^ fcn razen sobot, nedelj * b premikov. — — . M? except Saturday .n/4 Holidays i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravntlkl prostori: 1657 South Lawndale Ave. Office of Publication: SS57 South Lawndala Am Telephone. Rockwell 4104 .tkah xxxvih Cms liste )s SS00 J5*5* Jmnu*ry M. 1833, at Um Doat olftc at Chicago, IUlnoia, un4ar tha Act of Coocrvaa of March I. l(7t. CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK, 27. JUNIJA (JUNE 27). 1046 Acceptanoa for mailing at ipeciaj rate of postage provided for in »action 1103. Act of Oct. 3. 1917. author lied on June 4. 1913. Subscription $0.00 Yearly štev.—NUMBER 125 iriška križarka na i v tržaško luko bojne ladje v Beneškem zalivu IJE JUGOSLOVANSKIH CET jlon, D. C« 26. jun.— .ni department je raz-je ameriška križarka na poti v tržaško luko, nahajata že dva ameri-, Jilca—Small in P6wers. djnik križarke je podadmi-ird H. Bieri. anilo'dostavlja, da bodo podpirale ameriško rijsko armado. Trst je sporna kost med Jugo-in Rusijo na eni strani eriko in Veliko Britani-drugi. iva se, da so ameriški in diplomati v Washingto-li, ker vidijo možnost ine eksplozije v Trstu, ameriški državni tajne« in ruski zunanji mi-> Molotov pogajata v Pa- časniška agentura poroča iz Trstae da je i britskih bojnih ladij zbra-Beneškem zalivu nedaleč žja Julijske Krajine. V luki so britska križarka ius, ruiilec Childers, fri-Start Bar in več drugih krogi v Waahingtonu adnjtti dneh prejeli poiv^ti o gibanju jugoslovanskih [v bližini Morgsnove linije, p sklepajo in vidijo mož-a bodo skušale jugoslo-cete okupirati Trst, če-ii v zavezniški okupacij-ii, v kateri so britske in te čete, s silo. lovanski listi so obsodi-liike aktivnosti v trža-»lici. Državni podtajnik je včeraj na sestanku s ji priznal, da je tržaško sje eno izmed več proble-je razkril, da je Ruai-»ila vse proteste glede Je tiska v Rumuniji in od-«Kon Reubena Markha-dopisnika lista Christisn Monitor, ki izhaja v Mass., iz Rumunije. je sedaj v Grčiji. " problem in možnost *Je v Trstu sta vznemir-triike uradne kroge, pre-driavni tajnik odpotoval * na konferenco zunanjih Nekateri uradniki Rusija in Jugoslavija nekakšno živčno vojno '»vernikom, da zlomita od-r*i «*htevi, da mora Trst ** Jugoslavijo. Rusi j s t Jugoslavijo in njeno wjfl Italijan-tfopščine Jut Saragat iz-'^u predsednika * jun—Člani usUvne ki bili izvoljeni 1 volitvah, »o se vče-prvi S€-j|. Izvolili m navdušeno s-pomikom, ki so na- ™ *«sti pod Italijo. ^upščine je CaSara«at' mSS^gL«! "J* osvoboditvi Its 011 **Unik v Fran Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ je v torek obiskal Frank Andol-sek iz Fontane, Cal. Poroka Fairport Harbor, O.—Dne 22. jun. sta se tukaj poročila Tony Komendat in Josephine Baje. Nevesta je članica SNPJ in je tipanje, da tudi Ženinov kratkem rostane čian. Nevestin oče je večletnitajnik društva 355 SNPJ. Cinvelanda Clev^anda.—Na zapadni strani mesta JoHintfla'Caroline Mar-cott, rojena Hiti, stara 52 let. Zapušča moža in sina Franka Seseka.—Umrl je Joseph Lov-rič, doma iz Radenje vasi pri Žužemberku. Dr. F. J. Kem se jo z družino podal v Michigan n Minnesoto na partedenske počitnice. Jugoslovanski mornarji rešeni 55i ? 19 nlflfl "r*mh zatrjevanj , »Prejeti tež- "•M'kaeijt mirov Delali bodo za UNRRA v Sanghaju AaaghaJ, KiiaJaka.—Gerard R. Pričo is Helene, Mont., načelnik tTda pomožne organizacije UNRRA, je naznanil rešitev 20 ugoslovanskih mornarjev. Ti so bili člani posadke na jugoslovanskem parniku Tomislsvu. Italijani so jih predsli Japoncem 1. 1941, prej pa so jih oropali vsega, kar so imeli. Japonska zastava je potem za-vihrala na parniku. Nastali so težki časi za'mornarje dežele, katere vlada je pobegnila v London. Dobivali so le ne^iaino pomoč od Švedskegs konzulata, ki se je zavzel zanje. Začel se je boj zs obstanek v mestu, ki je bilo pod popolno jsponsko vojsško kontrolo. Imeli so le obleko ns svojih telesih. Upanje jugoslovanskih, kskor tudi drugih mornarjev, se je dvignilo, ko so pričelo padati prve zaveeniške bpmbe na Hong-kew in Nantao, predmestji šang-haja. Končno je prišel dan težko'pričakovane, kapitulacije Japonske, k j J?..tTi.ifc i O toda življenje je bilo še težko v Sanghaju. Jugoslovsnski mornarji niso mogli wedeti ničesar o svojih žensh in sorodnikih v domovini. Nspori zs dosego stikov z njihovimi družina-mi, vlado in parobrodno družbo so bili zaman. Šele pred nekaj meseci so či-tali v nekom listu o delu UN RRA na Kitajskem, Navezali so stike s poveljstvom smeriške le-talske sile in potem z UNRRA Pomoč je sledila. Krajevna postojanka UNRRA jih je držala pri življenju in jim omogočila tudi stike z družinami v Jugo-slsviji. Mornsrji bodo deUli zs UNRRA v Sanghaju. Price pra vi, da se je položaj jugoslovanskih mornarjev izboljšal in da so vsi okrevsli od posledic stradanja. Naborni zakon podaljšan [ * ** ^ . Odprava kast v armadi se obeta Washington. D. C. 26. jun.— Priporočilo članov skupnega kongresnega konferenčnega odseka, da se veljavnost nabornega zakona podaljša za devet mesecev, je bilo sprejeto. Istočasno je armada naznanila, da v juliju in avgustu bo rekrutira-nje suspendirano. Pričakuje se, da bo zadevni načrt, da se veljavnost nabornega zakona podaljša do 31. marca prihodnjega leta, danes sprejet v obeh zbornicah, nakar bo poslsn predsedniku Trumanu v podpis. Vsi moški v starosti 19 do 45 let, ki niso očetje, so podvrženi vojaški službi. Kongres je sprejel načrt glede zvišanja plače vojakom za 50 odstotkov, častnikom pa za deset odstotkov. Vojni tajnik Patterson je dejal, da bo zvišanje plače rezultiralo v večjem številu prijav prostovoljcev za službo v srmadi, mornarici in letalski sili. Izgleda, da bodo kaste v armadi odpravljene. Patterson je naznanil, da bodo zadevni koraki storjeni v smislu poročils in priporočil posebnegs odbora šestih članov. Načelnik tega odbora jo bivši general James H. Doolittle. Člani odbora so v teku preis-lcave ugotovili, da kaste obstojajo v armadi. V svojem poročilu so navedli slučaje in priporočili odpravo kast. Bidaultio zahteval zaupnico Unije v boju za zvilanje plače Parla. 26. jun.—Georges Bidault, predsednik nove franco-ske vlade in zunanji minister, bo dsnes nsstopil pred člsni ustavne skupščine, ksterim bo rszkril program kabineta in zahteval, naj mu izrečejo zaupni* co. On se ne bo udeležil seje zunanjih ministrov. Voditelji frencoskih strokovnih unij so naznanili, da bodo vztrajali pri zahtevi glede zvišanja plače za 25 odstotkov. Iz-jsvili so, ds niso zsdovoljni z Bidaultovim predlogom, da se plsče zvišajo zs 15 odstotkov. Očitno je, ds bo prišel Bidsult zagato. Francoelu državna blagajna izkazuje deficit. To pomeni, da Bidault ne bo mogel Izvajati programa narodne re-fcortktrukclje. Zahteva strokovnih unij zs zvlšsnje plsče je ustvarila nov problem za Bi-daultovo vlado. Unije imajo čez 5,500,000 članov. Francija ima tudi katoliške strokovne unije, ki štejejo čez milijon članov. Voditelji teh so naznanili, da bodo zahtevali zvišanja plač. ne pogodbe, če bo sklenjena, bo glavna naloga skupščine Viktor Emanuel Orlando, iU-lijanski premier v času prve sve tov ne vojne, je rekel, ds konferenca zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu ogrsža Italijo in njene interese. To jo žalitev italijanskih vojakov, mornarjev letalcev in partizanov, ki so se borili in umirali sa osvoboditev Italije in pomagali zaveznikom JUGOSLOVANSKA ARMADA NE DOBI BLAGA OD UNRRA La Guardia Mani kal poročila po preiskavi ZATIRANJE 30LEZ-NI V BELGRADU Waahlngton, D. C» 26. jun.— F. H. La Guardia, generalni direktor pomožne , organizacije UNRRA, je zanikal poročila in govorice, da blago, ki ga pošilja ta organizacija, dobiva jugoslo-vanska armada. Dšjal je, da je temeljita preiskavi ugotovila, da so poročila neresnična. "Jugoslovanska vlada je strogo prepovedala armadi porabo blaga od UNRRA v kakršni koli obliki," je rekel U Guardia. "Določila je težka kazni za kršitelje prepovedi. Člani misije UNRRA v Belgradu so ugotovili dejstva, ki so morda dala povod govoricam, da jugoslovanska armada dobiva blago od UNRRA. Nelcateri žitni izdelki v Jadranski coni so bill izročeni jugoslovsnski armadi v izmenjavi za žitne izdelke, katere je armada dostsvila civilnim avtoritetam v Srbiji, Bosni in Makedoniji, da se prihrani čas in o-lsjša transported!* Ta izme-njsvs je bila izvršena z dovoljenjem urada UNRRA v Evropi. Urad je dognal, da je bila izmenjava v interesu clvilnegs pre-bivalstva. Obdolžitev, da jo jugoslovanska armada dobila;osem tovornih avtov, ie predmet preiskave. Če je resnična, bo podvzeta akcija proti uradnikom." Belgrad.—Velik korak naprej je bil storjen za zatiranje In preprečenje nalezljivih bolezni, ko so uradniki UNRRA izročili krajevnim avtoritetam mehanične čistilce greznic. Ti so ns-domestili one, ki so se pokvsrili sli ps so bili uničeni v vojnem čssu. Čistilci bodo omogočili vzdrževsnje ssnitscije v mestu. Jugoslsvlja bo dobila od -UNRRA 65 lokomotiv, ki so bile »zdelsne v Angliji. Dvsjset lokomotiv je že dospelo v Trst, kjer bodo pregledane in potem poslane v Jugoslavijo. Marko Radetič, direktor biroja za zaloge v jugoslovanskem ministrstvu zunsnje trgovine, se Je zs-hvnlil administraciji UNRRA za pomoč. Ameriški uradnik v Belgradu odstavljen Vrniti se bo moral v Washington Belgrad. 26. jun.—Leo Hoch-stetter, ameriški direktor urada pomožne organizacije UNRRA za informacije, je bil odstavljen. Odstavil ga je ruski polkovnik Mihajl SergejČik, načelnik misije UNRRA v Jugoslaviji. Hochstetter je bil obdolžen, da je potvarjal vesti in objavljal zavajalna poročila. On bo moral zapustiti Belgrad in se vrniti v Washington. Hochstetter je dejal, da so nastale temeljne razlike v pojmovanju načela javnih informacij. "Zaradi stališča, katerega je zavzel SergejČik, nisem mogel izvrševati svojih dolžnosti," Je rekel. "Moje mnenje je, da mors biti javnost informirana o vseh fuzah izvajanja programa UNRRA." Hochstetter je prevzel pozicijo direktorja urada za informacije 1. marca tega leta. Takoj po prevzetju je začel izdajati dnevne buletine o delu misije UNRRA v Jugoslaviji. Privatni razgovori med zunanjimi ministri Akcija proti urad-nikoma grške unije Zapustiti morata Združene države Kompromisni načrt o kontroli cen sprejet Washington, D. C., 26. Jun, Kompromisni načrt o kontroli cen je bil sprejet v nižji kongresni zbornici z 265 proti 105 glasovom. Chester Bowles, di rektor ursds ekonomske stabilizacije. je pobijal načrt in izjavil, da v bistvu odpravlja kon t rolo cen. Načrt je bil po spre jet ju v zbornici poslan senstu Browder se vrača v Ameriko . London. 26 Jun —Bori Brow der, bivši vodja ameriške komu nlstične stranko, je od letel U Londons proti New Yorku v London, kjer ga je briteka poli cljs zadržala in zaslišala, je prt-šel is Moskve. Mongolija teli postati članica Zdruienih nefpdep New York, 26. jun,—Zunsnjs Mongolljs, nova republika, ki ima tesne zveze z Rusijo, Je vlo žila prošnjo za pristop v organizacijo Združenih narodov. Prebivalci Mongolije, ki je bila av-tonomna kitajska provinca, so •e pri plebiscitu v oktobru pre teklegs leta Izrekli za ustsnovl tev republike. Snyder zapriseien kot zakladnik Washington, D. C.# 26. Jun,-John W. Snyder Je polotil prisego kot novi federalni zakladnik. Ceremonije, katerih se Je udeležil predaedmk Truman, ao ae vršile v poslopju zakladniške-ga departmenta. Snyder Je na sledil F Vinaona. ki je bil ime novan za načelnika federalnega vrhovnega sodišča Indijski stranki sprejeli načrt Nesporazum o formiranju medčasne vlade New Delhi« Indija. 26. jun.— Kongresna stranka in Muslimanska liga, dve največji indijski politični grupirata sprejeli načrt britske kabinetne misije glede ustanuvitvt , fedosativne unije indijskih držav, spurazu-« meli pa se nista gla^ie formiranja medčasne vladet kater« naj bi tvorilo 14 članov in''katera naj bi vladala Indijo v tesu, ko bo ustavna skupščina'sestSvlJala čarter glede neodvisnosti Indije. Voditelji kongresne stranke so zavrgli predlog glede ustanovitve medčasne vlsde, voditelji Muslimsnske lige ps so ga sprejeli. Brltski krogi bodo objavili uradno poročilo o izidu pogajanj ta teden. Britaka mlsijs 'je predlagala formiranje medčasne vlsde 16. junija. Tskrst je Isjsvlls, ds bo formlrsls tsko vlsdo, Čeprsv bi obe glsvni Indijski politični strsnkl zsvrgll predlog. Naznanilo, da je Musllmsnsks liga sprejele brltski nsčrt, je ob-jsvil njen predsednik M. A. Jln-nah po konferenci s britskim podkrsljem Wsvellom. Konference je trajala tri ure. Udele- New York.—Ameriški odbor za zaščito tujerodcev je nazna* nil, da je imigracijski biro od redil, da morata Emanuel Pltha -----— In Nicholas K^flpudU, «1 se je jo tudi Nnwabznda Liu- quat, tajnik lige. Voditelji kongresne strsnke ao instruiruli predsednike osmih provlnčnlh vlad, naj imenujejo kandidate zu člane ustavne skupščine. Ti bodo imenovsni v proporčnosti reprezentacije Hindutov, Sikhsov in muslims nov. Upsnje je, ds bo prišlo do sporszums med voditelji musli manov In Hindutov. uradnika grške mornarske unije takoj zapustiti Zdruftone dr žave. Odbor pravi, da sta prlšls v Ameriko pred enim letom in da opravljata delo, katero jims je poverile unija. Imigracijski biro je zavrnil prošnjo zs podsljšanje bivanja v Ameriki za nadaljnjo tri mesece. Aplikacijo so podprli ursd niki grških psrobrodnih kom pa-nlj In grška vlsds. "Zavrženje prošnje," pravi odbor v svoji izjsvl, "je v bistvu nspad na pravice In blaginjo grških mornarjev. Če bosta morala Pitharoulis in Koloudis zapustiti Ameriko, bodo grški mornarji ostali brez reprezentacije in zaščite v tej deželi." Ameriški odbor za zaščito tujerodcev je apeliral na ameriške delavske In druge organitacije ter posameznike, naj pošiljajo proteste Ugoju Carusiju, ameriškemu komlssrju zs imlgrscljo , i - 4 .... in naturalizacijo, čigar ursd Je »• Je bil rasllMn'ne v Philadelphiji, Pa. Protesti naj Jugoslovanskim vojs- Bivši jugoslovanski premier zaslišan Aktivnosti Fotiča v Ameriki «< * rt T;ni d« i Belgrad. 26. jun.^MlM•'TrU funovič, ki Je bil ptedsšdnllt ' »»oslovanske ubežn* vlade v IM\ donu od avguats^db sepftsftibrd vsebujejo zahtevo, naj prizade ta ursdniks ostaneta v Ameriki nadaljnje tri mesece. Alfim sodiščem, pf«?d ksterim se mprsjo zagovarjati general Dra-*a Mihajlovič, bivši poveljnik Koloudis Je zdaj v New Yor- ^nlkov In drugI na obtožbo Iz- dajstva in kolaboracije z Nemci in Italijani, sovražniki Jugosla ku, kjer dela za svojo unijo, Pitharoulis ps v Sesttlu, Wash, kot delegat na konferenci med- i vije. narodnih mornarskih unij. / . I Predsednik sodišča Cena trdemu primogu zvišana Miha)' | Džordževlč In prosekutor Milo* Minič sta izpraievala Trifuno viča o aktivnostih Konstantina Fotlča v Ameriki fotlč Je bi Washington, D. C., 26. Jun.-h"«<>•,ov•n,*, P?Un1lk Urad administracije cen Je o ! "*tonu " dobril zvišanje cene trdemu pre- *"*ev, proti katerim se vrši ob-mogu za 91 centov na tono. Urad ravnava v odsotnosti. On Je še Je upoštevsl argumente opera- v# (paUsssS^ a UBADA genskega ameriškacA narodnega sveta jase J JE ZA BOLNICO SANSa je sprejelo ae dne 19. junija na- _ pumo od predsedstva ljudske republike Slove-katerem se glavni tajnik jo Dougan v imenu slo-Ijudstva zahvaljuje rojakom v Ameriki ,itev fonda za otroško "v Sloveniji: Ljudske Republike Slovenije Predsedstvo Ljubljana dne 6. maja 1946. fl/46 Ameriški Svet, it 26th Street, 23, Illinois. stvo Vlade Ljudske Slovenije je z zado vzelo na znanje Vaš dne 23. 2., s katerim sporočili, da je Sloven-Ski Narodni Svet u fond za zgraditev mlat "bolnice v Sloveniji. To [akcijo smatramo kot dokaz sti naših slovenskih ro Ameriki s svojo ožjo no in kot važen doprinos naše porušene dežele k obnovi naših zdrav-ustanov. i akciji smo obvestili vo za narodno zdravje republike Slovenije naj nemudoma pro-možnosti za zgraditev, le bolnice in stopi v stik Neubauerjem, čim se Amerike, lite v imenu slovenskega sprejeti zahvalo za Va-Dtsko in človekoljubno sq fašizmu—svobodo naro- (Pečat) lini sekretar: Dr. Danilo Dougan. i Robert Neubauer, član de-Jugoslovanskega rdeče-ki se je nahajala v ih državah od decembra leta, je sedaj na poti i domovino. Pred svojim je obljubil tajniku da bo takoj po povrat 'domovino povzel vse po-korake pri ministrstvu ino zdravje za ureditev za nameravano otroško Dr. Neubauer je že iz obvestil'ministrstvo za zdravje pri slovenski i se pripravijo predna-ta zdravstveni projekt, Mi obljubili zgraditi Sloja Amerike. izjava predsedstva vlade jasno priča, da lite v otroške bolnice doprinos k obnovi naše toU. sluti pa k ob-* zdravstvenih [P" nas sklad napreduj«? *""Mn prispevkov, ki je ir razposlan in ki vae i darove, prejete med 23. ® 15. junijem, prikazuje ^wupno vsoto $93,142.53. bc*8u pisanja teh vrstic JJ00 prejeli še na-1M -K7.79 in vsota je po-^30.32. Kmalu bo •°»gli dve tretjini po-1 kvote. slovenskih naael-danes najbolj si- .V,li "lovenska metro Afriki - Cleveland. J^ru/nice kt. 30, 48 Pr^retivne Slovenke fcl' 5Vf,jo prvotno za $10 000 in so 7* as 150,000. Stem ^ ** Cleveland pre-za eno tretjino ^m Lep je «^katerih drugih Brooklvria, Detroi-Chicaga, iz za-J/^ ln,)e itd. Na 4* '^zvalo število JI*' •■-'» pred ABZ in r;'k Ion jena a po svoji rjat. ,vojl ,uri kl - ni- I tJS kl W kh- Pr^nevk«, ao ^'diuzmi veliki Jr**r,*ac% dru- prijavili. Vsebine teh br zojavov in pisem sicer ne bomo objavili, kajti jih j« preveč, limo pa sastaviti čim bolj natančen seznam in število orga nizacij, društev in posamezni kov, ki so v tej važni uri mo-i»lno priakočili Jugoslaviji na pomoč. Vsekakor bo naše brate in eestre v stari domovini zanimalo, kaj smo mi v Ameriki napravili, da se uresničijo tisočletne težnje slovenskega naroda za Zedinjeno Slovenijo. Kdor še ni, naj sporoči takoj. Čitatelje te kolone opozarjamo, da prečitajo klasično pismo, ki ga je glede tržaškega vprašanja pisal državnemu tajniku Byrnesu SANSov častni predsednik Louis Adamič. Prečitaj te ga še enkrat, nato pa male premislite. Ali se vam ne zdi, da je Adamič posegel v jedro problema, ki ne krije samo pravične zahteve Jugoslavije, temveč tudi Amerike same in njenih odnošaj^v napram medna rodnim intrigam, ki bi nam znale mesto trajnega miru privesti novo krvavo vojno? Mednarodna ženska konferenca Canberra, Avstralija. — ONA. — Avstralski ženski odbor za carter je poslal predstavnicam ženskih organizacij Zedinjenih držav Amerike, Rusije, Velike Britanije, Kine, Francije in Indije povabilo na konferenco, ki se ima začeti s Sidneyju prvi teden meseca avgusta. Avstralska vlada v Canberri je povabilo o-dobrila in podprla, Slična ženska konferenca jo bila sklicana v Sidneyju v no-vembru leta 1043 in je zaključila svoje seje s sprejetjem raso« lucije, ki je očrtala naloge ženskih organizacij v povojni dobi. SANSova "Spomenica" državnemu departmentu o istem predmetu bo objavljena prihodnji teden. Mirko G. Kuhol. tajnik. PROSLAVA 1. MAJA V LJUBLJANI (Nadaljevanje in konec.) Navdušen pozdrav so vzbudile gospodinjske pomočnice, ki so bile vedno potisnjene v kot. Danes so korakale v svoji skupini vesele in ponosne, beli predpasniki in rute so se slikovito skladale s temnimi krili in belimi bluzami ter rdečimi rutami okrog vratu. Danes ta dekleta vedo, da so tudi one enakopravne, da so v pravicah in dolžnostih enake s svojimi delodajalci in da so koristne skupnosti, ki jim to hvaležno priznava.. Vseh sindikalnih podružnic iz tovarn in drugih obratov je bilo skoraj brez Števila, saj je trajal mimohod cele tri ure in pol. Bil je pravo razkošje za pogled in je kar utrujal oči s svojo pestrostjo in barvitostjo. Tudi Maribor Jo bil aaatopan Tezenska tovarna je po&lala svoje, udarnike, in tudi Ehrlicho-Hutterjeve tovarne so na avto-mabillh prikazale svoje delo, predenje sukanca in vrteče se ;ovarniške statve, ki pod njihovimi veščimi rokami tkejo blago. Splošna stavbena družba Je pripeljala model velikega mosta, ci je vzdignil pravi val navdu-nenja. Delavci tega podjetja so :ie mnogo storili za obnovo in ločejo storiti še več. Rudarji iz am v Mežici se zavedajo pomena rudnika za naše državno gospodarstvo. Prikazali so svoje delo v rudniku, ki ao ga sami obnovili in kjer so "znatno dvignili produkcijo. Tudi iz Gušto-nja so prišli delavci, iz Ptuja pa Lackova skupina. Mlad fant je noail klopotec. "Kaj pa to nosi?" so začudeno gledale stare jubljanske ženice. Usnjarna iz slovenskih Konjic je pokazala, kako se dela uenje, ki j« bilo razpeto če^ voz v obliki tro-barvne zastave, tovarna kovin slovenske Bistrice pa je vozila velike bal« b«krene žile. Zelo ao a« postavili tudi kovinarji iz Tržiča in druge skupine iz gorenjske industrij«. Opekarne ljubljanska 0I10U0« ao rezal« zemljo ln žgal« opeko, mizarji ao peljali pohištvo, tesarji ostrenj«, nekateri so tesali hlod«, krovci so pokrivali strehe, Vrh poljic kar s slamo, ki najmanj stan«. Stojne tovarne so t« ali druge tovarn«. Vae j« bilo ona sama veličastna manifestacija dela In volje do napredka. "Ti stroji so domače proizvod nje, dočim smo jih pred vojno uvažali!" so govorili napisi pri novih strojih. Tako je korakala skupina za skupino, vozil je voz za vozom in na vsakem je bilo prikazano delo. Med delavske skupine pome* šane so korakale v strumnem koraku in z lopatami na ramah. Mladineko delovno brigado ljubljanskih srednjih šol. Odločen vtia so napravili na gledalce zlasti mladinci in mladinke tehnične srednje ŠOle, pa tudi delovna brigada UI. žensko državne gimnazije in delovna brigada "Anke Jamnikove." Pio-nirčki so strumno korakali in prepevali, da so vzbujali veselo začudenj« in tovarišjte pozdrave tudi pri vojakih, ki so jih gle-dali na pločniku. ^Qlej, kako znajo menjati korak," so se drezali in bili ponoani na naše pio-ničke. Mladina, ki bo elektrifi-cirala Bloke, je napeljavala na vozovih električno žico na visokih drogovih. V sprevodu je bil voz, ki je prikazoval gradnjo proge BrČko-Banovlši, ki jo bo naredila mladina. ' Pozival je mladino, naj se prijirvi v še več jem številu za to mladinsko gradnjo. Tam, kjer zdaj ni dru gega kot pusto kamenje, bo veselo žvižgala lokomotiva, ko bo proga dograjena, jo obljubljal vagonček na vozu, in vsa tamo šnja pokrajina bo zaživela. Ga njeni so ljudje pozdravljali voz Gluhonemo mladino ki je radostno'odzdravijala. tor so s tem dokazovali skrb ljudske skupnosti zanje in za njihovo vzgojo, da bodo tudi ona po stala v delu enakopravni državljani naše republike. Kmetje ao prlkaaall avojo delo na vozovih, okrašenih a smrečjem in zastavami. Teh voz j« bila dolga vrsta. Posebno navdušenje je bilo za Gorenjca in njegovo delovno skupino, ki je sejala in je bilo oblečena v gorenjske narodne noše. Kmet je z dolgimi zamahi metal pleve iz aejalnice, kakor da meče seme v zemljo, in pel:> "Na Gorenjskem je fletno, že ajda zori ,H Planšarlce na drugem vozu so vriskale prav po planinsko, in apet na drugih vozovih ao kazali narodne pleve. Glinžanl ao plet-11 Iz srobota košare In koše, prekosili pa so jih Barjani z mo dernejšimi izdelki, s pisanimi košarami in s pletenimi stoli. Žene iz raznih krajev so pokazale svoje delo pri domačem ognjišču in na socialnem področju. Zelo lepa je bila velika skupina narodnih noš. Postavili pa so se tudi naši najmlajši, tako osnovna šola Bežigrad, a nekaj jih je bilo gotovo tudi iz otroškega vrtca. Saj ao bili tako rtiajhni, da so se komaj naučili govoriti, a kako ao korakali! "Živel 1. maj!" je vzkliknila majhna deklica in vsi so povzeli za njo. Tudi peli so lepo, za njimi pa so prišle o* snovne šole z napisi: IZBOLJŠALI SMO USPEHE . .. ZBRA LI SMO ... NAREDILI SMO ... Delali smo "junaške" korak« mladih vojakov in peli: "Na juriš, na juriš, o hej, partizan!" Prišli so večji otroci osnovne šole, gimnazije, dvorazredna trgovska, trgovska akademija, u-či tel j išče. V zagorelih krepkih rokah so nosili lopate in napisa, koliko in kaj so že naredili, kako so presegli obveze. Danes se Študirajoča mladina ne boj) več fizičnega dela. V počitnicah bodo gradili progo Brčko-Banoviči in še mnogo drugega bodo naredili. Študentaka mladina ae je udeležila sprevoda v skupinah po fakultetah ln vsaka fakulteta je pokazala nekaj svojega dela. Strojni oddelek tehnike je vozil svoje stroje in aparate, igralska akademija pa sa je vozila na avtu pred odrako zaveso, zadaj z avtomobila pa ae je režala ogromna maska. Umotnoat ljudatvul je bilo geslo na transparentu, za katerim se je vozila sindikalna podružnica Slovenskega narodnega gledališče. Veselo je ljudstvo pozdravljalo mladino v športnih oblekah, ki je z drugimi fizkulturniki zaključevala sprevod. Vsi ao bili veseli, mladi in zdravi, garancija boljše in srečnejše bodočnosti slovenskega de-ilovnega ljudstva, V njihovih vrstah so korakali mladi jadralni letalci v enotnih sivih uniformah in skupina modelarjev z lepo izdelanimi modall. Mimo so korakali sabjači z rapirji v rokah in nogometaši, plavalci in lahko-atleti, dočim so zaključevali skupino mladih fizkulturni-kov kolesarji in kolesark« in motoristi. Burno je bilo pozdravljena skupina godbenikov tržalk« fil Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije harmonije, ki je korakala sprevodu, in zastopstvo primor skih Slovencev. Pravic« Trata, Trat Jufoolavijl je zahtevalo na tisoč« napisov in transparentov v sprevodu. Vzkli ki iz množic« na pločnikih in iz spravoda ao se zlivali v ono sa mo mogočno manifestacijo enot noati delovnega ljudstva Slovenije in Trata, ki hoče Živeti združeno v FLRJ. Prav tako navdu šeno so manifasUptl nazdravljali ln vzklikali združitvi Koroške z Jugoslavijo. fiole po eni uri j« bil aprevod zaključen. Vsakdo, ki mu J« bil priča, je čutil in videl, da je ljudatvo, ki je korakalo v sprevodu, pa naj so bili to atari* ali mladi, novo, v borbi prekaljeno samozavestno delovno ljudatvo, ki se/aveda svojih pravic in ve, kaj hoče, ki ae ne da in m ne bo nikoli več dalo izkoriščati, ki noče nikoli v«č postati plen in predmet pohlepa fašistov. Z velikimi žrtvami, s krvjo svojih najboljših otrok, si j« priborilo svobodo, ki Jo hoče zdaj ohraniti in jo bo ohranilo. * fP ' % > ■ ^f* 4 Ha P / s M n L3r V ' . . '{/f i # % i ISn^ i »W ^ * ^ 1. ' * 1 V11 Y is'-mw ■P M* f >y ' J®Mfl .m i * " r1f'\ Pil » 4 a t , r,- Tekma za uapeano pomladanako obdelavo zemlje Ljubljana. 24. februarja so predsedniki krajevnih ljudskih odborov v Beli Krajini na svojem sestanku sklenili, da bodo organizirali medsebojno pomoč pri spomladanski obdelavi zemlje in da bodo storili vse, da bodo stoodstotno izvršili setveni načrt. Doslej so Že v mnogih vaseh izorall večino zemlje. Sosedi in vaščani si medsebojno pomagajo z vprežno Živino, orodjem, gnojem in s semeni. Agrarni interesenti, ki ao dobili pred mesecem dodeljeno zemljo, so marsikje že vse njive izorall. Ostali agrarni interesenti obrezujejo trte in obdelujejo dodeljene jim vinograde. V vseh okrajih se ljudski odbori dobro pripravljajo na spomladansko obdelovanje in 8< k rdeti na sestankih izdelujejo podrobne načrte. 7, marca no se zbrali v Murski Soboti kmetovalci Prekmurja ln razpravljali o najvažnejših .kmetijskih vprašanjih svojega področja. Sklenili so, da bodo posamezne vasi v okraju tekmovale med seboj v izvedbi setvenega načrta, katera vas bo hitreje obnovila avojo živlnorajo, kako bodo čim bolj organizirali novo ustanovljen« živinorejske zadruge 'ln pl«m«nllne postaje, ki bodo velikega pomena za dvig živino-reje vsakega okraja, kateri kraj bo najbolje očistil sadovnjake ln obvaroval sadno drevje prod nevarnostjo San Jose ln kje bodo najbolje uredili odkup in prodajo sadja v jeseni. Kmetovalci Prekmurja ao pozvali na tekmovali je za uspešno izvedbo spomladanske setve tudi vse ostale kraja Slovenije. Bližajo6a se pomlad sili kma ta k temu, da ae pred začetkom spomladanskih del dogovore podrobni izdelavi načrta za po samazne vasi in da pripravijo vae potrebno za organizirano in načrtno spomladansko obdelavo zemlje. Kot so se združili delav ci po tovarnah in rudnikih v v« liko prvomajsko tekmovanje zu obnovo naše industrije, tako si zdaj kmetje napovedujejo tekmovanja med seboj, ker vedo, da bodo s tekmovulnim načinom dela najlaže dosegli uspeh po mladanske net v« in f tem štorih važno delo pri obnovi našega kmetijstva in vsega gospodarstva. Ha sliki v idilo ktmrško napravo, Id ao Jih kupili no«ryorškt Slovenci ao bolnišnico v SlovontfL Afoni dru t h« rack as« Jo napravo br. Joeephu Zavortaiku In Ann Kopte od adrušenih alovenakih društev v Now Yorkn, ki ae ahrai« donor. Ukrepi za pridelovanje io selekcijo temena Ljubljana.—V maruu j« bila sklicana Izredno izredno konferenca znanstveno strpkavnih delavcev, zastopnikov *vezn#ga ministrstva za kmetijstvo in republikanskih ministrstev; raa-pravljttli so o organizaciji pridelovanja semenu. Na t«j konferenci atrokovnj«-kov ao praučiii aedanjl položaj pridelovanja semena in koliko sem«na potrebujemo v vsej državi, dalje j« bil Izdelan načrt /akona o organizaciji aemenok« službe v vsej državi s predlogi kaj je treba napraviti še letos, d« hi prihodnje leto Imeli dovolj dobrega aerm*na Ha/en organizacij« pridelovanja eemena ter sem«nak« službo je potrebno « tej kmetijakl sezoni: sklenitev pogodb s pridelovalci za ptlde-ovanje aemena, evidenca najboljših površin zemlje, ki ao po-aejane za pridelovanje aemona in pregled ecmenekega blaga med vegetacijsko dobo, Pri izvedbi tega programa bo pripadla posebna vloga državnim kmetijskim posestvom, Tu I bodo predvsem pridelovali izvrstna semena najbolj Vtragore-j nih kultur, zlaati induatrijakih 1 isstlin, ki bi Jih ne bilo mogo-po/Iuhtnjovatt ni malih po. i sestvlh. Med t« rastlin« r. I as ti i spodnjo: sladkorna p*.«, kotiop-i I jo, oljna repu-e. sonfate« in j boml*«ž Na t«j konferenci j« bil tade-. lan konkreten delovni ptogram j zavoda ta selekcijo Kasen lega ao izd«loll v«čfetni načrt a« vso državo in vsak zavod posebej. Načrt obsegu vse skupine kmetijskih rastlin. Posebno pozor-nost so posvetili živinski krmi 111 povrtninl. V zavodu za kmetijska raziskovanja v Zagrebu bodo preiskkall ;n odbirall koruzo, krompir, grah, ajdo, graš-čico, ptradišnike, korenje, čebulo, len In 00J0; v zavodih v Bel-gradu: konopljo, krmilno peso, oljno repico, sončiuo«, koruzo, pšenico, ječmen, reije; zavod v Skopi ju bo prideloval same po-vrtninakih in aubtropitnlh rastlin kot so: bombaž, riŠ, mak, fi-iol, paradižnik ln paprika* zavod Boane in Hercegovine se bo posvetil vagoji trav, ovau, krompir, grah, proao, ozimno graAlco in ječmenu, krompirju in fitolu; kmetijske ustanove v Sloveniji bodo selekcionirale krompir, ozimni oves, grah, strniščno repico, rdečo deteljo, travnloe, čebulo, zel j« ln hm«lj; zavodi za Vojvodino bodo gojili koruzo zu~ krmo, zlaati pozno, pšenico, ječmen, oves, krompir proao, gra-šico, čebulo, česen, lucerno, lan ln oljno repico. Okrajna kmetijska vzorna postaja v Kruševcu bo gojila: pšenico, ječmen, oves, grušico, rdečo deteljo. Okrajna kmetijska vzorna postaja v Oal-jeku bo a«l«kclonirala pšenico, ozimni ov«s, grah, grašico, lucerno, semenski lan in aojo. Okrajna kmetijlka vzorna postaja bo gojila rdečo deteljo ln inkarnatko, travnic« ln krompir. Vzorna poeta j« v Aleksincu bo gujila sladkorno peso, zelje, paradižnik«, korenje in solato. Za-vod v Podgorici bo gojil fižol, grašico, z«lj«, čebulo ln 6«a«n. Kmotijaka postaja Novi Vinodol Split bo gojila rani grah, bob itd. Zv«zni zavod sa požlahtavanje in pridelovanje raptlin In posebne zvezno postaje ao prevzele posebne naloge: >gpjil« bodo pr«dva«m industrijske rastline (konopljo, sončnice, sladkorni* peso) in zbirale najboljše tuje sorte t«r Jih gojile za potrebe vae zavodov ter uatanov države, Hraatniike žene tekmujejo dene rudniku Hrastnik so izdelale svoj tekmovalni načrt in se priključile delavcem v prvomajskem tekmovanju. Sklenile so, da bodo čas za domače gospodinjstvo načrtno Izrabile, tako da bodo lahko še prostovoljno delale pri rudnjku ter s tem zaslužkom pomagale bednim in starejšim ženam. K tekmovanju so pozvale tudi žene kemična tovarne in steklarne v Hrastniku. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje 1 I. atrani.) narod drago plačal. Otroci hitro 1 astojo. Naša Marta je že za palec vočja od m«n« In hodi v 4. gimnazijo, Marija v ti »t jo in Veronika v pi vo. Ko a« j« bližal konec vojne, ki smo ga dobro vsi čutili, ao bežali tuji in domači sovražniki Domobranci ao jo popihali na Koroško In v Italijo, kamor jih j« «nala silno slaba vest. Želim dodati, da j« Polakov« to vetrn« sedaj državna laat, tako tudi v«a svet do Mlrškoga mostu Vsled tega se borno preaeltli v hišo, ki Jo bomo dobili v zameno za noio hišo. Tako gr« vao s litrejšlrn tempom v bodočnost, kajti pari-eliranje ae vrši povood, agrarna reforma ae izvaja in vsi, ki obdelujejo polj«, bodo dobili svo)« kos« zemlj«, privatni tn>-1 jo pa ne bodo Imeli priliko do izkoriščanja, kar je popolnoma pravilno. Ob koncu a« še enkrat iskreno zahvaijujrm /m prejet« dobrot«, ti ao nam tako prav prišle Tukaj nam še marsikaj primanjku-«, ampak v dog lednem čaau s« bo vae zopet spravilo v tir. Mnogo srčnih pozd rovov vsem vam In na ta I i m »orodni kom od naa vseh! Vaša nolakinja Ida Z«|t»-kar MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nsdsljevsnjs) "Kako se vi zovete?H vpraša mladega Človeka tik sebe. Bil je to gimnazijslček svetlega pogle-ds. S svojim sorodnikom, pogorskim župnikom Je prišel ter sedsj tik "slavnega" doktorje, sedel z zvišenimi občutki in z verno vdsnostjo sešel v se besede učenega doktorje. Bilo je to mledo srce, polno kskor kristal čiste ljubezni do slovenske domovine in polno nsjbogstejših lipov za prihodnost. Bilo je to srce kakor mlado zelišče spomladi, potrebno podpore dobregs vrt-nika. Bilo je to bitje, kakor jih ime mnogo ns-šs domovina, in na katera bi morali vedno nebeškega blagoslova klicati, da bi nsm zvesta ostsls do počitka v grobu! "Kako se vi zovete, mladi prijatelj?" "Jekob Ozimek, gospod doktor!" "Aha! Jakob Ozimek! Ozimek!" Lepo ime!" In doktor Zima zgrabi velik šop zelene sslste ter si nspolni usta t njo, da mu zsstsjsjo glssovi v učenem grlu. * "Poglejte, Jakob Ozinek, Vi ste še mlsdl, Jako mladi! In to so lepi čssi in upe si kujete v svo-" jem srcu, Bog ve, leske upe. do spoznsnjs, ds vsi ti upi vegs orehe vredni; pridete smo mi Slovenci ničle, ljubi moj Jaka.Ozimek, slabotne ničle! Vidite, takisto slabotni o»o>Jta-kor drobns prepelice. Hitele je Iz Afrike proti severni domečiji. Ali viherji od morje so jo vrgli nszsj — v saharsko puščevo! Ondi pa je z žulji med perotemi obleiele, obležale v pesku in pustinji! In potem umire in umre! Heha! Kader dozorite, Jekob Ozimek, pridete gotovo do tege spoznanja, in povem vem, de ves bo to vse — pre v melo skrbelo potem!" Z groznim cinizmom je govoril te besede, vil-vel smrt v mledo dušo in trgal z neusmiljeno roko upe iz nje. In ali jih morda ni tekih "pesimistov" v letini med nemi, ki nem s suhimi svojimi idejemi ostrupsvsjo mladino? Da bi jih zadelo nebe prokletstvo! Gospodu doktorju je stopslo vino v možgane, ker pridno je pil. Oni pa je tudi pil in objele so gs vinske moči. Strelne praznota mu je nestels v srcu. Kjer je klilo poprej mlado, živo cvetje! je hipoma pognalo resje in, trnje! Žalostno pobesi glsvo. •Torej, pravite, gospod doktor, ds mi Slovenci nimamo nikake prihodnosti?" "N-e-e-e! Ne, ne-e! Kej hočemo mi Slovenci? Mi smo ničle, gospod Ozimek, prsve ničle!" Medtem se je življenje pri mizi rezvnelo in hrup je nastal. Tupatam so žvenketele kupe in pile se zdrevice. Iz tege kaosa pa se je zečul sedej pe sedsj gospod Skrjanček sil Kremen. Ernest Mslec je bil tisti dsn židane volje. Tik svojege sorodnika, gospode Levrencije Soderja je sedel. In mnogo reči nepravlja jima skrbi. "Ej, ti Sodar," toži Ernest, "cene ni cene!" "Prev res, cene pe ni!" odgovori Lavrencij s klavrnim glasom. "Vina imam nakopičenege v kletih, da ne vem kem ž njim! Ali cene ni, cene!" In Ernest Mslec se skloni k onemu rekoč: "Veš, kej ti rečem, Lavrencij? Ce bi takisto mslo toča poškropila vinogrsde ter Jih melo rsztolkls, povem ti, kupčiji bi ne bilo ns kvar!" Tudi Levrenclj ns široko razblekne svoj tolsti Široki obrsz. "Bog ve, kako še pride," reče potem, "Bog ve? Jaz pe sem letos tak, de se ne bojim črnih oblakov. Prav nič se jih ne bojim, bo sej vino kaj cene imflo! Hehe! "Istina, ceni bi ne škodilo, hihi!" Teko sta govorila ta dva poštenjake. Ne mestu, kjer nosijo drugi srce, sts imela brez dvojbe mehove, vine polne. V naj burne j šem hripu se dvigne tedej rakov-ški gospod župnik, Andrej Blagor, s svojege sedeže. Slabosti je bil vdan, da je v verzih napravi jal najčudnejše napitnice. Poprej, ko so se neprevljele oficialne napitnice, je molčal. Ali sedej je prišla njegova ure. Pograbi kupo ru-menege vine in vstane. Vsakdo jf vedel, da pride nepitnice. Vse umolkne. Gospod župnik pa tekoj ukuje gospoda Ernests Melca —• v strsšne rime. Ne dolgo in široko ga primerja zlati posodi in v to posodo nameče vsakovrstnih biserov in dragih kamnov. "On je zlata posoda, Krna ljubezen do svoj'ga naroda, /Naj""mu zažvenketa čaša, Ce je taka tud' volja vašat" Z navdušenjem se dvigne vse ter hiti k domačemu gospodu. Takoj zadoni žvenket vinskih kup! Ali tedaj se odpro vrsta in v sobo stopi — Bogpmir Lesovej! ' Ernest Malec obledl, potem pa mu prijazno hiti naproti ter vzklikne, kakor bi se Bog ve kako veselil prišedšega gosta. S silno sladkostjo ga seznani z družbo. Ali na čelu se mu prikeže znoj v svetlih kepljeh. Posadi ga na svojo stran ter mu na toči vina. Druga družba kmalu pozabi njiju in klepeče med seboj. Tudi ta dva se podasta v razgovor, "Stric Ernest, vam bf se bilo gotovo čudno zdelo, če ne bi se bil oglasil danes tu pri vas. Ali prišel sem in srečo vam voščim, Ernest Malec, v spomin tistim, ki ste jih vi — pomorili!" Vzeme kupo s penečo pijačo in se nasloni proti onemu. Le ta se pretrese in roka na mizi se mu skrči v pest. fotem pa vendar odpije na zdravico. Od čela se mu udero debele kaplje na lice. S servieto si hitro obriše obraz. "Pa je v resnici vroče tu!" pravi Bogomir hudobno. t "Vroče! vroče!" "Ali ostanivs pri svojem razgovoru! Stric Ernest, vi podpisujete tudi — menice?" Ernest Malec obledi kakor stena. Ravno je hotel piti. Ali tresoči se roki odpade kupa, da se mu draga pijača razlije po obleki in da se steklo žvenketeje rasleti po tleh. Družba plane kvišku ter pribiti h gospodarju, ki je brez moči in bled kakor kip sedel na svojem mestu. "Potolažite se, gospodje!" reče Bogomir. "Govoril sem mu o starem prijatelju. Revež se je semegs sebe umoril in to zevoljo svoje Žene. Tožna taka usoda je pretresle gospode Malce. #Dreg prijatelj mu je bil!" \ "Drag, prav drag!" pritrjuje Ernest in besede mu prihsjs teko težko iz grle, kakor bi ga nekij dušilo. "Sej ni nič, le pijte, gospodje! V moje zdrsvje pijte, gospodje! Le pijte, gospod Kremen! Gospod Smola!" In hipoma se zopet pomirijo. (Dalje prihodnjič) SVETA; NEZA '.«• \f '»Jf^sl 1 u< \ ... Prttihov Vorana (Nadaljevanje in konec) * "Dalje, dalje!" je nervozno vzpodbujel komandant in se po-gsnjsl naprej. Medtem ao prišli na vrh sedle. Takoj pod njim na drugi strsni je bile Sveta Neže. Oboojenci so jo sprejeli * odsotnimi, tujimi pogledi. Morilcem pa se je ob pogledu na to skrito mesto še bolj stisnilo srce, Morilci, ki so hodili pred obsojenci, so se s tako naglico spustili po bregu navzdol, da so Jih oboojenci komaj dohejeli. Ko oo jih naposled privlkell do cerkve, »o bili partizani že čisto Izčrpani. Dva ali trije so oe dobeoedno zgrudili za cerkveni zid. Moril-*o napravili velik polkrog za cerkvijo na Južni strani, kjer je bil naslikan sveti Krištof Potem ao začeli pripravljati ekae-kucijo. Najprej mo obsojence sneli z dolge verige, potem oo jih hoteli najprej postaviti k jagnje-dom in lipi, tako, do bi jih stre« Ijali po bregu, ker po oo bilo dreveaa predebela za verige In vrvi, ki ao Jih imeli o seboj, so se premislili in oo jih poatevtlt za cerkveni zid. Tam jih pe so pet nioo imeli kam privezati, ker v zidu ni bilo pritrjenih kevljev. kakor bi morali bi ti, ker Je ko mandantu ekoekucije bilo obljubljeno. Patrulje, ki je šle pripravljat teren, kratkomelo ni izvršile svqje naloge in zdaj oo morilci stali tu takorekoč golih rok. | Komandant je bil ves pokrit z znojem, ker ni vedel, kej nej počne in ge je bilo tudi vedno bolj streh, zdsj le huje, kakor med potoma, kajti semoten kraj je porazno učinkoval nenj in ne ootale morilce. V odnosu do obsojencev pa oo Jim area zledene-la In dq njih nioo imeli nobenih občutkov več, razen oovraštve, ki oe je večalo zaradi laatne negotovosti. Najhujše je bilo to. da ni bilo na licu mesto patrulj«*. ki je šla dan poprej pripravljat teren. Ker ni bilo nič pripravljenega, Je bilo jaono, da ni prišla do cerkve. Komandantu oe je akoraj bled-lo Najrajši bi bi) pobegnil ne-zaj v trg, toda tega nI mogel sto-riti z oboojenci vred. Dobil je povelje, da mora oboudbo Itvr-Htl. Gledal Je zbegono okrog eebe Nesreča je hotelo, de je zagledal blizu hiše v bregu nad cerkvijo nekega moškego, ki je Izza oglo opazoval, kaj oe godi prt cerkvi. Takoj Je zgrobil pu- ško in besno ustrelil proti človeku, ki je tekoj izginil se hišo. "Svinjski pesi" j« divje zaklel. Morilsko moštvo je medtem postavljslo obsojence k sidu. Ponovno so jih povezali med seboj z dolgo verigo in dva esesov-ca sta držala nategnjene konce verige v rokah in pritiskala skupino k zidu. "Ce kdo skuše pobegniti, ga takoj ubijem," je zakričal neki morilec proti skupini, ki je nepremično stele ob sidu. Obsojenci oe niso premaknili. S srepimi obrazi so strmeli proti komandantu, ki se je suksl par korakov proti bregu in začel postavljati peleton. Najstarejši partizan, ki je imel pod noeom dolge brke, katerih mu v zaporu nioo odrezali, ai Je pri tem mislil: De bi bilo le kmalu konec. Mlad partizan, z lepim licem, je vstrejno škilil proti gozdu nad hiAo in si miolil: Mogoče pe le ie uderijo zadnji trenutek. Dva, trije partizani nioo mialill nič in so gledeli pred oe, ko de bi ne resumeli, kaj oe godi okoli njih. Neketert oo imeli solze v očeh, ker oo nehote mislili ns ovojce in druge take atveri. Drugi so mirno čakali konce, ker ou bili že do krvi izmučeni in Jim je bilo veeeno Nepooled j« devet morilcev zavzelo mests zs streljanje. Tiste dve. ki sta držala dolgo verigo na koncih, sta netegniU Ker je bil tieti na levi si rani močnejši od onega na deoni stra- ni, so vsi obsojenci iztegnili roke proti levi strani. Nekoliko strsn od komandanta se je postavil esesovec, ki je imel nalogo vse slikati in pripravil aparat. Te-da je v zadnjem hipu zerigal eden izmed obsojencev, ki se je streeel in zravnal pokonci, z neverjetnim, nečloveškim glasom: "Vseeno je. Nszsdnje vas bo hudič vzel; Streljajte!" Tode te izbruh ni pospešil eksekucije, temveč jo je celo nekoliko zakasnil, ker so se morilci zdrznili. Zopet se jim je zdelo, da sliiijo neko grožnjo iz bližnjega gozde. ■ Oboojenci so po tem sovražnem vzkliku svojege tovariša vidno vzrasli in postajali smelejši. Vsi so ponosne-je dvignili glave in predrzno zrli morilski peleton, kakor da bi izzivali, i - "Ogenj!" je končno zakričal komandant in istočasno sam ustrelil s pištolo proti skupini ob zidu. Krvni pritisk gs je hotel skoipj jsadušiti in moral je najti neki Iventil, drugače bi se bil sam zrušil v sneg. Salva, ki je sledila, je zrušila vseh devet partizanov za zid. Toda mrtvi še niso bili, ker so morilci negotovo streljali. Nekateri so se še valjali po okrvavljenem snegu, drugi so hropeni in tisti z brki pod nosom se je skušel celo postaviti na n&ge, kar se mu pe ni poerečilo in se je zopet postavil na glavo. "Streljati!" se je hripavo Zadri komandant in takoj priskočil ter začel streljati v siromake, ki so se vsljsli po tleh. Podoba je bila, da je pri tem poslu zopet našel ravnotežje, kajti čisto sistematično je poiskal vse, ki so le mffeali. Trupla vseh devetih partizanov so nepremično ležala na pomendranem, blatnem in okrvavljenem snegu. Eksekucija je bile končana in morilci so se vidno oddahnili. Čakalo jih je le drugo, zelo trdo delo. Imeli' so nslogn, pobrati mrličem obleko, obutev in izprazniti vreče s peskom ter vse skupej odnesti v trg. Razen tega sta imela dVa partizana zlate zobe, ki so jih morali populiti iz ust in nesti domov. Najrajši bi jo bili kar pobrali iz tega samotnega kraja; toda to delo so mo-reli opravili In tako so slačili mrliče in p/aznili vreče. Tisti, ki je nosil fotografski aparat, je bil obenem tiidi zobar, to se pre vi, da je pulil zlate zobe in jih metel v vrečico. Ko so v vrvežu pozabili, kdo ima zlate zobe, je zaporedditfia odpiral usta mrličem, dok 11F ni prišel do prvega zlatege z6bu. Ta zob je imel slučajno tisti partizan, ki je pred smrtjo zarigal na morilce. Morilec se je sklonil k njemu, mu odprl usfa in začel puliti zle-ti zob. Stvar se ni takoj udala in zato je že nekej češe pulil. Zdej pa se je* zgodilo nekaj strslnege. Kavno v tistem trenutku, ko je morilec z vso silo vlekel za zob in je podstavil celo svoj ikorenj pod partizanovo brado, de bi nalel več moči, je gori v hribu počila puška in tekaj nato se je morilec zvrnil ne glavo poleg partizana. Krogla mu je prodrla zadnjico in ker je imel zgornji del telesa vodoravno sklohjen, mu je krogla Sla prav do glave. Bil je mrtev. I AU istočasno oe j« zgodil še drugi čudež. Tisti, kateremu je eseeovec vlekel zob iz čeljusti, je zdej nenedoms oživel, skočil pokonci in jo ucvrl okoli cerkve. Za cerkvijo je nastal velikanski vrvež. Iz gozde so streljali na Nemce. Nekateri esesovci so takoj popadali zadeti od krogel j, neketeri oo se skušali zariti v sneg, par jih je skušalo pobegniti za cerkev, tode le nekateri so dosegli to verno zavetje, drugi pa so se že gredoč prekucnili v sneg. Tisti, ki so prišli živi zs cerkev, so bili tako preplašeni, da so pozabili na partizana, ki je spet oživel in jo je sedaj takoj pobrisal v breg za cerkvijo. Partizeneka patrulja, ki je slučajno šla skozi teren, je zapazila Nemce, ne da bi vedela, kaj se pri cerkvi godi. Šele potem, ko so prišli na lice mesta, so zapazili, da sp prišli prepozno in aa med ducatom Nemcev leži tudi osem mrtvih tovarišev. Sedaj so partizani dokončali tiso delo, ki so ga malo prej pričeli Nemci. Slekli so zdaj še Nemce, pobrali vso obleko in prazne vrečice za jtesek in z zaplenjenim orožjem vred zopet izginili v gozd. Cerkev pa je ostala sama v globači in s praznimi okni strmela na morišče okoli sebe. Razni mali oglasi WOMAN g To Clean Offices &d Showcase Glass ' 6 hr. day - 54 day weetf $00.00 month Permanent - Start 6:00 AM»> See Supt. chicago Natural history museum RooMT.lt Road and FUld Drlr. WOMEN EXPERIENCED POR SORTING RAO0 WOMEN rOR SORTING BOOKS WOMEN FOR COTTON RIPPING la WASTE PAPER PLANT STEADY WORK GOOD WAGES 1801 N. Leavitt Street BINDERY GIRLS Experienced or inexperienoed Good pay while learning Excellent opportunity to leern high paying trade under pleasant working conditions Printing Products Corp 124 W. Polk Street 3rd Floor Rani mali oglasi EXPERIENCED WOODWORKERS Machine Hands Assemblers Good pay and overtime Also excellent opportunity for young men anxious and willing to stick in order to learn a good trade Western Casket Co. 1156 W. Cullerton VA2NO za pošiljanje denarja preko morja: Kraji, v kolere se sedaj lohko pošilja denar, ao se po fttevilu zelo povedali. AMERICAN EXPRESS družba služi vsem. 37 predvojnih uradov Um čre« je v teko uradovanja zdaj Po voem širokem svetu Saje AMERICAN EXPRESS družba zanesljivo poalugo —s navadnim zanesljivim pošiljanjem denarja po zmerni ceni za v Aoro domovino, z vašo tabiro pošilja po POSTI. ZRAČNI POSTI oil KABLOORAMU. Zelo važno za vaa Je. da vi veate to, ker zdaj kot še nikdar preje, bodete potrebovali to AMERICAN EXPRESS poalugo. za pošilja-nje denarja dragim svojcem točno In pravilno v staro domovino. To poslušbo oe lahko dobi pri vsakem AMERICAN EXPRESS urodu v Railway Expreas uradih, pri tlooče podružnicah In v ban k|(^kjer koli vsepovsod v Zcdinjenih državah. American Express ITS North Michigan Ave. Chicago 1. Illlnoie SLOVENE GIRLS for light waitress work. Evenings only. No experience necessary. Good pay & bonus. Old established firm. Pleasant, considerate working con ditions.—Apply Mr. Wagoner. MINER DUNN INC., 1732 E. 70th St. CABINET MAKER Apply Glabman Furniture Co. 1501 8. Peoria Street. x STEADY WORK MEN and WOMEN WOODWORKERS TRIM SAWYERS - SHAPERS SANDERS GOOD PAY STEADY WORK WILHITE MFG. CO. INC. 408 N. Aberdeen St. Tel. Monroe 8200 ■»—— GIRLS AND WOMgty L>«ht factory work. Good starting rile Day or night »iuft LENZ ELEClTUc Mir I mi N. WsssA?1 WANTED AT 0! assemblers, checl inspectors and lai Henry Valve 3260 W. Grand' GIRLS - WOMEN It to 35 . Light Factory Machine Work DRILL PRESS - GRINDING LATHE . BURRING , - Days 8 to Company Free Hoop: Excellent w EXCEL A 321 DRILL PRE#B OPERATORS SET UP MEN STOCK CLERKS 1st St 2nd shifts This is on organization which offers young men an opportunity to grow with the Company. Good starting rate' Periodical increases h Excel Movie Products Inc. , 4234 W. Drummond Place WOMEN and G] Start at 75c per hour Regular increases Good trans portatioa Radio parts assembly COIL WINDERS - SOLDERER8 PRESS OPERATORS ALADDIN Radio Industries 501 W. 35th Si. girls 4 women To prose ahirta on steam preeeer GOOD PAY STEADY WORK Many other benefits Up to dote modern laundry BRIDGEPORT LAUNDRY 102S W. 31 ST. Wanted GIRLS & WOMEN ASSEMBLERS ft MACHINE OPERATORS Light, clean factory work • 75c per hour atarting rote Group Insurance - Paid Vacation Loyalty Bonus MlbWEST ELECTRIC MFG. CO. 1639 WALNUT ST. ————--- . All oSo naročeni mm doendk "ProoeešoT P odpira if evi list! 2 GOOD MEN FOR WAREHOUSE WOI Permanent jobs . ^ per Automatic increases & 0ve SYKES TERMINAL WAI ' »31 W. 19th St. Young Men and W( WORK in modern pi Music, rest periods, insurant] Profit sharing plan Good starting wages Opportunities to join un. Paid vacations after ye Experienced or inexperie General Lumini . ^ CorP. 732 S. Federal Strati totqdaral st. u between clark k i AU GLEDATE ZA D Olj PLAČO IN STABILNO Telefon kompanija boa takih prilik hišnice (JANITRE88E8) Takoj od sošolka plača 71V uro. po treh mesecih 77H« «•[ in po šestih mesecih po uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do| ure ponoči. Oglasita ao pri ILLINOIS BI TELEPHONE COMPANY ▼ uposlovalnem urodu as v pritličju 309 W. WASHINGTON V Proorotl oo dnevno ne ln dolarsko voolL AM j &tote vsak dan? Pe skMpu lt. So 1rklM> naroči oo lisi Prost«*1 H*1eaoTl*onodrušlne k«4Itf* ne fSM«ako. so člane ali oačUi-jMJ ____Ker po Sm še plašoJo pri aseameotu SlJi' tednik, «0 jhrfto prišteje k noročolni. Torej leda) d'»J** da )o Hot predrag oo b\*tU SNPJ. Lie! Presvete je vala lajtaia. gotove Je e vsaki drušlnl nekdo. Id M rod tttol list eaak teo. Pojaaallot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biu 8NPJ, ali če se preseli proč od drufine ln bo rahteval aam »voj tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki je U*o » naročena na dnevnik Pro« ve to, to takoj naznaniti upravni«^ ln obenem doplačati dotično vooto listu ProsveU Ako <*«' stori, tedaj mora uprovništvo inlžati datum ia to vsoto na * rJ Za Chicago in okolico )• " ln......... iN 1 tednik ta —.......... la__________S.SS 8 tednika ta in________i________%M i ~ U ln__________1M 4 tednik« ta . ln ---------L. mit 5 tednike* ta So Evropo |e._____________ --- spodnji kupon, pritešlte petreboo Money Order v piamu In olnoročlto Proaveto. list ki je PROS VETA SNPJ. 2SS7 So. LownSolo Ave. Chicago 22. m. Prilošeno pošiljam I. Noalor _ Ustavite članov 4 ft ee Ust Prosvele 1 _______ČL društva It - pripišite k nmil naročnini U ČL dmšte« It ČL druktr* It ČL droš»* * ČL dn*" *