PISMA BRALCEV
ZELENE POVRŠINE
ŽE SE nagiba pomlad, ki je oživila par-ke, zelenice, otroška igrišča in gozdove. Vsaj letos, ko se iz dneva v dan bolj poJnijo stolpci našega časopisja z opozo rili o varstvu zelenih površin in zastrup-lianiju ozračja, da, vsaj letos OPUSTIMO UNICEVANJE VSEGA ZELENEGA! Ma-lomarnost, ki često presega vse meje, je odraz NEUREJENIH LJUDI? Cemu to-rej lornimo okrasna grmičja v parkih in drugih nasadih! Zakaj veindar že ne odvračamo naših potomcev od MORE-BITNIH ZAKORENINJENIH NAVAD, ko brezrniseJno »križarimo« po urejenih zelenicah, nasadih in si često narežemo ali kar nalomiimo šopkov ...
OTROCI MORAJO IMETI TRAVO, je geslo težko prilagodljivih oseb, katerim je to tudi edino opravičilo za uničevanje zelenic, katerih vzdrževanje gre tudi iz naših žepov. Dovolj je priložnosti na iz-letih in sprehodih y naravi, kjer se mla-dina sprosti, a tudi tam v določenih me-jah! Morda bi le veljalo spregovoriti tudi y šolah nekaj besed o vrednosti parkov in nasadov ter odnosih do vsega živega! Da, tudi v tem dokažimo ustrezno stop-
njo kulture naroda. In, ker še danesmno-gi starši in vzgojitelji tega ne znajo, je šola toliko bolj pokilicana, DA POSREDtJ-JE TE, NAVIDEZNE MALENKOSTI, ŽE CICIBANCKOM ...
Kako nas pestijo gozdni požari in dru-ge nesreče v gozdovih in nasadih, ki jih tako radi pripisujemo NARAV-N I M VZROKOM! Kako in kdaj si bo-mo mogli nadomestiti vsako ped zdene površine, iko smo često že v mejah skraj-no onesnaženega zraka?
BN