NOVI TEDNIK
NT&RC
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
28. februar W91 > štema 8 • lelo KLV • cena 20 marlev
22 tisoi izvodov - 40 strani
Usodni
zdrsi
Kje so sploh meje obdavče-
vanja, se sprašujejo obrtniki
v članku Bodo davki zatol-
kli obrt, na strani 7.
In kako brezmejni so naši
gozdovi, se sprašujejo se-
stavljalci nove gozdarske za-
konodaje in prav nič tisti, ki
v gozdovih še vedno kujejo
dobičke? O tem članku
Stroka ali bič na strani 12.
Zdrsi, kakršnikoli so že, ne
smejo biti boleči. Da bi od
njih le bili vedno tako na-
smejani, kot je smučar na
naslovnici.
Mati
s trdim
giasom
o otrocih, ki niso poznali lju-
bezni in so zašli na kriva pota,
pripoveduje reportaža Ure, ki
v srcih ne tiktakajo prav na
strani 21.
IStran 20
Tomo Česen:
Um meja je
Arezmejnost
stran 24
Vlado Kreslin:
Namesto koga
roža cveti
Strani 2, 3, 4
IŠtralki na
Vranskem,
^Šempetru,
Btorali
Stran 4'
^ffrev Saclis na
Mašinžagi
Stran 9
" iajcili je moč
l Prisrčno praznično darilo:
Povabilo na
koncert
TEREZE KESOVIJE,
5^ marca ob 19.00 v Hali
Golovec
^^"■edprodaja: Hala Golovec
'^ristični agenciji:  Kom-
ps. Popotnik
Pokrovitelja:
?PTIK SMOLE in
'9ovsko podjetje SIAL
2. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
DOGODI^
Drobiž za
potopljeno
zdravstvo
Vsa pomoč Zdravstvenemu cenim Celje
dosega 6 odstotkov škode
Brez večje in tudi bolje
organizirane pomoči si
Zdravstveni center Celje po
jesenski poplavi zlepa ne bo
opomogel. Poplavljenih je
bilo Zl tisoč kvadratnih me-
trov površin. Skupna škoda
je znašala 510,587.000 dinar-
jev, doslej pa so prejeli
41,169.000 dinarjev pomoči
ali 8 odstotkov. Če upošte-
vamo še devalvacijo dinar-
ja, je bilo škode kar za
656,461.705 dinarjev, pomoč
pa v tem primeru pade na
skromnih 6 odstotkov.
Kot so v ponedeljek na no-
vinarski konferenci povedali
predstavniki Zdravstvenega
centra Celje, so ves denar po-
rabili namensko za odpravo
posledic poplave. Za plačilo
računov v prihodnjih dneh
imajo prihranjenih 11 miUjo-
nov dinarjev. Ob tem je
Zdravstveni dom del denarja
vzel še iz amortizacije in
s tem posegel v lasten razvoj.
Žal je bila škoda tolikšna,
da je pomoč posameznikov,
organizacij in podjetij lahko
le delno ornih. Obetane po-
moči republike in federacije
praktično ni bilo. Republiški
sekretariat za zdravstveno in
Obsežno poročilo o razme-
rah v celjskem Zdravstve-
nem centru je v ponedeljek
obravnaval celjski izvršni
svet. Povod za razpravo so
bile številne pripombe po-
slancev občinske skupščine
na zadnjem zasedanju, ki bi
morali obravnavati poroči-
lo o uresničevanju progra-
ma samoprispevka, razpra-
va pa se je sprevrgla v vse-
splošno kritiko razmer
v Zdravstvenem centru. Za-
to bodo na naslednjem zase-
danju poslanci dobili obsež-
no poročilo Zdravstvenega
centra, za katero pa so ne-
kateri člani izvršnega sveta
podvomili, da bo poslance
zadovoljilo. Je namreč tako
obsežno, da verjetno ne bo-
do dobili celovite predstave
o problematiki. Sicer pa je
izvršni svet menil, da naj se
o strokovnih vprašanjih
v prihodnje pogovarja stro-
kovna medicinska komisi-
ja, poslanci pa lahko zahte-
vajo le njena pojasnila.
socialno varstvo jim je sicer
po poplavi nakazal 23 milijo-
nov dinarjev pomoči, vendar
so ta denar kasneje poraču-
nali za redno dejavnost. Od
občine Celje so prejeU sku-
paj nekaj preko 30 milijonov
din solidarnostnih sredstev,
to pa je tudi vse. Zaenkrat
tudi še ne vedo, kolikšen bo
v prihodnje delež iz solidar-
nostnih sredstev republike.
Nekatera podjetja in posa-
mezniki, za katere je sprva
kazalo, da so ponudili zdrav-
stvu solidarnostno pomoč,
so kasneje poslali za oprav-
ljeno delo in material račun.
S skromnimi in negotovi-
mi dinarji so v celjskem
zdravstvu veliko opravili: za-
gotovili so normalno oprav-
ljanje vseh dejavnosti v ne-
normalnih pogojih. V Zdrav-
stvenem domu bodo prihod-
nji mesec zaključili ureditev
otroškega dispanzerja,
v dveh mesecih pa bo pred-
vidoma urejen tudi laborato-
rij. Fizioterapija in patronaž-
na služba se bosta ponovno
vrnili v kletne prostore.
V bolnišnici bo verjetno še
lep čas zasilno deloval labo-
ratorij, sterilizacije pa tudi še
ne bodo mogli kmalu urediti
(še naprej vozijo materiale
v Maribor). V zelo težkih po-
gojih dela diabetična ambu-
lanta, ki je v čakalnici rent-
gena v zdravstvenem domu,
in endoskopska ambulanta.
Kljub prostorski stiski je
urejena hemodializa z novim
aparatom za pripravo vode,
v kratkem bodo zamenjali
cevovode. V prvi polovici
marca bodo dokončno ureje-
ne telefonske povezave, izsu-
šili pa so tudi del kleti. Več-
jih zalogajev se ob skromnih
sredstvih ne morejo lotiti,
kaj ima prednost, pa določa
medicinska komisija, ki tudi
sicer določa prioritete pri po-
sodabljanju bolnišnice.
MILENA B. POKLIC
Drnovšek, Kučan, Peterle...
KOMENTIRAMO
Le kaj bi v tem trenutku pokazale
regionalne raziskave o najpopularnej-
ših politikih in politikah ? Morebiti je
celo dobro, da jih nihče ne dela. Dru-
gače je v republiškem centru.
Po vseh raziskavah javnega mnenja
je namreč lista najbolj popularnih slo-
venskih politikov večinoma enaka.
Vrstni red je že nekaj časa tak, ne gle-
de na to, ali so rezultati raziskav objav-
ljeni v manj ali bolj odvisnih dnevni-
kih in časopisih, da vodi dr. Janez Dr-
novšek, drugi je Milan Kučan, tretji
Lojze Peterle, četrti Ciril Zlobec... Ko
je bil Ciril Zlobec gost 6. Celjskega
večera na Dobrni, je upravičeno ome-
nil zaupanje ljudi v slovensko državno
predsedstvo. Med visoko uvrščenimi
na lestvici najpopularnejših so vsi čla-
ni predsedstva. Toda javnomnenjske
raziskave odkrivajo priljubljenost po-
litičnih osebnosti. Ali je to dovolj pre-
pričljiv dokaz za popularnost foruma,
stranke, gibanja ? Najbrž ne. Odgovor
bi bil lažji, če bi presoje dobljenih re-
zultatov bolj upoštevale bistvo vpraša-
nja, na katerega so odgovarjali anketi-
ranci, in če bi anketarji zapisali, kaj je
vprašanega vodilo pri odločitvi, ko je
glasoval za tega ali onega politika.
Tisti, ki brskamo po lestvicah popu-
larnih politikov in sledimo barome-
trom javnega mnenja, lahko torej
predvsem domnevamo, kaj »vleče« pri
dr. Janezu Drnovšku, kaj pri Milanu
Kučanu in kaj pri Lojzetu Peterletu.
Javnomnenjske raziskave namreč ta-
ko rekoč samo milo vznemirijo sloven-
ski politični prostor, bolj tiste, ki so
omenjeni, kot pa tiste, ki to zaznajo.
Resnih političnih komentarjev in ana-
liz, razen sila redkih izjem, kako piha
politični veter v Sloveniji in kaj se do-
gaja na zvezah med državnim predsed-
stvom, izvršnim svetom, vodstvom
skupščine ter vodstvom strank, še ni.
Tudi o tem, kaj kdo zares počne, kako
to počne in kdo mu meče polena pod
noge, zakaj Slovenija izgublja kompa-
rativne prednosti v Jugoslaviji in
v mednarodni javnosti, zakaj nekateri
prvaki strank, predvsem pa dr. Jože
Pučnik, tako radi solirajo z izjavami,
do katerih ne more biti ravnodušen
noben državljan Slovenije, ni niti do-
volj informacij niti dovolj analitičnih
besedil. Včasih se zdi, kot da zaradi
obrambe nacionalnih interesov (in
strankarskih) ne poči tako, kot bi, po
logiki življenja in dogodkov, že zdav-
naj lahko. Navidezni politični mir na
vrhu, prijazna eleganca v odnosih, ka-
kor daje o vseh temeljnih nacionalnih
interesih doseženo soglasje, traja že od
volitev naprej, in se pokriva z loncem,
na katerem piše enkrat deklaracija
o neodvisnosti, drugič plebiscit, tretjič
razdružitev. Morebiti se bodo v repu-
bliki dokončno zapletU odnosi pri in-
toniranju razdružitvenih pogajanj
z Jugoslavijo in zaradi tega, ker Demo-
sova koalicija bojkotira priprave na
sprejem ustave.
Prav sprejem nove ustave Republi-
ke Slovenije si zasluži premišljeno raz-
iskavo javnega mnenja. Kdo je odgo-
voren, da Slovenija, ki si tako prizade-
va za državnost in suverenost, odlaša
pri sprejemanju temeljnega državnega
akta - ustave? Milan Kučan je v pro-
gramskem poplebiscitnem govoru
v republiški skupščini sprejem nove
ustave postavil v pomladni čas, a kot
prvo nalogo. Zdaj pa se republiška
ustavna komisija še sestati ne more
- zaradi nesklepčnosti. Kdaj bo nova
ustava in kd^j bodo potem volitve,
sme le ugibati.
Podobno je z razdruževanjem z
goslavijo, le da je zadnje dejanje jugo
slovanske drame marsikomu že v^,
prej znano, ne da bi vedel, koliko
igra stala - saj tudi slovenski igralcih
vedo, kaj nosijo v žepu in koliko
kenj bo v njem po koncu razdrui^
vanja.
V taki politiki negotovosti in prii^.
kovanj, ko je večinska volja ljudi j;
strani državnosti Slovenije, je razun^
Ijiva popularnost umirjenih, prem
šljenih, modrih, nepotentnih poli\,
kov, ljudi, ki vzbujajo zaupanje. To s,
vsi trije z vrha lestvice popularnih. %
niso ljudje hazarda, a če se za kock
odločijo, bodo vsaj slutili, na katet
strani se lahko zakotali. Potemtakem
se lahko politika od javnomnenjski
raziskav marsikaj nauči. Vendar pa j,
res, da bodo nekatere velike nacion^i
ne teme in odločitve kmalu zbledek
Beograd je za Slovence že zdaj maj
pomemben in kritike letijo v središi
republiškega centralizma in etatizttk
v Ljubljano. Prav v tem dejstvu j
skriva večja priložnost za dr. Janei
Drnovška in Milana Kučana, saj se vi
da je republiška vlada, s parlamentom
vred, tista, ki lahko ljudem najbolj 21
greni življenje. To, da je Lojze Petei
kot predsednik republiške vlade tak
pri vrhu najpopularnejših kljub nepi
pularnim ukrepom, je zagotovo uspei
Ali bo tako tudi prihodnji mesec, p
sprejemu zaključnih računov v gospi
darstvu in po ostrejših socialnih prii
skih brezposelnih - bodo poveda,
raziskave javnega mnenja.
Od imidža plebiscita in državnos
Slovenija ne bo mogla živeti. To i
morali vedeti vsi politiki, tudi najp.
pularnejši. Predvsem pa oblast.
JOŽE VOLFAU
Strajkali so delavci na Vranskem
Prejšnji teden so delavci
Kovinske industrije Vran-
sko prekinili delo, po dvo-
dnevnih pogovorih z vod-
stvom pa vsaj zaenkrat
sklenili kompromis.
Glavni razlog za protest
delavcev je po njihovih izja-
vah zadnje izplačilo osebnih
dohodkov, razen tega pa so
zahtevali ureditev razmer
v podjetju. Med drugim so
v svojih zahtevah zapisaU ta-
kojšen sklic novega delav-
skega sveta. Ta je bil izvoljen
v začetku februarja, delavci
pa prejšnji teden še vedno
niso vedeli, kdo zastopa nji-
hove interese. Nadalje so
zahtevali uskladitev norm
s pogoji dela, ker se je pri
zadnjem izplačilu pokazalo,
da delavci niso dosegali
norm, zaradi tega pa so jim
obračunavali tako imenova-
ne negativne norme. Delavci
so tudi jasno povedali, da je
treba režijske delavce nagra-
jevati po rezultatih v proiz-
vodnji. Naslednja zahteva se
nanaša na razčiščevanje od-
nosov v proizvodnji ter opre-
delitev vlog skupinovodij in
obratovodij. Od vodstva po-
djetja pa so pričakovali obra-
zložitev o nadaljnjem razvo-
ju podjetja, število tistih, ki
bodo na listi čakajočih ter
politiki direktorja. To sled-
nje, torej odnos direktorja, je
bil na Vranskem že nekaj-
krat izpostavljen in čeprav
posluje podjetje brez rdečih
številk, so odnosi med delav-
ci in vodstvom precej skrha-
ni. Delavci očitajo vodstvu,
da v vseh letih ni ničesar sto-
rilo za modernizacijo podjet-
ja, po drugi strani pa zahteva
vodstvo evropsko kvaliteto.
In ta problem je izbil zlasti
v zadnjem času, ko so proiz-
vajali investicijsko opremo
za nemškega partnerja.
Konec minulega tedna so
na Vranskem potem pregii
dali izplačilo osebnega ao
hodka pri vsakem posame:
niku, delavci pa so dokonč
li proizvodnjo za tujega pa
nerja. Kako bo v Kivu v p:
hodnje, je težko napoved
vati, kajti novih naročil ne
škega partnerja nimajo, (
97 zaposlenih pa je bilo vi
četku tega tedna 7 delavci
na listi čakajočih.
IRENA BAS
Foto: EDI MASNI
DOGODKI
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 3
Mozirska vlada
ostane
Poslanci v mozirski
skupščini na zasedanju
prejšnji teden niso raz-
pravljali o zaupnici izvrš-
nemu svetu. Tega predlo-
ga predsednika izvršnega
sveta Alfreda Božiča
sploh niso sprejeli in ga
niso uvrstili na dnevni
red.
Poslanci so menili, da so
že na prejšnjem zasedanju
dali vso podporo delu iz-
vršnega sveta. Prav tako so
poudarili, da-je predvsem
predsednik Alfred Božič
storil veliko delo ob popla-
vi in da bi morebitna me-
njava občinske vlade nega-
tivno vplivala na odpravlja-
nje njenih posledic.
Do pobude izvršnega
sveta, naj občinska skupš-
čina glasuje o zaupnici, je
prišlo zaradi očitkov, ki le-
tijo na mozirsko vlado
z vseh strani. Med drugim
ji očitajo neupoštevanje za-
konodaje zaradi kršitve za-
kona o moratoriju, samo-
voljno delitev sredstev po-
moči ob poplavi ter neizva-
janje politike, ki jo je spre-
jela občinska skupščina.
Predsedniku izvršnega
sveta Alfredu Božiču pa
najbolj zamerijo vmešava-
nje v kadrovske spremem-
be v Elkroju.
Preveč neznank v poslovanju
Celiska skupščina končno o gospodarstvu
Poročilo o stanju v celj-
skem gospodarstvu se bo po
številnih zahtevah poslancev
opozicije znašlo na marčev-
skem zasedanju občinske
skupščine. Izvršni svet ga je
sprejel v ponedeljek, v njem
pa je občinski sekretariat za
družbenoekonomski razvoj
poleg splošnih ugotovitev za-
pisal tudi nekaj konkretnih
predlogov za omilitev težav-
nih razmer.
Že v uvodu poročila ugotav-
ljajo, da gre le za poskus ocene,
sai pri sestavljanju niso pozna-
li rezultatov lanskega poslova-
nja podjetij, napovedi za letos
pa so zaradi neznanih pogojev
negotove. Tako ugotavljajo, da
je lani industrijska proizvod-
nja upadla za več kot 8 odstot-
kov, da se je izvoz zmanjšal za
več kot 11 odstotkov, uvoz pa
povečal. Konec lanskega leta
je iskalo zaposlitev 1787 ljudi.
Izgube so zabeležili v šestdese-
tih podjetjih v skupni višini
več kot 500 milijonov dinarjev.
Glede na letošnje usmeritve
so lahko v poročilu predvideli
le osnovne razvojne možnosti,
pa še pri teh so veliki razponi
v stopnjah rasti, kar nai bi bil^
posledica širokih razponov
ocen v podjetjih. Tako predvi-
devajo 4 do 10 odstotno rast
izvoza, ocene o povečani stop-
nji brezposelnosti pa se giblje-
jo med devetimi in trinajstimi
odstotki.
Ker ob vsem tem ugotavlja-
jo, da občina nima možnosti
bistvenega vpliva na reševanje
gospodarskih težav, izvršni
svet predlaga, da skušajo po-
slanci uveljaviti pobude v re-
publiški skupščini. Tako pred-
lagajo proučitev možnosti pla-
čila davčnih obveznosti ob
enakomernejši mesečni razpo-
reditvi. Davke in prispevke,
vezane na OD, naj bi po mož-
nosti plačevali v treh delih,
proučili pa naj bi tudi možno-
sti znižanja nekaterih davčnih
stopenj.
V razpravi so člani izvršnega
sveta opozorili tudi na razreše-
vanje neustreznih kadrovskih
zasedb v podjetjih, ki so tudi
sicer problematična.
TC
Samo brez panike
Izjemen odziv Konjičanov na pogovor
z Janezom Janšo
»Zaradi obstoja dveh poli-
tičnih in dveh ekonomskih si-
stemov se Jugoslavija mora
razdružiti,« je poudaril prejš-
nji petek na množično obiska-
nem pogovoru v Slovenskih
Konjicah slovenski obrambni
minister Janez Janša.
Prave nevarnosti za vojaški
poseg v Sloveniji po Janšinem
mnenju ni. V enotah JLA
v Sloveniji je 30 odstotkov vo-
jakov slovenskega rodu, precej
pa je tudi Albancev (v vseh
enotah JLA je trenutno skoraj
enako število srbskih in alban-
skih vojakov).
Ne glede na bodoče dogovo-
re je Janša prepričan, da Slo-
venija mora krepiti svojo
obrambno sposobnost. Dekla-
racija za mir zavaja. »To, da se
Slovenija ni sposobna sama
braniti, ni res,« je dejal. Prav
tako je zanikal, da bi lahko
v prehodnem obdobju zago-
tavljala varnost policija in eno-
te teritorialne obrambe. V teri-
torialni obrambi so rezervne
sile. Sprejem take odločitve bi
pomenil vojaško obveznost za
starejše letnike, mlajši letniki
pa bi bili brez obveznosti in
usposobljenosti. Za naborni-
ke, ki bi naj šele odšli v JLA, je
Janša povedal, da skupščina
vztraja, da v letu 1991 odidejo
v JLA le tisti naborniki, za ka-
tere bo JLA zagotovila služe-
nje v Sloveniji. Zahteva tudi
vrnitev vseh premeščeni voja-
kov Slovencev nazaj v Sloveni-
jo. Odgovora ni. Če pa bo repu-
bliška skupščina sprejela mo-
ratorij za služenje v JLA, bi po
Janševih besedah to pomenilo
nerešljiv problem. Pred vrati
univerze bi se namreč srečali
dve generaciji - tista, ki bo
zakjučila srednjo šolo in tista,
ki se bo vrnila iz JLA.
Na vprašanja, povezana s fi-
nanciranjem, je povedal, da je
Slovenija doslej pokrivala
20-30 odstotkov vojaškega
proračuna v Jugoslaviji, letos
pa namerava prispevati le za
plače zaposlenih v JLA, pokoj-
nine in usposabljanje (3 mili-
jarde namesto 30 zahtevanih
milijad dinarjev). Za lastne
obrambne namene je zaenkrat
v proračunu (še osnutek ni
sprejet) predvideno 2,8 mili-
jard dinarjev ali 2 odstotka na-
rodnega dohodka. Če bomo
imeli lastno državo, bi za te na-
mene morali dati 3 do 4 odstot-
ke neirodnega dohodka.
MILENA B. POKLIC
Neznana usoda
Duri Iz Šempetra
v torek dopoldne so stavka-
li delavci Duri iz Šempetra.
Kot nam je povedal vodja
stavkovnega odbora, Rudi
Gračner, delavci še dosedaj ni-
so prejeli januarskih plač, dela
ni, novih naročil ni, prav tako
pa tudi nobenih pametnih pro-
gramov, slaba pa je tudi orga-
nizacija dela. Direktor Pavel
Beslič delavcem ni znal pove-
dati, kdaj bodo dobili plače.
Edino, kar jim je uspelo izve-
deti je bilo to, da obstojajo
možnosti za likvidacijo podjet-
ja. Direktorju so delavci izrekli
nezaupnico in šele po tistem so
izvedeli, da je dal že pred tem
tudi odpoved. Roke sta od Du-
ri dvignila tudi lastnika Hme-
zadova PKM in Eksport, ki po
besedah razočaranih šempe-
terskih delavcev nista storila
ničesar za to, da bi obstojala
vsaj minimalna možnost za
preživetje tega kolektiva.
Kakšna bo usoda Duri pa zaen-
krat ne ve nihče.
JANEZ VEDENIK
Z upokojenci po domače
v upravnih organih skupš-
čine občine Slovenske Ko-
njice so se lani redno upoko-
jili štirje delavci, osem pa se
jih je upokojilo predčasno.
Tistim, ki so se upokojili
predčasno, so v skladu z Za-
konom o delavcih v državnih
organih (in sporazumno) iz-
plačali odpravnine v višini
67.000 dinarjev. Redni upo-
kojenci so prejeli po nekaj
več kot 16.000 dinarjev - tri-
kratni slovenski povprečni
osebni dohodek.
Trije so se s tem sprijaznili,
Hilda Novak, ki se je kot
davčna inšpektorica v prete-
klosti navadila spoštovati
predpise, pa je najprej odgo-
vorne opozorila, da bi v skla-
du z zakonom moral vsak
prejeti trikratno izplačilo
svojega osebnega dohodka.
Ker je niso poslušali, se je
obrnila s tožbo na sodišče
združenega dela v Celju. To
ni poštevalo razlage pred-
sednika izvršnega sveta Ru-
dija Petana, da so v občini
pričakovali spremembo za-
kona in da so tako ravnali
zaradi pravičnosti do gospo-
darstva, ki se duši v težavah.
Razsodil je v korist tožnice.
Konjiška uprava pa se ne da
in seje na razsodbo pritožila,
torej bomo morali počakati
na razsodbo sodišča združe-
nega dela v Ljubljani. Bo to
spoštovalo zakon ali pravil-
nik konjiških upravnih orga-
nov? Bo razsodilo v korist
upokojenke ali bo menilo, da
lahko upokojenci upravnih
organov zmanjšajo obreme-
nitve gospodarstva?
MBP
Več časa za manj premoga
Velenjski IS obljublja pomoč rudniku
v ponedeljek so se pred-
stavniki Rudnika lignita Ve-
lenje sestali s predstavniki
občinske vlade, da bi skupno
preučili težave, ki tarejo ve-
lenjski rudnik.
V občinski skupščini na-
mreč zahtevajo, da bi zaradi za-
pletov pri ekološki sanaciji
Termoelektrarne Šoštanj
v rudniku leta 1993 bistveno
zmanjšali izkop. Direktor rud-
nika Franc Avberšek meni, da
bi lahko zmanjšali izkop, ven-
dar ne v dveh ali treh letih,
torej bi vztrajanje skupščine
pri zahtevah lahko pomenilo
zapiranje rudnika. Že letos ve-
lenjski rudarji ne smejo izko-
pati več kot štiri milijone ton
lignita.
Druga težava, s katero se sre-
čujejo v rudniku, pa so izgube
v višini 860 milijonov dinarjev.
Z akomulacijo naj bi pokrili
180 milijonov, s prevzemom
kreditov naj bi jim pomagala
republiška vlada, v rudniku pa
ne vedo, kje bodo dobili po-
kritje za 160 milijonov di-
narjev.
Na ponedeljkovem skup-
nem sestanku, predstavniki
občinske vlade so si ogledali
tudi jamo premogovnika, je
občinska vlada zagotovila, da
podpira sprejeto strategijo
ekološke sanacije šoštanjske
termoelektrarne. Predstavniki
velenjskega izvršnega sveta so
rudniku obljubili pomoč pri
podjetniškem prestrukturira-
nju. Povedali so, da bodo usta-
novili sklad za razvoj podjetni-
štva, znotraj tega pa bo pose-
ben rizični fond z nepovratni-
mi sredstvi za vlaganje v nove
gospodarske programe. Po
mnenju predsednika velenj-
skega izvršnega sveta Franja
Bartolca mora energetika spet
dajati akomulacijo in s tem po-
magati pri razvoju občine.
U. K.
Vladni »žegen« črnih gradenj?
Celjski Izvršni svet o avtopralnici Jožeta Bučarja
Kljub burni razpravi na zadnjem za-
sedanju celjskega izvršnega sveta je ta
spfejel sklep, da predloži v javno raz-
Pfavo spremembe zazidalnega načrta
*^ Glazijo. Takšna sprememba je na-
^^^č potrebna zaradi vloge Marije in
Jožeta Bučerja, ki želita garažo v Obla-
kovi 7 spremeniti v avtopralnico. Zade-
bi bila povsem običajna, če ta avto-
Pfalnica ne bi delovala že od lanskega
•»ovembra.
Silvester Drevenšek, član občinske
Vlade, je zato že na začetku ugotovil, da
^■■p Ponovno za primer, ko mora izvršni
J^t legalizirati posege v prostor, ki so
opravljeni brez ustreznih dovoljenj,
jo^.^^ovil je, da navedbe v gradivu zavaja-
ciane izvršnega sveta, saj so napisane.
kot da investitorja šele nameravata pre-
urediti garažo v avtopralnico. Vprašal se
je tudi, kako je ukrepala inšpekcija, ki je
dovolila takšno obratovanje avto pralni-
ce, zanimalo pa gaje tudi, kako bi pristoj-
ni organi ukrepali, če ne bi šlo za objekt
Jožeta Bučerja, ki je direktor Etola.
Podobno sta razpravljala tudi Peter
Kavalar kot predstavnik društva za var-
stvo okolja in Silvan Božič kot predstav-
nik Demosa. Prvi je menil, da avtopralni-
ca nikakor ne sodi v kompleks med šolo
in bolnišnico in da vprašanje odplak ni
ustrezno rešeno. Povedal je tudi, da bo
društvo sprožilo postopek proti inšpek-
cijskim službam, ki niso ustrezno ukre-
pale. Silvan Božič pa je menil, da gre pri
predlogu o javni razgrnitvi za norčevanje
iz ljudi.
Celoten postopek je nekoliko podrob-
neje pojasnil Jure Sadar, občinski sekre-
tar za urejanje prostora in varstvo okolja.
Povedal je, da so Jožetu Bučerju izdali
začasno obratovalno dovoljenje na osno-
vi mnenja Zavoda za planiranje in izgrad-
njo in na osnovi soglasij, ki jih je investi'
tor pridobil. Vlogo za spremembo na-
membnosti je namreč vložil že lani, ker
pa je postopek za spremembo zazidalne-
ga načrta dolgotrajen, so mu izdali pred-
hodno dovoljenje, po katerem je lahko
začel delati. Sadar je priznal, da gre goto-
vo za rizično odločitev, ki pa je v skladu
s sprejeto občinsko politiko o pospeševa-
nju drobnega gospodarstva. Sicer pa bo
javna razprava pokazala, ali je bila takšna
odločitev občinskih organov ustrezna.
T. CVIRN
Sm MED TEDNOM
Piše: Roben Gorjanc
Čast, trupta In >>ttossi*^
Mati vseh bitk seje začela. Puščavski vihar seje namenil
zapihati v kopensko končnico, ki sojo zavezniki že dolgo
načrtovali. Za Sadamaje to zadnja priložnost, da z vojaško
bitko še kaj doseže, pravzaprav, da sebi reši kožo, pa tudi
svoji državi, kar je od nje še sploh ostalo. Oba glavna
akterja zalivskega spopada sta se ob začetku kopenske
ofenzive obrnila tudi na Boga: Bush gaje prosil blagoslova
za njegovo pravično vojno, ki naj bi bila čimbolj bliskovita
in s čim manj žrtvami. V čisto drugega Boga je prisegal
Husein, ko je prosil za njegovo pomoč pri izganjanju impe-
rialističnega hudiča iz svetih arabskih ozemelj.
Bila pa je večja od vseh dosedanjih možnosti, da se
prepreči nadaljevanje vojne. Sovjetski mirovni načrt je
obe strani postavil v kočljiv položaj: za Irak je to bila
priložnost, da se častno umakne in da skoraj vse ostane
bolj ah manj tako, kot je bilo pred 2. avgustom. Kar zadeva
njegovega političnega tretmana v mednarodni skupnosti,
Irak n^j ne bi bil kaznovan (odprava vseh resolucij var-
nostnega sveta OZN, odprava gospodarskih sankcij celo
že po nepopolnem umiku (po umiku dveh tretjin okupacij-
skih sil), ohranitev dosedanjega režima, brez vojnih
odškodnin itn. Irak je na to pristal, s^je osem sovjetskih
točk predvidevalo tisto najbolj glavno, kar so zeleh, to je
časten umik. Gre za zelo pomembno kategorijo, ki nima
samo lepotnega ali zgolj retoričnega pomena. Upoštevanje
časti pomeni spoštovanje interesov in določeno koncesijo,
čeprav gre za dejanja, ki so sama po sebi vzrok konflikta.
Vprašanje časti pa je morda še močneje igralo na drugi
strani. Američani so z velikimi zadržki sprejeli Gorbačo-
vovo formulo, češ daje »zanimiva, a nepopolria«. Če bi jo
nemudoma sprejeli, bi to pomenilo, da prehajajo v defen-
zivo in da sprejemajo vso dediščino huseinovske avanture
v Kuvcijtu. Na goli sprejem tega mirovnega načrta Ameri-
čani niso mogli pristati, saj so si to razlagali tako, da hi Irak
bil pravzaprav nagrajen za svoje agresorstvo. In ker so se
predvsem sami hoteU čutiti glavne akterje v tem spopadu,
so postavili pogoj, za katerega je bilo res težko pričakovati,
da mu bo Irak prisluhnil Ultimat fanatičnemu Huseinu za
nekajurni umik iz Kuv^ta je že izven vsakršne diplomat-
ske metodike, toda najboljši kazalec, kako malo so pri-
pravljeni popuščati in kako resno so se odločili iti do
konca.
Znano je s kakšno arogancoje Husein pospremil ukaze
iz Bele hiše pred začetkom viharja, ki pa so bih mnogo bolj
»prijazni«. Toda tudi največji skeptiki so na tihem upali,
da ga bo razmislek o razdejani državi in tisočih že mrtvih
in tisočih še čakajočih na smrt omehčala in da se bo
umaknil pod pogoji, ki so mu zagotavljali ne samo fizično
preživetje, marveč tudi ohranitev režima. Toda Sadam je
ostal neomajen, besnel je na Američane, da se posmihajo
časti Iraka in njihov ultimat proglasil za smešen in otročji.
In čim je bilo jasno, da se Irak ne misli ukloniti, so
zavezniki udarili, začela se je največja kopenska bitka po
drugi svetovni vojni. Tako skrben ameriški ultimat ima
svojo logiko. Po vsem tem kar so Američani investirali
v puščavski vihar, glede na dejstvo, da so porušili državo,
da je vse več znamenj o demoralizaciji prebivalstva, da
njihove žrtve ne smejo biti zaman in da je dokončno
napotil čas obračuna s stalnim motilcem reda v peščenih
naftnih kolonijah, je bilo malo možnosti, da ne bi šli do
konca. Ta konec bo verjetno v strmoglavljenju režima
Sadama Huseina, čeprav Američani ne bodo vztrajali pri
njegovi fizični likvidaciji in se bodo zadovoljili s pobegom
v kakšen Sudan (špekulira se celo o tem, da naj bi zaprosil
Moskvo za politično zatočišče, nakar je visoki predstavnik
soijetskega ministrstva odgovoril, da njihov predlog ni bil
namenjen ohranitvi režima v Iraku, ampak preprečitvi
številnih žrtev, ki bodo v kopenskem spopadu neizbežne).
Iti do konca pa se bo zrcaUlo tudi v tem, da si Američani
spet želijo priboriti vlogo glavnih bossov na Bližnjem
vzhodu, za kar imajo sed^j spet vse možnosti, potem ko je
Moskva zaradi svojih gospodarskih težav in še svežega
afganskega sindroma v ognjenih variantah zalivskega
vozla stala ob strani. Če bi se obnesel Gorbačovovnačrt, bi
to pomenilo vračanje Sovjetske zveze kot enega od bos-
sov, ki vplivno kroji podobo Bližnjega vzhoda. V času
hladne vojne je Kremelj na tem področju igral zelo vidno
vlogo, vendar vedno v konfrontaciji z Američani. Tokrat bi
bilo treba najti neko drugo obliko, Američani pa ta vpliv
niso pripravljeni deliti in morda tudi vse preveč vzvišeno
vidijo svojo vlogo edine, dejanske supersile.
Hladno kondicionirana sovjetska pobuda s tradici-
onalno vprašljivim ultimatom je lahko tudi znanilec novih
odnosov med velikima silama, če so Američani sploh še
pripravljeni SZ dejansko priznavati ta »status«. Mar to
pomeni, da linija rdečega telefona med Kremljem in Belo
hišo ne bo več tako ogreta? Tudi v tako možnost je treba
verjetno, anaUtiki celo že govorijo o prvih znamenjih
novega vala hladne vojne. Tudi sicer Moskvi ni nič kaj
všeč stalno pridigarje Washingtona o demokraciji in Pri-
baltiku. Vseeno pa je zaenkrat še verjeti v »usklajenost
valovnih dolžin«.
Med obema svetovnima arbitroma pa je nekaj nervoznih
pasov, ki kar naprej niso zadovoljni, da morajo stati ob
strani. Izrael pri tem prednjači in slutiti je, da komaj čaka,
da bi še sam odvrgel nekd^ bomb na Bagdad in se tako
maščeval za vse tiste, k sreči nedorečene, scude. Tudi
Iranu je kaže vsebolj tesno v nevtralni obleki, prejšnjo,
z ničemer pogajevano nevtralnost, sedaj vse bolj veže na
obnašanje Izraela. Oglasil seje tudi Gadafi, ki ima s Penta-
gonom še neporavnane račune. Na afriškem arabskem
severu je spet najbolj bojevita Alžirija, tako kot pred začet-
kom viharja.
Trupel pa bo grozljivo dovolj tudi brez teh morebitnih
»prostovoljcev«. '
4. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
GOSPODARSTVA
Štrajk v Štorah
Ker niso dobili januar-
skih plač, so v ponedeljek in
torek strajkali tudi štorski
železarji. Ze v ponedeljek so
delo prekinili vzdrževalci,
v Jeklovleku in v Mehanski
obdelavi, v torek ob desetih
pa še v večini ostalih podje-
tij tri tisoč članskega kolek-
tiva.
Januarske plače bi morali
dobiti že prejšnji teden, pre-
jelo pa jih je le 500 delavcev
podjetij Litina in Industrij-
ska oprema. Delavci teh po-
djetij tudi niso strajkali, kot
tudi ne v skupnih službah,
delu transporta in gostin-
stva.
Železarni so sicer v repu-
bliki in občinah odložili pla-
čila prispevkov, ostali pa so
brez gotovine. Da bi prišli do
potrebnih 15 miijonov, so ra-
bili jamstvo Republike oz.
odbora za sanacijo sloven-
skega železarstva. Ker do
skrajnega roka, torkovega
dopoldneva (ki so ga posta-
vili delavci), odgovora iz
Ljubljane ni bilo, so pričeli
stavkati.
Po pravilih stavkovnega
odbora so stavkali v delov-
nih prostorih, niso pa tudi
opustih najnujnejših vzdrže-
valnih del, ki so potrebna za
ponovni zagon proizvodnje.
Kakšen je izid, do zaključ-
ka redakcije nismo izvedeli,
kajti potrebnega jamstva
v torek še ni bilo. V stavkov-
nem odboru so se dogovorili,
da bodo stavkali tako dolgo,
dokler ne dobijo plačilnih
kuvert. Določili so tudi de-
žurstva zaupnikov, ki so
nadzorovali potek stavke.
R. P.
Sachs na Mašinžagi
Jeffrey Sachs, »ekonomski
kavboj«, makroekonomist,
ki ima za seboj nekaj bleš-
čečih uspehov zbijanja hi-
perinflacije in stabilizacij
gospodarstev v nekaterih
državah Južne Amerike, je
prejšnji teden kot gost dr.
Drnovška in Uniorja preživ-
ljal počitnice na Rogli.
V razgovoru z novinarji pa
duhovni oče zadnje jugoslo-
vanske reforme ni povedal
nič bistveno novega.
Res je, da vsega tudi ni
smel povedati. Tako ostajajo
odprta vprašanja v zvezi
z njegovo svetovalno vlogo
v slovenski vladi kot tudi
razgovori, ki jih je imel prejš-
nji teden z dr. Janezom Dr-
novškom na Brdu.
Jeffrey Sachs je še enkrat
pojasnil, kaj je spodkopalo
jugoslovanski program re-
forme (ekstremno zviševanje
plač brez zaledja v povečani
produktivnosti, izgubljeno
potrpljenje delavcev, pono-
ven izbruh inflacije, politični
kaos v državi) ter pri tem po-
udaril, da krivec za poraz ni
Ante Markovič.
Slovenija bo morala na po-
ti v svojo samostojnost v bi-
stvu ponoviti Markovičev
(Sachsov) program, pri če-
mer pa ima zaradi notranje
politične    stabilnosti   več
možnosti za uspeh. V ospre-
dju programa mora biti pri-
vatizacija, ureditev monetar-
nega in bančnega sistema,
povezava z Evropo, šele po-
'tem bi bilo smiselno uvajati
lastno valuto. Na vprašanje,
ali je smiselno hkrati speljati
proces privatizacije in dena-
cionalizacije pa je odgovoril
pritrdilno, vendar bi uspeli
le v primeru, da bi oboje spe-
Ijah zelo hitro.
Sachs je pohvalil tudi go-
stitelje, zreški Unior in ureje-
nost centra na Rogli, kjer je
preživljal počitnice skupaj
s svojo družino in starši.
RP
Zlom gospodarstva pred vrati
Negospodarstvo posoja denar gospodarstvu
Razbremenitev je ključni
problem gospodarstva, je bilo
v ponedeljek rečeno na razgo-
vorih predsednika Gospodar-
ske zbornice Jugoslavije Dag-
marja Šustra z novinarji in
člani celjskega kluba Mana-
ger. Gospodarstvo je namreč
v takšnem stanju, da si lahko
propad sistem obetamo že
v nekaj tednih, če ne bo hitrih
in učinkovitih ukrepov za
njegovo ozdravitev.
Osrednja točka razgovorov
je bila, kako sploh uspeti z zah-
tevo, da je vprašanje sanacije
gospodarstva osnova vsemu
ostalemu. Dagmar Šuster je
dejal, da bo GZ Jugoslavije
uresničila že znano pobudo in
predlagala bojkot dela plačil za
družbenopolitične skupnosti.
Zahtevali bodo n^manj 20 od-
stotno znižanje porabe, pri če-
mer pa rezerv ni možno toliko
iskati v družbenih dejavnostih,
kjer seje npr. v Sloveniji pora-
ba lani zmanjšala za 30 odstot-
kov, temveč v ostalih delih
proračunske porabe. Jugoslo-
vansko gospodarstvo ni več
zmožno streči vse večjim pro-
računskim apetitom. Spet pri-
h^a do absurda, da negospo-
darstvo za drage obresti posoja
denar gospodarstvu, skratka
jemlje viru, iz katerega se na-
paja.
Za Slovenijo pa je Dagmar
Šuster dejal, da se bo morala
čimprej odločiti ali za začasno
ohlapno obliko povezave v ju-
goslovanskem prostoru ali pa
za povsem samostojno pot. Se-
danja dvojna igra namreč sa-
mo še poslabšuje stvari in kr^-
ša možni rok za kakršnokoli
ukrepanje. Celjski pa tudi slo-
venski gospodarstveniki vse-
kakor želijo obdržati pozicije,
ki jih imajo v jugoslovanskem
ekonomskem prostoru. Go-
spodarska zbornica Jugoslavi-
je se zato zavzema za sprejem
učinkovitega kratkoročnega
sistema ekonomske politike
na zvezni ravni, s katerim bi
morah zaustaviti katastrofalen
padec proizvodnje, poskrbeti
za prehodnost plačilnega pro-
meta, vzpostaviti ustrezno mo-
netarno politiko, zmanjšati re-
alne obresti, osebno in splošno
porabo, spremeniti tečaj, pri-
praviti socialni program in po-
skrbeti za prestruktuiranje, še
zlasti lastninsko.
Celjski direktorji in poslanci
so dejali, da takšna opcija po
sprejemu 99. ustavnega dopol-
nila (o razdružitvi) verjetno ni
sprejemljiva. Možnosti vidijo
le v zmanjšanju republiške
proračunske porabe, o čemer
bo v začetku marca največ
vora v republiški skupščini. Ce
bo zbor združenega dela vztra-
jal na 37 odstotni obremenitvi
gospodarstva in če bi to podpr-
la celotna skupščina, bi bil
problem verjetno delno rešen.
Osnovno vprašanje je zato, ka-
ko se bo gospodarstvo organi-
ziralo v teh svojih zahtevah.
Doslej kakšne posebne organi-
ziranosti, predvsem regijske,
ni bilo.
RADO PANTELIČ
KOMENTIRAMO
Na vrsti so
nedotakljivi
Ni dvoma, da bomo v na-
slednjih letih govorili pred-
vsem o odrekanjih. Zaposle-
nih, ki se bodo morali odreči
delu svojih zaslužkov na ra-
čun brezposelnih, na račun
spremembe tečaja domače
valute, na račun vzpostavi-
tve takšnega sistema, ki bo
onemogočal izigravanje dr-
žave itn.
Vprašanje je, kje vzeti?
Gospodarstvo je izžeto, sesu-
to, potrebno transfuzij, infu-
zij in realno pristaja le na 37,
odstotne obremenitve. Če
mu denar posoja negospo-
darstvo in če smo za osebno
porabo že ugotovili, da bo
potrebno zategniti pas, po-
tem je jasno, kje je še treba
vzeti. V družbenih dejavno-
stih so lani porabili za 30 od-
stotkov manj kot predlani.
Morda bi ministri, ki so tega
že vajeni, lahko sprejeli še
kakšno kritiko in še malen-
kostno oklestili svoje prora-
čunske zahteve, a tokrat bi
se bilo potrebno lotiti pred-
vsem tistih, ki so doslej dobi-
li največ, resorjev ministrov
Janše in Bavčarja, in še ved-
no bohotne republiške upra-
ve, (če seveda v katerem teh
resorjev tudi že ni prišlo do
emisijskega vdora po srb-
skem vzoru). Bodo poslanci
v začetku marca končno
zbrali pogum ?
RADO PANTELIČ
Iz gospodarskili težav
Na petkovi javni razpravi z naslovom Kako iz gospodarskih
težav, ki jo je v Šentjurju priredil domači Demos, so si bili
gostje Igor Omerza (SDZ), Franček Hudej (SDP), Tone Ander-
lič (LDS) in Slavko Glinšek (SSS) enotni v kritiki gospodar-
skega dela vladnega programa.
Gostje, ki so bili pretežno iz opozicijskih strank, so videli
rešitev v takojšnji gospodarski in politični suverenosti ter tudi
zakonski ureditvi privatizacije, saj naj bi bila ta že zrela za
skupščinsko sprejemanje. Do tega naj še ne bi prišlo zaradi
vztrajanja liberalno obrtniške stranke ter kmečke zveze, ki se
zavzemata za istočasno zakonsko ureditev denacionalizacije.
Čimprej naj bi določili tudi prednostne gospodarske panoge
republike, kar bi omogočilo napredek za nastopanje na zahod-
noevropskem trgu zrelih podjetij. V nadaljevanju slabo obi-
skane razprave so obravnavali še posamezne sestavine gospo-
darske poUtike. gj
Posel poslovnežem
v žalski občini je treba
ustanoviti poseben odbor
za razvoj podjetništva, čim
prej pa naj bi mu sledila
agencija za razvoj podjetni-
štva. To je ena izmed pobud
žalske liberalno-demokrat-
ske stranke, ki so jo pred-
stavili na včerajšnjem po-
govoru s poslanci zbora
združenega dela žalske
skupščine.
Liberalno-demokratska
stranka predlaga, naj odbor
sestavljajo uslužbenci občin-
ske državne uprave ter po-
djetniki, ukvarjal pa naj bi se
z nadzorom in predlogi fi-
nanciranja vseh razvojnih
programov v občini, ki bodo
zagotavljali novo zaposlova-
nje ter profitno stabilne pro-
jekte. Zagonski kapital agen-
cije bi zagotovili iz občinske-
ga proračuna, kasneje pa naj
bi se agencija vzdrževala sa-
ma. Kot nosilci podjetniških
programov pa v času manda-
ta ne bi smeli sodelovati čla-
ni odbora, njihovi sorodniki
ali ljudje iz državne uprave.
Skratka, agencija naj ne bi
bila namenjena bogatenju
posameznikov, temveč raz-
voju občine. jB
Tudi gradbeniki
grozijo z stavko
Zaposleni v gradbeništvu so poslali republiškemu
izvršnemu svetu in skupščini republike Slovenije peti-
cijo, v kateri zahtevajo, da vlada in skupščina sprej-
meta ukrepe, ki bi preprečili zlom gradbene dejavno-
sti. Hkrati pa, seveda v primeru, da zahteve iz peticije
ne bi bile uresničene, grozijo z stavko.
V peticiji, ki jo gradbeniki po vsej Sloveniji še vedno
podpisujejo, zahtevajo sprejetje programov za oživitev
investicij pri javnih delih, infrastrukturi ter stanovanj-
ski gradnji. Zahtevajo tudi razbremenitev gospodar-
stva z vse večjimi dajatvami za predrago državo, terjajo
sprejem razvojnih, zaposlitvenih in socialnih progra-
mov, ki bodo omogočili odpiranje delovnih mest iii
zagotovih delo presežnim delavcem in invalidom'
Gradbeniki in njihov sindikat zahtevajo tudi podpis,
uveljavitev in spoštovanje kolektivne pogodbe. Če
program peticije ne bo dal rezultatov, bodo zaposleni
v gradbeni operativi, industriji gradbenih materialov,
zaključnih in inštalacijskih del, vodnega gospodarstva
ter v projektnih in inžinering dejavnostih podprli zah-
tevo po organiziranju stavke vseh gradbenikov.
DENAR IN VALUTA
Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabi
3. nadaljevanje
V resnici pa je denarni sistem še bolj
občutljiv. Del denarja prebivalstva je
vložen kot depozit v bankah, ki svoja
sredstva plasira v naložbe. Tega denarja
banka zaradi ročnosti plasiranja ne mo-
re takoj izdati. Prav tako imajo občani
v nogavicah tuj denar. Ob kriznih ob-
dobjih pride do potrebe po monetariza-
ciji teh prihrankov za nakup blaga, ki je
na voljo samo za domači denar. Depoziti
v bankah in devize se spreminjajo v de-
nar, ta pride v obtok, dobrin za ves ta
denar pa ni, zato pride do še večje rasti
cen. To povečuje stroške proizvodnje in
s tem povzroča še večjo krizo. Začarani
krog je sklenjen.
Trguje se po vsej držayi in ker imamo
pri nas enoten denarni sistem, se tudi
cene povečujejo v vsej državi, ne glede
na to, na katerem delu države je prišlo
do prekomerne emisije.
Model denarnega sistema
VideU smo, da je inflacija skoraj iz-
ključno posledica tega, da pride do več-
je emisije denarja, kot je potrebno. Cen-
tralna banka bi morala s svojimi ukrepi
kompenzirati avtonomno emisijo, če te-
ga ne stori, pride do motenj v denarnem
sistemu. Učinki pa niso takojšnji, am-
pak se pri tem marsikaj dogaja. Poveča-
nje denarne mase (neomejevalna denar-
na politika ali avtonomna emisija) pove-
ča povpraševanje po blagu, posledica pa
je povečana proizvodnja, polna zaposle-
nost in podobno. Na žalost to velja le
kratek čas. Nato se sistem na to »priva-
di« in stare razmere se vzpostavijo pri
večjih cenah. Skrajno omejevalna de-
narna politika pa na drugi strani povzro-
či akumulacijo denarja v negospodar-
stvu. V prvem hipu se povpraševanje ne
zmanjša, gospodarstvo pa pestitita ne-
likvidnost in pomanjkanje denarja. Po-
javijo se denarni nadomestki (menice in
drug neformalni denar). Če bi omejeval-
no denarno politiko nadaljevali, bi se res
zmanjšala inflacija, vendar bi pri tem
gospodarstvo že prešlo na nedenarne
načine menjave blaga, kar pa je najdraž-
ja možnost. Zato je zmanjševanje infla-
cije samo z omejevalno politiko, ki ji ne
sledijo drugi ekonomski ukrepi (denimo
zmanjšanje praračunov), slaba strategija
in je bila doslej v vseh državah tudi neu-
spešna. Pot iz visoke inflacije nazaj je
predvsem zaradi političnih problemov
(prerazporejanja moči, padanja standar-
da, nezapolenosti, socianih težav in dru-
gih) izredno težka. Naj še omenimo, da
je za delovanje centralnoplanskega go-
spodarstva, torej takega, ki ga imamo do
neke mere tudi pri nas, inflacija skoraj
neizogibna, saj je upravljanje gospodar-
skih subjektov najlažje prek emisijske
in kreditne politike.
Poglejmo si, po kakšni krivulji se
spreminja kopna moč denarne enote, če
se spreminja koUčina denarja v obtoku.
Naredimo preprost logičen denarni mo-
del. Edino blago v državi naj bodo slado-
ledi; narejene hranimo v hladilnku, kjer
jih je spravljenih 1.000. Delavci izdeluje-
jo sladoled v tovarnah, za vsak sladoled
porabi en delavec eno minuto delovne-
ga časa in za to minuto delovnega časa
želi imeti tako plačo, da bi si njegov
otrok ali kdo drug, ki bi mu delavec dal
denar, lahko kupil en sladoled. Da bi
ljudje lahko pokupili vse sladolede, mo-
ra biti toliko denarja, k9t je vrednost
sladoledov v hladilniku. Če je cena ene-
ga sladoleda 1 dinar, je torej za vse sla-
dolede potrebnih 1.000*1 din = 1,000 di-
narjev. Dokler deluje hladilnik, dokler
nihče ne krade in nihče ne izda več di-
narjev, kot je potrebno, se lahko zgodi
karkoli, vedno bo dovolj denarja in do-
volj sladoledov. Nihče se ne bo mogel
pritoževati, da je ogoljufan ali izkoriš-
čan. Vladal bo torej red.
Oglejmo si, kaj nastane ob izrednih
razmerah. Ko prideta poletje in vročina,
otroci navalijo na sladoled in zapravijo
ves denar. Sladoleda sicer zmanjka, ven-
dar otroci tudi nimajo denarja, da bi
lahko kaj zahtevali od prodaj alca-tovar-
narja. Edino, kar lahko storijo otroci je,
da doma sitnarijo za denar. Tega pa ne
morejo dobiti, ker ga ni, saj ima ves
denar tovarnar. Edino, kar lahko naredi
delavec, je, da gre v tovarno, naredi sla-
doled in dobi zanj 1 dinar, da ta denar
otroku, ki si lahko zanj kupi sladoled, ki
pa ga tovarnar lahko proda, saj so ga
v tovarni naredili.
Tako gospodarstvo bo delovalo v vsa-
kem političnem sistemu, ki zmore zago-
toviti, da delujeta hladilnik in tovarna
ter da ni več denarja (!), kot je potrebno,
pa tudi' da sta tovarnar in banka tako
stroga, da delavcu ne dasta denarja, do-
kler ne naredi sladoleda.
Videli smo, daje bila v našem primeru
za pravilno delovanje sistema potrebna
količina denarja v obtoku tista, ki je
ustrezala vrednosti blaga (sladoleda). ^
Nadaljevanje prihodnjič
Vzorec za nov slovenski denar.

DOGODKI
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 5
Slovenija bi morala
staviti na Gorenje
Velenjski koncem na sejmu ir KOInu
Prejšnji teden je bila
v Kolnu, enem največjih
evropskih razstavnih sre-
dišč razstava gospodinjskih
aparatov in druge opreme
za dom Domotechnica 91.
Na njej so bili predstavljeni
vsi izdelki, ki dvigujejo kul-
turo bivanja sodobnega člo-
veka. Od naših podjetij je
svoje izdelke razstavil kon-
cem Gorenje iz Velenja in
to je bila zanj priložnost, da
preveri svoj položaj v svetu
in s poslovnimi stiki okrepi
razvojne možnosti.
Med številnimi gosti, ki so
obiskali razstavni prostor
Gorenja na letošnji Domo-
technici, je bil tudi predsed-
nik slovenskega izvršnega
sveta Lojze Peterle. Skupaj
s predstavniki koncema je
pripravil novinarsko konfe-
renco. V in na njej je števil-
nim novinarjem povedal, da
pričakuje Slovenija ob na-
čelni podpori demokratične
Evrope tudi aktivnejšo poli-
tiko. Napovedal je, da bo
Slovenija v daljšem roku pri-
pravila prošnjo za pridruži-
tev evropski skupnosti. Her-
man Rigelnik, predsednik
poslovodnega odbora kon-
cema Gorenje, je na novinar-
ski konferenci predstavil po-
ložaj koncema v svetu. Med
drugim je povedal, da so
v Gorenju prepričani, da je
za koncern in tudi za Slove-
nijo edina možnost obstoja,
da se odprejo v svet. Gorenje
letno že izmenjuje za 800 mi-
lijonov dolarjev blaga z drža-
vami Zahodne Evrope, pri-
hodnje leto pa bo poskušalo
priti na borzo v Frankfurtu.
V tem tednu bodo v Gore-
iijevih Gospodinjskih apa-
ratih izdelali sedemmilijon-
ti pralni stroj. Ob tej priliki
nameravajo podrobneje str-
niti vtise z Domotechnice
v Kolnu in predstaviti načr-
te za prihodnost.
Predsednik slovenske vla-
de Lojze Peterle je med ogle-
dom Gorenjevega razstavne-
ga prostora omenil, da sicer
ni strokovnjak za tovrstne iz-
delke, vendar ga veseli, da
tudi v koncemu namenjajo
večjo pozornost ekologiji. Po
njegovem mnenju dosega
koncern vrh svetovne po-
nudbe bele tehnike in evrop-
skih standardov.
»Sejma Domotechnica 91
sem se udeležil zato, da bi
povedal, da želimo v Slove-
niji ustvariti strateške in
konkurenčne pogoje za tuj
kapital. Borili se bomo, da
bomo te pogoje čimprej do-
segli,« je pojasnil Peterle.
Poslovne partnerje in druge
tujce seveda najbolj zanima,
kaj se bo zgodilo s Slovenijo,
je še povedal in dodal, da
z razlagami o političnih ciljih
Slovenije nima težav, da pa
skuša na takšen način vzbu-
diti čim več zaupanja pri
vseh interesentih za sodelo-
vanje s Slovenijo.
Na razstavnih prostorih
v Kolnu se je Gorenje pred-
stavilo z novimi oblikami
pralnih strojev, izpopolnje-
nimi programatoiji in hladil-
no-zamrzovalnimi aparati,
z novo generacijo pečic ter
prvim modelom »inteligent-
nega doma«.
»Rdeča nit proizvodnega
programa je ekologija, torej
naš prispevek k čistejšemu
okolju,« je povedal vodja iz-
voza koncema Gorenje Fra-
njo Bobinac. »Hkrati skuša-
mo prilagajati proizvodne
programe spremenjenim
evropskim razmeram, saj je
»Slovenija bi morala sta-
viti na program Gorenjevih
gospodinjskih aparatov, saj
imamo svoj image, trg in
poznanstva. Gorenjeve šte-
vilke so ustvarjene na naj-
bolj razvitih tržiščih, za sa-
bo pa imamo močno repro-
dukcijsko verigo. Vendar se
v Sloveniji ne bi smelo zgo-
diti, da bi stavili na enega
konja, vse ostalo pa naj bi
crkovalo. Če vse crkne, bo
crknil tudi vlečni konj,« je
Rigelnik odgovoril na vpra-
šanje o Gorenju kot vleč-
nem konju.
vse več manjših družin in
ljudi, ki živijo sami.« Novi
pralni stroji Gorenja zato po-
rabijo 40 odstotkov manj vo-
de in 35 odstotkov manj
električne energije ter pral-
nih praškov.
Ena izmed največjih Gore-
njevih novosti na letošnji
Domotechnici je »inteligent-
ni dom« oziroma osnovne
funkcije integriranega hišne-
ga sistema, ki omgočajo nad-
zor in upravljanje doma na
daljavo s pomočjo javnega
telefonskega omrežja. Hišni
sistem je nastal v okviru pro-
jekta Slovenski dom, v Gore-
nju pa so ga predstavili sku-
paj z Iskro Terminali. V si-
stem je možno vključiti štiri
gospodinjske aparate in nad-
zirati štiri varnostna stanja
v hiši. Ta model integrirane-
ga hišnega sistema spravlja
nadzor in nastavljanje aktiv-
nih ali pasivnih stanj apara-
tov in naprav v hiši, nadzor
varnostnih razmer s pomoč-
jo senzorjev in audio nadzor,
hkrati pa je običajen teleko-
munikacijski sistem. Možno
ga je sprogramirati tako, da
preko javnega telefonskega
omrežja porabniki upravlja-
jo aparate oziroma nadzoru-
jejo varnostno stanje doma.
Sistem namreč pokhče dolo-
čeno telefonsko številko
v primeru, če pride do vlo-
ma, izliva vode, nenadnega
dviga temperature... Omo-
goča tudi prisluškovanje
v stanovanju, porabnik po-
kliče domačo telefonsko šte-
vilko in z uporabo posebne
kode sliši, če se v prostoru
dogaja   kaj   nenavadnega.
»Inteligentni dom je prvi pri-
mer hišne avtomatizacije,
v bistvu gre za nadziranje go-
spodinjskih aparatov preko
telefonskega omrežja,« je po-
jasnil Franjo Bobinac.
Čim prej končati
Jugoslovansko
agonijo
»Največji problem je poli-
tični in gospodarski položaj
Slovenije. Vedno znova se
pri vseh poslovnih partner-
jih pojavljajo ista vprašanja,
na račun Slovenije v bodoče
pa se nanašajo kar tri četrti-
ne vseh vprašanj,« je pove-
dal predsednik poslovodne-
ga odbora koncema Gorenje
Herman Rigelnik. »Kar se
Gorenja tiče, sodelujemo
s tistimi, ki imajo kaj ponu-
diti, iščemo različne partner-
je, s kom in kako bomo sode-
lovali, pa" se še dogovar-
jamo.«
Gorenje namerava v letoš-
njem letu povečati izvoz in
uvoz ter obseg zaposlovanja,
za približno 9 odstotkov
zmanjšati pa število zaposle-
nih. »Z maksimalnim izko-
riščanjem notranjih rezerv
bomo skušali ohraniti svojo
prisotnost na poslovnih po-
dročjih,« je poudaril izvršni
podpredsednik poslovodne-
ga odbora koncema Gorenje
Mitja Jenko.
Gorenjevi p»redstavniki na
Domotechnici v Kolnu so
povedali, da biti in prihajati
z jugoslovanskega tržišča ni
nikakršna prednost. »Jugo-
slovansko agonijo je treba
čim prej končati, saj pomeni
hudo blokado gospodarske-
ga razvoja,« je menil Ri-
gelnik.
V Gorenju imajo tudi svoj
projekt »Strategija privatiza-
cije«, saj menijo, da transfor-
macija družbene v državno
lastnino ni perspektivna za
Slovenijo. V okviru projekta
nameravajo razpisati delni-
ce, s tem bi si pridobili sve-
žih moči in nenazadnje last-
nika koncema. Proces priva-
Poleg koncema Gorenje
so na letošnji Domotechnici
sodelovali tudi druga slo-
venska podjetja Rotomati-
ka, Metalfleks Tolmin, Is-
kra Železniki in TVT Boris
Kidrič iz Maribora.
tizacije naj bi speljali s po-
močjo bank, ena od realnih
možnosti za razvoj Gorenja
v prihodnosti pa je vključi-
tev na frankfurtsko borzo.
»Na naše delo in načrte ni
nikakršnih političnih priti-
skov, minister Mencinger je
eden največjih zagovornikov
našega projekta,« je povedal
Herman Rigelnik.
Predstavniki Gorenja so
poudarjali, da je letošnji se-
jem Domotechnica name-
njen prihodnjemu letu, saj
imajo na primer v Gorenje-
vih Gospodinjskih aparatih
letošnjo proizvodnjo zapol-
njeno. Kot se že dogaja v sve-
tu, tudi v koncernu pričaku-
jejo, da bo tržišča zajela rece-
sija, ki bo vplivala na zmanj-
šanje prodaje.
URŠKA KOLENC
^ojze Peterle in Herman Rigelnik med novinarsko konferenco, na kateri so predstavili
Politični položaj Slovenije in položaj koncema Gorenje v svetu.
iskanje sorodnosti
Vodstvi slovenske SDP in Zelenih v Celju
Vodstvi slovenskih Zele-
nih in Stranke demokratič-
ne prenove sta se pred dne-
vi sestali v Celju in govorili
o pogledih na oblikovanje
nove ustave. Precej časa sta
nemenili tudi pogovoru
o ekoloških temah, zlasti ti-
stih, ki so bile kamen spoti-
ke v odnosih med obema
strankama.
Predsednika obeh strank
dr. Dušan Plut in dr. Ciril
Ribičič sta poudarila pomen
tovrstnih srečanj, na katerih
lahko kljub razlikam, med
strankami najdejo stične
programske točke. Takšno
sodelovanje je po Plutovih
besedah toliko pomembnej-
še v sedanjih občutljivih
dmžbenih razmerah, ko je
nacionalni konsenz nujen za
reševanje ključnih pro-
blemov.
Predstavniki obeh strank
so v razpravi o novi sloven-
ski ustavi ugotovili vrsto po-
dobnih pogledov. Tako eni
kot drugi vidijo temelj odlo-
čanja v parlamentarnem si-
stemu, le da se SDP zavzema
za dvodomni parlament
s krepitvijo lokalne samou-
prave. Zeleni pa predlagajo
enodomnega z regionalnim
korektivom. Stranke naj bi
si mesta razdelile na osnovi
proporcionalnega volilnega
sistema. Oboji se zavzemajo
za soupravljanje delavcev
v podjetjih, za človekove
pravice in za posebno ustav-
no opredelitev varstva oko-
lja kot temeljne človekove
pravice. Glede preambule in
opredelitve o svetosti življe-
Vodstvi Zelenih in SDP sta
razpravljali o zaprtju JE Kr-
ško, ki naj bi bila kamen spo-
tike med obema strankama.
Zeleni so za zaprtje namreč
opredelili mejno leto 1995,
medtemt-ko v SDP menijo, da
je vztrajanje pri datumu ne-
smiselno, in so se opredelili le
za zaprtje v okviru možnosti.
Zeleni so to ocenili kot napad
na njihova programska nače-
la, še zlasti, ko je Emil Milan
Pintar v sredstvih obveščanja
izjavil, da je leto 95 volilna
prevara. V Celju je vodstvo
SDP počudarilo, da je treba
iskati sorodnost med stranka-
mi, ne pa poglabljati razlike,
saj sta obe stranki proti jedr-
ski energiji. Zeleni so na os-
novi tega predlagali, naj jih
poslanci SDP v skupščini
podprejo, ko bodo zahtevali
500 milijonov proračunskih
sredstev za letošnje projekte
zapiranja jedrskih elektrarne
skupaj z njimi pa zahtevajo
tudi zaprtje energetsko po-
žrešnih industrijskih gigan-
tov, kot je elektroliza A v Ki-
dričevem.
nja Zeleni predlagajo raje
spoštovanje življenja in do-
stojanstva. Menijo tudi, da bi
bil pred sprejetjem ustave
potreben referendum, na ka-
terem bi se ljudje opredelili
do nekaterih temeljnih dolo-
čil v ustavi (demilitarizacija
in podobno).
V nadaljevanju so govorili
tudi o deklaraciji za mir, ki
naj bi bila nadstrankarska.
Zato tudi podpisovanja te
deklaracije ne bi smele orga-
nizirati posamezne stranke,
pač pa naj bi jo njihovi člani
podpisovali posamično.
T. CVIRN
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Zbogom, Jugoslavija!
Zbogom, Jugoslavija! To lahko zdaj že zapišemo po
petkovem jugoslovanskem vrhu v Sarajevu (naslednji bo
spet v petek, v Beogradu, pred dokončnim razhodom pa
naj bi se poglavarji jugoslovanskih delov sešli morda tudi
v Ljubljani), ki je dal v Jugoslaviji novo razmerje sil: od
nekdanjih 1:7 (Slovenija je izgubljala proti drugim sed-
mim) in kasnejših 2:6 (Slovenija in Hrvaška izgubljali proti
drugim) je zdaj 2:2:2 (pri tem je upoštevano, da je Srbija
dejansko razbila SFRJ, potem ko je ukinila avtonomni
pokrajini, sicer konstitutivna elementa federacije po še
veljavni ustavi iz leta 1974). Dva dela (Slovenija in Hrva-
ška) sta za skupnost suverenih držav (ali za popolno samo-
stojnost, če bosta v to prisiljeni), dva dela (Srbija in Črna
gora) sta za čvrsto državo (Srboslavijo), v kateri bi enotna
država gospodovala nad armado, zunanjimi zadevami,
trgom, gospodarjenjem, denarjem in financami, svobošči-
nami in pravicami državljanov, v skupščini pa bi imela
zbora državljanov in zbor republik; dva dela (Makedonija
in BiH) pa še nihata, vendar se tehtnica že nagiblje na
strcin konfederacije ali skupnosti držav v Makedoniji, pa
tudi v BiH - ogorčenim protestom srbske tretjine nav-
kljub - so že za asimetrično federacijo (dr. Alija Izetbego-
vič) oziroma pravilneje asimetrično skupnost držav, kot ga
je bil popravil dr. Franjo Tudjman.
Na mizi so zdaj vse karte, kdo bo imel boljše v petek
v Beogradu, pa bomo kmalu videli. Poglavitno je, da nihče
od poglavarjev (ne Jovič ne Miloševič ne Bulatovič ne
Bučin kot ljubitelji »iskanja sledi zveri po snegu«, kot
sovražniki »reizbijalcev Jugoslavije«, ki jih po srbskem
mnenju vodita Milan Kučan in dr. Franjo Tudjman, kot
zagovorniki »enotne države Jugoslavije«, katero naj bi
ustvarila Srbija leta 1918, drugi so pa to Srbijo izkoriščali
več kot 70 let) ne misli več, da bi morali državo (seveda
enotno in čvrsto) urediti s pomočjo vojske. Edini, ki tega
še niso doumeli, so nekateri jastrebi med generali prosrb-
ske državne armade.
Seveda se zdaj zlasti Srbom mudi, da bi iztržili čimveč
v medsebojnih pogajanjih o usodi bivše druge Jugoslavije,
saj bodo svojo marioneto (dr. Borisava Joviča) imeli na
krmilu potapljajoče se države le še dva meseca in pol.
Potem je na vrsti - če mu bo sploh usojeno - za poglavarja
(kakršnakoli že bo) skupnosti Stipe Mesič, to pa pomeni,
da bo konec izzivanj in podtikanj, ki si jih je privoščil
dosedanji predsednik predsedstva SFRJ.
Kako gre Mesič Srbom v nos, kažejo nenehni napadi
nanj v Miloševičevih glasilih, začenjajo se spet mitingi
proti Mesiču, vključno s podivjanimi Beograjčankami
v krznih (zgodovina se ponavlja, samo Srbi se iz nje ne
nauče ničesar; o tem nam pričajo spomini na mitinge in
gesla Dol s Kučanom, Smole dole. Dol s slovenskimi
separatisti, ki so državljane Slovenije - izjema so bili
seveda doseljenci iz Srbije - združili v ponosnem in trma-
stem odporu zoper balkanske manire), srbski »borci« zbi-
rajo podpise zoper Mesiča itd. Skratka, spet balkanska
igra, ki smo jo že nekajkrat morali gledati, saj zaradi
»bratstva in enotnosti« doslej nismo mogli predčasno
zapustiti teatra...
Spet boni In sodi-llhl dnevi?
Niso pa samo Srbi tisti, ki se jim mudi. Iz čisto drugač-
nih vzrokov bi si bili radi na jasnem vsi tisti državljani, ki
so pripravljeni delati, si prizadevati za večjo blaginjo, pa
jim sedanje zapletene in negotove razmere to prepreču-
jejo. Že nekaj časa je jasno, da noben pameten tuj poslov-
než ne bo vlagal v državo ali državice, za katere se danes ne
ve, ali jutri še bodo, ali jih bo pojutrišnjem morda zasedla
nekakšna ljudska armada, aU bodo ob denar, tako kot so
dejansko ob lasten denar na tisoči jugoslovanskih držav-
ljanov.
Najbolj črnogledi za vmesno obdobje, ko so v teku poga-
janja o »državnosti« in »skupnosti«, napovedujejo celo
znova vse tiste hude dni, ki smo jih že bili doživljali:
• bone za olje in sladkor,
• točke za kruh in meso,
• sode in lihe dneve (omejitve vožnje zaradi pomanjka-
nja goriva).
Te mish niso izvite iz trte, saj se poznavalci sklicujejo na
to, da Jugoslavija ne bo več dobila posojil od mednarod-
nih denarnih ustanov (Mitja Gaspari, viceguverner
Narodne banke Jugoslavije, lahko samo briše prah v pisar-
nah finančnih mogotcev v Washingtonu, sprejeti ga ni
pripravljen nihče, kaj šele poslušati), to pa pomeni dokon-
čen zlom jugo gospodarstva. Tukaj je še JLA, saj zahteva
denar, ki ji ga »dolguje« država za lani (5,5 milijarde din,
od katerih bi morala biti tretjina kot prispevek republik
v zvezni blagajni do 18. februarja, pa v njej ni še niti
dinarja!). Ta denar bi bilo torej mogoče dobiti samo
z dodatnim tiskanjem dinarjev.
Kdaj nova devalvacija?
Tukaj je zdaj Markovič v precepu, iz katerega ni videti
rešitve: če bo dal tiskati denar, da vojaki ne bi bili lačni in
oficirji ne brez plač (s tem bi si kupili »socialni vojaški
mir«), bo prekršil pogoje svetovnih denarnih ustanov in
požrl besedo, da se bo držal dogovorjene denarno-poso-
jilne politike, v kateri ni predvideno dodatno tiskanje
denarja v prvih treh mesecih 1991; s tem pa bi bilo konec
sanj o dodatnem dotoku okrog pet milijard dolarjev sve-
žega denarja, ki naj bi jugoslovanskemu gospodarstvu
pomagal prebroditi najhujše čase. Če pa Markovič ne bo
ugodil generalom, se lahko zgodi marsikaj oziroma nam
spet preti nevarnost vojaškega udara, nevarnost, za katero
snio mislih, daje že šla v zgodovino Jugoslavije 1945-1991.
Se ena možnost je, morda najbolj stvarna, da bi vsaj
nekohko pomagali gospodarstvu, ki je še sposobno držati
se nad vodo (v glavnem je samo še na Hrvaškem in v Slo-
veniji), možnost, o kateri se zadnje čase vse glasneje
šepeta: devalvacija. Zdrav ljudski trg je že kmalu po Mar-
kovičevih 1DEM=9 din in po razpadu deviznega trga,
toliko opevanega spet po Markoviču - pri tem so najbolj
nastradali spet prav povprečni državljani, ki ne morejo do
lastnih deviz v naših bankah - nastavil realen tečaj:
IDEM=12 din (v Ljubljani) do 16 din (v Zagrebu). Zakaj si
Markovič zapira oči pred realno vrednostjo dinarja doma
(v tujini ga v glavnem ne priznajo več) in koliko časa jih bo
še, se sprašujejo poznavalci; dodajajo pa še, da dinarja ni
mogoče spet devalvirati sredi turistične sezone...
6. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
■dogodki
Predvolilne obljube
dolg volilcem
Predlog republiškega proračuna namenja za cestno
gospodarstvo le 4,5 milijarde dinarjev. Z avtocesto
CelJe-LJublJana ne lio nič
Zdajšnja slovenska oblast je v času
pred volitvami obljubljala marsikaj.
Med drugim izredno glasno tudi uredi-
tev infrastrukture, predvsem pa čim-
prejšnjo izgradnjo cestnega križa v Slo-
veniji. Že pred meseci smo v Novem ted-
niku zapisali, da bo s slovenskim cest-
nim križem sicer velik križ, a nekaj smo
si od vsega skupaj le obetali. Že zato, ker
vsi natančno vemo, da danes marsikdo
ne bi bil župan, poslanec ali minister, če
v tistih predaprilskih dneh volilcem ne
bi pred nosom mahal prav z izgradnjo
avtoceste.
Za celjsko območje volilci še niso poza-
bili obljub o - zdaj tudi od legitimne
oblasti požegnani - izgradnji avtocestne
povezave Celje-Ljubljana. K sreči teh
obljub niso pozabili tudi izvoljeni, zdajš-
nja oblast. Zato tudi tolikšen odpor, huda
kri in protesti ob razgrnitvi predloga re-
publiškega proračuna, ki predvideva za
cestno gospodarstvo tretjino manj denar-
ja kot ga bo dejansko zbrano v te name-
ne. Celjani, pa tudi širše Štajerci in Ko-
rošci, so užaljeni in počutijo se zapostav-
ljene, saj je severo-vzhodna Slovenija
spet skoraj v celoti izpadla iz načrta cest-
nih gradenj. Edino, kar se bo na tem
območju delalo, bo dokončanje del pri
izgradnji mejnega prehoda Šentilj, odsek
avtoceste Arja vas-Vransko pa je v celoti
izpadel iz načrta gradenj.
V Republiški upravi za ceste so za
letos predvideli, da bodo za novograd-
nje namenili Z,l milijarde dinarjev,
predlog republiškega proračuna pa v te
namene predvideva le 1,4 milijarde di-
narjev. Grobo povzeto to pomeni, da
bodo z dodeljenim denarjem lahko po-
krili le nadaljevanje del za dokončanje
karavanškega predora in gradnje mej-
nega prehoda v Šentilju, močno bodo
zmanjšana vlaganja v gradnjo nekate-
rih odsekov avtocest - povsem pa bo
denarja zmanjkalo za odsek Arja vas
-Vransko.
O tem so prejšnji torek v Celju razprav-
ljali predstavniki vseh osmih občin celj-
skega območja in vodstvo celjskega
Cestnega podjetja, ki so sprejeli tudi ne-
kaj obvezujočih sklepov. Spraševali so
se, kdo je tisti, ki pripravlja prednostni
vrstni red cestnih novogradenj in Repu-
bliški upravi za ceste na ta račun izrekli
nezaupnico, hkrati pa zahtevali, da se na-
menski cestni denar porabi samo za
gradnjo in vzdrževanje cest. Republiški
poslanci tako sestavljenega proračuna
(ki ne upošteva zakonitosti uporabe na-
menskih sredstev) ne smejo sprejeti, je
bila zahteva ljudi s Celjskega.
Iz cestnega dinarja, cestnin in cestnih
taks se bo letos v Sloveniji zbralo 6,8
milijarde dinarjev, cestarjem pa bo od
tega zneska po predlogu republiškega
proračuna pripadalo le 4,5 milijarde di-
narjev. Kam bo iz republiške blagajne šlo
preostale 2,3 milijarde dinarjev? Nekate-
ri ugotavljajo, da jih republiška vlada na-
menja za gašenje socialnih nemirov, dru-
gi spet sklepajo, da bomo Slovenci dobili
še nekaj novega orožja - a končno to
sploh ni pomembno.
Pomembno je to, da je cestni sklad
zakonito še vedno namenjen le gradnji in
vzdrževanju cest, na kar so opozarjali tu-
di predstavniki celjskega območja. Ob
tem pa so ponovno prikazali že ničkoli-
kokrat uporabljene izračune, da osem
občin celjskega območja skupaj s tremi
koroškimi zbere iz cestnega dinarja kar
petino celotnega slovenskega cestnega
denarja, če pa k temu prištejemo še cest-
nine in cestne takse, je tega denarja že za
tretjino.
Direktor celjskega Cestnega podjetja
Andrej Kamenšek je predstavil okrnjeno
varianto gospodarjenja s cestami in opo-
zoril, da bo na celjsko območje še n^več
denarja odpadlo za večje rekonstrukcije
regionalnih in magistralnih cest, zmanj-
kovalo pa ga bo za manjše rekonstrukci-
je, gradnje mestnih obvoznic in redno
vzdrževalno delo. Ob tem pa je umestno
vprašanje, ali je 6,5 odstotka od večjim
rekonstrukcijam namenjenega denarja,
ki naj bi ga namenili na Celjsko, sploh
veliko.
Pa še nek^j podatkov, ki bodo razjeziU
občane. Kaže, da z nadvozom Tremarje
letos ne bo še nič (in bomo ob malce
večjem deževju spet lahko plavali proti
Laškem), čeprav ga v republiki obljublja-
jo že več kot 10 let. Velenjčani bodo ostali
odrezani od Koroške, Huda luknja pa bo
strah in trepet voznikom, ki seji ne more-
jo izogniti. Če bi Šentjurčani nekako še
požrU, da^bodo ostah brez obvoznice, pa
skupaj s Šmarčani ne morejo molčati ob
katastrofalni cesti, ki povezuje obe obči-
ni. Vseh osem občin vključno s preostalo
Štajersko, pa ost^a brez avtoceste do
Ljubljane.
Odločitev 5. marca
RepubUški poslanci bodo v skupščin-
skih klopeh 5. marca predvidoma spreje-
mali proračun. O tem, aU bo sprejet pred-
log proračuna, ki je naletel na toliko pro-
testov (ob cestah omenimo le še odpor
slovenskega gospodarstva, ki se čuti pre-
šibko za tolikšne obremenitve), je še
prezgodaj govoriti.
Dejstvo pa je, da na Celjskem ideje
o tem, da bi ves cestni denar zadržali na*
svojem območju in nekako v slogu »re-
publika v republiki« reševali svoje cest-
ne zadrege, postaja spet vse bolj živa.
Potrdil jo je tudi celjski župan in posla-
nec v republiškem zboru občin Anton
Roječ, ki se čuti politično odgovornega
do svojih volilcev in predloga repubh-
škega proračuna, kljub temu, da ga je
izdelala njegova, Demosova vlada, ne
more podpreti.
Podpora ministru Krajncu
v prehodnem obdobju, tik pred razgr-
nitvijo predloga repubUškega proračuna,
je na ministra za promet in zveze Marja-
na Krajnca letela vrsta pripomb, da nje-
gove obljube o boljši cestni povezanosti
Predstavniki celjskega območja se
čutijo zapostavljene, celjsko območje
skupaj s Štajersko že dolgo nosi na svo-
jih plečih breme republiškega razvoja,
na našem območju zbran denar pa se ne
vlaga nazaj v razvoj teh krajev.
Vodja Republiške uprave za ceste An-
drej Levičnik (povzeto po Večeru) pa na
te obtožbe odgovarja: »Naloga strokov-
ne službe Republiške uprave za ceste je
in bo tudi v prihodnje, predlagati - na
osnovi strokovnih kriterijev - priorite-
te pri gradnji in drugih ukrepih na na-
šem cestnem omrežju. Pri tem izhaja
RUC iz načela enotnega obravnavanja
magistralnih in regionalnih cest v Slo-
veniji, ne glede na razdelitev sredstev,«
in nadaljuje: »Popolnoma jasno je, da
ultimativna stališča ne bodo omogočila
konstruktivnega dela na tem področju
in s tem čimprejšnje izgradnje in poso-
dobitve cestnega omrežja v Sloveniji.«
Slovenije, ne bodo rodile sadov. Zdaj je
minister Krajnc skorajda edini in osam-
ljeni mož v slovenski vladi, ki se še vedno
bori za »svoj«, cestni denar. Minister
Krajnc je bil tisti, ki je predlagal in zago-
varjal diferencirano (višjo) ceno goriv
v Sloveniji in zato je tudi v zakonu zapi-
sano, da bo Slovenija za ceste namenjala
34 odstotkov denarja od prodajnih cen
goriva. V dobri veri, da bomo razmere na
slovenskih cestah vendarle uredili, je
pred približno mesecem zavrnil sicer
upravičene zahteve avtoprevoznikov po
razpolovitvi cestnih taks.
V takratnih odločitvah gaje vselej pod-
prla vlada, zdaj pa ostaja minister Marjan
Krajnc med svojimi stanovskimi kolegi
osamljen. Le podpora med občani mu je
močno porastla, a kaj, ko le redkokdo
verjame, da bo to kaj pomagalo.
IVANA STAMEJČIČ
TRAČI
niče ■
Prijatelji so želeli podari-
ti našemu znanemu šport-
niku Stanku Lorgerju za
njegovo 60-letnico cepivo
proti hitrosti, pa so ga za-
man iskali v Švici in dru-
god po Evropi.  Napaka
- obrniti bi se morali na na-
še gopodarstvenike ali pa
vs^ politike. Če bi ga ti ma-
lo odstopili profesorju Lor-
gerju, bi bilo za vse prav
- ne bi več capljali na me-
stu (ali vzvratno), Stanko
Lorger pa ne bi spravljal ob
sapo vsakogar, s komer se
sprehodi ali zavrti na ple-
sišču.
Janez Janša je v Sloven-
skih Konjicah ostro zani-
kal, da bi bil v sorodu
s Sandijem Grubeličem.
Tudi njegova sestra ni
z njim v sorodu niti kdo
drug iz žlahte, še celo nje-
gova žena ne, je zatrdil.
Tudi z Obrtniško-podjet-
niško stranko, katere po-
slanec je Grubelič, ni imel
ničesar. Ustanovili so jo
komunisti, na slavnost-
nem zboru stranke pa ni
bil govorec on, ampak Mi-
ran Potrč. Kako ljudje vse
pomešajo!
Konjičane so zanimala
tudi povsem praktična
vprašanja. Na primer: »Za-
kaj ima Janez Janša tako
veliko spremstvo in koliko
to stane?« Odgovor: »No-
benega spremstva nimam.
Če ste ga videli, mi ga po-
kažite, s^ gre očitno za
»spremstvo«. Glas iz dvora-
ne: »Butel, tisto so bili lov-
ci!« Drug primer: »Ali se
lahko zaposlim pri teritori-
alni obrambi Slovenije kot
špijon in koliko^ bi zaslu-
žil?« Odgovor: »Špicljev ne
zaposlujemo. Poiščite si
službo drugje.« Prijaznim
Konjičanom niti ni bilo tre-
ba vedno odgovoriti. Na
vprašanje, zakaj mu ne gro-
zijo z zaporom tako kot
Martinu Speglju, so kar sa-
mi odgovorili: »Ker je že bil
zaprt«
Srečanje na vrhu so po-
imenovali sestanek slo-
venskih Zelenih in SDP.
Nič čudnega, saj so se sre-
čali v zgornjem nadstrop-
ju nove stavbe SDK. Vod-
stvo SDP se je na vrh pri-
peljalo z levim dvigalom,
vodstvo Zelenih pa z des-
nim. Nekateri so takoj za-
čeli natolcevati, da gre za
simboliko.
Nova stavba SDK ima
poleg genialno zasnovanih
trezorjev še nek^ projek-
tantskih biserov. Radiatorji
so na primer postavljeni
sredi sejne sobe, kar estet-
sko sicer ni vredno komen-
tarja, je pa zadeva vsekakor
praktična, saj služi name-
sto mizic. Morda pa je pro-
jektant imel v mislih prav
to?
Zelenega Jožefa Jarha so
spregledali tudi republi-
ški funkcionarji, ki jim je
že zatežil s svojimi vele-
projekti. Minister Tancig
mu je namreč na srečanju
SDP-Zeleni prijazno po-
jasnil, da so njegove ideje
sicer krasne, so pa popol-
noma nepraktične.        ^
Vest stoletja za Celje!
Cinkarna je pričela s pre-
strukturiranjem svoje pro-
daje (morebiti tudi proiz-
vodnje). V svoji tovarniški
prodajalni je namesto tita-
novega belila začela ponu-
jati olje po 18,50 in sladkor
po 10,50. Eureka!
Pogled na glave celjskih
managerjev iz zadnje klo-
pi: šest belolasih, trinajst
sivolasih, pet nekoliko
temnejših (tu in tam kak
siv las), eden neidentifici-
ran. Na mladih svet stoji!
Slovenski filmski umetniki
so očitno spregledali umet-
nika-scenarista Petra Rez-
mana, velenjskega Zelene-
ga. Njegov scenarij za film
Obisk je narejen po norma-
tivih slovenske filmske
produkcije - manj kot razu-
meš, boljši je film.
Slovenski film ima v Celju
vendarle svoje stalne gle-
dalce. Devet (9) smo jih na-
šteli po prodaji abonma-
jev, mednje pa se je na pr-
vo mesto uvrstil zdravnik
dr. Brane Mežnar. Ta je
v strahu, da bo zmanjkalo
vstopnic, šele tri dni pred
pričetkom prireditve pri-
šel v kino Union, kupil
abonma in na koncu ni ve-
del, ali naj bo zadovoljen
ali razočaran. Kdo so bili
preostali redni kino obi-
skovalci, še ugotavljamo.
Da se tudi kdo iz politike zanima za slovenski film, sta
dokazala Vitodrag Pukl in dr. Katja Boh. Kljub obilici
dela v skupščini sta sedla v avto in se pripeljala v Celje
na otvoritev filmskega festivala. Takoj za tem sta se
vrnila v LJubljano, vmes pa prav gotovo izrekla kakšno
pikro na račun dveh svojih kolegov ministrov. Na
tistega, ki mu ni mar kulture in na tistega, ki si sicer
prizadeva za ceste, pa se to na poti med Celjem in Ljub-
ljano prav nič ne pozna.
Jože Volfand ni bil zadovoljen z izborom fotografij
razstavo, ki jo je sam postavil ob letošnjih Dnevih slo-
venskega filma. Izbor se je nanašal le na zadnja leta, ko
je bil sam malo prisoten, fotografije iz prvih let, ko je bil
večkrat viden, pa so skrivnostno izginile iz Muzeja revo-
lucije, kjer so jih hranili. Za njegove oboževalce torej
tale fotografija.
Jeffery Sachs na Rogli
Tile me sprašujejo, če se
kaj ukvarjam s športom?
Hm, no ja, kljub temu, da
sem profesor na Harvvardu,
njihovega osmerca ne
vozim...
Je pa to res težko vprašanje.
Raje bi imel, da me kaj
vprašajo o Markoviču, Ju-
goslaviji ...
»S športom se ukvarjam,
najraje še vedno z zbija-
njem hiperinflacije. To je
kot bowling. Enkrat ti uspe,
drugič ne.«
»Je pa dobra plat tega, da
spoznavam eksotične deže-
le. Bolivijo, Izrael, Jugosla-
vijo, Slovenijo. In še kakšen
dopust pade takole zraven.
Slovenija je res ,beautifur
dežela.«
TEMA TEDNA
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 7
Bodo davki zatolkli obrt?
Obrtniki protestiralo, grozilo s štraikom, neplačevanjem obveznosti In odpuščanjem delavčevi
Pospeševanje razvoja
drobnega gospodarstva je
bil priljubljen refren govor-
cev starega sistema, s temi
besedami na ustnicah so šle
v volitve nove stranke. Iz
velikih obljub se je konec
preteklega leta rodil kom-
plet davčnih zakonov, s ka-
terimi se menda Slovenija
tnočno približuje Evropi.
P4a nesrečo pa obrt ni spo-
sobna plačevati evropskih
davkov, saj še zdaleč ni do-
segla potrebnega in zažele-
nega razvoja. Sedaj, ko ji
država pušča za razvoj ali
za novo zaposlovanje še
manj denarja kot pred re-
formo, ga tudi ne bo.
Obrtniki novo davčno za-
konodajo ocenjujejo za ne-
premišljeno, nedorečeno in
neutemeljeno s potrebnimi
predhodnimi izračuni. Obrt-
nikom jemlje več kot prej,
vsekakor pa tudi več, kot so
sposobni dajati. Zato prote-
stirajo v celi Sloveniji, obrt-
niki posameznih občin pa
podpirajo vse skupne zahte-
ve in predloge o kolektiv-
nem štrajku ter protestnem
neplačevanju davkov in pri-
spevkov - če bo Republiška
uprava za družbene prihod-
ke še naprej ignorirala njiho-
ve pripombe.
Enako pozorno kot obrtni-
ki spremljajo dogajanje pri
njih zaposleni delavci. Ce za-
kon o davkih na izplačane
osebne dohodke ne bo spre-
menjen, grozi odpoved 7 do
8 tisoč delavcev pri obrtni-
kih v Sloveniji. Takšne so
napovedi, a podatki o zapo-
slovanju in odpuščanjih pri
obrtnikih na celjskem ob-
močju jih zaenkrat ne podpi-
rajo. V večini občin obrtniki
še vedno zaposlijo več delav-
cev, kot jih odpustijo, ven-
dar to v prvem mesecu spre-
menjene zakonodaje ne po-
meni veliko. Dejanske obre-
menitve obrtnikov, pogovori
s predstavniki obrtnih zdru-
ženj in posamezni obrtniki
namreč potrjujejo razloge za
zaskrbljenost.
Delavci so predragi
Zakon o davkih na izplača-
ne osebne dohodke je po iz-
računih v konjiškem obrt-
f^em združenju povečal obre-
menitve ob izplačilih oseb-
f^ih dohodkov v povprečju
vsaj za 18 odstotkov. V repu-
bliki so izračunali, da so
obremenitve večje za 15 do
30 odstotkov, pri visokih pla-
čah pa tudi do 60 odstotkov.
Konjiško in druga obrtna
združenja zato zahtevajo, da
poseben 12-odstoten re-
publiški davek na izplačane
bruto osebne dohodke, ki ga
Poznamo kot davek na »pla-
•^'mo listo«, ukine.
Do velikih razlik pri obre-
[J^enitvi posameznega oseb-
nega dohodka prihaja zaradi
^'■ogresivne lestvice za obra-
čun davka. Če bruto osebni
aohodek presega 80 odstot-
povprečja  zaposlenih
v repubUki, se strmo poveča.
Če na primer dobi delavec
pripravnik 2935 dinarjev iz-
plačila, mora obrtnik plačati
3221,70 dinarjev dcoatev, če
pa dobi 9667,36 dinarjev, pla-
ča obrtnik skupaj davkov in
prispevkov 12020,70 dinar-
jev (od tega 2672,46 davka od
osebnega prejemka po pro-
gresivni lestvici in še 1932,12
dinarjev 12-odstotnega dav-
ka na izplačani osebni do-
hodek).
Po novem morajo obrtniki
plačati vse prispevke in dav-
ke tudi pri nadomestilih za
čas bolniške in drugih odsot-
nosti z dela. Ob krčenju pra-
vic iz zdravstvenega varstva
in vse večji denarni partici-
paciji konjiški obrtniki zah-
tevajo, da nadomestila opro-
stijo plačila prispevkov in
davkov.
Delo ia, plačilo ne
Anton Tehovnik ima kovi-
nostrugarstvo v Spodnjih
Prelogah. Zaposlenih je imel
7 delavcev, danes ima samo
še enega. Ostale je moral po-
stopno odpustiti, ko so firme
prenehale redno plačevati.
Zaposlil bi lahko ljudi in tu-
di dela bi imel zanje dovolj:
»Še enega delavca, ki bi ga
res potreboval, si ne upam
zaposliti zaradi strahu pred
dajatvami. Ob volitvah so
nam obljubljali ugodnejšo
zakonodajo, sedaj pa ne mo-
remo spraviti skupaj dovolj
denarja za vse dajatve. De-
lovna sila je za povprečnega
obrtnika predraga, še zlasti,
ker številne firme obljublja-
jo materialne kompenzacije,
s katerimi si pri plačah ni
mogoče pomagati. Vse kaže,
da bodo lahko preživele le
družinske obratovalnice,
kajti le družinskega člana
lahko pustiš čakati na plačo
nekaj mesecev. Z delavci pa
se obrtniki ne moremo in no-
čemo igrati, saj imajo svoje
družine, svoje potrebe. Kaj
lahko naredim, če lahko de-
lavcu jamčim delo, ne pa tu-
di plačila? Večina obrtnikov
nas je ekonomsko šibkih in
več kot dva do tri mesece
brez plačila ne bi vzdržali.
Razen, če bi prodali svoja os-
novna sredstva, da bi imeli
za stroške iz dela.«
Predsednik konjiškega
obrtnega združenja Jože
Soršak prav tako ugotavlja,
da so obdavčitve osebnih do-
hodkov delavcev pretirane.
»Vse gre v to smer, da bi na-
šo vejo gospodarstva uniči-
li,« pravi. »Gre za preživetje
in če ne bo sprememb, bodo
obrtniki prisiljeni odpuščati
delavce, saj ne bodo imeh
denarja za njihove plače.
Predsednik celjskega obrt-
nega združenja Leopold
Drame tudi opozarja na
ogroženost zaposlenih: »Kaj
lahko naredi obrtnik, ki mu
dela ne plačujejo redno, sam
pa svoje obveznosti mora
plačevati? Najlažje je odpu-
stiti delavca. Vendar tega ne
žehmo, saj je dobre, obrtne
delavce težko najti. Če take-
ga izgubiš, boš v boljših ča-
sih težko našel enako dobre-
ga. Ampak če nimaš druge
izbire...
Jože Bračič iz Zreč izdelu-
je klimatske naprave. Šest
let je zaposloval dva delavca,
sedaj je zaradi neplačevanja
moral oba odpustiti. Oba bo
vzel nazaj, če bo za opravlje-
no delo spet prejemal plači-
lo. »Če bi bil denar, tudi dav-
ki ne bi bili takšen problem.
Sedaj pa so pika na i,« pravi.
Podobno razmišljata tudi Si-
mon in Aleksander Rjaveč,
ki imata strojno ključavni-
čarstvo v Celju. Zaposlujeta
6 delavcev in za vse je zaen-
krat dovolj dela, saj so s svo-
jim aluminijevim progra-
mom konkurenčni.
V gostilni Irme Koštomaj
v Celju je 6 redno zaposle-
nih. Ker imajo kljub težavam
s prometnim davkom in zato
višjimi cenami dovolj pro-
meta, jim zaenkrat delavcev
ne bo treba odpuščati, a ne
bi sijih upali zaposliti še več.
V krznarstvu Steva Paviča
v Celju je zaposlena samo že-
na Fanika: »S^ veste, da
z rokami ni še nihče oboga-
tel. Nova zakonod^a najbolj
prizadeva ravno srednje
obrtnike in storitveno obrt
še posebej. Zaskrbljeni smo.
Če drugi opozarjajo, da je
edini izhod v družinski obrti,
morarn reči, da je ravno to
past. Če je cela družina veza-
na na obratovalnico, lahko
od danes do jutri postane ce-
la družina socialni problem.
Preživeti družino in davkari-
jo je vedno težje.«
Delavci molčijo
»Do leta 1989 so obrtniki
večinoma odpuščali delavce
le takrat, kadar so se z njimi
sprli. Lani, ko so se problemi
v gospodarstvu zaostrili, so
prvi odpustili delavce stari
sindikalni znanci. Ostali
obrtniki pa so nas začeli opo-
zarjati, da dolgo ne bodo več
vzdržali. Za svoje ljudi so se
borili, konec leta pa je priče-
lo pokati po vseh šivih. Zače-
lo je primanjkovati naročil,
dela jim niso več plačevali,
potem pa so se povečale še
dajatve na osebne dohodke
delavcev. Posledica so odpu-
sti in zaposlovanje za dolo-
čen čas. Več kot polovica na
novo zaposlenih delavcev
v letu 1991 je zaposlena samo
za določen čas. Obrtniki so
se tako zavarovali. Takoj, ko
bo še bolj zaškripalo, jih lah-
ko odpustijo,« ugotavlja se-
kretar območnega odbora
sindikata delavcev obrti
Marjan Jeranko. Še on, ki je
čisto po sindikalno vedno
najprej iskal krivdo pri obrt-
nikih, ugotavlja, da jih je
davčna zakonodaja hudo
udarila in da grožnja z od-
puščanjem delavcev, če ne
bo sprememb, ni iz trte zvita.
Zanimivo pa je, da so sedaj
delavci pri obrtnikih bolje
zaščiteni, kot so bili. Zakon
o delovnih razmerjih jih ize-
načuje z vsemi drugimi de-
lavci tudi v primeru, če po-
stanejo tehnološki višek. To-
rej jih obrtnik ne more kar
postaviti na cesto, ampak
mora zanje tako ali drugače
skrbeti pol leta. Ne glede na
to pa obrtniki ravnajo še po
starem in delavce odpuščajo
od danes do jutri: »Delavci
se ne pritožujejo. Vidijo, da
res ni dela, in se jezijo kveč-
jemu v primeru, če se iz neke
obratovalnice znajdejo na
cesti prvi. Strah pred izgubo
zaposlitve je vedno močnejši
in z ljudmi lahko delaš, kar
hočeš. Vsakdo si pač misli,
daje bo^jfe jnalo potrpeti, če-
prav za manjšo plačo - samo
da imaš delo«. Ampak tako
ni samo pri obrtnikih, se stri-
nja Marjan Jeranko.
Brez vzpodbud
Nova davčna zakonodaja
ne vzpodbuja ne razvoja ne
zaposlovanja. Obrtniki imajo
davčno olajšavo za nove za-
poslitve samo v primeru, če
zaposlijo človeka, kije bil že
dve leti prijavljen na zavodu
za zaposlovanje ali pa invali-
da. Breme zaposlitve stro-
kovnjakov in vseh drugih
delavcev morajo prevzeti
v celoti
Dolgoročne posledice za
razvoj obrti pa bo brez dvo-
ma prineslo tudi zmanjšanje
olajšav za naložbe. Lani so
jim še priznavali do 60 od-
stotkov vrednosti naložbe
v obratna ali osnovna sred-
stva kot olajšavo, sedaj jim
prizn^o le še do 10 odstot-
kov. Če ne bo sprememb, bo-
do naložbe v obrti zaustav-
ljene, s tem pa si tudi ne mo-
remo obetati njenega raz-
voja.
Med stvarmi, ki kopljejo
jamo obrti in obrtnike tudi
najbolj razburjajo, pa so
akontacije za davek od de-
javnosti. V začetku leta so
jim določili akontacije, ki so
bile kar 13-krat večje od
davčnih obveznosti v letu
1989. Februarja so na pritož-
be obrtnikov sicer zmanjšali
faktor s 13 na 6,497. To pa je
še vedno preveč in več, kot
lahko obrtniki plačajo. Ko-
njiško, celjsko in druga obrt-
na združenja zato zahtevajo,
da metodologijo izračuna
akontacij za leto 1991 še en-
krat proučijo in določijo
akontacije glede na plačano
realizacijo.« Znano je, da pla-
čila za opravljeno delo oziro-
ma dobavljeno blago kasnijo
oziroma jih v zadnjem času
sploh ni ali pa so neizterljiva.
Zakonodajalec mora upošte-
vati splošne pogoje gospo-
darjenja, zato zahtevamo, da
to uredite tako, da obrtni-
kom ne bo treba vračati obrt-
nih dovoljenj, odpuščati de-
lavcev in prihajati na Skup-
nost za zaposlovanje kot bre-
me,« so zapisali konjiški
obrtniki v pismu, naslovlje-
nem na vse odgovorne repu-
bliške organe.
Vse to bremeni vse obrtni-
ke. O stiskah posameznih
dejavnosti pa bi lahko napi-
sali nadaljevanko. Prizadeti
so gostinci, ki so doslej pla-
čevali le 36 odstotkov pred-
pisanih stopenj prometnega
davka, sedaj pa ga morajo
v celoti. To seveda bremeni
kupce, a tudi gostince, ki cen
ne morejo pretirano poveče-
vati, če nočejo izgubiti go-
stov. Trgovci so sicer na tak
način še navajeni, vendar so
večje davčne stopnje priza-
dele tudi njih.
Skratka, povsod v obrti so
težave. Res so tudi drugje
- vendar smo od te veje go-
spodarstva pričakovali veli-
ko, največ. Ce naj bi izpolni-
la vsaj delček pričakovanja
o hitrejšem razvoju in zapo-
slovanju presežkov delav-
cev, bo potrebnih veliko
sprememb. Takšnih, ki obrti
ne bodo izenačevale z osta-
lim gospodarstvom, ampak
ji bodo dajale boljše mož-
nosti.
MILENA B. POKLIC
Prijave in odjave delavcev pri obrtnikih
V vseh občinah so lani obrtniki zaposlili vec delavcev, kot
so jih odpustili, januarja letos pa se je število zaposlenih
zmanjšalo v občinah Laško in Slovenske Konjice.
Pred dvema letoma so pri konjiškem izvršnem svetu
ustanovili sklad, ki vzpodbuja zaposlovanje delavcev pri
obrtnikih. Lani so z njegovo pomočjo zaposlili 80 ljudi,
v začetku leta 1991 so razdelili za 60 delovnih mest nepo-
vratne pomoči. Pomoč za eno delovno mesto je 30. 000
dinarjev. Prijav je bilo seveda veliko več, kot je bilo
denarja, in ker se za v sklad zadnje časa priliva vedno
manj, bodo namesto nepovratnih pomoči verjetno uvedli
ugodna posojila. Vsekakor bolje kot nič, čeprav enkratna
pomoč ob visokih obremenitvah osebnih dohodkov delav-
cev ne pomeni veliko. Posamezniki pa so se s tem denar-
jem vseeno skušali okoristiti - vzeli so ga, novih delovnih
mest pa niso odprli. Od teh bodo denar izterjali. Koliko
primerov pa bo v tej in v drugih občinah, ko bodo zaradi
velikih obremenitev obrtniki delavcem plačevali denar
na roko, je težko predvideti. Čeprav bo to na škodo nji-
hove socialne varnosti, delavci »dodatku« gotovo ne bodo
oporekali.
Ampak najstarejša obrt še vedno najbolj pali!
Zralf v Celju
Na merilnem mestu v Miklošičevi ulici je v času od 19. do 24. 2.
24-urno povprečje štiri dni zapored znašalo 0.32mgSO2/m^
zraka (od 19. do vključno 22. februarja), kar je bilo istočasno
najvišje izmerjeno 24-urno povprečje v preteklem tednu. Naj-
višje enourno povprečje smo izmerili v četrtek 21. februarja ob
10.30, ko se je koncentracija SO2 v zraku povzpela na
0.83 mg S02/m^ zraka.
Na merilnem mestu v Miklošičevi je bil zrak z ozirom na 24-
urne povprečne koncentracije ves pretekli teden prekomerno
onesnažen. Tudi enourne povprečne koncentracije so vsakdan
za nekaj ur presegle najvišje dovoljeno enourno povprečje.
Zaradi močne onesnaženosti zraka smo v skladu z določili
Odloka o varstvu zraka občine Celje predlagali izvršnemu svetu
občine Celje u\^edbo alarmov 1. stopnje 19., 20., 21. in 22. febru-
arja.
Sodelovanje
s koroškimi
Slovenci
Vodstvo celjske Delav-
ske univerze je skupaj
s predstavniki občinske
vlade pred kratkim naveza-
lo stike s Katoliškim do-
mom prosvete iz Tinja na
avstrijskem Koroškem.
Gre za trajno sodelovanje,
ki naj bi ga obe ustanovi
sprva začrtali z izmenjavo
razstav ter predavanj in
kasneje dograjevali z med-
sebojnimi obiski in skupni-
mi projekti.
Katoliški dom prosvete
v Tinju je s slovenskim de-
narjem, investitor je bil
brat Prežihovega Voranca,
obnovljena in v sodobno
galerijo in kulturni center
urejena stavba, kjer se sre-
čujejo koroški Slovenci.
Vrsta odmevnih razstav in
prireditev pa je sicer slo-
venski Katoliški dom pro-
svete približala tudi Av-
strijcem.
Celjani so se ob obisku
v Tinju sprva dogovorili le
za izmenjavo razstav in pre-
davanj - načrtujejo pa tudi
vrsto pogovorov o koreni-
nah slovenstva in s tem po-
vezanimi dejavnostmi.
IS
8. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
KULTURn
Plastična
misel
Galerija Kulturnega
centra Ivana Napotnik
Velenje tudi letos nada-
ljuje kakovostno ponud-
bo razstav, ki imajo zato
tudi širok krog obiskoval-
cev. V petek zvečer so po
kulturnem programu, ki
sta ga izvedla mezzoso-
pranistka Majda Švagan
in pianist Robert Mrac-
sek, postavili na ogled
skulpture in risbe Erika
Lovke.
Erik Lovko, doma s Po-
stojne, se je s svojimi
umetniškimi deli potrdil
na številnih samostojnih
razstavah doma in v tuji-
ni, za kar je prejel laskava
priznanja in nagrade.
Kritik Aleksander Bas-
sin je avtorju za popotni-
co k velenjski razstavi za-
pisal, da je iztekajoče de-
veto desetletje tega sto-
letja, v katerem je umet-
nostni izraz doživel toliko
sprememb in preobratov,
ponudilo tudi velika od-
kritja. To situacijo v ki-
parstvu zaznamuje zazr-
tost plastične misli, skozi
katero je mogoče spozna-
vati avtentičnost današ-
njega življenjskega tre-
nutka v njegovi krizni
razpetosti.
Prav plastična misel
- to je mogoče ugotavljati
na vsakem pregledu no-
vodobnega kipastva - je
značilna tudi za Erika
Lovko, katerega izhodišč-
ni motiv in tema hkrati je
torso, v čvrsti, možati be-
lini, kot personifikacija
poguma, zrelosti in mo-
drosti. Vredno ogleda.
MP
Večna likovna iskanja
Pregledna razstava članov DLAC v Muzeiu revolucije
člani društva likovnih
amaterjev Celje so tudi letos
postavili na ogled in v oceno
ljubiteljem likovne umetno-
sti nekaj svojih del, ki jih je
z otvoritvenim govorom po-
spremil na pot predsednik
društva Jože Perčič, dogo-
dek pa so obogatili učenci
Glasbene šole Celje. Razsta-
va je vredna pozornosti po-
sebej zato, ker letos na njej
sodeluje kar 19 avtorjev
(društvo ima okoli 30 članov)
in ker je izbor in smiselno
postavitev razstave opravil
akademski sUkar Avgust La-
vrenčič. Dela bodo na ogled
do_2. marca.
Čeprav je razstava glede
na tolikšno število avtorjev
heterogena in iz nje odsevajo
večna iskanja likovno nadar-
jenih avtoijev, je njeno skup-
no sporočilo želja po miru,
po neokrnjeni naravi, po le-
poti, sožitju in skladnosti.
Nekaterim avtorjem je to
bolj, drugim nekohko manj
uspelo, česar se zavedajo tu-
di sami. Zato so kot člani
društva pod okriljem Zveze
kulturnih organizacij Celje
deležni tudi različnih stro-
kovnih seminarjev, mentor-
stva in likovnih kolonij, kjer
sodelujejo s priznanimi sli-
karji, se od njih učijo in spoz-
navajo bogastvo likovnega
sveta.
Nekatera dela, ki so na
ogled v Muzeju, so zato že na
visoki kakovostni ravni in je
v njih čutiti navdih časa in
določenega trenutka, celo
»zahvske motive« v goreči
oranžno rumeni barvi, pa
Utrinek z razstave, v katero je občinstvo popeljal predsed-
nik društva Jože Perčič (levo), ob njem so na fotografiji
člani: Jure Godec, Alica Javšnik in Ljuban Šega.
Foto: Edi Masnec
sonce drugega avtorja, ki že-
li, da ne pozabimo nanj, dru-
god spet »božje oko«, pa
podvodni svet...
Društvo likovnih amater-
jev Celje je po dolgih letih
čakanja dobilo prostore na
Ljubljanski cesti 16. Potreb-
no jih bo še preurediti, po-
tem pa bo v njih lahko zaži-
vela društvena aktivnost.
Čeprav je vsak slikar zase
nujno individualist, so sreča-
nja nujna, pogosta in pouč-
na, zatrjujejo člani, ki imajo
v svojih vrstah tudi ljubitelje
likovne umetnosti, kar je po-
sebnost društva. Društvo jih
ima namen povezati v poseb-
no klubsko dejavnost, je bilo
slišati tudi na občnem zboru.
ki je sledil odprtju razstave
v Muzeju revolucije.
MATEJA PODJED
Čas za ples
Medtem ko se je Plesni fo-
rum Celje vrnil z gostovanja
v Novi Gorici, kjer seje minuli
teden uspešno predstavil tam-
kajšnjemu občinstvu z Rocke-
reto, v ansamblu že pripravlja-
jo nove aktivnosti.
V marcu bo namreč Plesni
forum pripravil tečaje aerobne
gimnastike za vse tiste, ki jim
je kaj do boljšega počutja in bi
radi poskrbeli za boljšo zmog-
ljivost telesa in duha. Pomlad
je blizu! MP
Ples za poletje
studio za ples Celje deluje že
deseto leto in združuje okoli
200 ljubiteljev plesne umetno-
sti, razdeljenih v deset skupin.
Skupina Igen se je skupaj
z Zvezo prijateljev mladine od-
ločila pripraviti plesno koloni-
jo. To bo že tretje plešoče po-
letje te skupine.
Plesalci se na poletje pri-
pravljajo že pozimi. Določili so
kraj, kjer bodo plešah to polet-
je, in sicer Materado pri Pore-
ču. Pod pedagoškim vodstvom
Igorja Jelena in štirih vzgojite-
ljic so v desetdnevni program
letovanja na morju poleg plesa
zapisah še učenje angleščine in
italijanščine ter hkovno delav-
nico. Dovolj časa pa bo ostalo
še za kopanje in družabne ve-
čere. MP
ZAPISOVANJA
Broadvvavsica in
iondonsica afel(Gi|a
Za newyorškega dramatika
in scenarista Craiga Lucasa je
bila pot afirmacije zelo zelo
dolga in naporna. Ne le, da je
moral najprej ponovno prepla-
vati Atlantik, ampak je moral
še preplezati manhattanske
griče. To je bilo vsekakor težje.
Film Longtime Companion, ki
se ukvaija z akutnim proble-
mom Aidsa v sodobni Ameri-
ki, je vsekakor problematičen.
Za Manhattan, torej za New
York, nikakor pa ne za Holly-
wood. Zahodna obala ima si-
cer zelo razvito gay sceno, ni-
ma pa toliko Aidsa. Produ-
centstvo je končno postala
stvar Samuel Goldwin Comp.,
kar je pomenilo uspeh. Na
Ameriškem filmskem festiva-
lu v Utahu so ga razprodali
vsemu svetu. Seveda ne zaradi
fabulativnih strukturalij, tem-
več zaradi igralske zasedbe.
Bruce Davidson, ki je že igral
homoseksualca v broadwayj-
ski postavitvi Steklene mena-
žerije in losangeleski postavi-
tvi kramerjeve The Normal
Heart, Stephen Cafrrey, John
Dosset, Patrick Cassidy, Der-
mot Mulroney in Mark Lamos.
Plus casting: Norman Rene.
V vsakem primeru ravno do-
volj, da bo Lucas lahko spet
popival v družbi Romana Po-
lanskega in Stephena Frearsa,
napisal nekaj »specialnega« za
Al Pacina in postavil dramo
Kavijar na Off Broadwayu.
Vse to pa je še vedno samo
New York. Hollywood je še
vedno daleč stran na zahodni
obali. Lucasove ambicije pa so
najbrž precej večje.
Za Maggie Smith, angleško
gledališko igralko pa je vseka-
kor uspeh osvojiti zadrto ame-
riško gledališko publiko na
Broadwayu. S čim drugim kot
z vlogo ekscentrične restavra-
torke v Shafferjevi drami Lati-
ca and Lovage? Potem še na-
grada Tony in proglasitev »da-
ma združenega kraljestva«. Žal
pa ta uspeh ni trajal dolgo. Na-
mreč s prijateljico Joan Plow-
right se je podala na Deviške
otoke, kjer seje spust navzdol
pravzaprav začel. Dobesedno.
Ko se je spuščala s kolesom
z idiličnih hribov, je pozabila,
da imajo ameriška kolesa zavo-
re samo na pedalih, zaradi ce-
sarje pristala v velikem kaktu-
su. Obraz je na srečo ostal ne-
Pise Tadej Cater|
dotaknjen, kar pa ne velja tudi
za hrbet. Kariera na Broadvva.
yuje tako defmitivno končana
London je pa na srečo bolj str-
pen. Končno je tam živel ne.
koč že Shakespeare.
Po novem bi pa tam naj živel
tudi Tadej Zupančič. S to razlj.
ko, da je njega pot vodila tjj
preko Celja, jasno, in Ljubljs.,
ne ter Amerike. Kaj je pri vsem
tem imel Rick Whitaker, vi
najbrž najboljše on sam. Sic4
je pa pred kratkim izdal knji-
go. Steven Spielberg, kajpadi
Najprej secesija in recesija, na-
to vmesne faze in potem Je
petdeseta ter šestdeseta. Koni
no pa še filmografija. Televizij-
ske produkcije so pa izjemne
zaradi česar sta jim namenjen,
zgolj dve strani. Vse skupaj iJi
je v glavnem stvar afekcije da
Američane. Še neks^ biograi
skih podatkov: kulturni ured-
nik Radia Študent, urednik U-
terarnih stvari v Mladini, pro-
gramski vodja ljubljanskih ki-
nematografov in član pro-
gramskega sveta EG Glej. Zdsi
je urednik pri založbi Krt in
reviji Problemi-Eseji, sicer ps
se še vedno objavlja. Prei
kratkim pa ste lahko videli nje-
gov filmski obraz, oh zdaj pa že
pretiravam, v reviji Svijet. Naj-
brž bo tole kar dovolj; sicer pa
čakamo na izid novih knjii
Pop TV in Nova kondiciji
Precej zapleteni naslovi, ic^
neda? Navsezadnje se pri m
slovih ne »vzdržuje« niti san.
Spielberg.
Če smo že pri Ameriki, tan.
sta trenutno tudi dve imen.
(plus dve, ki tam predavati
Aleš Debeljak in Boris A. No-
vek) slovenske literature. Uni-
verza v Chatanoogigosti Dane
ta Zajca in Milana Deklevc
Več o tem pa naslednjič, kos
pesnika vrneta.
Opojnost gimnazijskega Opoja
Ne zgodi se pogosto, da bi
dramska sekcija neke šole
v dobrem letu delovanja
uspešno izvedla dve premi-
eri in za nameček dobila na-
grado občinskega kova, pa
še Prešernovo povrhu. In
ravno to se je zgodilo Eks-
perimentalnemu gledališču
»F«, ki deluje v okviru Gim-
nazije Celje.
Da celjska Gimnazija živi
s kulturo, ni skrivnost, da pa
so eksperimentalci prispeva-
U k temu mnogo več kot le
svoje ime, se je jasno in glas-
no slišalo na podelitvi letoš-
njih občinskih Prešernovih
nagrad.
Eksperimentalno gledališ-
če »F« deluje drugo šolsko
leto, ustanovljeno pa je bilo
na pobudo dijakov samih.
Vsak začetek je težak in tudi
ta ni bil pretirano briljanten.
Trudili so se postaviti na
oder Cico v metroju, vendar
so misel nanjo kmalu opusti-
li. Toda delovna vnema ni
popustila in lani maja so se
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju predstavili
s satiro Ervina Fritza Mira-
kel o sveti Neži, žal brez po-
novitev.
Takoj po počitnicah pa so
zaplavali v čisto drugačne
vode. Oktobra so prišli na
plan z novo premiero. Tokrat
so odkrivali golo eksistenco
izobčencev, življenje ljudi na
robu... V skladu s tekstom
dramskega dela Človek v ši-
pi, Petra Božiča, so se podaU
na uhce Celja, v Likovni sa-
lon, k Splavaiju... in tako
skušali na svoj, drugačen na-
čin razbiti monotonost gle-
daliških predstav. Trudili so
se in še se trudijo obogatiti
gimnazijsko ustvarjanje in
kot dokaz, da mislijo resnj
smo na večer kulturne^
praznika doživeli še eno pti
miero. PredstaviU so i
z Opojem, katerega avtorji i
sami.
Eksperimentalci imajo
veliko načrtov, pa tudi <i
lovne vneme jim ne manjl
in Prešernova nagrada jim
več kot vzpodbuda, zato
za obstoj in nadaljevan
kulture na celjski Gimnaz
še dolgo ne bo treba bati.
ANDREJA TERČEf
Preveč pridna Pepelka Mladinska dramska skupina DPD Svoboda Polzela se J
konec minulega tedna predstavila mladim Polzelanom s pra*
Ijico Lewyja Olfsoma in v predelavi Urške Jeršič »Preveč pridr
Pepelka«. Z mladimi gledališčniki s Polzele je delo režiral
Jeršič, ki je med drugim v gledališki list zapisal: »Na
življenjski poti se srečujemo z različnimi Pepelkami - bogatili
revnimi, osamljenimi, zaljubljenimi, premalo pridnimi... Na-
Pepelka pa sploh ni normalna, ker je preveč pridna. Ne ho"
v disko, ne mara fantov, noče niti v kino. Samo pometa, šiva''
se cmeri. O groza, kaj bo iz te deklice?«
V pravljici nastopajo Manuela Pečnik, Saša Kosec, Nina Ci''
perman, Nuša Rojnik, Lea Pšaker, Suzana Miklavžina, Mat«'
Rakun, Stanka Hribar, Vita Habjan, Tina Terglav; glasbeij
oprema Marjaž Jeršič, ples Nanika Cvikl in luč Marko Kužn''
S pravljico bodo tudi gostovali. T. TAVC^
Barve so njegov adut
Mojster za dekoracijo - Emil Thomas v Leonardu
v trgovinici Leonardo v Zi-
danškovi ulici v Celju se je
v petek zvečer s svojimi umet-
niškimi izdelki predstavil moj-
ster za dekoracijo Emil Tho-
mas-Tomaž. Otvoritev razstave
je bila prva izmed programsko
zastavljenih razstav v tem letu.
Emil Thomas se predstavlja
z akrilnimi slikami in kristalni-
mi unikati.
Emil Thomas-Tomaž, ki tre-
nutno spet živi v Celju, se je
pred tremi desetletji podal
v tujino, v Nemčijo, in ker gaje
tam delo v tovarni spravljalo
v tipične zdomske travme, se
je pred njimi skušal reševati
s slikanjem, reUgijo, pa tudi
s filozofskimi pomisleki. Na li-
kovnem področju je »odkril«
Hundertwasserja, Antesa, in
seveda medijsko odzivnost ta-
kratnih (70. leta!) Beuysovih
akcij in predavanj. In prav go-
tovo tudi to, da lahko delo ju-
goslovanskega avtorja v tujini
doseže ceno le, če je nashkano
v stilu naive. Temu sledeč je
Emil nekoč, v enem izmed svo-
jih skromnih nemških biva-
lišč, zavedno ali nezavedno,
izumil nekakšen ustvarjalni
kompromis, katerega rezultati
so vidni na vseh njegovih raz-
stavljenih slikah. Osnovno
vsebino jugo-naive je združil
z likovnim jezikom nekaterih
sodobnih sUkarskih vzorni-
kov, to pričel pospremljati
z zanesljivimi razlagami o Le-
poti in Harmoniji ter namesto
trdnega Tomaža jel uporabljati
blagozvočnejši Thomas. Tako
nastah hkovni hibridi, v katere
je Thomas vložil predvsem
hrepenenje po Sreči in Ljubez-
ni, so uspeli osvojiti nemško
občinstvo, kasneje, kot pravi
avtor sam, kritike in profesorja
UNESCA in končno tudi sa-
mega ruskega predsednika
Gorbačova, kateremu je poda-
ril Nočnega ptiča.
Skratka: Emil Thomas-To-
maž, ki se bo, kot kaže, spet
naselil v domovini, je resnično
pravi mojster za dekoracijo.
V svojih delih je najbolj pre-
pričljiv z jezikom barv, ki so,
kot se tega tudi sam zaveda,
njegov najmočnejši ustvarjalni
adut. BORI ZUPANČIČ
Premieri v Andražu In Taboru
Dramska skupina Kulturnega društva iz Andraža je pred dnevi uprizorila ljudsko igro
Blage duše. Mladi gledališčniki so se za predstavo pripravljaU tri mesece in imeli več kot 30
vaj. V igri tokrat nastopajo Metka Satler, Mirko Satler, Urška Tominšek, Jože Kužnik,
Stojan Zabukovnik, Danica Turnšek, Kristina Jelen, Janez Dušin, Vinko Sitar in Anton
Satler.
Prvo premiero pa so pripravili tudi v Taboru. Tamkajšnji amaterji so se prvič predstavili
preteklo soboto z igro Oh, ti naši ljubi starši. Režirala jo je Jožica Ocvirk.
TONE TAVČAR
REPORTAŽA
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 9
V jajcih je moč
samo za ljubitelje - Kdor pričakuje dohodek, bo razočaran
Jata 40 piščancev se je razmnožila na 300 kljunov, zlatih
jajc pa od nikoder. Obstajajo le slastna, pisana prepeličja
jajca, ki sicer ne prinašajo obilja novcev, zato pa so blago-
dejen dodatek prehrani, znani pa so tudi njihovi zdravilni
učinki. Čeprav mu niso prinesle bogastva, je Zvone Šaj-
tegl iz Žeč kar malo zaljubljen v svoje japonske prepelice.
Veselje pa mu delajo še kunci, pasemske kokoši leghorn,
race in seveda koze. 10 jih ima, med njimi pa je tudi
rodovniški kozel, ki je na republiški razstavi že dvakrat
dobil srebrni zvonec. Pa se to Zvonetu še ni zadosti. Da
pride na svoj račun, je gospodar društva ljubiteljev malih
živali v konjiški občini. Pomaga pri izbiri primernih
živali za razstave in jih zanje tudi pripravi. Le kaj bi še
imel doma, če bi le premogel kaj več zemlje kot ohišnico?!
Ampak brez brata Marja-
na, ki ima malo več prostora
in paše, še to ne bi šlo... »Če
zrasteš na kmetiji, ti ostane
navezanost na živali,« povza-
me Zvonko vse v en stavek.
Vendar pa imajo kmetje ži-
vali bolj iz potrebe kot pa iz
ljubezni. Z njimi se preživlja-
jo in to je kot pravi kmečki
sin poskusil tudi Zvonko.
Pod vplivom velikih časo-
pisnih naslovov o »zlatih jaj-
cih« in iz radovednosti se je
lani spomladi odločil za ja-
ponske prepelice. Kupil je 40
piščancev, danes ima že 300,
prepelic, toda... »Kdor pri-
čakuje samo dohodek, bo
razočaran,« ugotavlja danes,
hkrati pa kar ne more pre-
hvaliti neverjetnih lastnosti
drobnih prepelic in njihovih
pegastih jajc.
Prelepo, da bi bilo
res
Pred slabim letom dni so čez
noč postala prepeličja jajca
tudi pri nas pravi hit. V svetu
30 že dolgo donosen posel,
saj so nesporno blagodejen
dodatek k prehrani (če že ni-
so čudežno zdravilo). O po-
djetju Eliksir, ki je na široko
pričelo razpredati koope-
rantsko mrežo rejcev prepe-
lic, je bilo sprva brati le
v presežnikih. »Prelepo, da
bi bilo res,« sta Zvonko in
Marjan posumila, preden so
se zlata jajca spremenila
v gnila. Sicer pa tudi nista
imela 7500 nemških mark za
nakup prepelic in tehnologi-
je. Raje sta se odločila za na-
kup na Biotehniški fakulteti,
ki v Grobljah pri Domžalah
že dolgo goji in prodaja pre-
pelica ter njihova jajca...
Prepelice so verjetno še ved-
no po 10 mark. Mimogrede
- kupi si jih lahko vsak, ki
premore vsaj ptičjo kletko.
V normalno kletko lahko na-
mesti tri prepelice in si z nji-
hovimi jajci pomembno po-
pestri jedilnik. Nasvet je se-
veda prispeval Zvonko.
Kletko z nekaj prepelicami
lahko imate kjerkoli - tudi
v garaži ali na balkonu, dru-
gače pa je, če se z njimi resno
ukvarjate. Šajteglovi so ime-
li sprva precej težav. Živah
potrebujejo red, čistočo,
ustrezno temperaturo, vlago
in hrano. Za hrano je sedaj že
poskrbljeno, saj mešalnica
Hmezad izdeluje specialno
hrano za prepelice. Sicer pa
se da uporabiti tudi hrano za
kokoši nosnice, a jo je treba
skrbno dopolniti z različnimi
dodatki.
Če je jata zdrava, mora biti
vsak rejec zadovoljen, če-
prav ne bo čez noč obogatel.
Ljudje so nezaupljivi do vse-
ga novega, prodajo prepelič-
jih jajc pa je pri nas resno
ogrozilo nekaj nevestnih rej-
cev. »Plačujemo pa vsi, tudi
tisti z zdravimi jatami,« se je-
zi Zvonko. Sam vozi jajca
mesečno na veterinarsko
kontrolo v Celje, dvakrat let-
no pa veterinarji pregledajo
celo jato. Nevestni rejci pa so
si dovolili prodajo s salmo-
nelami okuženih jajc. Neza-
upanje ljudi sicer počasi usi-
ha, a res počasi.
»Upamo, da bo to kmalu
mimo in se bo mesu in jaj-
cem spet vrnila zaslužena ve-
ljava,« pravi Zvonko. Sam je
jajca sprva prodajal samo
doma, danes pa jih lahko do-
bite v nekaterih trgovinah
Dravinjskega doma iz Slo-
venskih Konjic in na celjski
tržnici pri Marjanu Dežela-
ku, svojim pacientom pa jih
ponujajo tudi v Termah Zre-
če. Časi, ko so se ljudje drob-
nim pisanim jajcem smejali,
so menda dokončno miino.
Prepelica je čudež
narave
Prepelice so udomačili še-
le pred nekaj sto leti, še ved-
no pa kot divje ptice selivke
živijo v Aziji, Afriki in Evro-
pi. Najraje živijo v suhem
travnatem območju, na pri-
mer ob vznožju gora, na gri-
čih in visokih planotah, na
s travo poraščenih bregovih
rek. Med udomačenimi pre-
pelicami je najbolj znana in
tudi razširjena japonska pre-
pelica - Coturnix coturnix
japonica. Ta še vedno plašna
ptica je pravi mali čudež na-
rave. Iz jajca se izvali že po
17 dneh. Izredno hitro raste
in samica prične nesti jajca
v starosti od 35 do 42 dni. Na
leto znese od 250 do 360 jajc.
Jajca so sicer drobna in teh-
tajo povprečno le 10 gramov,
vendar je treba vedeti, da tu-
di prepelica tehta le 125 gra-
mov. V enem letu tako znese
do 3 kilograme jajc, kar je
dvajsetkrat več, kot tehta sa-
ma. Kokoš zmore le osem-
kratno težo.
Žal pa prepehca tako
uspešno nese jajca samo eno
leto. Potem jo je treba zame-
njati. V nasprotju s kokošmi
prepeUce še vedno niso po-
vsem udomačene in se tudi
ne razmnožujejo same. »Z
udomačitvijo so jim uničili
čut za materinstvo,« razloži
Zvonko Šajtegl. Potrebne so
torej valilnice. Ampak če
upoštevamo, da lahko živi na
kvadratnem metru šest ko-
koši in kar 110 prepelic, je
vseeno bolje imeti prepelice.
Zvonko sicer pravi, da je za
kvadratni meter 80 prepelic
več kot dovolj in jih ima sam
le 60, vendar je on bolj kot
rejec ljubitelj živah.
MILENA B. POKLIC
FOTO: EDO EINSPIELER
Zdravilnost prepeličjih jajc
Zdravilne učinke jajc japonskih prepelic so že pred stoletji
zabeležili Japonci in Kitajci. Še danes, na primer, priporo-
čajo na Japonskem za zdravljenje astme surova jajca prepe-
lice z dodatkom pomarančnega soka (tri jajca s sokom rež-
nja pomaranče zjutraj in zvečer šest mesecev).
V novejšem času so prepeličja jajca proučevali predvsem
japonski in sovjetski strokovnjaki. Ugotovili so, da so v njih
biološko aktivne snovi, da imajo petkrat več vitaminov kot
kokošja jajca, več rudnin in več esencialnih aminokislin, iz
katerih tvori telo potrebne beljakovine. V njih je petkrat več
fosforja, osemkrat več železa, šestkrat več vitamina Bi in
petnajstkrat več vitamina B2 kot v kokošjih jajcih. Eno
prepeličje jajce ima približno 66 J oziroma 15,8 K kalorije.
Prepeličja jajca z uspehom uporabljajo kot dietno hrano
pri zdravljenju migrene, hipertonije, stenokardije, bronhi-
alne astme, zvišanega holesterola, sladkorne bolezni, kro-
ničnega holicistitisa in slabokrvnosti. Priporočajo jih tudi
rekonvalescentom. Za nekatere primere je potrebna kura
s 120. za nekatere z jajci.
Prve tri dni je treba uživati po tri, kasneje pa po pet
surovih jajc na prazen želodec, pol ure pred prvim obrokom
druge hrane. Otrokom, maljšim od 10 let, dajejo po štiri jajca
na dan, mlajšim od treh let pa po dve jajci. Najbolje je, če so
jajca zmešana s sokom, mlekom ali sadjem, po potrebi pa je
mogoče dodati sladkor ali med. Tako nastane tudi odličen
napitek za tiste, ki bi drugače zaradi pomanjkanja časa
preskočili zajtrk. Sicer pa prvo leto priporočajo dve zdra-
vilni kuri, med njima pa naj pretečeta dva meseca.
Zvonko Šajtegl nima zemlje, ima pa živali. Krmo pridela
na tuji zemlji, največ pri sosedih. »Če hočeš delati, zemlje
ni težko dobiti,« zagotavlja Zvonko. Koze pa vseeno raje
pase samo na bratovi zemlji. »Zelo lepo očistijo obrobke,«
se strinaj Marjan, »a vrtnarije ne sme biti blizu.«
Prepelice potrebujejo zelo malo prostora, zahtevajo pa pravo temperaturo, vlago, hrano
in čistočo.
^'■^Peličia iaica imaio krhko lupino, pod njo pa močno opno. Zaradi te opne ostanejo
f efa 57MrXiSna pa celo še dlje. ^
J^Jca prava specialiteta. Na posnetku Zvonkova zena Manja nazorno kaze, kako je jajce
'^^jlažje odpreti. Z nožem ga preprosto prerezete.
Drobna, pisana jajca, v njih pa toliko bogastva! Marija jih
svoji družini pripravlja na vse možne načine, vsi po vrsti
pa prisegajo na učinkovitost svežih koktejlov.
Prepelice v kulinariki
Divjo prepelico so izjemno cenili že stari Grki in Rimljani.
Kot posebno redkost so ponujali prepelico, zavito v list
vinske trte ali pa pečeno v lesnem pepelu. Danes so cenjene
rižote in paprikaši s prepeličjim mesom, pečene prepelice,
zavite v šunko, ali prepelica, pečena s pirejem iz koruzne
moke.
Prepeličja jajca uporabljajo predvsem trdo kuhana za
dekoracijo hladnih jedi ali za pripravo vseh jedi, ki vsebu-
jejo jajca - tudi na primer za rezance. Namesto enega kokoš-
jega jajca je potrebno vzeti pet prepeličjih.
Sredi žita
varno skrita
poje ptica
prepelica:
klas zori,
klas zori,
pet pedi,
pet pedi!
(J. Menart)
10. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Slovenska volska:
da ali ne
Minuli teden smo tudi
v Celju podpisovali Deklara-
cijo za mir, javnost pa se je
ukvarjala in se še ukvarja
z dilemo: ali nam je potrebna
lastna vojska ali bi imeli raje
Slovenijo brez vojske. In kaj
o tem pravijo naključni so-
govorniki na celjskih ulicah.
Avgust Božič: »Pobuda
o demilitarizirani Sloveniji
je dobra, mislim pa, da je ne-
koliko preuranjena. Ne vem,
če so razmere v svetu že
takšne, da bi lahko bili brez
lastne vojske. Vem, da se
podpisuje zdaj deklaracija,
bolj podrobno pa z njo nisem
seznanjen. Vem le toliko, ko-
likor ujamem po radiu in te-
leviziji ali preberem v časo-
pisu.«
Ivo Trilar: »Glede na go-
spodarske razmere se mi zdi
pametno, da bi denar name-
nili za gospodarstvo in ne za
vojsko. Jasno pa je, da ne-
kakšno vojsko potrebujemo.
Po mojem mnenju bo dovolj,
da nas branita policija in te-
ritorialna obramba, ker smo
tako majhna dežela, poleg te-
ga pa bi s tem močno zmanj-
šali stroške. Vse, kar bomo
počenjali, pa je treba delati
legalno, ne pa tako kot na
primer zdaj uvažamo
orožje.«
Franc Veber: »Mislim, da
nam majhna lastna vojska ne
bi prav nič škodila. Še zlasti
v tem trenutku, ko nas južni
bratje tako ponižujejo, teri-
torialna obramba in pohcija
pa sta po moje premalo, da
bi zavarovala slovenski na-
rod. Zdaj, ko ne plačujemo
več za nerazvite, lahko ta de-
nar porabimo za lastno
obrambo. O kakšnem podpi-
sovanju deklaracije na Celj-
skem pa mi ni nič znanega.«
Albin Klajnšek: »V vsa-
kem primeru je vojska stvar,
za katero je potreben denar.
In kot majhen narod, kot
majhna država, si lastne voj-
ske po moje ne moremo pri-
voščiti. Iz lastnih izkušenj
vem, da je vsaka vojska zlo.
Kot sedemnajstletni fant
sem bil v Litvi, Letoniji in
Estoniji, torej tam, kjer se
zdaj borijo za svojo samo-
stojnost, skusil sem drugo
svetovno vojno in zaradi vse-
ga tega sem proti vojski.«
Matej Romih: »V trenut-
nih razmerah se mi zdi, da bi
bili bolj težko brez lastne
vojske, za prihodnje pa je to
najbrž pametna odločitev.
Teritorialna obramba in poli-
cija bi bili verjetno tudi do-
volj, da nas zavarujeta, samo
morali bi se dogovoriti, kako
bi delovala.«
Jožica Krajnc: »Čisto brez
lastne vojske bi bilo najbrž
malo čudno, ker nas lahko
čez noč kdo preseneti. Po eni
strani sem za lastno vojsko,
po drugi pa tudi ne, pred-
vsem zaradi stroškov. Okrog
podpisovanja deklaracije pa
ne vem, kdo bo še sploh kaj
podpisal. Podpisovali smo
ob volitvah, podpisovali smo
plebiscit, pa doslej še ni nič
drugače. Samo pogajajo se
vodilni in hodijo naokrog ter
trosijo naš denar. Ljudje pa
še komaj živijo in plačujejo
davke. Tako ne bo šlo. Če pa
bo z novo vojsko manj stro-
škov, potem pa naj to kar na-
redijo, nič nimam proti.«
IB
imajo svol dom
Delovni uspeh dobrnsklh gasilcev
Po šestih letih dela, v ka-
terega so vložili več kot pet-
deset tisoč udarniških ur, so
gasilci na Dobrni dosegli
velik uspeh, ko so 115. občni
zbor svojega društva lahko
pripravili v novi, izredno
lepi večnamenski dovrani
nad garažami v sedanjem
gasilskem domu.
Člani društva na čelu z ne-
umornim predsednikom
Štefanom Pohajačem so zla-
sti ob sobotah in nedeljah,
največkrat pozno v noč, de-
lali pri gradnji dvorane, ki je
danes v gasilskih domovih
prav gotovo daleč naokrog
najlepša. Prirejali so priredi-
tve in izkupiček vlagali
v dvorano. Pomagali so tudi
krajani in občinska gasilska
zveza, prav gotovo pa ne bi
uspeh, če ne bi glavnine dela
opravili sami. Nova dvorana
bo tako prostor za strokovno
izobraževanje gasilcev, kul-
turno družabne prireditve,
ob pametnam dogovoru pa
jo bodo lahko uporabljali tu-
di drugi.
Dobrnski gasilci bodo tudi
letos nadaljevali z deli pri ga-
silskem domu, kjer je treba
zlasti na starejšem delu ob-
noviti streho in prepleskati
fasado. Ob tem pa so bili pri-
zadevni tudi na gasilskem
področju. Posredovali so
v osmih požarih, koUkor jih
je bilo lani na njihovem po-
dročju, pomoč pa so nudih
tudi v odpravi poplave. Nji-
hove desetine so uspešno na-
stopile na različnih tekmova-
njih, kjer so pionirji osvojih
naslov občinskega prvaka.
V jubilejnem letu želijo dobi-
ti novo vozilo, če pa ne bo
denarja, bodo obnovili stare-
ga. Dobro sodelujejo s šolo
in krajevno skupnostjo ter
sosednjimi gasilskimi dru-
štvi, ki so se tudi udeležila
občnega zbora. Letos bodo
nabavili več osebne zaščitne
opreme, saj jim te v primeru
elementarne nesreče pri-
manjkuje.
T. VRABL
V SPOMIN
Ivan Andrejaš
v 59. letu je v Celju
umrl Ivan Andrejaš, ki je
v mesto ob Savinji prišel
1969 iz Krškega, kjer je
delal v gospodarstvu.
Vzljubil je svoje novo do-
movanje in mu posvetil
vse moči.
Rojen je bil v Metzu
v Franciji, kamor je oče
odšel za kruhom. Ko seje
na evropskem zahodu za-
čela vojna vihra, so se
preselili v Krško, a so jih
Nemci kmalu izselili, kjer
je otroštvo preživljal v po-
sebnem taborišču. Po
vojni so se vrnili v Krško.
Bilje četrti otrok med de-
vetimi, oče je kmalu po
vrnitvi iz taborišča umrl,
tako da je mama ostala
sama s petimi nepreskrb-
ljenimi otroki. Gimnazijo
je obiskoval v Kočevju,
nato pa pravno fakulteto
v Ljubljani, kjer je absol-
viral.
V Celju je najprej delal
v Nivoju, nato pa na ob-
činskem komiteju ZKkot
organizacijski sekretar za
ekonomska vprašanja.
Od leta 1977 do 1981 je bil
jugoslovanski konzul
v švedskem Goteborgu.
Po končanem diplomat-
ske mandatu, je bil izvo-
ljen v izvršni svet celjske
občinske skupščine.
V njem je delal mandat in
pol, ter se leta 1988 inva-
lidsko upokojil. Njegovo
utrujeno srce je vedno
težje prenašalo napore, ki
niso vedno izhajali le iz
delovnih obveznosti, saj
je bil delu nadvse predan.
Največ je naredil na po-
dročju urejanja odnosov
z drugimi občinami v Ju-
goslaviji, kjer se je vedno
zavzemal za sodelovanje
na ekonomskih temeljih
in ne na praznih parolah.
V mednarodnem sodelo-
vanju je opravljal pionir-
sko delo pri vzpostavlja-
nju odnosov s partner-
skim Grevenbroichom in
drugimi mesti zahodne
Evrope. Tudi v odnosih
z verskimi skupnostmi je
urejal probleme zelo ko-
rektno in v duhu dosled-
nega izvajanja ustavnih
načel pri uveljavljanju
pravic vseh verskih skup-
nosti.
Ko je v zadnjem času
iskal mir v svoji počitni-
ški hišici na Frankolo-
vem, seje navezal na ljudi
gorskih zaselkov in jim
pomagal z nasveti, kjer je
le mogel. Vse svoje, pre-
kratko življenje, je delal
v dobri veri za človeka in
ob številnih obveznostih
nikoli ni pozabil na druži-
no. Mnogi ljudje se ga bo-
do spominjali po drobnih
delih, včasih povsem nez-
natnih, a Ivan Andrejaš je
bil človek, kije bil prepri-
čan, da se velika dejanja
dosežejo z navidezno
majhnimi koraki.
DRAGO MEDVED
Pohvale društvu
Tudi v minulem letu so
člani turističnega društva
iz Šempetra s prostovolj-
nim delom opravili vrsto
vzdrževalnih del pri obeh
turističnih objektih - jami
Pekel in Antičnem parku.
Obisk je bil dober, saj je
Antični park obiskalo 15.500,
jamo Pekel 24.327 in gozdno
geološko pot 3.622 ljudi. Po-
leg tega je društvo s svojimi
člani sodelovalo na različnih
prireditvah, samo pa je orga-
niziralo tradicionalno prire-
ditev z naslovom Veselo po-
leije v i^eKiu. Je pa res, da
vsega dela, ki so ga načrtova-
U, niso opravili, zato so pre-
cej vzdrževalnih del vnesU
v letošnji program dela. To
so med drugim poudarili na
občnem zboru društva, ki je
bil minuli petek, še posebej
pa so pohvaUn turistični
podmladek, ki ga uspešno
vodi Marija Horvat.
Na zboru so podelili tudi
več odličij Turistične zveze
Slovenije. Veliko priznanje
Turistične zveze Slovenije je
prejelo   gostišče   Štorman,
zlati znak Turistične zveze
pa so podelili Branku Golav-
šku. Malčki Javoršek, Marti-
nu Štormanu in Slavku
Štruclu. Srebrne znake so
prejeli Edi Masnec (posmrt-
no), Marjan Volpe in Jože
Žnidar, bronaste pa sta pre-
jela Slavko Jelen in Ingrid
Volpe. Zbranim je govoril
tudi častni predsednik Celj-
ske turistične zveze, profe-
sor Zoran Vudler, ki je dejal,
da se šempetersko turistično
društvo uvršča med najbolj
delavne in najuspešnejše
v Sloveniji.
TONE TAVČAR
Slavko Zgonc
v Šempetru
če bi radi izvedeli kaj več
o vzgoji okenskih in balkon-
skih rastlin, ste vabljeni na
predavanje Slavka Zgonca
v Šempeter. Ta priznani stro-
kovnjak bo predaval v dvo-
rani zadružne organizacije
v Šempetru, in sicer šestega
marca ob desetih dopoldne.
Predavanje je organizirano
na pobudo kmetijsko gospo-
dinjske svetovalne službe
v žalski občini.
IB
Hmeljarji se
izobražujejo
Po triletnem premoru so
v kmetijski zadrugi Savinj-
ska dolina spet organizirali
hmeljarsko šolo. Zanimanje
zanjo je zelo veliko, vsak dan
predavanja obiskuje 36 hme-
ljarjev. Hmeljarska šola seje
začela 11. februarja, trajala
bo predvidoma 15 dni, sluša-
telji pa imajo predavanja
v prostorih zadružne organi-
zacije v Šempetru. Hmeljar-
sko šolo vodi inženirka Mar-
tina Zupančič, udeleženci pa
obravnavajo celotno proble-
matiko, vezano na hmeljar-
stvo.
IB
Odšla je Zgubičeva mama
v SPOMIN
V Jerneju pri Ločah je
našla zadnji počitek 89-
letna Zgubičeva mama.
Rodila se je leta 1902
v Kolarjevi družini, poro-
čila pa se je leta 1927
s Francem Zgubičem. Na
majhnem kmečkem po-
sestvu je v poštene ljudi
vzgojila 7 fantov in 7 de-
klet.
V skrbi za otroke, ki so
hodili v šolo in uro daleč
na vlak, je poleti in pozi-
mi vstajala ob treh zju-
traj. Nič ji ni bilo pretež-
ko, samo da so njeni od-
hajali siti od doma. Vso
skrb, težave in bridke ure
je povezovala z ljubeznijo
in materinsko dobro
voljo.
Najtežje ji je bilo dva
meseca pred koncem 2.
svetovne vojne. Le pol
ure hoda od doma je pa-
del njen še ne 18-letni naj-
starejši sin Tonček. Smrt-
no ranjenega so prinesli
na domače dvorišče, kjer
je izdihnil, in še isto noč
so ga pokopali. Le nekaj
mesecev po tem je rodila
svojega zadnjega, štirinaj-
stega otroka.
Njeni otroci so bili nje-
na sreča in njen ponos.
Vsako leto so se ob nje-
nem osebnem prazniku
vsi zbrali v domači hiši.
Zadnjih 23 let med njimi
ni bilo hčerke Trezike,
ker jo je iz njihove srede
iztrgala zahrbtna bolezen.
Pred petimi leti jo je v 87-
letu zapustil njen življenj-
ski spremljevalec Franc.
MIHAEL ŠVENT
PLANINSKI KOTIČEK
Snežnik
9. marec, sobota
Na zimski pohod na Snež-
nik, ki ga prireja PD Zlatar-
ne Celje, bodo odšh s poseb-
nim avtobusom z Glazije, ob
5. uri. Zimska oprema je ob-
vezna. Prijavite se pri Roma-
nu Turku (tel. 31-711).
Porozen in Pranja
23. marec, sobota
Odhod na izlet, ki bo zdru-
žen z obiskom bolnice Pra-
nja, bo v soboto, 23. marca,
ob 6. uri s posebnim avtobu-
som z Glazije. Obvezna je
zimska oprema. Prijavite se
pri PD Zlatarne Celje, pri
Romanu Turku (tel. 31-711).
V črno goro
PD Zlatarne Celje prireja
od 27. julija do 5. avgusta 10-
daevni izlet po vrhovih Črne
gore (Komovi, Bjelasica in
Sinjavina) ter v narodni park
Biogradska gora, med spla-
varjenjem po reki Tari, od
Šljivanskega do Ščepan po-
lja, pa bodo udeleženci do-
življali lepote jugoslovan-
skega Colorada. V društvu
opozarjajo, da je to namara
zadnja priložnost obiska,
kajti elektrogospodarstveni-
ki si znova zelo prizadevajo
za gradnjo elektrarne in
s tem potopitev tega lepega
predela. Prijavite se do 15.
aprila in to pri Romanu Tur-
ku (31-711).
Kam letos
z »zlatarji«?
Planinsko društvo Zlatarfl
Celje načrtuje v prihodnji
mesecih še številne izlete P
regiji, Sloveniji, Jugoslaviji'
zamejstvu. Tako imajo za ap'
v programu: pohod na C
brovlje, izleta Polhov gradef
-Polhograjska grmada '
Ostrež-Litija, maja Cres-I^
šinj, Blegoš, Pleterje-Fridrij
štajn in pohod na Stol, juo«
Južni Velebit, Slavnik-Vreffl
čica -Nanos in Jalovec, juW
Durmitor-Tara, avgusta Čv^
nica-Čabulja, septembra K
baridski stol, Krim in Sol
blick, oktobra Goljava -Rež
planina, po starih gradoV
Ivanšice ter Janče-Prista<
-Bogenšperk, novembra If
mrovec-Sv. Peter nad Bistrij
ob Sotli, Planina-Bohor '
Šmohor-Mrzlica ter decemt'
pohoda na Tišje in JavorniK
^AŠI KRAJI IN UUDJE

28. FEBRUAR 1991 - STRAN 11
Z reprivatizacijo do novih deiovnili mest
^pei tisoč sezoncev odnese iz Savinjslie doiine vsalto ieto devet miliionov mark.''
trdi republiški poslanec Vinko Drča
v začetku marca bodo po-
ilanci v republiškem parla-
mentu obravnavali zakon
) denacionalizaciji ter zakon
) zadrugah. O tej zakonodaji,
posledicah ter poslanskem
ielu govori Vinko Drča iz
grajske vasi.
V Savinjski dolini si veli-
1(0 obetate od vračanja pre-
moženja. Če bi ljudje dobili
nazaj zemljišča, računate,
da bi ostali na kmetijah, to
pa bi po vaših ocenah spro-
stilo kar 800 do tisoč delov-
nih mest. So ta pričakova-
nja realna?
Drča: »Prepričan sem, da
to drži. Vsako leto prihajajo
ob konicah ljudje iz drugih
republik, ki nam pomagajo
pri sezonskem delu. Teh se-
zoncev je kakšnih pet tisoč
in trdim, da bi delo lahko
opraviU ljudje tukaj sami.
Predvsem gre tu za dela
v hmeljiščih. Če bi bile kme-
tije dovolj vehke, bi delavci
zagotovo ostah doma, s tem
pa bi se sprostila delovna
mesta.«
Vračanje zemljišč in od-
pravljanje starih krivic bo
pomenilo tudi delitev zem-
lje, ki je zdaj v rokah druž-
benih kombinatov. Kakšna
bo potem usoda teh de-
lavcev?
Drča: »Delavci, ki so zdaj
zaposleni v družbenem sek-
torju, ne bodo izgubili delov-
nih mest. Teh je okoli 375 in
prepričan sem, da bodo vsi
dobili novo zaposlitev na
kmetijskem področju.«
Kmetijska zakonodaja je
bila že nekajkrat obljublje-
na, še vedno ni zagledala
luč sveta. Zakaj takšno za-
vlačevanje?
Drča: »Zakonodaja se pri-
pravlja, je pa to zagotovo naj-
težja zakonodaja po vojni. Če
bi bili nekdanji lastniki še ži-
vi, ne bi bilo posebnih težav
pri vračilu premoženja, tako
pa seje lastništvo v tem času
dvakrat ali trikrat zamenjalo.
Stališče kmečke zveze je tu-
kaj zelo jasno: vračanje pre-
moženja ali denacionalizaci-
ja mora biti prva faza privati-
zacije, da ne bodo nastajale
nove krivice.«
V žalski občini rešujete
stvari po dveh tirih. Z vra-
čanjem premoženja se uk-
varjate v kmečki zvezi, obe-
nem pa je bila v tej občini
ustanovljena podružnica
razlaščenih lastnikov. Za-
kaj problemov v zvezi z vra-
čanjem premoženja ne rešu-
jete enotno?
Drča: »Tudi sam ne vem,
zakaj ta dvojnost. Podružni-
co so organizirali znotr^ De-
mosa in čeprav je kmečka
zveza članica Demosa, ni-
smo bih soorganizatorji.
Lahko pa kmetovalcem še
enkrat zagotovim, da bodo
odvzeto zemljo dobili nazaj
in da ne razmišljamo o de-
narnih nadomestilih. Vztra-
jaU pa bomo pri nedeljivosti
hmeljišč.    Sredi    sedanjih
hmeljišč nihče ne bo mogel
gojiti koruze, sprijazniti se
bo moral s hmeljiščem ali pa
z zamenjavo zemlje.«
Ste poslanec kmečke zve-
ze v republiškem parlamen-
tu. Veliko kritik slišimo na
račun poslancev, kako se vi
udeležujete sej skupščine?
Drča: »Mislim, da so kriti-
ke na račun poslancev upra-
vičene. Res so klopi veliko-
krat prazne, toda ne po kriv-
di poslancev kmečke zveze.
V republiškem parlamentu
nas je 34 in 34 nas tudi redno
sedi na sejah. Imamo samo
3 profesionalne poslance, za
naše delo pa dobimo vsak
mesec 513 dinarjev.«
Vpliv kmečkega lobija je
v Sloveniji zelo velik, pa
vendar se razmere nič kaj
ne spreminjajo oziroma
kmetovalcem ukinjajo ob-
činske premije, cene ne po-
krivajo stroškov, čakalni
roki na plačila so vse daljši.
Kako vi ocenjujete raz-
mere?
Drča: »Položaj v kmetij-
stvu je vse prej kot rožnat,
vendar smo v kmečki zvezi
in parlamentu le dosegli ne-
kaj stvari. Konkretno mle-
karne plačujejo za liter mle-
ka 3,72 dinarjev, razliko do
5,10 dinarjev pokriva repu-
bliški regres oziroma premi-
ja, ki smo jo priborili
v kmečki zvezi. Izborili smo
nadalje republiški regres za
pitano govedo. Predelava
oziroma klavnice morajo
plačati za kilogram mesa
v ekstra klasi 28 dinarjev,
s tem da za 3 dinarje pri vsa-
kem kilogramu pošljejo zah-
tevek na repubUko. Vse to je
kaplja v morje, ker so naše
kmetije premajhne in tu smo
spet pri zakonodaji, ki naj bi
te stvari v kratkem spreme-
nila.«
IRENA BAŠA
Drugačen dan
Pretekli teden je bil na
OŠ Vere Šlander na Polzeli
imeniten kulturni dan, ki
pa ni bil le v znamenju slo-
venskega kulturnega praz-
nika, ampak tudi v počasti-
tev 30-letnice bralne
mačke.
Dan so zasnovali v obliki
projektnega dela. Z branjem,
raziskovanjem in ustvarja-
ijem so pričeli že meseca
septembra. Na bibliopeda-
joških urah v knjižnici so se
dogovorili, da se bodo letos
prav vsi učenci - tekmovalci
la bralno značko od 1.-8. raz-
reda - posvetili skupni temi:
sporočanje. V ta namen so
predelali pri pouku izobraže-
valne slikanice pisateljice
Berte Golobove. V okviru
skupne teme so si izbrali še
podprojekte, npr. šestošolci
mir, sedmošolci prijatelj-
stvo, osmošolci ljubezen itd.
Z dodatnim branjem poljud-
noznanstvene literature so
širili temeljno znanje pri slo-
venskem jeziku, zgodovini,
geografiji itd. Nova spozna-
nja so uporabili pri vsestran-
skem ustvarjanju (pisnem,
likovnem, dramskem...)
Svoje prispevke so pisali
v najrazličnejših sporočanj-
skih zvrsteh in jih predstavi-
li na sklepni prireditvi kul-
turnega dneva. Znanje pa so
dokazali na kvizu.
Projekt sta dopolnjevala
še razstava ustvarjalnih do-
sežkov vseh učencev in pri-
ložnostno glasilo, ki so ga
uredili člani knjižničarskega
krožka z mentorico Valerijo
Pukl, ki je tudi sicer vodila
celoten projekt. Gostja na
kulturnem dnevu je bila pi-
sateljica Berta Golobova, ki
je tudi podelila bralne znač-
ke in posebne knjižne nagra-
de za najboljše bralce.
T. TAVČAR
Kajuh je pesnil
tudi v nemščini
V spomin na obletnico
smrti Karla Destovnika Ka-
juha objavljamo anegdoto
iz njegovega življenja.
Anegdota izvira iz leta 1940,
povedal pa jo je Šoštanjčan
D.Tičer.
Nasproti zdravstvenemu
domu v Šoštanju je bil na
reki Paki Matijev jez, v kate-
rem se je v poletnih mesecih
kopala večina Šoštanj čanov.
Med kopalci je bilo še zlasti
veliko študentov, med kate-
rimi je bil tudi Karel Destov-
nik. Nekoliko let mlajši otro-
čaji so radi prisedali k tej
študentovski druščini in vle-
kli na ušesa njihove učene
pogovore, še zlasti pa so radi
prisluhnili Kajuhovim domi-
slicam. Ko je Nemčija že za-
sedla Avstrijo, so študentje
razpravljali tudi o politiki.
V vojni so Nemci uvedli t. i.
Eintopfgericht ali po naše
enolončnico brez mesa. En-
krat tedensko je bil brezmes-
ni dan, česar se starejši goto-
vo še spominjajo.
To nemško zamisel je mla-
di študent celjske gimnazije
Karel Destovnik Kajuh ko-
mentiral takole: »Am
Abend, wenn der Reich-
fiihrer spricht, Eintopfge-
richt, Eintopfgericht, ein
Nudelgericht.« Torej, Hitler-
jevi govori ob večerih so
enolončnica brez mesa. Se-
veda so se tej Kajuhovi do-
mislici vsi prisrčno nasmeja-
li, kmalu pa je bila uresniče-
na tudi pri nas. Kajuhov
verz, ki dokazuje, da je Karel
Destovnik pesnil tudi
v nemščini, še ni bil nikjer
objavljen.
VIKTOR KOJC
Zadnji kupon
Danes objavljamo kupon
številka štiri. To pomeni, da
lahko tiste, ki že imate štiri
kupone te nalepite na dopis-
nico, pripišite vse ostale po-
datke in vse to pošljite na
naš naslov. Če pa komu, ki
želi sodelovati v žrebanju za
izlet 100 kmečkih žensk na
morje, manjka samo ena šte-
vilka od 1 do 4 lahko to nado-
mesti z rezervnim kuponom,
ki ga bomo objavili v četrtek,
7. marca. Sicer pa bomo le-
tos kupone sprejemali do če-
trtka, 14. marca, žrebanje pa
bomo opravili v sredo, 20.,
četrtek, 21. in petek, 22. mar-
ca v »mavrici« Radia Celje,
med 11. in 12.30. uro. Med
glasbo bomo posredovali
najnovejše informacije
o prejšnjih in sedanjem izle-
tu ter vsak dan izžrebali po
nekaj več kot 30 potnic, ki
bodo potovale z nami na
morje 5. in 6. aprila. Novost
pri žrebanju bo v tem, da bo-
mo vsak dan žrebali udele-
ženke iz vseh občin, ne pa
samo iz ene, kot je bil običaj.
Napetost bo tako trajala tri
dni, kajti če ne bo sreče prvi
dan, je možno, da bo drugi
ali tretji.
TV
Za krvodajalce - en prosti dan
Delavci-krvodajalci naj bi imeli tudi v prihodnje ob vsako-
kratnem darovanju krvi pravico do enega prostega dne.
Takšno pobudo so dali na posvetu sekretarjev občinskih
organizacij Rdečega križa Slovenije.
Dosedanji zvezni zakon je opredeljeval ob vsakokratnem
darovnaju krvi pravico do dveh dela prostih dni, s čimer se
v Republiki Sloveniji niso strinjali. Predvsem delovne orga-
nizacije na to ne pristajajo. Zato so še enkrat dali pobudo za
dopolnitev generalne kolektivne pogodbe, da ima delavec
ob vsakokratnem darovanju krvi pravico do enega prostega
dne.
LISTAMO
PORUMENELE
STRANI
Zbira:
Miloš Uicar
Novice 1851
■Da je omika slovenkiga prostiga ljudstva dosihmal
grozno zanemarjena, je sploh znana žalostna resnica.
Znano pa je tudi, od kod to izvira: 1) od premalo šol, 2)
od še tistih, kijih imamo, slabih šol, 3) od nejevolnosti
starišev do šol.
Le ko se bojo te ovire odpravile, se bo povzdignila
omika slovenskiga ljudstva, ktera je človeku sveta
(iolžnost, ker mu Bog ni uma zato podaril, da bi ga
v zemljo zakopal, ampak da bi ga razbistril v čast
^ogu, v prid svoj m v prid dežele, v kteri živi.
Kdor pravi: »Čmu je kmetu šola«, si misli: »Za
kmeta je nar bolje, ako neumen ostane.« Nagibi tacih
'^isel pa so - malopridni, pregrešni. So tudi po sloven-
skih deželah popačeni mladeniči, ki so nekoliko let
v šolo letali, pa zavolj nemarnosti v učenju ah slabiga
^aderžanja šolo zapustili ah pa celo zapustiti mogli,
'^aki pridejo po tem na kmete domu, so v pohujšanje
^sim sosedam, da s perstom na nje kazaje, pravijo:
"Lepe reči ne v šolah nauče!«. Krivično je tedaj, po
tacih malopridnih izgledih šolo sploh obsoditi in je
^avno tako krivično, kakor če bi rekli: »Ker je na kant
dJan kmet Boštjan malopriden, so vse kmetije za nič.«
vunder ne smemo prostimu ljudstvu tacih krivih raz-
sodkov zameriti, ker samo nima šolske omike.
Mnogi mislijo, kako bi se šole po kmetih napravile,
misel je resniga prevdarka vredna. Naše županije bi
'korale ta nasvet dobro prevdariti, da bi zvedeli, če je
'^^svetovano mogoče narediti. Ker je naša dežela bolj
^^oga, otežena z mnogoterimi davki, lets še s točo
^^»iskovana, je zlo težko na to pomisliti, da bi šole na
'^']ietih naredili. Kdo bo vse to plačeval.
T^oliko lažej pa, kakor je sem ter tja slišati, bi se dale
''^dovoljne šole napraviti ako bi se od prave strani
f ^eio. Veliko duhovnov po kmetih bi radovoljno solo
^^pko napravili in ne iščejo pri tem nobeniga druziga
^Jf.^ila kakor zavest, da so kej dobriga človeštvu sto-
^^^j. ker so prepričani, de plačilo boljši jih onkraj groba
12. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
OKROGLA miza
Stroka ali bič?
v tem trenutku Je jasno eno: stara gozdarska zakonodaja še vedno velja, a je
nihče ne spoštuje. Nova zakonodaja je v pripravi, z njo pa niso zadovoljni ne
gozdarji, ne kmetje. Vmes pa nekateri veselo sekajo in kujejo dohičke
v naslednjih tednih, ko
naj bi bil sprejet zakon
o gozdovih, se bodo zrušili
še eni zadnjih reliktov Kar-
deljevega sistema. To so
gozdna gospodarstva, ki so
veljala za monopoliste in
zatiralce kmečkega življa.
Poslej bodo kmetje sami
razpolagali s svojimi goz-
dovi.
Toda to ne pomeni samo
prodajo lesa in preštevanje
izkupička. Pomeni tudi skrb
za gozdove, gozdne poti, no-
ve nasade, zatiranje škodljiv-
cev in plačilo davkov za pro-
met z lesom. O vsem tem se
pogovarjamo z direktorjem
gozdnega gospodarstva Ce-
lje Danijem Sosterjem, vo-
djem temeljne organizacije
kooperantov Vransko Vla-
dom Vrtačnikom, vodjem
temeljne organizacije koope-
rantov Slovenske Konjice
Jožetom Zupancem ter dve-
ma kmetoma, predsedniko-
ma sveta TOK-a Dragom
Lobnikarjem iz Marije Reke
in Antonom Mernikom s Pa-
deškega vrha.
Okrog osnutka zakona
o gozdovih se vrstijo vroče
razprave gozdarjev in kme-
tovalcev. Katere bistvene
spremembe bo prinesla no-
va zakonodaja na področju
gozdarstva?
Šoster: »Na področlju
družbenega sektorja bistve-
nih sprememb s področja
gospodarjenja naj ne bi bilo,
osnovna razlika je ta, da vsi
gozdovi v družbeni lasti po-
stanejo državni gozdovi. To
pomeni, da bo tudi denaci-
onalizacija potekala preko
republike Slovenije. Bistve-
ne pa so spremembe na po-
dročju zasebnega sektorja.
Doslej je veljalo, da je bil od-
kup obvezen preko gozdne-
ga gospodarstva in odkup je
istočasno služil kot finančni
vir vseh obremenitev, iz ka-
terih se je gospodarilo v za-
sebnem sektorju. Obvezno je
bilo plačilo za gozdna biolo-
ška vlaganja, preko obvezne-
ga odkupa so se financirali
tudi stroški gospodarjenja za
javno    gozdarsko    službo.
V tem je tudi osnovni spor že
od izida osnutka zakona. No-
va zakonodaja predvideva,
da je prodaja lesa v celoti
prosta, gozd se ne financira
več iz prodajne cene lesa,
edina obveznost kmeta je
plačilo davka od katastrske-
ga dohodka. Republiški pro-
račun pa v svojem predlogu
uvaja tako imenovani davek
na promet z lesom, ki je
v tem trenutku še zelo neja-
sen. Z pravico razpolaganja
prodaje lesa pa postaja last-
nik gozda v celoti odgovoren
za vsa dela v svojem gozdu.«
Kaj natančneje pomenijo
novosti za temeljni organi-
zaciji kooperantov Vransko
in Slovenske Konjice, kjer
je tudi nžijveč gozdov na ob-
močju, ki ga pokriva gozd-
no gospodarstvo Celje?
Vrtačnik: »Uvedba nove-
ga zakona pomeni najprej to,
da TOK-a ne bo več, v enem
mesecu po sprejetju zakona
gre v likvidacijo. S tem se
takoj sprosti promet z lesom
in po moje se začenjajo pro-
blemi pri negovalnih in teh-
ničnih  delih  v  gozdovih.
V žalski občini je 88 odstot-
kov gozdov v zasebni lasti, to
je okoli 15 tisoč hektarov,
5600 je lastnikov teh gozdov,
povprečna posest pa 2,5 hek-
tarov. Čeprav bo prodaja le-
sa prosta, ne vem, kako se bo
ta les prodajal, ker struktura
lesa na našem območju ni
najboljša.«
Zupane: »Na območju na-
šega TOK-a je 8200 hektarov
zasebnih gozdov. Zaposle-
nih je 22 ljudi, od tega 11
gozdnih delavcev, ki so izva-
jah gozdno gojitvena dela
v zasebnih gozdovih in ti de-
lavci so zdaj že na čakanju.
Okrog prodaje lesa verjetno
naši kmetje ne bodo imeli
večjih težav, ker je struktura
dobra, tri četrtine gozdov so
iglavci in že sedaj je prodaja
šla mimo gozdnega gospo-
darstva. Kako se bodo kmet-
je organizirali po sprejetju
zakona ne vem, ena možnih
oblik bi bila lahko gozdarska
zadruga, vendar ljudje na na-
šem območju ne kažejo rav-
no veliko zanimanja zanjo.«
Kako gledate na novo za-
konodajo kmetje?
Mernik: »Kmetje si želimo
predvsem več iztržiti in od
nove zakonodaje pričakuje-
mo boljše razmere. ^Sam
imam 48 hektarov gozda in
pač gledam, da bi s prodajo
lesa čimveč zaslužil. Moti pa
me, da so stvari tako nejas-
ne, konkretno nihče ne zna
odgovoriti na vprašanje, kdo
bo po novem imel v rokah
promet z lesom.«
Lobnikar: »Sam sem pre-
cej skeptičen. Veliko se go-
vori o novostih, vendar se mi
zdi, da se bo bolj malo nare-
dilo. Sedanja organiziranost
je bila pomanjkljiva, ni pa bi-
la povsem zanič. Iz lastnih
izkušenj lahko trdim, da so
gozdna gospodarstva veliko
naredila za višinske kmetije.
Kako bomo kmetje zdaj ure-
jali stvari sami, ne vem.«
Vendar ste vse spremem-
be, ki jih zdaj ponuja zako-
nodaja, zahtevali sami
kmetje.
Lobnikar: »To drži, ven-
dar se mi zdi, da se niso ogla-
šali tisti, ki so življenjsko ve-
zani na gozd. In če gledamo
povsem praktično: zdaj smo
plačevali prispevek za biolo-
ško amortizacijo. Tudi zdaj
bomo morali dajati denar, če
bomo hoteli obnavljati goz-
dove. Ali če bomo hoteli ure-
jati gozdne poti.«
Šoster: »V gozdnem go-
spodarstvu Celje je 81 od-
stotkov zasebnih in 19 od-
stotkov družbenih gozdov.
To pomeni, da smo morah
gospodariti tako, da je bil
upoštevan interes kmetov.
Ne bom hvalil starih časov
- toda v vsej kampanji proti
gozdarjem smo jo na Celj-
skem še kar dobro odnesli.
Pošteno bom povedal: vsak
dinar, ki je bil zbran na na-
šem območju, je bil zbran od
prodaje lesa lastnikov goz-
dov, denar pa smo delili na
principu solidarnosti. Po-
glejmo samo vzdrževanje
cest. Za to smo v letih 86-90
pri odkupu lesa odtegovali
2,72 odstotkov denarja. Do
nedavnega je ta sistem delo-
val, res pa je, da je enkrat
dobil več eden, drugič spet
drugi. Na območju gozdnega
gospodarstva Celje je 24 ti-
soč lastnikov gozdov in zdaj
bo moral vsak iz svojega že-
pa dajati denar za ceste. Sam
mislim, da bi morala delova-
ti v zasebnem sektorju neka
organizacija, ki bo urejala tr-
ženje za kmete ter gradnjo in
vzdrževanje cest. Glede na
to, da pa kmetje na tem ob-
močju v večini niso življen-
sko vezani na gozd, pa nisem
prepričan, da bodo člani
dveh zadrug: običajne kmeč-
ke zadruge in še gozdarske
zadruge. To bi pomenilo tudi
plačevanje dveh deležev.«
Če bo torej obveljal seda-
nji predlog, bodo kmetje
morali sami urejati gozdne
poti. Boste kmetje temu
kos?
Mernik: »Če govorim sam
zase, potem bi dejal takole:
glede na to, da imam 48 hek-
tarov gozda in če bo les imel
ceno, potem bom lahko skr-
bel za ceste. Ne vem pa, kako
bodo zainteresirani tisti, ki
imajo po dva hektara in kako
se bomo lastniki gozdov do-
govorili za enotno akcijo.«
Lobnikar: »Prepričan
sem, da v Mariji Reki sami
ne bi zmogli skrbeti za ceste.
Od centra smo oddaljeni
7 kilometrov, šele potem se
začenjajo gozdne ceste. Ne
gre samo za vzdrževanje po-
leti, razmišljam tudi o razme-
rah pozimi, oranju cest, sani-
ranju v primeru plazov. Za
vse to bomo sami lahko skr-
beh le v primeru, ko bo cena
kubičnega metra lesa bistve-
no višja kot je sedaj.«
Vrtačnik: »Samo v pojas-
nilo bi dodal nekaj podat-
kov. Pred leti smo v žalski
občini izpeljali akcijo pove-
zave hribovskih domačij. Ko
je še deloval sistem, smo na
leto zgradili povprečno kilo-
meter in pol novih gozdnih
cest in 15 kilometrov gozd-
nih vlak. Zadnja leta smo na-
črtno delali na odpiranju
gozdov, tako da ne vem, ka-
ko bodo zdaj vse to opravlja-
h lastniki sami.«
Zupane: »Ne gre za zago-
varjanje gozdarjev, vendar
bo dejansko nastal velik pro-
blem. V Slovenskih Konji-
cah smo vzdrževaU preko
100 kilometrov cest, na leto
smo na novo urejali en ali
dva kilometra novih cest ter
okoli 10 kilometrov traktor-
skih poti. Denar za to so pri-
spevali kmetje blagovni pro-
izvajalci. Torej tisti, ki so
prodajah les. Novi zakon
predvideva zbiranje sredstev
vseh lastnikov gozdov, tako
da se krog tistih, ki bodo pri-
spevali sredstva, širi.«
Naslednje odprto vpraša-
nje je, kdo bo poslej skrbel
za obnovo gozdov. Kmetje
ne plačujejo več prispevka
za biološka vlaganja.
Šoster: »Februarja smo
dobiU obvestilo iz republi-
škega sekretariata za kmetij-
stvo, da kmetom ni treba več
plačevati prispevka v višini
13 odstotkov za biološka vla-
ganja. Kmet bo po novem
moral opraviti vsa dela, ki so
predpisana z gozdnogospo-
darskim načrtom. Mislim pa,
da se v vseh razpravah pre-
več poudarja kmeta oziroma
se ne loči pojma kmet in last-
nik gozda. Na našem območ-
ju je 40 odstotkov lastnikov
gozdov, ki niso kmetje in
imajo do gozda povsem dru-
gačen odnos. Kmet, ki je živ-
ljenjsko odvisen od gozda,
bo delo zagotovo opravil.
Kako bo ravnal, nekmet, pa
je vprašanje. Skandinavske
dežele imajo to urejeno tako,
da morajo lastniki ob poseku
plačati prispevek za biološka
vlaganja, ko potrebna dela
opravi, pa dobi denar nazaj.
Naš zakon predvideva, da
lahko na zahtevo območne
uprave nekdo drug opravi
potrebna dela, stroški pa se
izterjajo od lastnika. Menim,
da bodo kmetje opravili dela
pri žetvi nasadov, pri količe-
nju, prvi večji problem pri-
čakujem spomladi. Kdo bo
zagotovil varstvo pred luba-
daijem? Temeljne organiza-
cije so na primer lani vzdrže-
vale 369 pasti za preventivo
pred naletom lubadarjev.
Kdo bo zdaj skrbel za to?«
Tu sta zastopnika kme-
tov, kako boste v praksi
skrbeli za gozdove?
Lobnikar: »Težko. Če bo
pri hiši delovna sila, bomo
delo lahko opravili, težje bo
tam, kjer ni ljudi na domači-
jah. Imam okoli 20 hektarov
gozda in dvomim, da bom
zmogel sam.«
Mernik: »Vse je odvisno
od cene lesa. Če bodo kmetje
dovolj zaslužili, potem si bo-
do lahko plačali delavce.«
Pred sprejetjem zakona se
še vedno krešejo mnenja
okoli odkazil v gozdovih.
Kdo bo tisti, ki bo odločal
o poseku?
Vrtačnik: »Res je odkazilo
lesa še vedno zelo sporna za-
deva. Osnutek zakona dolo-
ča, da naj bi se odkazovalo
les v varovalnih gozdovih ter
gozdovih s posebnim pome-
nom oziroma tam, kjer bo to
določal gozdno gospodarski
načrt. Kmečka zveza je na to
dala amandma in po moji
oceni bo rešitev tega dela
vphvala na sprejetje za-
kona.«
Mernik: »Kakšna so stališ-
ča kmetov, je tukaj težko re-
či. Ljudje različno gledajo na
rešitev tega vprašanja, po
mojem mnenju bi strokovno
odkazilo moralo biti tudi
v prihodnje.«
Šoster: »Sedanje stanje je
preprosto povedano čudno.
Stari zakon o gozdovih velja,
gozdarjem pa naročajo, naj
ga ne izvajamo, če smo poli-
tično modri. Spet bom dejal
tisto, kar smo že nekajkrat
ponovili. Pri kmetih, ki ima-
jo večje površine in živijo od
gozda, tudi pri odkazilu ne
bo težav. Problem so in bodo
tisti, ki iščejo kratkoročni in-
teres. Danes se že pojavljajo
prvi lesni trgovci in ti bodo
odkupovali les, ki se hitro in
tudi dobro plača. Dogaja se,
da so zdaj ti trgovci tisti, ki
določajo, katero stoječe dre-
vo bo šlo v prodajo. Tu pa se
konča vsaka strokovnost in
prepričan sem, da pravi
kmet na to ne bo pristal.
Drugače je pri lastnikih goz-
da, ki bodo sekali zato, da si
bodo kupili nov avto.«
Lobnikar: »Ravno tega se
čisti kmetje najbolj bojimo.
V razmerah, kakršne so, ser,
prepričan, da bodo ljudje vsd
bolj posegali v gozdove. I{
bo treba plačati davke, ko jj
treba pokriti ta aU oni str<
šek, bo šel človek v gozd. 2|
to zagovarjam strokovj
nadzor pri odkazovanju.«
Predpostavimo, da bo4
vsa sporna vprašanja rt^
na in da bo zakon o gozdi
vih sprejet. Kaj bodo potej
počenjali delavci v GG?
Zupane: »Gozdarstvo ^
deli na javno službo, ta t
nadzirala in skrbela za dog
Janja v gozdovih, drugo s
izvajalske organizacije za d
žavne gozdove, te naj bi (j
konca leta 93 imele predn©
pri izvajanju del v državni
gozdovih. Kljub vsemu m
slim, da gozdovi ne bodo p(
vsem propadali, ker je tuj
za v bodoče predvidena go
darska inšpekcija. Najhuje,
v tem trenutku, ko starej
zakona nihče ne upoštevi
novega še ni in imamo pj
mere pravega uničevan
gozdov.«
Vrtačnik: »Sam nisei
takšen optimist kot kolega i
Slovenskih Konjic. Mi ho6
mo vse urejati po avstrj
skem zgledu. Pozabljan
pa, da ima tam najmaiy
kmet 50 hektarov gozda, (j
živimo na robu bede in tist
ki bodo brez službe, pa im^
gozd, bodo za kruh dali tui
zadnjo smreko iz gozda. I
še tole bi dodal: v zadnjei
letu so leteli na gozdarje št<
vilni očitki. Vsi pa pozablji
jo, da so nam ukazovali i
tudi jemali ljudje v vladajoč
strukturi. Ne le, da smo m(
rah služiti sistemu, za nei
polnjevanje planov smo o(
govarjali na sodiščih. Mon(
polni položaj pri prodaji les
nam je določila država, ki i
bila pripravljena subvenc
onirati našega dela. Šele si
daj prihajamo na financir
nje iz proračuna, doslej sni
vse financirali iz kubika p«
danega lesa, tako da je km«
dejansko dobil tretjino pro-
dajne cene. Nihče ne zarai^
pomanjkljivosti v sedanji oB
ganizaciji, vendar bi mora
stvari zdaj reševati bffl
strpno.«        IRENA BAŠI
Gozdno gospodarstvo Celje je še vedno organizirano po
starem, to velja tudi za vsa druga gozdna gospodarstva,
ker velja moratorij za novo organiziranost do sprejetja
zakona. Tako imajo še vedno 13 tozdov in 6 temeljnih
organizacij kooperantov. V vseh tozdih je zaposlenih 299
ljudi, v tokih 97, od tega je v tokih ta trenutek na čakanju
32 delavcev. Družbenih gozdov je v celjskem gozdnem
gospodarstvu 13 tisoč 500 hektarjev, zasebnih gozdov je 55
tisoč 200 hektarov. Če bo prišlo do vračanja premoženja,
bodo v gozdnem gospodarstvu Celje vrnili okoli 22 odstot-
kov družbenih gozdov.
Dani Šoster
Vlado Vrtačnik
J„„^ Zupane i
Anton Mernik
Drago Lobnikar
Pomlad bo...
Ne glede na to, da nas skoraj ves februar pestijo nii^
temperature in kurjava vidno kopni, smo vsak dan bli^
pomladi. To nam naznanja sonce, ki ima že moč, ko ^
prebije skozi oblake, ptice, ki veselo ščebečejo in ne naza'
nje tudi vinogradniki, ki na sončnih legah že obrezujejo trt'
Obrezujejo pa tudi brajde ob hišah. Pri tem opravilu siT
ujeli tudi Vlada Kolenca iz Ločice pri PolzeU. t. TAVČA!
Bankirji v savinjski zadrugi
Med tridnevnim obiskom po Sloveniji so predstav-
niki svetovne banke za obnovo in razvoj obiskali
tudi kmetijsko zadrugo Savinjska dolina, kjer so se
dogovarjali o možnostih kreditiranja obnove žičnic.
Delegati svetovne banke, v kateri so bili strokov-
njaki za živinorejo, zemljišča, zadruge in marketing, so
v Sloveniji obiskali vrsto zadrug ter kmetijskih organi-
zacij in se dogovarjali o sofinanciranju projektov iz
kmetijstva. V glavnem so vsi strokovnjaki iz centra za
investicije pri organizaciji Fao ter svetovni banki
v Washingtonu. Na Celjskem so obiskali le savinjsko
zadrugo, pogovarjali pa so se o obnovi hmeljskih žič-
nic. V Savinjski dohni bi namreč radi obnovili 95
hektarov žičnic. Tohko naj bi jih obnovili v zadnjih
treh letih, vendarje obnova zaradi pomanjkanja
denarja precej zastala. Kako se bodo odločili v sve-
tovni banki, zaenkrat še ni znano, če pa se bodo odlo-
čili za sofinanciranje, potem bodo prispevali 40 do 50
odstotkov denarja, ostalo pa naj bi prispevala Ljub-
ljanska banka. IB
DOGODKI
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 13
Brez lastne krivde so v »minusu«
Občani, l€i so Hobiii le akonlacije na plače, so se za nekaj dni nepričakovano
znašli v »minusu«. Večjib sankcij v bankab zaradi tega nI
v zadnjih mesecih se je zaradi nelik-
vidnosti v celjskem gospodarstvu kar
nekajkrat zgodilo, da so posamezna po-
letja izplačevala v roku le akontacije
na osebne dohodke, izplačilo celotne
plače pa pomikala za toliko časa, da se
je na žiro računih nabralo dovolj de-
narja.
V Ljubljanski banki-Splošni banki Ce-
jje se v takšnih primerih srečujejo s teža-
vami, za katere niso krivi sami, njihovi
varčevalci pa čutijo posledice. Gre za var-
čevalce, ki so banko pooblastili, da s traj-
nikom plačuje njihove stalne mesečne
obveznosti (plačilo elektrike, telefonskih
stroškov, časopisnih naročnin in podob-
nega). V banki svoj del pogodbenih ob-
veznosti redno izpolnjujejo in preko traj-
nika poravnajo mesečne račune ne glede
na to, ali je na tekočih računih varčeval-
cev dovolj denarja ali ne. Občani, ki tako
prekoračijo svoje stanje na tekočem ra-
čunu (zaradi tega, ker niso dobili izplača-
nega osebnega dohodka) banki dolgujejo
zamudne obresti, sicer pa jih obravnava-
jo tako kot vse prekoračitelje.
Doslej v Ljubljanski banki-Splošni
banki Celje še nobenemu varčevalcu za-
radi takšnih »zadreg« niso odvzeli limita
oziroma dovoljene prekoračitve stanja na
tekočem računu, pravijo pa, da bi ob več-
kratnem ponavljanju večjih prekoračitev
varčevalcu najprej prekinili trajnik. Ob-
čan, ki z banko podpiše pogodbo za traj-
nik, je namreč dolžan zagotoviti, daje na
njegovem tekočem računu ob »plačil-
nih« dneh dovolj denarja.
IVANA STAMEJČIČ
V Ljubljanski banki-Splošni banki
Celje so nam še povedali, da ukrep
o mesečnem dvigu do tisoč nemških
mark še velja. Občani, ki devizni denar
iznašajo iz države, pa morajo na mejnih
prehodih obvezno pokazati bančno po-
trdilo o dvigu. Potrdilo velja 30 dni od
dneva dviga denarja. In še obvestilo za
tiste občane, ki devize hranijo v nogavi-
cah - kljub 6-odstotni proviziji, ki vam
jo zaračuna banka za polog in takojšen
dvig deviz, se vam strošek izplača, saj
so na mejah poostrili nadzor in devize
brez bančnega potrdila občanom odvza-
mejo. Postopek vračila zaseženega de-
narja pa je kar zapleten in še kakšen
sodnik za prekrške vam ne uide.
KOMENTIRAMO
Jugoslavija izginja,
Slovenije še ni
Zalivska vojna je spremenila
turistični zemljevid sveta. Po-
litični in mednacionalni spori
pri nas mečejo slabo luč na
ime Jugoslavije. Slovenci smo
glede na vsa ta in tudi druga
dogajanja premalo storili za tu-
ristični image deželice na
sončni strani Alp. To je le ne-
kaj misli predsednika sloven-
ske turistične zveze, dr. Marija-
na Rožiča, ki jih je izrekel na
ponedeljkovi novinarski kon-
ferenci. Ob vsem tem seveda
ni pozabil povedati tega, da si
k^ prida od letošnje turistične
sezone ne moremo obetati.
Predstavniki Turistične zve-
ze Jugoslavije v Nemčiji sicer
zatrjujejo, da imajo glede na
krizo v Zalivu in vpletenost ne-
katerih držav, ki so tudi turi-
stične velesile, veliko možno-
sti prav Istra in Slovenija. To-
da kaj, ko lahko že jutri poči
tudi v Istri!
Slovenskemu turizmu pa se
zaenkrat tudi ne obetajo lepi
časi. Kdo le bo propagiral naša
naravna zdravilišča, če gospod
Pere v Frankfurtu nima niti to-
liko denarja, da bi kupil znam-
ke, kaj šele, da bi se na našem
najbolj hvaležnem trgu ŠU
kakšno propagando. Zvezna
vlada se v načelu strinja, da bi
bilo treba za namene turistične
propagande odšteti vsaj pol
odstotka jugoslovanskega de-
viznega preliva iz lanskega le-
ta. To pa je težko storiti, ker
v zvezno blagajno skorajda
nihče ne prispeva ničesar več.
Jugoslavije na tujih turističnih
trgih ni več. Na žalost Sloveni-
je še ni. Odgovornost za to naj
si razdelijo ministrstvo za turi-
zem, Gospodrska zbornica
Slovenije in tudi Turistična
zveza Slovenije!
JANEZ VEDENIK
Blaž še kar v Londonu
Blaž Skornšek je še vedno v Harley street kliniki v Lon-
donu, njegovo zdravstveno stanje pa je nespremenjeno.
V torek je naše uredništvo poklical Karel Jesenek iz
Rečice in dejal, da želi Skornškovim nakazati denar za
Blaža. Karel po osnovnih šolah v Savinjski dolini prodaja
voščilnice za Dan žena. Od izkupička bo vsaka šola naka-
zala dvajset odstotkov denarja na žiro račun Skornškovih.
N.G.
Nima smisla izobesiti bele zastave
o turizmu se moramo najprej zmeniti doma
Napak bi bilo, če bi se turi-
stični in gostinski delavci
v Sloveniji vdali usodi, dvig-
nili roke in izobesili belo za-
stavo. Nekaj možnosti za to,
da preživijo, je še, so poudari-
li na ponedeljkovi novinarski
konferenci, ki jo je sklicala
Turistična zveza Slovenije.
Turizem je ena izmed tistih
dejavnosti, ki lahko najbolj
prispevajo k ugledu Slovenije
v svetu. Kot vse kaže, se tega
še premalo zavedamo.
Ce bi se tega zavedali, potem
na tej novinarski konferenci
razpravljale! ne bi poudarjali,
daje potrebnega več sodelova-
nja med ministrstvom za turi-
zem. Gospodarsko zbornico in
Turistično zvezo. Besede in ve-
like misli o tem, kako je treba
doseči večjo stopnjo sodelova-
nja s turistično razvitimi obči-
nami in naj se društva in zveze
bolj ukvarjajo z gospodarsko
in uslužnostno dejavnostjo, so
tudi že dolgo znane. Na dlani je
ludi dejstvo, da še nikdar ni
bilo davčne politike v premili
nam domovini, ki bi komu
ustrezala. Takšna kot je sedaj,
pa prav gotovo ne koristi niko-
mur. Kje v razviti Evropi je
sploh še država, ki bi obdavče-
vala ljubiteljsko dejavnost? Iz-
enačiti poslovanje planinskih
koč z mestnimi bifeji je lahko
samo slovenska iznajdba. Slo-
venska zaplankanost se ne na-
zadnje kaže tudi pri določanju
turistične takse. Kreatorji to-
vrstne politike so končno pri-
šli do idealne zamisli in kot
smo izvedeli na novinarski
konferenci, je osnutek za dolo-
čanje te takse skoraj dobese-
den prepis avstrijskega koro-
škega zakona o turističnih tak-
sah. Optimisti bi rekli, daje od
tod pa do finančnih rezultatov,
ki jih v turizmu dosega avstrij-
ska Koroška, le še korak.
Pesimisti seveda tarnajo, re-
alisti pa menijo, da bi lahko
o turizmu večkrat spregovorili
tudi v naši, slovenski skupšči-
ni. V tej pa, kot vidimo, slišimo
in beremo, razpravljajo o mno-
go bolj pomembnih stvareh,
pa čeprav smo poudarjali, daje
prav turizem ena izmed tistih
panog, ki lahko pridnim Slo-
vencem prinese še največ
cvenka. Kot da se uresničujejo
velike misU velikega politika iz
znamenitih sedemdesetih let,
ko je dejal, da Slovenci nismo
narod natakarjev in hlapcev, ki
naj služi tujim gostom.
Nam lahko pri tem cirkusu
sploh še kdo pomaga? Poma-
gati si moramo sami in izkori-
stiti nekatere naše firme, ki de-
lujejo tudi v tujini (Adria,
Ljubljanska banka), predstav-
ništva Slovenije, ki že delajo
v svetu, Gospodarske zbornice
Jugoslavije, v katerih je moč-
no slovensko zastopstvo (Celo-
vec, Trst) in ne nazadnje izse-
ljenske organizacije, društva
in klube naših delavcev na tu-
jem. V nobenem primeru pa ne
bo šlo tudi brez prizadevnega
dela turističnih društev in za-
nesenjakov po vsej Sloveniji,
ki prostovoljno delajo že vrsto
let.
JANEZ VEDENIK
Kozjanci nočejo mogočih
jedrskih odlagališč
Zlasti zaradi turizma bi možnost od-
lagališča nizko - in srednjeradioaktiv-
nih odpadkov v Halozah pomenila go-
spodarski propad sosednje šmarske ob-
čine, so bili skoraj povsem soglasni ob-
čani na petkovi okrogli mizi v Rogaški
Slatini, strokovnjaki iz republiške
uprave za jedrsko varnost, nosilca pro-
jekta o možnih lokacijah, ter krške nu-
klearke pa so jih seznanili s svojimi
mnenji in podatki.
Na haloški strani so velike zaloge pitne
vode za šmarsko občino, zato se tam za-
čenja gradnja magistralnega vodovoda,
v bližini so tudi zaloge rogaške mineralne
vode. S stališča vseh sedmih meril, ki so
bila podana v postopku na prvi stopnji, je
to območje neprimerno, je povezal misli
občanov Darko Bizjak iz Zdravilišča Ro-
gaška Slatina. Razpravljale! so opozorili
zlasti na predvidene velike turistične na-
ložbe v Rogaški Slatini in na potres v Zi-
biki, poudariU so, da bi odpadke iz Kr-
škega prevažali mimo treh zdravilišč,
cestne povezave pa so neprimerne, razen
tega so po staležu živine na tem območju
med prvimi v Sloveniji, v bhžini sta me-
sti Ptuj in Rogaška Slatina, Haloze so
poplavno območje, Donačka gora pa kra-
jinski park. Zanimalo jih je, kaj bi se
zgodilo, če bi varnostni ukrepi vendarle
zatajili. Tudi če bi zagotovili stoodstotno
varnost odlagališča, bi bil psihološki uči-
nek za številne goste kozjanskih zdravi-
lišč, ki prihajajo tudi v teh kriznih časih,
drugačen, je menil Darko Bizjak.
Na tujem so imeli težave celo zaradi
imena Atomske toplice, so še povedali
v razpravi. Tudi šmarska vlada in parla-
ment odločno podpirata mnenje, da je
lokacija v Halozah neprimerna. Tako sta-
lišče so sprejeli na zasedanju že lani ok-
tobra.
Strokovnjaki so udeležence okrogle
mize podrobneje seznanili s postopkom
določanja lokacij, z različnimi možnost-
mi skladiščenja in z načini, kako urejajo
to problematiko po svetu. Opozorili so na
neke vrste neargumentiran prastrah jav-
nosti zaradi sicer res nevarne radioaktiv-
nosti; medtem ko večina nevarnih od-
padkov izgine, je javnost pozorna le na
odpadke krške nuklearke. Izrazih so za-
dovoljstvo zaradi okrogle mize, ker so
tudi sami imeli možnost povedati svoja
mnerija, saj naj bi po besedah Marka Je-
rana iz Elektroprojekta v drugih občinah
doslej odklanjali celo vsak pogovor.
Predstavnik republiške uprave za jedr-
sko varnost Egon Lukač je dejal, da bo
prava vloga te uprave nastopila, ko bodo
znane konkretne lokacije, in to z uporab-
nim dovoljenjem in drugimi potrebnimi
listinami. Na podlagi študij inštituta Jo-
žef Štefan so izdali »smernice«, ki so jih
marca 1990 sprejeli v slovenskem parla-
mentu. V prvi stopnji postopka so izločili
neprimerne dele Slovenije in ostalo je 10
lokacij, med njimi 3 v Halozah. Sedaj
poteka druga stopnja: izmed teh desetih
lokacij bodo izbrali najbolj primerne.
V tretji stopnji bodo nato med tremi do
petimi lokacijami opravili primerjavo,
v končni fazi pa bo odlagališče, ki bo
obsegalo le dva hektara površine, zajeto
še v republiški prostorski plan in bodo
odločitev sprejemali v slovenskem parla-
mentu.
Marko Jeran iz inženirskega biroja
Elektroprojekt, nosilca projekta o mož-
nih lokacijah, je občanom povedal, da je
v postopku končana šele prva stopnja,
vse pripombe bodo pretehtane na drugi
stopnji, študijo pa so recenzirali zares ne-
pristranski strokovnjaki. Na vprašanje,
zakaj ne bi še tristo let nevarni odpadki
po ukinitvi ostali kar v krški nuklearki,
pa je manj jasno odgovoril, da je v Kr-
škem potrebno osebno zavarovanje,
drugje pa ne. Predstavnik jedrske elek-
trarne Krško, Borut Fajt iz službe radio-
aktivnih odpadkov, pa je dodal, da pov-
sod rešuje vprašanje odpadkov država in
ne jedrska elektrarna, zato so v ta namen
že ustanovili javno podjetje slovenske
vlade. Agencijo za radioaktivne odpadke.
Predsednik društva za varstvo okolja
Peter Kavalar iz Celja se je med drugim
vprašal, zakaj toliko možnih lokacij pri-
zadeva prav celjsko regijo, vse pa je zani-
malo, zakaj je Hrvaška v Krškem soude-
ležena le finančno, vsa tri ekološka, jedr-
ska bremena, rudnik, nuklearka in odla-
gališče odpadkov, pa naj bi bila na plečih
Slovenije.
Na sestanku so se občani odločili, da
bodo okrogle mize o varstvu okolja
v šmarski občini nadaljevali, na nasled-
njo pa bodo povabili vodarje. Na pobudo
o organiziranju v društvu za varstvo oko-
lja pa se niso odzvali.
BRANE JERANKO
Od obljub le
luknje na cestah
Poslanci v mozirski skupš-
čini so na zasedanju najbolj
burno razpravljali o občin-
skih cestah, ki so zaradi no-
vembrske poplave skoraj uni-
čene. »Kje so zdaj vse veliko-
dušne obljube iz prvih mese-
cev?« je bilo velikokrat sliša-
ti iz poslanskih klopi. Poslan-
ci so zahtevali uresničevanje
sprejetih zakonov o namenski
uporabi cestnega dinarja in
izpolnitev obljub o obnovi
cest.
V mozirski občini je veliko
cest in mostov, ki jih je potreb-
no na novo zgraditi ali vsaj po-
praviti, najbolj poškodovan pa
je odsek med Ljubnim in Lu-
čami. Predsednik IS Alfred
Božič je povedal, da obstaja
možnost, da bi za gradnjo tega
odseka dobili 30 milijonov do-
larjev mednarodnega kredita.
V repubhškem proračunu za
gradnjo tega odseka, Ijuben-
ske obvoznice in mostu na
Ljubnem ni niti dinarja. Pone-
kod zelo ovira promet tudi led,
ki se nabira na cestišču, zato so
poslanci opozorili, da vzdrže-
valci cest ne opravljajo svojih
dolžnosti. Zahtevali so, da je
treba obnoviti vse odseke cest,
kot je bilo obljubljeno, in ure-
diti vse lokalne ceste, ki so po-
membne za Zgornjesavinjča-
ne. Sredstva za obnovo naj
upošteva izvršni svet pri sesta-
vi občinskega proračuna.
Zgornjesavinjčani se bojijo,
da bo izpolnjenih le malo po
poplavi danih obljub. Lučani
grozijo z zaporo ceste Ljubno-
Luče, projekti pa »se kar dela-
jo«. Dokončno narejenega ni
nič, projektanti pa očitno lepo
služijo, je bilo še slišati na zad-
njem zasedanju v mozirski
skupščini. URŠKA KOLENC
Steklarni gre na bolje
Sprejetje občinskega proračuna, letošnja sredstva za
obrambo, akcija šmarske občine za preprečevanje že več
let prisotne stekline, nove melioracije ter položaj ste-
klarne so bile osrednje teme petkove seje šmarske občin-
ske vlade.
Skupni dohodki sprejetega proračuna predvidevajo
blizu 200 milijonov dinarjev. Letos gre pri tem za bistvene
spremembe; naloge in dejavnosti, ki se financirajo iz pro-
računa, so razširjene, tako da le-ta postaja dokument za
oblikovanje sistema javnih financ. Gospodarski del prora-
čuna naj bi bil bolj šibko zastopan, ugotovili so namreč, da
so še potrebni pogovori v ministrstvih za finance, kmetij-
stvo in izobraževanje, in opozorili na izgubo 15 milijonov
dinarjev (le na področju družbenih dejavnosti). Za neka-
tera področja, ki jih sofinancira republika, je del sredstev
zagotovljen, težave pa bodo z ustreznim občinskim dele-
žem. Sprejeli so tudi finančni načrt za obrambo, pri čemer
so skušali biti kar najbolj varčni.
Na seji so spet razpravljah, kako premostiti sedanje
hkvidnostne težave v steklarni Rogaška Slatina. Vsi pri-
znavajo, da je bila steklarna lani »žrtev« monetarne in
tečajne politike. Izvaža že blizu 90 odstotkov proizvodnje,
povpraševanje po njenih izdelkih na tujem, pretežno
dolarskem trgu se ne zmanjšuje, sicer pa so nekatera
znamenja po devalvaciji in milijonu mark republiške
pomoči obetavnejša. Zato so steklarni tokrat odobrili
odlog plačil do 6. marca, za odpis razmeroma visokih
obresti pa se na tej seji niso odločili.
BRANE JERANKO
S snega v galerijo
. '»Slovenija je sicer majhna, vendar zelo lepa dežela, polna
sarma in talentiranih, prijaznih ljudi,« je dejal Jeffrey Sachs,
svetovni znani ekonomist in svetovalec Anteja Markovica,
^.zadnjem času pa tudi slovenske vlade. Med dopustova-
'}Jem na Rogh se je Jeffrey Sachs odzval vabilu slikarja
i^reta Cekute in z družino obiskal slikarjevo galerijo na
f^rekorjih, ki ga je izredno prevzela in presenetila, kakor je
napisal v knjigo vtisov. J V, foto: LS
14. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
DNEVI SLOVENSKEGA FILMA
Namesto uvodnika in komentarla
Filozofirati in na pamet ugotavljati, zakaj je zanimanje za ogled slovenskega filma tako
upadlo, je nesmisel. To bi lahko pokazala le med ljudstvom izvedena anketa. Iz ust ljudi, ki so
bili na festivalu, si bo lahko bralec sam skoval komentar, ki mu ustreza. Lepo bi bilo, če bi
kdo pri tem vsaj zardel.
NATAŠA GERKEŠ, poročevalka iz Dnevov slovenskega filma
Foto: EDI MASNEC in EDO EINSPIELER
Vitez za pravi film
Pervanje prišel, videl, vzel viteza, šel (v svet)
Nesporni zmagovalec, po
volji ljudstva, je bil film Ju-
reta Pervanje Do konca in
naprej. Občinstvo ga je na-
gradilo s Celjskim vitezom.
Sicer pa je Jure v Celje pri-
spel naravnost iz berlinske-
ga filmskega festivala. Zado-
voljen, seveda. »Mislim, da
smo s svetovno konkurenco
dokaj ugledno dirkali pri
prodaji filma in da je to
stvar, ki je mi ne znamo spo-
štovati in ki je Slovenci ni-
smo znali delati. To kar smo
doslej Slovenci prodali, ni
vse skupaj nič. Imamo na-
mreč toliko dobrih filmov, ki
bi morah iti za med.«
V film Do konca in naprej
namerava filmska družba, ki
je kupila svetovne pravice za
ta film, vložiti dodatnih sto
tisoč mark, da ga bo z boljši-
mi angleškimi igralci sinhro-
nizirala v angleščino; tako
namreč pričakujejo več ku-
pcev.
Sicer pa je treba po-
novno zapisati, da je Jure
Pervanje film predstavil že
leta 1989, ko je bil ta šele
v snovanju. Na zadnjem Ted-
nu domačega filma je ekipa
pripravila tiskovno konfe-
renco, zasula press center
s propagandnim materi-
alom. Film je nato nastal
v pičlih šestih mesecih, pred
dnevi, na Dnevih slovenske-
ga filma, pa je Jure Pervanje
že predstavil filmski katalog
k filmu Do konca in naprej,
v katerem je poleg fotografij
in filma mogoče prebrati tu-
di v štirih jezikih zapisano
biografijo režiserja in njego-
vo dosedanje delo, na kratko
pa je povzeta osebna izkazni-
ca filma. Vse skupaj je obli-
kovano izjemno estetsko in
domiselno, s papirnato pi-
štolo, ki se uperi v bralca, ko
mapo odpre. Malo truda, ma-
lo gledalcev. VeUko truda in
feeling kaj gledalec mara, ve-
Uko gledalcev, kžone?
Usoda
festivala
negotova
Ali še Dnevi slovenskega fil-
ma ali ne več? To vprašanje je
bilo, ko se je filmski festival
nagibal h koncu, ns^pogostej-
še. Organizatorji pravzaprav
dokončnega odgovora še ne
vedo, ker je odvisen od kopice
dejavnikov.
Glede na to, da je bilo občin-
stva letos izredno malo, bo po-
trebno opraviti anketo in ugo-
toviti vzroke. Prihaja v poštev
alternativa: festival prestaviti
kam drugam (ta drugam je go-
tovo Ljubljana), kjer naj bi bilo
zanimanje in obisk vendarle
večja. Toda če se bo le dalo, ga
bomo Celjani skušah obdržati.
In organizatorji se bodo potru-
dili zanj na vso moč.
Ker je bilo v minuUh dneh
med filmskimi delavci slišati
kopico pripomb na račun ne-
navadne kulturne politike na
Slovenskem, ki še posebej po-
stavlja na stranski tir film, seje
bati, da na festivalu slovenske-
ga filma prihodnje leto ne bi
imeli česa prikazati.
Dnevi slovenskega filma so
dali misliti tudi številnim
filmskim kritikom. Marjan
Strojan je vizijo festivala
predstavil tako:
»Predlagam festival sloven-
skega filma, ki bi bil po naravi
vsakoleten, vendar z dodat-
kom mednarodnega priokusa,
ki bi bil za občinstvo bolj zani-
miv kot so bili letošnji Dnevi.
Res je, da organizacija medna-
rodnega festivala zahteva veli-
ko energije in sredstev, ki jih
Celje ta hip nima. Vendar pa je
mogoče izvesti festival na bila-
teralni osnovi, kjer potem po-
govori ne potekajo preko
evropskih in nadregionalnih
ali mednacionalnih inštitutcij.
Prepričan sem, da se tako
v enem letu še ne bomo skre-
gali s Hrvati, ne z Avstrijci (ah
recimo Štajerci na drugi strani
- Oberštajerci), tudi se ne kre-
gamo preveč z nemškimi Švi-
carji ali s Hessenom, niti z Gl-
uho-Venetom itn. Tako bi se
vsako leto dogovorih z eno od
evropskih regij ali pokr^in za
sodelovanje in pri njej tudi za-
prosili za delno pokritje stro-
škov, saj je regionalna zavest
v Evropi vse močnejša, prav
tako pa tudi od tod izvirajoča
ekonomska moč in želja po
promociji lastnih, tudi film-
skih izdelkov. Seveda pa bi bil
tak način sodelovanja tudi iz-
vrstna promocijska priložnost
za slovenski film. Začeti je pač
treba pri malem in nadaljevati
z večjim. Prepričan sem, da si
Celje zasluži tak festival in da
gaje sposobno, ob aktivni ude-
ležbi drugih, tudi spraviti pod
straho na dostojni in kulturni
ravni.«
Slovenski film
danes in nikoli več?
Marcel Buh, predsednik
Društva slovenskih film-
skih delavcev, se je v Celju
mudil vse festivalske dni.
Zadnji dan, ko je bila dvo-
rana vs^ do polovice polna,
je sam sedel v morje praznih
sedežev prvih vrst kina Uni-
on. Resignirano se je zazrl
v slovenski film, se veselil,
ker je bil direktor edinega
(pri občinstvu) uspelega fil-
ma Do konca in naprej, po-
tem pa v zaključnem govoru,
ko je sklenil Dneve sloven-
skega filma, dejal: »Jeseni
1990 se je pri nas filmska
proizvodnja ustavila, in tudi
filmski delavci smo doživeli
svojo rušilno ujmo. Central-
ni filmski producent Viba
filmx je v likvidacijskem po
stopku, tudi filmski prograir.
za leto 1991 bo objavljen
v marcu, sredstva za proiz-
vodnjo pa so ostala enaka
lanskim, kljub priznani de-
valvaciji, nepriznani inflaciji
in novi davčni pohtiki. Ne bi
bil rad pesimist, še manj pre-
rok, vendar situacija, v kate-
ri se nahaja slovenski film
kaže, da bomo na prihodnjih
celjskih filmskih dnevih vj-
deli le dva celovečerna in ne-
kaj kratkih filmov.«
Govor je sklenil takole;
»Ko se letos poslavljam od
vas, ne vem kje se bomo pri-
hodnjič srečali. V tej dvora-
ni, ali pa mogoče na pokopa-
lišču, ob spomeniku mrtve-
ga slovenskega filma.«     ||
Mladi kritično o filmu
Pogovori s filmskimi ustvar-
jalci so bili letos v restavraciji
hotela Evropa. Ker za filma Je-
čarji in Umetni raj med obi-
skovalci ni vladalo zanimanje,
se pogovora ni udeležil nihče.
Vroča razprava pa se je vnela
po ogledu filma Boža Šprajca
Decembrski dež. V njej so so-
delovali predvsem mladi, sred-
nješolci, ki so zastavljali vpra-
šanja ekipi in brez sramu pove-
dali, da jih film ni prepričal, še
več, kot edino odliko filma so
pripisali glasbo Zorana Predi-
na, ki je pogosto povedala več
kot pa je to uspelo igralcem.
Opaziti je tudi razkorak med
mlado in starejšo igralsko ge-
neracijo, je dejal najzgovornej-
ši, Ožbalt Podpečan iz Goto-
velj. Medtem ko je Radko Po-
Uč izvrstno odigral svojo vlo-
go, sta bila Pavčkova in Ostan
neprepričljiva.
V drugačnem tonu je izzve-
nel pogovor s filmsko ekipo t
ma Jureta Pervanje Do kon(
in naprej. Kritičnih pripori
skorajda ni bilo, skupinica gl
dalcev, zopet mladih, mu je i
rekla precej pohval ter bi
enotna, da je Jure zadel s t
mom zebli ico na glavico.
Slab obisk
Letošnji Dnevi slovenskega
filma v Celju so v kinemato-
grafe privabili skupno 917 gle-
dalcev in 5320 otrok na šolskih
predstavah. Na zadnjem Ted-
nu domačega filma v Celju, le-
ta 1989, jih je bilo v sedmih
dneh okoli dvajset tisoč, šol-
skih predstav je bilo 27, letos
16. V zlatih letih Tedna dom
čega filma v Celju pa si je d
mače filme ogledalo tudi v(
kot 40 tisoč gledalcev.
Nagrade, nagrade, nagrade
Nagrade, nagrade, nagrade. Imate aso-
ciacijo na pesem Elde Viler Besede, be-
sede, besede? Nagrade vedno ene razve-
selijo, druge, kijih niso deležni, užalosti-
jo, letos pa... Dobitniki so jih biU veseli,
toda zaradi stanja v naši filmografiji, bi
bili verjetno srečnejši, če bi se uredilo
stanje na tem področju. To bi bila vsem
filmskim ustvarjalcem največja na-
grada.
Sicer pa je žirija Društva slovenskih
filmskih delavcev, ki sojo sestavljali pu-
blicistka Miša Grčar, direktor fotografi-
je Rado Likon, scenograf Mirko Lipužič,
režiser Jože Pogačnik in kostumografi-
nja Milena Kumar, podelila nagrade Me-
tod Badjura naslednjim filmskim
ustvarjalcem: Karpo Godina za režijo fil-
ma Umetni raj, Boris Višnovec za režijo
kratkega filma Panjske končnice, Va-
lentin Perko za avtorsko delo v filmu
Ječaiji, Mojmir Konic za snemalsko de-
lo pri filmih Krivda, Razdejanje in Sihci-
jev horizont v proizvodnji AGRFTV,
skupina Manufaktura za arhitekturo in
film za realizacijo filma Silicijev hori-
zont, v proizvodnji AGRFTV. Priznanje
Metod Badjura z diplomo pa so prejeli:
Jure Pervanje za režijo celovečernega
filma Do konca in naprej, Stanko Kosta-
njevec za montažo celovečernih filmov
Ječarji in Do konca in naprej. Predrag in
Mladen Vraneševič za glasbo v celove-
černem filmu Umetni raj, Marjan Hor-
vat za zvok v celovečernih filmih Umet-
ni raj in Ječarji.
Žirijo, ki je izbirala igralca, igralko in
debutanta leta so sestavljah gledališki
igralec Borut Alujevič, novinar kulturne
redakcije Dela Drago Medved in novi-
narka NT-RC Nataša Gerkeš. Za igralca
leta so izbraU Radka Poliča Raca, ki je
v filmu Decemberski dež odigral Evge-
na Bergerja. Žirija seje enoglasno odlo-
čila, da naslova igralke leta ne podeli, za
debutantko leta pa so izbrali Lučko Poč-
kaj, ki je nastopila v filmu Do konca in
naprej, v vlogi Alenke.
Tudi letos so, sicer maloštevilni, gle-
dalci izbirah film, ki jim je bil najbolj
všeč. Celjskega viteza je prejel film Ju-
reta Pervanje Do konca in naprej.
Žirija DSFN je v obrazložitvi k na-
gradam Metoda Badjure zapisala: »Ži-
rija sodi, da slovenski filmski ustvar-
jalci ponovno potrjujejo svojo, tudi
v svetu priznano, profesionalnost in
kljub izjemno težkim delovnim pogo-
jem predstavljajo javnosti štiri nove
celovečerne filme s pomembnimi vred-
nostmi. Žal, žirija hkrati ugotavlja po-
razno stanje v proizvodnji kratkega in
še posebej dokumentarnega filma. Te
najbolj žlahtne avtorske produkcije
praktično ni več. Nihče je ne vzpodbu-
ja, izrinjena na slepi tir životari na
robu neponovljivega dogajanja. V štu-
dentskih filmih prevladuje nasilje, nič-
kaj obetavna vizija prijaznejšega ju-
trišnjega dne.«
DNEVI SLOVENSKEGA FILMA
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 15
Ostalo Je v zraku
Božo Šprajc, režiser filma
Decembrski dež: »Podatek,
da je bila kinodvorana Uni-
on na premierski dan zase-
dena le nekaj več kot deset-
odstotno je hud, na nek na-
čin boli, boli me za kolege, ki
so imeli premiero ob prazni
dvorani, boli me pa tudi za-
radi odnosa, ki ga je čutiti iz
prostora, v katerem smo, do
slovenskega filma. Seveda
mislim celjski prostor kot
metaforo za ves slovenski
prostor. Ni naključje, da je
dvorana prazna, ni naključje,
daje slovenski film tam, kjer
je. Ta naključja so sedaj že
tako pogosta, da niso več
mogoča. Prazna dvorana je
samo metafora za tisto, kar
se s slovenskim filmom ta
hip godi. V slovenskem pro-
storu seje zgodilo nekaj, kar
ni več enoznačno slovensko.
To slovenstvo ni več tisto
včerajšnje, to niso več Ažbe-
tove slike, ni več slovenstvo
polpreteklega včeraj, ampak
je neko novo slovenstvo, ki
ima vse karakteristike mo-
dernih urbanih celot. Pojav-
lja se problem naše lastne
identitete in mislim, da ima-
mo toliko slovenskega filma,
kolikor imamo Slovenci last-
ne identitete.«
Karpo Godina, režiser fil-
ma Umetni raj: »Človek ne
ve, ker nimamo raziskav, za-
kaj upada gledanost sloven-
skega in tujega filma. Ce ne
vzgajaš publike, potem ta ne
zna sprejemati filmov. Pro-
blem se zato pojavi že v šo-
lah. Slovenija je prej imela
rada svoj film, za to gre za-
sluga tudi kritikom, zadnja
leta pa ni konstruktivnih kri-
tik, to so pljuvanja, očitki, ni-
vo filmske kritike je padel.
Če ti bombardiraš publiko
s svojimi negativnimi ocena-
nii, očitajočimi, potem boš
publiko izgubil. Glede na to,
da sem obiskoval že minula
leta Teden domačega filma
v Celju, se letos počutim, kot
da bi bil v puščavi. Ko sem
v tej puščavi hodil proti ob-
zorju, sem, zagledal oazo. To
še vedno vodstvo festiva-
li- ki je še toplo, prisrčno.
Polno ambicij. To je name
delovalo pozitivno, da ven-
darle ni treba vreči puške
^ koruzo.«
Mirko Kranjc, predsednik
IS Celje: »Upam, da bodo
Dnevi slovenskega filma ži-
veh še naprej, da bo zanima-
nje večje, želim pa, da občina
tudi vnaprej stoji za festiva-
lom, tako kot je bilo do se-
daj. Razlogov za slab obisk je
več, tudi slaba gospodarska
situacija, predvsem pa tele-
vizija in zaprtost družin
v lastna stanovanja.«
Tone Frelih, režiser: »Ni
dobro, da slovenska publika
kaže tako malo zanimanja za
slovenski film. Gre za del
slovenske kulture in če ho-
čemo biti Slovenci, in če ho-
čemo biti kulturni, moramo
priznati, da imamo kinema-
tografijo takšno, kakršno
imamo in moramo takšno
sprejeti. Slaba ni, ima pa ne-
kaj tipičnih slovenskih zna-
čilnosti. V veliki meri je her-
metična, zato je do neke me-
re razumljivo, da je nekate-
rim gledalcem nekoliko od-
maknjena, tuja, težko razum-
ljiva. Gre pa še za dobršen
del lenobe gledalcev, ki se ne
potrudijo, da bi vstopili v ta
filmski svet, kakršen je, saj
je bolj slovenski kot smo mi
sami pripravljeni priznati.«
Jure Pervanje, režiser fil-
ma Do konca in naprej: »Iz-
raelski partner mi je ponudil
pol milijona dolarjev, da bi
delal film skupaj z njimi. Za-
hodnoevropska korporacija
pričakuje od mene scenarij
za mladinski film, ker so
v pomanjkanju optimizma
v tem svetu videli iz mojega
filma sevati žarek upanja za
prihodnost. Zato želijo film
za otroke, z otroki v glavnih
in stranskih vlogah, film, ki
bi z optimizmom zrl v pri-
hodnost Evrope. Up^o, da
bi z mojo pomočjo lahko na-
redili film, ki bi prinesel tudi
denar.«
Boris Rosina, direktor
Dnevov slovenskega filma:
»Skupaj s celjskim izvršnim
svetom bomo skušaU festi-
val ohraniti pri življenju, se-
veda če se bo ohranila slo-
venska filmska produkcija
in če bodo filmi takšni, da jih
bodo ljudje hodili gledati.«
Marjan Ciglič, režiser fil-
ma Ječarji: »Težav nima le
slovenski film, podobna je
tudi situacija v svetu. Pri nas
pa je čudna atmosfera, če iz-
pustimo pohtične zadrege,
da je slovenski gledalec zasi-
pan z dobrimi stvarmi. Poleg
tega je pri nas na višku feno-
men, ki je v svetu že nekoli-
ko v zatonu, to je video, če-
prav gledati film na malem
ekranu ali na platnu ni eno
in isto. Filmarji vemo, da
smo zbezani v kot, to, da bi
bojkotiran uvodni govor mi-
nistra Capudra, pa je bil ne-
ke vrste krik na pomoč, če-
prav vemo, da ni on tisti, in
edini, ki bi bil kriv za stanje
kakršno je. Zadrege so
širše.«
Matjaž Tribušon, glavni
igralec v filmu Do konca in
naprej: »Tako prijetnega so-
delovanja z režiserjem, kot je
bilo z Juretom Pervanjo, ni-
sem pričakoval, ker je pri
nas to redko. Zato sem bil
navdušen. Še danes, po letu
dni odkar je film nastal, smo
veliki prijatelji. Že na sne-
manju je bilo krasno, tudi za-
to je film prijeten in gledljiv,
kar je predpogoj, da film na-
stane. Glede prihodnosti slo-
venskega filma pa pravim ta-
ko: bolj verjameš v neko
stvar, bolj se bo ta stvar zares
zgodila. Peščica ljudi v tem
prostoru verjame v lepšo pri-
hodnost slovenskega filma
in mislim, da sem tudi sam
optimist.«
Marcel Buh, predsednik
Društva slovenskih film-
skih delavcev: »Upam, da se
bomo v prihodnje lahko do-
bili z dr. Capudrom, da bo-
mo sedli in se pričeli pogo-
varjati. Do sedaj se doktor
Capuder ni hotel z nikomer
pogovarjati, tako so bila vra-
ta filmu zaprta tudi za razgo-
vor. Prej je bila partner Kul-
turna skupnost in druga tele-
sa, danes pa si je minister
vzel to za svoje, zato je po-
trebno postaviti dialog
z njim. O občinstvu pa me-
nim, da upad gledalstva ni
značilen le za Celje, temveč
za Slovenijo v celoti. Film
Jureta Pervanje je že pričel
vračati ljudi v kino in če bi se
gradilo na takšnem filmu, bi
slovenski gledalec prišel
v kino. Sicer pa je tu še raz-
voj videa, pa vstopnice, ki so
drage v tej ekonomski situ-
aciji, vse to prispeva
k zmanjšanem številu občin-
stva,« ...........................
Ožbalt Podpečan, dijak
srednje naravoslovne šole
iz Goto vel j: »Slovenske fil-
me si vedno rad ogledam,
predvsem zato, ker rad vi-
dim napredek v našem fil-
mu, in ta je zaznaven. Globo-
ko sem razočaran nad obi-
skom publike, pričakoval
sem je več. Če se gremo nek
kultiviran narod, narod, ki
želi vstopiti v Evropo, negi-
ramo pa svoj lastni film, pa
čeprav so nekateri slabi, je to
neodgovorno z naše strani.
Po drugi strani so kinemato-
grafi polni le takrat, kadar
dobesedno priženejo skupi-
no otrok na šolsko predstavo
po polovični ceni, čeprav bi
bistveno raje odšli domov.
Naša šola temelji na takš-
nem principu, da za umet-
nost ni veliko prostora. Bi-
stveni so naravoslovni pred-
meti. Samo v prvem in dru-
gem letniku smo imeU nekaj
šolskega stika z umetnostjo,
sicer je to prepuščeno dija-
kom samim. Šola nikakor ne
vzpodbuja umetnosti, kveč-
jemu zavira jo.«
Slovenski Vibastični film Je izcurel
v okviru Dnevov slovenske-
ga filma sta bila v Celju dva
posveta. Najprej so se sestali
direktorji slovenskih kinopo-
djetij, nato pa še filmski de-
lavci, vsem pa je bila skupna
ugotovitev, da slovenski gle-
dalec ne zahaja več v kinema-
tografe. Vzrok so pripisali
vdoru videa k nam in še pose-
bej piratskim kasetam, vsi
skupaj pa so se zavzeli, da mo-
rajo pristojne institucije ne-
mudoma sprejeti zakon o fil-
mu in videu ter se pri tem
vzgledovati po že izoblikova-
nem na Hrvaškem ali v sosed-
njih državah.
Obema posvetoma je priso-
stvoval Zoran Pistotnik iz re-
publiškega sekretariata za kul-
turo, posveta direktorjev kino-
podjetij pa se je udeležila tudi
Vesna Čopič, repubUška se-
kretarka za kulturo, ki je deja-
la, da zakonodaja, ki bi lahko
preprečila videopiratstvo na
Slovenskem že obstaja, vendar
pa zaradi zamudnih procedu-
ralnih postopkov v praksi ne
funkcionira.
Direktorji so spregovorih tu-
di o ustanovitvi Poslovne
skupnosti kinematografov
Slovenije, na pobudo direktor-
ja ljubljanskih kinematografov
Marjana Gabrijelčiča. Šlo naj
bi za tržni princip združevanja,
s ciljem zagotoviti večjo kvali-
teto filmskega programa v ki-
nematografih, obenem pa bi
lahko samostojno nastopali na
tujem trgu in ne bi bili več od-
visni od distributerjev iz so-
sednjih republik. Direktorji so
načelno podprli njegov pred-
log, čeprav bodo natančno
o tem še razpravljali, pojavili
pa so se posamezniki, ki so se
vprašali, ali ne bo to pomenilo
zopet prednjačenje republi-
škega središča pred provinco.
Gabrijelčič je zagotovil, da te-
ga nima v mislih in da bo pri-
stop v Poslovno skupnost pro-
stovoljen.
Kar štiri ure pa so se posve-
tovali filmski delavci na posve-
tu Slovenski film zdaj. Veliko
grenkih mish so izrekli, izrazili
odkrito bojazen za prihodnost
slovenskega filma, ugotoviU,
da na Slovenskem premoremo
dobre igralce in režiserje, ne pa
tudi dobrih scenaristov. Raz-
log: s pisanjem scenarijev se
ukvarjajo pisatelji, novinarji in
drugi, nimamo pa ustrezne
akademske institucije, ki bi iz-
obraževcda profesionalne sce-
nariste.
Na posvetu sta bila predstav-
ljena dvaihodela kako naj bi
bila organizirana filmografija
v bodoče. Pojavila se je celo
težnja, da se film in televizija
združita, čeprav so se mnerya
nato kresala.
^ FUip Robar Donn,^ režiser, je
nekoliko teatralično ugotav-
ljal, naj se slovenski film brez-
pogojno ukine, saj v obstoječih
pogojih, ki jih ima, za njegovo
rast ni plodne zemlje. Tudi ste-
čaj Vibe je bil preuranjen, so
ugotavljali, Dorin pa se je sli-
kovito izrazil, da je slovenski
Vibastični film izcurel, pojav-
ljajo se novi producenti.
Ko so filmarji ugotavljali, da
slovenski film nima več gledal-
cev, so se pojavile ugotovitve,
da pravzaprav na Zahodu z na-
cionalnim filmom ni nič bolje.
Režiser Tone Frelih je postre-
gel s podatki iz raziskave, ki je
bila opravljena na Sloven-
skem, in kaže, da je edina film-
ska zvrst, ki v zadigih desetih
letih ne kaže upada, mladinski
film. Kot vzrok zakaj so slo-
venski filmi negledani so an-
ketiranci navajali neatraktiv-
nost filmske zgodbe, dolgočas-
nost in hermetičnost sloven-
skega filma.
Zavzeli so se, da o položaju
slovenskega filma pričnejo
razpravljati tudi poslanci v re-
publiški skupščini in da se
o usodi slovenskega filma re-
publiški sekretariat za kulturo
odloča skupaj s predstavniki
Društva slovenskih filmskih
delavcev. Filip Robar Dorin je
opozoril, da bi lahko promoci-
jo za slovenski film pomenil
tudi Svetovni kongres, ki bo
v Celju junija letos.
Umetnost za DSF
Kot spremna kulturna prireditev je Dneve slovenskega filma v Celju v petek obogatila
tudi razstava hkovnih del umetnika Adija Arzenška v galeriji Mozaik v Celju.
Organizatorji, Novi tednik-Radio Celje, so k dogodku povabili predstavnike pokrovite-
ljev Dnevov slovenskega filma in direktorje tistih podjetij, ki so naši časopisni in radijski
hiši največ pomagali pri sanaciji posledic po požaru. Slovesne otvoritve razstave pa so se
udeležili tudi nekateri drugi predstavniki družbenega življenja v Celju in našega kolektiva.
16. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
DNEVI SLOVENSKEGA FILMA
Narod naš
dokaze
hrani!
Brane Stamejčič, odgovorni urednik Novega tednika,
sicer pa vedno zraven kadar gre v Celju za film, sije žalost
ob slabem obisku na Dnevih slovenskega filma tešil bolj
redko ob pisalnem stroju, pogosteje pa mu je pogled zasa-
njano splaval h bohotni lepotici za njegovim hrbtom.
Borut Alujevič-Lujo: »Kva, slovenski film? Ne me basat!
Saj folka še v gledališče ne zvabim, kaj šele da bi prišli
v kino!«
»Vidiš Marcel,« je Marcelu Buhu dejala Milena Kumar,
kostumografinja in predsednica žirije SDFD v novi vino-
teki Gozdne hiše Ere-Vino Šmartno: »če bi gospoda Capu-
dra v takšnole klet povabili, bi pa morebiti našel v vinu
resnico, da tudi slovenski film potrebujemo. Pustili bi mu
popiti le kozarček ali dva, da bi videl kaj se pravi kar na
pamet ljudi omejevati z nerealnimi številkami.«
Žirija, kije odločala o igral-
skih dosežkih, je imela tež-
ko delo. Drago Medved, Na-
taša Gerkeš in Borut Aluje-
vič so šele malo pred pol-
nočjo v petek odločali o tem
in se odločili, da naziva
igralke leta ne podelijo. Tr-
peči izraz na obrazu Boruta
Alujeviča pomeni: »Kaj ho-
čemo, saj res ni bilo nobene
prave!« Resen, Draga Med-
veda: »Z umetniki je križ,
da moramo zborovati pono-
či! Netopirski bioritem mi
prav nič ne ustreza.« Na-
smejani Nataše Gerkeš pa:
»Kaj se sekirata fanta, žen-
ske imamo vsak dan toliko
vlog, ki jih moramo odigra-
ti, da se v filmu zdijo vse
premalo resnične in blizu
vsakdanu. Netopirski biori-
tem pa je pogosto nuja.«
Posvet slovenski film zdaj
je v Celju privabil lepo šte-
vilo filmskih ustvarjalcev,
štiri ure so sejali umne mi-
sli zakaj je slovenski film
v krizi, čez dva dni pa je
teorijo s prakso podrl reži-
ser Jure Pervanje. Pridrvel
je iz Berlina, iz filmskega
festivala, pokazal svoj film
Do konca in naprej, v kate-
rega je vložil sredstva in ve-
liko lastnega truda in zna-
nja, ter dokazal: »Kdor zna
pač zna.«
IZLETZNT& RC
IN GOLFTURISTOM:
DOLENJSKE TOPLICE
Dolenjske Toplice so zdravilišče z najbogatejšo tra-
dicijo v Sloveniji. Znane so po milem podnebju,
čistem zraku, dobri domači tirani, bogatem medi-
cinskem znanju in sodobni opremi. Zakaj si tudi mi
ne bi privoščili mini počitnic v teh lepih toplicah ?
Iz Celja izpred hotela Celeia se bomo odpravili 21. 3.
1991 ob 14. uri. Zapeljali se bomo do Dolenjskih
Toplic, kjer nas bodo čakali z dobrodošlico. Tudi
naslednje dni so nam priskrbeli bogat program.
V Celje se bomo vrnili 24. 3. 1991 v popoldanskih
urah.
Cena 4-dnevnega paketa je za odrasle 1.530,00 din,
za upokojence 1.420,00 din, otroci do 7. leta pa
imajo še dodaten popust. Cena vključuje avtobusni
prevoz, polne penzione v zdravilišču, kopanje
v dveh bazenih, pogovor in svetovanje pri zdrav-
niku, organizacijo in vodenje mini počitnic. Na željo
potnikov bomo organizirali izlet po prelepi Dolenj-
ski (fakultativno).
Prijave sprejemamo do 15. 3. 91 na oglasnem
oddelku NT & RC.
Za izlet PO KOROŠKI so še prosta mesta.
DARILO VSAKEMU UDELEŽENCU - ENOME-
SEČNA NAROČNINA NA NOVI TEDNIK!
FILBA d.0.0
SVETOVANJE IN OPRAVLJANJE
FINANČNIH IN DRUGIH POSLOV
SMO NOVOUSTANOVLJENA
DRUŽBA Z OMEJENO
ODGOVORNOSTJO
UKVARJAMO SE:
- s svetovanjem podjetjem in
posameznikom v finančniti in .
gospodarskihi zadevati
- s posredovanjem pri nakupu in
prodaji premičnega in nepremičnega
premoženja
- z odkupom in prodajo vrednostnih)
papirjev
- z odkupom in prodajo terjatev in
dolgov
- s kratkoročnim premostitvenim
kreditiranjem in ostalimi finačnimi
posli
ter strokovno gospodarimo z viški vašiti
denarnih sredstev, če nam jih zaupate.
Lastnik družbe je Ljubljanska banka
- Splošna banka Celje d.d., Celje, ki je tudi
že doslej uživala vaše zaupanje.
Pokličite nas na telefon (063) 26-240 (interno
230 ali 223), pomagali vam bomo reševati
probleme ali opraviti posle namesto vas.
RADIO
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 17
REVIZIJA RUMENEGA CE
Bratje Demoni
še vedno se spominjam ti-
skovne konference v Pen
klubu, na kateri je pet prva-
kov tedanjih opozicijskih
strank silovito udrihalo po
rdeči nesreči, obenem pa so
zagotavljali, da bodo kot ko-
alicija »vsega dobrega« zače-
ten tirali parlamentarno de-
mokracijo in vse ugodnosti,
ki ji sledijo oz. jih ta pojem
prinaša. Nad njimi je visela
zastava Zedinjene Slovenije
(iz časov Pomladi narodov).
Bilo je prav zabavno in opti-
mistično vzdušje. Nek ano-
nimnež je takrat rekel: »Po-
slednji bodo prvi!« In s tem
Mojzesovim sloganom se ni
okitil nihče drug kot Lojze
Peterle, tedaj nasmejani
molčečnež, leader krščan-
skih demokratov in prvi dar-
ker med črno frakcijo na Ur-
banističnem institutu, kjer je
bil v službi. V deželi, kjer ni
nič nemogoče, je bilo mogo-
če prav to!
Leto kasneje mu je vidno
zrasla brada. Kot čelnik tret-
je najmočnejše stranke na
volitvah je sestavil vlado. Od
takrat naprej ga videvam le
še na TV, kar pa seveda ni
nič nenavadnega, saj se je
zahvaljujoč konvertitski
strategiji Uroša Lipuščka
v kakšnem od TV Dnevni-
kov pojavil tudi petkrat.
V nekaj manj kot tristo dneh
mu je prav tolikokrat uspelo
zaigrati nasmeh. In to je tudi
vse, bi se zgrozili tisti mara-
tonci, ki so tekli častni krog.
Demos pa se je v tem času
nekajkrat zlomil in približno
tolikokrat spravil. Niso ga
zrušile niti čistke znotraj so-
cialdemokratov, niti grožnje
Zelenih, da bodo presedlali
v opozicijo, še manj trdosrč-
nost krščanskih demokratov
ali oblastniški apetiti demo-
kratov. Nemogoča kombina-
cija nenaravnih zaveznikov
je v svoji še ne tako dolgi
pripovedki dosegla edini
mogoče cilj. Zmago v boju za
oblast. In kaj več kot val kri-
tik je bil v dosedanjem ob-
vladovanju postkomunistič-
ne scene skorajda pretirano
pričakovati. Namreč, ljud-
stvo je pričakovalo, da bo ži-
velo v pravljično odcepljeni
deželi, da bo pilo nektar in
jedlo čist zrak. Kot je bilo
obljubljeno. Zdaj plačuje
davke, pije lastno kri in se
žre. Košček za koščkom bo-
mo sčasoma pojedli še mar-
melado, ki seji v političnem
žargonu pravi verbalni de-
likt. Do takrat bo sleherni
nezadovoljnež lahko tolkel
in vpil, nenazadnje tudi
v Rumenem CE. Ko te odda-
je ne bo več, vedite, da je
izginila: ali zaradi posredo-
vanja lokalne oblasti ali zara-
di voditeljevega odhoda ne-
kam na hladno ali pa v pri-
meru, da bo med poslušalci
prevladala narodno zabavna
struja oglaševalcev.
Čeprav malce tragikomič-
no, pa je vendarle res, da
koncept odds^e zaenkrat ru-
ši prav »goveja bratovščina«,
ki v tem primeru nastopa kot
opozicija. Voditelj pa ob
vsem tem krili z rokami kot
France Bučar v Žarišču. Ne-
k^j takega je namreč zraslo
na zeljniku poslušalca iz Pol-
zele. Morda ima celo prav.
In v času, ko se v Celje
vrača totalitarizem, ko odgo-
vorni ne vedo točno kaj sto-
riti v primeru 2. stopnje
onesnaženosti zraka, ko do
Ljubljane še vedno najhitre-
je prideš s prstom po zemlje-
vidu, in ko se bo novousta-
novljena Delavska stranka
preimenovala v SND (stran-
ko nezaposlenih delavcev),
ki bo vsak čas imela več čla-
nov kot katera druga politič-
na grupacija, v takšnem času
torej, v direkciji Rumenega
CE razmišljamo o glasova-
nju o nezaupnici avtokrat-
skemu voditelju. Če bo do
tega prišlo, boste z rezultati
pravočasno seznanjeni. Od
mene ali od vašega najmanj-
šega hišnega ljubimca. V pe-
tek, torej.
Dean Šuster kot komentator
v sobotnem večernem programu se je ob tehnikih, ki so
pripravili zelo dobre zveze, izkazal tudi Dean Šuster s svo-
jim komentarjem rokometne tekme Velenje-Pivovarna
Laško Celje. Izkazali so se tudi organizatorji tekme, saj so za
Sašo Mateliča in Deana Šusterja postavili poseben oder, da
sta imela kar najboljši pregled nad dogajanjem na igrišču.
ŠKHATKI
Ste se že kdaj vprašali, kakšen sploh je radijski škra-
tek? Iz radijskih krogov je pricurljalo, da je to kar pravi
škrat, saj je menda velik okoli dva metra, vitek in ima
črne, skodrane lase, ime pa mu je na M.
Zna se zgoditi, da ta škratek kdaj sede na vrh dežnika
radijskega oddajnika na Golovcu, kot seje to zgodilo pred
nekaj dnevi in škrrrt, za uro in četrt ni bilo oddaje. Stro-
kovnjaki so sicer rekli, da je to naredil hud mraz in da je
zato zamrznil konduktor, mi pa na tem mestu v to ne
moremo verjeti.
Zlomek seje potuhnil in se skril celo v naš reporterski
avto ter se z Bojanom in Natašo odpeljal v oddajo na
Lom, kjer je praskal po telefonskih zvezah s študijem, da
ste ga lahko slišali še vi, doma.
Zdaj samo čakamo, da bi izvedeli, če se ni vragec pote-
pal tudi po sončnih Kanarskih otokih skupaj z našim
Brankom Jerankom, ki sije tam grel dušo med hibiskusi,
palmami, kaktejami in strelicijami. Če se je, Škratek
namreč, potuhnil med to eksotično vejevje, bomo videli
v potopisih v Novem tedniku.
Radijski Benjanim je uspešno opravil tudi prvi preiz-
kus znanja s terena. Iz Muzeja revolucije do nas in potem
do vas je prek brezžičnega mikrofona s pomočjo tehnika
Saše Mateliča spravil v eter mavrico o likovni razstavi.
Poskus je uspel, upamo, da mu danes (četrtek), ko bo
pred komisijo opravljal pripravniški izpit, ne bo zago-
del ... tisti, no... Srečno!
Kdo pravi, da v naši hiši ni nobene kuhinje? Vsako
nedeljo ob 9. uri kuhamo Čaj za dva. Pogosto ga zavre
novinarka Nataša Gerkeš, ki seje letos na DSF uveljavila
kot prva dama - poročevalka, kar je v večerni oddaji v živo
v Evorpi ugotovil tudi Jure Pervanje. Nataša je menda
ugriznila v rdeči mikrofon in posnela Čaj za dva s kinoope-
raterjem Branetom Godnikom. Skratka ni bilo zraven...
Oddaja je uspela.
Tehnik Mitja se te dni strokovno izpopolnjuje na » veli-
kem radiu« v Ljubljani. Bomo videli in slišali, kaj bo
novega naučil ljubljanske radijske mačke.
P. S. Naša mlada sodelavka Greta Senič je na Rogli
v sobotni večerni oddaji presenetila ne samo organiza-
torje, temveč tudi udeležence Eurocupa in z javljanjem
tudi poslušalce Radia Celje, s^j je v enem samem pogo-
voru prevajala v slovenščino vprašanja in odgovore iz
nemščine, angleščine in francoščine. Bravo!
Obrni anteno proti Evropi! je vzkliknil tehnik Bojan
Pišek, ki je tudi sicer poskrbel za evropske zveze s hote-
lom Evropo in Unionom za Dneve slovenskega filma.
Čakajoč na vstop v živo v oddajo je ta klic, ki je bil
naročilo drugemu tehniku, prestregel Branko Stamej-
čič, urednik Novega tednika in programski šef DSF.
Očitno sije oddahnil, ko je prek antene vstopil v Evropo
pred drugimi. Kaj hočemo, eni pač imajo srečo...
RADIJSKA POŠTA
Imamo imena in priimke
»Dragi poslušalci, lepo
pozdravljeni...« tako se na-
vadno začenja radijska po-
šta prek radijskih valov
v vašo smer. Vi jo prestreže-
te, če to želite, ali morda ce-
lo nestrpno pričakujete, če
čakate na kakšno posebno
vest, svojo melodijo ali pa
kar tako.
Lahko jo tudi zavrnete, če
vam kaj ni po volji, če vam
kaj ni všeč in če ste morda
vstali na levo nogo. Morda
imate za to tudi kakšen zares
tehten vzrok. Tedaj mi, radij-
ci, ki smo v komunikacij-
skem jeziku »oddajnik«, po-
stanemo tarča vas, »prejem-
nikov«. In ne zgodi se tako
malokrat, da si ne boste mi-
slili, da nam kaj prizanašate.
Telefoni v režiji našega stu-
dia pogosto brnijo, tudi če
tisti hip ni na sporedu na-
gradno vprašanje, ki vas še
vedno najbolj spodbudi, da
vrtite telefon. Naši številki
sta tako razvpito znani, da
jih znajo na slepo zavrteti ali
odtipkati že čisto majhni
otroci. Kot oni dan, v Petko-
vem mozaiku, ko smo se že-
leli z vami pogovarjati o va-
ših zbiratelj skih strasteh,
o nenavadnih stvareh in
zbirkah, pa si je nekdo pri-
voščil, da je nenehno telefo-
niral in ko je bilo potrebno
kaj reči, predvsem pa se
predstaviti, pa »klink« in je
spustil slušalko.
Temu bi rekel človek pre-
trgano ali skrajno nevljudno
komuniciranje, saj je potem
tudi za ostale poslušalce, ki
ne vedo, kaj se v studiu v res-
nici dogaja, težko poslušati
moderatorjev glas: »Halo,
halo, kdo je na oni strani? Se
slišimo? Halo, halo...«
Takšno radijsko dopisova-
nje s »šaljivci« je mučno in
neprijetno in želimo si, da bi
ga bilo čim manj. Žehmo si
tudi, da bi se vsi poslušalci
navadili, kakor to zahtevajo
navade lepega vedenja, da bi
se najprej predstavili, šele
potem začeU pripovedovati
ali odgovarjati na zastavljena
vprašanja. Saj se konec kon-
cev predstavimo v vsaki od-
daji tudi mi. Anonimnežev
ne prenese nobena pošta, pa
zato tudi naša, radijska, ne.
Zato pa, navsezadnje, ima-
mo imena jn priimke.
MATEJA PODJED
Vežejo nas antene
Antena je kot popkovni-
Z njo smo povezani, vi in
^i, in če tegale antenskega
sistema na strehi naše ra-
dijske hiše ne bi bilo, tudi
stika z vami ne bi bilo.
Poleg številnih aparatur in
^ic, ki preprodajo studio,
imajo prav te antene čudež-
IJo moč, da pride do vas ali
^0 nas elektromagnetni sig-
nal- In potem lahko rečemo,
'^^ smo na isti valovni dolžini
vam voščimo dober spre-
jem in tako naprej. Še pose-
"^ej pomembne so te UKV
sprejemne antene, kadar
smo za vas na terenu. Na pri-
mer, ko se z opoldansko Ma-
vrico odpravimo kam v oko-
hco Celja. Da bi se bolje sli-
šali, morajo radijski tehniki
pogosto splezati na streho in
naravnati antene v smer, od
koder se bomo javljah. Kar
vešči so naši fantje v pleza-
nju med antene, to je že tre-
ba priznati. Janez Klanšek
(na sUki) je kljub mrazu poži-
ral Edu Einspielerju.
MP
18. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
ŠPORi
Celjani dobili derbi
Več kot tisočglava množica
je uživala v pravem šport-
nem, rokometnem derbiju
med Celjani in Velenjčani,
v vzdušju in v okolju, ki je
bilo dobro pripravljeno,
v razburljivi borbi za točke,
kjer ničesar ni manjkalo. Za-
vrele so tudi glave, vendar je
tudi to sestavni del športa. Na
srečo do težjih zapletov ni
prišlo, čeprav je manjkalo le
malo. Lokalni, štajerski, slo-
venski in derbi 2. zvezne lige
zahod je potrdil, v čemer sta
se strinjali obe vodstvi, da ka-
kovost enega kluba krepi ka-
kovost drugega in obratno.
Velenjčani so si s porazom
najbrž že zapravili možnosti za
prvo mesto. Med tekmo so
igralci skupaj s trenerjem Mir-
kom Požunom nekajkrat upra-
vičeno protestirali proti sodni-
škim odločitvam, po njej pa so
se potrtih glav kmalu pomirili.
Celjani kljub veliki zmagi pra-
vega razloga za brezglavo slav-
je niso imeli, saj jih čaka še
dolga in naporna pot do žele-
nega cilja. Sodnika zmagoval-
ca nista odločila, oškodovala
pa sta tudi Celjane, vendar so
ti pokazali večjo mero strpno-
sti, ki zna priti še kako prav.
Pivovarji se morajo v nedeljo
z dvojno mero oddolžiti ekipi
Mehanike za poraz v Metkovi-
ču. Po gostovanju v Ajdovščini
bodo eno soboto prosti, da bi
23. marca celjska »kolonija«
znova krenila izven Celja v po-
moč igralcem, tokrat v Slovenj
Gradec.
IZJAVE:
Mirko Požun, trener Vele-
nja: »Celjani so bili zbranejši,
moji igralci pa so naredili pre-
več napak, da bi lahko tekmo
dobih. Za takšne derbije je
značilna slabša kvaliteta igre,
vehka borbenost, nekaj rezul-
tatskih preobratov in razhčni
kriteriji sodniških odločitev,
enkrat v korist ene in drugič
v korist druge ekipe. Deset mi-
nut pred koncem se nam je na-
smehnila sreča in smo povedli
za gol, a nam je sodnik Čeak
,vzer nekaj žog v napadu.«
Tone Tiselj, trener Celja Pi-
vovarne Laško: »V 2. polčasu,
ko so Velenjčani zaigrali agre-
sivneje, so moji igralci izgubili
glavo. Nikogar ni bilo, ki bi
znal odločiti tekmo, ki bi pre-
dramil ekipo, kar ni prav nič
razveseljivo za klub, ki si žeh
v 1. zvezno ligo. Mislim, da je
Velenje najboljša ekipa v 2.
ZRL. Tehnično so najbolje
podkovani, manjka jim le bolj-
ša telesna priprava, ki je tudi
odločila srečanje. Sicer pa smo
v glavnem odigrali tako, kot
smo se dogovorili: do skrajnih
moči in borbeno v obrambi.
Upam, da bjelovarski Partizan
ob koncu ne bo prehitel štirih
kvalitetnih slovenskih ekip.«
Uroš Šerbec, igralec Vele-
nja: »Sodniške napake so se-
stavni del športa in jih zato ne
bom komentiral. Sicer pa je to
bila super tekma v odličnem
vzdušju. Z nekoliko sreče je
zmagal boljši v tem srečanju.
Celjani so popravili igro glede
na jesenski del, imajo širok iz-
bor igralcev in so v prednosti
pred ostalimi v boju za prvo
mesto.«
Admir Jaraševič, igralec
Celja Pivovarne Laško: »V eni
izmed naivažnejših tekem za
osvojitev prvega mesta smo za-
služeno zmagali.
Celju smo opravičili zaupanje,
ki ga ima do nas, tudi glede
denarja, ki ga vlaga v rokomet.
Naj mi vratarji ne zamerijo,
vendar do sedaj niso upravičili
naših pričakovanj. Tokrat pa je
Oto Gradišnik morda bil celo
naš najboljši mož. S stoodstot-
nim izvajanjem sedemme-
trovk se je izkazal mladi Robi
Šafarič, ki v igri daje vtis, da že
leta igra v drugoligaški konku-
renci.«
DEAN SUSTER
Foto: Edi Masnec
Celje Pivovarna Laško je
v tekmi 2. ZRL zahod v Vele-
nju premagala ekipo Velenja
24:20 (13:9). Najboljši strelci
pri zmagovalcih so bili Pun-
gartnik 6, Šafarič 5 ter Jašare-
vič in Franc pp 4, za domačine
pa Vogler 6, Šerbec 5 in Kre-
jan 4. Celjani so po sedemnaj-
stih odigranih tekmah prvi
na lestvici z 29 točkami, Vele-
nje pa z dvema tekmama
manj tretje z 22.
Bilo je glasno, bilo je celo hrupno, bilo je vroče... »Kdaj zopet?«, se sprašuje tisoč domačB^
gledalcev in 200 Celjanov.
Jasarevicje v zadnji sekundi dosegel gol s petnajstih metrov, priznali pa so mu gt
kasneje, saj je na semaforju še vedno 20:23. S klopi so vstali Celjani Jeršič, Privšek,
Anžič, Menih in Čater, trener Tiselj pa si je oddahnil.
Krožni napadalec Celjanov Franc pred Vajdlom, izid pričakujejo Vogler
(Vel), Razgor in Ivandija (oba CPL) in Plaskan (Vel).
PANORAMA
Kegljanje
Rekord tudi v Zenici
Celjske kegljavke EMO ruši-
jo vse rekorde v jugoslovan-
skem ženskem kegljanju. Tudi
po 19. kolu (tri kola je še do
konca tekmovanja) so nepora-
žene. V zadnjem času pa na
vsakem kegljišču izven Celja
postavljajo rekorde, kar potr-
juje da imamo ekipo, ki bo lah-
ko tudi v mednarodnih tek-
mah potrdila svojo vrednost.
Sedaj je naloga strokovnega
sveta, da se ta forma zadrži tu-
di na posamičnem tekmovanju
in tekmovanju dvojic.
V Zenici so celjske kegljav-
ke podrle 2661 kegljev in za
kar 308 kegljev premagale do-
mačo ekipo. Ta uspeh so dose-
gle Ljuba Tkalčič 435, Mira
Grobelnik 413, Biserka Petak
457, Tanja Gobec 463, Sonja
Mikac 441 in Mrika Kardinar
452 podrtih kegljev.
Nič slabša ni druga ekipa,
v kateri že nastopajo najboljše
kadetinje in rutinirane keg-
ljavke prvega moštva. V tem
kolu so premagale Izolo za 90
kegljev razhke (2373:2283)
v tekmovanju v republiški ligi.
Nastopile so: Lesjak 402, Ledi-
nek 388, Verdnik 382, Zimšek
374, Šeško 403, Zupane 424.
Uspešni pa so bili tudi moški
v drugi republiški ligi. Prema-
gali so Fužinaija za 15 kegljev
(4914:4899), največ po zaslugi
zelo razpoloženih Vodeba 873
in Scilobirja 853 kegljev.
JOŽE KUZMA
Košarka
1. KZL: ženske
Albatros-Afrodita 102:96
(89:89, 35:42)
SL: moški
Rogaška Donat Mg-Celje
89:97 (81:81, 39:45), Comet-Ko-
per 64:79 (31:43), Elektra-Heli-
os 93:92 (38:47).
Lestvica: 1. Koper 32, 5. Co-
met 28, 8. Celje 27, 9. Elektra
27, 10. Rogaška Donat MG 24.
Plavanje
Državno prvenstvo
v LJubljani
Rezultati predstavnikov
Neptuna: 100 m prsno: 2. Jure
Vračun 1:04,95,200 m prsno: 3,
Jure Vračun, 200 m mešano: 2.
Goran Jurak 2:10, 07, 400 m
kravi: 6. Jurak 4:05, 36, 7. Tešo-
vič 4:08, 16. V B finale so se še
uvrstili Goran Jurak, Gorenik
Gašperič, Matjaž Košar, An-
drej Ocvirk, Sanja Kranjc in
Ljubiša Stojkovič.
Celjski plavalci, ki so trenut-
no v JLA (Vračun, Tešovič in
Jurak) so pokazali solidno for-
mo, kar kaže, da se obrestuje
delo z Mitjo Prešernom v času
služenja vojaškega roka. Vese-
li pa tudi, da se bo nazaj k pla-
vanju vrnila Mojca Anderle, po
vzoru na Tanjo Drezgič, ki je
po vrnitvi v bazene dosegala
zelo dobare rezultate.
Streljanje
Ksenija Maček na
Evropsko prvenstvo
Strelka iz Rečice, Ksenija
Maček, lani najboljša strelka
Slovenije, je odpotovala na
evropsko prvenstvo v Manche-
ster, kjer se bo pomerila v tek-
movanju, s standardno zračno
pištolo. Če bi odstreljala svoj
najboljši rezultat, 382 krogov,
bi se morda lahko borila tudi
za kolajno,
Zlata puščica
Na strelišču Ingrada v Celju
so se znova zbrali strelci na re-
gijskem prvenstvu z zračno
puško za Zlato puščico. Tek-
movanje je bilo hkrati izbirno
za nastop na republiškem fina-
lu za zlato puščico, ki bo
v Ljubljani, kjer bo nastopilo
sto najboljših po rezultatih, do-
seženih na regijskih prven-
stvih. Zlato puščico je osvojil
Justin Smrkolj iz Juteksa. Re-
alne možnosti za nastop v re-
publiškem finalu pa imajo še
Branko Malec (Celje), Alojz
Zagoričnik (Slavko Šlander,
Šempeter), Janez Sašek (Du-
šan Poženel, Rečica), Štefan
Ošep (Šernpeter) in Mladen
Melanšek (Žalec). Na tekmova-
nju v Celju ni nastopil eden od
favoritov. Vili Ravnikar, ki je
sodeloval v finalu republiške
lige v Portorožu.
Judo
iVIemorial Ivo Reva
Impolu
Celjski judo klub je tudi le-
tos pripravil zanimivo in tradi-
cionalno tekmovanje mladih
za memorial Iva Reye, ustano-
vitelja celjskega judo kluba in
prvega nosilca črnega pasu pri
nas. Tekmovanje bi moralo bi-
ti že novembra lani, toda po-
plava je to preprečila. Z nekoli-
ko zamude so tako v soboto
povabili v Celje 58 mladih tek-
movalcev iz" 13 kljubov Slove-
nije.
Tekmovanje je uspelo. Naj-
več uspeha so imeli predstav-
niki Impola, ki so osvojili lep
kristalni pokal Steklarne Ro-
gaška Slatina. Drugi so bili
predstavniki Bežigrada in tret-
ji Golovec. Celjska ekipa je bi-
la sedma. Med posamezniki so
iz Celja boljše rezultate dosegli
Uroš Beltram, ki je bil drugi
v kategoriji do 71 kg, ter Vojin
Mlinarevič in Sandi Glinšek,
ki sta bila peta v svojih katego-
rijah. Svoj delež sta pridala tu-
di sodnika Seles in Pungeršek
z odličnim sojenjem. Nekateri
boljši mladi celjski tekmoval-
ci, pa so žal te dni poškodovani
in tako niso nastopili.
JOŽE KUZMA
Hokej
1. B ZL
Jesenice Il-Cinkarna 2:1 (2:0,
0:1, 0:0)
Strelec za Cinkarno Strašek,
za Jesenice Klinar in Valre.
Kazenske minute: Cinkarna
40, Jesenice 10 minut. Okoli
250 gledalcev je pod Mežakljo
videlo dober hokej obeh ekip.
Hokejisti Jesenic so prvo tret-
jino dobili zasluženo 2:0, če-
prav so hokejisti Cinkarne
igrali dobro, vendar so bili ne-
učinkoviti. V drugi tretjini so
gostje začeli silovito in kmalu
preko Straška zmanjšali na 2:1.
Ko so vsi v dvorani pričakovali
izenačujoči zadetek Celjanov,
so začeli pristranski domači
sodniki kot za šalo pošiljati na
kazensko klop hokejiste Cin-
karne. Tudi v zadnji tretjini so
bih Celjani boljši.
MARJAN SORŠAK
Smučarski skoki
Občinsko prvenstvo
Smučarsko društvo Oljka
Andraž je pripravilo na 30 me-
trski skakalnici v Založah pri
Polzeh občinsko prvenstvo za
vse kategorije. Nastopilo je 30
skakalcev, v posameznih kate-
gorijah pa so zmagali: pri mlaj-
ših pionirjih Rebernjak, pri
starejših pionirjih Mešič, oba
iz Oljke Andraž, pri mladincih
Jerman iz Braslovč in pri čla-
nih Verdev iz Oljke Andraž.
Najdaljši skok je imel Oblak iz
Braslovč, ki pa je v drugi seriji
padel in je osvojil pri mladin-
cih šele tretje mesto.
T.T.
Tekma v Brezah
Tekmovanja se je udeležilo
25 tekmovalcev. Med člani je
bil najuspešnejši Janez Perti-
nač, pred Srečkom, Kocma-
nom in Poldetom Šafranom,
pri pionirjih pa je bil prvi Da
vid Zeme, drugi Marjan Kne
in tretji Jože Plahuta. Tekm(
je pripravil Skakalno smučaT'
ski klub Breze, pokrovitelja pl
sta bila ZTKO Laško in Alp«
Šentjur.
VLADO MAR(D1
Odbojka
2. ZL: ženske
Celje-Igman 0:3
(-7, -12, -14)
SL: moški
Pomurje-Vizura Celje 1:3 (4
8, -6, -6)
Prvenstvo OŠ
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij občine Žalec je pri-
pravila občinsko prvenstvo os-
novnih šol. Nastopilo je deset
ekip, pri mlajših, starejših pi-
onirjih in starejših pionirkah
so zmagale ekipe Braslovč, p"
mlcgših pionirkah pa Šempe-
ter I. j
T.1
Šah
šahovski klub Žalec je s p"
močjo ZTKO pripravil po«
mezni hitropotezni občinsi
turnir. Nastopilo je 20 šah
stov. Rezultati: 1. Franci 3t
novec 14,5 točke, 2. Andi*
Kampuš 14,3. Dušan BrinoV
13 in Karh Turk 13 (vsi ŠK Žj
lec). V skupnem seštevku '
1990 je zmagal Franci Brin«
vec s 65 točkami, pred Mil^
nom Lesjakom iz Petrove 45'
JOŽE GROBELNI'
pORT
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 19
Katjuša, Nataša,
sonce in pohvale
v nedeljo in ponedeljek je
;ogla z organizatorji, Smu-
arskim klubom Unior Ce-
|e, gostila skoraj vso žen-
lio svetovno elito, ki se je
lomerila za slalomske toč-
e v Evropskem pokalu.
Oba dneva je kazalo, da bo^
pravem pomladanskem^
remenu sonce preveč nače-
3 progo. Prav zato so bili'
ostje, tako tekmovalke in
jihova strokovna vodstva,
aliko bolj zadovoljni z odlič-
0 pripravljenimi štirimi te-
i. Prvi dan Nataša Bokal ni
speljala prve vožnje, Katjuši
'ušnik pa se je zastavica za-
aknila za očala in ji prepre-
ila, da bi posegla po samem
ihu razpredelnice. Kljub
semu je priljubljena Puška
asedla 3. mesto, ostale Ju-
oslovanke pa so bile slabe.
V ponedeljek je bilo jasno,
la bo tekmicam težko zau-
taviti nalet Nataše Bokal, ki
e po vsakem neuspehu zna
lobro  motivirati,  pa  tudi
dobršno mero ihte pognati
ned vratca. S prednostjo
1,86 sekuijde je osvojila prvo
mesto pred Katjušo Pušnik,
ki je s tem postala najuspeš-
nejša tekmovalka dvodnev-
nih bojev na Rogli. Tretja je
bila Neuenschwanderjeva
(Švica), četrta Gianera (Itali-
ja), peta pa Zingrejeva (Švi-
ca), ki je slavila prvi dan. Ne-
kaj zanimivih imen, ki jim ni
uspelo vidneje poseči vrh:
Chauvejeva (Fra), Guignar-
dpva (Fra), Anderssonova
(Šve), Buderjeva (Avs), Lad-
staetterjeva (Avs), Gerscho-
va (Nem)...
Celjanka Snežana Vignje-
vič prvi dan ni nastopila
v drugi vožnji, v ponedeljek
pa je padla že v prvi vožnji
na zadnji strmini proge
Ostruščica. Tudi to pa ni
pokvarilo dobrega razpolo-
ženja med gostitelji iz Celja,
ki so na račun organizacije
bili deležni pohval in kom-
phmentov s strani tehnične-
ga delegata FIS, tujih trener-
jev, posebej pa še Toneta Vo-
grinca. S tem so apetiti Ce-
ljanov sedaj obrnjeni k orga-
nizaciji tekme za Svetovni
pokal!
DEAN ŠUSTER
Nataša Bokal: »Ne, po prvem dnevu nisem bila nič kaj jezna,
kajti do tam, kjer sem odstopila, sem dobro peljala. Tudi
današnja zmagovita tekma bi se dala še malo bolje odvoziti.
Upam, da bo tista res prava forma prišla čez štirinajst dni, ko
se nadaljuje tekmovanje za Svetovni pokal.«
Katjuša Pušnik zadovoljna.
Celjanka Snežana Vignjevič na progi.
Lovili bomo
»belega
zajca«
Planinsko društvo Celje je
leta 1973, na pobudo znane-
ga celjskega smučarskega
entuziasta Marjana Nunčiča,
pričelo organizirati smučar-
sko tekmovanje za »belega
zajca« na Golteh. Start je bil
na vrhu Starih stanov, cilj pa
v Muldi. Na progi ni bilo no-
benih vratc, vsak smučar je
pač moral presmučati progo
po svojih zmogljivostih.
Vsak, ki je presmučal progo
v vnaprej določenih in testi-
ranih časih, je prejel zlato,
srebrno ali bronasto značko.
Novi tednik in Radio Celje
sta se odločila, da bosta letos
znova obudila to tekmova-
nje, ki je pred leti zamrlo.
Pravil tekmovanja ne bomo
spreminjali, saj so dobro za-
stavljena, le nekoliko jih bo-
mo priredili. Smuk za belega
zajca bo v nedeljo, 10. marca
s startom ob 11. uri na Starih
stanih, na Golteh. Startnina
bo 200 din, v to pa je všteta
celodnevna karta, enolonč-
nica in startnina.
Prijave za to tekmovanje
nam pošljite na kuponih No-
vega tednika do četrtka, 7.
marca, ko bomo objavili tudi
podrobnejša navodila in pra-
vila tekmovanja.
Pozdrave nam je poslala naša nordijska reprezentanca z nedavno končanega svetovnega
''''^cnstva v klasičnih disciplinah iz Val di Fiemmeja. Tudi naše športno uredništvo je
fa/iciju Petku poslalo čestitke za naslov svetovnega prvaka.
POGLEDI
Holcej ali hockey
Mislim, da bi s pričujočim
zapisom lahko vs^ nakazal, če
že ne dokazal, da Slovenci po-
stajamo vse bolj hokejski na-
rod in daje od uvrstive sloven-
sko-jugoslovanske reprezen-
tance na svetovnem prvenstvu
skupine B v Ljubljani odvisno,
ali bomo nekoč to tudi zares
postali ali pa bo naš hokej še
desetletja zanimiv samo zaradi
dveh, če štejemo še zagrebški
Medveščak, treh derbijev.
Najprej bi lahko trdili, da so
v novo slovensko hokejsko ev-
forijo vmešani sovjetski tre-
nerji in igralci. Čeprav se reci-
mo Jeseničani letos tega orožja
niso poslužili, lahko trdim, da
so tuji igralci, predvsem tisti iz
vzhodnoevropskih držav, po-
vsem spremenili naš hokej. Če
smo pred leti nergali zaradi ta-
kih nakupov v srbskih, hrva-
ških in celo makedonskih in
bosanskih ekipah, se je poka-
zalo, da je to možen način po-
pularizacije hokeja, zagrebški
Medveščak pa je ravno zaradi
take adaptacije svojega mo-
štva postal ena najboljših ekip
v Evropi. Sicer pa, ali ni ravno
sovjetski trener tisti, ki je sa-
mo z dvema napadoma in
enim pravim branilskim pa-
rom ob premeteni strategiji la-
ni osvojil prvenstvo skupine
C na Madžarskem ?
Druga teza, ki potrjuje vzpon
našega hokeja, je organizacija
svetovnega prvenstva v Slove-
niji, od uspehov naše ekipe pa_
je, kot sem že omenil, odvisno,
ali bo hokej lahko postal naci^
onalni moštveni šport številka
ena. Ker bodo letos v A-skupi-
no svetovnega hokeja sprejeli
kar štiri prvouvrščene repre-
zentance iz B-skupine, bi bil
uspeh že osvojitev četrtega
mesta na tekmah v Ljubljani
in na Jesenicah, že samo dej-
stvo, daje Ljubljana dobila or-
ganizacijo takega prvenstva
v konkurenci z Berlusconije-
vim Milanom pa je zagotovilo,
da je celo ljudem iz svetovne
hokejske organizacije veliko
do tega, da bi se končno tudi
pri nas razvil hokej, ki ne bi
baziral na treh derbijih.
Komplet fmalnih tekem
med Olimpijo in Medvešča-
kom utegne biti, vsaj v Ljub-
ljani in v Zagrebu, s strani Slo-
vencev izredno dobro obiskan,
ljubljanska dvorana Tivoli pa
bo gotovo razprodana, kar po-
meni, da bo v njej na eni tekmi
več kot 7000 gledalcev. To pa
je številka, ki seveda prav taJco
govori o tem, da ima hokej pri
nas vse možnosti, da postane
naš najbolj atraktiven šport.
Povprečni obiski so se dvignili
celo na tekmah, kjer Olim.pija
in Jesenice igrata s povprečni-
mi nasprotniki z juga, čeprav
je potrebno priznati, da je
v zadnjem času predvsem beo-
grajska Crvena zvezda izredno
napredovala, za nameček pa
poleg uvoženih igralcev priha-
ja do veljave prvič tudi srbski
zvezdnik Igor Kosovič, katere-
ga igro lahko že primerjamo
z igro najboljših slovenskih
hokejistov.
Zadnja, a najbrž ne ravno
najmanj bistvena, pa je nova
lastnost skinhedovskih huliga-
nov, ki tvorijo militantno jedro
navijačev Olimpije. Skoraj ni
več hokejskega derbija, da se
omenjeni huligani ne bi poja-
vili na kriminalnih straneh ča-
sopisov, enkrat razbijejo avto-
mobile nasprotnih navijačev,
drugič pretepejo nasprotnike,
kijih potem krpsjo v bolnišni-
cah; in verjeli ali ne, tudi to
pomeni, da se naš hokej že bli-
ža stopnji, za katero bomo lah-
ko trdili, da je evropska.
Skrivnostni gost iztok Puc
Prispelo je 77 dopisnic, od tega 23 s pravilnimi odgovori.
Pravilni odgovor se je glasil Žalec. Nagrade je izžrebal ing. Ro-.
man Virant, namestnik direktorja Keramične industrije Liboje.^
Prvo nagrado dobi Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 63325 Šoštanj, j
drugo Ida Valentine, Ilica 71, 41000 Zagreb, in tretjo Klavdijal
Mohorko, Mariborska 42, 63000 Celje.
Skrivnostni gost v oddaji je bil Iztok Puc, državni rokometni
reprezentant, kije svojo kariero začel v rodnem Velenju. Odkrila
ga je Anica Lelko, Prešernova 6, Velenje. Nagrade dvignite
najkasneje v 30 dneh.
Šahovska nagradna igra
z novim letom je vodenje Celjskega šahovskega kluba
prevzel Anton Roječ, predsednik Skupščine občine
Celje. Pred njim je funkcijo predsednika kar 10 let oprav-
ljal znan celjski šahist. Kateri?
ROBERT CEGLAR
MITJA URISEK
JANKO MIRNIK
Nagrajuje Zavarovalnica Triglav, Območna skupnost
Celje
Delo Plus,
več kot drugi!
20. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
Edina meja je
brezmejnost
Tomo česen iz nižin o vrhovih sveta in sebi
»Vzpon Toma Česna v južni
steni Lhotseja je naredil leto
1990 za eno glavnih prelomnic
zgodovine alpinizma, gore, ki je
že pred poldrugim desetletjem
razglašena za problem leta
2000. Niso preplezane še vse hi-
malajske stene, celo kaka težja
še čaka, a Lhotse s svojo steno
je prav tak pojem, kot je bil
Everest med vrhovi, ali prej
v Alpah »trije problemi« (Gran-
des Jorasses, Eiger in Matter-
horn). To, kar tudi tokrat daje
tisti nostalgični »nikoli več ne
bo kot prej« pa je način: vse je
opravil sam v enem samem
vzponu in sestopu, na način, ki
kar najbolj udejanja človekov
ideal, da sam in čimbolj pre-
prosto premaganajtežje ovire.«
Tako je Tone Škarja, naš znani
alpinist in vodja številnih hima-
lajskih odprav zapisal ob dosež-
ku Toma Česna, ko je v alpskem
stilu preplezal doslej še nepre-
magano 3300 metrov visoko ste-
no 8516 metrov visokega Lhot-
seja, četrtega vrha sveta. Leto
poprej je prav tako s solo alp-
skim stilom dosegel prvi tovrst-
ni vzpon v novi smeri severne
stene 7710 metrov visokega Jan-
nuja. Pred tem je Tomo Česen
v odpravah osvojil Alpamayo
v Andih (5947 m), Pik Komuniz-
ma v Pamirju (7495 m), v Hima-
laji pa Jalung Kang (8505 m),
Broad Peak (8047 m), bil pa je
tudi tik pod vrhom K2 (8611 m).
_ Konec lanskega leta je Tomo
Česen izdal svojo knjigo Sam, že
nekaj časa po Sloveniji gostuje
s svojo multivizijo in predvaja
diapozitive svojih odprav in
vzponov.
V svoji knjigi Sam ste vzpon
na Jannu naslovili Na moj na-
čin. Kakšen je ta vaš način?
No, to ni čisto moj način. Šlo
je za plezanje v alpskem stilu, za
plezanje, ki je splošno razširjeno
tukaj pri nas v Alpah. Prideš
pod steno, jo splezaš in se vrneš,
v enem delu. Izziv je bilo to pre-
staviti v Himalajo. Mogoče se za
tem naslovom na Moj način skri-
va nekaj tistega, v kar sem samo
jaz verjel, da se v težkih stenah
Himalaje da plezati na tak, alp-
ski način.
Kaj vas je prepričalo, da ste
verjeli v ta stil?
Zadnja moja odprava v Hima-
laji, Lhotse Sar leta 87, kije bila
še klasičnega tipa in smo plezali
od tabora do tabora, je bila zara-
di nekaterih vremenskih pogo-
jev neuspešna, bila pa je zelo po-
membna za nekatere druge stva-
ri, dobil sem tisto nujno znanje
in izkušnje. Tam sem razmišljal,
zakaj ne bi poskusil enkrat hitre-
je splezati steno, za katero smo
porabili tri do štiri dni normal-
nega klasičnega plezanja. Rezul-
tat tega je bil, da sem štirim
dnem plezcinja lahko postavil
nasproti 12 urni neprekinjen
vzpon.
Lhotse je bil proglašen za mej-
nik, pravzaprav južna stena,
saj se je menilo, da se čez njo ne
more v alpskem stilu. Postala
je prava hipoteka, za 80 leta bi
jo bilo treba preimenovati »V
desetletje neuspelih poizku-
sov.« Še najvišje je priplezal
Poljak Jerzy Kukuczka, do viši-
ne 8350 metrov, a vendar je pri
tem padel in se smrtno ponesre-
čil. Koliko ste mislili na vse to
pri odločanju za odpravo?
Lhotse je dobil takšen sloves
zaradi večih okoliščin. V tej juž-
ni steni je poskusilo 13 odprav,
navez, posameznikov, žal, so se
dogajale tudi smrtne nesreče.
Tudi vreme v tej steni je pro-
blem. Priti v tako steno ob pr-
vem poskusu v Himalaji je pre-
velik šok. Nekaterim fantom, ki
so bili v jugoslovanski odpravi
na Lhotse, se je zgodilo prav to,
omagali so, nekateri fizično, ne-
kateri psihično. Kasneje jim
sploh na misel ni prišlo, da bi še
kdaj poskušcili. Ko sem bil na
odpravi v sosednji steni, ki se
nekako skupaj drži Lhotseja,
sem imel dva meseca možnosti
opazovati. Videl sem, kje padajo
plazovi, kakšno povezavo ima
popoldansko sneženje z razme-
rami naslednji dan, pogovarjal
sem se s fanti iz odprave leta 81,
od Aleša Kunavarja, ki je bil ta-
krat vodja, sem proučil vso do-
kumentacijo. MisUm, da sem te-
oretično to steno zelo dobro
poznal.
Nekaj časa je bilo precej bur-
no. Francozi in Rusi so podvo-
mili, če ste se res povzpeli na
Lhotse. Na kakšni osnovi lahko
to utemeljujejo?
V bistvu na nikakršni. To se je
tudi izkazalo nedavno, ko so se
v francoskih medijih opravičili.
Pri tovrstnem dokazovanju so
fotografije najbolj ekzakten do-
kaz in jaz to fotografijo imam.
En človek iz Chamonixa je začel
polemiko okoli tega, šlo pa je
v bistvu za francosko nevoščlji-
vost. Trdil je, da je ta fotografija
fotomontaža. Jasno je, da je vsa-
ka slika lahko fotomontaža, pri
diapozitivih pa je stvar povsem
jasna.
Na osnovi česa se še lahko do-
kazuje poleg fotografij?
Pri prvenstvenih vzponih, ki
jih nekdo spleza prvič, se obvez-
no nariše skica smeri. Tako se
označi potek, vsa ključna mesta,
težavnost. Ponavljale! imajo ta-
ko vse informacije. Vidni so tudi
klini, ti so na Lhotseju ostali.
Francoski časopisi so vam za-
merili, da niste pustili nobene-
ga predmeta, ure, kakšen del
opreme. Je to sicer običaj?
Veter na vrhu osemtisočaka je
tako močan, da nima kakšnega
tehtnega smisla karkoli puščati
na vrhu, ker ti veter vse odnese.
V nahrbtniku ponavadi ne daješ
odvečnih stvari. Naj povem pri-
mer: na vrhu Mount Everesta je
bil postavljen jekleni triangel,
zato da bi mu izmeriU višino, pa
ga je veter po koščih odžagal,
čeprav je bil iz jekla.
Rusom pa nikakor ni šlo
v glavo, da bi nekdo lahko čisto
sam splezal tako visoko, oni pa
po vseh teh silnih ekspedi-
cijah...
Oni seveda res ne morejo trditi,
da se 500 metrov bolj na levo ne
da plezati tako hitro in da se lah-
ko opravi tak vzpon, če tam
sploh ni bil. V francoskih časo-
pisih sem prebral, da Rusi z vrha
niso mogli videti zahodne globe-
li in zahodnega grebena Evere-
sta. ^Novice, ki jih je prinesel To-
ne Škarja, ki je bil takrat na od-
pravi, so bile povsem drugačne.
V vsakem primeru, če so res izja-
vili, da se tega ne vidi, pa jaz
lahko rečem, da niso bili na vr-
hu. To, kar se vidi, lahko namreč
potrdi 55 alpinistov, ki so bili na
vrhu Lhotseja.
Ko ste plezali v alpskem stilu
na Jannu in Lhotse, ste bili
kdaj v hudih škripcih? Mislim,
da ste plezali na samih robovih
življenja?
Na obeh zadnjih vzponih so
bile stvari kolikor toliko pod
kontrolo. Mogoče sem bil pri
Jannuju nekajkrat v položaju,
ko bi se težko vrnil, ko je bil
malo problem orientacije zaradi
ledenih žlebov, ko jim nisem vi-
del nadaljevanja, ko se je bilo
treba odločiti, kateri je pravi.
Stena je bila sicer sorazmerno
varna, ker je pač izredno strma
V Lhotseju je bilo tehnično lažje
plezanje, vendar pa so pretili
plazovi in padajoče kamenje.
Zelo je bila odločilna taktika,
treba je bilo plezati pozno popol-
dan in ponoči.
Plezanje ponoči se sliši malo
čudno...
Morda res, za tiste, ki se s ple-
zanjem ne ukvarjajo, je pa to po-
vsem normalna stvar v Alpah.
Tam v smereh, ki so pokrite
s snegom in ledom, nobenemu
niti na misel ne pride, da bi začel
plezati ob osmih zjutraj.
Zakaj?
Na vrhove teh sten začne sijati
sonce, temperatura se bistveno
zviša in začnejo leteti kamni, po-
tem samo gledaš, da te kaj ne
zbye. Treba je začeti ob polnoči
ali pa še prej, da si zjutraj v vrhu
stene ah pa v zgornjem delu.
Ponoči se gibaš in ne občutiš
tako nizkih temperatur, podnevi
pa je temperatura višja in to ne
dela večjih problemov.
Toda ali se sploh kaj vidi?
Odvisno od konfiguracije ste-
ne. Če bi šlo za plezanje po skali,
se to ponoči ne bi dalo narediti,
ker je način orientacije druga-
čen. Lhotse pa je tip stene za
bolj snežno, ledeno plezanje,
v teh višinah ni nikdar popolna
tema, pomagaš si tudi s čelno
svetilko. Predvsem pa je treba
imeti občutek za orientacijo.
Plazovi so verjetno najbolj
srhljiva nevarnost gora?
Ja, se strinjam. To pač ni od-
visno od plezalca samega, če-
prav je včasih mogoče predvide-
ti, kje bi se to lahko zgodilo, vča-
sih pa pač računaš na srečo. Pri
sestopu z Lhotseja je bil proble-
matičen zadnji dan. Na zgor-
njem snežišču sem imel manjši
incident, ki se je na srečo končal
v redu.
Kakšen indicent?
Plaz me je odnesel kakšnih 40
metrov. Na srečo teren ni bil
preveč strm.
To je hud stres.
Ne, v tistem trenutku ne. Mcilo
te spodnese, potem drsiš in se
izmotaš. Res za to porabiš veliko
energije, jasno, da te dekoncen-
trira, potem rabiš kakšnih 15 mi-
nut, da prideš k sebi. Hud stres
bi bil, če bi se to naredilo 100
metrov pred dnom, pred začet-
kom stene, to bi se pa res lahko
slabo končalo. No, treba je obdr-
žati živce in iti naprej.
Koliko ste spali v 62 urah
Lhotseja? To spanje mora biti
nekaj posebnega?
Na višinah nad 7 in 8 tisoč me-
tri in ob pomanjkljivi opremi, ki
jo alpinist z alpskim stilom ple-
zanja ima, si v teh višinah ne
moreš dovoliti pretiranega spa-
nja, ker se ti pač lahko zgodi, da
se ne zbudiš zaradi nizkih tem-
peratur in pomanjkanja kisika.
V Lhotseju sem prvo noč vse-
skozi plezal in bivak se je začel
zjutraj naslednjega dne, ko sem
malo zaspal. Za kakšnih šest ur,
to pa je bilo tudi vse v 62 urah.
Koliko časa ste doslej največ
zdržali brez spanca?
En teden, vendar ne pri pleza-
nju, ampak pri vojakih.
Ha, tale je pa res dobra. Kaj
pa v gorah?
Na Lhotseju in leta 85 na Ja
lung Kangu, štiri dni.
Tomo, kaj pa želodec? Kaj ste
imeli zanj v nahrbtniku?
Hrano kot vedno na takšnih
vzponih, ki jo lahko prebavljam
in dolgo obdržim v sebi: čokola-
do, dekstrozo, piškote, sir, musli
piškote in kavo. Na Jalung Kan-
gu sem zaradi tekočine precej
hudo bruhal in pri tem izgubil
veUko tekočine, ki je še bolj po-
membna kot hrana, to te vse fi-
zično izčrpa. Pri Lhotseju sem
na koncu hrano še proč metal.
Piškoti mi niso šh po grlu^ sir je
bil zaradi mraza ves trd. Slo mi
je na koncu samo še za tekočino,
ko je te zmanjkalo, sem si poma-
gal s snegom. V bistvu se ti želo-
dec tako skrči, da sploh ne čutiš
potrebe po hrani.
Lhotse naj bi vam vzel del
duše, za avanturo, kjer je po-
trebno nenehno odločati in
ukrepati, tako ste zapisali
v svoji knjigi. Vam je Lhotse
s tem zarisal tudi meje, meje
vaših želja?
Ne, mogoče mi je pokazal, ka-
ko visoko zmorem in da se ču-
tim sposobnega za še več.
Je sploh kakšna^meja?
Mislim, daje ni. Človeški orga-
nizem je sposoben neverjetnih
stvari, če se ob ugodnih okolišči-
nah ob pravem trenutku znajdeš
na pravem mestu. Upam, da bo-
do nadaljnji vzponi, drugih,
morda pa tudi moji, pokazali, da
teh meja ni.
Na nek drug način pa so meje
v alpinizmu lahko problem.
Lahko si jih postavi alpinist
sam, čeprav si tega morda ne
želi. Legendarni Reinhold
Messner si je postavil mejo po-
tem, ko je osvojil vseh 14 osem-
tisočakov. V enem intervjuju je
izjavil: vsaka gora, to so razbli-
njene sanje. Deloma je priznal,
da je postal slab vzgled za last-
no svobodo. Se za takšno svo-
bodo vi odrekate najvišjemu
vrhu sveta, Mount Everestu,
kamor se zdi, da še kar ne na-
meravate?
Moj koncept alpinizma je
v tem, da se lotevam stvari, ki mi
v tistem trenutku,
jo izziv, za kater^*
tako zahtevne, a
v uresničitev dati
sobnosti, znanje j
mo take stvari Ij
Ijajo zame en izzj,
ture, ki jo iščem v
se mi ne zdi nitj
trebno, da bi mo^
hi sveta.
Ali zaradi tak
nja tudi niste $|{
kjer vam je do ^
čisto malo, mora]
»sprehoditi«, pa
nenadne spreme
odločili, da šesto
Na K2 je bilorj
stotkov enega. Za
sočak ne moreš r<
nji del vzpona op
ko. Vreme se sprj
se poslabšajo. Tafc
mi je zdelo poru
prišel nazaj in ^
kasneje pa nisem i
trebe. Na vrh bi
čisto po normalni
bom še šel tja,
za to, da pridem
splezal eno izmei
Bolj kot priti, je p
ko priti na vrh. Ia
samo osemtisočal
sel ne pride.
V svoji prvi Hi
živeli zmago inj
ste svoj prvi osei
nem pa izgubili si
Ija, Boruta Bergi
pri sestopu omal
Kaj ste takrat d(
ste predelali to ij
Nikdar poprej nj
doživel tako moča
kot takrat na Jalun
je prva Himalaja,'
ral od Katmandij
hribov do načina]
to sva bila skupaj,
alpinist, od njega
nekaj naučil. Bilji
gledal zviška na ti
prvič tam, dal miji
metnih nasvetov,
tako končalo. Na
način sem prišel
o sposobnostih sv
ma, moje psihe, osi
moral sem se znajl
Večina ljudi pa
ti alpinizem, mh
tudi ogromno tak
da ste alpinisti
upate tolikšen dd
ko blizu spogledei
Seveda se s ta
strinjati. Prepričal
čisto normalni Ijd
stvarjo malo bo^ji
mo in je naš nivi
drugačen od ljud
počnejo, zato je tu
nje drugačno. Nilo
da ko plezam, da
jem s smrtjo. Nikd
Zapisali ste, dl
družina poznala i
nenje z druge stn
vladujete to nas|
v prid hrepenenji
drugi pol ne ogn
zaradi česar bi I
usodno napako?
Očitno je, da i
skoncentrirati na
lahko, stoprocenta
zam, mislim samo
Tako preprostoi
za majhen podrs,
jem, kakšen met«
že lahko omahnet
Ja, vem. Ampal
so te stvari vendi
da tako pač je. 1
dobre živce, tudi
Ijenjske situacije,
meni, da včasih I
Gotovo, vendar fl
hitro kot kakšen <l
Messner vam j«
soč dolarjev in W
nje, da ste trenj
alpinist na svet«
bolj razveselili?
Predvsem je de*
risten. Ampak olj
nanjih človek izgi
vsega tega, čepi
vsako p»riznanjfi
vsakdo vidi teh 1«
malo ljudi pa to,
deset tisoč dolaij*
žil v to, in tudi tV"
Koliko stane '
malajo, koliko jt
10 tisoč dolaij«J
ta denar se na osel
splezati. ,
Tomo Česen, W
ne bi bili alpini^
Verjetno bi uči«'
angleščino.       .
ROB«
Foto: EDO EiN!
»V določenih trenutkih mi je plezanje pokazalo, da je smrt
najpomembnejše dejstvo življenja. S tem, ker ga omejuje, mu
daje določeno smer. Sicer bi najbrž živel drugače. Toda vem,
da bom umrl. Prav zato hočem živeti intenzivno življenje. Vsa
moja energija, moč in smisel so koncentrirani na življenje.«
Nad prepadi Druja.
Največji prijatelji.
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 21
Ure, ki v srcih ne tiktakajo prav
zgodbe Prevzgojnega doma - udarci, ki pripadalo staršem
»Ko sem bil majhen, je oče pil,« je dejal
petnajstletnik. »Mati je rekla, da ima
z drugim otrokom preveč dela,« se grenko
spominja begavo dekle. »Rejniki so bili
surovi z mano,« je rekel fant brez doma in
s hrepenenjem po družini. Delčki drugač-
nih usod...
Enes, Polona, Roger. Trije mladi ljudje,
katerih življenje je vse od ranega otroštva
do danes v marsičem drugačno od življenja
njihovih vrstnikov. Ker so drugačni, so nji-
hova začasna prebivališča prevzgojni do-
movi. Njihova drugačnost družbi ni dopad-
Ijiva in koristna. Zato jih je treba spremeni-
ti, poboljšati, prevzgojiti. Iz njih narediti
ljudi spodobnega obnašanja, osebnosti, ki
se bodo zmožne vključiti v družbo, ne da bi
delovale moteče...
Toda do njihovih življenjskih zgodb se
v razmišljanje vrine tudi tisti italijanski
pregovor, ki pravi, da otroci dobivajo udar-
ce, ki pripadajo staršem. Njim je, seveda,
treba postaviti ob bok še vrsto drugih vpli-
vov, vključno z vzgojnoizobraževalnimi in-
stitucijami, torej tudi šolo, ki marsikdaj in
marsikje ni pripravljena razumeti otroko-
vih težav in stisk, sprejeti njegove drugač-
nosti in ki od posameznega otroka pričaku-
je več, kot ta zmore.
Otroci, ki so pognali korenine v toplini
doma, v šoli lažje prenašajo zahtevnost,
brezosebnost, in lažje se vključujejo v te
skupnosti. Otrok, ki družinskih, čustvenih
korenin nima, se prej zlomi in je zato v šoli
in življenju nasploh manj uspešen. Tak
otrok si potem izbira načine obrambe: šole
se izogiba, odklanja avtoriteto, je nemiren
in napadalen. V begu iz neprijetnega okolja
si otrok, mladoletnik, poišče družbo sebi
enakih, takšno, v kateri se počuti enako-
vrednega in močnega. Praviloma potem za-
ide na pot prestopkov, ki sčasoma preidejo
v kriminalna dejanja. Predvsem pa ti mla-
dostniki venomer begajo, nikjer nimajo ob-
stanka. Takšni so tudi petnajstletni Enes iz
Ruš, dvaindvajsetletna Polona iz Ljubljane
in osemnajstletni Roger, ki je brez doma.
Njihove življenjske zgodbe so jih pripeljale
v Prevzgojni dom v Radečah.
Nekam čudno je življenje
Enes je v radeškem zavodu pol leta. Se-
dem razredov osemletke ima, zdaj se
v skrajšanem programu uči za poklic kovi-
narja.
Zanj je srečen otrok tisti, ki ima vse, kar
potrebuje, ki ima dovolj svobode in ki se
dobro razume s starši in prijatelji. »Kot
i otrok se nisem dobro razumel s starši, dosti
( bolje sem se počutil v družbi s prijatelji. Ko
sem bil še majhen, je oče pil in se je zato šel
1 zdravit. Ostala sva z mamo, ki pa je bila do
' niene preveč popustljiva. Nisem je ubogal.
' V šoli sem se slabo počutil, ni mi bilo do
učenja pa tudi zelo težko sem se učil. Ko je
' oče še pil, se ni toliko brigal zame, huje je
' bilo potem, ko se je vrnil z zdravljenja.
Takrat me je zaradi napak, izostajanja iz
šole, začel tudi tepsti. Ker v šoh nisem mo-
gel dohajati drugih, sem začel špricati in
f^oreti z družbo. Hodili smo pit po gostil-
riah, naskrivaj smo kadili, doma pa je bil
Potem halo. Da bi se temu ognil, sem začel
bežati od doma. Dva, tri dni sem bil na
oegu, potem pa me je pripeljala domov po-
licija. Ko se je doma malo pomirilo, sem
spet odšel in z družbo ppčenjal same neum-
f^osti. Zaradi begov od doma in kaznivih
•dejanj sem šel najprej v mariborsko spreje-
?iališče, nato so me dali v zavod v Veržej.
Tam sem bil dobri dve leti. Tudi od tam
sem večkrat zbežal in na prostosti delal
kazniva dejanja. V Veržeju me je najbolj
jezilo to, da sem moral hoditi v šolo. Tu
^ Radečah sem pobegnil trikrat, enkrat
^em jo hotel s kolegom pobrisati čez mejo
^ Italijo, a so me dobili policaji. Na begu
sern v družbi kradel, nekako smo se morali
preživljati. Tu se zdaj učim za kovinarja,
^ tem sem kar zadovoljen. Imam redne iz-
hode in zdaj se doma dobro razumemo,
^daj se o moji nadaljnji poti z očetom veh-
^0 pogovarjava.«
V pogovoru je bil Enes redkobeseden.
Prihodnost je zanj še svet, v katerem se ne
l^ajde in ne vidi. Nezaupljiv je, plah, deluje
brezvoljno. Morda bo nekega dne spet po-
I ^^gnil in potem nosil v sebi težko breme
I ^rivde. Se bo našel kdo, ki mu bo kdaj
I povedal, da ima v sebi tudi kakšno dobro
: 'astnost. da Enes ni samo slab, ničvreden
človek? Dokler takšnega ne bo, bo o življe-
nju razmišljal tako, kot razmišlja danes:
»Življenje se mi ne zdi lepo. Nekam čudno
je.«
Samopodoba, podoba o sebi, mnenje
o sebi, je zelo pomembna tudi za otrokove
sposobnosti obvladovanja različnih živ-
ljenjskih izzivov in nevšečnosti. Strokov-
njaki opozarjajo, da je v svojem razvoju
zlasti ogrožen otrok, ki je psihično trpin-
čen hkrati doma in v šoli. To se lahko
zgodi nekaterim otrokom, ki so slabi
učenci, in obenem vedenjsko težje vodlji-
vi, povzročajo veliko agresivnosti učite-
ljev in staršev in je njihovo življenje pre-
plavljeno s strahom, grozo, kaznimi, ne da
bi imeli kakršnokoli možnost kaj spreme-
niti bodisi v svojem vedenju, uspehu ali
v odnosu odraslih do njih.
Upornica, pustolovka
Polona iz Ljubljane je v Radečah od apri-
la predlani. Pred tem je bila že v zavodu
v Jaršah in v dekliškem vzgajališču v Višnji
gori. Bežala je od doma, bežala iz Jarš, Viš-
nje gore, zdaj iz Radeč.
»Ko sem na prostosti, pozabim na vse,
takrat se lahko sprostim, saj v zavodu
spremljajo vsak moj korak, vedno si pod
kontrolo. Ko se odločim za beg ali si sama
podaljšam izhod, ne razmišljam o kasnejših
posledicah. Ko si zabijem v glavo, grem, in
čisto vseeno mi je. Šele kasneje se zavem,
kaj sem storila. Zato ne verjamem, da me
bodo spustih prej kot po treh letih, ker se še
vedno nisem spremenila tako, kot bi se
morala. Enkrat se bom morala vzeti
v roke...«
Polona pravi, da ni bila srečen otrok. Pri
štirih letih, ko je že znala po svoje razmišlja-
ti, sta se njena starša ločila. Za mamo je
postala Polona preveliko breme, zato jo je,
ko je vstopila v drugi razred osnovne šole,
izročila dedku in babici v Ribnici. Oče si je
medtem ustvaril novo družino in proti svoji
volji prekinil odnose s hčerko. Mati si je
z vsemi močmi prizadevala popolnoma od-
tegniti hčerko od očeta. Na tak način se je
»borila« zanio.
Zelo škodljivo za otrokovo duševno sta-
nje je, če mu iz kakršnih koli vzrokov
onemogočimo stike z enim izmed razveza-
nih staršev. Takemu ravnanju zelo pogo-
sto botrujejo maščevanje, upor, ljubosum-
nost. Običajno imajo otroci oba starša
enako radi, seveda vsakega na poseben
način. Zato privoščimo otroku ta čustva!
Če eden izmed staršev prikaže drugega
v slabi luči, mu otrok tega ne bo verjel. Se
več, obrnil se bo proti njemu. Tudi majhni
otroci zmorejo biti zelo kritični.
»Stari starši so bili z mano dobri, a pre-
malo strogi, preveč popustljivi. Ker mi je
bilo dolgčas, sem vse pogosteje zahajala
v družbo. Žal je bila ta družba slaba, a nekaj
se je le dogajalo, nekoga sem potrebovala.
Prišlo je tako daleč, da sem s to družbo
praktično živela ves dan, domov sem hodi-
la samo spat. Privoščili smo si vsemogoče,
na žurkah smo popivali in prihajalo je do
kaznivih dejanj, kraj po trgovinah, vlomov
v vikende, potem sem začela krasti še do-
ma. Poseben užitek je bil, ko smo nagajali
policajem, preobračali avtomobile. To je
postalo že navada in naenkrat iz te družbe
nisem mogla več izstopiti, nisem jih hotela
izgubiti. Želja po pustolovščinah, po upor-
ništvu je bila preveUka. Čeprav vem, kam
me je ta družba pripeljala, jo še vedno po-
grešam. Morala si bom poiskati drugačno,
če bom hotela zaživeti drugače. To tudi
hočem, toda...«
Polona pravi, da se je po ločitvi staršev
počutila manjvredno. Odrinjeno seje poču-
tila, ko si je mati ustvarila novo družino in
ko je dobila očima in bratca. Nikoli ni imela
občutka, dajo ima mama rada. Nekega dne
ji je povedala, da pogreša njeno ljubezen,
pa ji je na kratko odgovorila, da ima zdaj
preveč dela z drugim otrokom in da se ji ne
more posvečati. Ker ji je stike z očetom, ki
ga ima zelo rada, prepovedala, je ostala či-
sto sama, sebi prepuščena.
Polona iz Ljubljane razmišlja o svoji dru-
žini, ki si jo bo nekoč ustvarila. Kako se vidi
v vlogi matere?
»Vem, da je biti dobra mati zelo težko.
Slabe izkušnje imam s tem, ampak če bom
imela svojo družino, otroka, bom z njim
ravnala drugače, kot je moja mama z mano.
Svojega otroka bom bolj spoštovala, bolj
skrbela zanj, se zanj borila. Nikoh ga ne
bom pustila na cedilu tako, kot je mene
moja mama...«
Zakaj odraslim vedno manjka časa?
Kdo jim ga krade? Ko bom zbrala denar,
se bom odpeljala. Pa še ne vem kam. Ma-
mi pozna le besede: »Ne utegnem, druge
skrbi imam.« Trd glas ima. Zdi se mi, da
ura, ki tiktaka v vsakem srcu, v njenem ne
dela prav. Morda pa sta odletela kazalca?
Ali pa se je kaj zavozlalo? Čudno! Kot da
mami nima v sebi tople človeške krvi. Kot
da ni bila nikoli otrok...
Maja, 8 let
Vedno te nekdo opazuje
Osemnajstletni Roger se je rodil nekje
v Kopru in imel je vsaj to »srečo«, da ga je
oče biološko priznal za svojega. Odšel je
neznano kam in ker mati še sebe ni mogla
preživljati, je sina-dojenčka oddala v rejo,
na kmetijo pri Domžalah.
»Bilo je hudo otroštvo. Rejniki so bili
z mano surovi, to je bilo edino čustvo, ki so
ga izražali do mene. Uro hoda sem imel do
šole, skozi gozd, v mraku in temi meje bilo
strah. Rad bi se igral, pa so me imeh samo
za delovno silo. Bil sem živahen otrok,
a sem pri rejnikih kmalu spoznal, da to ni
dobro. Zato sem živahnost, energijo sproš-
čal v šoli. Zato sem bil označen kot proble-
matičen otrok. Dobival sem tudi slabe oce-
ne, a od pouka nisem nikoli izostajal. Še
vedno mi je bilo v šoli lepše kot doma.
Krušnima staršema sem želel povedati, kaj
pogrešam, a sem vedel, da me ne bi hotela
poslušati. Zaradi slabih ocen in neprimer-
nega vedenja so me dali pri enajstih letih
v zavod v Smlednik, kjer sem ostal štiri
leta. Potem sem se znašel v zavodu v Slivni-
ci pri Mariboru, nato v Logatcu. Iz Logatca
so me poslali v psihiatrično bolnišnico
v Idrijo, kjer sem se en mesec zdravil zaradi
alkohola in droge...« Zanimivo... Zasvo-
jenca z alkoholom in drogo je pri nas mogo-
če pozdraviti v enem samem mesecu...
»Zdaj sem tu, v Radečah. Tu je boljše, kot
je bilo v prejšnjih zavodih. Sem pa prepri-
čan, da je bivanje v domovih zame brez
učinka. Učinkovito bi bilo le sodelovanje
s psihiatrom. V času bivanja v zavodih sem
večkrat pobegnil in na prostosti kradel, saj
sem se moral nekako preživljati. Moral sem
bežati, ker je bilo življenje v domovih, zavo-
dih, vse preveč enolično. Vedno te nekdo
opazuje, hočeš zbežati pred nenehnim uka-
zovanjem. Tega sem imel v otroštvu več kot
preveč.
Roger je svojo mamo spoznal pred šesti-
mi leti, na svoj rojstni dan. Ko gaje poklica-
la po telefonu, je bil tako presenečen, raz-
burjen, da ni vedel, kaj naj ji reče. Mama je
psihični bolnik, tri do štirikrat letno obišče
svojega sina.
»Ko se srečava, si nimava veliko poveda-
ti, tuja sva si. Povedal sem ji, da do nje ne
čutim tistega, kar bi kot sin moral čutiti.
Samo to vem, da bi ji rad pomagal, vse bi
storil, da bi bila srečna, da ne bi bila tako
zelo potrta. Sama je. Očeta ne poznam.
V zavodu v Logatcu sem se trudil, da bi ga
našel in prišel sem do informacije, da je bil
v koprskem zaporu. Klical sem tja, pa so mi
povedali, da je bil zaprt tri leta in da ne
vedo, kam je potem šel. Rad bi spoznal
človeka, ki me je spravil na ta svet.«
Tudi Roger hrepeni po družini, svoji in
edini. »Ja, samo prej moram priti na zeleno
vejo. Spomladi, ko bom šel odtod, si bom
v Kopru najprej našel delo, potem pa vse
lepo po vrsti. Svojemu otroku bi rad nudil
ljubezen, spoštovanje, enakovrednost,
z njim bi preživel večino prostega časa.
Z otrokom bi se veliko pogovarjal, igral bi
se z njim. Moj otrok bo čutil mojo ljubezen
in samo tako jo bo lahko prenašal na druge,
jo podarjal. Brez ljubezni je hudo, boleče
v srcu...«
Tri zgodbe, ki imajo v razhčnostih vehko
skupnega. In četudi se ob njih moramo
vprašati, kaj so ti ljudje sami naredili, da bi
se njihovo življenje zasukalo drugače, ni
mogoče spregledati dejstva, da so svet otro-
štva in odraščanja okušaU v hladu. »Iz otro-
ške sobe, v kateri je več joka kot smeha,
kjer je shšati več trdih kot pa prijaznih in
veselih besed, zrastejo mladi ljudje, ki ubo-
gajo na besedo in ki so se naučili discipline.
Toda uspeh te vzgoje je treba drago plačati.
Medtem ko se otrok na silo pokori, zakrni
sposobnost za ljubezen.« To misel je zapisa-
la Ruth Dirx v svoji knjigi, kjer opozarja, da
otroci potrebujejo dobre starše. Seveda po-
tem potrebujejo še dobre vzgojitelje, sose-
de, učitelje, pa igrače, živo poslikano so-
• • • MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
22. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Odgovor na
očitke šentjurslie
LDS
šentjurski LIBERALNI
DEMOKRATI so predstavili
svoja stališča o aktualnih in
političnih razmerah v občini
na sebi lasten, tj. provokati-
ven način, ki bo, izgleda, le
prekinil kolektivno spanje
vseh šentjurskih strank in
občinske oblasti: s kolom po
glavi! S tem so tudi pričeli
svojo predvolilno kampani-
jo, oziroma delajo popravni
izpit za lanske volitve. Kri-
tični so, pa tudi destruktivni
ter enako samovšečni, kot so
bili včasih.
Precej njihovih ocen je do-
kaj pravilnih. Slabosti novih
oblasti obstajajo, le da hudič
ni tako črn, kot ga Uberalni
demokrati želijo videti. Ne
bom razpravljal o obvoznici,
neasfaltiranih cestah, nadvo-
zu, plinifikaciji, domu za
upokojence, kajti res je ta
DEMOS totalno nesposo-
ben, če več desetletnih šent-
jurskih problemov ni uspel
razrešiti v tem prvem svojem
tričetrtletju! Tudi »zapostav-
ljanje in razvrednotenje
kmečkega dela, odpuščanje
mladih delavcev itd.« je
menda tako očitna posledica
nove šentjurske oblasti, daje
vsako izgovarjanje zaman,
da ne omenimo še »oderu-
škega pobiranja davkov, za-
slepljenosti z oblastno držo«
itd.!
Preveč je takih demago-
ških cvetk, da bi bilo o njih
mogoče resno razpravljati.
Je pa mogoče in potrebno
razpravljati o vrsti nakaza-
nih problemov. Za začetek
npr. o kadrovski suši v Šent-
jurju. DEMOS se je ob kon-
stituiranju oblasti resnično
znašel v stiski, kako na
ključnih mestih zagotoviti
ustrezne kadre, ki jih v DE-
MOS-u nismo imeli, uspešni
poznani Šentjurčani vseh
političnih barv pa so vsi po
vrsti sodelovanje podobno
vzvišeno kot liberalni demo-
krati odklonili! Pri iskanju
smo imeli pred očmi pred-
vsem strokovnost in sposob-
nost in ne političnega prepri-
čanja, kot nam očitate. Tako
imamo celo mandatarja ob-
činskega Izvršnega sveta iz
opozicijske socialistične
stranke.
Nekateri razmišljamo, da
tak pristop res ni bil najbolj-
ši in je lahko vzrok raznim
zastojem, ki jih doživljamo.
Tako je res, da še vedno ni-
mamo strategije razvoja ob-
čine, nimamo programa Iz-
vršnega sveta, da Skupščina
nima pravega vpliva na delo
IS! Tudi se še nismo lotili
vrste DEMOS-ovih predvo-
lilnih načrtov, kot sta npr.
denacionalizacija in privati-
zacija.
Tudi drži, da DEMOS-ova
garnitura, čeprav na vohtvah
množično podprta, ni uspela
vzpodbuditi tistega množič-
nega ustvarjalnega vzdušja
oziroma zaupanja med Šent-
jurčani, ki edino lahko zago-
tavlja skupni napredek. In
res je tudi, da je vse več ta-
kih, ki podobno, kot liberal-
ni demokrati udrihajo po tej
oblasti kar počez, pač v skla-
du z našim tradicionalnim
odklonilnim odnosom do
oblasti, ki jo je treba »razsu-
ti«, pa naj bo ta kakršnekoli
barve!
Nerazumno dvigovanje
plač občinske uprave?!
S tem v zvezi in v zvezi
z organizacijo uprave, s pro-
storskim širjenjem in inve-
sticijami, imam tudi sam vr-
sto resnih pomislekov - toda
problem zastaviti na tak na-
čin, kot ste ga liberalni de-
mokrati in pri tem zavestno
ignorirati dejstva, da so pla-
če šentjurske občinske upra-
ve najnižje v regiji in da
v lanskem letu niso nera-
zumno prehitevale OD v pri-
merjavi s šentjurskim gospo-
darstvom temveč so, prav
nasprotno, zaostajale za to
rastjo - je sprenevedanje, ali
pa najbolj izrazit dokaz vaše-
ga destruktivnega odnosa do
te institucije. Upravičeno bi
lahko zastavili le vprašanje
OD predsednika IS, ki je de-
jansko odstopal od dogovor-
jenih republiških norm, toda
to bi bilo preveč konkretno
in celo za liberalce nepri-
jetno!
Daje več KS globoko zavr-
nilo krajevne samopri-
spevke?
Sam menim ravno na-
sprotno - »globoko« so sa-
moprispevek zavrnih le čisti
Šentjurčani, Drameljčani in
Ločani so ga zgrešili le za las,
ostale KS pa so ga »globoko«
sprejele. In to kljub resnično
slabi prirpavi, ko so bili po-
leg opozicijskih strank tudi
mnogi v DEMOS-u do samo-
prispevka povsem ravno-
dušni, ali celo aktivno proti.
Zame osebno so rezultati
glasovanja ZA samoprispev-
ke v teh časih tržnega egoiz-
ma eno redkih, prijetnih pre-
senečenj in lepa zmaga civil-
ne družbe!
Pripombe na delo Skupš-
čine me kot predsednika
Skupščine, čeprav le nepro-
fesionalnega, zadevajo v ži-
vo! Osebno sem vlagal v delo
te Skupščine pošteno svoje
moči in če je kljub temu ta
šentjurska skupščina taka,
kot jo vidite liberalni demo-
krati, potem me je potrebno
zamenjati!
Načrt dela skupščine za
lansko drugo polletje je bil
napravljen, ni pa bil v skup-
ščinski razpravi; za letošnje
leto pa ga bodo odborniki
dobili in obravnavali na prvi
letošnji seji Skupščine.
Ali je to dovolj zgodaj?
Seje je načrtovalo, priprav-
ljalo ter sklicevalo Predsed-
stvo skupščine. Na zahtevo
Izvršnega sveta doslej ni bila
sklicana še nobena seja. Pro-
sim liberalne demokrate, da
konkretno povedo, katere
seje so bile tako slabo pri-
pravljene in katere so tiste
napake, zaradi katerih meni-
jo, da delo Skupščine ni bilo
dovolj »plodno in koristno«?
Očitki o zlonamernosti
taktike skupnih sej, o za-
pravljanju časa, o zapostav-
ljanju parlamentarizma in
demokratizacije, ali o napa-
dih na drugače misleče od-
bornike itd., so s strani Libe-
ralnih demokratov, katerih
odborniki so verjetno v tej
Skupščini prav te vrednote
največkrat zlorabljali, res-
nično deplasirani!
FRANC KOVAČ
Delničarji
protestirajo
Po pooblastilu Odbora del-
ničarjev protestiram zaradi
nečednih naslovov v vašem
časopisu; tudi komentar Po-
nujena roka jim je premalo
- rii profesionalen.
Če združite oba naslova
Vlom in zalom, ki nas prika-
zujeta v luči tatov »družbe-
nega premoženja«, dobite
naslov: VLOMILCEM SE JE
V LOMU ZALOMILO - brez
narekovanjev in s klicajem!
Se vam ne zdi, da kot so-
ustvarjalci javnega mnenja
zapeljujete bralce, laške pi-
vovarje in sprožate nameren
spor med Pivovarno Laško
in nami (»lep« primer v celj-
skem tisku je »afera« Rigel-
nik in Gorenje). Če ste kreni-
li na pot rumenega tiska, si
»nahmajte« še PLUS in IKS.
Zahtevamo opravičilo za
oba naslova v prvi naslednji
številki vašega tednika,
opravičilo v tedniku pa po-
šljite tudi nam.
O finančnih odškodninah
so    govorili    posamezniki
- v svojem imenu - za Odbor
je merodajna zakonodaja in
sporazum med Pivovarno
Laško ter nami - posamezni-
mi delničarji; o tem se je va-
ša poročevalka lahko sama
prepričala, sicer pa poslušaj-
te posnetek! .
Spoznavno srečanje smo
organizirali v soglasju z vod-
stvom pivovarne, ker želimo
ohraniti vsaj tako dobre od-
nose z njimi, kot smo jih
imeli do sedaj. In za konec:
praskajte se tam, kjer vas sr-
bi, v spodobni družbi pa ni
praskanje zaželeno (vsaj
v bontonu tako piše).
P. S. Če pivovarne ne bi
pred vojno zgradili delničar-
ji, bi danes lahko napadali
kakšnega »krajevnega čev-
ljarja ali oljarja«!
JANEZ ŠKRLJ
Ker sem bila pouka o na-
slovju deležna že v Lomu,
gospod Škrlj, in sem se ne-
čednih besed takrat vzdrža-
la, vam tokrat javno odgo-
varjam, da mi bo pamet
v zvezi s tem solil le moj
urednik, skozi čigar roke
gredo vsi teksti, objavljeni
v Novem tedniku. Novi ted-
nik si ne bo nadel niti pri-
devka Plus niti Iks, ker bi
bilo to neizvirno, lahko pa si
»nalimate« vzdevek Kiks vi,
gospod Škrlj. Veseli me, da
prebirate Novi tednik, toda
prebirajte ga zbrano. Če je
besedica vlom zapisana v na-
rekovajih, potem gre za be-
sedo v prenesenem pomenu.
Ko sem pisala o finančnih
odškodninah, sem zapisala,
da so te pobude prišle iz ust
posameznikov, ves čas pa
sem tudi poudarjala, da je
Pivovarna sama ponudila ro-
ko vam. Dobri volji vodstva
gre zasluga za to, da boste
medsebojna razmerja gotovo
uspešno uredili. O spodob-
nosti pa tole: vaš način real-
socialističnega komunicira-
nja postavlja pod vprašaj va-
šo spodobnost. Če se v novih
časih dobro počutite in zah-
tevate pravice v zvezi z delni-
cami, ki naj bi vam pripada-
le, bodite tako dobri in dopu-
stite novinarjem svobodo
lastnega mišljenja in poroča-
nja. To namreč tudi sodi
v nove čase.
NATAŠA GERKEŠ
Kultura in
izpraznjena
vreča
Sreča je opoteča. Malo pa
jo je le treba, da živiš svoje
pokončno življenje in od tru-
da svojih rok - brez velikih
besed, brez priskledništva in
udinjanja vsakršnemu reži-
mu v preteklosti in seda-
njosti.
Članek Iva Jakopa z naslo-
vom NAPADI NA DR. CA-
PUDRA v NOVI DOBI 20. 2.
1991 in NOVEM TEDNIKU
21. 2. 1991 na strani 18 doka-
zuje, da se zdravo misleči
Slovenci prebujajo in niso
docela izumrli ter vsi niso hi-
tro pokvarljivo blago zmate-
rializiranega sveta.
Da ločiš zrno od plevela je
potrebno le malo poštenosti.
Večina se je zlahka odreka,
ker že dolgo ne velja kot
vrednota in ni predmet biz-
nisa.
Dolga leta so mnogi, prem-
nogi v imenu »skupnega bla-
gra« črpali denar kot nafto iz
nikoh presihajoče vrtine. Je
mar čudno, da se temu ne
morejo upreti in pomiriti?
Sladka in preprosta želja
imeti vse: oblast in ljudstvo
- je izničila vse vrednosti in
vrednote.
In ker v tej izpraznjeni vre-
či ni več ničesar, zgolj zlaga-
nost, se »rešitelji ljudstva«
opirajo na zlomljeno palico
in taktizirajo z vsem in zoper
vsakogar, ki omejuje to slast
ustoličenega grabeža.
Naša željena kulturna ra-
ven se bo pokazala, ko bomo
sposobni pošteno delati,
združiti vsak delček pameti
za progresivno sanacijo zgre-
šenega in zavoženega - ko
bomo v ljudeh spet spoznali
človeka ne pa subjekt izko-
riščanja.
Ne zapirajmo si oči, da
smo v proces vzpostavljanja
demokracije prišli osiroma-
šeni, predvsem po zaslugi ti-
stih, ki so v imenu »zvišenih
ciljev« ostali pa postali
»mački«, ki vedno pristanejo
na nogah. Nobenega od teh
(neoziraje se na barvo) ne
moti, da zavoženo gospodar-
stvo obremenjujemo z reše-
vanjem napak neodgovorne-
ga zapravljanja in dobičko-
nosnega hlastanja.
Grozeče razpoke razčlove-
čenja se kažejo v ceU pirami-
di in v vseh segmentih naše
ljube domovine.
In končno: »Bla-bla-bla...
o kulturi, o zdravstvu, o trž-
nem gospodarstvu... o vses-
plošni anarhiji - ni več »bla-
bla-bla!«
Resnica o stanju boli sle-
hernega poštenega Slovenca
in karieristi vseh vrst se bo-
do tako ali drugače - prej ali
poslej - morali odreči trže-
nju v imenu drugih in slepo
poslušnih.
Zaradi vsega kar je napisal
g. .Ivo Jakop in vsega dobre-
ga kar si peščica dobromisle-
čih prizadeva, tudi v sloven-
ski vladi, ne moremo molče
poslušati in gledati kako dr-
vimo v prepad in propad
- kako neodgovorno meče-
mo blato na vse in vsakogar,
ki ni vključen v pravila igre
karieristov.
Na srečo vsa zemlja in vsi
potoki niso onesnaženi! Lah-
ko torej upamo, da se bo še
kdo opral in očistil ter si pri-
zadeval, da bi skozi proces
očiščevanja našli skupno pot
do poštenosti in razumnosti.
Poskrbimo torej za prihod-
nost mladega rodu brez fraz
o zaščiti človekovih pravic in
brez nenehne agonije v vsak
nov dan.
SILVA ŽELEZNIK
Celje
So vsi očetje
takšni?
Na prispevek z naslovom
So vsi očetje takšni? smo
prejeli pismo bralca Zvonka
Janičijeviča, ki ponuja po-
moč prizadeti družini. Pravi,
da sodeluje v programu dr.
Ruglja v Ljubljani v bolniš-
nici za zdravljenje alkoholi-
kov in da je pomagal že šte-
vilnim. Njegov naslov:
Zvonko Janičijevič,
Kovinarska 16, Celje.
Nedolžna
operacija - pot
v večnost
Ne morem razumeti, zakaj
zdravniki ne pomagajo mla-
demu Daniju Dolerju in da
ga bodo pustili umreti. Če
celjski zdravniki niso spo-
sobni, zakaj ga niso poslali
v Ljubljano? Glavna sestra
bi morala med operacijo
kontrolirati srce. Ali je za-
spala? Najbolj pa me boli, da
so gaposlali v dom za ostare-
le v Črnomelj in da mu tako
rekoč nočejo več pomagati.
Zaradi malomarnosti zdrav-
nikov naj torej tak mlad fant
umre? Pregovor pravi, da
zemlja pokrije vse, kar
zdravnik zagreši. Upajmo,
da se bo Dani prebudil.
MARIJA MLAKAR,
Šentjur
PREJELI
SMO
Kje je denar za
popiavljence?
Tudi v žalski občini so do-
slej poplavljene! prejeli bore
malo denarja za nastalo ško-
do v poplavi.
Na zadnji sej! krajevne
skupnosti v Vrbju pri Žalcu
so sicer odbornik! skupščine
Občine Žalec obljubljah še
eno akontacijo za popiav-
ljence. Žal denarja ni. Upra-
vičeno se sprašujemo, kje je
tisti denar, ki so ga trgaU od
pokojnin izrecno za popiav-
ljence.
Širijo se razne govorice, da
so denar posodili Keramični
Liboje za osebne dohodke.
Drugi govorijo, da so dobili
tisti denar tisti, ki sploh niso
bili poplavljeni. Pop»lavljenci
lahko samo ugibajo in se
upravičeno sprašujejo, kaj je
z akontacijo, ki sojo obljubi-
li občinski možje.
Tudi s prvo akontacijo ni-
so bili vsi zadovoljni, saj je
bila izplačana bolj po »obra-
zih«, ne pa po nastali škodi.
Tako menijo poplavljene!
in krajani KS Vrbje pri Žal-
cu in še vedno čakajo denar
za škodo o poplavi.
In kaj pravijo žalski občin-
ski možje na to kritiko!
JOŽE GROBELNIK
Nekulturni ali
neprosvetljeni?
O temi kajenja in boja pro-
ti njem bi lahko začeli razmi-
šljati iz različnih zornih ko-
tov. KakorkoU že, gledano
racionalno, bi se nekadilci in
kadilci našU na istem stališ-
ču: KAJENJE JE ŠKOD-
LJIVO! Pa vendar je pri
vseh prizadevanjih Svetovne
zdravstvene organizacije,
zdravstvenih in drugih insti-
tucij, zagnanih društev ali
posameznikov, število kadil-
cev ogromno. V visoko civi-
liziranih deželah menda šte-
vilo upada, kar lahko pripi-
sujemo večji prosvetljenosti
o kvaliteti življenja, ki je po-
goj za telesno in duševno
zdravje.
Dejstvo, da vsako leto
umre tri milijone Zemljanov,
opozarja ugledni ameriški
epidemiolog R. T. Raven-
holt, je naravnost grozljivo.
Smrt zavoljo kajenja kosi
bolj kot AIDS. Vendar si re-
klame za cigarete utirajo pot
do ljudi, pogosto mladih, ne-
kritičnih, nepoučenih, vsega
željnih, bolj uspešno kot an-
tipropagandne vsebine. Za-
voljo demokratičnosti, ki si
jo želimo in jo razvijamo
v našem družbenem življe-
nju, in jo pogojujemo s svo-
bodo odločanja, je le-ta po-
gosto prepuščena še ,nepo-
učenim in nezrelim. Če ve-
mo, da je nekaj, kar delajo
posamezniki ali skupine, po-
vsem navzkriž z zdravim na-
činom življenja, in to ne
ogroža njih samih, ampak tu-
di druge, zakaj tega ne pre-
povemo? Tu mislim pred-
vsem na institucije, ki vzga-
jajo, izobražujejo in zdravijo.
Družina pa pri tem ni izvze-
ta, ampak je celo najpo-
membnejša. Kajti osebni
zgled staršev in vzgojiteljev
je v procesu oblikovanja člo-
veka najmočnejše vzgojno
sredstvo. Pri tem pa je nujen
čustveni odnos. To je ljube-
zen, ki pogojuje občutek var-
nosti, pripadnosti in odgo-
vornosti do posameznikov
ali skupine, s katero smo
v določenem prostoru živ-
ljenjsko povezani. Prav med-
sebojni odnosi pa so včasih
tako komplicirani in zah-
tevni.
Ne razumem, zakaj ne bi
smeli vsaj v vrtcih, šolah,
zdravstvenih ustanovah,
z najboljšimi nameni in ar-
gumenti, kajenje enostavno
prepovedati. Zakaj morajo,
sicer tudi drugod, biti neka-
dilci posiljevani s škodljivim
dimom, pogosto tudi tam,
kjer so vidni napisi: V TEM
PROSTORU NE KADIMO!,
HVALA, KER NE KADITE,
VSE ZA ZDRAVJE! ipd.
S strani kadilcev bi bilo kul-
turno, da bi nekadilce vsaj
vprašali za dovoljenje. Tako
pa si, tebi nič, meni nič priži-
gajo, četudi so v manjšini in
puhajo dim drugim prav pod
nos. Zavoljo tega moramo
biti pasivni in potencialni
kadilci torej vsi, in sprejeti
vse negativne učinke na
zdravje. Zakaj lahko nekate-
ri ljudje takoj prenehajo
s kajenjem, ko jim to, marsi-
komu žal prepozno, pove
zdravnik. Paradoks pa je, da
veliko kadi prav zdravstveno
osebje, ki je o škodljivosti
kajenja gotovo najbolj po-
učeno. Prepričana sem, da
gre pri zasvojenosti s cigare-
to v prvi vrsti za grdo razva-
do, ki jo kadilci opravičujejo
z raznimi motivi in psevdo-
pozitivnimi učinki. Tudi
otroka je težko odvaditi du-
de. Sam od sebe jo malokate-
ri odvrže. Torej, mu moramo
pomagati odrasli.
Na dan boja proti kajenju,
31. januarja, smo si v vrtcu
Anice Černejeve zadali cilj,
da ne bomo kadilci in da bo-
do nehali kaditi tudi tisti, ki
do tega dne še niso uspeli.
Vsaka vzgojiteljica se zave-
da, da ne more in ne sme
kaditi nikjer pred otroki ali
starši, prav tako ne na naših
delovnih sestankih. Vendar
bomo vztrajali, da se v nobe-
nem prostoru ne bo kadilo.
Osnovno motivacijo spodbu-
jamo z željo po ohranitvi in
utrjevanju lastnega zdravja,
čistem zraku, kolikor je lah-
ko vsaj brez cijgaretnega di-
ma boljši, in prijetnem teles-
nem vonju, ki ga občutijo tu-
di otroci. Vse to pa sodi v vr-
tec, ki bi rad dajal otrokom
vsak dan prijazno okolje,
z vsemi možnimi dobrinami,
ob katerih se bodo zdravo in
uspešno razvijali.
prof. ANA
ČETKOVIČ-VODOVNIK,
ravnateljica
W0 Anice Černejeve
Celje
Javni protest
Liberalno-demokratska
stranka Žalec najodločneje
in ostro protestira proti za-
vestnemu siromašenju
vzhodnoslovenske regije in
kršenju obstoječe zakonoda-
je ob pripravljenem predlo-
gu proračuna Republike Slo-
venije. Predlog namreč vse-
buje tudi področje vzdrževa-
nja in gradnje cest in jim
odvzema delež sredstev v vi-
šini 2,3 mia din. ki ga name-
nja drugim proračunskim
porabnikom.
Zakon o cestah (Uradni
list SRS, št. 2/88) določa
v svojem 38. členu strogo na-
menskost sredstev zbranih
iz bencinskega dinarja (tudi
drugi viri, recimo takse pri
registraciji motornih vozil)
in sicer za: GRADNJO, RE-
KONSTRUKCIJO, OBNAV-
LJANJE TER REDNO
VZDRŽEVANJE IN VAR-
STVO CEST. Prav tako 5.
člen Zakona o financiranju
javne porabe (Uradni list RS,
št. 48/90) pravi, DA SO
SREDSTVA ZBRANA IZ
VIROV ZA CESTE, KI JIH
DOLOČA ZAKON O CE-
STAH, SICER RES PRO-
RAČUNSKA SREDSTVA,
VENDAR JE V TEM ČLE-
NU IZRECNO DOLOČENO,
DA SE SREDSTVA PRO-
RAČUNA REPUBLIKE OZ.
OBČINE UPORABLJAJO
ZA NAMENE, KI SO DO-
LOČENI S POSEBNIMI ZA-
KONI OZ. ODLOKI OBČIN-
SKE SKUPŠČINE.
Ugotavljamo, da gre za na-
črtno krajo namenskih sred-
stev, ki so jih občani prispe-
vali skozi bencinski dinar
(35% cene bencina) za slo-
venske ceste in samo ugiba-
mo lahko, komu so ta sred-
stva prerazporejena. Med-
tem ko se Slovenija pridno
oborožuje, čeprav nas lahko
morebitni sovražnik iz Italije
prekrije z bombami prej pre-
den pridejo naši strokovnja-
ki do tega, da sploh vključijo
radarje, je postal odstotek
mrličev ter invalidov na slo-
venskih cestah nepomem-
ben. Zmanjšanje predvide-
nega programa razvoja cest
(6,794 mia din) za 2,3 mia din
pomeni, da ne bo novogra-
PISMA BRALCEV
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 23
(jenj Arja vas-Vransko, Šen-
tilj-Pesnica in drugih načr-
tovanih avtocestnih odse-
Ijov, da ne bo tretjega pasu
pa Trojanah, da bomo v La-
gjcem še vedno plavali skozi
fremerje, da bo potrebno ce-
lo ustaviti gradnjo AC Hruši-
ca-Vrba, Malence-Šmarje
Sap in Selo-Vrtojba. Predvi-
doma se s predlaganimi
sredstvi lahko konča le kara-
vanški predor in mejni pre-
hod Šentilj. Makadamske ce-
ste ostanejo makadamske,
porozna cestišča ostanejo
kanjoni smrti. Adijo ceste
Evrope 92, lepo pozdravljene
prazne obljube in oslovski ri-
lec nas vseh, ki ste nas »na-
farbah«.
Toda enkrat ima vsak
NIHČE vsega dovolj. In zdaj
je tega dovolj. Ne samo, da
protestiramo proti takšnemu
predlogu, kličemo vse po-
slance v republiški skupšči-
ni, da zahtevajo odpoklic
vseh odgovornih za zavestno
kršenje zakonodaje in načrt-
no krajo in siromašenje
vzhodne Slovenije. Ne bomo
se več zadovoljili z AC Šen-
tilj-Pesnica in Arja vas-
-Vransko, zahtevamo pra-
vično regionalno delitev
sredstev nazaj v tolikšni me-
ri, kot jo vzhodna Slovenija
prispeva v vse fonde in pro-
račune v republiki.
V kolikor predlog ne bo
popravljen in v kolikor ne
bodo tisti, ki so zavestno pri-
zadeli občane v vzhodni Slo-
veniji, odgovarjali v republi-
ški skupščini, bomo v Libe-
ralno demokratskih stran-
kah ostro reagirali in sprožiU
tudi val radikalnih dejanj
proti takšnemu pastorske-
mu odnosu centra do regije.
Nikar ne kličite k razumu in
pravni državi vi, ki vam je
ta pravna država španska
vas..
LDS Žalec
DVOC in Etol za
\Ao mizo
4. februarja smo se na našo
prošnjo sestaU predstavniki
Društva za varstvo okolja
Celje z vodstvom »ETOL-
IFF« Celje.
V daljšem razgovoru so
nas seznanili z nameravano
adaptacijo lastne čistilne na-
prave, ki služi za predčišče-
nje odplak iz tovarne v Škof-
ji vasi v kanalizacijo in po
njej v Savinjo.
14. I. 1991 so podpisah po-
godbo s »Hidroinžinirin-
gom« v Ljubljani, ki bo
v treh mesecih po plačilu, tj.
do aprila letps izdelal ustre-
zen projekt. Čistilno napravo
naj bi adaptirali do konca le-
ta. To za Društvo za varstvo
okolja Celje pomeni, da
»ETOL-IFF« Celje v času ča-
sopisnih polemik z dru-
štvom dejansko ni imel in tu-
di še nima v celoti rešen pro-
blem spuščanja odplak iz
proizvodnje, saj sicer projek-
ta ne bi naročil.
V razgovoru smo več časa
namenili komunalni čistilni
napravi v ŠkoQi vasi, ki stoji
že vrsto let in pravzaprav ni-
koli ni delovala. »ETOL-
IFF« je v njej videl rešitev za
svoje probleme. Povedali so
nam, da pri projektiranju či-
stilne naprave niso upošte-
vali podatkov »ETOL-a«, po-
izkusna pilotna naprava pa
Je uporabljala drugačno se-
stavo odplak kot so tiste, ki
naj bi jih čistili v Škofji vasi.
»ETOL-IFF« je čistilno na-
pravo sofinanciral. Ker je bi-
lo zanjo sicer uporabljano
Veliko družbenega denarja,
ne bi smelo ostati le pri ugo-
tovitvi, da čistilna naprava
ne dela.
Predstavniki »ETOL-a
IFF« so nam tudi povedali,
da imajo vse druge ekološke
Probleme rešene in ne ones-
nažujejo okolja, kar velja tu-
di za zrak. Glede na to, da je
v študiji Zavoda za socialno
'nedicino in higieno Celje za-
pisano drugače, bomo sku-
hali od te ustanove dobiti
ustrezno pojasnilo. Po izja-
vah predstavnikov »ETOL-
a« imajo rešeno tudi vpraša-
nje odpadkov (zatrjujejo, da
posebnih odpadkov nim^o),
hrup v proizvodnji pa je
v dovoljenih mejah. Radio-
aktivnih snovi v tovarni pa
ne uporabljajo.
JANEZ ČRNEJ,
predsednik DVOC
Protest
Sladkornih
bolnikov
Na željo in zahtevo članov
društev in sladkornih bolni-
kov celjske regije, so se dne
24. 1. 1991 sestah predstavni-
ki društev iz Celja, Velenja,
Šmarja pri Jelšah in Šentjur-
ja z namenom, da sestavijo
in pošljejo protestno pismo,
predlog in prošnjo pristoj-
nim v Republiki Sloveniji.
V imenu 7500 sladkornih
bolnikov celjske regije, vam
sporočamo, da so naši člani
in bolniki izrazih veliko za-
skrbljenost, ogorčenost in
nezadovoljstvo zaradi krši-
tve 20. člena Zakona o social-
nem in zdravstvenem zava-
rovanju.
Zdravila za zdravljenje
vzročne bolezni diabetisa
morajo plačevati po ceniku
vmesne in negativne listine.
Zaradi skrajno slabega soci-
alnega stanja velike večine
naših bolnikov (preko 75%),
bodo ti primorani opustiti
takšna zdravila, tako se bo
zdravstveno stanje na očes-
nem ozadju, poapnenju žil in
drugih bolezni, katere so po-
sledica sladkorne bolezni na-
glo poslabšalo. Trdimo, da
bo s tem imela družba še
večje finančne stroške, pred-
vsem se bo število hospital-
nega zdravljenja povečalo,
povečala se bo tudi invalid-
nost, skrajšala se bo življenj-
ska doba, kar pa bi tako ope-
vana humana in demokratič-
na oblast ne smela dovoliti.
Zavestno in pokončno
smo šh 23. 12. 1990 na voUšča
in tam dali svoj glas za svo-
bodo, demokratično in neod-
visno Slovenijo. Kaj želimo
s tem povedati, menimo, da
ni potrebno posebne razlage.
Verjemite, da nismo mogli
dojeti, da so tozadevni pred-
pisi krutejši sedaj, kot pa so
bili pod komunistično
oblastjo.
Uvodoma smo omenili, da
je stanje bolnikov zelo kritič-
no, saj je 75% naših bolnikov
starejših, upokojencev, dru-
žinskih upokojencev in soci-
alnih podpirancev, katerih
povprečni mesečni dohodki
znašajo od 1800 do 3600 din
in da si že sedaj niso mogh
kupiti primerne diabetične
prehrane, katera je predpo-
goj za vsakodnevno uravna-
vanje te bolezni - diabetisa.
S to boleznijo živijo pred-
vsem starejši ljudje, ki so
svojo mladost zapravili pred-
vsem zato, da bi na svoja do-
služena leta živeli vsaj člove-
ku dostojno življenje, tako
da bodo morah zaradi tako
nepremišljenega ukrepa vla-
de v prerani grob.
Pričakujemo, da boste to
nezakonito napako takoj od-
pravili, pri sprejemanju no-
vega Zakona o zdravstve-
nem zavarovanju pa nam za-
gotovite vsaj takšne pogoje,
kot so v sedanjem 20. členu.
Seveda pa pri sprejemanju
upoštevajte tudi teze Evrop-
ske deklaracije o diabetesu.
Društva za boj
proti sladkorni bolezni
O ljudeh v belem
in modrem vse
dobro
Bral sem v slovenskem
časniku o hibah znotraj bol-
nišnice v Celju. Prav rad bi
odpisal nepodpisanemu pis-
cu, »razparaču« neke tihe so-
hdarnosti visoke kakovosti;
Dragi pacient, preden boga
grajaš, najprej spregovori
o lastnih napakah, hibah. Na
napake drugih opozarjaj po
ovinku. Človeka najprej
pohvali in priznaj njegove
vrline. Ne vsiljuj drugim
svojih odločitev. Človeka
vzpobujaj, njegove dosežke
poveličuj, napake pa po-
manjšuj. Ravnaj tako, da ti
bo bližnji z veseljem
ustregel.
In še bi ti, dragi pacient,
boj svetoval.
Zakaj? Tudi jaz sem nekaj
tednov preživel v tej bolnici,
med temi ljudmi, kijih ti kar
po vrsti grajaš, skratka, za-
dovoljen nisi bil z ničemer,
pa naj je šlo za zdravstveno
terapijo, hrano in še ne vem
koliko drugih stvari. Drugič:
Stokrat premisli - enkrat
stori!
Moj primer. Zakaj sem se
znašel na Intenzivnem in Ga-
stro oddelku, ne bi obešal na
veliki zvon, seveda po prego-
voru: »Vsak je svojega telesa
gospodar.« Ne samo telesa,
tudi duše. In če bi naša več-
na spremljevalka Privoščji-
vost ne gorela kot nafta, po-
tem bi nam bilo kaj malo
mar zalivske krize, zalivske
vojne.
Dejstvo je samo v tem, da
v mojem zares hudem pri-
meru, gospa »Smrt« še niko-
h ni bila tako bhzu kot to-
krat. Mogoče ura, mogoče
pol ure. Vsekakor se moram
zahvaliti trenutno še nezna-
nemu Žalčanu, ki je prvi pri-
klical prvo pomoč - hvala ti
prijatelj moj!!! Srčna hvala
tudi mojemu mlajšemu sinu,
kije s srcem in z vsemi svoji-
mi fizičnimi močmi pregnal
koščenko in me z voznikom
rešilca popeljal v naročje
zdravnikov-strokovnjakov
na Intenzivnem oddelku bol-
nišnice v Celju. - »Čudež, če
bo ostal,« sem nekje v podza-
vesti slišal. Podhladitev na
izredno kritični meji -28°.
Samo s hitro filmsko kamero
bi bilo moč posneti hitre
zdravniške posege ljudi v be-
lem, ki se jim nikoli ne bom
mogel do kraja zahvaliti. Ne
zdravnikom in ne sestram.
Čeprav privezan, prekri-
žan z raznimi cevkami, sem
se vendarle dvakrat spustil
v nekakšno podzavestno
avanturo, da so se, tokrat,
mlade sestre name resnično
jezile, in mi obljubile, če ne
bom »priden«, me bodo po-
novno še bolj pritrdile. Pa
dušice dobre tega niso sto-
rile.
Ko sem končno le prišel
k sebi, ko je bilo glavno za
mano, sem se začel zanimati
za življenje v bolnišnici. Gle-
dal sem še dokaj mlade
zdravnike specialiste, gledal
sestre, čistilke, gledal sobol-
nike. Da, šok soba na inten-
zivnem je zares nekaj takega
ko Teslov laboratorij: šviga-
nje sem in tja, eni noter, dru-
gi ven. In stalni posveti bud-
nikov nad našimi življenji,
v šok sobah Intenzivnega
oddelka.
Zdravnik dr. Fortič se je
prvi z mano bolj podrobno
pogovoril. Črnolasa zdravni-
ca pa meje gledala, opazova-
la, si nekaj zapisovala. Imel
sem jo za pravo filmsko
igralko. Bolj, ko mi je lezlo
v mojo pamet, v kakšnem
stanju sem bil, v kakšnem pa
sem po šestih, osmih dneh,
bolj sem se potisnil vase, kaj,
le kaj se je z menoj zgodilo.
V sreči bi ves zdravniški svet
objel. Storil bi to, kakor zdaj
te vrstice pišem.
Kmalu sem prišel k sebi in
se zavedal, koUkšno škodo je
povzročila bolnici zadnja ka-
tastrofalna poplava. Toda
dela tečejo naprej, godijo se
naj plemenitejša dejanja: ote-
tih je veliko življenj. Tukaj
se pokaže humanost v vsej
svoji srčni odprtosti.
Oddelek Gastro - moja
druga postaja. Tam se je pri-
čelo ustaljeno in dolgotrajno
zdravljenje. Tam so ravno ta-
ko ljudje v belem nadvse pri-
zadevni^ budni, prijatelji, to-
variši. Človek se počuti kot
doma, primarij dr. Vovšek
nam je oče, dr. Jurkovič in
drugi tudi. - Sam ne vem ka-
ko bi jih pohvalno imenoval.
Nekako po pravilu: Vljud-
nost, disciplina in red držita
svet. Ko človek preživlja ted-
ne in tedne, ko vse to doje-
ma, pa naj bo za zdravnike,
sestre, čistilke, kuharice - si
ne more kaj, da se ne bi tem
ljudem za vse dobro in člove-
ško storjeno od vsega srca
zahvalil. Reveži so tisti bol-
niki, ki ne morejo iz postelje
in jim gnjavijo hude boleči-
ne. Pa tudi zanje je poskrb-
ljeno v najvišjni možni stro-
kovni pomoči.
Glede hrane in čistoče se
je treba izreči samo pohval-
no. Bral sem nek drug slo-
venski časnik, ki opisuje, da
je Celjska bolnišnica v naj-
višjem rangu v svobodni
Sloveniji.
Zato ponovno z veliko pi-
sano črko ponovim:
»O LJUDEH V BELEM
IN MODREM V SPLOŠNI
BOLNICI VSE DOBRO«, in
seveda tudi o ljudeh, ki nosi-
jo drugačne barve halje in
oblačila.
DRAGO KUMER
Letos višja
dividenda
ŠTAJERSKA HRANIL-
NICA - hranilnica za pospe-
ševanje obrti, malega gospo-
darstva in poslovanje z obča-
ni je bila ustanovljena na
ustanovnem zboru konec ju-
lija 1990. Ustanovitelji hra-
nilnice so z izjemo enega
družbenega podjetja zaseb-
niki, ki so bili v obstoječem
bančnem sistemu v senci ve-
likih podjetij, saj banke
v pretežni meri predstavljajo
krajevno banko, ki sei-visira
večje poslovne sisteme,
medtem ko manjša in sred-
nja podjetja ter obrt in v veli-
ki meri tudi sektor prebival-
stva ostajajo nezadovoljen!.
Na tej osnovi ocenjujemo, da
je nastala velika »tržna niša«,
ki bi jo z ustrezno politiko
hranilnice pokrili.
Namen ustanovitve hranil-
nice je zasledovati na-
slednje:
- spremljanje, usmerjanje
in razvoj ter vsestranska po-
moč pri poslovanju obrato-
valnic, malih in srednjih po-
djetij, stanovanjsko področ-
je, sodelovanje na trgu vred-
nostnih papirjev, kapitala in
denarja, razvoj hipotekarnih
poslov, uvajanje poslovanja
s tekočimi računi za potrebe
komitetov.
Glede regionalne struktu-
re naložb je treba poudariti,
da so sredstva v celoti anga-
žirana na slovenskem trgu,
saj vidi hranilnica svojo ak-
tivno vlogo v pospeševanju
podjetništva na Slovenskem
tako s kreditiranjem novih
podjetij kot tudi s kapitalski-
mi vložki v visoko donosna
nova podjetja. S tako poslov-
no usmeritvijo namerava
hranilnica zlasti s strokovno
kakovostnim delom pridobi-
ti pomembno vlogo v sloven-
skem prostoru.
V postopku je razpis
12.000 upravljalskih deležev
druge izdaje z nominalno
vrednostjo 3.500,00 din in se
načeloma vplačujejo v svež-
nju po 2 deleža. Deleži dajejo
družbenikom pravico do
udeležbe pri upravljanju
družbe in pri delu dobička.
Z vplačilom novih deležev
v ustanovitveni sklad, bo
hranilnica pridobila trajna
denarna sredstva, s katerimi
bo utrdila svoj razvoj in po-
speševala kreditno dejav-
nost.
Poslovni uspeh v prvem
letu poslovanja je bil dober,
hranilnica je v celoti revalo-
rizirala vloženi kapital prve
izdaje in za pol leta poslova-
nja bo ustanoviteljem izpla-
čala 7,1 odstotno dividendo,
medtem ko se za leto 1991
predvideva izplačilo 13,1 od-
stotne dividende na ustano-
viteljski kapital.
V letu 1991 se hranilnici
obeta vključitev v glavno
združenje avstrijskih hranil-
nic na Dunaju (Hauptver-
band der Osterreichischen
Sparkassen), kar bo vplivalo
na uvedbo oblik poslovanja,
ki so že preizkušene in spre-
jemljive v tržnem gospodar-
stvu, kar bo kvaliteto stori-
tev dvignilo še na višji nivo.
EMIL BIZJAK
Direktor hranilnice
Za pravice vseh
razlaščencev
Stahšča Slovenske kmeč-
ke zveze - ljudske stranke
v zvezi z denacionalizacijo
Slovenska kmečka zveza
je od svoje ustanovitve za-
htevala izvedbo denacionali-
zacije, vračanje odvzetega
premoženja. V javnih razpra-
vah v minulih letih so bila
glede tega izrečena tudi šte-
vilna stahšča ter osebni po-
gledi posameznih članov in
funkcionarjev, cesto v mejah
obstoječe in veljavne ustav-
ne in zakonske ureditve, ce-
sto pa tudi pod vplivom tre-
nutnih političnih razmer.
Slovenska kmečka zveza
- ljudska stranka je na razšir-
jeni seji upravnega odbora in
poslanskega kluba v Ljublja-
ni dne 1. 2. 1991 sprejela na-
slednja stališča:
1. predlagatelj zakonov
naj pripravi v paketu zakon
o privatizaciji, zakon o dena-
cionalizaciji in zakon o za-
drugah in to čimprej.
2. denacionalizacija je se-
stavni del in prva faza priva-
tizacije,
3. Izvršni svet naj ob sode-
lovanju skupščinskih komi-
sij in strokovnih služb orga-
nizira dva pilotska prikaza
denacionahzacije (predlaga-
ni občini sta Kranj in Lenart)
4. načelo enake in splošne
pravne sposobnosti upravi-
čencev do denacionalizacije,
5. uporaba klasičnih pra-
vil civilnega prava (v prime-
rih, ko bi npr. delitev zaokro-
ženega posestva pomenila
gospodarsko škodo).
6. Pri vračanju zadružne-
ga premoženja se mora upo-
števati tudi udeležba kmetov
pri predelovalni industriji.
Stališča Slovenske kmeč-
ke zveze-Ljudske stranke so
rezultat številnih razprav, ki
jih je Slovenska kmečka zve-
za-Ljudska stranka organizi-
rala ali se jih udeležila, stro-
kovnih analiz in raziskav.
Obrazložitev nekaterih
sklepov.
Načelo enake in splošne
pravne sposobnosti upravi-
čencev do denacionalizacije
pomeni, da imajo vsi upravi-
čenci do denacionalizacije
(ne glede na poklic, spol,
premoženjski status ali eko-
nomsko moč) enake pravice
zahtevati vrnitev odvzetega
premoženja.
Menimo, da je zaradi po-
enostavitve procesa privati-
zacije potrebno v večji meri
uporabljati predpise oziro-
ma pravila civilnega prava,
ki so v svetu po vzoru rim-
skega prava mnoge pravne
situacije poenostavili in reši-
li. V praksi se namreč po-
stavljajo številna vprašanja
in podvprašanja, da bi se de-
nacionalizacija zavlačevala.
V pravni stroki pa je znano
in možno mnoge pravne si-
tuacije rešiti hitro in učinko-
vito.
Posebej je bilo poudarjeno
vračanje zadružnega premo-
ženja, ki naj bo sestavni del
zakona o zadrugah vključno
z vračanjem predelovalne in-
dustrije, ki je bila v praksi
zgrajena in razvita s ko ope-
racijsko pogodbeno proiz-
vodnjo, vendar v mnogih
primerih zaradi mačehov-
skega odnosa do zadružni-
štva pri nas le-to ni bilo for-
malno v zadružni organizaci-
ji. Gre zlasti za mlekarsko,
mesno, vinarsko, hmeljarsko
in drugo predelovalno indu-
strijo.
Podpiramo tudi stališče
komisije za denacionalizaci-
jo Skupščine Republike Slo-
venije upoštevajoč načelo,
da se s popravljanjem krivic
ne bodo delale nove, se ko-
misija strinja s stališčem, da
je potrebno varovati lastnin-
ske pravice fizičnih oseb.
Glede premoženja je v upo-
rabi državnih organov in jav-
nih služb potrebno precizira-
ti kriterije za opredelitev jav-
nega interesa za opravljanje
dejavnosti državnih organov
in drugih družbenih dejav-
nosti oziroma javnih služb.
Kmetijska zemljišča in
gozdovi naj se vračajo s spo-
štovanjem načela enakosti
v celoti vsem upravičencem,
ne glede na to ali so kmetije
v smislu 4. člena Zakona
o kmetijskih zemljiščih.
Stvar kmetijsko-zemljiške
politike pa je, da s posebni-
mi predpisi zagotovi ekono-
mično in smotrno obdelavo
oziroma izkoriščanje kmetij-
skih in gozdnih zemljišč. Na-
čelo enakosti in pravičnosti
naj velja tudi za vračanje
premoženja cerkvenim usta-
novam.
Obsežnejša obrazložitev
gornjih stališč Slovenske
kmečke zveze-Ljudske
stranke je potrebna pred-
vsem zaradi enostranskega,
cesto tudi neresničnega pri-
kazovanja stališč Slovenske
kmečke zveze-Ljudske
stranke glede denacionahza-
cije (npr. DELO, 14. 2. 91, str.
3: Zakon o denacionalizaciji,
sporni kmetje in nekmetje
- razlaščenci jezni na kmečki
lobi). Neresnično se poskuša
podtakniti Slovenski kmeč-
ki zvezi - Ljudski stranki
stališče, da se pri zavzema-
nju za denacionalizacijo bori
le za interese kmetov. S to
izjavo ponovno seznanjamo
javnost, da se zavzemamo za
pravice vseh razlaščencev.
SKZ-LS
24. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
GLASBA
Nazaj k štorkljam in cimbalam
Prekmurski rocker Vlado Kreslin sprašuje: Namesto koga roža cveti
Vlado Kreslin je kot vino. Z leti postaja
vse boljši. In je kot pubertetnik. Vedno
več domislic ima. Le komu bi namreč pri-
šlo na um, pa še zapriseženemu rockerju
povrhu, da bi posnel ploščo z bando, ki jo
sestavljajo kmečki možaki visoke starosti
iz domače vasi? Komu na plošči prepeva-
jo starši? In kdo bi priznal, da mu počasi
pričenjajo presedati stokrat odpete lastne
pesmi, zato si dovoli poseči v narodni me-
los, ne da bi se bal osladnosti ali tega, da
bi mu njegovo občinstvo obrnilo hrbet?
In ker Vlado Kreslin prisega na naključ-
ja, iz katerih se, po njegovem, rodijo naj-
boljše stvari, je prijetno naključje tudi, da
je hkrati s ploščo in kaseto, ki jima je dal
naslov Namesto koga roža cveti, izdal še
istoimensko pesniško zbirko skupaj z roc-
kerskim kolegom Zoranom Predinom.
Knjiga gre v prodajo za med. In ker je v njej
kopica pesmi, ki jih je posnel tudi na novo
ploščo in kaseto, smo odlomke iz njih
vpletli v pričujoči intervju.
»Spet doma, je kaj novega okrog,
imaš še zmeraj isto cifro nog? - In ti. Vla-
do, imaš še vedno isti glasbeni slog?«
»Za novo kaseto bi težko rekel, da gre za
isti glasbeni slog. Obarvana je namreč ne-
koliko z etno glasbo, meji na narodno. Sicer
pa - človek je vsak dan drugačen, sedaj že
razmišljam o drugačni glasbi...«
»Gospoud, tisto gitaro šče mate,
gospoud, tisto čarno gitaro šče imate?
- Ali jo je morebiti zamenjal kakšen drug
instrument?«
»Cimbale, se mi zdi, so na tej kaseti tiste,
ki so jo zamenjale. Cimbale igra Miško Ba-
ranja, starejši gospod, ki ima Beltinško
bando že več kot štirideset let. Sprva si ga
sploh nisem upal prositi za sodelovanje, ko
pa sem na solo koncert v Ljubljano povabil
njegova harmonikaša in violinista, kiju bo-
lje poznam, je Miško pokazal pravo mae-
strovsko užaljenost. To mi je godilo in ko
sem ga povabil k sodelovanju, je bil takoj
za.«
»In sam vrag me bo spet vlekel stran
počeVstvari, ki že narjene imam. - Kako
se skušaš otresti enoličnosti vsakdana, je
morebiti pričujoča kaseta tudi sad tovrst-
nega preganjanja dolgčasa?«
»Gotovo sem jo posnel tudi zato. Glasbe-
nik se namreč svojega stila še bolj naveUča
kot poslušalec. Pesmi, ki jih imaš, moraš
stokrat peti. Lani smo imeli z Martinom
Krpanom nastop v Tivoliju, pa sem zapel
Od višine se zvrti malo drugače, mogoče
sem jo malo pačil, priznam. Potem je bila
kritika na radiu, češ da niti svojih pesmi ne
spoštujemo, da se sami iz njih norčujemo.
Tkoda ko tisočkrat v življenju zapoješ isto,
si zažehš igrati še drugačno glasbo.9
»Priskrbel bi ti lepši dan
dneve in jutra bi ti preštet
dežne kaplje ti shranil v dlan
če bi te imel. - Romantika. Kakšen je Vla-
do Kreslin, kadar je zaljubljen, kdaj je
Vlado lahko romantičen?«
»Hm, veš kaj, to je tako. Prejšnja plošča
Bogovi in ovce, ki smo jo delah z Martinom
Krpanom, je nastajala v času afere Janša.
Takrat se mi je zdelo zelo na mestu, da se
zavzemamo za nekaj. Ne vem, če so to sedaj
ta leta, ko prideš do sedemintridesetih, ali
je to leto 1991, ko se mi zdi največji nesmi-
sel v življenju, da bi še pisal o politiki. Res
je, da to, kar sem redno preziral, kar sem bil
mlajši, da boš pisal o svojih čustvih, da boš
nekomu rekel, da ga imaš rad, to sedaj poč-
nem, prej pa se mi je zdelo brez zveze.
Treba je pisati o masters of war, o politiki,
skratka, spreminjati svet, kar je seveda
prav. Ampak to spreminjaš na nekem mi-
krokozmičnem nivoju, ki je velik bla bla.«
»Včasih, redkokdaj
se fino ti zdi,
da si živ
in da te nič ne boli,
da je najlepši
žarek, ki tebe zbudi,
ko si ga
odgrneš z oči.
To je tvoje jutro, tvoj dani - Kakšno je
tvoje jutro, tvoj dan, se ti fino zdi, da si
živ, in ali te vendarle kaj boli?«
»Mene vedno kaj boli, ampak ravno
v tem je finta. Cela ta plošča je zelo otožna
in nekoliko črna. Potem sem mislil, da ne-
kaj manjka, in hvala bogu sem se spomnil
te pesmi, ki sem jo naslovil Tvoje jutro. Ta
pove, da se vendarle izplača živeti. Meni se
večkrat zgodi, da ko grem v službo, si ved-
no kaj pojem in me sprašujejo, zakaj sem
tako dobre volje, pa čeprav morda niti ni-
sem. Včasih pa sem dobre volje brez razlo-
ga, čeprav me obdajajo iste stvari kot vče-
raj, ko sem bil slabe. In se vprašam, zakaj.
Nimam pojma! To je tisto, to je Tvoje
jutro.«
»Bela nedelja
in sence se zbirajo
srce šepeta mi
naj danes končam vse to
potem pa,
ko solze in sveče zasvetijo
zapojte mi raje,
da slišim vas v nebo. - Bela nedelja, iz
katere veje otožnost. Bela nedelja, zapeta
v žalostnem molu ob spremljavi cimbal.
Od kod ta nežna otožnost, tako neznačilna
za rocker ja Kreslina?«
»Bela nedelja je pesem, zaradi katere so
ljudje delaU samomore. V Srbiji je znana
pod naslovom Tužna nedelja, poznajo jo
tudi Madžari, v Ameriki pa jo je pela Billy
Holiday. Tudi moji gospodje iz Beltiške
bande sojo pred štiridesetimi leti igrali, pri
nas doma pa vedno cigani. Nek mit je bil
okoli nje. Zato sem si prevedel različne ver-
zije te pesmi, na to napisal slovensko bese-
dilo in posnel še slovensko verzijo.«
»Namesto koga roža cveti
namesto koga sem jaz
katera koža najbolj diši
čigava pesem rabi moj glas? - Namesto
koga roža cveti je naslov nove plošče in
kasete ter pesniške zbirke. Zakaj si posnel
dve verziji?«
»Najboljše stvari se pogosto rodijo nak-
ljučno. Nekoč sem bil pri prijatelju Vladu
Skaletu iz Celja, ki ima štirikanalni magne-
tofon. Tudi sam sem ga nameraval kupiti,
zato sem ga želel preizkusiti. Dejal mi je,
naj nekaj zaigram in da bo on to posnel.
Zelo pribUžno^sem mu zaigral Namesto ko-
ga roža cveti. Čez šest mesecev mi je poslal
isto kaseto, kjer je na sintesizer posnel go-
dala, David Jarh, tudi Celjan, pa je igral na
trubo. Ko sem sUšal to, sem skoraj dol pa-
del, to je bilo super! Zato sva tudi to verzijo
vključila na kaseto.«
»Ali se ne bojiš, da bi ti očitali, da se
trudiš ugajati množicam, ker si dopustil
narodnemu melosu vstop v svojo glasbo?«
»Bilo mi je jasno: ko bomo posneU tisto.
Vsi so venci vejli, bo četrt Prekmurja proti.
Ampak cilj avtorja, izvajalca, ni le, da bo
delal samo tisto, kar bo ugajalo njegovi pu-
bliki. Namreč, kje je finta? To verzijo, prek-
mursko Vsi so venci vejli, pozna vsa Slove-
nija in zato je četrt Prekmurja užaljenega,
ker je moja verzija slavonska oziroma med-
žimurska. Imajo pa jo tudi Istrani, Belo-
kranjci in še kdo. Čeprav mi je prekmurska
verzija najbolj všeč, pa je hkrati tako mor-
bidna, da če bi jo vključil na kasekto, bi jo
ljudje skozi okno metali.«
»Kaj pa nastopi v živo? Jih boš, promo-
cijske, za kaseto, pripravljal po vsej Slo-
veniji?«
»V živo smo imeli koncert decembra
v Ljubljani, vstopnice pa so bile že nekaj
dni prej razprodane. V bodoče bomo igrali,
kakor bo dopuščal čas. Stari gospodje iz
Beltinške bande so namreč zelo zasedeni.
Ogromno igrajo, obenem pa delajo tudi na
njivah. Konec februarja bomo ponovno na-,
stopali v ljubljanskem Mladinskem gleda-^
lišču, pa tudi sicer bomo v Ljubljani nasto-
pali enkrat mesečno. Naš nastop lahko pri-
merjam z gledališko predstavo, to je res
treba videti. Nastopa Beltinška banda
z mojo mamo in fotrom »v napadu«, dva-
najst harmonikašic Zupan, pa tamburaši,
s katerimi igramo ciganske pesmi, dekla-
mirata jih Boris Cavazza in Dare VaUč, se-
daj pa nameravam vključiti še tiste Ukra-
jince, ki so pobegnili iz Rusije in trenutno
igrajo po ljubljanskih ulicah. Skratka, na-
stop je vedno malo drugačen, to je super!«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC.
Zvončki ne zvonijo
samo pomladi
že dve leti imajo v Rade-
čah svoj ansambel, ki si je
nadel simpatično ime
Zvončki. Strokovno jih vodi
velik -glasbeni strokovnjak
Jože Rus, ki v zadnjem času
tudi aktivno igra na klarinet,
ker je redni član Robi Zoreč
v JLA. Vadijo enkrat na te-
den, sicer pa veliko nastopa-
jo zlasti po različnih priredi-
tvah v Zasavju. Dvakrat so
bili na festivalu v Števerja-
nu, na »Pokaži, kaj znaš«
v Dobju so zmagah, nastopih
so na humanitarnem koncer-
tu za žrtve Črnobila v Murski
Soboti, dvakrat pa so bili že
tudi na srečanju v Stranicah.
Lani so štirinajst dni nasto-
pali na morju v Nerezinah
ter Lošinju, kjer pa niso igra-
li samo za starejše, ampak so
pripravili tudi program za
otroke.
Skladbe jim pišeta stro-
kovni vodja Jože Rus in
Franci Lipičnik, ki je prej ži-
vel v Zagorju, zdaj pa je že
vrsto let v Kamniku. Vsi
v ansamblu so dobri glasbe-
niki, večina jih igra v radeški
godbi na pihala, to pa se tudi
pozna pri igranju v an-
samblu.
Letos načrtujejo nastope
na festivahh na Ptuju in Šte-
verjanu ter več igranja po
krajih celjske regije. Pri-
pravljajo tudi prvo samostoj-
no kaseto, ki jo bodo izdali
do jeseni. Zvončki niso kla-
sični kvintet, ampak domače
in zabavne melodije izvajajo
tudi s pomočjo saksofona in
pozavne, kar da drugačen,
zanimiv zven.
Na posnetku spredaj (od
leve) Jože Rus, klarinet, Ja-
cinta Dobršek, pevka, An-
drej Lamovšek, harmonika
in klaviature, zadaj Franjo
Čikvar, kitara, Matjaž Ko-
sem, trobenta, in Marko
Krajšek, bas, bariton in ki-
tara.
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
Sedmi raj Iz Zreč
Po naključju so se zbrali v Zrečah mladi ljubitelji glasbe. Igrati so začeli bolj za šalo kot
zares, ker pa se je pokazalo, da bi iz tega lahko kaj nastalo, so se odločih, da bodo bolj
vstrajno vodili. Nadeli so si obetavno in zveneče ime Sedmi raj, čeprav so trenutno še bolj
pri zemlji. Vodja skupine je Boštjan Pušaver, ki igra kitaro in tudi poje: »Največ nastopamo
v Zrečah in konjiški občini, predstavili smo se tudi na srečanju v Stranicah. Naša želja je, da
bi čim več vadili in se tako poslušalcem predstavljali z dobro glasbo. Posebnih načrtov
zaenkrat nimamo, saj vemo, da moramo delati in zopet delati. Ko bomo prebili led, pa se
bomo morda okorajžili in se prijavili tudi za kakšen festival.«
Na posnetku spredaj (od leve) Jože Sadek, bas in bariton, Boštjan Pušaver, kitara in petje,
zadaj Stanka Fijavž, pevka, Miro Korošec, harmonika in petje, ter Emil Gorenak, saksofon.
T. VRABL, Foto: EDI MASNEC
GLASBA
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 25
Mika je za rock
Januarja je založba Heli-
don izdala prvo samostojno
kaseto ŠkoQeločanke Mirja-
ne Čemažar, ki se v svetu za-
bavne glasbe predstavlja kot
Mika. Njeno umetniško ime
je hkrati- tudi naslov kasete,
s katero so se Miki, ki je vr-
sto let prepevala z raznimi
slovenskimi ansambli, izpol-
nile dolgoletne želje. Kaseta
je plod sodelovanja z Boži-
darjem Wolfandom, ki je
v mladi pevki odkril talent in
zanjo napisal tudi vse sklad-
be, ki so na kaseti.
Sama označuje glasbo, ki
jo poje, kot ženski pop ročk
in meni, da bo všeč vsem ge-
neracijam. Zdaj jo čaka pro-
mocija kasete v vseh sloven-
skih medijih in, seveda, tudi
_pa .živih nastopih. ^
Oajsetletne meiotiiie so spet moderne
Pihala v domači glasbi - Kmalu srečanje v Kamniku
Franci Lipičnik se je pred
dvanajstimi leti iz Zagorja
ob Savi preselil v Kamnik,
kjer je danes ravnatelj tam-
kajšnje glasbene šole. Že
v Zagorju je svoje življenje
zapisal glasbi, znan pa je bil
predvsem po tem, da je na
malce drugačen način pri-
stopil h komponiranju slo-
venske domače glasbe. Izog-
nil se je klasičnim kvinte-
tom ali triom, s katerimi je
možno doseči na daleč poz-
nano barvo melodij, dodal
pa je več trobil, med njimi
tudi pozavno in saksafon.
To je bil skoraj mali greh.
Domačo slovensko glasbo
naj bi igrali po nekakšnem
sistemu godb na pihala?
Vendar Franci ni obupal.
S takšnimi zasedbami je
razveseljeval na mnogih
prireditvah, le v snemalne
radijske studie ni mogel
prodreti...
Vendar časi se spreminjajo
in danes kar precej ansam-
blov igra tako, kot je že pred
dobrimi desetletji napovedo-
val Franci. Tu predvem
prednjači Marela iz Mengša,
ki je prav zaradi nove zased-
be vnesla v domačo glasbo
prijetno svežino. Po zaslugi
Francija seje z njegovim pri-
hodom v Kamnik močno po-
večalo zanimanje za domačo
glasbo. »Pred mojim priho-
dom je bil popularen samo
Alpski kvintet, danes pa je
ansamblov kot jeseni listja.
Za to gre zahvala godbam na
pihala v Mengšu in Kamniku
(vrsto let sem vodil menge-
ško, zdaj pa kamniško), iz
obeh pa prihajajo dobri glas-
beniki, ki igrajo v domačih
ansamblih, kot Nagelj, Lipa,
Jasmin, Stopar itd. Melodije,
ki jih igra zdaj Marela, so sta-
re dvajset let in hudičevo
moderne.«
Bomo imeli kdaj pravo
slovensko popevko?
»Prej ne, dokler se do nje
ne bomo dokopah preko do-
bre slovenske domače glas-
be. Mi ne moremo posnema-
ti Italijanov, Francozov, Av-
strijcev in drugih, mi mora-
mo naš melos spraviti v uše-
sa poslušalcev doma in zlasti
v tujini. To pa se da z različ-
nimi glasbenimi prijemi, ki
jih ne manjka.«
Veliko delaš?
»Doslej sem napisal preko
200 melodij, ki jih igrajo an-
sambli, ki sem jih omenil.
Pravkar sem končal več me-
lodij za slovenski ansambel
v Kanadij, posneli pa bomo
dve verziJ^- v angleščini in
slovenščini. Vehko dela ima-
mo na glasbeni šoh in z god-
bo na pihala. Zapisan sem
glasbi.«
Srečanje v Kamniku?
»To bo 1. in 2. marca ob 20.
uri v naši dvorani. Prireditev
imenujemo »Veselo v Kam-
nik«, ima pa vsako leto svojo
rdečo nit. Prvikrat smo pred-
stavih planinske pesmi, lani
lovske štorije, letos bo v zna-
menju gasilcev in prihodnje
leto v znamenju šoferjev.
Program je zastavljen tako,
da se vsak ansambel najprej
predstavi s svojim »blo-
kom«, potem pa vsi pomeša-
no igrajo za ples do jutranjih
ur. Letos bodo nastopili Ma-
rela, Nagelj, Lipa, Stoper, Na
sončni strani Alp, Jasmin,
bratje Poljanšek, Krt, Rom
pom pom, godba Solidar-
nost Kamnik in še kdo.«
Večkrat si bil tudi na re-
viji v Libojah?
»To je pravo srečanje do-
mačih ansamblov. Dvorana
je majhna in prijetna, ljudje
poslušajo celo na prostem.
Med nastopajočimi ni zavi-
sti, ampak trenutek sprosti-
tve, ki jo drugje tako pogre-
šamo. Bil sem stalni gost na
prvih revijah, ko sem odšel
v Kamnik nisem prihajal.
Obljubim, da bom prišel
z enim ansamblom še letos,
prav gotovo pa prihodnje le-
to na jubilejno, 20. revijo. To
je praznik.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
• Damjana Premrl je po de-
setih letih nenadoma in brez
opravičila zapustila ansambel
Francija Zemeta iz Vojnika.
Uspešno jo je zamenjala pevka
Alenka Tovornik iz Dobja pri
Planini, s katero poje Dolfi Vo-
lasko.
• Andrej Zeme služi zadnje
vojaške dni v Ljubljani, igra pa
v vojaškem orkestru 5. armad-
nega območja. Zanimivo je, da
spi na isti postelji, kot je nje-
gov brat Bojan, ko je služil vo-
jaški rok.
• Jože Žlaus, ki se kot ptica
selivka seli s svojo kitaro iz an-
sambla v ansambel, je posku-
šal v jubilejnem letu zminirati
ansambel Francija Zemeta ta-
ko, da bi »odpeljal« sinova Bo-
jana in Andreja ter še z nekate-
rimi drugimi ustanovil nov an-
sambel. Poteza po vzorcu Ka-
dijeviča ni uspela, kajti oče Ze-
me seje napada, za katerega je
izvedel po kanalih, uspešno
rešil.
Novi Woif
Po dveh letih seje na glas-
beni sceni spet pojavil Boži-
dar Wolfand-Wolf. Z novo
kaseto in v novi podobi. Iz
dolgolasega rockerja se je
Wolf prelevil v elegantnega
mladeniča kratko pristriže-
nih las, kot veleva moda de-
vetdesetih. V svojo novo po-
dobo je vložil nemalo truda,
saj je moral shujšati kar za
dvanajst kilogramov.
Tudi kaseta z naslovom
Koliko solz nam predstavlja
Wolfa z drugačno glasbo kot
doslej. Na največji odziv
med (predvsem) poslušalka-
mi računa Wolf s skladbami
Bella Bellissima, Aleluja ba-
by in z naslovno. Koliko solz.
Njemu so bolj pri srcu neka-
tere druge, zahtevnejše
skladbe s te kasete. Skratka:
Wolfand zagotavlja, da je na
njegovi novi kaseti za vsak
glasbeni okus nekaj.
25 let ansambla
Francija Zemeta
Med domače ansamble
z najdaljšo tradicijo vseka-
kor sodi ansambel Francija
Zemeta, ki letos slavi že 25
let uspešnega igranja po Slo-
veniji in tujini. Prav v jubi-
lejnem letu je v ansamblu
prišlo do nekaterih spre-
memb, ki pa so mu dale no-
vo, bolj svečo barvo, tako da
ga bomo še naprej radi po-
slušah. Od stare zasedbe so
ostali neumorni Franci Ze-
me in njegova sinova Andrej
in Bojan, pevko Damjano
Premru je uspešno zamenja-
la Alenka Tovornik z Dobja
pri Planini, z njo pa poje Dol-
fi Volasko. Peter Vodeb igra
bas in kitaro, prišel pa je iz
ansambla B. Klaužerja. Kita-
ro igra, tudi novinec Slavko
Sušeč, bariton pa povratnik
Jože Zehč.
V jubilejnem letu ima an-
sambel velike načrte. Vodja
Franci Zeme pripoveduje:
»Ponovno se bomo udeležih
ptujskega in števerjanskega
festivala. Na Ptuju bomo že
devetnajstič, v Števerjanu
osemnajstič, to pa so števil-
ke, ki jih nihče ne dosega.
Čakajo nas tudi nastopi
v Nemčiji. Pripravljamo tret-
jo samostojno kaseto, ki jo
bomo posneli takoj, ko se bo
Andrej vrnil iz vojske. Junija
bomo ves mesec igrali na
Dolenjskem v Adlešičih, Se-
miču in Črnomlju. Dolgo so-
nas vabili, zdaj jim bomo že-
ljo izpolnili. Pripravili bomo
tudi jubilejni koncert, ki ga
žeh imeti domača krajevna
skupnost. Sam bom v an-
samblu pomagal še letos in
delno prihodnje leto, potem
pa bom izpregel. Nadaljujeta
naj sinova. Seveda se ne
bom čisto poslovil, ampak
igranja bo dovolj.«
T. VRABL
Foto: EDI MASNEC
Ansambel Francija Zemeta: spredaj Slavko Sušeč, Dolfi
Volasko in Alenka Tovornik, v sredini Franci in Bojan
Zeme, zadaj Jože Zelič, Andrej Zeme in Peter Vodeb.
CLUB CASABLANKA
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SADENESS-ENIGMA (8)
2. TALK TO ME - ANITA BAKER (4)
3. ICE ICE BABY - VANILLA ICE (10)
4. DISAPERE-INX (6)
5. JUSTIFV MY LOVE - MADONNA (6)
6. ALL THE MAN THAT 1 NEED - WHITNEY HOUSTON (3)
7. FREEDOM 90-GEORGE MICHAEL (10)
8. WIND OF CHANGE - SCORPIONS (4)
9. LOWE AND AFACTION - NELSON (2)
10. UNCHAINED - TWIGY                                                     i
DomaČe zabavne melodije:
1. REKLA JE NE - DON MENTONI BLUES BAND (5)
2. TA CVET - ČUKI (8)
3. OBJEMI ME - MIRAN RUDAN (8)
4. KO SI SREČEN - ČUDEŽNA POLJA (7)
5. V VROČICI NOČI - PANDA (8)
6. ALELUJA BABY - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF (4)
7. SVET JE LEPŠI - MARIJAN SMODE (6)
8. NE NE BOM - MOJCA ZORKO (6)
9. PESEM ZA ČARLIJA - EXPORT A (1)
10. POVRATNO KARTO MAM - THE KAMNS (1)
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsako soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. MLADI KOT SMO NOCOJ - ALFI NIPIČ (6)
2. LAŽ - LESJAK (9)
3. VAŠKE KLEPETULJE - MARELA (6)
4. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI (4)
5. VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK (3)
6. SPOMIN V SKRINJICI - ŠTAJERSKI VRELEC (5)
7. STARO VINO, STAR PRIJATELJ - VERDERBER (2)
8. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK (10)
9. KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL (2)
10. KADAR JE SONČEN DAN - KLAVŽAR (1)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
v Zavodu Golovec
Predlogi za lestvico tujih melodij:
CRY YOURSELF - RICK ASTLEY
I WANT A MAKE LOVE TO YOU - HANNE BOEL
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
PADAM U NESVIJEST - TAJCI
JA BIH PREŽIVlO - DINO DVORNIK i
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
PELJE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR
RADA BI TI ZAPELA - PETRIČ
Nagrajenca: Dragica Ivič, Ul. II. bataljona 12, Šentjur
Nina Merlak, Tomšičeva 42, Slovenska Bistrica
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
NT&RC26. STRAN - 28. FEBRUAR 1991

REPORTAŽA -ROMAi
Bil sem na dnu Smartinskega Jezera
Norbert Drugovič st. je bil zvest vodam - Že 55 let so njegova straši križanke - Eden od pobudnikov plesnega orkestra Žab^
Posebej ob ponedeljkih smo se
na hodnikih NT - RC že navadili
drobnega človeka v uglajenem
zimskem plašču rjave ali olivne
barve, s čepico na glavi, palico
v desni roki, očali na obrazu in
skrivnostno vrečko v rokah.
V njej se skriva šop izpolnjenih
križank, ki jih rešuje že 55 let.
V Norbertu Drugoviču st. pa se
skriva kopica spominov, zbranih
v več kot osmih desetletjih življe-
nja. Spominov na družino, ki seje
po prvi vojni priselila v Celje, spo-
minov na delo rečnega nadzornika
in projektanta ter spominov na
glasbo in začetke plesnega orke-
stra Žabe.
Začelo se je z Jutrom in
Slovencem
Vsak ponedeljek pride, odpre
vrečko in iz nje izvleče debel za-
voj. Šop križank se razpre kot meh
harmonike. »Nikar se ne ustrašite,
saj ni vse za vas,« se nasmehne,
»nekaj je tudi za druge časnike in
revije ter tovarniški tisk, ki ima
nagradne križanke. Rešujem vse,
kar mi pride pod roke.« Previdno
izloči križanke za NT, ostale pa
z nekakšno ljubeznijo spravi nazaj
v vrečko. Da se katera ne^ izgubi.
»Začel sem pred 55 leti v Šentjur-
ju, kamor smo zahajali ob velikih
praznikih. Drugi so se pogovarjali,
jaz pa sem pazil otroka. Ko je za-
spal, sem dolgčas preganjal s kri-
žankami. Najprej v takratnem Ju-
tru in Slovencu. Nekoč sem dobil
tudi prvo nagrado - dva velika pa-
keta otroških slikanic. Tako se je
začelo in od takrat do danes sva
s križanko največja prijatelja.« Še
bolj sta se zbližala, ko je Norbertu
pred leti umrla žena... »Ostal sem
sam in bilo je za znoreti. Še zlasti
zvečer je bilo kar ubijajoče. Takrat
sem se še bolj zakopal v križanke
in vse rešim,« pravi. Pa pripomoč-
ki? »Ni jih veliko. Kupil sem malo
enciklopedijo, enciklopedijo glas-
be in zgodovino druge svetovne
vojne, če mi kaj manjka, pa pogle-
dam v študijski knjižnici. Tja
grem največkrat že kar zjutraj, saj
rešujem tudi ponoči. Mnogokrat
kar celo noč. Dvakrat si skuham
kavo, kakšno juhico, pa gre...«
Zjutraj si potem pripravi zajtrk,
uredi stanovanje in odide v mesto.
Tako vsak dan. Vse dela sam, če-
prav bo 13. maja letos dopolnil 84
let. In katere križanke so mu naj-
bolj všeč? »Skandinavke,« izstreli.
»Prijetne so zato, ker imajo slike
in velike črke. Saj veste, da starej-
ši ljudje tudi z očali bolj slabo vi-
dimo.«
Križanke večina rešuje zgolj za
zabavo, toda Norbert zna iz njih
narediti tudi družabno doživetje:
»Pred leti smo veliko reševali kri-
žanke med sprehodom ob Savinji.
Zdaj jih po kosilu rešujem skupaj
s prijateljico in njenim možem,
zvečer in ponoči pa sam. Izrežem
tudi kartončke v velikosti dopisni-
ce, nalepim rešitve in jih odpo-
šljem. Ne samo zase, tudi za dru-
ge.« Seveda pa seje Norbert v živ-
ljenju ukvarjal še z mnogimi dru-
gimi stvarmi, ne s križankami...
S čolnom po Savinji
Norbert Drugovič st. se je rodil
daljnega leta 1907 v manjšem kra-
ju Cervignano, kjer je bil oče cari-
nik. »Govoril je nemško in itali-
jansko, zato so ga cenili,« se spo-
minja Norbert, ki je bil z očetom
in ostalimi družinskimi člani ob
začetku prve svetovne vojne pre-
seljen v Poreč. Ko je Italija zasedla
Istro, pa so se preselili v Slovenijo.
»Oče je bil leta 1918 kurir med
vlado v Ljubljani in štabom gene-
rala Maistra v Mariboru. Kasneje
so ga premestili k mestni policiji
v Celje, kjer smo potem ostali,«
razlaga svojo pot ,od rojstva do
mladostnih let. »Vojsko sem služil
v SpUtu, po vrnitvi pa sem se za-
poslil kot rečni nadzornik pri te-
danjem Tehničnem oddelku Sren-
skega načelstva v Celju, kije ime-
lo 11 sodnih okrajev. Na začetku
sem delal s cestami, kar pa me ni
posebej veselilo. Želel sem si dela-
ti z vodami, kar mi je kasneje tudi
uspelo in tako sem ostal vodam
zvest vse do upokojitve leta 1965,«
se spominja. Pa tudi pri cestah ni
bil tak dolgčas. Norbert je trasiral
ceste Mozirje-Šmihel, Rogaška
Slatina-Boč, Braslovče-Dobrov-
Ije in druge. Nekaj časa je delal
v ekipi, kasneje pa je bil samostoj-
ni projektant. Ko se je zaposlil, je
imel na skrbi predvsem vzdrževa-
nje, po 2. svetovni vojni pa so se
lotili projektiranja vseh pomemb-
nih vodnih in cestnih objektov.
Ko so načrtovan Šmartinsko in
Slivniško jezero, je bil obakrat
v projektantski ekipi. »V Šmartin-
skem jezeru ni kvadratnega metra
prostora, kjer ni stala moja noga!«
se priduša.
Veliko dela pa je bilo tudi s Sa-
vinjo. »Po vojni smo se vsako leto
ob ugodnem vodostaju peljali
z večjim čolnom po Savinji in ugo-
tavljali nastalo škodo na bregovih.
Po dva dni smo se vozili do Laške-
ga in paziti je bilo treba, da se
nismo prevrniU. Začeh smo v Re-
čici ob Savinji, se peljali do letu-
škega jeza in nadaljevali do pod-
vinskega, kjer smo izstopih. V čol-
nu so bili tudi ocenjevalci iz Ljub-
ljane, ki so prespali v »nobel« ho-
telu Šribar v Šempetru. Celjani pa
smo se vračali domov,« se spomi-
nja tistih dni. V omenjenem hote-
lu je bilo vedno lušno in Celjani so
tja radi zahajali: »Tam je oče igral
na harmoniko, Berta klavir, en sin
pa violino. To je bila res »fajn«
muzika in ni čudno, da so zlasti ob
praznikih in ob koncu tedna zaha-
jali tja. Pa še to je bilo zanimivo,
da so pri Šribarjevih vse leto klali
in smo lahko dobili krvavice tudi
ob najbolj gorkem soncu,« še
pove.
Ko SO žabe začele
regljati
v prostem času je imel Norbert
Drugovič st. dva konjička. Poleg
križank je bil tu še svet glasbe.
»Čeprav nimam nobene glasbene
izobrazbe, se na glasbo kar dobro
spoznam. Oče meje že pri sedmih
letih odpeljal v glasbeno šolo, da
bi se učil violine, pa me to ni vese-
lilo. Potem sem poskusil s troben-
to, pa tudi ni šlo. Nazadnje sem se
oprijel kitare,« pove. Vse skupaj
seje začelo pri Skalni kleti, kamor
so zahajali fantje, ki so bili v nem-
ški vojski. »BiU so navdušeni glas-
beniki, ker pa so bili v nemški
vojski, so jih nekateri hoteli one-
mogočiti. Vztrajal sem in jih
vzpodbujal. Sestajali smo se v go-
stilni »Pri Skalni kleti«, kjer je bi-
lo vedno nabito polno. Fantje, ki
so takrat igrali, so bili začetek da-
našnjih Žab, ki uspešno regljajo že
40 let,« se iz povojnih dni vrne
v sedanjost. Pa spet nazaj: »Bih so
sami fejst fantje - Nunčičev Mar-
jan, Gorjancev Milan, Videčev
Vendelin, Lavrenčičev Gustl in
drugi. Žabe sem vseskozi sprem-
ljal, saj sem bil njihov mentor.
Predvsem pa sem skrbel, da fan-
tov ni bilo strah posledic zaradi
služenja v nemški vojski. Sjg
bih pravi Slovenci,« še pribije.
Ko Norbert Drugovič sprego^
ri o glasbi, postane živahnej
»Vsi smo bili zaljubljeni v muzi)
Stari oče je z desetimi leti ig
orgle v cerkvi v Artičah ter |
s sestrami na koru, oče Martin
bil po prvi vojni pobudnik mošj
ga zbora Oljka v Celju. Celo zad
zeval se je, da je lahko kupovj
note. Veliko se je družil z zobo(
dravnikom Antonom Schwaboi
ki je bil - kljub temu, da je sla
slišal - velik komponist. Moj
Norbert je igral trobento pri ;
bah, zdaj pa poučuje glasbo
glasbeni šoli v Ljubljani.« Tu
Norbertova žena je imela ra
glasbo. »Najlepše je bilo zve6
Na nočni omarici je bil radio i:
poslušala sva nežne, romantičr
zvoke čudovite glasbe pravih mc
strov,« se nostalgično namuzr
Norbert.
Kakšen je torej naš križankat
glasbenik in vodar Norbert? Pre
prost človek, ki ne prenese počit
ka. Po delu se je vračal domov it
znova delal. Tudi na vrtu. Z grab
Ijami in motiko. Zdaj, ko je sam
mu čas zapolnjujejo križanke. Dai
in noč. Vstaje med četrto in pet(
zjutraj. V knjižnici je takoj, koj(
odprejo, pri nas okoli devete ure
Tam, kjer je treba plačati račune
je vedno med prvimi. »Da ne ča
kam,« resno pojasni. Med prvim
je tudi v Lotu za kartice 3x3. 01
dvanajstih sede za mizo v gostiln
pri Savinji - odlična hrana, jih hi
tro pohvali - potem pa tja do Tru
barjevega bloka, kjer rešuje kri
zanke, dokler je ne mahne domov
Tako iz dneva v dan.
Kmalu bo ponedeljek, ko bc
spet prišel. Droben človek v plaš
ču, s čepico na glavi, očali na obra
zu, palico v desni roki, skrivnost
no vrečko v rokah. In s kakšne
novo zgodbico iz bogatega živ-
ljenja ... TONE VRAB^
Foto: EDO EINSPIELEi
ANTON KOlVIAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
39
- šele pričela sta in dobro uro z mizo ne bo nič.
Vojko je opazoval te mlade in divje ljudi in videl, da so
vsi željni boja in zmage. Oblikovala sta se dva tabora in
navijala vsak za svojega igralca.
- Vojko je slišal klic, kije prihajal od zadaj. Obrnil se
je in videl Mirka z loparjema v rokah.
- Sem pridi. Bova igrala na drugi strani, ker tukaj še
ne bodo kmalu končali!
Odšla sta v sosednjo sobo, pravzaprav je bil to prostor
pred sobami, kjer so se v popoldanskih urah zbirali
obsojenci. Mizo sta postavila bolj na sredo in pričela
igrati.
Cez nekaj časa je Mirko ugotovil:
- Ti kar dobro igraš in tudi meni bo prav prišlo, da
bom lahko vadil strele!
Vojko je tiho odbijal žogo in serviral. Ni hotel poka-
zati, da je dober igralec, ker ni vedel, kako igra Mirko,
sprevidel pa je, da mu do sedaj še ni kos.
V prostor so prihajali obsojenci in sedali k mizam,
nekateri pa so samo šli mimo v sobo. Vojka to ni preveč
motilo, ker se je zatopil v igro. Začele so padati tudi
pripombe. Ko je Mirko videl, da Vojko nima namena
odgovarjati, je zabrusil obsojencu, kije stal preblizu in
ga oviral:
- Ti še veš ne v kateri roki se drži lopar, pa že vrtiš
jezik!
Paznik je prišel klicat obsojenca, da naj gredo v ambu-
lanto po zdravila. Posamezniki so res vstali, zbirali so se
na stopnicah. Pridružili so se jim tudi jetniki iz sob.
Vojko in Mirko sta se utrudila in sedla na bliž^ja stola,
da bi se malo odpočila.
- Kako to, da peljejo obsojence v ambulanto v tem
času, saj vendar dela dopoldan? je vprašal Vojko.
- Ja samo zdravil ne dobiš za cel dan, ker se bojijo, da
bi jih kopičil. Pred par dnevi so iz te sobe odnesli
nekega starca, kije zdravila zbiral, potem pa hkrati vse
požrl, bil je v nezavesti in so mu v ambulanti izpirali
želodec. Ljudje izkoristijo tisto, kar lahko. Ti si novinec!
Videl boš, da je to pokvarjena banda in da so nekateri
ukrepi, ki jih tu izvajajo, potrebni. Ali misliš, da bi se
ljudje preoblačili tedensko, če ne bi bil tak red? Neka-
teri prav gotovo, večina pa bi zanemarila svoje telo, kot
so ga zanemarili na prostosti, da so potem morali priti
na družbeno prevzgojo sem v zapor.
- Mislim, da sva midva na istem, je odgovoril Vojko,
ko ie videl, da Mirko dela razliko med ljudmi.
Že morda, samo s to razliko, da se jaz nisem zanema-
ril. Ko gledam te starce tukaj, ki posedajo, vlečejo čike,
ki so jih pobrali po hodnikih in dvorišču, mi je kar slabo.
Marsikateri bi lahko še delal, pa noče ali pa misli, daje
bolje, če se varuje in hrani za kasneje. Narod je eno-
stavno len in te lenobe mu ne moreš izbiti iz glave, pa jih
lahko še tako vzgajaš ali jim delaš moralne pridige.
- Časopis dobi kdo sam ?
- Dobiš časopis, če ga naročiš in plašač, vendar pa
mora za to dobiti dovoljenje.
Tudi po zvočniku so klicali obsojence v ambulanto po
zdravila.
- Kaj pa radio in televizija, tukaj ne obstajata?
- Glasbo boš lahko poslušal po zvočniku, včasih tudi
poročila, televizije pa zaenkrat kot novinec ne boš
mogel gledati.
To dobrino imajo tisti, ki nimajo strogega zapora in so
v zgornjem nadstropju. Tukaj, kjer sva midva, pa je del
paviljona, kjer se zadržujejo strogaši in dolgoprogaši!
- Kako to misliš - dolgoprogaši ?
- Tisti, ki tu prebijejo lep del svojega življenja!
Molk je pretrgal Tine, ki seje vrnil iz ambulante.
- Boš šel ti na večerjo ?
- Zakaj sprašuješ ?
- JVe da se mi danes hoditi tja, da bi žrl čorbo. Rajši
bom načel svojo zalogo, da si z njo podmažem želodec.
Prej sem odrezal rnalo slanine in nisem mogel nehati,
tako mi je teknila. Če me ne bi klical paznik po zdravila,
bi vso požrl!
- Bolje je, če jo prihraniš za malico popoldan, ko imaš
tudi nekaj mleka, da kruh ni tako pust, kot pa, da samo
ješ sedaj.
- Kakšno mleko misliš? je vprašal Vojko.
- Na mleko od dopoldanske malice, ki ga dobijo tisti,
ki delajo v strojnici, livarni in brusilnici.
- Kdo daje to mleko?
- Obrat, v katerem delaš. Po pravilniku pripada obso-
jencu na zdravju škodljivih delovnih mestih v polnem
delovnem času dodatek: pol litra mleka dnevno. Neh]
dni nazaj so pričeli dajati tudi po dva kosa kruha, k&
smo se uprli, da bi pili samo mleko, ker to naganja samo
na stranišče. Kaže, da so uvideli, daje večja storilnost,
če plačajo mleko, ker ob tisti kavi in kruhu, kiju zjutra:
dobiš, res ne moreš delati ves dopoldan.
Sedaj sta se odpravila igrat Mirko in Tine, Vojko pa ju
je opazoval. Tine je zelo slabo igral, komaj je znal dobro
servirati, z loparjem pa že skoraj ni branil.
Pričele so se prižigati luči. Zunaj seje spustila megla.
Luči na visokih stebrih so daleč metale svoje sence, h
delavnic je še vedno prihajal hrup.
- Pripravite se za večerjo! je ukazal paznik. Nastal je
pravi nered, mizo so kar med igranjem porinili ob stran.
Nekateri obsojenci so že bili pripravljeni in oblečeni zs
odhod, drugi pa so iskali obutev in obleko. Pred želez-
nimi vrati, ki so vodila na stopnišče seje pričela drenjai
gruča ljudi.
- Ti boš šel na večerjo ?je vprašal Mirko Vojka, ko stB
si v sobi obuvala čevlje.
- Ja. Pa ti?
- Bom.
Odšla sta po hodniku, ki se je izpraznil, in se m
stopnicah priključila drugim, ki so odhajali.
- Gremo! je dejal paznik, odklenil vrata in spustil
obsojence na mraz. Vsi so se zapodili proti kuhinji
čeprav tam ni bilo tako dolge vrste kot pri kosilu.
- Ljudje so dobili bone in sedaj zrejo kantino, je
pojasnil Mirko. Za večerjo so bili makaroni in omaka.
V jedilnici je bil mir, le posamezniki so motili tišini.
- Daj, ti bom jaz odnesel pladenj, je dejal Vojko, ko
sta pojedla. Mirko mu je rad prepustil delo. Pladnja je
odnesel na kup levo od prostora, kjer so delili hrano,
nato pa je šel proti izhodu; opazoval je ljudi, kako
požrešno jedo, se obračajo, ogovarjajo in tudi zmerjajo.
To vzdušje mu ni ugajalo.
Mirko ga ni čakal, odšel je v predprostor, kjer je biU
kantina; zaradi mraza obsojenci niso šli prej ven, doklet
se niso zbrali v celoti. Moral bi se zmeniti zaradi nedelj-
skega prostega obiska, pogovora z vzgojiteljem te!
jutrišnjega dela. Zvedel je, da bo paznik pismene zah-
tevke za osebne pogovore pri vzgojitelju pobral zvečer,
in uvidel, da ima še čas. Hotel je le dobiti formula^
s katerim bo zahteval razgovor, tega pa je imel paznik, ki
je dežural v paviljonu. Sobni starešina mu je obljubil,
mu bo ta papir takoj po prihodu v paviljon tudi dal.
Vojko se je priključil obsojencem, ki so ravnokar
začeli odhajati. Mladi ljudje so imeli na pol zavezane
čevlje, coklah so, vlekli in podrsavali po asfaltu,
z rokami pa si zagrinjali prsi, ker jim je bila obleka
pretesna. Paznik ni zahteval hoje v stroju, ampak je
dovolil, da so lahko šli v paviljon po svoje.
2A RAZVEDRILO
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 27
Karneval da, vojna ne
^aiboli nori karneval za Rlom
Na največjem kanarskem
jtoku, Tenerifi, vam v pust-
jjern času voščijo srečen kar-
rjeval, »feliz carnaval«. Kar-
neval na priafriškem otoku
irečne pomladi, med palma-
jjii^ hibiskusi, kaktejami,
gtreUcijami in bananami,
J100 kilometrov od Španije,
štejejo za največjega za ti-
gtim v Riu. Od njega ga loču-
je le Atlantski ocean, združu-
je pa latinska sla po živ-
ljenju.
Začelo se je 31. januarja,
Ijončalo 21. februarja. Vsi so
se pozibavali po ritmu špan-
skih, latinskoameriških in
črnskih plesov. In to kako!
Med delom se je obvezno og-
njevito pozibavalo strežno
osebje v kioskih in kafičih,
gosti pa so se spravili tudi
vrh kioskov. V moudenem
puertu de la Cruz pleše na
plaza del Charco steiro in
mlado vse dni, vse do belega
dne. Zima je, plohe so pogo-
ste, vendar plesalci se ne
dajo.
V razkošju barv, ritmov
kostumov in lepote so v pre-
stolnici Santa Cruz v karne-
valskih povorkah pomagale
še brazilske plesalke, skupaj
z najbolj znano karnevalsko
gostjo, Brigitte Nielsen (na
prvi fotografiji), exsoprogo
»Ramba« Sylvestra Stallona.
V pustnih povorkah nekdaj
izrazito katoliške Španije in
po nekdanji Francovi dikta-
turi ne priznavajo več nobe-
nih tabujev glede smrti,
spolnosti in religije. Nikogar
pa ne moti izbiranje karne-
valske kraljice in otroške
karnevalske kraljice. V siju
TV žarometov, seveda.
»No guerra« (ne vojna) je
biJ grafit pustnega meseca.
Carnaval si!
BRANE JERANKO
Trekking
po Turčiji
Piše
DRAGO ŽLOF
Začetek
Od Bosporja do Oogu
Bevazita
Beseda trekking je tuja in
pomeni »potepanje«. Takš-
nih potovanj - trekkingov
- je zadnje čase kar veliko.
Imajo eno samo slabo stran,
da precej stanejo. Cene so
v glavnem zastavljene v mar-
kah ah dolarjih in čeprav je
dinar še »konvertibilen«, je
še vse preveč podrejen tema
svetovnima valutama. Toda
z voljo zbereš moči in denar.
Odreči se je treba temu ali
onemu »luksuzu«, pa gre.
Potepanje, o katerem bo go-
vora v tem zapisu, so organi-
zirali alpinisti AO »KOZ-
JAK« iz Maribora. Prijavil
sem se na razpis, bil sprejet
in prvega septembra 1990
smo iz Maribora odpotovah
z avtobusom, ki je z videzom
}n znamko (SETRA) zagotav-
Oal varnost in udobje.
Prvič sem na poti na Bliž-
•^ji vzhod in tudi skozi Bol-
garijo - deželo realnega soci-
alizma - potujem prvič. Ju-
goslavijo zapustimo na mej-
fem prehodu Gradina pri
^imitrovgradu. Na naši stra-
ni zapletov. Prijaviti je tre-
^a boljše fotoaparate in
videokamere. Avtobus se
Premakne do bolgarskih ob-
mejnih organov. Ogromen
'^apis na strehi obmejne lope
Opozarja, da vstopamo v NA-
RODNO REPUBLIKO
BOLGARIJO. Stopiti mora-
mo iz avtobusa, da nam neči-
mrni pohc^j udari žig v potni
list. Sledi obvezna menjava
20 DEM na bolgarsko valuto.
Dobiš 35 levov, s katerimi
največkrat ne veš, kaj bi, še
posebej, če potuješ ponoči.
Denar lahko porabiš le v ob-
cestnih okrepčevalnicah,
kjer je ponudba zelo revna.
Ne poznajo nobenih sodob-
nih osvežilnih pijač, ekspres
kava si tega imena sploh ne
zasluži.
Kmalu po polnoči prispe-
mo na bolgarsko-turško me-
jo. Deželo realnega socializ-
ma zapustimo tako, kot smo
vanjo vstopili: vsi iz avtobu-
sa na žigosanje potnih listov,
potem prehod skozi niko-
garšnjo zemljo in nato se
skozi velika obokana vrata
zapeljemo v Turčijo, v mesto
Edirne. Turčija pomeni vrata
v Orient in takšen občutek
me takoj navdahne ob pogle-
du na mošeje in vitke mina-
rete. Sicer pa je turška meja
zelo dolga. Zdi se, kot da si
na letališču. Obmejni organi
so korektni. Cariniki nekate-
rim od nas ponudijo celo ka-
vo. Potne liste žigosa pohcaj
v majhni hišici. K sreči nas
na to opozori šofer, ki pozna
razmere, sicer bi morali ob
izstopu iz mejnega območja
cel kilometer nazaj po tisti
žig.
Končno smo kljub velike-
mu formahzmu v Turčiji. Do
Istanbula je še 269 km in
v glavnem jih prespimo. Na
mostu čez Bospor zapustimo
stari dobri kontinent in po
kilometru vožnje zapeljemo
v Azijo. Most je arhitekton-
ska mojstrovina, viseča kon-
strukcija, imenovana po Ke-
mal Ahmet Sultanu osvajal-
cu, se dviguje 90 m nad vod-
no gladino, prehod za pešce
pa je prepovedan zaradi sa-
momorov. Toda še vedno se
zgodi, da naveličani življenja
zapeljejo z avtomobilom na
most, ustavijo vozilo, izstopi-
jo in se vržejo v globino.
Vožnjo nadaljujemo po se-
vernem delu Anatolske pla-
note proti vzhodu. Zaradi
vzhodne lege (hitreje se zda-
ni) so Turki časovno eno uro
pred srednjeevropskim ča-
som. Pokrajina je enohčna,
zaradi suše požgana trava in
polja dajejo videz stepe. Vo-
zimo se eno noč in en dan.
Ustavljamo se v večjih me-
stih in bolj kot prodiramo
v notranjost dežele, bolj mo-
ramo biti pozorni na oblače-
nje, vera pač zahteva, da si
vedno spodobno oblečen.
Pred vsakim postankom
oblačimo trenirke ali vsaj
majice s kratkimi rokavi.
Temperatura zraka je okrog
30 °C, toda ker je relativna
vlažnost zelo nizka in stalno
pihlja veter, vročino kljub
obleki dokaj dobro prena-
šamo.
Ne vem, s čim si Turki po-
leg trgovine še ustvarjajo do-
hodek, ko pa so lokali, resta-
vracije in ulice polne - zlasti
moških - ob katerem koli de-
lu dneva. Turčija je članica
severnoatlantske vojaške
zveze in veliko bolj kot mi
vključena v Evropo, zato jim
ničesar ne manjka. Na voljo
so vse vrste osvežilnih pijač
in drugo blago široke potroš-
nje. Presenečen sem ugoto-
vil, da turške kave Turki
sploh ne pijejo, tudi v lokalih
je zelo redka. Njihova pijača
je čaj in tudi mi se kmalu
privadimo nanj. Sporazume-
vanje je v Turčiji preprosto.
Če ne gre drugače, si poma-
gaš s kretnjami rok. Never-
jetno, koliko turških besed
ima srbski jezik v svojem be-
sednjaku: čarši-čaršija, raki-
rakija, sahat-sahat-sat in še
mnogo drugih. Posebne te-
žave predstavlja sila oporeč-
na voda. Bolje je, da je ne
piješ, ker lahko povzroči hu-
de prebavne motnje. Meso je
v glavnem ovčje in ker sta
red in čistoča tukaj bolj
obrobna stvar, meso običaj-
no zaudarja in pokvari apetit
še tako lačnemu. Sicer pa.
nekaj za pod zob se vseeno
n^de. Kruha in sadja je do-
volj, oboje je poceni.
Blizu mesta Agri Dagi nas
ponoči ustavi pohcija. Taho-
graf kaže prehitro vožnjo.
Toda šoferja sta pripravlje-
na. Na zadnji sedež pohcij-
skega avtomobila padeta
dve »šteki« cigaret Marlboro
in zakonom je zadoščeno. Do
cilja, to je do mesta Dogu Be-
yazit, je še 50 km. Noč je
svetla, jasna in v daljavi
kmalu zagledamo temni
obris gore z belimi lisami na
vrhu. Ararat, naš gorski cilj,
kateremu je pravzaprav po-
drejeno vse, je pred nami.
Od doma smo oddaljeni
3200 km, ko v mestu Dogu
Beyazit ustavimo pred ne-
kim hotelom. Čeprav je ura
nekaj čez polnoč, ulice niso
prazne. Okoli avtobusa se
kmalu nagnete radovedne-
žev. Smo pač tujci. Začno se
poganjanja z lastniki hotelov
za ceno prenočišč. Vsepov-
sod po Orientu veljajo enaka
pravila: pogajati se za ceno.
Bolj ko jo zbiješ, bolje je za-
te, čeprav si spretni trgovci
tudi ob velikih popustih ma-
nejo roke. Hotel, v katerem
se nastanimo, je kar soliden.
Tudi cena 15.000 turških lir
za dvoposteljno sobo ni pre-
visoka. Za primerjavo,
1 DEM je 1700 TL. Zraven
hotela, ki je seveda privatna
lastnina in nosi ime Giirbu-
lak, je tudi mošeja in že ob
svitu me prebudi glas hodže,
ki vabi vernike k molitvi. Za
muslimane je samo islam
prava vera in samo Alah pra-
vi bog. Vsi ostali smo never-
niki.
Nadaljevanje prihodnjič
Kayseri. Vsako večje mesto v Turčiji krasi spomenik »Kemal paše Ataturka.
28. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
ZA RAZVEDRI^
Zima je pokazala zobe
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Kako se je začelo
v sredo je samo rahlo nale-
tavalo in britansko prebival-
stvo, navajeno, da sneg po-
bere že po nekaj urah, se ni
posebej vznemirjalo. V četr-
tek je zima dokazala, da mi-
sh resno in ko je zapadlo do-
brih 15 centimetrov snega, je
London ohromel ter nemo
spremljal novo naravno ka-
tastrofo. Časopisi so še isti
dan ubesedili in dokumenti-
rali moro, ki je začela tlačiti
Otočane. »V Colchesterskem
živalskem vrtu se sibirski ti-
ger počuti kot doma«, so
v DAILY TELEGRAPHu za-
pisali pod fotografijo proga-
ste zveri, ki neprizadeto taca
po snegu. V časopisu poro-
čajo o izredno nizkih tempe-
raturah, saj se živo srebro
v nekaterih krajih niti pod-
nevi ni dvignilo nad ničlo.
Ko je Britance decembra la-
ni to zimo prvič zasul sneg,
so govorih o polarnem mra-
zu, to pot so si izmislili nekaj
prav tako dramatičnega: ne-
navadno vreme so poimeno-
vali kar »ruska zima«. »Pole-
deneli jug Britanije okuša
Sibirijo«, so zapisali v TIME-
Su in dodali, »ledeni Britani-
ji se obeta še več snega«. To-
daj naj so bile ledene sveče,
ki so visele s streh, videti še
tako antarktične, je morda
vendarle vredno omeniti, da
se temperatura v teh krajih
ni spustila niže od minus
10 °C.
Nikdar razrešeno
vprašanje
čudaško zimsko vreme je
prineslo s seboj tudi nekaj
ugank, kijih navadni smrtni-
ki verjetno nikdar ne bodo
mogli razrešiti. Če dejstvo,
da tri dni po obilnem sneže-
nju ceste še vedno niso splu-
žene, pločniki pa so prave
drsalnice, verjetno pove ne-
kaj o redoljubnosti in disci-
plini tukajšnjih gospa in go-
spodov, bo vprašanje, zakco
odpove podzemljska želez-
nica, če sneži nad zemljo,
prav gotovo ostalo zavito
v tančico skrivnostnosti. Ne-
kateri zlobneži so prepričani,
da promet pod zemljo odpo-
ve iz solidarnosti z navadno
železnico, kije začela mahati
z belo zastavico predaje že
po petih centimetrih snega.
Zimske radosti na
goljavi
če so se Otočani v četrtek
in petek še godrnjajo prebi-
jali na delo in domov, so zimi
oprostili vse nesramnosti, ko
je v soboto sonce zasijalo na
zasneženo pokrajino. Kot bi
mignil, jo je mlado in staro
ucvrlo na hribčke, ki so zla-
sti po Londonu precej skopo
posejani. Na goljavi v Hamp-
steadu, severnem predelu
mesta, se je tako zbralo več
sto radostnih ljudi, ki so se
prišli - sankat. Če se odrasli
Slovenci sankajo večinoma
v otroški družbi ali pa pre-
mrlo stopicajo na mestu in
gledajo svoje potomce, kako
se igrajo po snegu, je v Brita-
niji - vsaj na tistem london-
skem hribčku - sankanje
predvsem stvar za odrasle.
Zimska oprema in
smisel za humor
Nekateri redki Otočani so
iz kleti potegnili zaprašene
sani, večina pa se ni mogla
pohvaliti s takšnim razkoš-
jem. To seveda še ne pome-
ni, da se niso prav veselo
spuščali po hribu navzdol
- pri izbiri »prevoznih sred-
stev« pa so pokazali, kako
praktičen postane človek, če
si nekaj zelo želi, pa tudi to,
da Britancev nikdar, ampak
res nikdar ne zapusti smisel
za humor. Naštejmo samo
nekaj improviziranih sani:
pladenj za čaj, plastični za-
boj za zelenjavo, plavalni
obroč v obliki krokodila, sta-
rinska emajlirana banja, veli-
ka polivinilasta plahta, v ka-
tero se je zavilo osem ljudi
naenkrat, da so bili videti
kot velika siva gosenica, pa
še navadna velika črna vreča
za smeti, plastificiran kov-
ček na zadrgo in tako dalje in
tako naprej. Povprečna sta-
rost ljubiteljev snega je bila
nekako od 20 do 30 let, če-
prav se je v splošni gneči
znašlo tudi nekaj otrok in
v plaščke oblečenih psov.
Zimske radosti po
britansko
Ker si Britanci ne morejo
kaj, da ne bi vsega delah po
svoje, bi bilo nespametno
pričakovati, da se bodo san-
kali prav tako kot ves preo-
stali svet. Najbolj razburljivo
se jim na primer zdi prav to,
da lezejo navkreber po isti
poti, kot so se prej sankali,
torej kar po sredi hriba in ne
ob straneh. Tako se drvenje
navzdol sprem.eni v izredno
odgovorno početje, ker se
vedno najde kdo, ki stopi
navdušenemu sankaču na
pot. Nekohko enostavneje
je, če se sankate v parih, ker
se delitev dela tudi tukaj iz-
jemno dobro obnese: med-
tem ko se eden izmed vihra-
jočih športnikov ukvarja
z usmerjanjem »snežnega
vozila«, drugi na vse grlo tu-
li, naj se pešci umaknejo
s poti.
Radost na zasneženi golja-
vi je povsem zasenčila vse
tiste neprijetne trenutke, ki
jih je skusil skoraj vsak Lon-
dončan dan poprej, ko je po-
zen in mokrih nog po plun-
dri čofotaril na delo, ali kot
je kriknila gospa srednjih
let, ko je na plastičnem plad-
nju drvela po hribu navzdol:
»Zima, vse ti je odpuščeno!«
KOZERIJA
Postna pridiga
že sem pomislil, bratje in se-
stre, da ste pozabili na krščan-
ski nauk in zapovedi božje. Pa
saj tudi ne bi bilo čudno! Bo-
gokletni komunizem je toliko
desetletij zatiral in zanikal du-
ha in duhovnost, povzdigoval
pa le minljivo ničevost materi-
alnega ... V tem postnem času
pa sem - in od tod moje poseb-
no veselje - opazil, da je božja
prisotnost med vami, bratje in
sestre, znova zaživela v vsej
svoji polnosti.
Prav je in spodobi se, da
v tem času živite, kot je prav in
se spodobi: vzdržno. Ne prekli-
njajte oblasti, ne kradite, spo-
štujte svoje direktorje, pustite
jih, naj v miru kradejo, ne raz-
grajajte po fabrikah, marveč
postite se in razmišljajte o viš-
jih, ki so zgorel
Ah, pa k^ bi govoril?! Saj
večina vas je dobrih ovčic in
sledite gospodom pastirjem,
zato tudi morem veselo ugoto-
viti, da vam posta ni treba več
predpisovati in ga nadzorovati.
Post v tem postnem času pre-
prosteje! Kamor koli se ozrete
- vse več je skromnih krščan-
skih družin iz Ema in Železar-
ne, ki veliki zgled Kristusove
postne vzdržnosti ne le duhov-
no podoživljajo, ampak ga tudi
in vse bolj konkretno živijo.
V fabrikah so jim rekli: »Ni
dela, pustite vse in pojdite do-
mov!« In poslušali so glas in so
šli. In zdaj so doma na čakanju.
Njihovi želodci so prazni, a nji-
hova misel je čista in jasna.
Predobro pač vedo, da jim v tej
revi lahko pomaga le še vse-
mogočni Bog! In ker je to hu-
dičevo res, zaupajo vanj toli-
kanj bolj in se pohlevno držijo
postne zaobljube: pridno in
vdano se postijo dan za dnem
in si v skupno dobro zateguje-
jo pas.
Ta vzdržnost nas mora vese-
liti, končno smo spoznali pra-
vo skrivnost trpljenja! Še več:
med nami so se že pojavili pri-
meri svetega mučeništva.
Dragan Živadinov seje zavo-
ljo nekega farizeja zaprl v nje-
govo pisarno in je hotel skočiti
skozi okno. No, angel varuh
mu je v tistem trenutku prišep-
nil, da ni ptič. In hipoma ga je
obšlo spoznanje: odšel je do-
mov, nakar je za svojo Neue
Sloweische Kunst po božjem
zgledu dolge dneve in tedne
vztrajal v razmišljaj očem po-
stu, ob suhem kruhu in vodi in
le (po nasvetu dr. Ruglja) z ob-
časnimi preventivnimi kli-
stirji.
Slovenski narod se je v teh
kratkih 18 dnevih njegovega
zanimivega gladovanja vživel
v skrivnost tega kulturniškega
posta. Ljudstvu lakota pač ni
več neznana in zna spoštovati
tiste, ki stradajo več in bolje!
Da, da... In zato so z vseh ve-
trov jela prihajati besede pod-
pore in solidarnosti.
Lado Leskovar je stradajoče-
mu Srboslovencu poslal Jež-
kov verz: »Le daj. le daj, sii^
moj mali...« Gospod škof^
mu v specialni poslanici ob]}
bili, da v primeru mučeniSi
smrti med kandidate za blai
ne pride, vladajoči farizeji j
so mu zagotovili, da naj le m
no strada, s^ mu ne kanijop
slati niti koščka kruha, kaj ^
mesa. Dinarčkov pa le za m
nujnejše.
Sicer pa vas vprašam, k^
le človek z mesom v tem po;
nem času? Saj ne živimo le c
kruha, ka-li? Kdor zaui
v božjo previdnost, ve, da tu
ptice pod nebom žive brez s
cialne podpore. Včasih mon.
res stradajo, a o tem doslej j
niso nič napisale. In se za
o stradanju ptic nič ne ve. ]
pa se, da še vedno letajo in žx
golijo v slavo božjo.
Da, bratje in sestre, v te
postnem času smo tudi vsi jj
- eden bolj, drugi manj - p
dobni pticam pod nebom: ži\
mo, imamo svobodo in dem
kracijo in letamo od Ponci
do Pilata, da bi dobili svo
plače. In glej - čudež božji -i
karžvrgolimo v slavo mile Sh
venije in voljno prenašamo n
kupe orožja in davke. In sera
namo po iskrivi misli tistei
vrlega politika, ki je v sv
dnevnik, preden je - po osea
urni razpravi o nujnosti, da i
podkujejo komarji - zadremi
vzhičeno zapisal: »Kdor ne j
naj ne strada!«
Kaj je s tem mislil, psihi
trom še ni uspelo razvozljai
Menda je mislil zapisati pji
gramsko izhodišče spoštoval
vlade: »Kdor ne dela, naj i
je!« Tako bomo prišli iz sužei\
stva v obljubljeno deželo: k
nas bo vse manj delalo, bon
vse manj pojedli. In hop ei
nas iz krize!
Po tej zamisli se je pred n
davnim v Gornji Radgoni zal
ravnati neki krščanski de.
vec, ki se je samovoljno pn
v tem postnem času odločil;
protestno čiščenje črev. Fah
ka se mu je baje zamerila, i
kretor pa še bolj. In se je od.
čil, da se bo umaknil v same
in neusmiljeno stradal do kc
ca. Pri tem je pozabil nave
čigavega - svojega ali njego\
ga. Zdaj se o njem (mislil
o stradajočem) nič več ne sli
kar je pa čisto prav. Kaj se,
ven meče?! Kot da je edini i
Slovenskem! Mar bi bil tiho
kot vsi ostali na skrivaj in bn
hrupa stradal.
Skratka, bratje in sestit,
stradajmo, a pri tem ne bod
mo nečimerni. Ne obešajrR
svojega trpljenja na veiil
zvon, prepotrebnost odtrgoVi
nja od plač in ustje naše spa
nanje. Voljno prenašajmo
ne za hrano in blago mislirt
na tiste, ki so zgoraj: tudi oj
morajo marsikaj požreti.
Naj zaključim s hvaležno rt.
slijo na bivšega voditelja:
Post je naš,
mi smo postovi!
GOSPODi
TIHA ŠEPETANJA
V teh dneh se v Jugoslaviji spet dogajajo take
tragikomedije, da ne vem več, ali smo v post-
nem ali pustnem času.
Medtem ko se kače. le levijo, se politiki - to je
čudo narave in dragocen prispevek k evolucijski
teoriji - lahko zlevijo ali pa zdesnijo. Odvisno od
vremena.
Ljudske množice ob tem ugotavljajo, da je
pravzaprav vse eno in isto: iz levih se prelevijo
v desne, iz desnih pa v leve - razbojnike.
Ringaraja, velika noč prihaja. Lepo! Čeprav, se
mi zdi, bolj čakamo na veliki dan.
Ampak za zdaj ni nič. Razen resolucije o razdru-
žitvi z naše in malo morgen z njihove strani.
Spominska ura
še pomnite, tovariši - kako ste leta 1990 zgubili
na volitvah...
Moj pokojni oče je bil že pred 25 leti tako
predrzen, da si je upal trditi, da se resnično
samoupravljanje pravzaprav obnese le na stra-
niščih.
Tovariš Peperko, nekdanji slavni družbeni pra-
vobranilec samoupravljanja, skorajda edini ob
»dogodkih« zadnjih letni opazil, da bi bilo dobro
zamenjati politično barvo.
Če bi jo, bi zdaj lahko bil, recimo, privatni sra-
motilec tedanje družbene zablode.
Gospodarstvo je na tleh. Komunisti, za božjo
voljo, pomagajte!
Bodice
Razpok v gospodar-
stvu ni možno zakrpa-
ti - s »političnim ce-
mentom«.
Če bi hoteli inflaciji
pristriči peruti, bi
morali uporabiti
škarje davčne poli-
tike.
Ekološke katastrofe
so razultat »katastro-
fe« zdrave pametL
S pocenitvijo alkohol-
nih pijač ne bomo pre-
prečili, da bi nam te-
kla voda v grlo.
Balkan in arabski
polotok sta za golobe
miru isto - kar je za
ladje Bermudski tri-
kotnik.
Zrno do zrna - beda za
pridelovalce pšenice
in blagostanje zelene
mafije.
Nič čudnega, da sta
gospodarstvo in poli-
tika »na sodu smodni-
ka« - politiki na vsa-
kem sestanku »odkri-
vajo pulfer«.
MARJAN BRADAČ
30. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
NASVETI
BIOENERGETIK ODGOVARJA
Danes pričenjamo rubri-
ko, dolgo napovedovano, ki
jo bo pripravljal bioenerge-
tik Marjan Knez iz Sevnice.
Vaša pisma bomo v časopi-
su skrajšali, da bi lahko čim
hitreje odgovorili čim ve-
čim bralcem.
Bolečine
Noseča sem, že dalj časa,
več let, pa imam bolečine
v sklepih, križu, občutljiva
sem na spremembe vreme-
na. Bila sem že na preiska-
vah vendar se stanje ne iz-
boljša. Posteljo imam po-
stavljeno tako, da ležim
z glavo protil vzhodu.
A. .Bedek,
Podvin, Polzela
Odgovor: Najprej morate
spremeniti smer ležanja. Za
nekaj dni obrnite vzglavje
proti zahodu. Če ne boste
opazili spremembe, boljšega
spanca, bo potrebno ugoto-
viti negativne vplive v pro-
storu. Poudarjam, da odstra-
nite iz sobe, kjer spite ogle-
dala, radio in elektronsko
uro, televizijo in video pa iz-
ključujte z gumbom na apa-
ratu  ne  pa  z  daljinskim
Marjan Knez
upravljalcem. Prenehajte je-
sti krompir, ker pospešuje
vaše težave, več pojejte kore-
nja, peteršilja, riža. Dvakrat
tedensko se okopajte v slani
kopeli, ki jo pripravite iz treh
pesti morske kuhinjske soli,
voda v kadi pa naj bo precej
topla. V vodi mirujte, ko se
bo ta pričela ohlajati, pa s ko-
panjem prenehajte. Po kope-
li se še oprhajte in sicer s tu-
šem potujte po telesu od zgo-
raj navzdol.
Pisal je tudi bralec Jure
Magič iz Zadobrove 112,
Škofja vas. Bioenergetik je
presodil, da Jure potrebuje
njegov obisk na domu, zato
obljublja, da ga bo ob prvi
priložnosti obiskal.
ZDRAVILNE RASTLINE ,
Zelje
Zelje, pa naj bo to zeleno ali rdeče, vsi dobro poz-
namo. Spada v veliko družino križnic, ki zajema
okrog 3500 vrst. Njeni predstavniki so zelnate rast-
line, ki rastejo v veliko večjem obsegu na severni
polobli kot na južni. Značilen zanje je cvet, sestav-
ljen iz štirih časnih venčnih listov, ki si stoje
nasproti, v obliki križa.
Zelje (Brassica oleracea L: var. capitata) je kulturna
rastlina, ki sojo vzgojili iz divje vrste. Ta še danes raste
po kamnitih obalah od Sredozemlja do Irske. Poznali
so ga že antični narodi od Grkov do Rimljanov in iz te
prvotne oblike so se razvile neštete oblike tega rodu.
Poznamo kitajsko zelje, glavnato zelje, ohrovt, cve-
tačo, kolerabo itd. Zelje danes uporabljajo za pripravo
zelenjavnih jedi in solat ter tudi za zdravljenje mnogih
tegob sodobnega človeštva.
Zelje vsebuje največ vode od 84 do 91%, a še druge
visoko vredne snovi, kot so rudninske soli, sladkorji,
rastlinske beljakovine, maščobe, različni vitamini,
med katerimi iztopa vitamin U poznan tudi kot antiul-
kusni vitamin, ter ohgoelementi mangan, baker in jod.
Zato je zelje najbolj zdravo v sveži ali kish obUki in
s kuhanjem izgubi mnoge zdravilne snovi. Uživanje
zelja preprečuje skorbut, zdravi sluznico prebavnih
organov, zlasti želodca ter odpravlja razjede v želodcu
in dvanajsterniku. Poleg tega pospešuje prebavo in je
odUčna prehrana bolnikom, ki trpijo za kroničnim
zaprtjem. Prisotno žveplo ima antiseptični učinek ter
lajša težave pri revmatizmu in protinu. Raziskave so
potrdile izkušnje ljudskega zdravilstva da je zelje
odlično dietno živilo za vse bolnike, ki imajo težave
z jetri in z žolčem, lajša tegobe pri cirozi jeter in
pomaga odvajati vodo, ki se pri tem nabira v trebuhu.
Iz svežih listov iztisnemo sok, ki je nekoliko neprijet-
nega okusa. Vendar deluje zelo ugodno na vneto
želodčno sluznico, zlasti pa je učinkovit pri čirih na
želodcu in dvanajstniku, pa tudi pri vnetemu tankemu
in debelemu črevesju. Nosilec tega delovanja je antiul-
kusna snov ah vitamin U, ki na poseben način varuje
sluznico prebavil. Bolniki s temi težavami morajo piti
svež sok - cca 1 liter na dan - vsaj mesec dni. Če jih pri
tem napenja, lahko pijejo čaj proti vetrovom, ki je
sestavljen iz janeža, kumine in kamilic.
Sveže zeljne liste lahko uporabljamo tudi zunanje, za
zdravljenje najrazličnejših ran, ki se slabo celijo. Veli-
kemu listu, ki smo ga dobro sprali v vodi, najprej
izrežemo debelo in trdo žilo in nato hst do mehkega
zvaljamo z valjarjem ali ga damo med dve gazi in
prelikamo z likalnikoma. Tako pripravljen zeljni list
položimo na gnojno rano, pokrijemo z gazo in povi-
jemo. Obkladek menjamo trikrat na dan. Gnojne rane
se čistijo, bolečine prenehajo in rana se zaceli.
Podobno lahko lajšamo težave pri razjedi krčnih žil.
Tukaj dajemo obkaldke od stopala navzgor do kolena,
vse pokrijemo z gazo in povijemo. Polikane liste lahko
polagamo tudi na opečeno kožo in blaži bolečine ter
pospeši celjenje.
S svežim sokom lahko tudi grgramo in izpiramo
vneto ustno vothno. To se obnese tudi tedaj, ko smo
zahripani ah ob glas.
Sveže liste, ki smo jih polikali uporabljamo tudi za
zdravljenje revmatičnih in protinskih težav, bolečih
nog, vnete kože in za lajšanje bolečin pri išijasu ter celo
pri migreni, če si liste polagamo na glavo.
Če zelje skisamo, dobimo kislo zelje in tu se razvija
tudi mlečna kislina in druge zdravilne snovi. Z uživa-
njem kislega zelja lajšamo prebavo, ker preprečuje
gnilobne procese v črevesju in pospešuje redno iztreb-
ljanje ter s tem preprečuje da bi strupene snovi prešle
v kri. Kislo zelje ureja črevesno floro in s tem uravnava
prebavo. S tem čisti kri, ter delovanje ledvic. Pri kisa-
nju zelja se izloči tekočina, ki jo imenujemo zeljnica.
Včasih so jo zelo cenili in so jo radi pili pri pomanjka-
nju želodčne kisUne. BORIS JAGODIC
iVIODNi KLEPET
\ Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Modni slog se iz leta v leto
spreminja, po drugi strani pa
je tudi res, da ima znotraj
modnih smernic, ki veljajo
v posameznih sezonah, vsak
kreator čisto svoj, prepozna-
ven slog. In tudi to bo držalo,
da ima večina ljudi, ki se si-
cer radi modno oblačijo, svoj
slog in nekaterih oblačil - če-
prav so modni hit sezone
- nikoli ne bi sprejeli v svojo
garderobo.
Najša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik nam
danes predstavlja kreatorja
Giorgia Armanija in njegove
ležerno-elegantne kreacije.
Čeprav Armani sodi v sam
vrh italijanske in svetovne
visoke mode, pa je po načinu
in modnem slogu, ki ga zago-
varja, zelo blizu tudi pov-
prečnemu Slovencu. Saj ve-
ste^ bj^ti leRft.- a hkrati udojj-
no in počutju primerno obli
čen, je skorajda največja Ž
Ija vsakogar, ki kaj da na mi
do.   Brezglavo   hitenje j
modnimi novostmi, preskj
kovanje, denimo, iz mini krj.
la v široko zvončasto krilg
do gležnjev, samo zato, ket
tako pač narekuje moda, s(
pri večini kaj hitro konča in
potem pač iščejo sebi in svo.
jim   modnim   predstavam
najbližje rešitve.
Giorgio Armani pa letos
ponuja modo, ki je v vseh
svojih različicah sprejemljj,
va za širok krog ljudi. In če
vam je všeč, kar preizkusite
tovrsten slog oblačenja, večj.
no garderobe boste dobili
v domačih trgovinah, nekaj
pa si lahko - če seveda znate
- sešijete tudi sami.
Uredništvi
Giorgio Armani
Če vprašate največjega ši-
vankarja italijanske visoke
mode, kaj mu je najbolj zopr-
no v načinu oblačenja, vam
bo odgovoril: »Ekstremi-
zem. Ne prenesem nasilno
deformiranih linij, ki deluje-
jo na telesu nenaravno, če-
prav sem pred leti tudi sam
počel prav to.« Kreacija Ar-
mani je torej danes prepoz-
navna že od daleč po ležer-
nosti, klasično-prefinjenih li-
nijah, predvsem na po kvali-
tetnih materialih in brezhib-
ni izvedbi. Menda uporablja
pri izdelavi nove kolekcije
celo do dvesto razUčnih tka-
nin. Vse so si dokaj podob-
ne, v spranih sivih in rjavih
tonih, pa še morda kakšna
umazano opečna in barva
puščavskega peska bi se na-
šla vmes. Vzorcev skorajda
ne pozna - nežni karo, črte in
pepita, pa smo z našteva-
njem že pri koncu. Najljubši
so mu volneni krep materi-
ali, svila, laneno platno, lah-
ko tudi tanko kot gaza, ka-
šmir in gabarden. Njegovi
modeli so tako učinkovito
preprosti, da skoraj ne more-
jo postati demodirani, name-
njeni pa so »sodobni ženski,
ki se je v službi že dokazala,
zdaj pa si žeh pokazati tudi
svojo privlačnost in než-
nost«. Vsekakor hudo vpad-
Ijiva ta moda ni in, če spada-
te med njene ljubiteljice, bo
pred nakupom nove garde-
robe morda dobrodošel še
droben podatek, kaj nam
sloviti kreator predlaga za le-
tošnjo pomlad.
Plašči so zelo dolgi, s šal
ovratnikom in pasom iz bla-
ga, ki se zaveže tako, kot pri
jutranji halji. Nekohko daljši
so tudi blazerji z globokimi
žepi in prišitimi poklopci.
Bluze imajo velike, koniča-
ste ovratnike, telovnik pa je
izrazito moško krojen. Krila
so še vedno kratka, na pre-
klop, hlače pa nekoliko manj
zvonaste, kot so bile lani.
VLASTA
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Cvetlične grede
v zadnjem sestavku je te-
kla beseda o bivalnem vrtu,
ki ne sme ostati brez cvetlič-
nih gredic. V vsak bivalni vrt
svetujem tudi cvetlično gre-
do nepravilne oblike, ki jo
zasadimo na vidnem mestu.
Izredno lepo bo delovala
pred kakšno skupino iglav-
cev, kjer bo barvitost gredice
z zelenim ozadjem prišla naj-
lepše do izraza.
V cvetUčno gredico posa-
dimo cvetoče trajnice. Sve-
tujem izbor rastlin v nežnih
barvnih odtenkih. Za spo-
mladansko cvetenje žive
barve cvetov, nekaj rastlin
s sadeži v poletju in jeseni
kot so panešpljica ali bi-
sernik.
Za spomladansko zasadi-
tev rastlin priporočam: te-
loh, trobentice, spomladan-
sko vresje in različne čebul-
nice.
Poletne cvetoče rastline bi
bile: ostrožnik, mak, lupina,
marjetice, vrtnice.
Jesenske cvetoče treOnice
pa so - astre v različnih bar-
vah, ki cvetijo do pozne jese-
ni, rudbekija, sončece, slez,
orhca, krčnica, prstnik in
druge.
V skupino cvetočih trajnic
dodamo še kakšen brin ali
ruševec zaradi trajno zelene
barve, potem horizontalno
panešpljico zaradi atraktiv-
nih rdečih sadežev, itd.
Ob robu cvetlične gredice
zasadimo blazinaste trajnice,
ki mejijo na trato in naredijo
gredici nekakšen okvir.
In na koncu še opozorilo,
na katero največkrat pozab-
ljamo. Naš vrt, naše okrasno
in koristno drevje ter gredice
ne bodo uspevale, če jih ne
bomo pravilno negovali. Da
bo naš vrt res vreden obču-
dovanja, je potrebna redna
oskrba in nega. Če se mu bo-
mo posvetili, uspeh ne bo iz-
ostal.
JAGLENKA
MARKULJ-LEBAN
Načrtovalka
zelenih površin
Kraki?
Nova trgovinica za
_ najzahtevnejši okus.
Kraki!
čudoviti otroški programi:
- LUCCIOLA in MIMI (pajacki, copatki, bluzice,
puloverčki, hlačke...)
- JO.OUENADA JAKNE
- MELANIA in LUKY (čeveljčki)
- SNOOPV SUPERGE
- VOZIČKI ROKY
Kraki.
Da bi bili vaši otroci srčkani kot še nikoli.
ZIDANŠKOVA 7, CELJE
telefon: 21-415/int. KrokI
pTBOSKi VRTILJAK
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 31
$oia V Zimski naravi
Xuk^ Slemenu smo skup^
podstrešju vse deklice iz 5. b
pet deklic iz 5. c. Skupaj smo
ponoči in podnevi, ko imamo
prosto.
Ob prostem času nekatere igra-
■ liarte ali druge igre, druge pa
je pogovarjamo. Veliko bolje se
jpianio zvečer. Ko se končno pre-
oblečemo, umijemo zobe in tako
jjaprej, zlezemo pod odejo. Kma-
m se vse prepiramo, smejimo in
si nagajamo. Enkrat nam je Nina
jgrala na kitaro. Zaspala sem
ninogo hitreje kot prejšnjo noč.
fje vem, kdaj so zaspale druge.
Zjutraj je spet veselo. Tiste, ki
JO prve budne, budijo še ostale
^aspanke. Fantje so obljubih, da
bodo prišli na podstrešje, vendar
svoje obljube, kot smo ^utraj
ugotovile, niso držali. Bila sem
res zelo vesela, da je niso, ker bi
se drugače zbudila z zobno pasto
na obrazu.
Ves dan tako hitro mine zaradi
smučanja in prostega časa. Uži-
vam ob misli, da se moji prijatelji
mučijo v šoh. Tuk^ pa je šola na
zelo zabaven način. Zvečer so tu-
di razne zabavne aktivnosti, kvizi
in sprehodi.
Na Slemenu sem prvič in mi je
zelo všeč, saj se imamo super.
Spoznala pa sem tudi vehko no-
vih prijateljic in tega sem tudi
zelo vesela.
POLONA MASTNAK, 5. b
OŠ Prve celjske čete
CELJE^
Pust veselih ust
- Namaskiral se bom v gusar-
ja. Tako me ne bo nihče spoznal.
Za gusarja bom potreboval sab-
ljo, raztrgane hlače in strgan pu-
lover in pa seveda tudi masko.
Domov se bom vrnil s polno vre-
čo krofov.
MARKO ROTOVNIK
- Za pusta bom nevesta. Neve-
sta potrebuje belo obleko, nagelj
in bele čevlje. Rajši bi bila Rdeča
kapica ali klovn, pa sem se na to
prepozno spomnila. Dopoldan
bom šla v povorki, popoldan pa
po Mah. Biti maškara je lepo.
POLONA KAČIČNIK
- Pust je zelo grd. Ima grda
, usta, zelen nos, razkuštrane lase.
Oči ima rumene in zelo grdo gla-
vo. Hodi od hiše do hiše, dobi
krofe in sok, včasih tudi denar.
MARKO ŠTUMPFEL
- Danes je pust. Maškare so či-
sto ponorele. Mene pust veseli.
Škoda, da ne morem biti klovn,
ker nimam- obleke. Sem pa ci-
ganka. V rokah bom imela punč-
ko. Pustovanje imam zelo rada.
ALEKSANDRA KOTNIK
Hej, dopisovalci!
Danes vam še zadnjič objav-
ljamo nekcO naslovov. Sedaj pa
ste na vrsti vi, dragi mladi pri-
jatelji. Vzemite v roke svinčnik
in papir, pa slovar, če bo po-
trebno in zavihajte rokave! Go-
tovo ste tisti, ki ste že pisali na
objavljene naslove, prejeh po-
što. Upamo, da so vam novi
prijatelji všeč in da boste po-
stali dobri prijatelji. Če pa vas
mladi Angleži obiščejo, nam to
sporočite! Deines pa še dva na-
slova:
Anita - 18 let
4 The Maltings
High Street
LitUebourne
Nr c/Bury
Kent
CT3 ISS
England
Ann - 18 let
67 Dunholme Rd.
NE 4 6XD
England
PRVA
LJUBEZEN
Taicrat so
govorile oči
Spomini... Besede... De-
janja ujeta v tolmunu spomi-
nov, spominov nanj. Vedno
znova, čeprav se minula do-
ba življenja vsako leto dlje
utaplja v novih doživetjih,
obujam spomine na čase, ko
so mi pravljice pomagale, da
sem razumela svet okoli se-
be. Mogoče mi še vedno po-
magajo. Ampak zdaj ne ver-
jamem vanje. Slejkoprej pri-
de v življenju čas, ko se mo-
raš naprej prebijati brez vil
in škratov, ko spoznaš, da za-
man čakaš princa na belem
konju, ki te povede s seboj.
Zdaj pričenjam spoznavati
tudi jaz.
Na dnu srca imam sobico,
katere vsebino prebiram le
jaz. Znova in znova vstopam
vanjo v pričakovanju, da od-
krijem kaj novega, da se
pred mano odigra prizor iz-
pred nekaj let. Včasih je do-
volj en sam kristal preteklo-
sti, da se prične odvijati film
nepozabnih dni. Tako me
njegove nebeške oči na na-
slovni strani filma iz moje
sobice spet povedejo v čase,
utopljene v sončnih žarkih,
v čase za katere je bilo vred-
no živeti.
Večkrat se sprašujem, za-
kaj so se mi prav njegove oči
tako močno zajedle v spo-
min. Morda zaradi čudovite
modrozelene barve, proti ka-
teri sem bila brez moči? AU
zaradi simpatičnega pogle-
da, ki je seval iz njih? Ne
vem. Vem pa, da sem tega
fanta neskončno oboževala.
Spominjam se dne, ko sem
ga spoznala. Takrat se je
v mojih prsih rodilo sonce.
Neprestano se mi je pred
njegovimi očmi porajala nje-
gova podoba. Če se nisva vi-
dela dva ali tri dni, se mi je
zdelo, kot da moj obraz že
leta ni občutil topline njego-
ve roke. Telefonske linije so
bile vedno zasedene in po-
štarji so imeli zaradi n^ju
preveč dela.
Najmanj pa je sled časa
s svojimi sencami porisala
hladno pomladansko jutro.
Spominjam se, ko sva z roko
v roki na griču trepetala
v mrazu in čakala, da bo kdo
spregovoril. Tišina je bila po-
polna, oglasil se ni nihče...
Sprehodila sva se do vitkih
brez in pod krošnjami lovila
roso v dlani. Opazovala sva
zaveso oblakov, ki je visela
nad obzorjem. Tu in tam je
bila prekinjena in skozi
okenca je kukala nebesna si-
vina. Rahel veter je raznašal
pesem čričkov vse do obzor-
ja. V valovih se je vračala in
pomirjala že tako mirno
ozračje.
Stemnilo se je in pričelo
rositi. Deževalo je vse moč-
neje. Kapljice so nama polze-
le po obrazu, obleki..veter
je udarjal po naju. Čeprav
sva se počutila tako majhna,
nemočna, sva z roko v roki
hotela dokazati, da naju tisti
trenutek ne more ločiti.
Breza, katerih veje so nama
mršile lase, so nama zagotav-
ljale varnost.
Tako sva stala in skrivaj
pogledovala drug proti dru-
gemu. Najina pogleda sta se
nenadoma ujelaJn toplina iz
oči se je prelila v nežen ob-
jem. Razumela sva se brez
besed, s^j so...
... takrat govorile oči.
NINA
Zadnjič so se pred objektiv postavili prijatelji 8. a in b. razreda OŠ Griže. Tisti, ki imajo več besede so tudi sestavili lestvico v imenu vseh. Izgleda pa
takole: 1. Justify my love - Madonna. 2. Sadeness - Enigma. 3. Fm your baby tunight- Whitney Hauston. 4. MiracIe - Bon Jovi. 5. Jače manijače - Dino
Dvornik. Oglasite se nam s svojo lestvico tudi vi, mi pa vas pridemo fotografirati.
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Spet so zelo modni kratki
plašči s kapuco iz volnenega
blaga ali parka. Zraven pa se
dobro poda mini krilo. Ker je
pomembna tudi glava, sve-
tujem baretko. Modni doda-
tek k temu so gamaše. Lah-
ko si jih spleteš s£una iz
ostankov volne.
INFORMACIJE
NT&RC
28. FEBRUAR 1991 - STRAN 35
RADIJSKI SPORED
od 28. februarja do 6. marca
RADIO CELJE
Četrtek, 28. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.15 Srečanje z leti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
■|4.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
pS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Odprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 1. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
pogled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00
Oanes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 2. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska
inavrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS),
13,30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 3. 3.:_8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska pddaja,
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke
in pozdravi.
Ponedeljek, 4. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih
melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 5. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 6. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Brane Rančel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 In 95,9 MHz
- stereo.
RADIO VELENJE
Petek, 1. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje
Radia Slovenije), 16.10Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna,
17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi
izbirate, mi vrtimo, 20.00 Lahko noč.
Nedelja, 3. 3.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Radia Vele-
nje, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.30 Konec
opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 4. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia
Velenje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute
2 domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje,
18.00 Najboljše, najnovejše, 19.00 Na svidenje.
Sreda, 6. 3.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje,
15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi in mi (naš
gost bo predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik
- vprašanja mu postavljajte po telefonu 855-963), 18.00 Nasveti
vrtičkarjem, 19.00 Na svidenje.
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 88,9 in
97,2 MHz.
TRŽNICA
Malo zelenjave, dovolj sadja
V zadnjih dneh zime je celjska tržnica dobro založena s kar
dvanajstimi vrstami sadja, kjer prevladuje južno sadje, nekaj pa
je suhega in domačega. Podražilo se je grozdje, ki je zdaj PO 150
din, breskve pa prodajajo po 140 din. Kljub sorazmerno visokim
cenam ponavadi zlasti breskev zmanjka.
Dobro založena
ribarnica
v celjski ribarnici na tržnici
je možno skoraj vsak dan kupi-
ti štirinajst vrst svežih in zmrz-
njenih sladkovodnih in mor-
skih rib. Trenutno je največ na
zalogi cipljev, ki so jih po
osmih sušnih letih znova do-
volj nalovili v okohci Pirana in
Poreča. Ciplja je podobna po-
strvi, drsti v sladki vodi, nato
pa se prestavi v morsko. Kilo-
gram cipljev je po 55,60. Školjk
trenutno ni.
GREMO V KINO
CELJSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION
do 4. 3.: CMERA - ameriški
film (Režiser: John Waters,
Igrajo: Johnny Deep, Amy
Locane)
od 1. do 4. 3.: ČRNI DEŽ
- ameriški film (Režiser: Rid-
ley Scott, Igra: Michael Dou-
glas)
od 5. 3.: BULL DURHAM
- ameriški film (Režiser: Ron
Shelton, Igrajo: Kevin Cost-
ner, Susan Sarandon)
KINO MALI UNION
do 2. 3.:  POLJUB ŽENE
PAJKA - ameriški film
od 4. 3.: AMADEUS - ameri-
ški film
KINO METROPOL
do 28. 2.: NAJBOLJ NORI
BOŽIČ - ameriški
do 28. 2.: IZGANJALCI HU-
DIČA - III. del - ameriški
film
od 1. do 3. 3.: EKSEKUTOR
- ameriški film
od 5. 3.: PRISMOJENI PSI-
HIATER - ameriški film
od 1. 3.: DEKLE NA POZIV
- LOLITA - ameriški film
KINO DOM
do 28. 2.: HRABRI VIKING
ERIK - ameriški film
od 1. do 4. 3.: MLADI RE-
VOLVERAŠI - ameriški film
od 5. 3.: BEETLE JUICE
- ameriški film (Režiser: Tim
Burton, Igrajo: Michael Ke-
aton, CJeena Daviš, Wionna
Ryder)
KINO METROPOL
Matineja
2. 3.: MLADI REVOLVERA-
ŠI, 2. del - ameriški film
KINO VELENJE
28. 2.: VRHUNSKI BORI-
LEC - ameriški film
1., 2. in 3. 3.: PTICA NA ŽICI
- ameriški film
5.   3.:   MEMPHIS   BELL
- ameriški film
Nočni kino
1., 2. in 3. 3.: NEBEŠKE LISI-
CE - ameriški film
KINO DOM KULTURE
Filmsko gledališče
4. 3.: HENRIK V. - britanski
film
KINO ŠOŠTANJ
3. 3.: VRHUNSKI BORILEC
- ameriški fUm
4. 3.: PTICA NA ŽICI - ame-
riški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
1. 3.: PTICA NA ŽICI - ame-
riški film
KINO UNIOR ZREČE
28. 2.: BOLNIČARJI NA KO-
TALKAH - ameriški fUm
1. 3.: LJUBIM TE DO SMRTI
- ameriški film
2. 3.:  OTOK ZAKLADOV
- ameriški film
3. 3.: ROCKY V. del - ameri-
ški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
1. 3.:  GRAJSKI DUHOVI
- ameriški film
2. 3.: ČEDNO DEKLE - ame-
riški film
3. 3.: PETEK 13., ZADNJE
POGLAVJE - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
28.  2.:  TURNER&HOOCH
- ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
28. 2. in 1.3.: TAM, KJER JE
SRCE - ameriški film
2. in 3. 3.: ANGEL ZA MOJO
MIZO - ameriški film
4. in 5. 3.: ŠOFER GOSPO-
DIČNE DAISY - ameriški
film
Nočni kino
1. in 2. 3.: VROČINA V TE-
LESU - ameriški film
PRIREDITVE
v hotelu Atomske Toplice je na ogled razstava likovnih del
Nika Ignjatiča in Draga Zmrzlaka.
v galeriji Mozaik v Celju razstavlja Adi Arzenšek.
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četr-
tek 28. februarja ob 17. uri predstava Zmaj za abonma 4. šolski
in za izven. Isto predstavo bodo ponovili še jutri, v petek .
marca ob 10. in 15. uri.
V soboto, 2. marca ob 17. uri bo predstava Samuela Becketta
Čakajoč Godota v režiji Francija Križaja. Predstava bo za
abonma sobota popoldan in za izven.
V Ateljeju Psihiatrije Vojnik bo danes, v četrtek 28. febru-
arja ob 10.30 uri otvoritev razstave Likovne impresije, ki so jo
pripravili pacienti Psihiatrije Vojnik ob terapevtskem vodstvu
Borija Zupančiča. Razstava bo na ogled do 8. marca.
V Pivnici v Rogaški Slatini bo v soboto, 2. marca ob 20. uri
koncert mezzosopranistke Katje Markotič in pianista Ljubo-
mira Gašparoviča. Hkrati je v Pivnici na ogled razstava Slikarji
Rogaški Slatini.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do pone-
deljka, 4. marca na ogled razstava bakrorezov z različno tema-
tiko. V muzeju bo v ponedeljek, 4. marca ob 20. uri otvoritev
razstave grafičnih listov Orhideje Srednje Evrope in koncert
Glasbene šole Šmarje pri Jelšah.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v sredo, 6. marca
ob 20. uri družabni večer s plesnim parom Rabič-Stojilkovič.
V razstavtaih prostorih Muzeja revolucije v Celju je na
ogled pregledna razstava članov Društva likovnikov amaterjev
Celje.
V zdraviliški dvorani Hotela Dobrna bo jutri, v petek 1.
marca ob 19.30 uri koncert mešanega pevskega zbora Mengeš
in Celjskega pevskega društva France Prešeren.
Na Gimnaziji Celje bo jutri, v petek 1. marca ob 19. uri
predstava lastne drame Opoj v izvedbi Eksperimentalnega
gledališča Anton Aškerc Gimnazije Celje.
V študijskem oddelku knjižnice Edvarda Kardelja v Celju
bo v torek, 5. marca ob 17. uri otvoritev Razstave o Mozartu ob
200-letnici smrti. Avtorici razstave sta prof Božena Orožen in
prof Adrijana Požun-Pavlovič.
V Narodnem domu v Celju bo v torek, 5. marca ob 19.30 uri
koncertni abonma Zavoda za kulturne prireditve Celje. Nasto-
pila bosta oboist Matej Šare in pianist Michael Baumann z deli
Mozarta, Brittena, Mihauda, Schumanna in Mihalovicija.
V Kulturnem domu Ljubno bo v soboto, 2. marca ob 18. uri
gledališka igra Dva para v izvedbi PD Nova Štifta. Ista pred-
stava bo še jutri, v nedeljo 3. marca ob 15. uri v Kulturnem
domu Rečica.
V Kulturnem domu Mozirje bo v soboto, 2. marca ob 18. uri
koncert godbe na pihala občine Mozirje.
V Delavskem domu v Nazarjah bo jutri, v petek 1. marca ob
18. uri koncert glasbene šole Mozirje.
V Kulturnem domu Bočna bo v soboto, 2. marca ob 19. uri
kulturni večer. Nastopili bodo moški in ženski pevski zbor
Bočna, ter člani prosvetnega društva Gornji Grad.
V Kulturnem domu v Gornjem Gradu bo jutri, v petek 1.
marca ob 19. uri kulturni večer ob 110-letnici kulturnega delo-
vanja v kraju.
V galeriji Velenje razstavlja akademski kipar Erik Lovko.
V domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 1. marca ob 19.
uri predavanje Marjana Marinška Od van Gogha do Ane
Frank.
V razstavnih prostorih Gorenja Servis je na ogled prodajna
razstava slik Mersada Berberja, Jožeta Ciuhe in Božidarja
Jakca.
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo danes, v četrtek
28. februarja ob 18. uri multivizijska predstavitev knjige sve-
tovnega popotnika Zvoneta Šeruge Drugačne zvezde.
V Pivnici v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek 28. februarja
ob 20. uri folklorni večer s folklorno skupino Minerali.
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v soboto, 2. marca
ob 19.30 uri_ gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane
s predstavo Šeherezada v režiji Tomaža Panduija. Predstava
bo za abonma Žalec in za izven.
V Andražu nad Polzelo bo v nedeljo, 3. marca ob 15. uri
gostovala gledališka skupina KD Tabor s predstavo Oh ti naši
ljubi starši, v adaptaciji Jaka Jeršiča in režiji Jožice Ocvirk.
V galeriji Izba v Celju bo jutri, v petek 1. marca ob 18. uri
otvoritev prodajne razstave unikatnega nakita in keramike.
V Likovnem salonu v Celju bo v sredo, 6. marca ob 19. uri
otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Kiara
Meška.
V avli hotela Dobrna razstavlja slikar amater Božidar
Ščurek.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v ponede-
ljek, 4. marca ob 17. uri predstava Samuela Becketta Čakajoč
Godota za abonma gimnazija popoldan in za izven. Ista pred-
stava bo tudi v torek, 5. marca ob 12. uri za abonma IV.
mladinski.
V Šmarju pri Jelšah bo v torek, 5. marca ob 19. uri gostovalo
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo Svetlane
Makarovič Kabaret 91.
V dvorani zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek 1.
marca ob 19. uri koncert mešanega pevskega zbora France
Prešeren iz Celja pod vodstvom prof Goršiča.
40. STRAN - 28. FEBRUAR 1991
NT&RC
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
• Trinajsti je bil za Justi-
na zares nesrečen dan. Mi-
nuli ponedeljek je na celj-
ski policijski postaji pove-
dal, da ga je trin^stega fe-
bruarja v svojo hišo »pova-
bil« Milan O. Justin je bil
nemalo presenečen, ko je
videl, da ga tam čakata še
dva moška in njegova žen-
ka. Še bolj pa mu je pobra-
lo sapo, ko seje vsa četveri-
ca spravila nadenj s psov-
kami, brcami in klofutami.
Ker so ga pošteno zdelah,
obstaja možnost, da se bo
agresivna druščina znašla
pred sodiščem.
• Milan J. iz Celja je bil
v torek ob enih zjutraj sila
zvit. Policistom je sporočil,
da gaje tepla žena in da ji je
pri tem pomagal njen prija-
telj. Zato se je moral zateči
na pohcijsko postajo. Ker
pa policisti vedno radi sliši-
jo še drugo plat zvona, so se
odpravili na Milanov dom.
Prava resnica je prišla na
dan: zaradi spora okoli de-
naija je bil Milan tisti, ki je
mlatil, zato bo tudi Milan
tisti, ki bo šel k sodniku za
prekrške.
• Branko J. je v torek
popoldne malo prilegnil.
Zal si je poiskal zelo nev-
sakdanje počivahšče. Zlo-
žil se je v dvigalu v stolpni-
ci v Miklošičevi, kjer je do-
ma. Da ga ne bi kdo motil,
je pritisnil na »Stop«. Dvi-
galo ni šlo ne gor ne dol,
kar je stanovalce raztogoti-
lo. Spečega in alkoholizira-
nega Milana so zbudih, sta-
novalcem pa ni bilo treba
več pešačiti. Nevsakdanji
»zimmer frei« bo Milan raz-
lagal sodniku za prekrške.
• V četrtek popoldne so
poklicali s Trubarjeve. Tam
je po hodniku nekdo razbi-
jal in razgrajal. Ker Miho L.
niso ganih dobrohotni na-
sveti policistov, je moral
z njimi in se strezniti.
• Četrtek, dvajset minut
pred polnočjo. Nek občan
je na pohcijo pripeljal
Durdo L., ki je na Maribor-
ski cesti aktivno usmerjala
promet in se nikakor ni ho-
tela umakniti s ceste. Ker
gaje Durdica to noč preveč
cukala, ji ni bilo verjeti, da
bi se primerno ohladila.
Dobila je prenočišče, pa še
k sodniku za prekrške bo
šla.
• Zoro V. je bilo v soboto
zjutraj strah, da bo morala
umreti nasilne smrti. Na
policijsko postajo je sporo-
čila, da njen soprog doma
razgraja in ji grozi, da jo bo
ubil. Pa se je potem poka-
zalo, da zadeva le ni bila
tako zelo vroča in nevarna.
Šlo je za malo glasnejši pre-
pir, v katerem je mož svoji
ženički očital vehki greh,
da mu ne kuha in ne pere.
Zakonski par je bil le opo-
zorjen in v hiši je bil spet
mir.
M. A.
Vlom in požig sredi Šentjurja
Minuli četrtek, nekaj po
polnoči, je občan opazil, da je
v šentjurski blagovnici Re-
sevna nekaj narobe. Videl je,
da iz prvega nadstropja izte-
ka voda. O te je obvestil vodjo
blagovnice, ki je ob prihodu
na kraj ugotovil, da je v stav-
bi požar. Kasneje se je ugoto-
vilo, da je v blagovnico nekdo
vlomil in storil požig.
Takoj je prispela patrulja
šentjurske Postaje milice,
ogled pa je opravila komisija
UNZ Celje. Požar so v razme-
roma kratkem času pogasih
gasilci okoliških gasilskih dru-
štev in celjske pokhcne gasil-
ske brigade.
Pri ogledu so ugotovili, daje
v objekt v prithčju nekdo vlo-
mil, zato so domnevali, da je
nastal požar v zvezi z vlomom
in nadaljevali preiskavo v tej
smeri.
Požar je nastal v prvem nad-
stropju blagovnice, na oddel-
ku z obutvijo, od koder se je
razširil po celotni etaži v drugo
nadstropje, na oddelek pohi-
štva in svetil. V prvi etaži je
ogenj v celoti uničil oddelke
z akustiko, belo tehniko, koz-
metiko, z oblačih in tekstilom,
uničen je športni oddelek in
oddelek z obutvijo. Zaradi vi-
sokih temperatur je prišlo tudi
do okvare hidranta, visoke
temperature in dimljenje pa je
povzročilo tudi škodo v dru-
gem nadstropju, kjer je bilo
razstavljeno pohištvo in sve-
tila.
Po nestrokovni oceni je ško-
de zaradi požara za njomanj 50
milijonov dinarjev. Osebje bla-
govnice je še isti dan usposobi-
lo za obratovanje prostore sa-
mopostrežbe in bifeja v pritlič-
ju, prva in druga etaža pa bosta
zaradi sanacije do nadaljnjega
zaprti.
Kriminalisti celjske UNZ in
delavci milice so s poizvedba-
mi in zbiranjem obvestil ter na
osnovi ugotovitev pri ogledu
kr^ja požara, dejapja osumili
22-letnega Cvetka V. iz Gorice
pri Slivnici, ki je do 16. febru-
arja prestajal zaporno kcizen
zaradi premoženjskih deliktov
v kazensko poboljševalnem za-
vodu v Celju. Delavcem orga-
nov za notranje zadeve je tudi
poznan zaradi podobnih de-
janj, storjenih v preteklosti. Še
isti dan so ga prijeli in zoper
njega odredili tridnevni pri-
por, do sestave kazenske ovad-
be za kaznivi dejanji vloma in
požiga. Predmeti, ki jih je
osumljeni Cvetko V. odnesel iz
blagovnice, so našli skrite
v gozdu, v bližini njegovega
doma.
Za konec pa še vprašanje, ki
se postavlja samo od sebe. Kaj
bi se zgodilo, če občan ne bi
razmeroma hitro zaznal, da je
v blagovnici nekaj narobe?
V tem primeru bi bila škoda še
večja, in gotovo vehko manjša,
če bi bila blagovnica opremlje-
na s požarno javljalno napravo.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
PROMETNE NEZGODE
Odvzel prednost
v torek, 19. februarja zvečer se
je pripetila nezgoda na celjskih
mestnih ulicah, v kateri je bila
ena oseba huje telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa znaša
okoli 6 tisoč dinarjev.
Sedemindvajsetletni Darko
Poderg^s iz Celja je vozil kolo
z motorjem po Valjavčevi ulici
v smeri Valvazorjeve, kjer je izsi-
hl prednost vozniku osebnega
avtomobila Roku Finku (26) iz
Celja. Ta je močno zaviral, a je
kljub,temu zadel v Podergajsovo
vozilo in voznika zbil po vozišču.
Verižno trčenje
v verižnem trčenju, do katere-
ga je prišlo v sredo zjutraj na ma-
gistralni cesti v Medlogu, na sre-
čo ni bilo poškodovanih udele-
žencev, je pa nastala velika mate-
rialna škoda, okoU 500 tisoč di-
narjev.
Iz Levca proti Celju je vozil to-
vorni avtomobil Franc Ratajc
(49) iz Vinskega vrha. Ko se je
približeval semaforiziranemu
križišču, ni opazil da je pred njim
kolona vozil. Zato je trčil v zadnji
del Sap-ovega avtobusa, avtobus
pa je odbilo naprej v osebni avto-
mobil Stankia Verdeva (50) iz
Dobrteše vasi. Tudi to vozilo je
odbilo v osebni avto pred njim,
ki ga je vozil Jožef Tavčar (41) iz
Žalca.
Avto zadel pešca
Na magistralni cesti v naselju
Vojnik se je minulo sredo po-
poldne pripetUa nezgoda, v kate-
ri je bil hudo telesno poškodovan
pešec, materialna škoda pa znaša
približno 15 tisoč dinarjev.
Do nezgode je prišlo, ko je voz-
nica osebnega avtomobila Štefka
Gorenak (29) iz Zreč pripeljala iz
smeri Frankolovega in vozila
v smeri proti Celju. V Vojniku je
v skupini pešcev prečkal vozišče
tudi pešec Ivan Smrdel (68) iz
Prekorij. Ta je stopil iz skupine,
ki se je ustavila in dala prednost
voznici. Gorenakova je z vozilom
pešca zadela. Hudo telesno p
škodovanega Smrdela so prep
Ijali v celjsko bolnišnico.
Smrt v megli
v prometni nezgodi, ki se;
pripetila v četrtek ob 7.25 uri r
magistralni cesti pred naselje:
Šempeter, je ena oseba izgubi
življenje, ena je bila huje telesi
poškodovana tri pa lažje.
Anton Božič (46) iz Maribora,
vozil osebni avto iz smeri Cel
proti Vranskem. Ko je pripeli
pred naselje Šempeter je v gos
megli pričel prehitevati pred sj
bo vozeče osebno vozilo. Iz m
sprotne smeri je v tem trenutk
pripeljal voznik tovornega avto
mobila s priklopnikom Stanis^K
Vales (45) iz Ajdovščine. Tovc
njak seje umikal in zapeljal dele
ma izven vozišča, vendar trčenj
ni mogel preprečiti. Voznik osefc
nega avtomobila je poškodbar
na kraju nezgode podlegel. Laž)
so bili poškodovani njegovi sc
potniki Jernej Seljak (17) Tanj
Godina (21) in Robert Grubiši
(24), vsi iz Maribora, huje pa j
bila poškodovana Tanja Drezgi
(19), prav tako iz Maribora.
V osebnem vozilu so bili znal
mariborski plavalci in državi
prvaki, ki so bih, skupaj z umi
lim Antonom Božičem, predse«
nikom plavalnega kluba Brani
iz Maribora, na poti na državii
prvenstvo v Ljubljano.
s ceste v Jarek
v nezgodi, ki se je pripetila td
nuli četrtek zvečer v Ločah n
Poljčanah je bil huje telesno pl
škodovan mopedist. j
Voznik kolesa z motorjem VJ
ter Ramšak (27) iz Loč je vozil i
lokalni cesti v Ločah. V ostra
levem ovinku je zapeljal s ce^
v jarek, kjer je obstal in si pri tel
zlomil gleženj leve noge.        I
Trčil v drog
Dvaindvajsetega febru2irja i
je, ob 21.30 uri, pripetila promel
na nezgoda na lokalni ce^
v Spodnji Rečici, izven tega nJ
selja.
Jože Pušnik (44) iz Kuretne|
je vozil osebni avtomobil iz smel
Laškega proti Rečici. Ko j
v Spodnji kečici pripeljal v blaj
desni ovinek, gaje zaradi poledi
nelega cestišča začelo zanašaj
tako da je trčil v drog električn
napeljave. Voznik je bil huje i
lesno poškodovan, škoda na ^
zilu pa znaša okoli 8 tisoč (|
narjev.
Nezgoda v Rogaški
Slatini
v ponedeljek, 25. februarja p
poldne seje pripetila nezgodai
Celjski cesti v Rogaški Slatil
Dve osebi sta bili huje telesi
poškodovani, gmotna škoda |
znaša približno 60 tisoč dinarje
Voznik osebnega avtomobi
Robi Arzenšek (23) iz Perneka
vozil v smeri Kidričeve ulic
V bližini hotela Slovenija je zap
Ijal v desno in trčil v drevo. Poh
voznika je bil huje telesno pošk
dovan tudi sopotnik Sandi ^
tovšek (23) iz Rogaške Slatine.
M..
MINI KRIMIČI
Ukradel zlato
v petek dopoldne je nekdo vlo-
mil v stanovanje, last D. M.
v Škapinovi ulici v Celju. Prosto-
re je temeljito preiskal in razde-
jal, na koncu pa se odločil »le« za
zlatnino, kije bila »skrbno« shra-
njena na mestu, kjer so, in še bo-
do, vlomilci vedno iskali ter našli
predmete iz zlata.
Samarijada
v soboto okoh dveh ponoči je
V.N. z opeko razbil steklo na
oknu gostinskega lokala v Zaga-
ju. V notranjost mu ni uspelo pri-
ti, ker so ga od tam pregnali. Po
tem neuspelem poskusu je odšel
do skladišča Avtomotorja
v Vrunčevi ulici, kjer je preplezal
žično ograjo zunanjega skladišča
osebnih avtomobilov. Med avto-
mobili različnih znamk in cenov-
nih razredov se je V. N. odločil za
lado samaro. Z manevriranjem in
butanjem v druga vozila si je na-
redil prostor za umik, nato se je
z vozilom zaletel v vhodna vrata
in končno odpeljal proti mestu.
Vožnja je bila zelo kratka, saj so
ga takoj prijeh miličniki celjske
Postaje milice.
Kamnovlom
Nekdo je v noči na 23. februar
vlomil in vstopil v delovni stroj
v kamnolomu trboveljske Ce-
mentarne v Zidanem mostu.
S strojem se je nekaj časa vozil
po območju kamnoloma, med
vožnjo pa je na vozilu zagorelo.
Storilec je hitro ukrepal in z ga-
silnim aparatom pogasil ogenj.
Kljub temu je naredil za 30 tiso-
čakov škode. M.A.
Nezgoda v silosu
Pri delu v domačem silosu,
v katerem je shranjena živinska
krma, seje v sredo, 20. februarja,
hudo telesno poškodoval 54-letni
Franc Žveplan iz Brodnic.
Med rahljanjem silaže se je od-
krušil in padel nanj večji kos
zmrznjene silaže ter mu zlomil
obe noge nad kolenom. Z reše-
valnim vozilom so ga pripekali
v celjsko bolnišnico.
Našli izgubljenega
fanta
Dva Ljubljančana, petnajstlet-
ni Matej M. in štirinajstletni Pe-
ter P. si bosta smučanje na Gol-
teh dobro zapomnila, še bolje pa
njuna mama.
V soboto popoldne sta se Matej
in Peter s smučmi napotila v do-
hno, proti spodnji postaji Žeko-
vec, kjer ju je čakala mama. Ker
ju do dogovorjene ure ni bilo, je
mama »izgubo« sporočila v RTC,
kmalu zatem pa je stekla akcija
iskanja pogrešanih fantov, v ka-
teri so sodelovali mozirski milič-
niki in delavci RTC Golte. Ko so
se z njima srečali, sta fanta pove-
dala, da sta zgrešila smer in se
zatekla v hišo k Valentinu Žni-
darju z Radigunde. Ta je premra-
ženima in prestrašenima fanto-
ma kazal pot in jima pomagal pri-
ti do mame. Ker je bila ura že
21.30 je bila mama zelo zaskrblje-
na, zato pa je bUo srečanje tem-
bolj veselo.
Samomor v zaporu
v celjskih Zaporih si je 23. fe-
bruarja med 8.30 in 9. uro vzel
življenje obsojenec, 50-letni A. B.
iz Celja. V poslovilnem pismu, ki
ga je zapustil, je napisal, da nima
namena prestajati devetletne za-
porne kazni, kot mu jo je izrekel
sodni senat. Ogled dogodka in
kraja je vodil preiskovalni sod-
nik Temeljnega sodišča Celje ob
prisotnosti namestnika javnega
tožilca in ob pomoči komisije
Uprave za notranje zadeve Celje.
Povzročil splošno
nevarnost
Minuli četrtek popoldne je
osumljeni S. O. povzročil splošno
nevarnost s tem, ko je v skladiš-
ču trgovine Skala v Slovenskih
Konjicah zložil okoh termoaku-
mulacijske peči večje število kar-
tonastih škatel, v katerih so bile
nogavice. Ko je odšel, peči ni
ugasnil, zato so se škatle ponoči
žgale. Nastal je tudi ogenj, zaradi
česar je nastala škoda za okoli 50
tisoč dinarjev. Delavci ONZ Ce-
lje bodo zoper osumljenega napi-
sali kazensko ovadbo.
Fičko se je vžgal
v nedeljo zjutraj je začel goreti
osebni avto Zastava 750, ki ga je
iz smeri Gornjega Gradu proti
Nazarju vozil M. S. iz Šmartnega
ob Dreti. Na srečo je mladi voz-
nik med vožnjo, v kraju Dobleti-
na opazil, da se v zadnjem delu
vozila kadi. Ogenj se je namreč
razširil v notranjost vozila. Ugo-
tovljeno je bilo, da se je v času
vožnje snela cevka za gorivo, za-
radi visoke temperature na iz-
pušni cevi pa je začelo goreti. Na
vozilu je za okoh 25 tisoč dinar-
jev škode.
Lani umrlo šestnajst pešcev
v akciji, ki je bila 22. februarja v času od 12. do 15. ure so
mihčniki na našem območju preverjali obnašanje pešcev v pro-
metu in upoštevanje obveznosti voznikov do pešcev.
V treh urah so zabeležili 671 prekrškov; 53 udeležencev v pro-
metu bo moralo k sodniku za prekrške, 121 jih je bilo mandatno
kaznovanih, od tega 60 pešcev. Opozorjenih je bilo 161 udeležen-
cev, od tega 100 pešcev, enajstim voznikom so preprečili nadalj-
njo vožnjo, v treh primerih pa so bili vozniki ob prometno
dovoljenje.
Med kršitvami pešcev so prometni miličniki ugotavljah, da
pešci največkrat kršijo prometne predpise s tem ko prečkajo
vozišče izven označenih prehodov zanje in da prečkajo cestno-
železniške prehode v času, ko so zapornice spuščene in utripa
rdeča luč.
Analiza stanja prometne varnosti za minulo leto kaže, da so
bili pešci zelo izpostavljena kategorija udeležencev v prometnih
nezgodah, saj je v njih umrlo kar 16 pešcev, s tem pa so bili na
drugem mestu po številu smrtnih žrtev v celjski regiji. Prav tako
v Upravi za notranje zadeve Celje ugotavljajo, da so pešci, zaradi
lastnega neodgovornega ravnanja in neupoštevanja prometnih
predpisov, zelo pogosto tudi povzročitelji prometnih nezgod.
Pešci so lani povzročili 46 prometnih nezgod in tako so med
povzročitelji uvrščeni na tretje mesto.
___________________________......- .„ _______________________..... M.A.
Oproščen goljulije
Naaallevanie In konec soienia S. Ladlneku
V sredo, ZO. februarja, se je
nadaljevalo in končalo soje-
nje Srečku Ladineku, ki je la-
ni oktobra storil več kaznivih
dejanj, med drugim je 16. ok-
tobra storil požig v stavbi No-
vega tednika in Radia Celje.
Ladinek je bil obdolžen kazni-
vih dejanj velike tatvine, po-
žiga, tatvine, odvzema motor-
nega vozila in goljufije. Za
dokazana kazniva dejanja mu
je petčlanski senat Temeljne-
ga sodišča Celje izrekel enot-
no kazen štiri leta in šest me-
secev zapora.
Kot glavna priča je nastopil
profesor dr. Jože Lokar, izve-
denec psihiatrične stroke, ki
n^ bi odgovoril na pomembno
vprašanje, ali je bil obdolženi
v času požiga dejansko brez
spomina, saj je Ladinek v svo-
jem zagovoru povedal, da se
v zvezi s požigom in tatvino
ničesar ne spominja. Profesor
Lokar je to možnost popolno-
ma izključil in dejal, da pri
Srečku Ladineku ni in ni bilo
takšnega bolezenskega stanja,
da se ne bi mogel spominjati,
kaj je v kritični noči počel. Na
vprašanje zagovornika, kakšna
je obdolženčeva diagnoza pri-
hodnosti, pa je profesor Lokar
dejal, da na to vprašanje ni mo-
goče dati zanesljivega odgovo-
ra, saj to ne bo odvisno le od
Ladineka, ampak tudi od živ-
ljenjskih okoliščin, v katerih
se bo znašel, te pa so nepred-
vidljive. Izvedenec je, tokrat
kot priča, ponovil ugotovitve
iz predhodno podanega izve-
deniškega mnenja, da gre pri
Ladineku za disocialno oseb-
nost, ki jo je izobUkovalo vse
prej kot lepo življenje v otro-
štvu in mladosti.
Senat je Srečka Ladineka
oprostil kaznivega dejanja go-
ljufije v hotelu Celeia. Sodba
še ni pravnomočna.
MARJELA AGREŽ