36 J-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42--<J5
OgerBkega » „ » 5 »	2075
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-80
Rudolfove srečke, 10 gld............63- -
Salmove srečke, 40 gld............170-—
St. Genois srečke, 40 gld........188'—
WaIdsteinove srečke, 20 gld..............— ' —
Ljubljanske srečke....................46 "O
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	275 80
Akcije Ferdinandove sev. Želez., 1000 gl. st. v. .	6110- —
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	800 —
Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . .	112 —
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	153.—
Montanska družba avstr. plan............457 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	465 —
Papirnih rubljev 100 ................255-75
AT Nakup ln prodaja -&SS. rsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba

M E K
., Nollzeile 10 in 13, Dunaj,
U St"
<Ok£~ Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnih »Narek,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kjlikor je mogoče visocngt obrestovanja pri popolni varnosti AT naloženih glavnlo. "U®