glasilo občinske konference SZDL Ijubljana-center POSEBNA PRILOGA Ljubljana, Maj 1977 Predlogi samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti o osnovah plana za obdobje 1976 - 1980 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SKUPNOST ZA VZGOJO M IZOBRAŽEVANJE SKUPNOST ZA KULTURO TELESNOKULTURNA SKUPNOST SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ZDRAVSTVENA SKUPNOST SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE STANOVANJSKA SKUPNOST REPUBLIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST REPUBLIŠKA RAZISKOVALNA SKUPNOST REPUBLIŠKA SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA REPUBLIŠKA SKUPNOST STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV Osnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977 UVOD Na podlagi priporofiila skupšfiine SRS z dne 9. 12. 1976 je bil sprejet postopek sprejemanja samoupravnih sporazumtrv o temeljih planov samoupravnih interesaih skupnosti družbenib dejavjiosti in pmračunov družbeno-palitičnih skupnosti. V skladu s priporočilocn skupščine SR Slovenije, ugotcmtvami, stališči in slclepi 82. seje izvršnega komite-ja predseds-toa CK ZK Slovenije o uveljavljanju ustavne-ga načela svobodne menjave dela v združenem delu ter razpravo o osnutkih samoupravnih sporazumov v de-cembru 1976, so bili pripravljeni predlogi samnupravnih sporazumov o tenraTijih planov srednjero6nega razvoja sa-moupravnih interesnih skupnosti drušberaih dejavnostl za obdobje 1976—1980, ki jih dajemo v ja-vmo razpraivo de-lavce.ii v združenem delu in občanam v krajevnih skup-nostih. Istočasno dajemo v razpravo ossnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977. Predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in osnutek praraduna občine Ljuhljana Center so pripravljeni v skladu s stališfif, pri-poročšili in sklepi zbora obfiin tn zbora združenega dela SR Slovenije sprejetih 5. maja 1977. \ _ Z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Ljubljama Cervter, kakor tudi z dogavorom o osnovah družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980 je bilo sklenjeno, da bodo ste&sbva za skupno, splošno in oseb-no pocrabo rastla pačasneje aii največ z isto stopnjo kot bo rastel družbenl pTOiavcd. Zaostajanje rasti družbenega proizvoda je, ne glede na izkazane potrebe za razvoj dražbenih dejavnosti, vpdiTO.lo na določena neskladja v raz^oju in zahtevailo spremembe in krčenje programov družbenih dejavnosti v končnih predlogih programov srednjeročnega razvoja, kakor tudi proračuna družbeno-politične skupnosti. Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS Področja družtoenih dejavnosti ne cnoremo otoraraava-ti lečeno za občino Ljubljana Center, temveč saino skupno s programi raizvoja teh dejavnosti v Ljubljanl oziroma v SR Sloveniji. V skladu s principom solidarmosti in do-govorjenimi skupnimi nailogami ter na osnovi enotno^ ovrednotenih temeljnih programov, vsebujejo predlogi sa-moupravnih sporazumov o Kftneljih srednjeiročnih plaoov SIS družbenih dejavnosti občine budi planirana sredstva za izvajanje teh nalog v Ljubljani in SR Sloveniji. Predloge samoupravnih sporazumov o temeljib planov SIS družbenih dejawiosti so obravnavali izvršni odbori oziToma- skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iin jlh dajiejo v javno obrajvnaivo delavcem v združenem delu in ot^nom v krarjevnih sfcupnostih. Samoupra-me anteresne skupnosta. na ravni občine predlagajo samoupravne sporazume o temeljih plancnr za obdobje 1976—1980 za sledeče dejavnosti: — otroško varstvo, — vzgoja in osncmio izobraaevanje, s — ilciritura, — teilesna toultijra, , — zdTavstveno varstvo, — socialno skrbstvo, — zaposlovanje, — stanovsnjsko gospodarstvo. Samoupravne interesne skupnosti v SR Sloveniji pa predlagajo samoupravne sporazume o terneljih planov za olJdobje 1976—1980 za: ¦ — raziSkovalno dejaimo^t, — vzgojo in usmerjeno i«)bražev»nje, — poteojninsko in invalidsko 2avaTCyvanje, — starostoo zaivarovanje tanetov. Predlogi samoupravnth sporaznjimov podrobno navaja-jo progranie posamezrah dejavnosti ter pogoje in merila svobodne menjave dela v posameznih družbesnih dejavno-stih. V nadaljevBmju pa navajaino osnovne znafiilnosti in ¦vrodnast programov. Delavci v združen«m delu zdiružuje}o siedstva za 5z- progracnav iz srojih osebnih dobodkov aSl dotood- ka temeljne organizacije združenega dela. Predloženl sa- moupravni sporazmni predvidevajo sledeC način zdruze- vanja sredstev za zagotovitev izvajanja planiranih pro- gTamov: A. Prlspevki Iz dohodka TOZD Osnova za iaraftun prtsp. stop. Viri sredstev SIS stopnje za leto 1977 ¦ Izobraževalna skup. SRS ¦ Raziskovalna skup. SRS ¦ SIS star. zavar. kmetov ¦ SIS pokoj. in inval. zav. ¦ SIS pokoj. in inval. zav. ¦ SIS star. zavar. kmetov - SIS za zaposlovanje - Samoujpr. stan. skup. Kor. davč. osn. Kor. davč. osn. Kor. davč. osn. Poslovmi stoad Bruto oseb. doh. Bruto oseb. doh. Bruto oseb. doh. Bruto oseb. doh. 10,60 (11,5)« 2,96 0,73** 1,27 (0,27) 0,80 6,00 B. Prispevki iz brutto osebnih dohodkov delavcev i!| iiii — SIS pokojninsko in invalidsko zavarovanje — SIS vzgoja in izobraževanje — SIS otroško varstvo — SIS kultura — SIS telesna kultura — SIS socialno skrbstvo — SIS zdravstvo BQD 12,00* BOD 4,79 3,13 BOD 3,R6 1,18 BOD , 1,26 0,72 BOD 0.61 0,55 BOD 0,76 0,59 BOD 9,03 8,69 Skupa j: 20,34 15,06 Opombe k tabeU: T — prispevna stopnja za republ iSko ieobraževalno skupnost 11,5 % velja od 1. 8. 1977 dalje xx — prispevno stopnj« 0,73 H od korlgirane davčne osnove obra-čunavajo TOZD oziroma obdani, ki z lastniroi sredstvi op-ravljajo dejavnost in so zavezancl ssa davek; prlspevno stop-n]o 0,26 ",» ocl osnove BOD pa TOZD, ka nlso zaveaanci za davek (glej člen 7 SS o starostnem zavarovanju kmetOT) xxx — prispevna stopnja 12,00 % od EOD se obrafturava od 1. 8. 1L77 in pomeni znižanje za 0,80 "». Navedene prisperae stopnje predstavljajo porpre6ie prispevnih stopenj za leto 1977. Ker za financiranje teh dejaivnterti vfilja do 31. 7. 1977 zakom o začasnem Cnan-ciramju skuprveporabe, bodo prispevne stopnje, kl se bodo ' uporabljale za proradun od 1. 8. 1977 nekoliko drugačne kot pa znašajio pov$>rečne prispevne stopnje za posa-mezno dejavnost v letu 1977. V primerjavi z letom 1976 se prlspevne stopnje v letu 1977 za skupno pocrabo v celoti zvišajo za 3 odstotke, oairoma za o;58 odstotka prispevne stopnje, . torej . od skupno 19,73 odstotka v letu 1976 na 20,31 odstotka v letu 1977. Prispevna stopnja za pokojninsko in krvalid-sko zavarovanje iz BOD pa se od 1. 8. 1977 zniža za 0,80 odstotka prispevna stopnja t. j. od 12,80 odstotka na 12,00 odstotka. Prispevne stopnje za financiranje družbemih dejavix)-sti jso v Ljubljani emotne in se primanjkljaj sredstev po-samezne deja"vnosti v eni občini salidaTnostno pokriva iz sredstev, fci jubljani po prispevtiih stpp-njah, ki so prikazane v gornjem pregledu. Ceprav nekatere samoupravne mteresne skupnosti i»-vaj«ijo v predlogdh samoupravnih sporazumov prispevne stopnje tudi za obdobje 1976—1980, se bomo v javni razpravi izieikali samo za prispevhe stopnje veljavne v letu 1977, dočdm boano o prispevtiih stopnjah za nasled-nja ieta glasovali kasneje, dočim se za obseg programOT v samoupravnili sporazumih odloCamo v celoti. Programi samoupravnlh interesnih skupnosti so pri-pravljetni in ovTednoteni za celotao pebletno otodobje in izhajajo iz cen v letu 1975 ter upoStevajo stopnjo rasti pred-vudeno po reatoi vrednosti v dogovorili o temeljih dmžbenlh planov za razdobje 1976—1980. Na tej osnavi znaša vrednost programov za katere se združujejo sredstva v okviru samoupravnih interesnih akupnciptl diužbenlii dejavnosti v občinl LJutrljana Center po cenah iz leta 1975 v 000 din: Osnovne značilnosti pfograrnov v predloženih samo-upravnih sporazu'.Tiih sn <,]°dete: Otroško varstvo V primerjavi s prejšnjim obdobjem prevzema v ldfcu 1»77 področje otroskega varstva tudi osnovno dejavnost vzgojno^varstvenlh. zavodov. S tem se zdmžuje tudi del sredstev, ki so se preje združevale v STS »a vzgojo in izdbraževanje v SIS otroškega varstva. V enotnem programu so zajete aejaviiosti, la so enotno dogovorjene za celotno področje Slovenije. V do polnilnem programu pa je zajeto izvajanje nalog, ki jlb je začeTa skupnost otroSkega varstva izva.iati že v letiu 1976, t. j.: sofinanciranje Sole za varuhinje, nadpme&^nje vzgojiiteljic v 6asu letnlh dopustov, dnevna letovanja otrok. Posebni dodatnl program v Ljubljani je fudi so-financlranje izgradnje In zagotovitev programa » mcih zgrajenih iz samoprispevka I. in II., s čimer bo v občini Ljubljana Cerater v obdobju 1976—1980 vključeruh še 300 otrok v otroške vrtce. tJrejen pa bo tudTi oddelek aa 12 rajnrojno oiotenih otrok. Vzajemne In sotidarnostme nauoge družbene vzgoje m varstva ofcrok v SR Sloveniji pa obsegajo: pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok, varstvo matere in no-vprojenčka, ki vključuje nadomestilo osebnega dohodka v času podaljšanega porodniškega dopusta in pomož za opremo novorojencka ter dename pomoči družmam zb vzdrževanje otrok. Vzgoja in izobraževanje V enotnem programu dejavnostl vzgoje in osnovnega lzobraževanja so zajete naslednje naloge: — pouk po predmetniku z;a osnovne Sole (z upoSte-vamjem pose!bnosti kambinirajiega pouka, pouka v dvo-jezičnih osnovnih šolah in Solah narodnosti ter težkih delovnih oiest) in za osnovno izobraževanje odraSUh, — malo šolo v obseg^i 120 ur na oddelek, — celodnevno osnovno šolo — dodatno vzgojno izo braževalno delo in podaljšano bivanje učencev v obsegu do 25 odstotkov oddelkov redn^a pouka (10 odstotkov oddelkov COS in 15 ocl^tot.kov oddelkov podaljšanega bi-vanja), — amortizacijo neprerručnm, opreme m učil, prevoze udenoev, stroške bivanja učencev v domorih ali prl dru-žjnah in štipendije za pedagoške poklice. Za zagotovitev izvajanja teh nalog, ki so doloCene s standardi in normativl v celotni Sloveniji je sprejet si-stem solidamosti (člen 10), ki v okviru posebej dogo-vorjene solidarnosti tned Ijubljanskimi občinami tudi za-gota-vlja sredstva za izvajanje tako enotnega kot dopol-nilnega programa v občini Ljubljana Center. - V dodatnem Občinskem in mestnem progranm (61«sn 11) so zajete naloge, ki sicer ne sodijo v zakonske ob-veanosti, a jpomenijo uresničitov sprejetih dogovorov o razvoju vzgoje in izobraževanja v ljubl.ianskih občinah To so svetovalnl center, glasbeno šolstvo, zajefcje preko 25 od,stotkov učencev v podaljšano bivanje tn oelodnevno šolo, irrvestici.isko vzdrževanje in &e nekaitere mani ob-sežne naloge. Skupne naloge (člen 13 In 15) v SR Slovaniji, m katere se združujejo sredstva preko občinskih izobraže Valnih skupnosti pa so tisbe, ki jih v infceresu delovnih lj^idi opravlja za vse občinske izobraževalne sikupnosti republiška izobraževalna skupnost in rzajenuio krediti-ranje v osnovnošolske prostore. Kultura Predloaenl predlagisamoupravnega sporaasuma vsetoujejo program občinske, mestme tn republiške kultuTne skupno-sti. Prvotni predlog je predvideval širši program za ob-činsko in mesfcno kultunio skupnost že v letu 1977. Ob ¦^ipoštevanju reaJnih možnoeti združenega dela in skupnih nalog v SB Sloveniji na področju kulture, pa je bil obsfeg programa skrčen, tako da je rast sredstev za kiiltuimo dejavnost uskilajena z dogovorjeno rastjo sredstev za družbene dejavnosti. Osnovni program kulturne skupnosti obdine Ljubljana Center je v tem, da spodbuja uveljavlja«]« statoih oblfic iultume vzgoje v fcraijevnih smipnostih, TOZD ln Solah, da materialno podpira dejavnost obst»ječih kulturnih ustanov, ljubiteljskil-j društev in kultumlh skupin. Nada-lje bo ta skupnost podpirala prireditve in akcije iot so: Naša matineja, srečamja mladih literarndh ustvarjalcev, mladih pevcev, kultumih popoldnevov im rasnih kulturnih Drireditev mladih. V okviru Ijubiijajjsi«; K.ui:uixie staipoosU bo podpiiala raavoj naslednjih dejavnosti in argatuzacij: mestna knjiž-rxica, kulituma umetaižka društva in skupine (10), funtei-onalne izdatke ZKO in uperativne izdatke ZIPO Ljubljana Center in skupnih služb SIS ter programa kulturnih akcij v krajevnih sliupnostih, radijske postaje »Glas Ljubljane«, Akcije spominov iii tovarištva in sofimanciranje programov Zveze prijateljev mladine. V kulturni skupnosti SK Slovernje bo združevada sredstva z& sofmamclranje Lutkoifnega gledaJišča in kul-turnega centra Ivan Cankar ter prostorov mednairodnega grafičnega likovnega centra, za kar bo spodbudila tudi sprejetje posebnih sporazumov za združevanje sredstev. Združena sredstva, ki so zajeta v otoviru postavke »investicijskega vzdrževanja« pri Ljubljanskj kulturni skupnosti znašajo: — v letu 1977 1,250.000 — v Ietu 1978 1.250.000 — v letu 1979 1.250.000 — Skupaj 77—80 5.000.000 Drugl del teh sredstev se bo uporabil za investioijsko vzdrževanje zgradb OZD s področja kultupnlh dejavno-sti: Narodna galerija, Moderna galerija, ureditev prosbo rov za delovanje Partlzanskega pevskega zbora, odlcup in ruSenje sosedne zgradbe za potrebe raašlrttve Opere in baleta SNG, zamenjava stolov in ureditev Mirna napTav v obeh dvoranah SNG Ljiibljana, Muzej ljudske revolu-cije Slovenlje, Slovenska filharmonija, Ljubljanski regio-nalnd zavod za spomeniško varstvo, Zgodovinsln afhiv, Meistna knjižnica itd. Telesna kultura S predlogorn SIS aa telesno lculturo Je predvideno, da bo v letu 1977 dejavnost ostala v dosedanjem obsegu, 2ato rast sredstev zaostaja za rastjo v ostaJlh dnriSbenJto dejavaostih. Z enotnEn prograanum se v LJubijani in občini Ljub-ljana Center financira izvajanje telessnokultumega itrini-muma v šolah, združenem delu in kraievnih skupnostih fer množične telesnokulturne akcije in manifestacije. V pro^ramu občinske skupnosti ni predvlden dodatm program, V Ljubijam m SR Sloveniji pa se preko ob4inske SIS za telasino kulturo združujejo sredstva za vrhunsikd šport, spretnijajočo strokovno dejavnost, sodelovanje z obmejnimi deželanu, zamejci, delavci na zaCasnem dehi v tujini in izseljenci. Nadal.je se tako združujejo sredstva za izpolnjevanje obveznostl iz diružbenlh dogovorov in samoupravnih spo razumov za vzdrževanje visokogorskih planinskdh popto-jarak, regresiranje mladinskih potovanj, mladiTiski perio-dični tisk in mladinske delovne akcije. V okviru SIS za telesno kultuTO SRS se tudi zdru-zujejo sredstva za telesnokulturni center Slovenije, kredltad sklad, sklad za Solanje strokovnih kadrov In (JMovanJe telesnokulturne skupnasti SR Sbavenije ta Zveze telesoo-fculturnlh1 organizacij Slovenlje Zdravstvo Delovm ljudje v občmslti zdravstveni skupnosti zdru-žujejo sredstva za uresničevanje zdravstvenega varsbva in sociatoe varnosti za: — enotni program zdravstveneg» ¦varstva obfijnak« zdrav^tvesne skupnosti, — dodatni program zidravstvenega varsbva občinske zdravstvene skupnošti, — slcupni program zdravstven^a varstva občlnailse zdravstvene sfcupnosti v regionalni zdrarratveni sflcupno. sti LjubLjana, — skupni program zdravstvenega -v&rstnra adrarvatv«M skupnosti Slovenije, , — vsoto vseh teh pTogramov pretistavlja celotnl pro-gram zdravstvenih skupnosti, ki so se združile ,s saaio-upravnim sporazumora v Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana. _ • Presežena sredstva nad potrebnimi za uresničitev enotnega programa združuje skupnost v Zdravstveni skupnosti Slovenije za solidarnostno zagotovitev nresni-čevanja enofenega progTai-na, vendar do opredeljenega zne. ska v regiji 58.000.000 din za 1977. leto, presežena sred-atva preko tega zneska pa v regionalni zdravstveni skvip-nosti za financiranje dodatnega programa. V okviru enotnega programa zagotovi skupnost sred-stva za tekočo rezervo, ki znašajo 5 odstotkov od mesečne porabe za enotni program. Z dodatnim programom zdravstvenega varstva zago-tavlja skupnost nadomestilo osebnega a organov regionalne zdrav-»tv«ne skupnosti in njene strokovne službe. Ce zbrana sredstva ne bodo zadostovala za finančno pokritje programa, bomo zbirali dodatna sredstva v,obli'ki partdcipacije ali pa bomo skrčiii pravice 02iirtKna zao-strili'merila za uveljavljunje pravic. ' Skladno s samoupravnim .sporazvunom bomo sklepali sporazume o menjavi dela med uporaijniki in izvajalci zdravstvenega varstva in sioer v občinski zdravstveni skupnosti za osnovno, dispanzersko in lekamiSko varstvo občinske zdravstvene skupnosti; za specialistično, bolniS-nidno. zdraviliško zdravstveno varstvo in za d&javnost Zavoda za socialno medicino in higieno v L}ubljani v regionalni zdravstveni skupnosti ter za vrhunske klinidne in super specialistitax>k v čistem oddelku: — Otroci do 2 let od 8—12 otrok; — otroci od 2—3 let od 10—12 otrok; — otroci od 3—i let od 14—16 otrok; — otroei od 4—5 let od 18—20 otrok; — otroci od 5—7 let od 22—24 otrok; b) število otrok v mešanem oddelku: od 12—20 ofcrok; c) oddelek predšolskih otrok z motnjami v telesn«n in duševnem razvoju od 5—8 otrok; d) skupina predšolskih otrak v starosti od 4 mes. — 3 1« v družinskejn varstvu od 3—5 otrok; Normativ šrtevila otrok v posameznem odd-elku pod a) in b) se lahko poveča največ do 30 odstotkov, če omogodajo prostorske zmogpljivosti. 5. člen Tehnične, delovne in potrošne normative na enoto vagojno-varstvene storitve sprejema skupščina skupnosti otroškega vaTStva na predlog izvajatcev vzgojnovarstTOne 1 dejavnosti. Skupščina skupnosti otroškega varsbva ]ahko spr«me-ni te normative le ob koncu poslovnega leta na podlagi analize kadrov.skih, prostorskih in tehničnih zmogljivo-sti in analize finančriih možnosti za njdhovo spremetmbo. 6. člen « Skupšdina skupnosti otroškega varstra določi tist« dodatne prvine v kalkulaciji stroškov na enato storitve, ki izhajajo iz po,sebnih naL-nenov, zmogljivosti in potreb v vzgojnovarstvenl organizaciji. 7. člen Pro-gram vzgojnovarstvene dejavnostt se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepa skupnost atrolkega var-stva s posameznimi vzgojno-varstvenimi arganiaaci>ami. Pogodba z TrzgajnovarMveno organazacijo mora vs»-bovati zlasti naslednje sestavine: — vr.sto nalog, njihov obseg po enotah storitve in dinamiko izvrševanja;. — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajaiec, da bodo storitve dostopne uporabnikom; — obveznosti, da bo izvajalec zagotovfl kvaliteto sto-ribev najmanj v oikviru enotnjh tehniSnih in delovnih normativov, ki veijajo v deja-mosti; — ceno za opravljene storitve; — načtn poTočanja o izOTštfvi nalog po pogCKJbd; — nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe; — določbe o sankoijah 'za primer neizvršitve ali ne-ustrezne izvršitve pogodbe. Obvezni ,sestavni ctel pogodbe so fcudi ve]ja»oii teh-njfini, delovni in siroškovni normativi, ki jih sprejema skup^čina skupnosti otroškega varstva, če niso določeni s predpisi. . , Pogodbe se sfclepajo za paslovno leto oziroma za čsm izvrševanja nalog. Med poslcraiim letom se pogodba lah-ko dopolni .v priineru povedanja števiJa ©not storitev oziroma zaradd bistveniii sprememb elementov cene »to-rltev. ¦¦.-• . ¦ 8. člen Udeleženci smo sparazutnni, da se pri izračunu cene za ppravljetie storitve po pogodbah priznaivatjo naslednje sestavine csne za enoto storitve: a) materialni stroški, ka se izračunajo na podlagi enotnih tehničnjh normativov, in potroškav materiala ozi-roma storitev in sacer po cenah, ki so veljale 31. decem-tea preteklega leta; b) arncKrtizacijo v višina minimalnih etapenj določene s zakauom veljavne na dam sklenitve pogod.be; c) dohodJd cl) — sredstva za osetoe dohodke in skupno pora-bo, izračnnaiia na podtagi delovnih nonmativov, ki jdh določa skupnost otraškega varsbva (ali predpis); pri iz-računu teh sredsteV na enoto storifcv^ se uparabljajo me-rila po samaupra-vnem sporaauimi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in dTUžbenega čogovar& o razporeja-aju osebnih dobodkav; c2) sredstva za kritje obveznosti iz dohodka temeljne arganazacije združenega dela na podlogi zaikona ali sa-moupravnega sparazuma; — sredstrva za razširitev materialne osnove dela v vi&ini 15 odstx»bka na vsato od a^—c2; — sredstva za obvezno rezervo v višini 1 odstotka na vsoto od a—c2. C3) — .sredsbva za razširitev materialae osnove dela t irišini, ki se določi v pogodibi z vzgojnovamstveno orga-nizacijo; o4) — sredstva za obvezmo rezervo v odstotltu dolo-ieaem v predpisu; 9. člen Skupščina skupnosfci otroškega varstva doJoči vlSino ta pogoje za prispevek staišev h kritju cnesečne oeme za vzgojnovarstveno stonitev za enega predšolskega otroka na podiagi enotne lestvice o difereinciTam udeležbl star-šev v ceni starit€tv v Ljaibljani in na podlagi meril do-ločenih v 7. bno dotofiilo viSino oib sodelovanju z organizatarji in izvaja:lci počitaiškega in dnevoega letovanja ter z drugkni samoupravnina toteies-nimi .skupnostmi. g) V Skupnosti otToakega varstva se bo na podlagl programov KS o gradnji in opremljanju otroških igrišč namenjenih za otroke z letaipi prosrsmom podrobno na-črtavalo obseg in višino sredstev. h) Skupnost ot/roškega varstva bo skupaj s stanaranj-sito skupnostjo vlagala vse napore, da se tudi za vsigoji-teljski kader pridobivajo potretaa stanovanja ter akupaj z TjzgojnovarstfVBiiimi organizacijaini na tak načia netie-vala stanm^anjako problemajtiko. i) V skupnosti bomo zagotavljatl aredstva cuefel aa potrebe družinskega vaxstva, delovanje sbrokovnih služb in za opravljanoe drugih v letnih programih dogovorje-nili nalog, ki so na podlagi določil eamoupravnega spo-razvima o ustanavdtvi samoupraivine teteresne skupnosti ofcroškega •varatva občine LJuibljana-CeniteT in določil za. kona o združenem delu ter drugih predpdsov v prdstoj-nosti organov skupnosti, da na podlagi svobodne menja-ve dela in sredstev odločajo o uresničevanju dogovarjeiiii nalog. 14. člen S tem samoaipraivniBi. sporaaumom se skupnost ofcroš-kega vairsbva zavezuje, da bo bnnrednotila temefljni pro-gram vzgoje za predžolske otroke, ki se izvaja v oilcviru vzgojnovarstvene dejavnosti v WO po nasl^njih dogo-vorjenih osr»cxvah 211 nierilih: 1. Obvezni del vzgojnega pTograma za predšolstoe otroke, ki so v vzgojncvarstveni organizaoijd: — dela vzgojiteljiice in polovico vanuhinjie na enoto storitve po peda.goSkih in zdravstvenah normativih; — strošJn za vzgojna sredstva v vdšini 10 odstotfcov od stroškov po prvi alinei tega dlena; — amortizacijo za opremo in paxstcxre za vagojno dejavnost po normaitivih in v višim z zaikonotm predpi-sanih '.Tiiniinaliniii stopenj. Na teh osnovah se zagotovi predšoilskun otrokom v vzgojnovair.stvenih organizacijah mtnimaim standard pred-Solske vzgoje. 2. 80-umi vzgojnd program za predšolske otrotoe, U niso rMju<5eni v WO: — dela vzgojiteljice za 80-umi^vzgojnd pnoeram; — stroški za vzgojna sredstva v inšira 10 odstatikov od stroSkav v prvi alinei; — amartdzacaja za opremo in prostore za vzgojno d* javnost po normativih in v višinl z zakonom pnedfris*-nih minimalnih stopeiij; Na teh osnovah se zagotonni 80JurM v^ojml program vsem predšolsldm otrokom enega letnika (5. letalk), ki Se nlso •vfclj-iieeni v VVO. 15. člen Planirana sredstva za vzgojnavarsbv«no dejavnosit to za druge oblike družbene vagoje in vai^tva otrok nave-dene v nadaijnjih členih tega samoupravnega sporazuima so izračunana na podiajgi števdla enot storltev z uparabo minimalnega programa navedenega v prejšnjem členu ter dragih veljavnih tehnienih, delovnih in potrožnih norma-tivov, ki jih sprejema skupščina skupnosti otroSkega var-stva občine Ljubljana Cenber. Pri ovrednotenju so bile uporabljene popredne cene iz let« 1976. Sredstva ssa vzajemne in solidarne naloge otro&kega varstva v SR Sloveniji so planirana Jia podlagi vižine de- namlh dajatev in Stevila koristoikov fcs leta 1975 upoSte-va!oi5 Dovečanie zarad; rasti novo zaoc3!en:h. •iftBEiA K lb. CLENO (otrošKo varstvo) Potrebna sredstva 1976 1977 1978 1979 1980 1976^^980 1 „ Naloge po mirdjnalneni programu vzgojno- ¦.....¦ ¦ ¦ " "¦ ¦ ¦ ¦¦ , ¦ ¦......--------————---------------------- varstvene dejavnosti v obdobju 1976-1980 - vzgojnovarstveno dejavnost 22 otroke/ ki so vključeni v W0 18.131.149 22.167.350 25.282.712 27.287.201 27.287.201 120.155.613 •• 80-umi vzgojni prograin v starosti od 4 - 5 let, ki niso vključeni v WO 63.997 63.997 63.997 63.997 63.997 319.985 - druzinsko \>arstvo v varstveriih družinah - 97.968 97.968 146.952 146.952 489.840 2. Sofinanciranje gradnje V\K> in OŠ samcpr. J. in samopr. II 3.744.000 3.799.200 3.799.200 3.950.000 -3.950.000 19.242.400 3. Obveznosti iz posojil iz preteklih let (prenešene anuitete iz splošne porabe) 651.000 533.600 388.600 356.600 220.900 2.050.300 4. Druge dogovorjene nalcsge 1.694.465 1.972.525 2.447.355 2.726.222 3.126.255 11.929.475 SKUPAJ ' 24.284.61128.634.640 32.079.832 34.430.972 34.795.305 154.187.613 Zbrana sredstva 19.339.452 22.482.532 25.246.446 27.724.636 30.389.947 125.183.013 iz prelivanja drugih ljublj.občin 4.945.159 6.152.108 6.833.386 6.706.336 4.405.358 29.004.600 16. člen Za itresniC-itev predloženega programa iz 13. člena tega samoupraTOega sporazurna bomo ud€leženci zdniže-vadi sredstva za: (pregled v posebni tabeli) Za zagotovitev pred^vddenih sredstev bomo udeleženci tega jsamoupravnega sporazuma združevali sredstva po prispevni stopnji od osebnih dohodkov. Prispevna stop-nja za otrcško varstvo bo v letu 1976 1,32 odstotica, 1977 1,46 odstotka. 1978 1.56 od.stotka, 1979 1,63 odstotka, 1980 1,70 odstotka. 17. člen Skupnost otroškega varstva občine Ljubljaiia Center po na6elu soraztnemosti z dnigimi občlnami v Ljubljani združuje sredstva za skupno dogovorjene naloge progra-mirane v samoupravnem sporazumu MSOV Ljubljana za obdobje 1976—1980. Samoupravni sporazum o temeftjih pla-na družbene vzgoje in varstva otrok, Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana za obdobje 1976—1980 obrav-nava in daje soglasje skupšotna skupnosti otrolkega var-stva občine Ljubjjana Center. IV. VZAJEMNE IN SOLIDARNE NALOGE OTROŠKEGA VARSTVA V SR SLOVENIJI 18. člen Udeleženci tega samoupfa-icnega sporazuma si bomo na podlagi vzajemnosti in solidarnosti v obdobju 1976 do 1980 zagotavljali: al varstvo vnatere in novorojenčka nadomestilo osebnega dohodJca delavkam-materam r času poaaijšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma sferajSani delovni čas do enega leta staro-sti otroka, dolotenega na podiagi osebnega dohodka ¦» pretelclem letu, ter z zdravstvenilni skupnostmi dogovor-j«iob,seg porodnega varstva kmetijskim pTOizvajalkam in ' pomoč za opremo vsakemu novorojenemu otrokvi t SR Sloveniji oziroma otroku delavca v združ&nem delu v SR Sloveniji po enotnih merilih in v sedanji v'.?'"1'. ki bo vsako leto usklajena z gibanjem materialnih s::1. iv ¦za novorojenca. b) Denarne pornoči družinam* obrošike dodatke za otroke delavceV ki kmetov ter po-sebne dodatke k otroškemu dodabku za obrake edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otro-ke na podlagi enotaih meril v SR Sloveniji najr.Tian.j enakeinu številu otrok. kot v lem 1975 in višini, kii bo letno usklajena z rastjo življenj^kih stroškov po merilih, ki jih bodo določile skupnosti otroškega varstva s spo-razumom'T Zvezi skupmosti otroškega varstva SR Slove- ny«. c) Ppspeževanje razvoja družbenega varstva otrcik pospeSevanje razvoja družbenega varstva otrok tako, da bomo dosegli bolj enake pogoje za dmžbeno organi-airano varsbvo otrok. V ta namen določamo s tem sa-moupravnim sporazumom enotno dogovorjene mini^nalne standarde vagojnovarstTOne dejavnosti, ki so osnova mi-nimailnega programa vzgojnovarstvene dejawnosti za pred-šaiske otroke v obdobju 1976—1980. Miniroalni progTara je sestavni del tega samoupravnega sporazu.na; po,9peševanje razvoja manj razvitih oblik otroškega varstva (oferoci z motnjami v teiesnem in duševnern raz-voju, dvojezični oddeBci v vzgojnovarstvenih organizad-jah) usposabljaili kadre ter prispevali k programu Vaai. skav na področju družberaega varstva otrok; v — izvajanje družbeno dogovorjenih nalog, ki so po-membn« za Tazr/o-j otroškega varstva. Zavezujemo se, da bomo po načelu soUdarnosti zdru-ževali sredstva v Zvezi skupnosti crtroškega varstva SR Slovenije za dosego, dogovorjenega enotnegra minimalne-ga prograina> v vseh občinskih skupnostih otroštasga var-stva. \ 19. čien Skupnosti otroškega varstva ob&n v SB Sloveniji, ki v ckviru sredstev zbranih po enotni prispevni stopnji na območju svoje občine ne morejo zagotoviti izvedbo enotnega dogovorjenega minimalnega temeljnega programa vzgojnovarstvene dejavnosta prejmejo solidarnostna sred-stva po naslednjih načelih: 1. Ob&nska skupnost otroškega varstva je lahko ude-. ležena v solidarnostnih sredstvih, če v občini nobeno po- dročje družbenih dejavnosti ne presega enotnega mini-mataega programa. 2. Do solidarnostmh sredstev so upravičene tiste ob-činske samoupravne interesne skupnosti ofcroškega var-stva, ki v okviru sredstev, zbranih na območju svoje ob&ne po dogovorj^nih solidamostniii stopnjah ne more-jo zagotoviti izvedbp enotnega temeljnega programa (enotni temeljni program obse'ga sofinanciranje vzgojnega programa v vzgojnovar»tvenih organizacijaii po dagovor-jenem minimalnem programu)., 3. Solidamostna' sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo temeljnega progra.Tia in sicer največ do razlike med sredstvi zbranimi za dejavnast ns obmodju občine, ter celatno vrednostjo temeljnega programa dejavnosti v občini. 4. Morebiini preseaek oz. primanjikljaj sredstev, ki se združuje v solidajnast se ob zaključku vsakega poslovnega leta poračuna z občinskimi skupnostml obroškega va-r-stva, ki so prispevale s<5Udamo,stna sredstva in sicer tako, da se v naslednjem poslovnem letu upošteva pri obvez-nosti za solidarnast v sorazmerju s sredstvi, ki so jih dejansko prlspevale za solidarnost. Skupnost otroškega varstva bo v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije najmanj 3 krat letalo sku-paj z drugimi skupnosteni analizirala izvajanje minimal-nega programa vzgojnovarstvene dejavnosti za predžolsk«, otroke t&r uporabo teh sredstev. 20. člen Udeleženci se zavezujemo, da bomo za vzajemne 5n solidarne naloge otroSlcega varstva iz določil 18. 61ena tega sporaziima po načelu vzajemnost.i in solidarnositi zdruie-»'pali sredsbva v SR Sloveniji in sicer: a) združevanje sredstev za vzajemne in solidarne na-loge pri Zveei skupnosti o+.roškega varstva SR Slovenije » po stopnjah od osebnega dohodka družbenega in zaseb-nega sektorja v občini I/iubljana Center. v 000 d'in 1976 leia združujerno 197G leta združujemo 1978 leta združujemo 1979 leta združuje'.-no 1980 leta adružujemo 39.10.1 din 40.330 din 41.685 din 43.031 din 44.448 din Sfcupaj obdobje 1976—1980 208.595 din. Za zagotovitev navedenih sredstev bomo združevflli sredstva pri Zvezi skupnosti otroSkega varstva SR Slo-venije po enotni prispeTOi stopnji od brutto osebnih do-hodkov v višind: 1976 !eia — 2.73 odstotka, .1977 leta — 2,68 odstotka, 1978 leta — 2,64 odstotika, 1979 leta — 2,59 odstotka, 1980 leta — 2,54 odstotka, b) Udeleženoi ugotavljamo, da bodo v Zvezi .skupno-sti otroškega varstva SR Slovenije združevali sredstva tudi upokojenci združeni v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja po dogovorjeni stapnji od -viiine dejanskjh izdatkov za denarne pomoči otrokom upoko-jencev in da bo pxi aredstvih ZSOV SR Slovenije iž osta-lih dohodkov za vzajemnost in solidarnost (natedena sredstva od sredstev na vpogled) v vseh Ijubljanskih o"o-činah pridobila še: 1976 leta 1977 leta 1978 leta 1979 leta 1980 leta y 000 dan 18.812 din 19.326 din 19.446 din 19.357 dia 19.372 din Skupaj sredstva prispevkov od pokojnin in drugsi de.-n periodačnem obraouTOi to zaključnem računu ana-Ii2irati vsebinsko in finančno realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ufcrepe. VzgoiinovaTstvene cmganizacije so dolžne predložiti poročaJo stanja iz pol-letaega ia letnega obračuna. Ce se pTd analazd iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objetotivnih raalogov prc^ram ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v siMepih skupščine, ki temeljijo na tem sporazinnu, ter da skupščtna SOV tega ne more popraviti v ofeviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvefetJti udeležence sporazuma in občinsko starpeCiTio. šteje se, da se program ne izvaja v bistvBinih tod-fcali, če: 1. se ne izvaja dogovoTjeni enotni minimatol prograai all sikupni progTam v predvidenem obsegu in kvaliteti; 2. če nastopijo n^predvidene in izjemne okoliščine, kl '_>; zabtevtile vrednostao fcrčenje programa za več ka-kor iu odstotkov: 3. 6e so bistveno fcršena dotočaJa izvajalskih pogodb glede kaikoTOstii storitev. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina s».upnQSti otroškega varstva predlaga spretmembo samo-upravnega sparazuma, ali pa predlaga družbenopalitiend skupnosti, da sprejme ustrezen ukrep. ,. 24. elen Skupšftiina steupnostd otroškega varstra bo ob zaključ-ku -visaikega poslovnega leta, ko bo sprajela tudi letni program za naslednje leto, vaiorizirala zneske v progra-' 3Mi za naslednje leto z dohodikovnimi gibanji v občini. 25. 61en Pnesežki iz priliva sred^tev, ugotavljena z letrrim za-ključnim radunom S^S, se poračiinajo 2a,vezancem pri obveznostih za naslednje leto, če ne sklenejo druga<5e. VI. PRBGLED PREDVTDENIH SREDSTEV V (NOMINftLNIH) ZNESKIH ZA IZVEDBO ENOIMEGA SKUPNEX» IN DOPOUaiiEGA MA ZA LETO 1977 26. člen Sredstva za izvedbo prograna družbene vzgoje in v otrok po tan samoupravnem sporazurau znašajo: 1. Plan (cene 1975) Enotni Skupni Dopolnilni skupai Leto_______prograin_____program ' progran_______Kupa^ 1977 22.231.347 40.330.000 6.403.293 68.964.64C 1973 25.346.709 41.685.000 6.733.123 73.764.832 1979 27.351.198 43.031.000 7.079.774 77.461.972 1980' 27.351.198 44.448.000______T. 444.107 79.243.305 Skupaj 1977-80 102.280.452 169.494.000 27.660.297 299.434.749 2. Iznnedba plana v letu 1977 (v teflcočih cenah): — enotni program 21.069.752 — skupni program 48553.000 — dopolniini prc^ram 6.945.000 Sktepaj: 76.267.752 Od tega iz solddamosti sredstev prelivanja za izvedbo enotnega progTama od drugih obdin Ljubljane 6.138.139. 3. Obseg zdmževainja sredstev za izvedbo enotnega in dopolnilnega prograina v vseh občinah mesta Ljobija-ne se v letu 1977 ugotovi takole: — dogovorjenl program za leto 1977 iz brutto osebnega dohodka 146.782.000 — manj realizirana sredstva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zakomu o začasnem fimanciranju SIS) po predpisani stopnjd 0,49 32.884.488 — manj znesek presežka v l«*u 1976 347.000 Ostane za združevanje v obdobju od , 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 113.550.512 4. Obseg združevanja sredstev za skutmi program v zv«zi skupnosti otraškega varstjva SR Stovenije v letu 1977 se ugotovi takole: — dogovorjend program za lebo 1977 1.497.798 — manj prispeveik od pakojndm za 1. 1977 77.400 — raanj realizirana sredsbva v obdobju od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 (po zafeonu o začasnem financiranju SIS) 801.000 — tnanj znesek piesežka iz leta 1976 97.000 Ostane za združevanje v obdobju od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 522J98 PraseSek sredstev iz leta 1976 se ugotovi tako, da se od oelot.nih sredstev, združenih za izvedbo progirama po tem samoupravnem sporazuniu v lebu 1976, odšteje vred-nost revaloriztranegB pn^raina za leto 1976. Po istem principu se izračuna tudi znesek prfcnanjkljaja za leto 1976. Znesek iz 3. 5. točke se bo združeval v skupnosti otro&kega varstva tako, da bodo zavesanci plače-vali pri-spev*ke po stopmji 1,98 odstotika od brutto osebnih dohod-kov, pri tem se upošteva osnova v višini 46 odstotkov od 100 odstotkov brutto oselbnega dohodka v letu 1977 v znsteku 5,716.880 dinarjev. Zne.sek iz 4. 5. toCke se bo združeval v Zvezi skup-ncxsta otroškega vairstvia SB Slovenije taiko, da bodo za-vezanci plaievali prispevke po stopmji 2^1 odstottk'a od brutto osebnih dohodikOT. 5. Merila za združovanje sredstev po tem .sporazinnu za leto 1978 in za nasLednja leta bodo dolofiadi udeležen-ci tega sporazuma z aneksoim, upoštevaje sistemske o,sno-ve, ki bodo *a *o obdobje opredeljone z zaikonom. VII. KONCNE DOLCKiBE , 27. člen Rekapitailacija matelriailnih obveznosti udeležencev spo-razuma v občini Ljubljana Center, ki prispevajo in zdru-žujejo sredsbva po določilih tega sporazuma je kot prito-ga sestavnl del sporazrima. 28. člen Ta sporazuin se Sklene s pTistopnimi izjavami, fci jih podpišejo pooblašdeni preditavniikj udeležencev. Sporazum je sklenjen, ko k njemiu pristopi najmanj di-e tretjini upravidamh udeleženoev. Ko je ta pogoj iz-polnjen, ugotovi skupšfiina SIS s posebnim sklepom. Ko je samoupravni sporazum sprejet, se objavi v glasilu abčine Loubljaina Ceinter. ' Podpisnikl — udelezejini sporazuma Priloga k 25. členu sainoupravnega sporazuma SIS za otroško varstvo dbLiijp Ljubljana Center Rekapitulacija materialnih obveznosti udeležsncev sporazana, ki so zavezani plačevati prispevek ¦ Sredstva Prispevna -----S t o p n 3 e f----------- _____________________._______________1976-1980 osnova 1976 1977 1978 1979 1980 1. Dogovorjeni eiiotni minlmalnl program . 91.432.251 BOD 0,90 1,04 1,14 1,21 1,28 2. Dogovorjene vzajemne in sc -lidarne naloge otroškega varstva v SR Slovenijl 208.995.000 BOD 2,73 2,68 2,64 2,59 2,54 3. Ostale fogovorjene naloge 33.750.762 BOD 0,42 0,42 0,42 0,42 0,42 Skupaj: 334.178.013 BOD 4,03 4,14 4,20 4,22 4,24 - Op.t BOD Bruto osebni dchodek Vzgoja in izobraževanje Delavcl ln delovnl Ijudje. ki v temeljnih in drngih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih ter združenjih kot uporabniki ali izvajalci storitev osnovnega izobraževanja uresnlčuje-mo svobodjio menjavo dela v občinski izobraževalni skup-nosti Ljubljana-Center (v nadaJjnjem besedilu: udcležen. ci) na podlagi 44. člena zakona o temeljih sisteina drnž-benega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) SKLEPAMO SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana občinske izobraževalne skupno-sti Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 S tem samoupravnim sporazumom določamo za sred-njeročno obdobje 1976—1980 temeljne smotre in naloge, ki jih bomo ureaničili v občin$ki In nestni izobraževalnd staipnosti, pogoje in merila, na katerih bo slonela svobod-na menjava dela, sestavine in obseg enotnega programa, programa gkupnih nalog in dodatnega programa, obvez-nostl delavcev za izvedbo pragramov ter pravice, obvez-nosti in odgovomosti skupščine občin&ke izobraževalne sfcupnosti. 2. člen Zuveaujemo se, da bomo v tem srednjerodnem ob-dobju raavijali osnovno izobraževamje tako, da bomo za-dovoljevali naše osebne tn skupne potrebe in interese v skladu z družbanimi potrebami in smotri na tem pod-ročjiu. Vagojno izobraževalne organisraoije združenega d^la bodo povečevale učinkovi-tost svojaga dela ter zato po-sodabljale učne programe in učno tehnologijo. 3. člen Obseg tn vsebina planov osnovnega izotoaževanja se določata v mejah materialnih možnosti tn potieb združe-nega deda in deloTOih ljudi ter v mejah zmogljivostd iao-braževataih organizacij združenega dela. I. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA V OSNOVNEM IZOBRAŽEVANJU 4. člen Pri vrednotenju nalog,' dejavnosti in progrr.mov vzgo-je in osnovnega izobTaževanja bomo uporabljali: — enote storitev, — standarde in normafcrve, — fcallculatiiviie elemente cene. Standardi m normativi so sestavni del tega spora-zuma. - ' 5. člen V osncrmean izobraževanju se enota storitve na na oddelek. 6. člen Standarde in normative za oblikovanje cen Tzgojno- izobraževaliiih storitev sprejemajo skupščtne občinšikih isobraževalnih skupnoati v sfcupSčini izobraSevalne skup-nosti Slovenije. Za tiste dejavnosti, ki zanje ni mogoče določifi enote •toritev, sprejme skupščina izobraževalne skupnosti fi-nančne normativ«. 7. člen Za opravljanje storitev oz. dejavnoeti sklepa občin-•ka izobraževalna skupnost z izobTaževalnimi organizaci-jami pogodbe, ki vsebujejo zlasti: — vrsto in obseg nalog razčlenjenih po enotah 9to-ritev, — cene ža enote storitev, — kvaliteto storitev, lci jo je organizacija dolžna sa-gotoviti v okviru standardov in normativov, — vrednotenje boljše kvalitete opravljenih storitev. kot je bUa določena s pogodbo, . — sankcije za manjši opravljen obseg in slabšo kva-liteto storitev, kot je bilo določeno s pogodbo, — način poročanja o opravljenih storitvah in o po-rabi sredstev ter načinu izvajanja nadzora. Za dejavnosti, kjer ni določena enota storitev, se v pogodbi določi višina povračila za opravljeno delo po programu in dragi elementi pogodbe. 8. člen V oeni za enoto sotritev upoštemno naslednje kalku-tetivne elemente: a) materialne stroške, ki se vračunajo na podlagi nor-mativov o potroikih materiala In obsega potrebnih stori-t«»v po cenah iz decembra preteiklega leta cw. po finančnrih normativih; b) amortizacij,sike stroške, ki se vra&unajo po mini-malnih zakonskih stopnjah in stanju sreds.tečke prejšnjega odstavka je ndžja v 1. 1976 za 0,11 odstotka, v letu 1977 pa za 0,14 odstottca od prispevne osno-ve. — v izobraževalnih skupno,stih iz 2. todke prejšnjega odstavka višja za 0,25 odstotka od prispevne osnove. Tako združena splidamostna sredstva se smejo upora-biti samo za izvedbo enotnega programa. Moretoatni presežek oziroma primanjkljaj sred.stev, ki se združujejo v solidarnost, se ob zaiključku vsakega po-slovnega leta poračuna z občinskimi izobraževainimi skupnostmi, ki so prispevale solidarnostna sredstva, in sicer tako, da se jim v naslednjem posloTOe^i letu upo-števa pri obveznosti za solidamost v sorazmerju s sred-sfcvi, fci ,so jih dejansko prispevale za solidamost. 11. člen ¦ V šolskem letu 1976/77 je na obmofiju občine Lju-bijana-Center 7 osnovnih šol, 177 oddelkov, 4.756 učencev, v letu 1980/81 pa bo 174 oddelkov s 4.662 učenci zaradi povečanega priliva otrok in razširitve osnovnošolskega prostora iz programa I. in II. samoprispevka delovnih Ijudi in občanov v ljubljanskih obdinah. 12. člen cnoLni progrcira osnovnega izobrai srtxJr,tva po prispevni stopnji iz 10 l predvidevonjihJ vajija itjiu zdiu^evali člena po naslednjih v 000 din Enotnl Prispevek obcine Za solidarnost V Leto proaram Contor , obcini Center____ ______VJ3RS______ Znesek Stopnja Znesek Stopnja 1976 1.778.707 46.262 3,15 21.393 1,47 1977 2.031.264 51.135 3,32 26.154 1,71 1$78 2.311.723 56.627 3,49 31.025 1,93 1979 " 2.444.573 60.340 3,54 31.086 1,84 1930 2.580.441- 64.220 3,59 31.251 . 1,76 Sku- paj 11.146.708 278.584 3,43 140.909 1,74 Program skupnlh naloR 13. člen Program skupnih nalog obseg^a naslednje naloge in dejavnosti s področja osnovnega izobraževanja, ki 90 skupnega poraena za celotno SR Slovenijo: — šolstvo narodnosti in etničnih skupin, — izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v organizacijah za usposabljanje, ki jih je ustanovila SR Slovenlja, — dopolndlni pouk v slovensketn jezitai v tujini za otroke delavcev, kd so tam na začasnem d©lu, — mladinski tisk! Sredstva za program skupnih nalog se v SB Slove-niji zagotavljajo po načelu vzajemnosti s prispevkom po dogovorjerii enotni stopnji v o-kviru prispevka za osnov-no izobraževanje. 14. člen "La program skupnih nalog, opreaeljen v projsr.jem fclenu, bano združevali sredstva jx> dogovorjšni enotni prispevni stopnji pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, in sicer: __________________________________v ooo din Prograni skupnih Prispevek občine Center Lsto r.alog v SRS Znesek. Stopnja, 1978 68.390 2.328 0,16 1977 76.977 2.600 0,17 1978 105.619 3.536 0,22 1979 106.914 3.548 0,21 1980 113.394 3.729 0,21 Ekupaj: 471.295 15.741 0,19 Program vzajcmnega kreditiranja naložb v osnovno-iolski prostor 15. člen I^o programu vzajemnega kreditiranja naložb v asno-v-nošolski prostor bomo delovni ljudje in občani na vsem obmožju SR Slovenije združevali sredsfrva, da tai s kredi-ti iz teh sredstev pospešili graditev novih in rekonstruk-cijo starih osnovnošolskih objektov, kjer so takšne in-vasticije nujno potrebne in je vedji del potrebnih sred-stev že zbran s samoprispevkcm ali iz dnigih virov. V združena kreditna sredstva prispevamo delovni ljud-je in občani v vsej SR Sloveniji po enotni stopnji v otevi-ru prispevka za osnovno izobraževanje. Sredstva, ki smo jih za namen iz prvega odstavka zdmževali doslej ostanejo v obdobju 1976—1980 združena za isti namen. Iz združenih sredstev po tem sporazumu se dajejo posojila na javnem natečaju. Pogoje za udeležbo na na-tečaju. prednostni red, natečajni postopek rn kreditne po-goje določijo občinske izobraževalne skupnosti s sploš-nim a.ktom, ki ga sprejmejo v skupSčini izobraževalne skupnosti Slovenije. 16. clen : ( Za program vzajannega kreditiranja r.aložb v o.-;novnošol-ski prostor bono zdiiizevali pri Izobraže^ini skupno-sti Slovenije sredstva po enotni prispevni stopnji in sicer: ___________________,_____________v 000 din_______ Program vzajemnega Prispevek občlne Center Leto kreditiranja za SFS Znesek Stopnja 1976 25.650 879 0,06 1977 31.694 1.078 0,07 1978 38.406 1.295 0,08 1979 45.824 1.531 0,09 1980 53.999 1*788. 0,10 Skupaj: 195.573 6.571 0,08 Dodatni program 17. eien Podroben prikaz dodatnega programa je razvid&n iz priloge k temu sporazumu. Sredstva za dodatni program bomo zagotovili z do-datnim prispevkom občinski izobraževalni skupnosti. ¦....... 15. člen Za. ciodaUui program, ofare OEČ^NS ODstooece I razc:.r-ieni 1 + d " ¦" stanje i program Bežigrati 48.297.4o5,15 I7.82o.598,o5 I 8o.o48,oo 66.198.o51,2o Cen-ter 42.7o3.815,oo 2o.l21.o^5,85 \ 15.47o,oo 62.84o.54o,85 Koste-Polje 59.238.32o,60 ! lo.3c>3.115-25 I 2o.864,oo 69-562.299,85 Šiška 81.126.416,00 ! 15.1o2.o37,6o 543.612,00 96.772.065,60 iijfcfc 78.356.o94,oo j15.19o.o87,bb 214.19o,oo 93.76o.371,oo LJU3LJANA 3o9.722.o5o,75 78.536.893,75 874.184,00 389.133.128,50 SKUPNI PROGRAM NALOiG IZOBRA2EVALNIH SKUPNOSTI OBCIN V SR SLOVENIJl V tttn delu programa so naloge, kl so se doslej opre-deljevale kot skupne — republiške — naloge na.področju osnovnega izobraževanja, opravljala pa jih je Izobraževal-na skupnost Slovenije v skiopu nalog, ki so ji predpisa-ne z zakonom ali pa so ji bile povefjene s samouprav-nim sporazumom o njeni ustanovitvi. S spreminjanjem narave Izobraževalne skupnosti Slovenije, ko ta postaja \'se bolj zveza skupnosti, pa se je treba nujno dogovoriti, da se ločita programa usmerjenega in osnovnega izobra-ževanja. Zato bodo letos skupne naloge financirale občin-ske izobraževalne sknpnosti. Sredstva za njihovo uresniče-vanje naj bi delovni ljudje in občani združevali po na-čelu vzajemnosti. Za tak program skupnih nalog v kaber^a sodi tudi vaajemno investiranje v osnovnošolski prostor — to smo reallzirali tudi v letu 1976 — rraj bi delovni ljudje in ob- čani lBibljanskih občin združevali: » — za skupne naloge po enotni stopnji — 18,642.000 dinarjev (stopnja 0,15), — za vzajemno investiranje v osnovnošoliki prostar po enotni stopnji — 8,700.000 dinarjev (stopnja 0,07). SOFINANCIRANJE PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE IN VARSTVA V I. POLLETJU 1977 Izobraževulne skupnosti obdin v Ljubljanl so v ob-dobju začasnega financiranja, torej v prvem polletju le-tošnjega leta, zagotavljale tudi sredstva za sofinanciran.je programav v^ojnega dela v vzgojnovarstvenih organiza-cijah. S posebnim sporazumom o prenosu naj bi te na-loge v drugi polovici tega leta ali točnpje od 1. 7. 1977 prešle v docmeno skupnosti otroškega varstva v Ljubljani. Tak dogovor bo nedvomno pfozitivno prispeval k ce-lovitejšemu obravnavaniu problemov predšolske vzgoje in varstva v skupnostih .obroškega varstva, odpravil pa bo tudi — v dosedanji praksi pogosto prisotno — podvoje-nost pri dogovarjanju in odločanju o razvoju predšolske vzgoje in varstva. Celotni program razvoja predšolske vzgoje in varstva bodo v javno razpravo razgrnile skupnostl otroškega var-stva. Izabraževa]Le skupnosti Ljubljane v tem predlogu programa prikažujejo koliko sredstev bodo za financira-nje teh programov. porabile v 6. mesecih tega lota torej v času, ko je bil del sredstev, zbranih iz prispevne stop-nje za izobraževanje namenjen tudi za financiranje vzgo.inega de!a v vzgojnoizobražavalnih organizacijah. Izobraževalne skupaosti občin v Ljubljani bodo za sofi-nanciranje programov predšolske vzgo.je in varstva od 1. 1. do 1. 7. 1977 porabile (ocena) 47,627.042 din. • 16 REKAPITTJLACIJA BOD i2.428.ooo.ooo din Potrebne stopnje iz BOB brez upoštevanja presežka natečenili sredstev v letu 1976 t i > ¦ i ¦ ¦ t i—¦----------— $ -pprvRAi« Enotni in Solidar- Skupne Vzajemno ^uu«au elodatni nost naloge v krediti- SKUPAJ 1 SH3 ranje na- | lož"b v OS |___________{___________j_____________________. S5S j________^_ j Ho^jT^ ¦ 5.13 1,44 o,15 0,07 4,79 -Potrebne stopnje iz BOD z -upoštevannem presežkov natfečenili sredstev v letu 1976 ? •cpogt?am Enotni in Solidar-. Skupne Vzajemno l "-^^1^11 dodatni nost naloge v krediti- SKUPAJ i . ¦- ' SRS ranje na- ; ložb v OŠ prostor v l_______________________________________SRS_______________ i Popnj™ 5'05 x»29 °^ °»°7 *»54 V tej tabeli je upoštevano, da je1 presežek združenili sredstev nad aogovorjeno porabo v letu 1976: - iz programa izobraževalnili skupnosti o"bčin v Ljubliani din 12.583.ooo - iz solidarnostneea združevanda sredstev din 18.ooo.ooo. Kultura Na podlagi 2., 28. in 44. člena Zakona o temeljih si-stema družbenega planiraaja ritve, — opravljanje dejavnosti, kjer programa ni mogoče oblikovati po enoti storibve, — tehnični in delovnl "nonnaitiivi, — elementi cene, Enotc storitev tesr tehnične in delovne normative spre-Jerna skupščina Kultum« sfeupnostl Slavendje, elemente cene določa ta sporazum. Organiaacije združenega dela s področja kuiture in drugi izvajalci bodo svoje programe oblikovali tako, da bodo prikazali enote staritev ter delovne In tetoične normatlve, na podlagi katerih je bila obliikovajna cena storitev. 3. člen UdefleženiCi smo sparaaumni, da se prl torafiunu cene za opravljeine storiibve prianavajo naslednje sestaivine oene: a) maiteriailni atroški po cenah 31. decembra pretek-lega lota, i^fotovljenlh bodiai po posameznih vnstah ma-teriailnilh stroSkov, bodisi po povprečnih materialnih stroš-Irih, b) delež za amorti^acijo v vištni minimalne zakonake stopnje, vefljavne na dan sklenitwe pogodbe, c) dohodek: i c') — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izffa6unama na podlagi delovnih normativov, kot jih je sprejela skupščina Kulteme skupnosti Slovenije; pri jz-radunu se uporabljajo merila samoitpravrjih sporazumor za dejavnostl, družbeni dogovori o razporeiai>j.u dohodka in osebnih dohod&ov in zakonska doloClla, piri čemer se upošteva tudi razmerje do poprečnega mesednega OD na PND v gospodarstvu v preteklem letu, c2 — sredstva za pokrivanjo obveznosti iz dohodka TOZD na podlagi zakona in samoupravnih sporazumov, c3 — sredstva za obvezmo reservo v skladu z zakonom. Kultuma skupnost Slovenije bo kot sopodpisnica sa. moupravnih sporazumov o osnovah in merllih za razpo-rejanje dohodka in za delltev sredstev za osebno in skup-no porabo delavcev v kulfcumih dejavnostih zagotavlje ustrezneijše vrednotenje dela umetnikov in njihove iunet-niSke ustvarjalnosti. 4. čten Dogavorjeni program dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jib. sklepajo kulturne skupnosti s posameznimi kulturnimi organizacijami ozaroma izvajalci. Pri delcžu, ki se zagcrtavlja s svobodno menjavo dala prek kulturnih skupnosti, se upošteva planirani dohodek, ki ga usbvarjajec ustvari pri realizaciji dogovorjenega programa iz priapevka neposredn^a uporabmka pri po-samezni storitvi oz. tudi s sredstvi dn^ih udeležencev v menjavi dela. Pogodbe so tipske, po obrazcu, ki ga določa skupSči-na Kulturne skupnosti Slovenije. Pogodbe se sMenejo 2a čas, dokler traja lzvTševanje nalog, praiviloma pa za eno poslovno leto. 5. čten Ce se povečajo materlalni stroški izvajalca med iz-vajaojem pogod.be zaradi narašfianja cen, bo izvajalec najprej analiziral možnosti za racionalizacijo stroškov v okiviru pogodbanega aneska. Ce pa izvajalec dokaže, da racionalizacija ni mc^oča brez škode za izvedbo nalog, določenih po pogodbi, bodo kulturne skupnosti ustreano spremenile pogodbe z iava-jalcem. člen Izvajalci se zaveaujejo, da bodo tudl pri sklepanju pogodb v n-aposredni svabodni menjavi dela upoxabtyald enaka načeda za oblikovanje cen, kakor jih določa ta sporazoim, lahko pa upoštevajo druge normative, 6e se tako sporazumejo z uporabniki. Pogodbe v naposrednl svobodni menjavi dela ne sme-jo oviraiti izvajanja nalog, dogovorjenih v pogodbi s kul-turnimi skupnostmi. III. Programiranje kulturnih dcjavnosti za obdobje 1976—1980 ;. člen Kulturaa dejavnost v obdobju 1976—1980 je dročju — rast domače usfcvarjalnosti, — nadaljnje širjenje gled&liške, glasbene in piesno-baietne vzgoje, zlasti ined mladimi, : — dostopnost gledai:ske, glasbene in plesno balettie dejavnosti delavnim Ijudem in občanom, — s polovičnim doležem t>o zagotavljala dogovorjent prograin O2D s tega področja (seznam OZD je v prilogi, Jd je sastavni del tega sporazuma). c) na področju varstva kuMtume dediščine (tnuzeji, arhivi, spameoiSko vsrstvo) — temeljne razstave, — odkup muzejskih predmetov, — varatvene posege ua posameznih kultumih spome-nikih in spomeniških območjih, uvrščenih v I. kategosrioo, — z dedežein od ene tretjine do ene polovice bo za-gobaivijaila dogovorjen program OZD s tega področja (scznam OZD je v prilogi, ki je sestavai d©l tega sporazuma). č) na Hkovno-galerijskem področju — temeljne tn retrospektivne razstave, — odkuj) litoraiih. del, — z deležem ene tretjine do polovice bo zagotavljads dogovorjeni program OZD s tega področja, (seznam OZD je v priilogi, ki Je sestavni del tega sporaauma). d) na področju klnematografije — proizvodnjo oelovečernih in kratkih filmov, — iilmsko -vzgojo, — s polovičaim dedežem bo sodelovala pri aagotavlja« nju dogovorjenega programa Kinotake. Na teh pcKiročjih bo Kultuma skupnost Slovenije pod-pirala tudi tiste akcije, ki imajo poseben pomen za raa-voj posainezinih dejavnostd in za kulturni razivoj Slovenije. 2. Razvoj kulturne dejavuosti italljanske in madžarske narodnostne skupnosrti bo zagoLavljala tako, da bo pospe-. Sevala dejaivflost kulturno • prosvctnih oi^anizacij, gledališ-ka in glasbena gostovanja, likovne rassstave ter knjižni&io (odkup knjig v materinem jeziku) in založniSko dejavuost, Se posebej izdaje izviimih del vistvarjcilcev obeh narod-nosti. 3. Pospeševala isi spodtmjaia bo kultumo dejawnost in teultumo življenje Slovencev, ki življo zunaj Socialistične repubilke Slovenije; pri tem bo ziasti podpirala kulturna gostovanja in nakup koj%. . . 4. Na področju stikov z drugimi nar^di in narodno. »tmi v SFKJ bo prednostno pospeševala prireditye skup-nega pomena (v skladu s posebnim sporazumom), izme-njavo gcstovanj, razstav, skupno dogovorjeno založoišk.o in fUmsko proizvodnjo ter drugo, pomembno za medse. bojno abliževanje kultur narodov in naroctnostd Jugosla-vije. . ' 5. Na področju stlkov s tujlno bo posp-likavali temeljne sikupnosti in enote za posaineano kul-turno podrodjet az. območje in še bolj uveljavili vlogo kulturnih skupnosti kot prostora, kjer se uporabniki in iavajalci medsebojno dogovarjajo o kultumiii potrebah in interesih tn o njthomn uresnlčevanjiu afeoBi svobodno menjavo dela. Hkraiti s tem bodo 61ani kultuimih sfcupnosti izpo-palnj^vali medsebojne odnojse pri programiranju in fi-nanciranju kultarnih dejavnosti to pospešili izdelavo po-trebnili standardov dn normativov, ifci bodo podlaga za obhkovanje svobodne menjave dela in za načrtovanje kultumega razvoja. VII. Tekoče Izvajanje sporazuma 13. eien Podpisniki zaveasujejo kultuine skupnosti, da bodo pri uresnidevanju programa upoštevale aierila ta dododlla tega sporazuma in zagotavljale dosovorjene deleže t oknriru »vobpdne menjave dela. 14. čleo Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega sporazuma ln uporabo sredstev v skiadu z dogovorjenimi pxc«rami bodo opravljali odborl za samoupravni nadzor. 15. ilen Skupš&ne kuitumih skupnosti nwirajo ob zaključnem računu analiziratd vsebinsko in fman&io realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprej«ti usfcreane ukrepe, tudi glede na dosežen dbseg in kakovost dzvedenih programov. Ce se pri anadizi iz prejSnjega odstavka pokaže, da se lz objektivniii razlc^ov program ne iavaja, kakor je določeno v tem sporazuniu in v sklepih skupščin, ki te-meljijo na tem sparazumu, ter 6e dcupšeine Jcultu-mih afcupnosti tega ne inorejo popraTitl v okviru svojdh pri-stojnosti, morajo o tem takoj obvestiti udeleaence spo-razuma In skupščine prlstojnih družbenopolltičniih akup-nosti. Steje se, da se program ne izvaja v bistvenifa točkah, 6e: — se oe izvaja v predvidaiesn obsegu to kvaliteti, — če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bl ¦ aahitevale vrednostno krčenje progTana za -več kakor 5 odstobkov, — če so bistveno kršena doloaUa izvajalskih pogodto gtode kakOTOSti storitev ali dostopnosti storitev občanom. V primerih iz preJSnjega odstavka lahko skupSCine Jculturnih skupnosta prediagajo spreaiarnbo samoupra-me-ga sporazuma ali pa predlagajo skupžSini pristojnih druž-benopolitičnili Skupnostd ustrezne iikrepe. 16. čten Obveasnost zavezamcev gilede plačevanja prlspevkov za tekoče leto preneha, ko je izpodnjen tetni program v predvidenera obsegu Jn kvaliteti in teo je dosežaa planl-rani letni prlliv sredstev kuiturniii skupmosti. Presežkl in primanjfeljaji Iz priliva sredstev, g ljeni z letnim zaključnim računom lculturnih skupnosti, se poradunajo zaveaancem pii obveznostih za naslednje leto. 17. 61en 1976 1977 1978 1979 1980 ^^ j - ^ 11.036 - " - - 248.700 272.900 310.300 379.100 1.423.00« 8.325 Skupnl piogran k Od tegai - z* »oiiotoroost 2. Izvodb« plana v tefcočiti ooaah v 000 din Enotni program 12.994 Skupni ^rogram 292.800 - od tega okčmska kultuma akopoost 9.795 SUpaji 443.S0O 3. Cbsc<| združcvanja sredstcv za progran Ktdturpo tk sc ugotovi takoie: . I. Pogovorjeni prograa za leto 1977 * 2. rflenj rcaliilrana sradstva v obdobju ^ «t 1.1. Z977 cto 31.7.1977 . OEtanc za združcvanjc v cbdobjtt od ' i*8.1977 Uo 31,12.1977 129.690.219 Zbesek i.2 S. točke prejSnjoga odatavlca sc bo zdrtžsval tafco, da bodo «awflMmci plaa*w#U prispevefc j» stopnji 0,522 cd osnove 25.074.600.000 din. 4. QbGeq združsvanja sredstcv na program bočinskc kuicuna slapnoMtl la Ljiftd^n^B kultume skupnosti v letu 1977 se ugotort tatoic: siovcnijc v lotu 157.975.32G 5.000-IS9 365.728 1. Doijovorjani proyrara i« leto 1977 2. M»nj realizirana sredstva v obdcbja j 31.7.1977 (po zatonu . . o aačasnero financicanju SIS? 3. Kanj znesek presci/.a iz leta 1976 4. flus znesek prinnnjkljaja iz leta 1976 5. Ostane za z&raževarrje v obODbju od 1.8.1977 do 31.12.1977 12.994.000 350.000 Znesek iz 5. toike prejžnjega odstavka se bo zdxU2avai t**», da Udo »vc2anci tevaU pnaoeveh j.2 osebnega dohodka po stopnji 0,97% od oanoVc 834.664.000. 18. člen Spore v zveai z izvajanjem tega sporazuma bodo po* pisniki xeševali pri pristojnem sodišču združenega dela. 19. člen Ta sporazTm se sklene s pristopnimi izjavami, fci jlh podpišejo pooblaščeni predstaroikl udeiežencev. Sporazum se objavi v občinskem glasilu, ko k iy»i mu pristopi najmanj dve tretjini upravičenih udeležencev. To ugotovi sKupžčuia ¦kuiburne etkupuosti s posetaim aki»-pom. IMEIA 2 HOGRftM KULTURN L SKUPNOETI SIOTINIJE v milijon dln X976 1977 1978 1979 1980 I. Dejavnost 186,1 213,4 225,7 239,2 253,1 1.117,5 -IX. Solidamost- na pcnoč 8,8 9,3 9,9 10,5 11,1 49,6 Ht. Salazte 17,1 23,0 33,8 57,0 111,1 ¦ 242,0 IV. .Novenaloge - 3,0 3,5 3,6 3,8 13,9 S K U P A J: 212,0 248,7 272,9 310,3 379,1 1.423,0 tBČMSKA KULTOHNA SKUPNOST LJUHLJANft CENIER _______________________¦ ________________________________________v 000, cene 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 1976 - 80 1. Program KSS /skupaj z razširjeno dejavnostjo/ 212.000 248.700 272.900 310.300 379.100 1.423.000 - od tega cbčinska kultumo skupnost 7.158 8.325 9.059 10.210 12.364 47.116 2. Program Tjubljanske kultume skv^mosti a/ dosedanji obseg 65.332 65.906 69.663 73.634 77.831 352.36fc b/ dodatni progran - - 39.149 22.841 25.091 87.08) Skupaj Ljubljanska kultuma skupnost 65.332 65.906 108.812 96.475 102.922 439.447 - od tega občinska kulturna skiflanost - 8.100 8.171 14.691 12.832 13.719 57.513 3. Program občinske kulturne skupnor a/ dosedanji obseg 2.839 2.865 3.028 3.200 3.382 " 15.314 b/ dodatni program - - 440 440 440 1.320 Skupaj občinska kulturna skupfiost 2.839 2.865 3.468 3.640 3.822 16.634 EKUPM 1+2 + 3 . 18.097 19.361 27.218 26.682 29.905 121.263 Telesna kultura Na osnovi 2. in 28. člena Zakona o temeljih slstem« družbenega planjranja ter 1. in 2. odstavka 24. člena Zakona o združenem delu sklepamo delavci v temeljnlli in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti, W samostojno ustvarjajo dohodek SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne telesno- kulturne skupnosti občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 I. VSEBINSKE USMERITVE, NALOGE IN CILJI 1. člen PodpdsniSsd s tem samoupraivnitn sporazumom sprej©-mamo temelune usmeritve, cilje in naloge ter globaln« finantoe ojBviro, ia l>odo osnava 2a oblikovanje srednje-ročnega plana raavoja telesnokulturne dejavnosti in druž-benega plana občdne Ljubljana-Center, mesta Ljubljana in SB Sloveniiiie. Pn določanju teraeljev srednj©ro6n^a plana razvoja teLesne kulture podpisnikl upoštevajo načela in smerni-ce, dc^ovorjene v predhodnlh raapravah o načrtovanuu srednjerodnega družbenega razvoja v občini Ijubljaiia-Center in SR Slavemdji, ld jih je sprejela skuj^i&na Te-lesnokulturne skupnosti SR Slovenije ter izhodižča in skleipe o nadalonjem rassvaju telesne kulture v Sloveniji, ki jih je aprejola RK SZDL. V telesni kmlturi bomo po načeiih vzajemnosti in solidarnosti iircsničevaJi zlasti naslednje oilje: — iaboluševald zdravstveno stanje ter telesne in du-ševne sposobnosti -vseh kategorij prebivalstva, — izboljševali delovne in obrambme sposobnoafci pre-bivalsfcva, ¦ — izbodjševali tolesnofculturno in kultunio uporabo prostega Casa, — vz^ajali delovne ljudj in občane ter zlasti- mladino v duiiu tovarištva, patriotizma, bratstva in esnotnosti, fcradiaij NOB ter Bkthmega sožitija med narodi, — izenafievali možnosti za množidno telesnokultumo udejstvavarnje delovniii Ijudi in občanov, — amogotoli dos^anje vrhunsteilh rezultatov v spo-»zumno določenih &portnih panogah ter nadarjcnim po-samemikoim. Z uresničevanjem t»h cidjev botno pnispevali . k obli-kovanju svobodiie ustnrairjalne socialistiine osebnosti ter k b^gaitejSemu in pestrejšemu življenju delovnih ljudl in občanav. 2. člen TemeJVjna usmaritev razvoja teJeanokultume dejavnp-sti v sredinijeročnem razdobju j^ ranožičnost. Do konca leta 1980 bo v j-edno (naijmanj dveikrat ted«iako) vklju-čeno pribliano 20 odstotkav, v občaane aktivnosti pa pri-bližno 40 odstotkov prebSvadsfcva vseh stairostndh katego-rij, od tega: — predšolstoili otrok 2200, oeiroma 70 odstotkov, — osnovnodalcev 2000, oziroma 42 odstobkov, — srednoešoloav ^ gtudentov 700, oeiroma 46 odstot-kov, — ostalsh kategarij 5000, oziroma 30 odstotkov. Vsebina množične telesnokulturne dejavnosti bo te- meljiiia na konceptiu množičnosti, kd - je v l«tu 1976 do-govopjena v telesnokulturni skupnosti SR Slovenije ter obscga: tdesnokultumi minimum, špartno značko, nuio-ži6ne TBIM atocdije. 3. člen » Na podroSju ¦virhiuiiakega Sporta je skler^en dogovor 22 o prioritetah Sportnih panog bi posamezniiov, spremem-bah športno tekmovalnih sistemov in izvajan družbeni dogovor o statuau vThunslcih ¦ Sportalkov amaterjev. II. URESNICEVANJE VSEBINSKIH USMERITEV, NALOG IN CILJEV 4. Do konoa srednjerodnega obdobja je potrebno za de- lo na področju telesne kulture izšolati naslednje število »trokovnih kadrov: a) za Sportno rekreaoijo: — prolesionalnlh — 6, * — amatersklh i- 100, b) za vrhunslci špart: — profesianalnih — 3, — amaterskih------ V tem StevHu niso zajeti strokovni kadiri za redno te-lesnokulturno dejavnost v vzgojnoizobraževalnem siste-mu. Za pospešeno šolanje in iapopolnjevanje amaterskdli strokovnih kadrw, v organizaciji Solskega centra za te-lesno vigojo, se bomo posluževali že vpeljanih načinov iz^opolnjevanja v obliki seminarjev in tečajev za pridobitev kvalifikacije »organizator športne rpkreacije« in osnovnih kvalifikacijskih naaivov. 5. filen V srednjeročnem obdobju in v ¦ sksladu z urbanistič-ntm raavojem bomo skušali z izgradnjo novih telesno-kulturnih objektov povečatl površine za telsno kulturo: — koristne površine pokritih telesnokulturndh objek-tov od sedanjih 6.237 m2 (0,16 m2 na prebivalca) na 9.122 m7 (O,25 m2 na prebivalca), — koristne povTšine odprtih telesnakultumih objektov, ki znašajo 17.238 ml all 0,48 m! na prebivalca ne more-mo povečaiH, ker ni lokacij. Eventualne usposobitve po-vršin za telesnokulturne objekte so planlrale krajevn« skupnosti v svojlh srednjeročnih programih, — skupno površino bomo torej poveiali oct sedanjih 23.565 m! na 26.450 m'. 6. člen V obdobju 1976—80 bomo zgradili Rekreacijsfci cen-ter, ki obsega tri telovadnice na letn«m telovadišdu v Tivoliju. Prikaz kvadrature in ccn: tri telovadnice, upravnl trakt, 2.885 m2 po 4.900 din 1.800 m' po 5.600 din •kupaj 4.685 14,136.500 10,080.000 24,216.500 Investldja je flnančno krita s sredsfrvl športne stave In lota ter bančnimi kredlti. V srednjeročnem programu TKS bomo adaptirali na-slednje športne objekte: a) TVD Partizan Tabor — priključek na daljinsko ogrovanje 2,000.000; b) KopaliSAe Ilirija — sanacije objetota 1,500.000, skupaj 3,500.000. 7. člen V skupSčini telesnokultume skupnosfci SR Slovenije bomo sprejeli dogovor o idejni zasnovi TK centra Slo-venlje, izboru lokacije, vlrov finaociranja ter dinamlki tegradnje. 8. člen Podipisnikt bodo v teleanotailtuOTii skupnosti občine »gotavljali sredsbva za program, ki ga bodo toleano-kuitume skiupnosti oblikavale m izvajale v Telesnokultuir-^ ni skupnosti SB Slovenije. Sodelovali bomo pri financlraniju siklada TKS SR Slovenlje 2» iagradnjo telesnokultumih objektov y maoj raavitih občinah. 9. člen Temeljna usmeritev raevoja telesnokultume dejaivno-sti je opredeljena v portoroških smernicah razvoja, kjer j« na.iveC pozomosti posvečeno množičnosti. V Ijubljani združujemo sredstva za potrebe vrtiun-skega športa na podlagi programa dela telesnofculturne skupnosti mesta in samoupravnih sporazumov o finan-ciranju tega programa. Telesnokultuma skupnost občine obsega Sportno re-kreacijsko dejavnost v osnovnih telesnokulturnih organi-zacijah, KS ui OZD, vzgojnovarstvenih zavodih in SoU skih športnih društvih. Podpisruki spomzuma bodo v občinaki telesnokultur-ni skupnosti zagotavl.jadi sredsbva za globalno dogovor-jeni in občasni program na ravni mesta Ljubljana in na republiSki ravni. Stalnl program, ki ga bo sprejela delegatska skupščina Telesnokultume skupnosti SR Slo-venije, bo predvidoma obsegal; — republiška tekomovanja učenoev in Studentov (kompleksno in po panogah), — akcije telesnokultumega minimuma na podlagi dogovorjenih kriterljev, — vrhunski šport (pripravc. življonjski in študljakl pogoji ter zdravstveno varstvo vrhunsklh športnikov), — tekmovalna dejavnost (tekmovarvja republiStoh r«-' prezentanc, udeležba na mednarodnih tekmovanjih in organizacija velikih prireditev), — strokovno delo (raziskave, propaganda, založnižtvo, statistična in dokumentacijska služba, šolanje ta lzpopoi-njevanie kadrov), — obveznosti iz podpisanlh družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (visokogorske planinske po-stojanke, regresi za potovanja mladine, mladinske delov-ne akcije, mladinski periodični tisk, organizacije tehnlfl-ne kulture), — invcsticije (tedesnokulturni center Sloveniije), — republiška priznanja in nagrade, — delo organov in strokovnih služlb TelesnokuMiur-ne skupnosti SR Slovenije in ZTKOS. Za dogovorjene obdasne naloge bomo v posameanfli letih doda.tno zdniževali sredstva. Delo republlških strokovnih zvez bomo financirali preko osnovnih telesnokultumih organizacij na podtogl dogovorjenih in vsklajanih programov. 10. «en Telesnokulturna skupnost občine se bo v skladu z ok-vimimi dogovori oziroina sporazumi, ki jih bo sklenMa Telesnokultuma skupnost SR Slovenije z drugimi samo-upravnimi interesnimi skupnostmj na republiSki ravnl, sporazumela z ustreznimi občinskimi interesnimi skup-nostmi in drugimi organizacijam; o programih, rarnne-jitvi in načinu fmanciranja mejnih dejavnosti: — z občinsko izobraževaino skupnostjo o uporabl in najemninah za telesnokulturne objeflrte, o prograinih ta Knanciranju dejavnosti Solskih špoitniih društev, šolanju ln izpopolmjevanju strokovnih kadrov ter sofinanciranjB vzgojnoizobraževalnih programov telesnokuLtumih orga-nlzacij; — s skupnostjo atroSkega varstva o financiranju 1». lesnotaiitume dejavnosfci predšolskih o*rolk v WZ in ta-ven njih, — s skupnostjo za zdTavstveno varstvo o rednem zdravsfcvenem varstvu uddežencev v telesni kultuTi ter spe-cialnih oblikah zelra/vstvenega varsbva vrhtmskih športal-kov in službi feportoe mediciiie, — z raziskovalno skupnostjo o programiranju in fl-nanciranju raasikcvvalne dejavnosti na podroCju telesM kiilture, — s kulturno skupnostjo o progTamih in flinanciira-raaju fciiltuTOo in založniške dejaivnosti, — s skupnostjo invalidskega in pokojndnskega zava-rovamja o uresničevamju obveznostl, kl izhajajo lz drui- 23 dogovora o statusu artiaterskih whumskih Sport-nikov, — z občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije o jjrogramih, organizaciji in tinanciranju športno-rekreacij-ske dejavnosti v organizacijah združenega dela, — z drugimi organizacijami (SLO, JLA) o progjratnih ln financiranju dejavnosti organizacij tehnične kulture, ki so vključene v telesnokulturne asociacije v občini in repubiiki ter TKO, ki so posebej pomemlane za SLO, — x občinsko konferenco SZDL o programih Sport-ne rekreacije v KS, — skupnostjo za varstvo okolja. 11. člen Vrednost programa brez sredstev za investicije, ki ga vsebuje ta sporazum, bo v srednjeročnem obdabju znašai 51.890 din, kar predstavlja na podlagi ocene in rasti družbenega proiavoda v občini poprečno letno prispevno scopnjo iz bruto osebnega dohodka 0,63 od-atotka. Letne stopnje prispevkov bomo podpisniki vsa-ko leto vskiajevali v okviru občinskega družbenega do-govora o ustvarjanju in raaporejanju dohodka. Skupščfna telesnokulturne skupnosti bo vsako leto določila zaporedje, obseg in dinamiko izvajanja nalog. Najprej bo zagotovila izvajanje nalog, ki izhajajo iz te-teoiih investicij, minimalnega programa, potreb vrhun-akega športa in obveanosti iz sainoupra\rnlh sporazumav. III. SPREMUANJE URESNICEVANJA VSEBINSKIH USMERITEV NALOG IN CILJEV 12. člen TeJesnokultuma skupnost bo spremljala uresničeva-nje vsebinskih usmeritev, nalog in eiljev srednjeročnega razvoja telesne kulture s kazalci in po enotni metodolo-giji, ki jo bodo izoblikoval« in sprejele TeLesnokulturoe skupnosti SR Slovenije. Kazalci obsegajo naslednje: ¦a) i^iinki telesnokulturne dejavnosti: — zajetoist prebivaist-^a v rednlh in občasno športno-.. rekreacijskth dejavnostlh, — zdravstveno stanje in psihofizične sposobnostl prebivalstva, — števHo ižšolanih in atetivnfli strokovnih kadrov ter kvaUteto njihovega dela, — izgradnjo, vzdrževanje tn Izkorišfienost TK objek-tov in površin, — dosežke na področju vrhunsk«^a športa. b) linanciranje telesnokultume dejavnosti po virih dohodkov ter strukturi izdatkov in sicer: 1. Pnspevek iz osebnega dohodka za družbani ta za-sebni sektor. ^ 2. Dohodiki od športne napovedi in lota. 3. Lastni dohodki telesnokultumih organizacij od go-apodarske dejavnosti, ob6anov, efeonamske propagande ter dotacijo drugih cxrganlzacij. 4. Sredsfcva TOZD za teaesnokultumo dejavnost zapo- 5. Samoprispevkl občanov za izgradnjo telesnokultiKr-olh objaktov. 6. Po samoupravnih sporazumih TOZD in OZD aa gradnjo teleanodtuiltumih objektov. 7. Sredstva drugih SIS za sofinanciranje mejniii pod-ročlj telesinokulturne dejaivnosti. — stnikitura izdatkov po 'skupinaih. 1. Organiziranost telesne kulture. . 2. Telesnokulturna dejavnost v vzgojnovarstvanih ustanovah, šolskih športnih društvih in študentskih orga-nazacijah za telesno kulturo. 3. Sportno refereativna dejavnost delovnih ljTidl In občan^v. 4. Vrhunski šport preko sistema selekcij. 5. šolainje ta izpopotajevanje strokavnih ki eijskih kadrov. 6. Zdswstveno varstvo Sportnikov. 7. Znainstveno raziskovaino in strokovno dello. 8. Investicije, lnvesticij^so ia tekoče vadržetvanje, amortizacija, obratovalni stroški. .9. Rezervna STedstva. IV. SPREMLJANJE, SPREMINJANJE IN DOPOLNJE-VANJE SAMOUPRATOEGA SPORAZUMA 13. čten Ta samoupravni sporaaum se lahko na podlagi pred-loga IO skupščine, skupš^ine telesnokulturnih skupno-sti, ali najmanj 10 podpisnic dopolni ob sprejemanj-u let-nih nadrtov, če so zato podani utemeljeni razlogi in 6e tako sklenejo podpisniki. 14. člen Izvršnl odbor telesnokultunie skupnosti je vsako le-t» dolžan podpisnikom poročati o urasničevanju plan-skih usmeritev. »¦ Poročilo oziroma oceno uresničevanja planskih usmerl-tev da podpisnikom vsako leto tudi organ samoupravne bontrole telesnokultume staipmosti. 15. člen Ce podpisniki ugotx>vijo, da se sprejete plansik« nameritve in cdljj ne izvajajo oziroma ne dosegBjo, spre^-mejo ast.reane začasne ali trajne ukrepe. V. TEKOCE IZVAJANJE SPORAZUMA 16. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovorje-nim programom bo opravljal odbor za sainoupravnd nad-zor iz 37. fflena statuta TKS Loubljana-Center. Odbor za samoupravni nadzor ima pri nadziranju t^a sporazuma naslednje naloge: — spremlja izvajanje prc^rama TKS po vsebini, ob-segu in kvaliteti, — preverja upoštevanje dogovorjenlh tehničnih, de-lovnih In stroškoTOih noimativov pri sklepanju pogodb o svobodni menjavi dela s TOZD, ki izvajajo program, — spremlja priliv sredstev za dogovorjene obveznostl in skupen program iz vidika obveznosti, ki jih ima obfiin-ska SIS po tem samoTipravnem sporazumu, — poroča o svojih ugotovitvaii skupščdni SIS ter po potrebi neposredno udeležencem. 17. člen Skupščina TKS mora ob jpoUefcneim periodičnem ob-računu in zakljxičnera računu analizirati vsebinsko In fi-nanj&io realizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezne ukre(pe. Ce se pri analizi iz prejšnjega odstavka pakaže, da se iz objefctivnih raalogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu in v sklepih skupšdine, ki temeljljo na tem aporazumu, ter da akupščina TKS te-ga ne more popraviti v okriru svojih pristojnosta, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občin&ko skuipščino. Steje se, da se progratn ne izvaja v bisfcvenih točkah, če: 1. Se he lavaja dogovorjeni enotoi minimalni pro gram ali skupni progmm v predvidenein obsegu in fcva-Itteta, 2. de nastopijo hepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zatatevale vrednostno krčenje programa za več kot 20 odstotfcov, 3. 6e so bistveno kržena določila izvajaLskih pogodb glede kakovosti, kakovostS storitev ali dostopnosti stord-tev obfianov. V primerih iz prejSnj^a odstaivka lahko skupščtoa TKS predlaga šprememlx> samoupraviiega sporazuma, ali pa prediaga DPS, da sprejine ustrezen ukrep. 24 18. Clen O načinu in višini valorizacije odločata steupSCina TKS in zbor združenega dcla občinske skupš&ne na skupnem zasedanju, pri čemer upoštevata rezultate go-spodarskih gibanj preteklega leta. 19. «en Preseižki iz priliva sredstcv, ugotovljeni z lecnim za-kljudnim radunom TKS, se poračunajo zavezancem pri ot>veznostih za naslednje leto. VI. KONCNE DOLOCBE 30. člen Sredstva za izvedbo plana po teoi samoupravnem spo-lazumu znašajo: (po cenah 1975) - v letu 1976 - v letu 1977 - v lefcu 1978 -.y letu 1979 - v letu 1980 - v letu 1976-80 10.173.000 9.647.000 10.034.000 10.546.000 11.083.000 51.438.000 Obseg združevanja sredstev za realizaoijo progranja (po tekočdh c«nah) v letu 1977 znaša: — dogovorjeni program za leto 1977 10519.000 — minus realizirana sredstva, zbrana po stopnji 0^3 v času zafiasnega linanciranja od I. 1. 1977 do 31.7.1977 6.204.000 — minus znesek presežka iz leta 1976 236.000 — tako, da ostane za združevanjp od 1. 8. 1977 do 31. 12. 1977 4589.000 Znesek 4,389.000 iz prejšnjega odstavka se bo združe- val tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke po stopnji 0,52 */b od osnove 5.716.000.000 dlnarjev za občinski • pro- grajn. Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 tn nastednja leta bodo določali udeleženci tega samoupravnega sporazuma z aneksom, upoštevaje sisteni-ske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom. VI. KONCNE DOLOCBE 31. člen Ta sporazum se sklene s pristopnimi izjavami, ki JOi podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencer. Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj dve tretini upravičenih udeležencev. Da je ta pogoj izpol-njen, ugotovi skupščina TKS s posebnim sklepom. Ko ]e sporazum sprejet, se objavj v občinskem glasllu »Dogovori«. . ..-'.-. Stevilka-Datum: DOPISNIKI: FINANČNI KftZHCI F&ZVOIA TEEESN0KUL1T0K3E DEJAVNDSTI V CBČINI UUBUSN& CENTER 2A CBDOBJE 1976 - 19SO Z?P* B e s e d i lo 1976 1977 1978 1379 1980 1976-1930 Indeks st0Pn3a st.__________ rasti______ D o b o d k i 1- Prispevek ±z DCD 10.173 9.647.10.034 10.346 11.083 -51.483 128,6 5,1 I z d a t k i 1. Športna rekreacija 289 291 330 396 456 1.762 158,0 9,1 2. Dejavnost W3 in ŠŠD 244 265 277 320 340 1.446 139,0 6,8 ¦¦ 3. Dejavnost OTK0 3,783 1.754 1.794 1.825 1.880 11.036 50,0 -14,6 4. Strok.služha TKS in ZIKO 704 735 772 805 837 3.853 119,0 3,5 5. Izobražcvanjc kadrov 14 25 30 ¦ 36 40 145 286,0 23,4 6. Združev. v TKS Ljubljana 2.311 5.209 5.418 5.695 5.985 24.618 259,0 21,0 7. Združeo. V TKS SRS 978 1.048 1.083 1.126 1.193 5.428 122,0 4,1 8. Družb.dogovor.obvezn. 80 90 95 101 1C7 473 134,0 6,0 9. "Anuitete • 1.542 - - - - 1.542 t - ¦ - . 10; Ra2no ______________________228. 230 235 242 243 1.180 107,0 1,4___ IZnATKI SKUPAT 10.173 9.647 10.034 10.546 11.083 51.483 128,6 5,1 Socialno skrbstvo Na osnovi 2. in 44. čl. Zakona o temeljlh sistema druž-benega planiranja (Ur. 1. SFRJ, št. 6/76) in 2. odst. 24. čl. Zakona o združenetn delu (lir. 1. SFRJ, št. 59/76), 16. čl. Zakona o soclalnentn skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti social-nega skrbstva občine Ljubljana Center sklenejo samo-upravne organizacije in skupnosti, kl so ustanovile samo-upravno interesno skupnost ter vse organizacije združene-ga dela in delovne skupnosti, ki združujejo delo in sred-stva, da bi po samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva zadovoljevale skupne potrebe in interese SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne skup- nosi socialnega skrbstva občine Ljubljana Cen- ter za obdobje 1976—1980 1. člen Skupnost socialnega skrbstva s tem sporazumom dolo-6a temeljni program sociainega skrbstva po obsegu, vrsti in kakovosti sooialnih storitev ter pravic, ki si ga v letih 1976—1980 medsebojno zagotavljajo vsi delavci in drugi deLovnri ijudje in občani občine Ljubljana Center. S tem sporazumom skupnosti socialnega skrbstva opredeljujejo pogoje in postopek za združevanje sredstev ter izvajanje solidarnostnih in drugth nalog skupnega pomena za vse prebivalstvo v občini, mestu in republaki kot druge skupne usmeritve pri načrtovanju socialnega skrbstva v tem srednjeročnem obdobju. 1. POGOJI IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROCJL DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 2. člen Temeljni program socialnega skrbstva, za katerega se aporazumejo delovni ljudje s samoupravniin sporazumom o temeljiti plana skupnosti sociaJnega skrbstva občine Ljubljana Center, izhaja Iz: — interesov delavcev po dejavnosti socialnega skrbstva in dohodkovnih možnosti temel.jnih organizacij združenega dela; — nalag im ukrepav, ki jih določajo predpisi o dru-žlnskUi razmerjih, zakoni in drugl predpisi, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva; — pričakovanega prispevka socialnega skrbstva k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega druž-benega dela. 3. člen Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center s tem samoupravnim sporazumcm sklene, da bo v sred-njeročnenm obdobju vodila na področju socialnega skrb-stva politiko, kj bo usklajena s splošnimi družbemimi potrebami in bo omogočila ieboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike, za katere ne skrbijo starši ali katerih starši ne morejo v zadostni meri zagotovtti pogojev za normalno rast in življenje, otroke In mladoletnlke, prizadete v telesnem in duševnem razvo-ju, odrasle invalidne osebe in osebe, ki so potrebne druž bene denarne pamoči, varstva, usposabljanja, ali zaposlitve pod posebnimd pogoji, osebe, si nimajo zadostaiih sredstev . za preživljanje ter za druge oeebe, lci so potrebne sociadne pomoči. Na ta načdn naj bi delavci v skupnosti socialnega . skrbstva in drugi delavci, s kateriini vršijo neposredno svobodno menjavo dela v socialnem skrbstvu. v svoji pre ventivni viogi in pri normalizaciji življenjskega in drufin-skega okolja delovnega človeka, prispevali odgovarjajoč delež k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvod- ¦ nji, dvigu produktivnosti ter razvoju družbe. S tem samoupravnim sporazumom se opredeljujejo okvirne osnove in merila fcer drugi pogoji, na podlagi katerih delovni ljudje, združeni v skupnosti sooialnega skrbstva občine Ljubljana Center, ovrednotijo opravljeno dnižbeno potrebno delo delavcev na področju socialnega skrbstva, z namenom uresničevanja njihovega enak^a družbeno ekonamskega položaja z drugimi delavci v zdru-žen«n delu. 4. člen Udeleženci smo sporazumni, da se pri ovrednotenju opravljenih nalog po programu osnovne dejavnosti upo-rablj-ajo naslednji kalkulatevnl elementi: — enote storitev, ki jih določa ta sporazum; — enotni tehnični, delovnl in potroSni normativi, ki jih sprejema Skupščina skupnosti socialnega skrbstva; — elementi cene, ka jih določa ta sporazum. Pri tem pa so enote storitev strokovnih delavoev v skupnosti socialnega skrbstva naslednje: — izdelava predlogov za razne družbeno denarne ia materialne pomoči; — urejanje ofietovstva za otroke, rojene Izven zakon-ske zveze; — urejanje prežnvninskih zahtev občanov; — urejanje stikov otrok z roditeljem, prl katerlh otrok ne živi; — izvajanje posvojitev otrok in nameSčanJe ofcrok v rejo; — obravnavanje vzgojno zanemarjenih, vedenjsko mo-tenih otrok in mladoletnih prestopnikov; — Izvajanje vzgojnih ukrepov po iereku sodišča; — izvajanje postopka za razvrščanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju; — izdelava predlogov za napotitev v ustrezne zavode otrok, mladoletnikov in odraslih oseb; — urejanje skrbniškib zadev nad mladoletnimi in odra-sllmi osebami; — nudenje ustrezne pamočd obsojenim osebam in njl-hovim družinam; — nudenje pomofii občanom, ka imajo v druiinl neure-jene odnose; — nudenje pravne pomoči socialno ogroženim obča-nom; — obravnavanje socialno neprilagojenih oseb (alkoho-liki, delomrzneži, psihopati, klateži itd.); — izdelava predlogov, ukrepov m ugotovitev ter posre-dovanje le-teh tnstitucijam in organom v občini in repu-bliki v zadevah, ki jih je skrbstvend organ po zakooitih predplsih dolžan zbrati; — spremljanje dejavnosti pogodbenib izvajalcftv v socialnem skrbstvu; — druge storštve, kl so jih strokovnl delavcd dolžni apravljati po veljavnih zakonskih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 5. člen Za zagotovitev kadrovskih zmogljivosti za opravljaoje osnovne dejavnosti socialnega skrbstva je bil v okviru skupnosti sodalnega skrbstva Slovenije ugotovljen norma-tiv: En strokovni delavec na 4.500 prebiva.lcev v obftini. Pod strokovne delavce so mišljeni sociadni delavci, psihologi n drugi profili strokovnih delavcev, ne upoštevaje adini-"stratimo tehničnega osebja. 6. člen Prognun dejavnostd socialnega skrbstva se izvaja tudl na osnovi samoupravnega sporazuma in pogodb o menjavi dela z izvajalskiinii organizacijaimi ali fizičnjmi osebami, s katerimi posamezne tateresne skupnosti vstopajo t dohodkovni odnos in vršijo svobodno menjavo dela. V | socialnem skrbstvu so to šooialni zavodi, drtižbene orga-nizacije in društva, ki delajo na področju socialnega skrb-stva, rejnice ter zdravstveni in drugi delavci v komisijah za razvTščanje otrok tn mladoletndkov z motnjami v tete-snam m duševnem razvoju. i 7. člen t Vsakvsamoupravni sporazum In pogodiba o menjavi dela z izvajalsko organizacijo mora vsebovati zlasti nasled-nje sestavuie: — vrsto nalog, njihov obseg po enotah stoMtve in dinamiko izvrševanja; — pogoje, ki jih mora zagotoviti izvajalec, da bodo storitve dostopne uporabnlkom; — obveznosti, da bo izvajalec zagotovdl kvaJiteto stori-tev, najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih nor-mativov, kd veljajo v dejavnosti; — ceno za opravljene storitve; — na&n poročanja o izvršitvi nalog po pogodbd; — nadzor na izvajanje vseh elementov pogodbe (vStev-ši način porabe STedstev); ., — dolodbe o sankcijah za primer neizvršitve ali ne-ustrezne izvršitve pogodbe. Obveznd sestavni del vsakega samoupravnega sporazu-ma ali pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in strokovni normativi, ki jJh sprejema Skupšdina skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center. Pogodbe se sklenejo za 6as, dokler traja iavrševatiije nalog, pravčBoma pa za eno poslovno leto. 8. člen Udeležencd so sporazumnd, da se pri izračunu cene za opravljene storttve po samoupravnem sporazumu ali' pogodbi prisaiavajo naslednje seetavine cene za enoto storitev: a) materialni strošid, kl se izračunajo na podlagl enot-nih tehničnah normativov in potrošnega roaterlala oziro-ma storitev, in sicer po cenah, ld so veljate 31. decembra preteklega leta; b) delež za amortizaoijo v vi&inl mSnimalne zakonske stopnje, veljavne na dan sklenitve pogodbe (za pogodbe, sklenjene z rejnicami, ne velja); c) dohodek: c/1 sredstva za osebne dohodJce in skupno porabo, izračunana na podlagii delovnih normativov,. fci jih določa pooblačeni organ skupnosti socialnega skrbstva; pri izračunu teh sredstev na enoto storitve se uporabljajo merila družbenega dogovora o razporejanju osebnlh dohodikov; c/2 aredstva za pokrivanje obveznosti in dohodka TOZD na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma; c/3 sredstva za obvezno rezervo v vižind 1 % na vsoto od a) do c/2. 9. člen Gomje cene se lahko pri posameznth enot*h storitve ustrezno znižajo, če se uvede doplačllo neposrednega upo-rabnika k posamezni st»ritvi. 10. člen Ce se povečajo materialni stroSkl izvajalca med izva-jan,i«m pogodbe' zaradi naraščanja cen, bo izvajalec naj-prej analiz*raJ možnosti za raoionaKsBOCljo stroškov v okviTu dogOTOrjenega zneska. če pa izvajalec dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez Skode za izvedebo nalog po pogodlbi, bo skupnost socdalnega skrbstva razpravljala o ustreznd spremembi pogodbe ald samoupr&vnega sporazuma z izvajalcem. " U. člen Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljftna Center se s tetn sporazumam zevezuje, da bo pri -sklepanju samoupravnega sporazuma ali pogodb z izvajalci upošte-vala poleg astalih, že navedenih določil, tudd načelo, d« bodo izvajalcd pri sklepanju samoupravnega sporazuma aU pogodb v neposredni menjavi dela z drugimi uporab-tiilai, uporabljali enaka načela in merila za oblikovanje cen, kakor jih določa ta sporazum razen glede tehnl&jih, delovnih in potroSnih normativov, o katerih se lahko izvajaicH prosto dogovore z neposredrttmi naroSniki. Pogod-be v neposredni svobodni menjavi dela ne smejo oviTati izvajanja nalog, dogovorjenih v samoupravnih sporazumih ali pogodbi s skupnostjo sooialnega skrbstva. II. PLAN SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ZA OBDOBJE 1976—1980 12. člen Plan vsebuje naslednje skupine nalog, za katere zdru-žujemo sredstva po tem sporazumu; — enotnd program socialnega skrbstva v Sloveniji; — skupne naloge socialnega skrbstva v Sloveniji; — temeljnd program socialnega skrbstv« v ob&ni Ljuib-Ijana Center; — dopolnilni program socialnega skrbstva v občdnl LJubljana Center; — skupne naloge socialnega skrbstva v IJubljand. III. ENOTNI PROGRAM SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 13. člen Delovni ljudje bodo v skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center zdnoževali sredstva za uresnifie-vanje enotno dogovorjenega programa socialnega skrbstva v Sloveniji po enotnih prispevnih stopnjah. V kolikor skupnost socialnega skrbstva občine Ljub-Ijana Center, ki s sredstvi, zbranimi po enotni prispevni stopnji, preseže potrebna sredstva za uresničitev enotnega programa, združuje vsa presežna sredstva v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za izvajanje solidarnostnih nalog iz tega sporazuma. Skupnost socialnega skrbstva občine Ijubljana Center je sporazumna, da se solidamostna sredstva, zdmžena pri skupnosti socialnega skrbstva Sloveninje, nafnenijo obfiin-skoim skupnostim socialnega skrbstva, ki z zbranimi sred-stvi po enotni prispevni stopnji n€ morejo zagotovltl izvedbe enotno dogovorjenega programa. * 14. člen Naloge iz enotno dogovorjenega programa so po naslednjem prioritetnem vrstnem redu: 1. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene dename pomodi kot edlni vir preživljanja občanu, ki ni sposoben za pridobitno delo in nima dohodkav ter lastnega premo-ženja, niti oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi, oporold ali iz kaikega drugega pravnega naslova dolžne in spo-sobne preživljati in če mu ni mogoče zagotoviti preživlja-nja na drug način. 2. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne poomoči kot dopolnilni vir prežavljanja občanu, kater^a osnovni dohodek je nižji od sredst«v edčnega wa. 3. Zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo upra-vičencem do družbeno denamih pomodi. 4. Zagotavljanje sredstev za brutto osebnd dohodrfc strokovnim delavcem pri izvajanju socialno-varstvenih ukrepov po kadrovskem normativu. 15. člen Enotnl dogovorjeni standardi za ovrednotenje enotne-ga progTama sooialnega skrbstva so: 1. Družbena <13narna pomoč kot edini vir preživljanja na upravičenca mesečno 760,00 din J. Stalna denarna pomoč kot dopoinilni vir preživljanja na upravčenca mesečno 390,00 dia 3. Prispevek za zdravstveno zavarovanje za posameznega prejemnika družbene dename pomoči mesečno 135,00 din 4. Sredstva za brutto osebni dohodek za strokovnega delavca mesečno po kadrovskem normativu — en strokovni delavec na 4.300 prebivalcev po faktorju ' 480 (povpr. to<5. vrednost) in faktorju 16,30 (povpr. btt. vrednost točke) v višini 7.824,00 din Na osnovni tako dogovorjenih enotnih standardov je vrednost enotnega programa za skupnost socialnega skrb-stva občine Ljubljana Center in presežna sredstva, zbra-na po enotni prispevni stopnji, ki jih skupnost socdalnega skrbstva občine Ljubljana Center združuje v skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v obdobju 1976—1980, raz-vidna iz praložene tabele I. IV. SKUPNE NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA V SLOVENIJI 16. člen Delovni Ijudje, združeni v skupnosti socialnega skrb-sfcva občine Ljubljana Center, bodo uresndčeyali nekatere naloge skupnega in splošnega pomena (v nadaljnjem beseddlu: skupni program) po načelu vzajemnosti v skup-nosta socialnega skrbstva Slovenije. Te naloge ao: 1. Investicije: — prednostna investicija za dokončanje izgradnje zavo-da za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate; — soudeležba pri izgradnji centra za varstvo in reha-biBtacijo ter varstvo sleplh in slabovidnih v Škofjd Lokd; — Izgradnja tretjega zavoda za varstvo in delovno uaposabljanje za 250 težje duševno prizadetih otrok; — za izdelavo elaborata in gradbenega nadrta ter za gradnjo zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov. 2. Oskrba oseb neznanega bivatišča v zavodu za dušev-ao in živčno bolne Hrastovec-Trate. 3. Sofinanciranje dogovorjenega programa skupnc^tl sociakiega varstva Slovenije in *INDOK centra po saino-upravnih spor^umih. . 4. Sofinanciranje programov repubK&kih socialno hu-manitarnih organizacij in društev. 5. Denama in materilna pomoč ROMOM; izdelava iin sofinanciranje programa za kompleksno in dolgoročno ureditev vpraSanja BOMOV, ob vključevanju ostaiilh SIS na področju družbenih dejavnosti. 6. Pomoč in oskrba begavcem in osebam, ki se pri-stlno vračajo ra tujine in so neugotovljenega bivališča. 7. Oblikovanje programov predzakonskega svetovanja, priprava kadrov in organ.iizacija predzakonskega svetova-nja. 8. Ra^Lskave na področju sociaJnega skrbstva, kl zaje-majo: vlogo in pomen socialnega dela pri obravnavanju vpraSanj prestopništva, družine alkoholikov in prestopnd-štva mladine in razoskava o obvladanju socialnih razJik. 9. Dejavnost samoupravnih organov skupnosti social-nega skrbstva. 10. Dejavnost strokovne službe skupnosti socialnega sfcrbsfcva. 11. Sredstva v višini 1% od zbranih sredstev za ne-predvidene rizike, solidaroostno pomoC pri elementarnih nesrečah, o čemer odiloča Skupščina skupnosM. Skupnost socialnega skrbst^ ob&ne Ljubljana Center prispeva za skupne naloge po enotni prispovnd stopndl ekupnosti sociataega skrbstva Slovenije v obdobju 1976 — 1980 naslednja sredstva: •iSTS •i.000 1877 353.000 1978 602.000 917.000 1979 926.000 1980 2.782.000 1976-«0 (dln. tiree parl V. TEMELJNI tV DOPOLNILm PROGRAM SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBCINI UUBLJANA CENTER 17. Sen Deloviri ljudje, združeni v skupnosti socialnega skrfe-stva obftine LJubl.jana Center, se t»odo skladno s svojimi možnostmi :n interesi sporazumevali tudi o temeljnem in dopplnilnem občinskem programu socialnega skrbstva. l.Temeljni program vsebuje naslednje naloge: — zagotavljanje dodatnih sredstev za stalne dražbene dename pomoči kot edini vir preživljanja občanu. po sartKHipravnem sporazumu o enofcnih fcpiterljoh v mestu Ljubljana; — zagotavljanje sredstev za začasne družbene denar-ne pomofi kot edtni vir preživLjanja občanu, po samo-upravnem sporazumu o enotnlh kriterijih v mestu Ljub-ljana; — zagotavljanje sredstev za sačasne družbene denarne pomodi; — zagotavljanie sredstev za enkmtne družbene denar-ne pomoči; — zagotavijanje zavodskega varetva v splošnem social-nem zavodu občami, kd žiivi v taklh pogojih, da je življenj-sko, zdravstveno ali socsialno ogrožen oztroma, če je zaradi bolezni ali invalidnosti nujno potreben zavodske oskrbe; — zagotavljan.je za\'odskega varstva v posebnih eocial-nih zavodih (Hrastovec, Skofja Loka, Pondkve) občanu,-ki mu je potrebna posebna oblnika varstva, rehabUitacija, zaposlitev in resooializacija; — zagotavljanje zavodskega vars*va otrokom in mlado-letnikom, ki jim je potreben habilitaciijski oziroma reha-biii/tacijski proces ali azil; — zagotavljanje rejništva otrokom, kl jim je v lastni družinl ogrožen normalni telesni in duševni razvo.i. 2. Dopolnilni program vsebuje naslednje naloge: — zagotavljanje sredstev za razne oblike materialntlh patnoči (letovanje otrok in odraslih, prispevki za dnevno varstvo otrok v VVZ, prispevki za šolsko prehrano ipd.); — urejanje očetovstva za otroke, rojene izven zakon-ske zvez«; — urejanje preživninskih zadev; — ure.)anje stčkov otrok z rodliteljem, pri kateram otrok ne živi; — Izvajanje prisvojltev otrok: — obravnavanje vzgojno ogroženih, vedenjsko motenih otrok in mladoletnih prestopnikov; — tzvajanje vzgojnih ukrepov po te-eku sodSšča za mladoletntke; — izvajanje postopka za razvrščanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju; ¦ — izdelava pred-Iogov za napotitev v ustrezne zavode otrok in mladoletnikov; — urejanje skrbndških zadev nad mladolefcnlmi in odraslimi osebaml; — nudenje ustrezne pomofti obsojenim osebam in nji-hovim dmžinam; = — nudenje pomoči občanom, tei imajo v družini neure-jene odnose; — nudenje pravne pomoži socialno ogrož«iiim obča-nom; — obravnavanje socialno neprilagojenlh oseb (alkoho-liki, delomrmeži, psihopati, klateži itd.); — izdelava predlogov, ukrepov in ugotovitev ter posre-dovanje le-teh institucijam in organom v občdni in repub-liki v zadevah, ki jih je skrbstveni organ po zakonltih predpistii dolžati zbrati; — spremljanje dejavnosti pogocEbeniih tevajaloeiv v soeiaJnem skrbstvu; — druge storitve, ki so jih strokovni delavcd dolžnd opravljati. Vrednost temeljnega ih dopotoiteega programa skup-nostl sooialnega skrbsfcva obdine I*)ubljana Center v obdob-ju" 1976—1980 je razvidna iz priložene tabele III. VI. SitUPNE NALOGE SOCIALNEGA SKRBSTVA V UHJBL.IANI 18. Hen Skupnost socialnega skrbstva občine Ljuoljana Center je sporazumna, da se v okviru akupnosti socialnega skrb-stva mesta Ljubljane združujejo sredstva za tiste naloge, ki so skupnega pomena za vse občinske skupnosti social-nega skrbstva v Ljubljairi. Te naloge so: — sofšnanciranje dejavnosti skupnosta socialnega skrb-afcva mesta Ljubljane; — sofinanciranje mladinskega sprejemališča; — sofinanciranje DEC (Demonstracijski eksperimental-uin center za dnevno varstvo in delovno uspOsabljanje tiuLevno prizadete mladine); — sofinanciranje humanitamih organizacij in društev; — druge dogovorjene skupne naloge. Vrednost skupnih nalog v skupnosti socialnega skrb-stova .mesta Ljubljane je razvidna iz priložene tabele IV. 19. člen V okviru skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljub-Ijane bo skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center združevala sredstva za solidarnostne potrebe na podlagi posebej dogovorjenega programa solidarnosti. 20. člen Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center bo spremljala gospodarska gibanja in dohodkovne možno-sti TOZD materialne ^proizvodnje in sprejemala ustrezne ukrepe. Delovrii ljudje bodo preko skupnosti socialnega sftrb-stva obdine Ljubljana Center y Skupščani skupnosti sodal-nega skrbstva Slov«nije ob zaključku posameznega poslov-nega leta valorizirali zneske iz temeljnega in skupnega programa po tem sporazuirra za naslednje leto. Prt tem bodo upoštevali: — doseženo višino povprečnih OD na pogojno netevš-liticijanega delavca v preteklem letu v SR Sloventji In kadrovsko zasedbo do vSine kadrovskega normativa; — materialnih stxoškov (ki so v socialnem sknbstvu primerljivi z življenjskittm stroški) v višini iz meseca decembra preteklega leta; — čene gfadbeninh del oztroma gradbenega materiala ter opreme v višini iz meseca decembra preteklega leta pri investicrijskem delu' programa. 21. eien Delovni Ijudje, združeni vskUpnosti socialnega skrb-gtva obClne L.iubljana Center se dogovore za enotai kriterij pri ugotavljanju pravice do družbeme denarne pomoči: — dogovorjeni zaiesek dohodkov, M je meja za uveljav-ljanjc pravice do družbene dename poinoči, je ob ostalih iepolnjenih pogojah in kriterijih dohodkovni cenzus, višina družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja v Ljubljani na posameznika, dočim se v družini upošteva na otroka polovlca tega zneska. Pri opredeljevanju dopolnilnega programa se upošteva-jo na podlagi povprečnih cen iz leta 1975 naslednje usmeri-tve: — družbena denarna pomoč kot edini \dr prežlvljanja polovica varstvene pokojnine; — začasna denarna pomofi na upravičenca mesečno ' 450,00 din — enkrataa denama pomoč na upravičenca 1.000,00 din — zavodsko varstvo v splošnih socialnih zavodih na oskrbovanca povprečno 77,00 dla — zavodsko varstvo v posebnih socialnih zavodih na oskrbovanca povprečno 2.540,00 dtn — zavodsko varstvo otrokom na usposabljanju v zavodu Dornava in Crna, mesefeo n& otroka 2.460,00 dan — zavodsko varstvo otrokom in mladoletnikom t vzgojnih zavodih mesečno na otroka 2.160,00 ddn — otrok v rejništvu povprečno mesečno 760,00 din — doplačila za dnevmo varstvo v WZ povpr. mesečno na otroka 338,00 dln — prispevek za letovanje na otroka porpr. 839,00 din — prispevek za Solsko prebrano na otroka povpr. 103,00 din 22. člen Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega spora-zuma In uporabe sredstev v skladu z dogovorjenim programom bo opravljal Odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti socialnega skrbstva ob&ne IJubljana-Center po 64. členu satuta skupnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole ima pri nad-ziranju izvajaiya tega sporazuma nastednje naloge: " — spremlja izvajanje programa po vsebini, obsegu in tnvaJiteti; — preverja, upoštevanje dogovorjenih tehnižnih, de-lovmih in stroškovnih normativov pri sklepanju samo-upravnega sporazuma ali pogodb o švobodni menjavi de-la z zavodi in drugimi izvajalci programa; — apremlja preliv sredstev in prispevkov po tem sporazumu; — spremlja odvajanje sredstev za solidarnostni skup-ni program z vidika obveznosti, ki jih ima skupnost soci-alnega skrbstva občine Ljubljana Center po tem spcrazu-mu; — poroča o svojdh ugotovitvah skupšdini skupnostl socialnega skrbstva ter po potrebi neposredno udeležeo-cem; 23. člen Skupščina skupnostl socialnega skrbstva obfiine Ljub-ljana-Center mora ob poJletnem periodiičnem obračunu in zaključnem računu analizirati vsebinsko in finančno reallzacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustr«s-ne ukrepe. Ce se pri analizl iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnlh razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu tn v sklepu skupščine ter da steupščina skupnosti tega ne more popravlti v okviru svoje pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležen-ce sporazuma in Skupščino občino Ljubljana-Cen/ter. Steje se, da se program ne Izvaja v bšstvenih 1x>6-kah, če: 1. se ne izvaja temeljni in dopolnilni program v pTedvi-denem obsegu in kvaliteti; 2. nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščane, ki bl zahtevale vrednostno krčenje programa za vefi kakor 5 %; 3. so bisfcveno kršena določila lavajalskih samoupraviiih sporazjumov ali pogodb glede kakovosta storitev ali dopustnost storitev občanom. V pnknerih iz prejšnjega odstavka predodi skupna%< socialnega .skrbstva občine Ljubljana-Center problematikc skupnosti socialnega varstva obfiine Ljubljana-Center, kl lahko predlaga sprem6mbo samoupravnega sporazumi ali predlaga Skupščini občini Ljubljana-Center, da apre} me ustrezen nkrep. VII. KONCNE DOLOCBE 24. člen Ta samoupravmi sporazum je sklenjen, ko Skupšdina sJtupnosfci socšalnega skrbstva ugotovi, da so ga sprejeli najmanj 3/4 udeležencev. Sporazum se objavi v občmskem glasflu »Dogovort«. VR-BNOST PROGB«M3V OBČINSKE SKLTNOSTI SCCIAIMEG SrJCSJVA LJUBLJAKA OKTER 2A LEIO 1977 Skupira progranov Vredrost S^ja J^^ T. Enotni program SSS SRS 5.388.656 0,2«! «/ Vrednost enotnega pro- graraa v OSSS Lj.Center 3.102.736 b/ solidamost v SSS SRS 2.28j.92O ll.Skupni programSSS SRS 297.024 o.i- III.Program občinske skupnosti soc.skrbstva Lj.Center 12.582.764 a/ skupne naloge v Lj. 460.600 b/ teneljnl program 0SSS 10.563.874 c/ dopolnilni program OSSS 1.558.290 SKUPflJ I. - III. 18.268.444 *0.99 96 Od tega: 1. Za zdruievanje sredstev ( v SSS SRS 2.582.944 109 2. Združevanje sredstev za dejavnost OSSS 15.685.500 95 Po enotni stopnji za soc. skrbstvo v Ioubljani zbere 14.073.467 0,76 Pr\ ¦-; • 1-juMianske s='' ""'.977 B0D 1977 v Občini VREDNOST PBOGRAfCV ŠKUPNC6TI SOCIAmEGft SKSBST^-. MESTA LJUBLJANE ZA ILTO 1977 Slcupi^ progran^ Vrednost St°|^a ^g*» . I. Enotni prograra SSS SRS 36.165.477 0,291 a/ vrednost enotnega programa soc.skrbatva V Ljubljani 16.778.531 b/ soliA>i::ost v SSS SBS 19.386.946 H. Skupni program SSS SBS 1.993.512 0.0 IU.Pirogram socialnega skrbstva v Ljubljani 56.177.401 a/ skupne naloge v Lj. 2.303.000 b/ taneljni prograrai obč.skupnosti soc. skrbstva 49.966.047 c/ dopolnilni programi I ctočinskih skupnosti 3.908.354 EKUPBJ I. - III. 94.336.390 0.76 118 j1 - programi soc. skrbstva v Ljubljani 56.177.401 acujaj: 72.955.932 0.?. il4 CBSEG ZDRUŽEVMUA. SFEDSIEV ZA SKUPNOSTI SOCIALNES-. SKSBSTVA V LJUBUMJI ZA OBDOBJE 1.8. - 31.12.1977 Sredstva Stopnja prispevka 1.8.-31.12.1977 iz BOD od 1.8.-3].1; 1. Dogovorjeni progrepn z& leto 1977 94.336.35 2. Manj realizirana sred-stva od 1.1. - 31.7. 1977 (46,619.417) 47.716. ~. Manj znesek presežka nad dogovorjenim revalorizi-ranira programai 1976 a/ v obč. skupnostih 317.. b/ saldo solidamosti 901.C. c/ saldo vzajamnosti 581.OCt Skupaj presežek 1976 1.799.000 4'. Ostane za združevanje v obdobju 1.8. - 31.12.77 45.917.973 0,80 Cd tega; 1. za združevanje v SSS SR Slovenije 10.621.09L 0,19 2. za združevanje v SSS Ljubljane 35.296.875 0,61 REKAPITIILACIJA PIANft SKUPN06TI SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE UUBLJANA CENTEK ?A OBDCBJE 1976 - 1980 . ' _______________________________________ 1976 1977________1878_______1979_______ 1980_______1976-1980 Enotni program socialnega skrbstva 2.693.386 2.693.386 3.000.586 3.041.266 3.090.226 14.518.850 Prispevna stopnja 0,18 0,17 0,19 0,16 0,17 '0,18 ¦nateljni in dopolnilni program 11.491.479 11.518.932 11.657.314 10.913.025 11.083.600 56.664.350 Prispevna stopnja 0,78 0,75 0,72 0,64 0,62 0,70 Skupne naloge v Ljvfrljant 334 496.834 665.490 665.-490 665.490 2.988.138 Prispevna stopnja 0,03 0,03 0,04 0,03 0,04 0,04 Prispevek za solidarnost v republiki 2.249.000 2.505.000. 2.490.000 2.473.000 2.456.000 12.173.000 Prispevna stopnja . 0,15 0,16 0,15 0,15 0,14 0,17 Prlspevek za vzajetrrost v repii>llVl 84.000 253.000 602.000 917.000 926.000 2.782.000 Prlspevna stopnja f.01 0,01 0,04 0,05 0,05 0,03 SKUPAT 17.012.699 17.467.152 18.415.390 18.009.781 18.221.316 89.126.338 Prispevna stopnja ' 1,16 1,13 1,14 1,06 1,0? 1,10 ''* Zdravstvo Na podlagl 24. člena Zakona o združenem delu (Uradni Ust SFRJ, št. 53/76), 32. in 35. člena samo-upravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center in družbenega plana občine, delavci v temeljnih iii drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ter kmetje In delovni ljudje, ki z nsebnim delom in z delovnimi sredstvi opravlja.jo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na območja ob-čine (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje ali udeležend sporazuma sklenemo SAMOUPRAVNI SPORA2UM 0 temeljih plana občinske zdravsvene skupnosti Ljubljana Center v obdobju 1976—1980 1. fJen Delovni ljiidje združenj v občinska zdravstiveni skup-no.sti s tem samoupravnim sporazimom določamo teme-lje programa zdravstvenega varstva za obdobje 1976— 1980, cilje in naloge nadaljinjega razvoja zdravstvenega varstva, združujemo potretma finančna sredstva za za-dtvvodjevanje svojih tn skupnih potreb na področju zdrav-stvenega varstva in socialne vamosti, medsebojne, ob-veznosti in odgovomosti, upoštevajoč načela solid&rnosti in vzajemnosti v občinski zdravstveni skupnosti in Zdrav-stveni skupnosti Slovenije, pogoje in merila za svo-bodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci in dolž-nosti pri nadzoru iavajanja tega sporazuma. 2. člen Udeleženci tega sporazuma sogflaSamo, da z delov-liimi ljudmi, združenimi v RegionaJni zdiravstvena skup-nasti Ljuhljana in v Zdraivstveni skupnosti Slovenije za-gotovimo zdiravstveno varsbvo in socialno varnost v skla-du z rastjo produkti-vnosfci dela zlasti pa: 1. tx>ljše in popolnejše zdravstveno varstvo akti^vnega prpbivalst-va z ufcrepi za odpravljanje najpogostejših obo-lenj in bolezenskih stanj na območju občine; 2. dopolnjevanje organizacijskih oblik in nadaljnje iz-boljševamje kvalitete dela pri izvajanju zdraivstvenega varstva udeležencev NOB; 3. organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbe-ne samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah; 4. krepitev higiensko-epidemlološke dejaivnosti, pred-vsem njene aktivnosti ^a ohranjevanje filovekavega delov-nega in ždvljenjskega okolja nasploh in sicer iz zdrav-stvenih vidikov; 5. postopno ustanavljanje ambuloait za »tarastnike, vzpostavitev in nadaljnji razvoj nege bolnika na domu; nadaljevanje oblikovanja in dokondna izpeljava zagotav-ljanja najustreznejših pogojev za sodelovanje osnovne, ^ecialisbične in bolnišni&ie zdravstvene dejavnosti zavo-Ijo racionailnega poslovanja in uspeSftega izvajanja sta-bilizacije v zdravstvu oziroma v okviTih sleherne zdraiv-stvene organizacije; 6. zdravstveno vzgojno m prosvetno dejaivnost, zlasti še za omejevanje in preprečevamje poškodb pri deki in izven dela, poklicnih bole^ni in invalidnosti, kot tudi za ohranitev mentahiega zdravja s poudarkom na prepre-čevamju alkoliolizma, narkomanije in drugih škodijdvih zdravstveno-sociatoih pojavov. Stevilo In starostna ter populadjska struktura pre-biTOlstva, ki predstavlja osnovo za načrtovanje enotn^a tn dodatnega programa zdravstvenega varstva, je pcrika-zana v tabeli št. I, ki je sestavnd del tega sporazuma. 3. člen Deiovni ljudje v obfiinski zdravstvenl skupoosti *iru-žujemo sredstva za uresničevanje zdravstvcnega varstva in sooialne vaimosti za: 1. enotni program zdravstvenega varstva občinstoB zdravstvesie skupaosti; 2. dodatni program zdravsbven^^ varstva občinske zdravstvene -ski^nosta; 3. skupni program zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti v Begionalni zdravstveni skupno-sti Ljubljana; 4. sku«pni program zdravstvenega varstva občtoskih zdrav.stvenih staipnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije. I. PROGRAMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 1. Enotni program zdravstvenega varstva 4. člen Enotni program zdravstvenega varstva pomeni koli-činsko in kakovostno opredelitev zdravstvenih storitev. Uresničevanje teh storitev si delavci in drugi delovni Ijud-je jatnčimo z medseibojno solidarnostjo med občmskiml zdravstveiiimi skupncetmi v SR Slovmiji, ne glede na dohodkovne možnosti v občini. Kazalci za določitev enotnega programa zdravstvenega varstva z^ obdobje 1976—1980 bodo opredeljeni v samo-upravnem sporazumu o skupnih osnovah in merillh za uresničevanje svobodne men.iave dela na pcdročju zdrav-stvenega varstva v SR SJoveniji. 5. člen Delovni ljudje bomo v občinski zdravstveni skupno-sti združevali sredstva za urtfsničevanje enotnega pro-grama zdravstvenega varstva (po cenah \z leta 1975) za vrste dejavno^ii, kaikor so navedene v prilogi I. tega sporazuma. Do spremembe sistema zbiranja sredstav po kraju ' stalnega prebivališča (damicilno nafielo) bo občinska zdravstvena .skupnost pri zbiranju sredstev za enotnj pro- gram upoštevala razliko Aied številom prebivaloev in za- varovanih oseb. Dclovni ljudjo bomo zbrail sredstva za financiranje enotaega progiatna zdravstvenega varstva v višini: — leta 1976 — leta 1977 — leta 1978 — leta 1979 — lefca 1980 303.442 din 316.419 din 328.687 din 343.401 din 357.336 din Skupaj 1976—1980 1,649.285 din 6. člen Finančna sredstva potrebna za oiresničitev enotaega programa bomo delovni ljudje zbirali po enotnl prispevni stopnji (na bruto osebne dohodke), in sicer: leta 1976 leta 1977 leta 1978 leita 1979 leta 1980 4,58 4,56 4,51 4,49 4,45 V enotni prispevni stopn.i iz prejšnjega odštavka tega člena ni upoštevan prispevek lenetov in drugih delovnlh ljudi Iz 19. člena tega sporazuma. Večji priliv sredstev po enotni prispevni stopnji pr«. ko dogovorjenega zneska za enotni program iz 3. od-stavka 5. 61ena in pieko znesfei za solidamostno prell-vanje iz 16. dlena tega sporazuma se uiporabi za finamci-ranje iz 2. in 3. to6ke 3. člena ob uipoStevanju 10. dlena tega sporazuma. Za nepredvideno pove*fianje izdatJkav prl uresničevanju •ijatinega. programa adravsfcvenega varstva bamo v obftn-Bkl adravsfcvend Skupnosti aagotcmli teko6o rezervo. 2. Dodatni program zdravstvenega varstva 7. člen Delovni Ijudje se skladno s svojiml mažnostmi tn tobenesi sporazumemo tudi o dodatnem pragrairm zdrav-stvenega varjstva in si pii tem z združevanjeni sredstev po načelu solidarnostd zagotavljamo: — nadoroestila osebnega dohodka za čas zadržanosti Od dela in druga denarna nadomesfcila; — program zdravstvenega varstva, ki ni zajet v enot-nem programu po dejavnostih, kakor so prikazane v prilogi I. tega sporazuma; — diruge oblike zdrajvstvenega varstva. 8. člen -m Delovni Ijudje bomo zdrnževali sredstva za finanoira. nje dodaitnega programa zdravstvenega varstvs Iz prejš-ajega dlans v višini: — leta 1976 — leta 1977 — let-a 1978 — leta 1979 — leta 1980 344.868 din 256.767 din 267.351 din 277.079 din 289.906 din Skupaj 1976—1980 1,335.951 din 9. člen . Rnančna sredstva potrebna za uresndčitev dodatnega pvograma. bomo detovni ljudje zbirali po enotni prispev-ni stapnji (na bruto osebne dohodke), in sicer: leta 1976 teta 1977 leta 1978 leta 1979 leta 1980 m 331 3,78 3,73 3,72 10. Delovni ljudj« zdniženi v občinski zdravstvem skup-nosti bomo presežek sredstev za uresndčitev dodatnega programa po enotni prispevni stopnji zagotavliali drugim občtnskim zdra.vstvenim skupnostim v Regionalni zdrav-stveni skupnosti Ljubljana. ki dogovorjenega zneska za dodatni program ne morejo zagotoviti. 11. Za enotni program iz 5. 61ena tega spora-zun^a in do-datni program iz 7. člena tega sporazuma potrebna ka-drovska za,sedba za isvajanje osnovnega zdravstvenega vaa-stva je v primerjavi med stanjem 1976 in pnedvide. 1980. leto prilcazana v tabelah St. II., III. in IV. vanji 3. Skupni program občinsMh zdravstvenih skupnosti v RegionaJni zdravstveni skupnosti Ljubljana 12. ^ Delovni ljudje, združeni v ob&nski zdravstveni skup-nosti bomo združevali vn uresnlčevali določene naloge skupnega pomena v Begionalnl zdTavstveni skupnosti Ljttoljana, in sicer: r- sredstoa za naJoabe v izgradnjo nadaljnjih prostor-skih zmogljivosti in nabave opreme, predvsem v osnov-nem zdravstvenem varstvu; — sredstva za dekrvanje Zavoda za socialno medi-edao in higieno Ljubljana; ___- srddsfeva za delovanje organov Regiooalne zdrav- artrvene skupnosti Ljubljana in njene- strokovne službe. Za skupni program občinskih zdTavstvenih skupnost: t Regionaliri zdravstveni skupnosti Ljubljana bosno de lovni IJudje združevali sredjstva v višini: . — leta 1976 — leta 1977 — leta 1978 — leta 1979 — leta 1980 26.514 din 32.203 d4n 35.147 din 36.255 din 38.824 din Skupaj 1976—1980 168.943 din 14. člen Prlspevne stopnje » zagotovttiev sikupn^a prograr-iz prejšnjega člena tega sporazuma znašajo: ¦ lefca 1976 ¦ leta 1977 ¦ teta 1978 • leta 1979 < leta 1980 0,45 0,52 0,54 033 054 4. Sknpnd program obilnsklh zdravstvenih iskupnosti v Zdra>"St\-enl skupnostl Slovenije . 15. člen ljudje združetii v obfiinailci zdravstvend skup nosti bomo združevali tn uresničevali nekatere natoge skupnega im splo&nega pomena skupaj z delovnimi ljud-mi drugih občinskih zdravstvenih skupnosti v Zdravstve-ni skupnosti Slovenije po samoupravnem sporazumu o skupnih nalogah pcri nreanidevanju temeljev planov zdrav-stvenih Skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976—1980. 16. člen VTednost cedotnega skupnega pirograma i* 15. člena tega sporazuma znaša Cv milijoiuh dlnarjev) za: — I«to 1976 — leto 1977 — leto 1978 — leto 1979 — leto 1980 Skupaj 1976—1980 171,5 148,2 150,6 116,3 98,8 685,4 1?. člen Potretona finanSna sredstva za kritje steupnega pro-grama v Zdravstveni skupnosti Slovenije bomo zbirali po enotnih prispevnth stopnjah: leta 1976 ¦ leta 1977 • lcta 1978 - leta 1979 leta 1980 0,46 0,34. 0,33 025 0,20 18. Ch» ObčinSka zdravstvena skupnost bo v Zdravstoeni skupnošti Slovenije zdrruževala sredstva za nepiedridene rizike zaradi izjemno visokih izdatikov, kl presegajo rl-ziftno sposcbnost te skupnosti in so posledica vežjih elementamih nesreč, epidemij nalezljivih bolezrri in dru-gih množičnih obolenj tier poškodb, in sicer po stopnji 0,125 od skupn^a ugotovljenega dohodka občinske zdrav-stvene skupnosti. Občinska zdravstvena skupnoat bo obraftunarala in združevala sredstva iz pTejšnjega odstavka tega člena.. dokler vsota združenih sredstev ne bo znašala 5 odstot-kov povprečnlh meseftnlh izdaticov vseh občinskih zsdrav-sbvenih skupnosti v SRS za ždravstveno varstvo v pTe- fceHdem leftu; neuporabljena sredsfcva se prenese>o v m-slednje leto. n. tJSKLAJEVANJE OBSEGA PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Z DOHODKOVNIMI MO2NOSTMI V OBCINI 19. člen Kmetje in drugi delovni Ijudje bomo na podlagi sa-moupravnega splošnega akta ali zakona prispevaii ustre-zan delež finančnih sredstev za uresničevanje enotaega in dodataega programa zdravsfcvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti ter skupnega programa občinskih zdravstvenih skupnosti v Regionalnj zdravstveni skupno--sti Ljubljana in skuj>nega programa v Zdravstveni skup-nosti Slovenije. 20. eien Obveznost združevaini& sredstev obč±nLke zdT&vsfcvene škupnasti po 16. členu tega sporazuma preneha, ko Je dosežen planiranl znesek, ki bo opredeljen v samouprav-nem sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanju te-meioev planov zdiravstvenih skupnosta v SB Sloveniji r letih 1976—1980 21. člen Delovni Ijudje, združenl v občtasJci z&ravstveni skup. nosti bomo v otevini dogovorjenih sTedstev preko enot-nih prispevnih stopenj zagotovili najprej uresnibitev enot-ncga prograima v občini tn SRS, nato zagotovili združe-vanje sredstev za sikupni prograai v SBS jz 15. člena tega sporazuma, za tem uiesničitev dodatnega programa v občind in skupni pTogiam občinskih zdravstvenih skup-nostl v Regionatai zdravstveni skupnosti Ljubljana. 22. 61en Deltnml ljucLje soglašamo, da občinska zdravsfcvena sScupnogt upoStevajoč gospodarske in dohodkovne mož-nostd aagotavlja delavcem in drugim delavnim Ijudem predvsem obs^ pravic iz adravstvenega varstra po enot-nem programu, irato pa v skladu z razpoložljivimi sred-stvl za izvajaaije dodataega programa zagotavlja zakon-sko določene pravice iz socialne varnosti (nadomestila osebnega.dohodka in druga denama povračila). Ce srcdstva po tem samouprawnein sporazumu zaTada neugodnih gospodarsikih glbanj ne priteikajo v predvi-dend višiiii, mora slcupščina občinske zdravstvene skupno-sti po načelu kontinuiTainega planiranja prilagoditi iava-jianje programa novo nastalam razmeram, pri čemer irnta-jo prednost naloge po vrstneim redu iz 1. odstavka tega člena, ob upoštevanju priaritet. navedenih v družben«m planu dbčine za obdobje 1976—1980. Pri t«cn bo občinska sdravstivena skupmost najprej ustavrla ali sterčila otoseg investicijskih vlaganj iz 16. čle-na, zatem iz 13. čl«ia tega sporazuma. naito pa skrčlla aU zapstmla merila za uv»ljav]janje določenih .pravlc iz zdravstvenega varstva. . ,... 23. eaen Skupž4ina občinske zdravstvene skupnosti bo ob za-kljufiku vsakega poslovnega leta uskladila zmeske za pro-grame zdxavstvenega v*rstva iz tega sporazuma z gospo-darskitni gibanji in taiko preračunala nominalne zneske po cenah iz leta 1975 na ceme za naslednje poslovno leto. Pri tem bo upoštevala: — doseženo višino povprečnih osebnih dohodkov na pogajno nekvalificiranega delavca v pireteklem l«.u v SR Sloveniji in kadrovsko zasedbo do višine kadrovsikega noTmativ« za ertotni in dodatni progTam adravsfcveftega varefcva. — materiatote sfcroške (ki so v airavsfcvu prittierldivi z življenjsikiinl stroški) v višini tz meseca dsecembia pre-' tekl«ga leta; — cene gradbenfii && ozirama gradbenegft matertala ter opreme v višlni iz meseca decembra preteOclega leta pri investicijjskem delu programa. 24. člen Sfcupščina občinske zdravstvene slcupnosti bo ob pol-letnem periodičnem obračunu in aaključnem ratiunu ana-Itairala vsebinsko in fiimnčno uesničitev tega sporazuma ter sprejela oziroma predlagala udelež«ncem sporaauma ustrezn«* ukrepe. Ce skupščina občinske zdravstvene 6kupnosti ugoto-vi, da se programi ne izvajajo iz objektivnih razlogov in teh ne more odpraviti v mejah svoje pTistojnosti, mcxra o tem obvestiti občinsko skupščino, po potrebi pa pred-laga tudl spremembo ali dopoliritev tega sporazuma. 25. eien Pre&ežki iz pTilava sredsbev, ugotovljeni z letuim sar ključnim raftiaiom občinske zdravst/vene skupnosti, potem ko so izpolnjeni letni prrogrami v predvidenem obsegu, se poračunajo 2awzancem pri obvejmostih za naslednj« leto. III. PBISPEVKI ZDRAVSTVENE SKI.TPNOSTI OZIBOMA UPORABNIKOV K STROSKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 26. clen Zaradi uskladitve pravac z dogovorjenim obsegam ossi-pprna z razpol^ljivirnd sredstvi po enotnem, skupnem ta dodatnem prograim! zdravstvenega vsrstva bo skupnost i v letru 1977 in po potrebi tudi v naslednjih letih določlla v samoiipraTOem splošnem atotu tiste naloge in dejav-nosti, ki jih lahko v svojem prog»ainu opusti ald jih fl-nancdTa le delno (participacija skiipnosti), če dohodkovjie možnosti ne omogočajo, da bi jih v celoti UTesniMa. Pri tem bo najprej ustavila ali skrčila obsSg inTesticij-skih vlaganj, nato pa skrCiia ali zaostrila merila za uve-ljavljanje pravic do:, . — nadaljevanje bolnišnienega zdraVljeiija v naraTOih zdra^vilažčjh, razen za udeležence NOB, Ce n« gre ža. nuj-no zdraviliško zdravljenje; — neobvezno cepljenje; — reševafaih prevoaov; — zdravil; — snemnih in fiksnih zobno-protefctdnih del; — specialisti O p i s Plan Zneski valorizi- Skupna rani s količnikcm prisp. ________1,130 ih 1,042 stop. 1. Celotni program 491.335 578.547 CH tega: - drugi dohodki 50.806 S9.P"A - del prograna, ki ga bo potrebno pokriti iz drugih virov, ki še niso opredeljeni 16.418 .9.332 - sofinanciranje iz drugih občin v re- ' . giji: - *>je 135.110 159.092 - prej. - - Del programa, ki se krije s prispevnimi stopnjami - dohodki družbenega in zaseb.sektorja 559.,:. b58.483 9,03 v obdobju I-VII.1977 535.612 8,98 v obdobju VIII-X1I. i'77 304.841 9.09 Zaposlovanje Na osnovi Z. in 28. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja ter 1. in 2. odst. 24. člena Zakona o združenem delu ¦ klepamo delavri v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki samostojno pridobivajo dotaodek SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 1. člen Ta samoupravm sporazum ureja: — pogoje, kriterije in meriila za izvajanje dejavnosti za-poslovanja na območju občine Ljubljana Center — vsebino in. obseg programa skupnosti za zaposlovanje ter odgovornost posameznih nosilcev za uresoičitev dogovorjenih nalog; — mlnimalne standarde dejavnosti in skupne naloge kot temelj solidanosti in vzajemnosti; — materialne obveznosti delavcev, kl združujejo sredstva za izvedbo programa; — dolžnosti in pristojnosti skupš&ne skupnosti za zapo-slovanje v zvezi z vsebino sporazuma. 2. člen , TJdeležeiiici smo sporazumm, da se bodo naloge na področju dejavnosti zaposlovanja izvajale na poddagd vsakoletnega programa dela skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala zlasti nasledmje naloge: a. Naloge na področju zaposlovanja in posredovanja — organiziranje zbiranja in posredovanja informacij o možnostih iin pogojih za zaposlitev, prostih delovniti mestih ter o osebah, ki iščejo zaposlitev — zagotavljanje zaposlitev, prekvalifikacaj, preusposobi-tev in pravočasne preusmeritve v drugo zaposlitev . deiavcem, katerih delo postane v OZD nepotrebno — obravnavanje potreb OZD po delavcih zaradi posredo-vanja dela strokovnim kadrom vsakoletnega priliva iz srednjih, višjih in visokih šol ter posebej težje za- < posljivim iskalcem zaposlitve — izdefovanje letnah načrtov za zaposlovanje in vračanje delavcev iz tujine v skladu s pot.rebami združenega dela. b. Naloge na podiočju pokllcnega usmerjaiija — poklicno usmerjanje mladine pri izbiri šolanja in za-poslitvi v skladu z družbenimi potrebami po kadriih in prilagajanje te dejavnosti usmerjenemu izobraževa-nju — svetovanje odraslim pri zaposlovanju, prekvalifikaoijah in drugih oblikah strokovnega izobraževanja . — raavijanje aktivnlh metod, tehndik in načinov indivldu-alnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, prosvet-Ijevanja m informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi in telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe. c. Naloge na področju strokovnega usposabljanja — organiz.iranje strokovnega usposabljanja ob delu ozi-roma priučevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v OZD glede na izkazane potrebe po delavcih — organdalranje prekvalifikacij delavcev, kadar gre za su-ficitarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje — angažiranje pri lzobraževanju že zaposlenoh v smeri izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih ter vistrezne zasedbe delovnih mest. i. Naloge na področju analitike in statistike. — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov pre*» valstva za zaposlitev — ugotavljanje letaih in srednjeročnih potreb gospodar-stva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih — sodelovanje pri nadrtovanju kadrovskih potreb ter nudenje pomoči OZD pri zadovoljevanju njdhovaih po-treb po kadrih — ugotavljanje ustreznosti investicijskih programov i vidika potreb po delavcdh in možnostih njibove zapo-slitve — spremljanje in proudevanje poklicne sestave zaffx> slenih, analiziranje vrste in profilov kadrov, ter ugo-tavljanje poklicev, katerih priliv ie večji od možnosti za zaposlitev. d. naloge na področju nsposabljanja In zaposlovanja invalidnih oseb — pomoč prt izbirl poklica in delovnega mesta v sode-lovanju z zavodd za usposabljanje inivaliidinih oseb — usposabljanje in prekvalifikacija invaJidnih oseb kot priprava za njihovo vključevanje v delo — izbira OZD oziroma šole, kjer naj se imralidna oseba usposablja za deto in potelic ter spreml.janje uspešno sti usposabljanja — materialna pomod prt usposabljanjn in prdpravi za a«-poslitev e. Naloge na področju štipendiranja — opravljanje strokovnlh opravil s podrodja štipendij-ske politike v sodelovanju s podpisnicami družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendnjsike po-litike v SB Sloveniji. f. Naloge na področju zavarovanja za primer brez-poseinosti — zagotavljanje denarnih nadomestil, denamih pomoči, materialnih in drugih pravac iz priprave za zaposldtev, pravice do zdravstvenega zavarovanja in drugib pravic osebam. ki so začasno brezposelne In iščejo zaposlitev — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za brezposelnost delavcem, ki postanejo brezposelnj v tujinl, v sklariu s sldenjenimi meddržavnimi sporaztuni. 3. člen Program dela skupnostd za zaposlovanje vsebuje na-slednje skupine nalog, za katere združujemo sredstva po tem samoupravnem sporazumu: a. Dogovorjeni enotni minimaliii program (na pod-lagl enotnih minimalnih standardov) dejavnosti staipnoett za zaposlovanje, ki ga pod enakimi pogoji zagotavljamo vsem delovnim Ijudem in občanom na obmofiju SR Slo-venije z združevanjem sredstev po načelu solidarnosti, b. Dogovorjeni skupni program (program skuprrih na-log, ki jih opravlja Zveza skupnosti za zaposlovanje SB Slcvveniije), ki ga vsi delavoi na območju SR Slovenije zagotavljamo z vzajemnim združevanjem sredstev, c. Druge dogovorjene naloge kot dopolnilna dejavnost skupnostd za zaposlovanje, ki se izvaja po posebnem pro-gramu v obžini. 4. člen Udieleženci tega sparazuma soglašamo, da je treba vsem delavcem in občanom v SR Sloveniji ustvariti <0m bolj enake pogoje glede zadovoLjevanja potreb na pod-ro6ju dejavnosti zaposlovanja. V ta namen se dogovorimo s tem sporazumom za enotne miniimalne stand&rde dejav-nostl zaposlovanja. Enotni minimalni standardi dejavnosti skupoosti za zaposlovanje predstavljajo tisti obseg pravic in storltev, ki so jtb. skupščine dolžne zagotavljatd na podlagl zako-nov, družbenih dogovorov, samoupravndh sporaeumoff in samoupravnih splošnih aktov vsem delovmm ljudem in občanom ter TOZD v enakem obsegu in kvaliteti na vseh območjih v SR Sloveniji. Naloge iz enotnih mtnimalnih standardov, ka se v enakem obsegu ter z metodami in postopkd izvajajo na območju vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, vključuje skupmoBt v svoj program dela kot Obveaie manimalne naloge. Enotm minimalni standardi obsegajo naloge, obvez-nosti in storitve iz nastednjih podrodij dela: — zaposlavanje in posrectovanje, — poklicno usmerjanje, — strokovno usposabijanje, — analttika in statistika, — uspasabljanje in zapcslovanje invaMdnih oseb, —_.šfcipendiranje, — žsvarovanje za prirner brezposelnosfci. Hkrati se zavezujemo, da bomo po načelu solidar-nosti združevali sredstva za izvajanje dogovorjenega enatnega minimalnega programa v vsefa skupnostih za saposlovanje v SR Sloveniji. 5. člen Za izvajanje enotrah mlnimalnih standardov dejavno-eta zaposlovanja se skupnosti za zaposlovanje dogovorijo aa • hormative, ki' omogočajo neposreden izaračun potreb-nih sredstev in kadrovskih. kapacitet po posameznih skupnostih za ta namen. Ti normativi so: 1. Globalni, s katerimi se opredeljuje obseg sredstev potrebnih za kritje neposrednih materialnlh obveznosti skupnosti za zaiposlovanje iz naslova pravic delovnih Ijudd po.zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakonu o usposabljanju in zaposlovanju Jnvalidnih oseb ter drugah zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih, sporazumih, ki skupnosti obvezujejo k jnateiialnim dajatvam in jih skupnosti za posamezne na-mene in kategorije upraviCencev ter soodvisnosfei od pred-videnih gibanj plansko predvidevajo v glabalu (denama nadpmestila, denarne pomoči, sredstva iz priprave za za-poslitev, adravstveno zavarovaoje). 2. Kadrovski, s katerimi se določa število izvajalcev naiog po posameznih področjih dela na osnovi objektdv-nih kriterijev, relevantnih za merjenje potrebne obsežnositi lBvajainja ©notnih programskih. nalog na območjih posamez-nlh skupnosHi za zaposlovnaje (sistemizacija delovnrh mest). Pri tem se normativi za področje zaposlovanja, pokJscnega usmerjanja, štipendiranja in analitike opre-detjmjejo neposredno na osnow kriterijev, za ostala pod-itočja pa se opredeljujejo posredno. t. j. na osnovi ustre-zajočega ključa glede na pripadajoče normatdve v ome-njenlh dejavnosfeih. 3. Obrač\jnski, s katerimi se dotoča potrebm obseg aredstev za posamezne vrste materialnih in osebniii izdat-Inw (režidskih stroškov) pri izvajanjn nalog iz enotno dogovorjenih miraimalnih standardov po posameznih pod-ročjdh dejavnosti oziroma steupnosti za zaposlovanie. 4. Nosmativi za vzajemna sredstva, s katerimi sc določa obseg sredstev za izvajanje skupndh nalog, za katere se enotno dogovore vse skupnosti za zaposlovanje in jih izvaja Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenftje. Enotni mdnitnalni standardi dejavnosti zaposlovanja in normativi za njih izvajanje so predmet sklepanja poseb-nega samoupravnega sporazuma vseh skupnosti za zapo-slevanje v SR Slove«i{)l 6. C!en Udeleženol smo sporazuinni, da se bodo pri vredno-tenju posameznih normativov za izvajanje mlniinataih standardov uiporabljali naslednij kriteriji: a. matafialni stroškn, izračunani na podlagi obračun-rfBih normativov ter po cenah, ki za materiale in storitve v^ljajo dne 31. decembra preteklega leta. b. amorttzacija v viLini minimalne zakonske stopnje c. sredstva za osebne dohodike in sfcupno porabo, iz-raftunana na podlagS kadrovskih nonnativov in veljav-nfiga samoupravn^a sporazuma o oblikovanju in deMtvi sredstev za osebn« dohodke in sfcupno porabo delavcev de-krnah skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji. č. sredetva za razširitev materialne osnove dela, ki se doloSjo v odstavku gl«de na vsa sredstva (ZZD 93. d. sredstva za obvezno rezervo v vtšind 1 odst. skup-rtih letaih dohodkov (ZZD 114. 61en). 7. člen C« se povečajo materialni stroški med izvajanjem programa dela ozaroma enotnih minimalnih standardov, bo skupnost za zaposlovanje najprej anaiizirala možnostd za racionaljzaoijo stroškov. Ce pa skupnost za zaposlovanje utemelji, da zaradi porasta mateTialnih stro&kov ne more izvesti nalog po programu dela, bo spremenila program dela in upoštevala novo nastalo stroškavno 'situadjo. 8. člen Ce sredstva po tem samoupravnem sporazumu zaradi neugodfiih goapcxiarskih gibanj ne protekajo v predvideni vištai, mora skupšfina skupnosti za zapošlovanje po na-čelu kontinuiranega planiranja prilagoditi izvajanje pro-grama dela novo nastalim razmeram, pri čemer imajo prednost naloge iz enotaega minimalnega programa ob upoštevanju prioritet, navedeniih v družbenem planu ob-čine za obdobje 1976—1980. Vsi zneski, navedesni v programu skupnosti za zapo slovanje, ki ga vsebuje ta samoupravni sporazum, so iz-radunani na podlagi nonnafivov ter na podlagi povpred-tah. cen iz leta 1975. Skupščiina skupnosti za zaposlovanje bo ob začetku všakega poslovnega leta, kra bo sprejela tudd letni pro-gram za naslednje leto, valdrizirala zneske v programu za naslednje leto tako, da bo pri materialnih strošknih osnovne dejavnasti in planiranju letnih invesbicij upo števala količniic rasti cen v preteklem letu po uradnlh podatkih zavoda za statiEtiko SR Slovenije, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti, skupnosti za zaposlovanje ter sredstva za de-narna izplačila abčanom pa tako, da bo upoštevala ugo-tovljeno rast povprečnih osebndh dohodkov v SR Slove-niji v preteklam letu. 9. člen Na podlagi enotnih minimataih standardov so po trebna za izvedbo enotnega dogovorjenega minimalnega programa za območje občine Ljubljana Center v obdob-ju 1976—1980 sredstva v višini 37.963.000 dinarjev. (Potreb-na sredstva po posameznih letih in nameniii so pnikazana v posebni tabeli) Tabela k 9. členu samoupravnega sporazuma SIS za zaposlovanje __________ v 000 dir. Program Potrebna sredstua /po cenah 1975/ 1976__1977 1978 1979 1980 1. Zaposlovanje in posKstovanje 1.229 1.308 1.392 1.481 1.576 2. Poklicno usner- janje 983 1.046 1.113 1.184 1.260 3. Strokovno uspo-' sabljanje. 541 575 612 651 693 4. Analitika in sta- tistlka 344 366 389 414 440 5. Dsposabljanje in zapasl.lnvaUd.oseb - 496 1.649 1.755 1.867 6. Štipendiranje 393 419 446 475 505 7. Zavarovanje za primer brezposel- nosti 1.425 1.517 1.614 1.717 l.Ki/ 8. Skupne tialoge 764 806 850 896 945 Skupaj dln 5.679 ,6.533 8.065 8.573 9.113 S!cqsaj v leti1-1976 - 1980 37.963 Za uresniditev gorojega programa bomo udetežen« tega sporazuma združevali sredstva skupaj z delavca na območju celotne SR Slovenije po enotai prispevni stop-njd od osnove (bruto osebrvi dohodkt). Enotna prispevna stopnja bo znaSala v letu 1976: 031, v letu 1977: 0,21, v letu 1878: 0,36, v letu 1979: 0,36, v tetu 1980 pa 0,37. V primem, da se spremenijo viri in osnove finaneira-jyja dejavnosti, se ponovno izračunajo potrebna sredstva iri stopnje ter določijo razmerja za posameane vrste iz-datkov v srednjeročnem planu. Pri izvajanjn solidarnosti bodo veljala naslednja načela: 1. Do solida,rnostnih sredstev so upravičene tiste skup-nosti za zaposlovanje, w v okviru sredstev, izbranih po em.otni solidamostna stopnji na območju svoje skupnosfei ne morejo zagotovtti izvedbe enotnega dogovorjenega rmnima]-nega pragrama po rrrinimalnih staodardlh; 2. Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo sa izvedbo dogovorjenega enotnega minimalnega progra ma in sicer največ' od ra^like tned solidamostnimi sred-stvi, zbranimi na območju skupnosti, kl prejema iz soM-darnosti, ter vrednostjo dogovorjenega miniTnalnega pro-grama po minimalnilh standardih; 3. Morebitni presežek ozdroma pnimanjkljaj sredstev, ki"se adružujejo v solidarnost, se ob zaključku vsakega poslOTnega leta poraduna s sltupnostmd, fei so prispevate solidarnostna sredstva, in tako, da se jim v naslednjem pcRicvmenru lefcu proporoionalno upošteva obveznosti m soMdarnost Skupnosti za zaposlovanje bodo sklenile najkasne.ie v roku mesec dni po zadetku veljavnosti tega sporazuma poseben dogovor o načinu iavajanja solidamosti v okviru samoupravne^a sporazuma iz zadnjega odstavika 5. eiena tega sporazuma. 10. elen i • Za opravljanje skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih za enotno in smotrno izvTševanje nalog, iri so skupnega interesa za vse' delovne ljudS na »bmočjti republike, prenašajo skttpnosfci 73 zaposlovanje na zvero skupnosti m zaposlovanje SB Slovenatje izvajanje zlagfci naslednjih nalog: —. razvijanje Studijske, analMCne in raziskovalne dejav- nosti s področja zapcffiloranja, kadrovske poMtlke In poklionega usmerj8nja; — lzvajanje strokovnih natog tn koordinaoiija dela pri vključevanju zaposlovanja v družbene plane, posebno glede racionaJnega zaposlovanja, razvoja In usmeritve kadirov ter usposabljanje delavcev; — spremljanje razvcv.ia poklicev in radelovanje nomenkla- , ture in profilov poklicev; *- usmerjanje in koordijiiTanje strokovnega usposabljanja ; ter prekvaJificiranJe brezposclnih delavcev, posebno invalldov in težje zaposljivih oseb; — razvijanje enotno dogovorjenih metod, pasfopkov in instnimentov za poldScno informiranje in svetovanje, usmerjeno izobraževanje in štlpendiranje, avtomatske obdelave podat.kov, informacijskega sistema pri za-poslovanju kadrov in vračanju delavcev iz tujšne ter-publioislnčne dejavnosti; — medTepubliško sodelovanje na področju zaposlovanja. 11. Men TJdeleženca se zavezujemo, da bomo prt zveai skup-nosti za zaposlovanje SR Slovenije po načelu vzajemnosti v letih 1976—1980 združevali sredstva v skupni vi&tnl 52.S36.000 dinarjev. (Združevan.je sredstev po posameznih letih in za posamezne namene prikazuje posebna tabela) Za uresničStev gornjega programa skupnih nalog bo-mo udeleženai tega sporazuma združevali sredstva po enotaetn odstotnem deležu pd sredstev iz prispevka, ki se združuje v obdini. Enotnl odstotni delež, kl ga ptisper vajo vse Skupnosta za zaposlovanje v SR Sloveniji bo zmašal v lefcu 1976: 12,7, v letu 1977: 7,7, v letu 1978: 7,6, v letu 1979: 7,6 in v letu 1980: 7,5 odstotka. V primeru uporabe tretjega odstavka 9. člena tega samoupravnega sporaziima se ponovno izračuna oda*otoi delež za zvezo skupnosti v srednjeročnem obdobju. Tabela k 11. členu sanoupravnega sporazuma SIS za zaposlovaroe v 000 din Program Potrebna sradstva ,/po cenah 1975/ 1976 1977 1978 1979^___1980 1. Zaposlovanje ln posredovanje ter strok.usposablj. 2.219 2.361 2.512 2.673 2.844 2. Študijske in ar.a- litične naloga 1.017 1.082 1.151 1.225.1-304 3. Poklicro sisraer- nanje 1.9.41- 2.065 2.198 2.339 Z.498 4. Ifcrienklatura in profili poklice? 370 393 419 445 474 5. Izvajanje nalog na podrcčju štipendi- ranja 924 9S4 1.047 1.113 1.185 6. Eazvijanje postop-kov,,»etod infor-nacijskega sistena in druge naloge 1.387 1.476 1.570 1.671 1.777 7. Financiranie skup-nih akcij in prisp. crganizacijam in društotm 1.387 1.476 1.570 1.671 1.777. Skupaj din 9.245 9.837 10.457 11.137 11.850 Skupaj v letih 1976 - 1980 .52.536 12. člen - Nadzoir nad izvajanjem tega samoupra-vnega sporazu-ma in uporabo sredstev v skladu z dogovorjenim pp»-gramom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor \z ... čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS. Naloge odbora iz prvega odstavka tega člena so: — spremlja iizvaianje programa skupnosti za zaposlovanj«' po vsebini, absegu in kvaliieti; — preverja upoštevanje dogovorjenih globalruh, kadrov-. . skah in obračunskih normativov ter normatlvtnr zs vzajemna sredstva; — spremlja priliiv sredstenr te pmspmkm po tem spora-zumu; — spremlja odvajanje sredstev za sblddarnost in skupen program z viddka obveznosti, ki jih ima skupnost za ¦ zaposlovanje po tem samoapravnem sporazumu; — nadzira racionalno trošenje sredstev in gospodamost poslovanja skupnosti za zaposlovan,ie; — poroča o svojih ugotovitvah skitpščini sfcupnosto za zaposlovanje ter po potrebd neposredno udeležencem. 13. Hen . Skupščina skupnosti za zaposlovanje mora ob pollet-nem pertoddčnern obračunu in zakljuftiem raCunu anaM-zirati vsebinsko in finančno realizaoijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeti ustrezme v&repe. 14. čie sepri analiza fe prej&njega m o na podlagi 44. fclena zakona o temeljih sistcma druž-benega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Urad-nl list SFRJ š*. 6/76) •¦ SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobra-ževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 1. člen S tem samoupravndm sporazumom določamo za sred-njeročno obdobje 1976—1380 temeljne smotre in naloge, ki Jlh bomo uresničil' z usmerjenim izobraževanjem, pogoje ta merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela, sestavine in obseg programov izobraževanja in usposablja-nja za poklic ter programa skupnih nalog, obveznosti de-lavcev za izvedbo prograinov, ter pravice, obvezraosti in od-govomosti skupščin posebnih izobraževatoih skupnosti ia Izobraževatae skupnosti Slovenije. 2. eien Udeleženci se zavezujemo, da bomo v tem srednjeroč-nem obdobju razvijali usmerjeno izobraževanje tako, da bomo zadovoljevah kadrovsko-izobraževalne potrebe zdru-ženega dela. Ustvaj-jai.i bomo kadrovske, prostorske, mate-rialne in vsetainske pogojr za preosnovo srednjega in viso-kega šolstva v celovito zasnovano usmerjeno izobraževa-nje in izenafievaii naožnosti mladih za usmerjeno izobra-ževanje. Vzgojnojzobraževalnr organizacije združenega dela bo-do povečevale učinkovitost svojega dela ter zato posodab-ljale učne programe in učno tehnologijo. 3. člen Obseg in vs^bina planov usmerjen^a izobraževanja se doTočata v mejah mateTialnih možnostt in potreb temelj-mh crganizacij združenega dela materialne proizvodnje in v mejah zmogljivosti temeljnlh organizacij združ«nega dela' usmer'enegp izobraževanja. POGOJl IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA V USMERJENEM IZOBRA2EVANJU 4. člen Podpisniki bomo pri vrednotenju nalog, dejavnosfcl in prograjiiov us.merjenega izobraževanja uporabljatl — enote storitev — standarde tn normative — kalkulativne elemente cene \ -¦¦¦.- 5. člen V usmerjenem izobraževanju so enote storitev — v srednjib šolaM in šolah, organizirandh po zaikonu e pokJicnem izobraževanju: oddelek, — v zavodih za usposabljanje otrok in mladostaikonr z motnJMiv, v telesnem in duševnem razvoju; cxldelek; — v visokem šolstvu. izobraževalni program; — v domcvih za učence: vzgojna skupina; — v visokošolskih knjižnicah: program; — v doirjovih za študerrte: program; 6. člen Standarde m normative za oblikovanje ceft vzgojno iao-braževalnih storitev spfejemajo izobraževatoe sikupnosH v skupščini Izobraževatae skupnosti Slovenije. Za tiste dejavnosti, kjer nd mogode določiti enotne sto-ritve, sprejinejo steupščine izobraževalndh skupoostl finan-čne normative. 7. člen Za opravljanje storitev ali dejavnosti sMepajo laobra-ževalne skupnosti in izvajalske organizacije pc^oje, ki vs*-bujejo naslednje elemente: ' — vrsto in obseg nalog, razčienjenib po enotah sto-ritve; — oeoo za enote storitev; — kvalitetc storitev, fci jo je izvajalec dolžan zagotovitd v ofcviru standardov in normativov; — določbe o nagrajevanju boljše kvalitete opravljenlli ¦ storitev, kot je bilo določeno s pogodbo; — določbe o sankcdjah za manjši opravljenl obseg in slabšo kvalitetc storitev, kot je bllo določeno s pogodbo; — določbe o nadinu porotonja o opravljenih stx>rltvali in o porabi sredstev ter načinu izvajanja nadzora. Za dejavnosti, kjer ni dolo&ena enota storitev, se v po-godbi določi vištna povračila za opravlj«ao delo po progra-1 mu in drugl elementd pogodbe. 8. člei, V ceni za encrbo storltve upoštevamo naslednje kalkuia-tivne elemente: a) matenalne stroške, M se viačunajo na podtagl nar-mativov o pc-troških materiala in obsega potrebnih storiter po cenah iz decembra preteklega leta ozaroma po finanč-nih normativih, kjer normativl potroškov še niso določem; b) amortizacijske stroške, ki se vradunajo po mimmal-nib zakonskih stopnjah in stanju sredstev ob zaključku pretekfegi leta: c) dohodek, lci obsega: 1. sredstva za osetine dohodke in skupno porabo, kl se vračunajo na osnovi standardov in normativov 2 sredstva za pokrivanje obveznosti i2 dohodka na osnovi zakonskih in tistih samoupravndh obveznosti, ki ve-Ijajo za vse obmoCje Slovenije 3 sredstva za obvezno rezervo v višini 0,2 odstotka od dohodka. USMERJKNO IZOBRA2EVANJE V OBDOBJT' 1976—1980 9. člen Usmerjeno izobraževanje v obdobju 1976—1980 oprede-ljujejo naslednji dogavorjeni prograini: a) programi rzobraževanja in usposabljanja za poklice; sredstva za iz\edbo teh prograrnov združujemo solidamo; b) program skupnih nalog za potrebe , usmerjenega izobraževanja. Sredstva za izvedbo te^a programa združu-jemo po načelih soraamernosti oairoma sorazmerne ude-ležbe Programi izobraževanja in usposabljanja za poklice .in program skupiiih nalog so določeni s tem sporazmnoin; cl dodatni programi posebnih izobraževalnih skupnostd, v katerih se dogovarjarno o tnvesticijah v centre usmerje-n^a izobraževanja v skladu z njihovo mrežo, o izobraže-vanju ob delu že zaposlenih, o strokovni pripravi prehodov na usmerjeno izobraževanje za določene pokllcne skupine in še o drugih nalogah, ki zadovoljujejo potrebe in inter©-se 61anov posebne izobraževalne skupnosti. Sredstva za re- aJizaeijo teh programov združujejo Slani posamezne iao-taaževalne skupnosti s posebnimi sporazumi. PROGRAM IZOBRA2EVANJA IN USPOSABUANJA ZA FOKLICE 10. člen S prograim izobraževanja in usposabljanja za pokUce zadovoljujenro tiste kadrovsko-izobraževalne potrebe zdni-ienega dela, ki jih uresničujejo šole v usmerjenem faobraževanju. Programsko usmeritev izobraževanja in usposablja-nja za pokiicne delavce ozkega in širokega profila, profila tehnik ter profilov inženir in diplomirani inžanir, bomo usklajevali s kadravsko-izobraževalnimi potrebami združe-nega dela, razvcjem tehnologije In znanosti ter razvojem družbeiilh odnosov. 11. člen Izobraževanje za poklioe ozikega ln širokega profila tehnik izvajajo šole za specializirane delavce, poklicne, teh-niške in druge štiriletne strokovne šole; domsko vzgojo aa učence teh šol pa domovi za učence srednjlh šol. V teh šolah je bilo v šolskem letu 1976/1977 vpisanih 79.048 udencev v 2.802 oddelkih, v domovih pa je bilo 12.117 učencev v 406, vzgojnih skupinah. Pokljcnc tisposabljanje mladostoikov z motnjarrei v teles-nem in duševnem razvoju je organizdrano v sedmih zavo-dih, zajema pa 33? učencev. IzobTaževan.ie za poklice profila inženir in diplomira-ni inženir izv^jajc višje in visoke šole, umetniške akademl-Jc in fakulteW. Za študente je organizirana domska oskrba v Studentskih domovih, knjižničarske storitve pa v študij-skih knjižnicah Na vseh visokih šolah je v šolskem letu 1976/1977 vpisatiih 19.353 rednih študentov. 12. člen Zaradi povečanega interesa združenega dela in potreb obftanov bodo v Solskem letu 1977/78 srednje šole odprle 120 dodatmh oddelkov za 3.500 učencev in nato v vsakem šolskem letu še po 11 oddelkov v delavnicah za usposab-Ijanje. V visokem šotetvu se bo povefialo le števtfio študentov ob delu. 13. dlen Kadrovsko- Izobraževalne potrebe združenega dela in izobraževalne zmogljivosti šol bttno v posebnih izobražie-valnih skupnostjh ln Izobraževalnd skupnosti Slovenije, us-klaijevali tako, da bomo sodelovali pri pokllcnem tismer-o zmogljivosti za posamezne poklice. Vzgojnoizobraževalne organizaci,)e bodo v tem srednje-ročnem obdob.iu povežale vpis v izobraževanje za proizvod-no-tehnCčne, zdravstvene in. pedagoške poklicer razvijale i*braževanje zu pouk samoupravljanje s temalji marksiz-rna in pouk obrambe in zaščite ter oblikovale marksisfcič-ne centre. Zmanjševale bodo obseg izobraževanja za tiste poklice, za kateie združeno delo ne izkazuje potreb. 14. člen Najkasneje do šolskega leta 1979/80 bodo uvedeni nori u6ni pTograml v vse prve letn&e usmerjen*ga iaoljraževa-nja, pred tem p= opravljena strokovna priprava vsebine in orgaaizacrije usmeTjeTiega izobraževaiija, pripravljeni iwvl učbeniki in učn& sredstva in dodatno usposobljeni peda-goški delavci 15. Clen Programe izobraževanja in usposabljanja za poklioe bo do uresničevale šole, ki so združene v posebnih izobražc-valnih skupnosrah in Izobraževalni skupnosti Slovenije.; ta-ko bodo v naslennjih letih finalno izobrazile v: 1. feobražeralni skupnosti za gozdarstvo 450 učencev in študentov za gozdarske poklice 2. Izobraževaini skupnostd za agrožlvilstvo 4.000 učen-cev in študentov za kmetijske poklice, predelovaice hra-ne, ribiče in podobno 3. izobraševalni skupnosti za usnja.rsko in usnjarsko predelovalno stroko za poklice predelovalcev kože, usnja in sorodnih 1.400 učencev in študentov 4. Izobraževalni skupnosti za teksfcilno stroko za pdlsM-ce tekstilne stroke 3.500 učencev tn študehtov 5. Izobraževalni skupnosti za kemijo, fannacijo in gu-majstvo za poklace kemijske, farmacevtske in gumar^se stroke 1.800 učencevtn študentov 6. Izobraževalni skupnostj za pomorsko gospodarstvo za ladjarske in navtične poklice ter pomorsko gospodar-ske tjansportne poklice 300 učencev in študentov 7. Izobraževalni skupnosti za lesarstvo za poklice lesar-ske stroke 2.500 učencev in študentov s. Izobraževalnl skupnosti za gradbenlitvo za poklioe gradbene stxoke, monterske in instalaterske pokZioe tar * njim sorodne poklice 8.000 udencev in študentov 9. Izobraževalni skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev za gostinske, turistične In sorodne poklice 4.200 učencev in študentov V drugth izobraževalnih skupnostih, do njihovega obll-kovanja pa v izobraževalni skupnosti Slovenije, bodo šole finalno izobrazlle: 10. (Izobraievalni skupnosti elektrostroke) za pokllce elektTOStroke 9.000 učencev 11. (Izobraževalni skupnosti kovinsko predelovulne stxo-ke in izobraževalni skupnosti za metalurgljo) za kovinar-ske, mehaniške. strojne poklice in metalurške poktic« 12.000 učencev in študentov 12. (Izobraževalni sknpnosti za blagovni promet) za trgavske in sorodne poklice ter finančnike in ekonoml-ste 15000 učencev in študentov " 13. (Izobražpvalni skupnosti za grafiko in papirništvo) za grafike in srrodne poklice ter poklice papirni&ke stroke 1.000 učencev in študentov 14. (Izobraževalnl skupnosti za rudarstvo in geologijo) za rudarske in geološke poklice 1.700 učencev m &tudentov. V Izobraževalni skupnosti Slovenije za pofcllce zdrav-stvenih in.socialnih delavcev, za poklice v prometu in zve-zah, za pokJiee prosvete in kulture: (pedagoge in andra-goge, naravosiovcs, dmžbenoslovce ter umetnike), za po-klice admlndstracije: (pravnike, administratorje, organiza-torje in sorodne) in za ostale poklice: (steklarji, tapetniki, delavci osebnih storitev, vamostni pokllci, komunatai po-klici, fotograt, gimnazijski maturant) 39.000 ufiencev in študentov. 16. člen , Vrednost programov izobraževanja in usposabljanja za poklice, za katere zdmžujemo ^sredstva po načelih solidarnosti, je po posameznih dejavnostih in letih: cene 1915 v milijonih din 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj Srednje šole 757 762 83T 905 1.102 4.356 Zavodi za usposabljaaije 15 16 16' 18 19 84 Visoke' kAe' "'" 519,5 ......524 565 584 604 2.796,5 SKUPAJ 1.291^ 1.302 1.411 1.507 1.725 7.236,5 ~ PROGRAM SKUFNIH NALOG 17. JSlen Program skupnlti nalog v usmeTjenem izobraževanju obsega tis.e dejavnosti, ki so nujno potrebne za delovanje celovitega sisteraa vzgoje in izobraževanja in ki prisperajo k njegovi hitrejši rastl ter kvalitetnejšemu razvoju. Te naloge se opravijo v posebnih izobraževalnih slnjp-nostih Slovenije v skladu z njihovim medsebojnim spora- !H32TkQffl. 18. člen Program skupnih nalog obsega 21 nalog, ld so razvr-Sčene v štiri skupine. A. Skupne natoge, kl se uresničujejo s svobodno me-njavo dela 1. Raziskovatno delo na področju vzgoje in usmerjeae-ga izobraževanja; 2. Uvajanje projekta šolske TV; 3. Strokovne naloge strokovnih služb ^izobražervalriili skupnosti B. Naložbe 1. Naložbe, za katere je skupščina Izobraževalne skup-nosti Slovenije že sprejela obveznosti: —' poravnava finančnili obveznosti v zvezi z že zgraje-nimi projcKti Ekonomske fafcultete v Ljubljani, Visoke ekoncm&ke kconercialne šole, Biotehniške fakultete in Višje pomorske šole Piran — izgradnja in dograditev objektov, kl so v gradnjd: Solski center Tolmin, Tehnlški šolski oenter Celje, I. faza Centra poklicni šol M. Sobota, Lesarski šolski center Nova Gorica, Pec'agoška akadenrija Maribor in Knafljev dom na Dunaju. Nove naložbe: 2: Izgradnja Pedagoškega centra ln učnl prostori za pouk splošne ljudske obrambe v Liubljani 3. iagradnja univeraitetne knjižnlce v Maribaru, - 4. izgradnja tretjega- zavoda za. težje dušavno prizad«-to mladtoo, 5. sofinanciranje izgradnje Centra slepih in slabovid.-ndii v Skofji Lokl v letih 1977 in 1978, 6. sofinanciranje i2gradnje, adaptacij in rekonstrukdj" centrov usmerjenega izobraževanja v družbenopolitifeiili skupnostih predvsem v nerazvitih obmodjih in v posebnih izobraževalnih skupnostih v skladu & mrežo centrov us-merjenega izobraževanja in pod kititeriji, dogovorjenimi t posebnih izobraževalnib skupnostšh in Izobraževalnl skig> nc»ti Slovenlje, 7. adaptacija in priprava 260 u&lnic za telmičnil pouk, za pouk fizike, biologije, kemije, obrambe in zaščdte ali za druge predmete, ki zaJitevajo posebne učilnice, v skladu s kriteri.U, sprejetimi v posebnih izobraževatoah skupnostiii in Izobraževaini skupnosti Slovenije, 8. Izgradnja II. faze 'učnih prostorov Visoke tehnidne šole v Mariboru v letih 1979—1980, 9. izgradnja Centraihe telnriške knjižnice v Loubljanl V letih 1979—1980, 10. razširitev računalrtiSkih zmogljivosti, namenjeodlj pedagoškeinu in znanstvenemu delu v visokem šolstvu. C. Druge skupne naloge 1. kadrovske š.tipeniiije za organlzadje združenega dela v usmerjenem izobraževanju, 2. zdravstveno varstvo š.tudentov in nesgodno zavaro-vanje ufiencev pri pratotičnean pouku, 3. regresiranje vsaikodnevnih prevozov in poufcrah 4. 2agarjeve nagrade, priznanja najboljiim cem, Društva, kl izvajajo del i2obraževalniii programov, 5. Sofinanciranje mladinskega tisika, 6. stroSki plačilnega prometa. D. Nove skupne naloge 1. mednarodna dejavnost 20. člen Sredstva za- izvedbo prograraov po tem sporazumu znašajo: cene 1975 v milfjon itin 1976 1977 1978' 1979 1980 Skupaj Programi usposabljanja in izobraževa- nja za poklice ¦ 1,291,5 1.302 1.411 -1.507 1.725' 7^36 5 Program skupnih nalog____________ 20Bj 225.7 319.5. 477.5 588,2 1.817v4 "'1.493 1.527,7 1.730,5 1.984,5 2.313,2 9.053',9 SKUPAJ &redstva za izvedbo programov v tekočih cenah znašajo za leto 1977 za programe Izobraževanja in usposabljanja za pdklic za program skupnih nalog • t milijonih dia 1.532,8 262,2 Skupaj vsi programi 1.795,0 Fosebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalna skupnoat Slovenlje so letno sporazu-mejo o delitvi nalog in sredstev za izvedbo programov. 19. člen Program Skupnili nalog velja po nalogab in letiii cene 1975 v milijon din 1976 A. Program skupnih nalojr, M se liresnN čnjejo s svobodno menjavo tlcla 1. Razvojno in raziskorvalno delo 2. "Dvajamje projekta šolske .TV 3. Strokovne službe in samounri organi B. Naložbe: 1. 2e spiejete investicijske obvezmjsi.i — Poravnava finančne obveznosfci v zve-zi z že zgrajenimi objekfci (adplačilo kre-ditov) Ekonomske fakulteie, Visoke eko-nomrfco komercialne šole, Biotehnične fakultete in Višje pomorske šole •Piran — Izgradnja in dograditev Dbjektov, ki so v gradnji: ŠC Tolmin, Tehnj.ški ŠC Celje, I. faza Centra poklicnih šol M. Sobota, Lesarski ŠC N. Gorica, Peda^o-ška akadermja Maribor in Knanjcv dcrn na Dunaju Nove naložbe: 2. Pedagoški center in izgradnja prost.o-rov za pouk splošnega Jjudske-ga o&pora V Ljubljani 3. Izgiadnja univerzitetne knjižnice v Mariboru 4. Tretji zavod za težje dusevno prfea-deto mladino 5. Center slepiii in slabovidniij <>. Izgradnje centrov, ada.ptaci.ie in ^e-konstrukcije usmer.jenega izobraževanja v družbeno političnih skupnostih in po-sebnib. iizobraževalnih skupnostih 7. Adaptaoija in priprava 260 specialnift uoilnio 8. Izgradnja II. faze Visoke tchuiške 13,3 5,3 7.5 93,0 1977 1978 1979 1980 Skupaj i 17,2 26.0 3I,r 36,(1 123,7 ! 5,8 9,0 11,0 13,0 44,6 — 4,8 7,2 9,0 21,0 11,4 12,2 13,0 14,0 58,1 21.0 166.2 306,8 401,2 1,058,2 14.0 37' 90,0 13.7 4.3 lfia.5 — — 60,0 60,0 — 120,0 — — — — 60,1 60,1 _ _ — ¦ 12,0 12,0 24,0 — 10;0 10,0 — — 20.0 — — 25,0 110,6 217,2 352,8 — — 15,0 15,0 15,0 45,0 le v Mariboru #. . • ' • — ~ — 33,3 33,4 66,7 9. Izgradnja centralne tehniške knjižniife — — —. " 37,6 37,5 75,1 10. BazširitOT računalnisfch zmogljivosti 3 — 12 12 12 39,0 C. Drage skupne naloge: 100,3 115,0 124,4 136,3 147,6 323,5 t, Kadrovske štipendije 31 23,7 30,5 31,5 32,4 155,1 2. Zdravstveno varstvo 7 9,3 10,2 11,3 12,4 50,2 3. Regresiranje prevozov 37.0 45,3 49,8 54,8 60,3 247,2 4. Nagrade in društva 3,5 3.5 3,6 3,7 3,8 18,1 5. Mladinski tisk 3,8 4,9 5,8 8,0 9,0 31,5 6. PlaSlni promet 17,9 22,3 24,5 27,0 29,7 121,4 D. Nove skupne naloge: — 2,5 2,9 3^ 3,4 12,0 1. Meclnarodna dejavnost — 2,5 2,9 3,2 3,4 12,0 SKTJPAJ 2 («5,5 225,7 319,5 477,5 588,2 1.817,4 tl. člen Obsag združevanja sredstev za program v drugem pol-letju 1977 je ugotovljen tako, da so od sredstev, izračuna-nah po standardth in normativih, sprejetih v skladu s 5., In 6. členam tega sporazuma odAteta reaiizirana sredstva od 1. 1. 1977 do 31. 6. 1977 in priStet primanjkljaj iz leta 1976. Milijonov din 1. Prograrru po »tandardih in normativUi 1.796 2. Doseženo v I. polletju — 956 3. Prunanjkljaj leta 1876 + 134 4. Sredstva ki jih je potrebno združiti v obdobju od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1977 Znesek iz 4. točke prej&njega odstavka bomo zdruzevali tako, da bomo udeleženci plačevali prispevke po stopnji 11,5 odstotka od korigirane davčne osnove. Sredstva za 1. točko 2. odstavek v višini 1.795 milijo-nov din in preostanek primanjkljaja, v višini 4.000.000 din, ki ni pokrit jz priliva po 2. točki tega odstavka, pomeni-jo za vse leto združevanje po povpre&ni letni stopnji 10,6 odstotka oci korigirane davčne osnove. Merila za združeva-nje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in za naslednje leto bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opre-deljene z zakonom. 32. eien Skupščine izobraževalne skupnosta Slovenije in poaeb-nih izobraževalnih skupnosti sprejemajo letne programe uresnifievanja tega sporazuma, najmanj enkrat letno pa morajo anaiizlrati njegovo uresničevanje in o tem obvešča-ti. udetežence. 23. člen Ce se izkaže, da iz objaktiimih razlogov ni mogofie ure-saičiti bistvenih planskih nalog in da teh vzrokov ne mo-rejo odpraviti skupščine v okvlru svojih pooblastil, je po-tretono obvestiti udeležence in Skupščtno SR Slovenije t«r začeti postopek za spremembo sporazuma. Steje se, da se naloge ne izvajajo, če: 1. se progj-ami ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteta, 2. ni mogode zagotoviti realizacije kalkulativnih elemen-tov cen v dogovorjeni vištni, 3. če so bistveno krSena določila pogodb o izvajanju glede kakovosti storitev in njdhovega obsega in če še niso doseženl standardi. 24. tlen Vrednosti kalkulativnih eiemeiitov cen po enotah sto-ritev sprejme skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenij« za naslednje leto ob zaključku vsakega poslovn^a leta. 25. člen Obveznost organizacij združenega dela, drugih samoup-ravnih organizacaj in skupnosti ter združenj, ki ao kot uporabniki združeni v posebnih izobraževaJnih skupnoatih ali Izobraževalni skupnosti Slovenije, glede vplačevanja prispevkav z& tekoče leto preneha, ko je dosežen planirani lstnf priliv sredstev in Je obenem opravljen tadJ letrri pro-grain v predvidenem obsegu in kvaliteti. 26. člen ' Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazu-ma opravljajo organi za samoupravni nadzor posebnih iao-braževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slove-nlje. Organi iz prejšnjega odstavka spremljajo zlasti: — skladnost planov izobraževalnih skupnosti z določ-bami tega sporamma, — uTesničevamje s tem sporazumom dolodenih smotrov in nalog, — spoitovanj« standardov in normatlvov za oblikovtr nje cen storitev in povrafiil v svobodni menjavi dela, — združevanje, usmerjanje in poraba sredstev za ia-vedbo s tem sporazumom določenlh planskih ciljev in nalog. Orgam iz prvega odstavka tega člena sodelujejo med seboj tn laliko sprejemajo tudi skupne ugotovitve. Organ' iz prvega odstavka tega 61ena sporotfajo svoje ugotovitve, stallSča in predloge skupSčlnam in drugim or-ganom, kot to določa samoupravnd splošni akt skupnosti, katerih organ so. 27. člcn Ta sporazum sprejemajo delavci in delovni ljudje v te-meljnih in dnigih organizacijah združenega dela, drugih samonpravnih organizacijah in skupnostih, udeleženkah sa-moupravnega sporazumevanja, na način, ki ga določa njd-hov statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi. Sklep o sprejetju t^a sporazuma pošlje udeleženka občinski izobraževalni skupnosti, na katere območju ima sedež. Občinske izobraževalne skupnosti pošljejo te sporaau-me Skupščmi Izobraževalne skupnosti Slovenije. 28. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj dve tretjini delavcev udeleženk sporazumevanja. Ugotovitiev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objarl v TJradnem listu SR Slovenije skupščlna Izobraževalnt skupnosti Slovenije. OBRAZLO2ITEV PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNO VAH PLANA VZGOJE IN 1ZOBRAŽEVANJA V SR SLO-VENIJI ZA OBDOBJE 1976—1980 S predloženim samoupraviiira sporazumom potrjujepo medsebojno povezanost in soodvisnost usmerjenega izo-braževanja ir. materiaine proizvodnje. Sporazum sklepajo člani posebnih izobraževalnih skupnosti oziroma Izobraže-valne skupnosti Slovenije zato, da bi usmerjeno izobra-ževanje uresničilo programe izobraževanja in iisposablja-nja za poklice, kl jlh potrebuje zdrtiženo delo. Pri uresni-čevanju smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja bodo uporabniki in izvajalci neposredno povezani v poseb-nih izobraževalnih skupnostih in v njih skupno določali vseblno !n obseg programov usmerjenega izobraževanja. O načeiiji in pogojth svobodne menjave dela govori predlog sporazuma v posebnem poglavju. Z uresničevanoem teh nafiel in pogojev razvijamo dohodkcvvne odnose v vzgo-¦ ji in usnierjenem izobraževanju in s tem izenačujemo dru-žbeno-ekonomski položaj vseh delavcev. Enote storitev, ki so na posameznem področju različne, so ovrednotetie po standardih in normativih. Cena enotae storitve je aestav-ljena iz kalkulativnlh elementov. s tem, ko je določen na-čiii za ugotavljanje cene izobraževalnih storitev, so ustvar* jeni pc^oji za bolj racionalno gospodarjenje v vzgojnoiao-braževalnih organizacijah združenega dela ter za pland-ranje njlhove dejavnosti. Letao se bodo uporabndki in te-ve.jalci v Izobraževalnih skupnostih dogovarjali o cenah izobraževalnlh storit«v, o načinu plačevanja teh storitev tev o letnem prilagajanju programov potrebam in zmo-gljivostim združeneg adela. Za plačevanje storitev prek svobodne menjave dela je potretmih 80 odstotkov vseh sredstev, predvidernh s pred-loženini samoupravnim sporazumom. V ceni storitve odpade 85 odstotkov na dohodek, pri ^čemer so oscbnl dohodki v Svoji vrednosti izenačeni s ^povprečndmi osebnimi dohodki v celotnl družbd. Preosta- lih 15 odstotkov so materialni in amortdzacijsld stroStel: za Siritev in izboljšanje materialne oanove pa v oend od piedvicienih sprememb. S tem sporazumom planiramo začetek delovanja oeito-vlto zasnovanega usmerjenega lzobraževanja najkasneje v šolsketn letu 1979/80. S tem se bo usmerjeno izobraževanj« le- boJj prilagodilo potrebam in zahtevam združenega dela, obenenv pa omogočalo razvijati sposobnosti posameznikov. 100.0CO u<5encem tn Studentom, ki se letno šolajo, bo omo gpčilo, da si na vseij vrstah šol pridobijo pokllc ozkega ali širokega prollla ter poklice profila tehnik, inzenir in diplo-miram inženir. Do konca srednjero&iega obdobja si bo pri-dobilo različne vrste poklicev 110.000 učeacev in Studen-tov, od tega nekaj že tudi po novl študijski poti, ki jo na-firtujemo z refonno usmerjeoega izobraževanja. Vedno večje pofcrebe združenega dela po poldicno izo-teeženih delavcih ter vedno večji interes občanov za us-merjeno iaobrazevanje, je razlog za povečanje števiia učen-cev v srednjih šolah. V prejšnjem planskem obdobju od 1971—1975 se je število ufiencev v srednjih šolah povedalo za lo.OOO, v tem srednjeročnem obdobju pa je planirano, da se bo povečalo Se za dodatnib. y.000 učencev. Teh 19.000 učencev je začelo obiskovatl pouk v šolskih zgradbah, ki 8O bMe zgrajen« za vellko manjše število učemcev, in ki tiidi pa svoji opreml niso veC kos novim učnim zahtevam. Naj-vefeja pozamost in večina sredstev je bila v prejšnjdh. plan-sfciii oedobjih usmarjena v izboljšanje prostorsklh pogojev oenovnih šol, ki so bile zgrajene pretežno z 2druž©vanjem sreclstev s samoprispevki občanov. V srednjem šolstvu pa je bilo zgraj(jnih v preteklih srednjeročnih obdobjih učriih mest le za približno 4.000 učencev. Samoupravni spoiazum v poglavju o programu skup-nth nalog izpostavlja ualožbe kot najbolj prioritetno nalo-go. Za Izgradnjo učnega prostora za I5.000--iičencev bo potrebno najmaaj 2 miiijaTdi din. Zato poleg že sprejefcih tavesticijskih obveznosti, predvidevamo tudi združevanje »redstev v posebnih izobrazevainili skupnostih. Te skupno-sti iu Izobiaževalna skupnost Slovendje pa bodo v letu 1977 pripravile mrežo eeatrov usmerjenega izobraževanja in s t«n zagotovlle raciomataost investiranja. Druge predvidene aaložbe so: Iagradnja Pedagoškega centra v Ljubljanl, kl je bila icot prioritetma naloga predvidena že v prejSnjem plan-skera obdobju. Zaradl veCjih potreb po pedagoških kadrih m večjega vpisa, mora biti nov Pedagoški center zgrajen do' leta 1979; v investicijsko vsoto pa je vključena tiidi Ig^gradnja učnih prostorov za predmet splošna ljudska ob-rttmba. Izgradnja centra sleplh in slabovidnlli v Skofji Loki, kjer Izobraževalina skupnost Slorenije sofinancira tisti del, H je namenjen vzgoji tn izobraževanju za pofelic. Izgradnja tretjega zavoda za. težje duševno prizadato mladmo je skupna investicija s Skupnostjo socialnega ltobstva. Izgradnja bo zatoljučena do konca srednjeročne-ga obdobja. Planirana je iagradnja. univeraltecne knjlžnice v Maii-bcoru. Skupaj z raaiškovaitno skupnostjo, planira Izobraže-vataa skupiiost Sdi>venije ii^radnjo C«titxalne tehniške knjl&ilce v Ljubljani. Za prioritetno Dodročje prolzvodno tehnišklh snieri je jdaairana jzgradnja II. faze Vlsoke tehniSke šole v Mari-boru. Frogmmi izobraievanja in usposahljanja ter program jtaipnih nalog so v sporazumu ovrednotenl po cenah iz le-te 1875, v viSini 9.053,9 tisoč din, kar v srecjpjeročnem obdobju pomenl 136 odstotka planiranega družbenega pro-th&ta. ' Ta spor&zum in sredstva, ki so planirana za izvedbo teii programov, ne zagotavljajo uresničitev vseh prioritet, ki jih je usmerjenemu izobraževanju postavilo združeno dek) in so zapisane tudl v Družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Ker morajo biti prtoritete določene v skladu s potrebaini, interesi in zmogijivostml združene-ga dela, bodo posebne Izobraževalne skupnostl predlagale dodatae sporazume. Dotiatni sporazuoai posebnih izobraževaJnih skupnosti bodo usmerjeni v doiočanje prioritet po posameznih pod-sočjdh in v zagotavljanje pogojev za druge oblike združe-Tanja, a predvsem za že zaposiene deiavoe to v združevanje Medstev za investioije. Raziskovalna dejavnost Z namenom, da bi v procesu nadaljnjega (podružblja-nja obllkovanja In uresnlčevanja raziskovalne jpolitike uveljavlli ustijvno vlogo ln položaj delavcev In opredelili tzhodišča aa usmerjanje raziskovalne dejavnosti v Slove-hlji ter na podlagl %., 28. in 44. člena eakona o temeljlb slstema druŽbeuega planiranja SKLGPAMO delavd v temeljnih in druglh organizacljah združenega deta ter v delovnih skupnostih in delovnl ljudje, kl z osebnim delom s sredstvi v lastl obtanov opravljajo gospodarsko all drugo dejavnost SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih načrta raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1976—1980 1. člen Ta samoupravnl sporazum ureja načine realizadje družbenega dogovora o temeljih načjta SR Slovenije, kolikor opredeljuje razSskovaino dejavnost, t«- obveznostl posameznih udeležencev, predvsem pa: — cilje razvoja raziskovalne dejavnostd v tem obdobju in skupne obveanosta za njihovo realdzacijo; — sestavine In obseg skupnega raziskovalnega programa ter Gdgovormosti izvajalcev in uporabnlkov za itresoi-čevanje dogovorjenih nalog; — pogoje in merila, na katerdh bo v navedenem obdobju tezneljlla svobodna menjava dela na področr)u razisk©-valne dejawiostd v Sloveniji; — m&terialne obveznostl udeleženoev za izvedbo akupne-ga razisk»valnega programa; — dolžnosti in pristojnosti skupščin SIS na področju raz-Iskovalne dejavnosti v zv«zi z vsebino in načinom Izrvajanja tega sporazuma. I. OBSEG IN USMERITEV RAZISKOVALNE DEJAV-NOSTI V SB SLOVENIJI 2. člen UdeJeženci se zavezujemo, da bomo večali delež zna-rya v struktiiri deia in s tern uveljavljali raziskovatae dejavnosti kot: — pc^oj za samoupravnd družbenl razvoj, humandzaoyo ocinosav in osvobajanje človeka v sammipravni socla-listični družbi; — neposredno proizvajalno sllo in pomemben dejavnlk parl razvoju upravljanja; — integralni del slovenske nacionalne kulture in ustvar-jalndii naporov vseh delovnih ljudd; — abliko sodelovanja in povezovanja z drugimi narodl in narodnostml Jugoslavije; — način vkijučervanja ln uveljavljanja v mednarodni de-litvi dela. Zato boino vsak na svojem področju in v medseboj-nem sodelavanju ustvarjala temu prtmerne pivsgrame za razdskovaino dejavnost ter pogoje in ustrezno družbe-no oaračje za njihoro uresnidevanje. 3. člen Udelezenci upoštevamo vMjučenost razaskovaine de-javnosti kot enega blstvenih razvojnih dejavnikov v zdru-žeoo dedo in potrebo po novem znanju In njegovi ujpx> rabi, opredeljene v razvojnih načrtih temeljrnh organiza-ay združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, zato se zavezujemo, da bomo ustela-jevali, medsebojno povezovali in dopolnjevali raztskovaine procese, ne glede na to, kje potekajto. 4. člen V iskanju možnosbi za nadaljnjd družbeni razvoj SR Sloveniije in v njegavem usmerjanju bomo ugotavljali oelovito družbeno ceno uvoza tujega znanja. V prizade-vanjiih za lasten razvoj in neodvisnost bomo dajali pred-nost domačemu znanju in tehnologiji ter tistim področ-jem in načinom dela, kl v večjd meri temeljijo na rezul-tatah raziskovalne dejavnostd. Podpisnikd se obvezujemo, da bomo raziskavalno dejavnost kot bisfcveni pogoj za naš dolgoročnd' razvoj usmerjali tako, da bo s svojimi rezultati neposredno prispevala k uresničevanju plena razvaja SR Slovenije, ziasti: — k uveljavljanju sOcialističnega samoupravljanja; — k stabitaejšemu, dinamičnemu in učinkovitemu go-spodacrskemu razvoju predvsem skozsi večjo storitaost na vseh področjih dela in razvoju kvalitatiivnih ele-mentov gospodarjenja, izražendh v boljša arganizadjd •¦ in večj-i udeležbi znanja v izdelkih in tetooloških po-stopkih in procesih; — k hitrejšemu in doslednejšemu usklajevanju razvoja posameznih področij in zagotanrljanju surovinskega, prometaega, živilskega, ekološkega in drugdh ravnove-sij v nadaljnjem razvaju, kar naj zagotovl skladnejSd družbeni razvoj SR Slovenije v celoti; — k zagotavljanju zdravih pogojev za delo in ždvljenje ljudi in ohramtev naravnih virov; — h karepitvi varnost, družbene saraozaščite in ljudstoe obrambe. ' , Usmerjanje dejavnosti k tem ciijem bomo zagotovlU z načrtovanjem in ustreznimi sistemi spodbujanja, -izbore, organziTanja, financiranja in kreditiranja raziskavalmh projetetov v delovnih organlzacijah tar v raziskovalnlli skupnostih. 5. člen PodpisnHU sporazuma se zavezujemo, da bomo v skla-diu s svojimi potrebamd in raožnostmi zagotovild material-no podlago in druge potrebne elemerae (kadre, opremo, programe) za unesničitev nadrtovanega programa raaisko-valne dejavnosti in prenosa raziskovalnšlh dosežkcw v prakso. Sredatva za tekoče raziskovalno delo v oicviru delov-nega procesa se bodB oblifeovala, v pretežnem delu, v okviru materialriih stroškov proizvodnje, sredstva za opremo in kadre pa iz amortizacije nemateriatoih sred-stev. Ta sredstva bodo uporabljena neposredno za raz-tskovalno delo v delovnifi organizadjah, v okviru lastnih razdslBovalnlli zrnogljivosti ali za naročOa raziskav v drugih raziskovalnih organizaeijah, bodiisi neposredno ali v akviru menjave dela v obfiinski in podrotot razaskov^al-ni skupnosti. Sredstva za skupni razJskovalni program zagotavljajo TOZD iz svojega dohodka in j:h v skladu z zakonom po enotnd prispevni stopnji združujejo v Raziskavalnl slcup-nosti Slovendje. 6. člen . Obseg vlaganj v razdskovalne procese ]e na posamez-nfih podrofijaii dela različen in odvdsen ocl potreb pod-nodja po novem znanju ter od mesta in vloge tega pod-ročja v razvojnih prizadevanjdh slovenske družbe v oelo-U ali posamezne regije. Potrebe po raziskovalnih rezul-tatih bodo v sedanjl strukturi slovenskega gospodarstva ter na podlagd prednostniH opredeldtev v petletnem razvoj-nem načrtu zahtevale naslednjo ¦višino vlaganj v razSsko-valno dejavnost na posameznem delovnem področju: kar znsša z& %od M1 petletno obdobje prlbližno iz industrije iu rudarstva 2,01 3846 mto iz kmetijstva 1,65 398 mio iz gozdarstva 1,30 49 zmo \z gradbeništva 1,40 786 mao iz prometa 1,52 468 mto iz trgovins "^ lyll 877 mio iz gostinstva in turiam* 0^0 93 roio iz obrti 0,70 122 mio iz družb. dejav. in uprav« 1,50 1061 wio iz drugiii dejavnostl 130 25 mšo povprečje 1^9 skupaj 7.725 mia 1. člen (po cenah 1975) Načelo zasnavljanja razvojnih načrtov na rezultatiii raziskovalne dejavnosti zahteva, da v pridobivanju ustree-mh rezultatav vlagamo tako v okivaru matea-ialniih stro-škov kot sredstev za preprosto in razžirjeno reprodufc' oijo, zlasti pa kot vsakokrat posebej dogovorjend del«4 investiolj, kd so predvidene za naslednje obdobje. Določi-tev obsega teh invesfcicij na glavniih razvojjidh področjšh v dogovoru o temeljiih družbenega plana SR Sloveolje m obdobje 1976—1980 omogoča, da hkratl predvidimo nujno potrebna vlaganja v razaskovalne prcx;ese, ki naj zagtove ustremo družbeno oceno in izblro predvidenih ter kas-neje učinkovitOiSt rftaliziranih inve&ticij. 8. člen V želji, da bi zagoitovili neposredno usmerjanje ra»-iskovalne dejavnosti na ključne potrebe delovnih podio-Sij, bomo v vseh razvojnih na&rtih teh področij, kakor tudd v načrtih razvoja TOZD opredelili potrebo po raa-iskavah in raziskovalnili rezultatih, osnove za usmerjarde teh rassiskav ali raziskovalne projekte in predvideni ob-seg vlaganj v raziskovalno dejavnost. Ta vlaganja bodo v posameanih letih načrtovanega petletaega obdobja T skladiu z opredelitvami v srednjerodnem načrtu razvoja SR Slovenije doeegla naslednja razmerja od diužbenega proizvoda: 1976 — U8 odst. ali 1019 mio din po cenah 1975 1977 — 1,34 odst. ali 1227 mio din po cenah 1975 1978 — 1,53 odst. ali 1487 mio din po cenah 1975 1979 — 1,75 odat. all 1804 mio din po cenah 1975 1960 — 2,00 odst. ald 2188 mio din po cenah 1975 oziroma v povprečju 1^9 odst. predvidaiega dmžbenega proazroda za celotno obdobje 1976—80, izračunano na podlagi stataHi cen iz leta 1975. 9. člen Sredstva za vlaganje v raziskovaloe procese, oprede-ljena v 6. in 8. členu tega sporazuma, botno združevali skladno s prpgraml za uresničevanje skupnih nalog na podlagi pogodb m samoupravmh aporazumov v ofcvtru sestavljenih orgunizacrij združenega dela, njihovih aaod.-acč^, ban&sUi zavodov ter, v ob&nslah in podroCnlh Taz-iskovalnih akupnostih, v Raziskovalni skupnosti Slovenaje pa v skladu z določiii dragega poglavja tega ^porazuma. II. SKUPNI RAZISKOVALNI PROGRAM 10. člen Skupul raziskovalfli program obsega. predvsem fciste raaiskave, ki imajo spto&id dndibeni pomen in ki jdh je treba zastawitt jn opredeldtl na republdSki ravnd ter rae-iskave, M so namenjene inovacijam v znanosti in izhajsjo iz potrebe znanosta kot elementa nacionaine kulture in samobitnosti. Njegov na-jpomembne]4i deil pcedstavlja HnanciranJe, sofinanciranje in kredffldranj« raziskav usmerjemh k: 1. razvoju družbenapolitičnega in družbenoekonomske-ga samoupravnega sistema na marksističnih izhodiščih; za obvladovanje in usmerjanje družbeno ekonomskih od-aosov v socdaHstični družbi; 2. racionalinem obvladovanju prostora kot enem naj-pometnbnejših dejavnikov sodobnega razvoja slovenske družbe, posebej glede na problem zdcravega okalja in na upoštevanje naravnih ravnovesij; 3. zagotavljanje energetslrih in surovtaskih virov za nemoten gospodarski razvoj. in racionalnejši porabd teh vdirov; 4. hitrejšemu razvuanju novih proiarodov inproizvod-nih procesov, predivsem: a. razvoju sodobnih fcranspartnih, tetekramunikacijskih m infonnacijsknh sistemav v SB Sloteniji, Jd imajo za oilij skladnejši družbeni razvoj m boljše gospodarske učinke; b. razroju tastriih industiujskih proizvodav, proizvod-nih tehnologij in repra&uikcijskega materiala, ki ustreza-jo našim dejanskiin potrebam in možnostim našega raz-voja ter vključevanja v mednarodno mesnjavo; c. povečanju proizvodnje zdrave in kakovostne hrane; d. izboljšanju proizvodne organizacije ter uvajanju awtomatizacije; 5. preobrazbi vzgoje in izobraževanja, drvigu strokov-ne in saraoupravne ravni delavcev v združenem delu in racionalizaciji zaposlovanja; 6. šmotrnejšemu in intenzivnejšemu razvoju znano-sti kot elementa nacionalne samobifcnostl in kulture ter gospodairske neodvisnosbi; 7. hitrejšemu razvoju medicinske 2manosbi, učinkovi-tostd dela na področju zdravstva in socialnega varstva ter zagotavljanju zdravstvono ustresidh pogojev dela in živ-Iflenja nasploh; 8. smotmejšemu in bolj poglobJjanemu razvoju huma-ntetičnih in zgdovinsliah strok s posebnim poudarkom na problemafciki nacionalne kulture in zgodovine. V posameznih letih nadrtovanega obdabja bodo imele prednost tiste raaiskave, kd bodo v večji meri zagotavlja-le uresndčevanje splošnih raavojnih ciljev siovenske druž-be. Frogrami in sredstva za njaiiovo uresničevanje bodo ¦asblajMii z raziskovalniini programi delovnih orgarrizacij in interesraili skupnosti in bodo dopolnjevali sredstva, ki jdh le-te v skladu s svojkni obve^nostmi tn dmžbenoeko-nomsko odgavomosntjo nainenjajo za razvoj svojega pod- 11. člen V vsakoletndh prograindh dela, ka jih bo obldkovaJa raz-Iskovalna skupnost Slovenije v sodelovanju z občinskiml in področmmi raziskovatadini staipnotsnia ter uporabniki, bodo opredeljend tudl pogojd za uftinkovito uresničevanje dogovorjenih. nalog. Med njami so najpomembnejše: 1. izpopolnjevanje sistema vzgoje in izobraževamja ka-drov po diplomi za ustvairjanje, prenos in uporabo do-sežkov raaiskovalnega dela, posebej za potrebe razvcnia in . neposredne proizvodnje; 2. zagotavljanje sodelovanja ter vzpodbujanje mBdre-pubHSfcih razaskav; 3. zagotavljanje atetivn^a vdtljučevanja v mednarpdno znanstveno dogajanje; 4. sjstematidno uvajaajo rassiskav o dogajanju v raz-tekovatoi detjavnosti ter o njenem mestu in vlogi v naši 'cfanžbi; ' . 5. pospeševanje raziskav, ki so nujno potrebne za ce-lovdt in sfcvaren razvoj raziskcvalne dejavnostd same; 6. raaroj, stabilizaoija, in vedja obvladljivost celotnega slstema raziskovalne dejavnosta; 7. lzpopotojevanje dokumentacijSko-infarmativnega si-stema; 8. organiairanje in izpopolnjevanje služb za svetovanje pri iskanju, uporabd in prenosu ananja in tehnalogije ter pri spreienianju investicijslcih in drugih poslovnih in razvojaiih odloditev; 9. zagotavljanje prostoraflcega in drugih infrastruktur-nih pogojov za uspešno raziskovaino delo. 12. dleu Raziskovalna skupnost Slovenije si bo v obdobju uresničevanja načrta še posebej prizadevala za še načrt-nejSe in stabilnejše delovanje raziskovalnih zmogljivosa, fci so potrebne za iavajanje skupnega programa. V skladu z rastjo deleža sredstev za raziskave v nepo-srednl menjavi dela morajo dobiti v združenih sredstvih potrebno prednost raziskave, ki so pomembne za narodno kulturo tn zgodovino ter raziskave, ki so ptorebne za smotrn razvoj razisicovalne dejavnosti same. 13. člen Pri uresnaieevanjiu nalog solidarnosti bomo v skupnem raziskovalnem progr?imu dali poseben poudarek skladnej-šemu regionalnemu razvoju SR Slovenije in s tem hltrej-§emu razvoju na majy razvitih in obmejnih obino6jdh. 14. 61en Pinančna struktiira skupn^ja raziskovalnega programa bo okivirno naslednja: programska usmeritev v miodin (po cenah 1975) 1. financirane raziska-v 972 2. kreditiranje raaiskav 216 3. vlaganja v izobraževanje raziskovalcev < (štipendije, soinvesticije v domove. stažisti) 99 4. vlaganja v raoiskovalno inErastrukturo, ?15 od tega: a) vlaganja v znanstveoo publicistiiko 54 b) vlaganja v zinanstvena srečanja 18 c) vlaganja v informatifco in dotauimentacijo 81 d) vlaganja v specialno anastvano opremo, M obratmje pod posebnim lešimom 81 e) kreditiranje investioij v raaiskovalno opremo 81 5. vlaganje v stimulacijo in popularizacijo RD (nagrade) 18 6. investioiska vJaganja 54 7. tinanciranje delavanja slstama razaskovalnih skupnosti in vlaganje v progtram razdsikave znanstvene sfere in politdke 72 8. ostaJo 54 Skupa j: 1.800 15. člen Virednost sbupnega raaiskovaJnega pragrama, us. katexege bomo adruževali sredstva v BSS in ki bo iBdelan v okviru Baziskovalne skupnosti Slovenije v sodelovanju z obffinskjmi in podrodnimi razaskovalnimi skuipnostimi na podlagi glo-balne razvojne usmeritve Slovenije, v 4. člemi tega spora-ztsma postavljenih ciijev in letnjh resolmSj republiSke skupšdine o prednostih razvoja, ne sme presegaii tretjine oelotme vrednosti v razJskovalnJo dejavnost vloženih sred-stev. Z načrtovalnimi ukrepi m gibanji ,v ulovilirlh, navedenlh v 6. in 8. členu tega sporaauma, bo relati-ma vrednost ne-posredne menjave narašdala, skupnega programa pa upa-dala. V letu 1976 so sredstva za skuipni program predstav-Ijala dobrih 30 odstotkov vrednosti vseh v raziskovalno dejavnost vložendh sredstev, v prihodnje pa naj bi se gibala vaporedoo z gibanjem družbenega proizvoda, tako da bo do leta 1980 predstavljala manj kot 20 odstotikav vrednosti vseh sredstev. Podpisniki se zavezujemo, da bomo po enotni prispevni stopnjd zdmževali potrebna sredstva za uresrričevarve skxip-nega programa v naslednji višini: fp s ( ¦ ij I Ife l 118 _ 1976 31,1 0,37 316,6 1977 27^ 0^7 337,0 1978 24,1 0^7 358,7 1979 2U 0^7 381,7 1980 183 0^7 406,0 233 0^7 1.800,0 16. člen V obdobju do leta 1980 so okvirno predvidena naslednja investieijska vlaganja (v cenah leta 1975): 1. Adaptacija starih in graditev novih prostorov SAZU do 40mio 2. Začetne investicije v graditev stavbe Centralne tehni&ke knjižnice in knjižnice tehniSke visoke šole v Mariboru slovanje delamih iniva-•Udov; — da bodo prispevki za zdravstveno varsbvo upokojen-cev, otroSki do&atek, otroško varstvo' ter stanovanjski 6klad znašali skupaj 16 odstotkov od pokojnin. 4. člen Po wednostih iz leta 1975 so predvideni dohodikl iz prispevkov za leto 1976 v višini 6.621,6 mio.din in sicer: — iz dohodka TOZD in zasebnega sektorja 1.102,4 mio ddn — iz prispevka od OD zavarovancev 5^19,2 mio din Na istih osnovah se za leto 1980 predvideva 8.334,1 mio din dobodkov in sicer: — iz dohodka TOZD in zasebnt^a setetarja 1.4182 mio din __iz prispevika od OD zavarovancev 6.915,9 mio din 5. Hen TJdeleženci ugotavljajo, da mora skupnost za ures-nMSevanje s tem sporaaucnom opredeljenih nalog in ciljev v celotnem planskeim obdobju zbrati vkiljudno z rezervo — obratnimi sredstvi — 41.434,9 mio din. Predvideva se, da bosta federacija ta republika pri-spevali za prairtce bomcev NOV sredstva v viSini 4.585,9 mio din. Udeleženci tega sporazuma se zavmijejo zbrati 36.849,0 imo din, kaT znese Ifi odstotka družbenega proiz-¦voda Slovenije v tem obdobju in sicer: — iz dohodka TOZD 6276,7 mio din, kax znese 1,7 od-stofcka dohodka TOZD v tem obdobju, — iz prispevka od OD zavarovancev 30.572,3 !$io din, Jsar znese 12^ odstofika brufco OD v tam obdobju. 6. člen Nominaiini znesek aredstev, kd se bodo združevaJa v fasu od 1. 8. do 31. 12. 1977 se izračunajo tako, da se od celoto^a dogovorjenega zneslra za leto 1977 odštejejo sredstva zbrana s prispevki na osnavi zakona o začasnecn financiraaju SIS v času od I. 1, do 31. 7. 1977 ia sncar: 1. dogovarjena sredstva za leto 1977 8288,9 mlo dla 2. ocena realiziranih sredstev za čas od 1. 1. do 31. 7. 1977 4.641,7 mio din ostane za združevanje za čas od 1. 8. do 31. 12. 1977 3.647,2 mio dln Potrebna sredstva v vižinl 3.647,2 mlo dln bodo zdru-ževali 7: a) rednim prispevkom po stopnji 12.00 odstotka od brutto osebnega dohodka, kar pomeni znlžanje stopnje za 0,70 odsbotka glede na obdobje od 1. 1. do 31. 7. 1977 b) prispevkom iz dohodka za nesreče pri delu in poklicne boleznd po stopnji 0^0 odstobka od bnitto oseb-nega dohodka; c) prispevkom iz dohodka za zavarovalno dobo, ki se Steje s povečanjem: — za pavečanje od 12 na 14 mesecev po stiopnji 33 Odstotka od brutto osebnega dohodka — za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 52 odstotka od brutto osebnega dohodka — za povečanje od 12 na 16 mesecev po stapnji 7,0 odstotka od brutto osebn^a dohodika — za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5 CKistafclca od brutto osebnega dohodka d) posebntn prispevkom iz dohodka: — po stopnji 1,27 odstotka od poslovnega sklada, s ka-terim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. dlena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplafevanju obvez-nega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodar-sko nezadostao razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Urad. list SRS, St. 12/73); — po stopnjd 027 odstoUca od postovnega sklada s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. im 9. a člena omenjenega zakona; c) prispevki- za posebne vrste zavarovanja po stop-njah in zneskih, ki veljajo za leto 1976 in so bili objavljeni v Uiradnem listu SRS, št. 8/76. 1. Osnove in viri za obračunavanje ki plačevanje pri-spevkov za pakojninsko tn inivalidsko zavarovanje so pre-hodnega značaja to veljajo do spremernbe predpisov. Ko bo skupščina skupnosti dolodala konkretne prispev-ne stopaje, bo upoštevala takratjii delitveni sistom dohod-ka in ekonomska gibanja ter splošne ocene in cilje, do-ločene z družbenimi dogovori. 8.' člen V primeru odstopainj v planskih predvidevanjdh ali ob spremembah v obsegu pravic, bo skupnost predlagala udeležencem ustrezne ukrepe. 9. člen Nadzor nad izvajanjam tega sporazuma opravljata odbor samoupra/vme delavske kontrote tar skupKSina skup-ijosti. . 10. člen \ Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpi-SeSjo pristopne dzjave pooblaščeni predstavnrki najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevajna. Ugotcr/ito/, da je sporazum siklenjen, sprejcne in objavi v UTadnem Kstu SR Slovenije skupščina skupnosti pokojninskega in inva-lldsk^a zavarovanja SR Slovenije. OBRAZLO2ITEV pretiloga samoupravnega sporazuma o tetneljih plana skupnosti pokojninskega in invalldskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 Detovni ljudje, v samoupra-vno o^anizirani skupnosti poikojninskega in invalidskega zavarapanja, kd je enotaa v SR Sloveniji, uresničujejo po načelih vzajemnosti in soli-daroosti ter na podlagi reaultatov mimfitiga defla pra^vice iz pakojninskega in invalidskega zavarovanja. Skladno s temeljd sistema družbenega planiranja skle-nejo samoupravni sporaaum o osnovah plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja: — delavci v temeljnih in drugih organizacijah. zdru-ženega dela in dekraiih skupnostih, — delanrci v delovnem razmerju pri zasebnih delo-dajalcih, — delovni Ijudje, ki apravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti obftaniav, — drugi delovni ljudje, ki so po zatamu obvezno pokojninsko tn invaliidsko zavarovani, — upokojenci, adruženi v društvih upokojencev, — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarova-nja. Ta predlog samoupravnega sporazuma je usklajen z dogovorom o temeljih diružbenega plana SR Slavenije za obdobje 1976—1980 In z družbenim planom razvoja SR Slovenlje za obdobje 1976—1980 ter piipornbami, predlogi in stališči izraženimi v javni razpravi. Sprejetje predloga samoupraivnega sporazsuma se opora-vi sočasno in po enaketn postopfai, kot sprejetje samo-upravnih sporazumov temeljnih samoupraTmih interesnih skupnosti v obfitaaih. Skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Starostno zavarovanj kmetov Na podlagl 3. In '&. člena zakona o temeljih sistema druibcnega planiranja In o družbenem planu Jugoslavije ter 1. in 2. odstavka 24. člena zakona o združenem delu, sklenejo deUvcl v tcmeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter v delovnih skupnostih, delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, delovni ljudje, ki op-ravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, In dru-gi delovni ljudje, kl so po zakonu obvezno zavarovanl v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delegacije kme-tov v občiuab ter samoupravna interesna skupnnst sta-rostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana smoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 1. člen Udelezenci so sporazumni, da Je osnova plana skupno-sti zagotovitev starostne pokojnine kmetov, po zakonu o staroslnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 38/73, 45/73 in 29/75). 2. člen Starostna pokojmna bo znašala1 vsaj 30 odstotkov mej-nega zneska najnižjih pokojninskih prejertikov iz pretekle-ga koledarskega leta po predpisih o pokojninskem in in-validskem zavarovanju delavcev. Mejni znesek najnižjih pokojniiiskih prejerakov je v letu 1975 znašal 1358, torej bo pokojnina v letu 1976 znaSala vsaj 407 dinarjev. 3. člen Sredstva za pokojnino prispevajo kmetje v višini 40 od-stotkov ter solidarnostno delavci in drugi delovni Ijudje v vižini 60 odstofckov potrebnih sredstev v posameznem letu; delavci in drugi delovnl ljudje prispevajo svoj delež s prispevkom iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, iz sredstev drugih organizacij in delovnCh skupnosti ter iz sredstev občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospbdarsko all negopodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 4. člen Na podlagi krepitve materialne osnove svojega deJa rasti dohodJca in rasti družbenega proizvoda se bodo ude-leženci prizadevali za krepitev socialne varnosbi ostalih kmeikih prolzvajalcev. Za dosego tega cilja bodo proučili tudi možnosti širjenja kroga zavarovancev in obsega pra-vic, o čemer se bodo posebej sporazumeli. 5. 61en V tem srednjeročnem obdobju pričakujeniio giede na gibanje števlla upokojencev v zadnjih letih povečevanja Steviia upokojencev letno za 3 odstotke. V letu 1976 bo število uživalcev pokojnin znašalo 42.100 upravifiencev. Ob načrtovanem povečevanju števlla upokojencev za 3 odstotke letno, načrtujemo sprotno valorizacijo pokojnin na podlagi povprečne rasti realnega osebnega dohodka zaposlenih po stopnji okoli 3,0 odstotka letno. Ob takSnlh gibanjih bo v letu 1980 približno 47.380 upokojencev, od tega 1687 kmetov-borcev. Od skupnega števila upokojeneev jih bo približno 2840 prejemalo varstveni doda-tek, ki gre socialiio ogroženim borcem NOV. 6. člen Udeleženci ugotavljajo, da bo morala skupnost za ure-sničitev v tem sporazumu opredeljenih nalog in ciljev v planskem obdabju 1976—1980 zbrati 1,311,3 mio din. Od fega se predvideva, da bo v letu 1976 zbrano 232,7 mio din, v letu 1980 pa 294,9 mio din. Od zneska, potrebnega za petletno obdobje, bodo kmetje s svojim prispevkom zbrali 430,3 mio dln, delavci in drugi deiovni ljudje s solidarnostno udeležbo 654,0 mio din, kar znese 0,13 odstotka družbenega proizvoda Slove-ivije v teVn cbdobju, proračun republike pa bo prispeval 229,9 mio din za pravice borcev iz tega zavarovanja. 7. člen NominaLni znesek sredstev, ki se bodo združevala s solidarnostnimi prispevki delavcev in drugih delovnih Iju-di v času od 1. 8. do 31. 12. 1977 se izračunajo tako, da se od celotnega dogovorjenega zneska za leto 1977 odštejejo sredstva, zbrana s prispevki na osnovi zakona o začas-nem financiranju SIS v času od 1. 1. do 31. 7. 1977 ter pri-šteje primanjkljaj iz leta 1976. 1. DogovoTjena sredstva 1977 159.485.640 din 2. Ocena realiziranih sredstev za eas od 1. 1. do 31. 7. 1977 77.559.984 din 3. Primanjkl.iaj iz leta 1976 21.030.304 dln Ostane za zdiuževanje za čas od 1. 8. do 31. 12. 1977 102.955.960 din Znesek iz prejšnjega odstavka se bo združeval tako. da bodo: — temeljne organlzacije združenega dela, ki so zavezan-ci za davek, iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakcnu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela plačevale celo leto 1977 po stopnji 0,73 od-stotka od osnove, ki se ugotovi tako, da se od celotnega dohodka odbijejo odbitne postavke po 11.. 12. in 13. členu zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združe-nega dela; — občani, ki. z lastnim delom z lastnimi sredstvi op-ravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, bodo plačevali celo leto 1977 po stopnji 0,73 odstorkaod osndve, od katere plačujejo davek iz de-javnosti; — temeljne organizacije združenega dela, ki ne plaču-jejo prispevka po prvi alinei tega odstavka, druge organi-zacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebne dohodke, plačevale 0.26 odstotka od osnove, ki jo sestavljajo osebna dohodki z vsemi obveznostmi, ki se plaCujejo iz osebnega dohodka. Akontacije na prispevke po prvi in drugi alinei prej-šnjega odstavka se do obračuna po zaključnem rafiunn plačujejo po prispevni stopnji iz leta 1976, ki znaša 0,49 odstotka od davčne osnove. 8. čler. TTdeleženci ugotavljajo, da je vrednostni iziačun iz prejšnje točke izdelan na osnovi predvidenih izdatkov za leto 1976, vrednotenih po realpi vrednosti leta 1975, in na podlagi predvidenega gibanja družbenega proizvoda. Na teh osnovah bo skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SRS določilsr prispevno stopnjo za kmete-zavarovance, sku-pnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slo-veniji pa stopnje prispevkov za solidarnostno udeležbo de-Iavcev in drugih delovnih Ijudi. Stopnje prispevkov bodo določene glede na dejanska gibanja v posameznlh letih. Ce financiranje skupnosti ne bo potekalo tako, kot je predvideno v tem sainoupravnem sporazumu, bo skupnost udeleženceni predlagala sprejem ustreznih ukrepov. Skupnost bo o izpolnjevanju tega sporazuma obve&Sa-la udeležence.. 10. člen . Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo pristopne izjave pooblaščeni predstavniki najmanj dveh tretjin udeležencev sporazumevanja. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije skupščtna samoupravne interesne skupnosti štarostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SAMOUPKAViVEGA SPOK/VZUMA O TfcSIK-LJIH PLANA SAIMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SR SLOVE-NIJI ZA OBDOBJE 1976—1980 V samoupravni interesni skupnosti starostnega zavaro-vanja kmetov so na območju SR Slovenije obvezno zava-rovani kmetje, ki si po načelu vzajemnosti in solidarnostl :n ob solidarnosti delavcev in drugih delovnih ljudi zago-tavljajo pravice do starostne pokojnine. Skladno s temelji sistema družbenega planii-anja skle-nejo samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov: — deiavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter v delovnih skupnostih, — delavci v delovnem razmerju pri zasebnih deloda-jalcih, — delovni ljudje, kl opravljajo samostojno delo s sred-stvi v lasti občanov, — drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno po-kojninsko in invalidsko zavarovani, i — delegacije kmetov v občinah, — samoupravna interesna skupnost starostnega zava-rovanja kmetov. Ta predlog samoupravnega sporazuma je usklajen z do-govorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za ob-dobje 1976—1980 in z dražberiim planom razvoja SR Slo-venije za obdobje 1976—1980, ter pripombami, pwdlogi in stališči javne razprave koncem leta 1976. Sprejetje predloga samoupravnega sporazuma se op-ravi sočasno in po enakem postopku, kot spre^etje saiTio-upraraih sporazumov temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti v obdinah. Samoupravna inleresna skupnost starostnegH zava-rovanja kmetov v SR Sloveniji Osnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977 I. BILANCA SREDSTEV SPLOSNE PORABE PRiHOnKl v l.KTII 19«: V UUBLJANI V preteklem ietu smo za redne in dodatne obveznosti v Ljubljani zbrali 542.343.000 dinarjev. Od tega zneska srno prispevaii za vzajemno pTelivanje 22.933.000 dinarjev, tako da je ostalo za financiranje nalog proračunov občin in mesta 519.410.000 dinarjev. Od tega zneska je mestni proračun v imenu vseh proračunov plaCal za obveznost do Sklada za gradnjo Sol in VVZ 39.858.000 dinarjev. Sredstva za ta namen smo v Ljubljani zbrali z višjimi davčnimi obremenitvami in skrbnejšo davčno iaterjavo. PKIHODKI V LETU 1976: 1. Davki po svfeomatizmu 277.272.000 2. Davki od občanov 251.340.000 ..3. Lastni prihodki upravnih organov 13.731.000 Skupaj: 542.343.000 RAZPORED PRIHODKOV V LETU 1976: 1. Za skupne mestne potrebe 184.726.000 2. Za vzajemnost * 22.933.000 , 3. Skladu za gradnjo osnavnih šo? in VVZ 39.858.000 4. Splo&na poraba v občinah 294.826.000 Od tega: — Ljubljana Bežigrad 44.637.000 — Ljubljana Center 54.678.000 — Ljubljana Moste-Polje 46.980.000 — Ljubljana šiška 74.600.000 — Ljubljana Vič-Rudrak 73.931.000 Za leto 1977 predvidevamo, da bodo prihodki znašali 560.125.000 dina?«jev, kar predsta-vlja 3,3 odsfcrTka več kot v lefcu 1976. Prihodiki proračunov se v letu 1977 mižujejo na ra-&m uskladitve davčnih obremenitev ter izpada pretežnega dela davka iz skupnega dohodka občanov, kjer republikn ponovno prevzema polovico dohodka, druga polovica pa je zaradi dviga neobdavčenega dela janatno nižja (v letu 1976 plačilo 37.708.000 din, ocena 1977 6.002.000 ddn). če od lanskoletne porabe odštejemo sredstva, ki smo jih prispevali za vzajemmost in od ocene priho&koi; v letu 1977 odžtejemo dolg do vzajemnosti v višini 6.517.OO0 dinarjev, kl ga poravnavarao iz leiošnjih prihodkov, ugn-tavljamo, da se splošna poraba v letu 1977 povečuje za. 6,6 odstotika. Ker se rt proraSuno^ občin in -.-nesta izlo-6ajo vse tiste ohveznosti, ka ne sodijo v splošno porabo, se 23 očiščeno splošno porabo namenja le 553.60B.000 di-narjev, presežena sredstva pa se' uporabijo za poravnavo obveznosti do programa samoprispevka I. Glede na predvideno rast družbenega proizvoda, ki ga v Ljubljeni ocenjujemo na 4—5 odstotkov in porast,-cen fta v poprečju znaža 4,2 odstotka) ugotavljamo, da so v.splošni porabi izpolnjenj pogoji, sprejetd z resoluci-jo in dnažbenlm planom, ter da splošna poraba zaostaia s povečanjem za rastjo družbenega proizvoda. Sredstva za financiranje splošnih družbeniii potreb se v Ljuhljani zbirajo od davkov občanov ter taks. ki jih pladujejo občani Ejubljane in davkov od prometa proizvodov in storitev. Te!h prihodkov ne vplačujejo sa-nvo delovni Ijudje in občani Ljubljane,'teimveC tudi občani ostalih občin. 1. Daflrid po avtomatizmu 302.39U.000 2. DaMfci od obdanor 234.104.000 3. Lastni prihodM upravnih organov 23.622.000 Sfcupaj: 560.125.000 RAZPORED PRIHODKOV V LETU 1977: 1. Za skupne mestne potrebe 205.384.000 2. Za vžajemnost • 6.517.000 3. Skladu za gradnjo osnovnih šol in VVZ — 4. Spl&šna porafoa v občinah 348.224.000 Od tega: — Ljubljana Bežigrad ¦ 57.341.000 — tjubljana Center 62.908.000 — Ljubljama Moste-Polje 57.401.000. — Ljubljana Si&ka 86.136.000 — Liubljana Vič-Rudhik 84.438.000 II. ODLOK O PRORACUNU OBCINE (OSNUTEK) Na podiagi lfi. in 23. Clena zakona o financiranju ,?plošnih družbenih pot.reb v družbenopolitičnih skupno-stih fUradni list SRS, štwilka 39/74) ter v zvezi s 1. členom zakona o žačasnem financiranju splošnih druž-benlh potreb v družbe:iopo!iti:nih skironostih fUradni list SRS, številka 31/76) in 145. in 155. člena statufa obdine L}ubl;ana Center (Uradni list SR.S, številka 10/74) je skupšSina občine Ljubljana Center na ... seii zbora združene^a dela dne . . . na seji . . . seji zbora kraievnih sktipnosti. dn« ... in na ... seji družbenopolitldnega zbora dne . . . sprejela O D L O K O PRORACrNU OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1977 1. člen Predvideni prihodki proraftuna obdine Liubl.1ana Center v letu 1977 zmašajo 174.488.000 diu od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna . 62.783.000 din — za tekočo proračunsko rezerv" 200.000 din — 7& 7dm?evanje sredstev v Ljubljani 111.505.000 dffl 2. člen Občina Ljubliana Center združuje del prihodkov v mestu. ZdTUž«ne pribo&ke mesto npa podlagi dogovora s svoiim proračnnom razporeja za financiran.je sluvpnih mestnih zadw in za finaneiranje dogovorjenih obvezno-sti in nalog. Občina Ljubl.iana Center pooblašča SHižbo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitri zbimih radu-nov odvaja v pif 36.523.000 2 Pranetni davek/ davek na praio-ženje in na dohodke od pronože- nja ' 119.270.000 3 Takse 12.450.000 5 Denarne kazni 470.000 6 Prihodki upravnih organov ir. razrri. drugi prihodki 5.700.000 ______SKPPAT 1 do 6 ___________________174.488.000 KAZPORED PKCHCDKCV PBCE*ACUNA 2 GlaVni mZKKED PKIHODKOV naniLn 01 Dejavnost organov (Jružbeno- političnih skcpnosti ' 29.449.900 02 Ljudska dbranfca 1.799.700 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 5.805.500 04 Negospodarske invesUcije 12.482.100 07 Kulturno-prosvetna dejavnost 130.000 08 Socialnoskibstvo - varstvo boroev 3.403.000 09 Zdravstveno varstvo - ' 50.000 10 Kcrnunalna dejavnost 4.028.000 11 Dejavnost krajevnih skupnost 4.994.800 12 Prispevki proraiSuncin drugih družberDpolitičnih skupnosti 11.505.000 17 Tekoča prora&inska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 210.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 630.000 SKUPAT 01 . čto 18 174.488.000 III. UGOTAVLJANJE DOVOLJENE SPLOŠNE PORABE V OBČINI Po smemicah resolucije in aakona o začasnem H-nanciranju sploenih družbenih potreb v družbenopalitič-nih skupnostih v II. polletjiu 1977 sme pTara&unska po-raba v letu 1977 porasti za 10.8 odstotka. Upoštevajoč to načelo in delni prenos financiranja ljudske obrambe iz mestaega proračutta v abčinski proračun, bi limit pro-računske porabe v občinl Cemter za teto 1977 zaašal 62.983.000 din in sicer po naslednjem iaračuniu: Realizirpina dovoljena poraba v letu 1976 52.752.000 K tej osnovi se prištejei poraba za LO, ki je Mla financirana iz sred- stev mestnega proračuna 1.587.000 Skupaj: 54.339.000 povefianje aa 10,8 odstotka 5.869.000 Škupaj: 60.208.000 K tej osnavi se prišteje še: prenešena sredsfcva iz pretekl&ga lc ¦'.:• ' 75.000 1'astnd prihodilu upravnega organa 2.700.000 Skupaj sredstva za proračunsko porabo v občini 62.983.000 Realizirana proradunSca poraba v l»fcu 1976 je znašala: ' — dovoljena poraiba 52.752.000 — lastni priliocild upravinega organa 1.901.000 — prenešena sredstva 282.000 — sredstva za LO 1.587.000 Skupaj: 56.522.000 Imdeks povečaaxja 7f : 76 v 111,4 IV. PRIHODKI Praradunskd prihadki za leto 1977 se oblikujejo na podlagi realizacijd prihodkov preteMega leta, trimesečne realizacije letošnjega leta, predvidmih gospodarskih gibanj za to leto, spremenjenih predpisav na področju davkov občanov in nekaterih speeifičnosti naše občine. Glede na to predvidevamo, da bodo proračuoski pri-hodki za leto 1977 v celota znašalj 174.488.000 din ali v približno enatei višini, kot je znaSala realizacija teh pri-hodkov v pretekton tetu. Vzrolri, ki 'vpliTOjo na to, da je letošnji plan prara-eunsikih prihodkov celo nekoliko manjši kot lanskoletna realizacija teh prihodkov, so; 1 — davek od obrtnih dejairaiosti se v odnosu na reali-zacijo prejšnjega leta znižuje na indeks 83 in to iz več vzrokov. Ob odcneri tega davka ugotanrljamo, da čisU pri-hodki zavessancev niso porasli v taki višini, kot so pora-sli Cksebni dohodki, od kaiteoili se plačuje le prispsivke za samoupravne interesne skupnosti. Osebni dohodki zave-zancev se namreč zaradi ugodnejših meril po družbenem dogovoru v letošnjem letu znatao pavišujejo glede na dosežen priihodtlk, samostojno vodenje dcjovnosti, število vajencev itd. Zato se pretsežek nad osetanim dohodkom, od katerega se plačuje davek od obrti, ceto zmanjšuje. Nadalje vpliva na man.jSd plan tega davka tudi to, da sba v preteklein letu prenehala z obrtno dejavnostjo v naSi obfiini dva močnejša zavezanca, ki sta v lanskem letu imela razliko po odmeri še v znesku 760.000 din. Poleg tega se v letošnjem lebu znižuje odmera da^nka od obrti elnemu najveSjih našdh zavezancev za 400.000 din. Na tej postavkd se Tealizira tudi davek po odibitku, ki se plažuje od' priložnostnega opravljanja obrtnih sto-ritev. Tudi za ta daivek ugatawljainio, da pada, na Jrar vpliira.jo rnžje stopnje in tudi manjšd obseg opravljainja teh storitev. Od celofene postavfke davka od otorti v zne-sku 13.000.000 din predvidevamo, da bo davka po odbitfai okoli 4,000.000 dinj — davek iz skupnega dohodka občanov se v letoš-njem Ietu zmanjišuje in bo znašal le 12 odstotikav lansko-letne realizacije, to je 1,000.000 din. Po spremenjanem re-publdškem predpi.su se je) znatno »višal neobdavčljivi del skitpnega dohodJca za leto 1976 (od 50.000 din na 70.000 din in olajšaive od 20.000 na 25.000 din), še v Več.ji meri pa se povečuje neobdavčljlva osnova za leto 1977 in to na 110.003 din, clajšave za vzdrževane družinske dlane pa od 25.000 na 33.000 din. Zaradi takšnega povečanja ne-obdavdljivega dela skupnega dohodka bo odmera za leto 1976 kocnaj krila plačane akontacije davka za prete&Jo leto, akontacije za let« 1977 pa bodo odmerjene le manj-šemu številu zavezancev ((jikoli 400 zaveteancem); — razni drugi prihodki v letošnjem letu ne bodo 2maSali niti poiovico lanskolatne realizacije. Pod to po-staviko se zbirajo pribodkl od odvzetih razlik v cenah po trini inšpekciji, nkinjeni proračunski prihodki m še ne-kateri drugi manjiši prihoclki. Pri planlranju teh prihod-kov smo upcštevali predvsem dinamiko dotoka v zadnjih mesecih preteklega lete in predTidevanja, da sse bodo cene polagama sproščale in bo zato manj prekrškov. pri obli-kovanju cen. Zgoraj smo prikazali vrste proračunskih prihodkOT, katerih letošnji plan bo mašal manj, kot je bila reaMza-cija v preteklem letu. Vplivajo pa tudd na to, da bodo oelotai prihodki pod lanskoletno realizacijo. Vsi ostali viri proradunskih prihodfeOT pa so pJanira-ni najrnanj v višini 100 odstotkov lanskoletine realisarfije ali več: — davek od intelektuatoih storitev se predvideva t višini 8,500.000 din ali za 15 odstotkov več, kot je zna-šala reaKzacija v letu 1976. Pod to posta.vko se realizirartB davek od lefcnih osnov in davek od priložnostnih prihod-kov od intelektualnih -storitev (davek po odbitku). Barok od tetnih osncv, ki ga plačujejo v glameim odvetadki, bo znašal približno toliko kot lani, poveoal pa se bo da-vek po odbibku. Dotok davka po odtoitiku je že v lanskem letu močneje naraščail, ista dlnamika pa se nadaljuje tuda letos. Zato predvidevamo pcFvečanje davka od intelelkta-alnih storitev za 15 odstotkov; — davek od avtorskih pravic se predidde^a v višini 14.000.000 din ali za 6 odstotkov več toot v pretetelem letu. Povečanje bi bilo lahko veoje, če se ne bi znižaia stopnja davka. od 25 odstotkov na 20 odstotikov. Obs^ avtorskih honorarjev narašča približno tako kot pal ho-nararjih od Intelektualnih stpiriteiv; — prometnl darok od maloprodaje se predvideva v višini 85,000.000 din ali le za 7 odstotkov več kot v pre-teklem letu. Na plan tega davka vpliva preusmecitev kupne moči občanov na proizvode in storibve (življenj-ske potrebšdrae), od katerih se prometnega davka ne plačuje. Nadalje vpli« na tnanjši plan tega davka spre- menjen predpis o prome'tnem daivku, po katerem so pro-izvodi iz sintetičnih vlaken in umetnega usnja oproščend tudi občinskega prometnega davka. Poleg tega je za plan prometnega davka pomembno upoštevatd tadi speaifično-sti naše občane. Že nekkj let ugotavljamo, da prometm davek v naša obfitni ne naraSča taiko kot v astalih obči-nah, ker se trgovina odpira tiudd izven centra mesta in zato občani drugih občin ne kupujejo več toliiko v naši občini kot prej. Na tnainiše nakupe v ožjctn mestnem sre-dišču vpliva tudi spremenjen prometni režim. Pri plairi-ranju tega davka smo zaraxli tega, ker predsfcavlja naj- vir prorajčiunskih prihodkav, še posebej anaiizirali v zadnjih letih in upošbevali vse dejavnike, ki ima-jo svoj vpliv pri tem davku. Vsa navedena dejstva potr-uje tudd realizacija prometin^a daivka v prvih treh me-secih letošnjega leta, saj znaša v odnasu na isto obdob-je preteklega leta le 98,4 odstotka. Zato nikakor ne kaže po-večati plana tega davka za več kat 7 odstottov, kolli-kor pa se Tealizacija med lebam ne too febaljšala, pa še. ta plan ne bo realiziran; — daiveik od alkohotoih pijač se predroleva v višini 25,000.000 din ali za 13 odstotkw več kot v preteMem !etu, na kar vplivajo nekoliko večje hoteLs&e kapacitete in ,s tem v zvem večja potrošnja alkohotadh pijač v naši občdni, delno pa tudi višje cene teih pijač; — davek od plačil aa storitve se predvideva v višdni 3,600.000 din se povišuje za 11 odstotkov zaradi poveCa-nega obsega obrtnih storit«v, opravljenih občanom za razna popravila gospodinjskih stoojeV in avtomoibilov ter razne druge obrtne storitve; — davek na posest stavb predvidevavno t vi&ni 1,800.000 diti in še povečuje za 45' odstetkov zaradi spre-menjenih predpisov, po katerih se je vrednost toGke, kot enega od eiementov aa ugotavljanje davčne banoTe, povišala od 26 na 44 din; — upravne takse predvidevamo v višini 10;200.fl00 din ali za 4 odstotke več zaradi nekoliko večiega obsega za-menjave sta-rih potnih listov in večje?a števila refeistra-»je rootomih vozil; • . , . . — komunalne cakse se povečujejo za 9 odstottov, na radun večjih hotelskih zmogljivosti (turistična taksa); — prihodki upravnih organov so odstopljena sredstva, M jih dobiva davčna uprava za odmero in pobiranje prispevkov in davkov za republiko in zvezo ter samo-upravne interesne skupnosti. Ti se bodo povefiali za 40 odstotikov predvsem zaradi večjih prispevkov za samo-upravne interesne skupnosti in deloma tudi zaradi zvi-šanja davčnih osnov za prometni davek od avtovnobilov. Vsi ostali prihodki, ki jih posebej nismo obrazložili, niso pomembnej&i in tudi ne kažejo večjih odstopanj od lanskoletne realizacije ter bis>tveno ne vplivajo na celot-no prihodke. FREGILD PRIHODKCV 000 din Vrsta prihodkov Bealizaci^a Ocera 1976 . 1977 ERENEŠEMV SREDSTVA IZ OSEHffiCA DCHODKA 282 75 PRIH0OKI PO POSEBNIH PREDPISII. - denarne kazni - od kmetijske dejavnosti 23 23 100 - od obrtnih dejavnosti 15.745 13.000 83 - od intelektualnih stor. "7.347 8.500 115 - od avtorskih pravic 13.142 14.000 106 - od skupnega dohudka i občanov 3.092 -1.000______12_ S k v. p a 3 :- 44-?19 ?r-.r~': 82 PH3MEITO IN DRIJGI nAVKI ¦ - od protneta blaga na drobno . . . / •• od alkoholnih pijač ..z.Ciir) 23,0uu .13 - od plačil za storitve 3.251 3.600 m - na promet nepremičnin 2.564 2.550 100 - na dohodke od premoženja ¦ 661 660 y)0 - na posest stavb 1.257 . 1.800 J.43 - na dedisčine in darila 326 360 110 na cestna notoma vozila ' 260_______300 115 S k u p a j : ' 110.047 119.270 108 iftKSE - ^ipravne takse ' 9.777 10.200 -104 - tamunalne taksc 1.235 1.350 109 -sodne takse ' 866 ' 900 104 Skupaj : ' 11.878' 12.450. 105 DRUGI PRIHODKI i - prihodki upravnih organov 1.927 2.700 - razni drugi prihodki 6.325 3.000 140 47 S kup a j :. 8.252 5.700 69 VSBta. SKUPAJ 175.280 174.488 99,6 I V. BAZPORED PRIHODKOV V razporedu proračunskih prihodkov smo upoštevali načela, sprejeta v srednjeročnem družbenem plann občine Ljubljana Center, kjer je določeno, da bo splošna poraba rastla počasneje od rasti družbenega proizvoda in se obtikovala v skladu z merili in kriteriji, ki bodo izha-jali iz vsakoletnih planskih aktov o uresničevanju druž-benoekonomskega razvoja republike, mesta in občine. Stališča republiikega izvršnega sveta, ki so bila spre-jeta v okviru razprav o resoluciji in politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za leto 1977 in zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. polletju 1977, so, da je zaradi uresničevanja ustavnega načela, po katere.-n delavci ter delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo in zagolavljajo pogoje za svoje živ. Ijenje in delo, usmevjajo družbeni razvoj, «resnioujejo in usklajujejo svoje intere.se, zadavoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravlja.io druge družbene zadeve, potrebne pri opredeljevanju splošne porabe v ob-činah v ietu 1977 in naslednjih letih: — vse vrste porabe (osebno, skupno in splošno) bb-ravnavati v temeljni družbenopoliUčni skupncsti kot ce-loti in tako zagotoviti neposredni vpliv delavcev v TOZD in občanov v krajevni skupnosti na njen skladen obseg in strukturo ter gibanje; — izhajati iz nafiela, da bo oblikovanje splošne po-rabe v okviru celc-tne porabe temeljilo na zagotovitvi izvajanja ustavnih fitnkcij (vsake) temeljne dnožbenopo-litdčne skupnosti, kakor tudi na zagotovitvt iavajanja na-log, ki za temeljne družbenopolitične ,skupnosti iihagajo iz zakonav ter kot obveznostl sprejete z družbenimi plani; — dosledno uveljavljati načelo o samofinanciranju te-meljnih družbenopolitičnih skupnosti ter načelo o odvi-snoti splošne porabe v občinah od materiBlne osnove občine, ob upoštevanju potrebe, da je izvrševanje temelj-nih nalog di-užbenopolitičnih skupnosti, opredeljenih z ustavo in zakoni, treba zagotoviti veem občina^i; — nadaljevati proces preoblikovanja splošne porabe v smislu izločanja iz splošne porabe vseh tistih dejav-nosti, ki po svoji vsebini ne sodijo vanjo, sočasno pa ustvarjati pogo]e za njihovo dingačno organizirano&t in nemoteno ftmkcioniranje, če je to v interesu delavcev v zdmženeTn delu ter delovnih ljudi in občanov; — razvijati medobčinsko sodelovanje v smislu raavi-janja racionalnejših in učinkovitejših služb, zlastl na t:-stih področjih, kjer se je povezovanje že doslej uspešno razvijalo. / V glavnem namenu 01 — Dejavnost organov družbe-nopolitičnih skupnosti se zagotavlja sredstva za delcwanje skupščine, izvršnega sveta in državnih organov. Izračun sredstev za osebne dohodke voljenih in kne-novanih funkcionarjev temelji na družbenem dogovoru o osnovah in merilih za doiočanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatovn ter voljenim in imenovanim furnkcionarjem in povečanju po kriterijih, ki izhajajo iz resalucije o dTužbenoekCKnomskl politiiki za leto 197T. Za redno dejavnost občiaske upravc, kjer se sred-stva poveduje za 16 odstofckov, so sredst-va izračunana na podlagi predloga aneksa k družbenem« dogavoru o enotnih osnovah in merilih za"~ obliko-vanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji. Anek,s določa vred-nost indeksa 100 v znesku 1.940 din neto. Ta izhodiščna vrednost je, skupno s sredstvi za minulo delo, enaka dOiseženemu 60-odstotnemu poprečnemu osebnemu dohod-ku na zaposlenega v g'ospodai-stvu v SR Sloveniji v letu 1975 (2.042 neto) in pameni polno uresničitev samouprav-nega sporazuma dejavnostj za leto 1976. V aneksu dolo-čena izhodiščna vrednost, vključno z minulim delom, pa dosega le 86 odstotkov s sindikalno listo z^ ieto 1977 opredeljenega najrrižjega osebnega dohodka. ki znaša 2.359 dinarjev. Iz tega sledi, da temelji izhodiS6na vred-nost za oblikovanje sredstev za osebne dohodke delavcev v držaArnih organih na osnovah iz leta 1976, ne pa na ugotovljenem izhodiSdu za teto 1976 in torej zaosta.fe za leto dni. Sredstva za sodište združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja so prav tako izraCunana po merilih družbeneja dogovora o osnovah in tr:ertlih za določanje oseftmih dohodkov in drugih osebnih pre-jerokov voljenim ali imenovanim funkcianarjem v pravp-sodju in za adminislriitivno-tehnične delavce po samo-upravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev sredstov za osebno in skupno porabo tehničnih in adnri. nistratraiih delavcev ter strakovnih sodelavcev pravoscd-nih organov v SR Sloveniji. V letošnjem lefcu je procent povečanja nesorazmerno visok, to pa iz razioga, ker v letu 1976 še niso bila zasedena vsa. delovna mesta, dniž-beni pravobranilec samoupravljanja pa je zadel z d«flom šeie marca 1976 in še vedno ni v polni zasedbi. Materialni izdatki iz tega namena so planirani v skladu z aneksom k družbenemu dogorvoru, kjer je v 17. členu določeno, da se ti izdatkj lahko povečajo naj-v«č do odstotka porasta sredstev proračuna ust.rezne družbenopolitične skupnosti. Posamfezne postavke (sbroški skupščinskega gradiva, '.-nedobčinske zvez€, tisk in objave) sicer odstopa.jo od dogovorjenega povečanja 2a 10,8 od-stotka, kar izhaja iz povečanja obsega delovanja. Soraz-merno Siroka delegatska baza, predvsem zbora združene-ga dela v obiini. pogojuje sorazmemo visoko naklado gradiva za posamezne seje. V letošnjem letu pa predvi-devamo tudi več sej občinske skupščine. V glavnem namenu 02— Ljudska obramba so pred-videna sredstva za financiranj-e Ijudske obrambe. Ljudska obramba je^bila v letu 197.6 financirana iz prora&una me-sta Ljubljana, v .letu 1977 pa se to ftoflncdranje preneša na cbčine. V glavnem namenu 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev so predvidena sredstva za dejav-nost- teh organizacij na podlagi dogovorjenih kriterijev. Eazdelite^v sredstev posameznim organizacijam je uskla-dila občinska kanferenca SZDL ob upoštevanju prcgra-mov dela posameznih orgaaizacij. Za zvezo prijateljev mladine se zagotavlja sredstva za osebne doho-dke m materialne izdatke. Zahtevki družbenopolitičnih organizacij po sredstvih y letu 1977 so v primerjavi z letom 1976 relativno vi-soki, opravičujejo pa jdh dodatne naloge, višji stroSkd ob preselitvi v nove prostore, dodatao organizirana vTataTSka služba in novo delovno mesto tehničnega sekretorja v uredniStvu glasila občinske konference SZDL »I>ogovori«. V glavnem namenu 04 — Negospodarske investicije so predvidena sredstva za natožbe, ki so finanoirane iz občinskega proračuna. VeSji del teh sredster so sredstva za uresničitev programa samoprispevka I. V posbavki gradnja osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov so predvidena sredstt'a za pripravo in koinuna.lno ureditev zemljišča za naslednje objekte: osnovno šalo Prule, osnov-no šolo Tone TomSič. osnovno šolo Dr. Jože Potrč, osnovno šolo Pretihov Voranc, VVZ Poljane in WZ Ajdovščina. Skledu ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih Sol to vzgojnovarstvenih zavodov prispevajo vse ljubljansk« ob-čine doloden odstotek sredst«v od dovoljene splašne po-rabe. V t»m namenu so predvidena tudi sredstva za na-kup stanovanj za delavce Postaje '."nilice in delavce ob-činskoh upra-vnili organov v skladu s sprejetimi progra-mi ter sred.stva za druge manjSe naložbe*, tei eo finan-cirane iz prorafcuna. Odplačila anuitet za najete kredite se zmanjSujejo, ¦ker je octplačila anuiitet za najete kredite za naikup sta-novanj za občane prevaela samoitpra-vn« stanovanjska skiipnost občine Ljubljana Center. V glavncm namenu 07 — Kulturns-prosvetna dejav-nost so predvidena sredstva za vzdTževanje spomenikov. Po družbenem dogcvoru o urejanju, vzdrževanju in var-stvu spamenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične rcvolucije in postavljanju novih na območju Ijubljanskih občin, kd je bil siklenjen v letii 197« in kateresga podpiauk je tudl skupSčlrsa obtSn« Ljub-l.i&na Cetiter, je občina d-olžna skrbeii za te sporoenilce na njenem območju. Z*. vzdi-ževanje 13 spomenikov NOB. 49 spominskih plošč in 6 spominskih obeležij na obmot-ju obfcine je v letu 1977 predvidenih 130.000 danarjev. Iinen Bealizacija Osnutek Indeks _______________________________1_76___ 1 ^"? 1 ________ Glavni nanen 01 EEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENC-POLITIČNIH SKIIPNCSTI A - SKUPščna Sttoški skupščinskega - ¦ gradiva ' " 408.2'jo 550.000 . 134 Stroški 2torov skupSčine 72^251 85.000 118 Delo skupščinskih kanisij 118.028 130.800 110 Stroški za'volitve 104.600 50.000 48 Medobčinske zveze 66.?92 100.000 142 Prireditve in proslav^ 197.601 280.000 142 Stroški reprezentance 48.865 55.000 111 Potni stroškl 8.636 20.000 200 Nadamestilo 00 volj'~- ' funkcionarj«m 366.687 410.000 112 SKUPAJ . 1.391.316 1.680.000 121 B - IZVF-NI SVBT Tisk, cbjave in oglas 58.868 70.000 117 Beprezentanca 29.335 30.000 100 Potni stroški 12.189 20.000 143 V»3rževanje prevoznih sredstev 39.823 40.000 100 Nadomestilo OD vpljenim funkcionarjera, " 1.481.881 1.881.000 127 SKUPAJ 1.622.096 2.041.000 125 C - DBŽAVNI ORGANI Občlnska uprava - red.dej. 17.646.600 20.612.500 1*6,8 Sklad skupne porabe .1.192.500 989.600 83,9 Sodišče združenega 6ela 968.900 1.167.000 120 Družbeni pravckranilee 468.700 869.200 185 Sktpnost slovenskih cbein 262.800 291.200 11«,? Skupnost občin ljiiiljanske regije 24.300 26.900 110,8 Postaja milioe za nat.izd. 589.000 779.000 132,2 SKUPAJ 21.152.800 24.735.400 117 D - 06TALO Preventlva in vzgoja v oestnem pranetu 42.675 78.500 M3 Odkup nacional.z-nljišč 649.380 700.000 108 Manipulativni stroški SC« 72.490 80.000 110 INOCK 44.400 50.000 ' 113 Stroški pobiranja prispevke za uporabb mest.zemljišca 150.000 75.000 50 Veterinarska postapa Posavje 9.039 10.000 110 SKUPAJ • 967.984 993.500 103 O1:SKUPA_ 25.134,196 29,449.900 117 V glavnem namenu 08 — Socialno skrbstvo — varstvo borcev NOV so predvidena sredsfcva za varstvo borcev NOV in drugih upravjčencev po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in aneailih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. Iz predvidenih sredstev bo zagotovljeno izpladevanje »talniii družbenib, pomoSi vsem tdstim bareem. ., Esalizacija Osnutek T , , * Mamen_________________1976 . 1977 Indeks Glavni namen 02 L3UDSKA OBRAMBA Pokrajinski odbor za ljubljansto pokrajino 36.700 40.700 110,8 Tteritorialna obrarriba - 582.000 ' Etruge dbranfcne priprave 1.177.000___________ 02 SKOPAT 36.700 1.799/700 ____ GLavni namai 03 IEJAVNOST DRUŽBEMOPOLITIČNIH OKGHOZflCU IN DRUŠTEV Ob6inska konferenca SZDL 1.158.000 h,^.:.. I«P "Glas Ljubljane" 100.000 147.000 147 Cbč.glasilo "DOGOVCRI" 1.104.000 1.495.200 135 Občinska konferenca ZKS' 106.000 156.500 148 Obiinslca konferenca ZSMS 808.700 891.000 110 2veza združenj borcev 1W 556.000 611.600 110 Zveza rezervnih vojaških »tarešin 249.000 318.700 12C Zveza prljateljev mladine 264.000 264.000 100 Cbčinski odbac Bdečega ktiža 134.000 134.000 100 GasilsJto a^ištvo 52.300 29.000 55,4 Turistična zveza 100.000 ' - -______ 03 SKUP&J 4.632.000 5.805.500^____IJL—_ Glavni naroen 04 M3306PODARSKE INVESTICIJE Gcatoja OŠinW2 7^940.552 5.43/.C. : Sklad ljubljanskih cfc- čtB za gradnjo OŠ in WZ 3.593.000 3.981.000 110,8 Eklad oprana 498.000 Makup raotornih vdzH in cpreraezaEM 300.600 180.000 60 Bot spominov in tovarištva - 160.000 - Sofinanciranje spcmenlka rerolucije 130.000 936.000 950.000 1.050.000 300.000 Nakup stanovanj za PM Makup stanovanj za cfcčinsko upravo EoSitniška skupnost ZZB NW Banjole Maiap pisarniških prost. za družbenega pravobranilca 63.281 O%>lačilo anultet 8^7.822 Q2plaLilo anuitet za Ažkerčevo cesto Cdplačilo anuitet za most ~ pri oentr.kopal. Tivolt 529.919___________ 04 SKUPAJ :____15.295.262 12.482.100 182.088 452,000. 182.100 104.000 110 100 20 82 in alofcivistain NOV, predvojnim re^oJuclonarjem, barceim za severno mejo 1918/19, slosvenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18 tar njihavim ožjim družinskim čdanam, kl nimajo dtxvolj lastalh sredstev za dostojno preživljanje. Sred3tva t& entoatne družbene pomoči so predvide-n» za izplačetaanje obCasnih eakratnih družbenih pomoči upravdčenoem, ki aaratii t»ol€55ni, nesreče adi zaradi dru-gih razlogov zaidejo v težaJs soctalni položaj. Za zdravlj«nje ta rokreaoljo borcev NOV ter boroev za sevemo mejo so predrodena viSja sredstva kot v pre-teKlem lstu, ker potietje, zlasti po zdravljenju v ztteavl-lišftiii, naraščajo, nairaseajo pa tudi cene storltev v teli zdraviliž&h. V glavnem namenu 09 — Zdravstveno varstvo so predvidena ,sredst7va za mrKSko ogtedno službd v viširii 50.000 danarj*, U jo je občina po predpisih dolžna orga-nizirati na svojem območju. Glavni namen 10 — Komunalna dejavnost V tebu 1977 pjevzema financiranje kc«iunalniih dejasr-nosti samoupravna kamunalna skupnost. Zato iso v pro-raiunu občine za zimslco sdužbo in za uporafbo vode za fantane pretividena sredstva le za prm polcnrico leta. V proračunu obdine še naprej ostaja sofinanciranje ¦rairževanja prehodov 6ez železndško ptrogo. Po predpisih morata ustrezna železnS&a transportna organizacija in ustrezna organizacija za vzdrževanje cest storbeti za vzdr-ževanje ceistnih pTehcdov čez železniško progo in s tem zagotavljati red-en in varen promet. Obfina soKnancira polovico stroikov za ¦radrževanje žeJezniJikih zapbrnic in ču"Vian;j« csestnih prehodcnv. Za občumo Ljiubijana CJanter je nujno potretmo izde-lati negulacijski načrt. Z izdelavo tega načrta se je zač©-lo že koncem leta 1976. BegulacijiSki nadrt predstavlja programsko izhodižde za novelacijo zassidalnah načrtov v oboini. Plan izdelave zazidalnih načrtov vsetouje izdelavo zazidalnih nafirtOT za, najzahtevjiejše zazidaliie otoike v občini, v kaiterih so predvideni objekti obotaskega, inest-nega in republdškega pomena. V proračunu obfiine so zeAo prechddeina sredsbva aa prc^Tamirane naloge pri izdelavi regu'lacijske§a načrta in zazidaliniii načrtov v letu 1977. V glavncm namenu 11 — Dejavnost krajevnih skup-nositl so pireividena sredstva za funkcionalne izdatke kra-jevnih skupnc;3ti, ki ^agotaVljajo delovamje delegatskega sistema. Sredstva se v primenjavs z letom 1976 poveduje za 10^ odstottea. V proradunu so pilanirana tudi sredsbv« za nova de-' lovna mesta, ki so namenjena aa oselme dohcKKce- istTO-kovnih delavcev za družbenopolitične organizacije v kra-jevnih skupnostiih. Planirana sredstva zagotavljajo natsta-vitav tokega delaivca v vsalki krajevni skupinosti v zadnjd četrtini leta 1977. V glavnem namenu 12 — Prispevek proračunom dru-gih družbenopolltičnih skupnosti so predvidena sredstva, ka se i23očajo v proradun mesta Ljubljana za financd-ranje sfcupmih mestnih zadev v višini 111,505.000 dinaTjev. V glavnem namenu 17 — Tdkoča ptoračunsica reierva to obveznosti iz prejšnjih let so predvidena sredsbva za neipredividene oziroma prenialo predvidene proraftunske izdatke. Za tekočo proražunsko rezervo, fci po predpisih lahteo znaša hajveč en odstotek od preclvidemh prihodkov v piwadunu, je namsnjenili le 200.000 dtaarjev.^ V glavnem namenu 18 — Krediti, vezana in Izločena sredstva so predvideiia sreldstva t& rezerve, za katere je po predpi,sih treba nameniti najmanj en odstotek od skupnlh letnih prihodkov Jn gdede na planirane prihodkc v letu 1977 znaSajo 630.000 dlnarjev. ^m^n_______________Realizacija Osnutek ^^ ".lavni nanen 08 ' iOCIAINO SKKBSTVO - ' VAKSTVO BCRCEV SfcaLne družbene panoči barcem NCV 1.602.797 1.860.000 116 Stalne družbene panoči borcsn za severno roejo 64.800 72.000 111 Erikratne družbene pcnodi 511.831 560.000 109 Zdravljenje in rekreacija^ barcev NOV 336.830 JOO.O00 148 Zdravljenje in rekreacija - bcarci za severno mejo 86.730 96.000 111 PcinDč ostarelim na danu — ' saoseska potoč 89.274 100.000 112. Kadrovske patDČi 171.434 215.000 125 08 SKUPflJ 2.863.696 3.403.000 119 : 31avni namen 10 mMUNAUR DEJAVNDST Vzdrževanje oestnih preho- dov čez železniško progo 510.050 607.000 119 Zlmska služba 1.141.895 1.000.000 88 Prispevek za uporabo vode za fontane 170.856 95.000 55 Ctaiova napisov ulic in zgradb 1.68^ 6.000 Stroški za izvršbe in del,pžacije 17.763 .20.000 112 Regulacijski nafirt - 1.000.000 Zazidalni načrt - 1.250.000 -Geodetske storitve -________50.000 10 SKUPAJ 1.842.249 4.028.000 219 Glavni namen 11 EEJKVNOST KRAJEVNIH SKUPtTOSTI KS Ajdovščina 526.300 583.100 110,8 KS Gradišče 520.000 576.100 110,8 KS Kolodvar 529.800 587.000 110,8 KS Poljane 573.900 635.900 110,8 KS Pruls 529.800 587.000 110,8 KS Stara Ljubljana. 539.600 597.900 110,8 KS Stari Vodmat 519.300 ' 575.400 110,8 Kfe Tabac 561.300 622.000 U0,8 Za nova delovna mesta 230.400 11 SKUPAJ 4.300.000 4.994.800 116 - Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center Je osnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977 obravnaval na seji dne 4. 5. 1977 In ga daje v javno raz-prsvoi LJubljana, 4. 5. 1977 IZVRSNI SVET BELE2KE BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE BELE2KE DOGOVORI, posebna priloga — Tisk ČGP Delo — Ljubljana, maj 1977