ZZ8 številka. V Ljubljani, v sredo 6. oktobra 1820. LIH. leto. Izhaja rsak dan popoldne, Israeotfl nadalje tn prainike. Insa.-stl: Prostor l m/m X 54 m/m za male oglase do 27 mim višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. JJpr vnižtvo »Slov. Naroda" in »Narodna Tlakama*' Knallova ul!ca št. 5, pritlično. — Telefon št 334. „Slovemkl Ifarod* velja v LJubljani In po pošti i ▼ Jugoslaviji s celoletno naprej plaćan . K 180*— polletno. . . , . . . m 90"— 3 mesečno. • .... ■ 45'— l n . . • '.....t5r~ Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na pošljejo \' prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poalatve denana se ne moremo ozirati. V inoaemstvo i celoletno •••••• polletno . .... V. . 3 mesečno . . • . • K24d — ■ 60'— 20 — Uredništvo ,,Slov. Naroda" Knailova ulica st 5, I. nadstropje. Telefon stev. 34. Dopisa spre; e a a le podpisane in zadostno franko van e. \Š&~~ Rokopisov na vrača. ~WSM Posamezna Številka velia 1 krono. Poštnina piačana v gotovini. Fran Govekar: Gospa IIII C Konec) Takrat so se borili za slovensko Talijo Karel Bleivveis Trsteniški, dr. Fran Tekavčič, Josip Prosenc, Gust. Pire in drugi rado volj ci. Ne le brezplačno, nego celo na lastno škodo. Bili so intendantje, dramaturgi, ravnatelji, nadzorniki, učitelji in blagajniki in tajniki, vse obenem. Gledališče je gojilo vse tri stroke, nemška konkurenca je bila huda in nevarna. A denarnih sredstev skoraj nič. Zato so imeli dela ogromno, skrbi so postale vsaic hip neznosne in krize so pretile sezoni za sezono s katastrofo. Toda idealizem teh mož, ki se niso strašili nobenih žrtev, je bil neizčrpen. In razveselili so se novega drama*, talenta Mirni Ogrinčeve, vrgli so skupaj ter zbrali nekaj stotakov ter jo poslali v Ottovo šolo na Dunaj. Velemesto samo s svojimi gledališči naj ji bo praktična učilnica! In Mirni se je vsa srečna odpeljala v dražbi to-varišice, ki naj bi postala domača operna altistka. V par mesecih se je Mirni vrnila. Še navdufenejSa, še podietnejša in p^umneiša. In postala '"s naša prva ljubimka. V sezonah 1803-1901 je igrala celo vrsto prvih ta drugft, Jttagičoih Korošci in Bodite Črtomiri Naši koroški rojaki, potomci starih slovenskih kmetskih vojvod bodo v nedeljo 10. oktobra imeli slovesno priliko, da izbirajo in izbero za svojo bodočnost kot svojo državo: ali Avstrijo, ki je „nesposobna za življenje", ali Jugoslavijo, ki je obljubljena dežela Indija Koromandija. Na Slovenjem Koroškem se bo v nedeljo 10. oktobra odigral velik dramatičen prizor svetovno zgodovinskega pomena: Koroški Slovenci bodo nastopili na političnem odru svetovne povestnice in oči vseh di-plomatičnih gledalcev cele Evrope bodo uprte v starodavni slovenski Korotan, kajti koroški kmetje in delavci, koroške žene in dekleta bodo reševali avstrijsko - nemški -jugoslovenski - italijanski problem! V nedeljo 10. oktobra 1920 se bo še enkrat ponovil v vsej svoji srditosti in ljutosti krvavi — duševni — boj med Valihunom, sinom Kajtimara in med — Črtomirom, boj med renegati, nemškutarji in odpadniki na eni strani in med pristnimi, značajnimi trdnimi Slovenci na drugi strani. Po več ko tisoč letih se bo odigrala — morda končno in za vedno — krvava zgodovinska igra med Slovenci — in Nemci na Koroškem! Še enkrat se bo dvignil zastor na Krnskem gradu, še enkrat bo izbiral, to pot odločilno, slovenski kmet svojega vojvodo, svojega gospodarja, da ga po končanem izboru slovesno ustoliči na knežjem kamnu za svojega vladarja. Korošci, sami Črtomiri, najmlajši in najstarejši med jugo-slovenskimi junaki, se bodo sami z majhnim tropom- branili ter se bojevali za vero staršev, za lepo boginjo Živo, za svoje narodno življenje, za bogovi nad oblaki, za svoje svete narodne svetinje! Da, več kot dvakrat šest mesecev je močila koroška tla krvava reka in Slovenec je moril Slovenca, brata, ah res, »kako strašna slepota človeška!" Toda potomec starih slovenskih knezov vć, da »Največ sveta otrokom sliši Slave", in zato bo našel pot tja, v Jugoslavijo, „kjer nje sinovi si prosti vorjo vero in postave*, kajti on ve, da »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim solncem sužni dnovi!" KoroSIcel in Uliklooe Zale! Zato bodo v nedeljo 10. oktobra molče vsi Korošci vzeli orožje — beli listek — znamenje miru in sprave — v roke in volili — Jugoslavijo ! Kakor Črtomir „Strahljivca (omah-Ijivca!) v celem ni imel števili", tako bodo tudi koroški kmetje — sami Črtomiri, koroške žene in dekleta — same Miklove Zale, ki bodo brez strahu in omahljivosti se zagnali v bo} ter premagali Nemca, Italijana, premagali vse poturice in janičarje, ki so izdajali svoj rod, svoj jezik, svojo domovino! Da, na dan, v nedeljo 10. oktobra 1920. se mora vršili ognjeni duševni krst, narodno prerojenje po celem Koroškem ob potokih Drave, Gline, Krke, Bistrice, Borovnice, Meže in Labudnice! Korošci! V nedeljo 10 oktobra je vaš dan, vaš mejdan! Vam je poverjena težka naloga, usodepolna izbira: mrzli sever ali topli jug. Vi boste odločevali v nedeljo 10. oktobra ne samo o svoji lastni usodi in bodočnosti, odločali boste tudi o usodi vaših bratov, ožjih sorojakov v Zilji in Kanalu — in o usodi primorskih Slovencev, ki tudi še ječijo pot tujim — italijanskim jarmom! Ako se izrečete za Jugoslavijo, boste rešili zasužnjene Ziljane in neosvobojene Primorce, ako ne, si boste samim sebi okovall roke s suženjskimi verigami na veke! Solzne oči Ziljanov, vaših bratov, proseči pogledi primorskih Slovencev, srca vseh Jugoslcvenov bodo ta dan pri vas, z vami, kajti vi imate ključ do Zilje in solnčne Goriške, vi odločujete o usodi in bodočnosti vaših bratov, ki štejejo skoro milijon duš! Zavedajte se torej, dragi koroški rojaki, velevažnosti in pomembnosti glasovanja. Pokažite in dokažite na dan glasovanja bivši mirovni konferenci in vsem drugim komisijam, diplomatom in politikom, da ste sami dosti zreli, zavedni, samostojni in da ne potrebujete nobenih tujih varuhov, da so vam delali kruto krivico, ko so vam krivično in nepotrebno vsilili „ta" smešni plebiscit. Vi morate glasovati o svoji bodoči državljanski pripadnosti, vaši zasedeni primorski in ziljski bratje ne smejo! Ali ni to vnebovpijoča krivica! Zato raztrgajte v nedeljo 10. oktobra na dan -plebiscita v sveti narodni jezi zeleno nemško glasovnico in denite obe — raztrgano zeleno in čisto, celo, belo glasovnico v skrivnostno kuverto! Ne mrzli sever, ne uboga, falira-na, propadla Avstrija, temveč solnčni jug, bogata, mlada Jugoslavija naj bo vaša vodnica in kraljica! Maščujte se nad tisočletno avstrijsko nemško krivico, vrzite jo na dan glasovanja ob tla in rešili boste sebe, svoje brate Ziljane in Primorce suženjskih verig in spon! Rojak iz Roža. SIonsHska zemifi: na KĐrĐš&em sloven- skemu kmetsi, Piemenitasi so si prilastili tekom stoletij ogromno slovenske zemlje in dandanašnji ima v coni A na Koroškem 19 nemških grofov, baronov in vitezov skupno 83.641 hektarjev zemlje. Vele-posestva v coni B pa znašajo nad 40.000 hektarjev, tako, da merijo vsa veleposestva v Slovenski Koroški nad 130.000 hektarjev. Vsa slovenska Koroška, meri približno 2S0.000 ha. Torej imajo nemški piemenitaši skoro polovico slovenske zemlje. Tako so se zajedli med Slovence in gospodovali nad njimi. Pravi čudež, da so se še ohranili Slovenci, da jih ni že zdavnaj pogoltnila nemč-ka vsemogočnost! Par plemeni-tašev ima toliko zemlje, kakor 80.000 slovenskih kniefcav in delavcev. To je vnebovpijoča in-Ivj«- ! Ali ta krivica se da odpraviti- Dan 10. oktobra 1920 more to krivico streti in vreči ob tla! Koroški Slovenci! Glasujte v nedeljo vsi za Jugoslavijo in izginili bodo iz Vase srede nemški krvosesi. Jugoslavija bo izvedla agrarno reformo in ako pripade Koroška Jugoslaviji, potem se bodo nemška veieposestva razdelila med kmete in delavce. Potem bo koroški Slovenec rešen nemške more in na svoji zemlji bo sam svoj gospodar! Oglejte si te prelepe gozdove in travnike, ta ( krasna, obsežna zemljišča, vso to je slo- ! venska zemlja, slovenska last, iztrgana Slovencu iz rok, da se redi na njej nemška zalega in tlači in zatira koroški slovenski rod. Nekdaj je bil svoboden koroški kmet, ali Nemec ga je podjarmil in nemški vpliv se jo vsedel za vrat vsakemu koroškemu Slovencu ter mu trgal slovensko zavest. Pa je ni iztrgal in 10. oktober mora pokazati, da je živa slovenska zavest na Koroškem in ta zavest povrne koroškemu Slovencu njegovo po tujcu mu odvzeto zemljo. Bliža se rešiteljica Jugoslavija, ki bo z agrarno reformo poravnala stoletne nemške krivice. Zato pa se globoko oddahne dne 10. oktobra koroški Slovenec, ker bo svoboda posijala na njegovo zemljo. Sam svoj gospod na svoji lastni zemlji! To bodi glasovalni klic v nedeljo m nemški zmaj se bo gladen umaknil v svoj brlog. Gorje pa, tisočkrat gorje, ako bi slovenska Koroška prišla pod Nemce. Slovence bi obešali in pobijali, brezpraven bi bil Slovenec, vzeli bi mu zemljo in na nekdanjem svojem svetu bi bil za zadnjega nemškega hlapca. Voliti torej ni težko na dan 10. oktobra: Ali jugoslovanska voboda. prostost in pravica ali pa večna nemška sužnjost. Zato pa: v boj za svojo slovensko zemljo, vsi za svobodo! Medzavezniško -^plebiscitno komisijo opozarjamo, da hodijo celovške razbojniške tolpe v glasovalno cono A, ne da bi se tamkaj udeleževale agitacije in propagande, v kolikor je dovoljena, marveč zgolj v ta namen, da povzročajo spopade in incidente, ker mislijo, da bodo na ta način najlažje dosegli, da bi to ozemlje zasedle ententinc Čete tn da bi se odgodil plebiscit, kar bi bilo samo v prilog nemški stvari. Prepričani smo, da ni v interesu zaveznikov, da bi se plebiscit odlagal od infinitum ter s tem vzdrževala anarhija, ki je zavladala na plebiscitnem ozemlju v trenotku, ko se je odpravila demarkacijska črta. Zato pozivamo plebiscitno komisijo, da ukrene vse potrebno, da se napravi že vendar enkrat konec divjanju plačanih nemških razbojniških čet, ki jih pošiljajo iz Celovca na slo- vensko ozemlje samo v to svrho, da bi tu izzvale nemire in izgrede ter spravile v strah mirno slovensko prebivalstvo. Plebiscitna komisija naj bo uverjena, da se naš narod na Koroškem ne da ustrahovati. Dokaz tega so krasni pojavi narodne zavednosti in zavesti, Id Jo opažamo zlasti v zadnjem času, dokaz tega skalnato čvrsto prepričanje našega ljudstva, da bo slovenska stvar na Koroškem zmagala v kljub vsemu nemškemu nasilstva in terorju, v kljub zvijačam koroških Nemcev in njih laških prijateljev, v kljub lažem, ki jih trosi od avstrijskega zunanjega urada plačano časopisje po vsem svetu, vkljub podkupovanjem z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami in vkljub poduort v znesku 16 milijonov kron, ki jih je poslal Berolin koroškim Nemcem in nemčurjem v agitacij- ske namene, vkljub mojstrsko izvedeni agi* taci Ji. ki jo je organiziral »Heimatsdienstr* Naš narod bo s svojim glasovanftm pokazal, da je vedno imel in še ima to zavest, da Je plebiscit na Koroškem krivičen in nepotreben in da je antanta zakrivila vnebovpijoč greh s tem, da je naložila breme plebiscita Sloveniji, oni Sloveniji, ki jo je Seton Watson imenoval *scopegoat* — žrtveno jagnje Evrope. 10. oktober bo sicer za nas razburljiv, a vendar tudi svečanosten dan, kl nam donese zmago na vsej črti, to bo dan, ki dokaže vsemu svetu, da Je Koroška bila, da Je in da bo za vse čase ostala Jugoslavenska in slovanska. 10. oktober bo praznik, Id bo v zgodovini za večne čase zapečatil slovenstvo koroške zemlje. ' Politične oestiT — Priprave za volitve. Po vseh pokrajinah naše drŽave se je že pričelo s pripravami za volitve v konstituanto. Iz vseh krojev s poročajo o zborovanjih, lestankih delegatov I posameznih strank Itd., itd. Iz Splita poročajo n. pr., da se je v nedeljo vršila tamkaj seja seljačkega saveza, na kateri so se delegati izrekli za izvenstrankarsko kandidatno listo dr. i Trumbiča. Minister prosvete Svetozar PribiČevlć! je odpotoval na volilni shod v Subotico. Tudi; iz Makedonije poročajo, da vlada med tamoš-njimi Arnavti in Turki izredno zanimanje za' volitve, kar se doslej še ni nikdar opažalo. V glavnem sc bo vršila v MakedoniU borba med demokrati in radikale!. Turki in Arnavti, ki poznajo obe stranki večinoma le po Imenu, nazivljajo radikalce .radokaije". demokrate pa „dimokrate*. V političnih krogih se zatrjuje, da se bosta oba šefa prizadetih strank, Ljuba Davidović in Nikola PasiČ napotila na agita-cijsko potovanje v Makedonijo. =s Pred uradniško stavko. Zveza državnih nameščencev je imela včeraj dcrol-dno shod, ki Je bil precej buren. Vsi tovorniki so ostro napadali neznatno povišanje1 plač državnih nameščencev. Z večmo glasov je bil sprejet sklep, naj so povišanje1 odkloni. Predlagana Je bila resolucija, po kateri naj bi uradnistvo stopilo s 15. t. m. I v stavko, ako se ne ugodi njihovim zahtevam in ako na to pristanejo tudi c^ruge zveze. Proti tej resoluciji je nastopilo mnogo glasov m je nastalo splošno razburjenje tako, da Je radi tega predsednik shod moral zaključiti. — Pakt med slovenskimi klerikalci In hrvatsko zajednico. Osjek, 4. oktobra Za-jedničarskl »Hrvatski liste prinaša iz LJubljane sledečo vest: Vest o zaključku ekse-kutivnega odbora SLS, da se ponudi sporazum hrvatski zajednici, je nepobitna istina Samo pučka stranka na Hrvatskem M protivi temu sporazumu, osobito pa grupa mlajših politikov okrog zagrebške »Narodne politike«. »Hrvatski list« psuje to grupo, češ da ji je več za osebne koristi, kakorJ pa za interese naroda v Hrvatski m SKi-vonijl == Kaj hočejo radikalci? V >Balka-nu< odkriva Bože Nikolajević pobožno željo radikalcev, katerim so se naši in na svojo žalost celo najbolj zoprno ji komičnih ali smešnih ulog. Marfa v Tucićevem »Trhlem domu«, Polonica v mojih »Rokovnja-Čih«, Bogumila v P/eŠeren-Gan^lo-vem »Krstu pri Savici«. Fucharis v Grillparzerjevi »SappflO« Amalija v Schillerjevih »Razbojnikih <, Vida v Stankovskega A *d sropnie de stopnje«. Ženeslava v Pohlovih »Sedmerih gavranih«, Ofelija v Shakespearovem »Hamletu«:, Amalija v Raimundovem »Zapravljivem, Ana v Cankarjevem »Jakobu Rudi«, Ana v Nisslcvi »Čarovnic: pri jezeru« itd. Igrali so Goetheievo »F.mi-Iijo Galotti«, Ibsenove »Strahove«, Gogoljevega »Revizorja«, Shakes-pearjevo kokmedijo »Kako se krote ženske«, Ganglovega »Sina«,Ašker-čevega »fzmajlova«, Stritarjeve »Logarjeve*-, razne Anzengruberje-ve, Sudermannove, Sardouove in dr. igre, žalostne in vesele, — seveda, najrajši hudo vesele in včasih tudi naravnost bedaste. Zakaj Da-moklejev meč: Deficit! — razpad! — je visel nad našim gledališčem na nitki, ki je postajala tanjša in tanjša . . . Tedaj je Mlrrri poklical £ sebi Dunaj. L. 1S97 se je tamkaj odločila njena srčna usoda in zdaj je stopila v zakonsko zvezo. Na njeno mesto je prišla v Ljubljano nepozabna češka umetnica Krista ItS* ckova, mlada gospa Mirni pa je igrala dalje z dunajskimi akademiki v »Slovanski Besedi«. Dr. Matija Murko je bil predsednik slovenski družbi, Ivan Prijatelj, Fran Kohal, Ivan Vavpotič, Jožef Reisner, Fr. Zupane, Hinko Smrekar i. dr. pa so bili igralci, režiserji itd. Prirejali so dramske, operetne !n kabaretne večere, deklamacije in predavanja, ga. Mirni pa je bila vedno živ motor, ki je strokovniaško poganjal podjetnost mladih diletantov. Od 1. 1901 do 1904 je trajala ta najtežja, a menda za Mirni vendarle najlepša življenska doba. Nato je prišla v Idrijo. Profesorjeva soproga. In v idrijski čitalnici je tekom enega samega leta igrala glavne ženske uloge v Murni-kovem »Napoleonovem samovar-ju«, v »Rokovnjačih«. »Revčku An-drejčku«, Gorkega »Na dnu«, »Razbojnikih«, Ganglovem »Sinu«, »Bratu Martinuc ter v opereti -Deset deklet, a za nobeno moža«! L. 1905 je bila že v Novem mestu, kjer je ostala tri le*a. In zopet sta bila z njenim soprogom na čelu podjetnih dramat. diletantov v Narodnem domu. Novo mesto je že od Vrhovčevih časnv vztrajno in resno gojilo dramatiko ter ie imelo vedno dosti velesposobnih igralk in igralcev. In gospa Mirni se je letila ondi najtežjih nalog. Zaigrala k »Valensko svatbo«* »Jakoba Rudo«, »Sina«, skoraj Vos Mrijski repertoar ter vrhu vs??a novega še Her-vejevo »Mamzell Nirouche?! L. 1908. we je vrnila v Ljubljano. Igrala ie *e še enkrat v Narodnem domu na korist dijaški »Domovini«. Daleč zadaj je os ral" njeno bohemstvo, v katerem sc je vzlic vsemu ob svojem prekirevajočem temperamentu ia junaškem vztrajanju počutila vendarle se najsrečnejšo. Njena pot od tobačne delavke do gledališke artistke in ugledne profesorske soproge je bila strma, a s častjo premagana. Na vrhuncu pa ji je postalo tesno, orazno, dolgočasno. Zakopala se je s strastno nenasitnostjo v literaturo, iskala je utešenja na koncertih, v gledališča, na letoviščih, zaman: njeni energiji je manjkalo akcije na odru, borb, intrig, porazov in uspehov, trium-fov in joka nad resnično ali domišljano krivico. Postala je popolna modema dama, humorna, malce ironična v razgovoru, elegantna, zelo kritična in — kakor v prvi mladosti — zelo svojeglava, resolutno absolutistična. Imela je vsega, samo ne — odra in otroka! In v tem tiči vzrok njene tragike. Ce bi bila Imela to dvoje, bi še živela med nami — ugledna umetnica in vrla mati... A prišla je vojna in nanjo se je zgrnila strašna osamelost z vso svojo mučno duševno in srčno praznoto. Gledališče je postalo kino, koncertne dvorane so se premenile v kasarne, povsod ogleduhi in ovaduhi, mož v puljski trdnjavi, a prijatelji na vseh frontah in po vseh špi-talih. S kom naj bi govorila o svojih nekdanjih idealih, s kom o umetnosti, knjigah, življenskih problemih in družabnih zagonetkah? Poklicala me je v Unionski kavarni za mizo ter mi izlivala dušo par ur. Refren pa ji je bil: »Sama: Tako sama!« — In nihče je — ne ljubi! Nihče ne razume! . . . Oh, Bog, kako strašno topo je to življenje! -- Pa je končno le našla sorodno dušo. In vzcvela je, razživela! Sreča jo je obsijala kakor večerna zarja z zlatordečo avreolo. A domišljala si je, da mora trajati ta sreča, večno. Mora! je zahtevala svojeglavo. Pa je minila vojna ... pa je ugasnila zlatordeća večerna zarja in kruta treznost življenjskih zahtev je kakor gost mrak objel Mi-mino dušo. In spoznala je, »kako se v strup prebrača vse, kar srcć si sladkega obeta.« Uvaževati, upoštevati ni marala. Vse ali nič! In skočila je resolutno v temo, v — nič... razočarana idealistka! S spoštovanjem polagam na njen grob svojo Rosetnico, \ % straii. klerikalci z dudo in telesom zapisali. Po njegovih besedah je najboljša resi-itev vseli državnih vprašanj in najbolj-iši izhod iz sedanje kritične situacije ta (ta, da. >Srbija uzme u svoje ruke iniei-(jjatrvuc. To inicijativo pa si predstavlja Itako, da se naj osnuj© v Beogradu močna centralna vlada, katere člani naj bordo samo politiki iz Srbije. >TJ toj vladi ineće biti ni Hrvata, ni Slovenaca, ni Sr-]ha. izvan Srbije!« Ona bi bila predstav-[nik nepristranosti na znotraj, na zunaj fpa avtoriteta. Hrvati- in Slovenci naj bi »imeli samo ministrske pomočnike. Pr-;vo, kar bi bilo treba storiti, bi bilo, da ;8e pošljejo kraljevi komisarji pokra jin-jskima vladama v Zagrebu in Ljubljani, ;ta bi tvorili neposredno zvezo med vlH-|darjem in narodom in ki bi stali nad 'vsemi strankarskimi odnosaji.< Tako ftzgleda avtonomija pokrajin po nazira-:nju radikalcev, zaveznikov naših klerikalcev! = Novosadski Nemci zatrjujejo svojo lojalnost. Os jek, 4. oktobra. Novosadsko (glasilo tamošnjih Nemcev se bridko pritožuje nad odredbo, da tuierodci ne bodo IsmeK voliti v konstiraanto. Pravijo, da ne zahtevajo zase mednarodne zaščite, da niso •zahtevali opcijskih pravic, pač pa so lojalni ^državljani Jugoslavije in zahtevajo kot taki ^pravico, da se smejo udeležiti volitev v konstiraanto kot polnopravni državljani. =s Volilni imeniki v Mariboru razpoloženi. Iz Maribora nam poročajo: Volilni imeniki za mesto Maribor so razgrnjeni ter imajo volilci vpogled do 10. t. m. Klerikalci so izpustili iz volilnih imenikov vse one, ki so bili pri ljudskem štetju leta 1910 vpisani z nemškim občevalnim jezikom. Ker se je takrat z mano avstrijsko prakso vpisovalo vse, ki so v mariborskem okrožju rabili nemški kot obče-valni jezik, v nemško rubriko, je jasno, da je vsled tega prizadetih mnogo Slovencev, ki iz faznih vzrokov takrat niso protestirali proti takemu postopanju. Takrat se ni oziralo na ma-terni jezik, marveč samo na občevalni jezik in takratna nemška uprava je to zabranila, samo da je pokazala, da je Maribor — .stramm-deutsch". V tem oziru bo treba s strani prizadetih največje pozornosti, da vsled tega ne pridejo ob volilno pravico. Italijanska mistifikacija. Vsakega sredstva, tudi najbolj nepoštenega, ee poslužuje velik del italijanskega ča-jsopisja, sedaj tik pred novimi po gaj a-inji, v katerih se ima končno rešiti jad-uransko vprašanje. Ti listi seveda mislijo, da bodo koristili italijanski stvari z nepoštenostjo, pa se kruto varajo. Rimska >Epoca< hoče naslikati dr. Trumbića za moža, ki se je takorekoč ze vdal italijanskim zahtevam in ki svetuje svojim rojakom, da naj niknr ne pozabijo požrtvovalnosti Italije, kateri dolgujemo svojo svobodo. >Epoca< |>iše: Utemeljena je misel, da se bo ju-goslovenska delegacija to pot pokazala pomirljivo. Zato imamo simptomatične »SLOVENSKI NAROD", dne $. oktobra 1920. znake. Neka oseba, ki je prišla iz Spli ta, je pripovedovala, da je pisal dr. Trumbič svoji rodbini in nekaterim pristašem svojim pismo, v katerem obsoja kampanjo jugoslo venskega časopisja proti Italiji, češ da smo si preko noči osnovali veliko državo in zadovoljimo se! Splitska >Nova Dobac dostavlja k temu, da niti ni treba omenjati, da gre tu za navadno mistifikacijo. Uredništvo je povpraševalo pri rodbini in ožjih prijateljih dr. Trnmbića, pa je izvedelo, da dr. Trumbić ni pisal nikakega takega pisma, kar se tudi izključuje samo po sebi in to vsak ve, kdor pozna dr. Trumbića. Mistifikacija more imeti dva iclja: da bi vzela ugled dr. Trumbiću v njegovi domovini in da bi delegati italijanske vlade nastopili toliko brezob-zirnejše. Dr. Trumbič bo pri pogajanjih nastopal po navodilih beogradske vlade, torej je sploh nesmiselno vsako takole podtikanje, kakršno je zagrešila rimska >Epoca<. = Razkritje madžarsko - habsburške propagande. Vkljub vsemu demen-tiranju madžarskega poslaništva glede razkritij >Arbeiter Ztg.< ostane dejstvo, da odgovarjajo razkritja o madžar-sko-habsburški propagandi resnici. >Wiener Abendblatt< priobčuje celo ime uradnika madžarskega poslaništva, ki je odnesel originalne dokumente. Ta uradnik se piše Schubav, ki je po izročitvi dokumentov odpotoval s češkoslovaškim potnim listom v Prago. Edino vprašanje, kdo je plačal monarhistične inserate v dunajskih krščansko-eocijal-nih listih, je še nepojasnjeno. Madžarski poslanik dr. Gratz, ki je prisegel na svojo čast. da so dokumenti falsificirani, je skrajno kompromitran in bo moral zapustiti svoje mesto. & Mala antanta in Italija, >I1 Pic-coloc priobčuje članek pod naslovom Mala antanta, kjer pravi med drugim da mora Italija previdno slediti balkanskemu gibanju, čeprav še ni dognano, da je mala antanta sovražna Italiji. Zveza med Jugoslavijo in Češkoslovaško, s katero je Italija v zadnjem času v hladnem razmerju, je prvo zrno nove vzhodne politične formacije, ki upravičuje vse italijanske dvome. Italijanska diplomacija mora najti v Avstriji možnost nevtralizacije vsake protiitalijan-ske orijentacije novega balkanskega bloka. Zato je dolžnost italijanske diplomacije, da skrbi za vedno bolj intimne zveze z Avstrijo. = Orlando v Braziliji. Bivši italijanski ministrski predsednik Orlando je odpotoval kot izredni poslanik v Rio de Janeiro, da izroči predsedniku brazilske republike važno lastnoročno pismo italijanskega kralja. Teisf&iiska in brzoiaoisia gioroEIIa. ZADNJI SESTANEK NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA — d Zagreb, 4 oktobra. (ZNU) »Novosti« poročajo iz Beograda, da v političnih krogih splošno smatrajo, da bo parlament, ko se sestane dne 12. oktobra, imel jsamo dve ali tri seje, na katerih se bodo sprejeli ukazni zakoni, predlagani po ministru za konstituanta Obenem se misli dati •vladi tudi v finančnih stvareh posebno pooblastilo. Začasno Narodno predstavništvo bi se potem sploh ne sestalo več, ker se bodo poslanci nahalali v volilni agitaciji. KOMISIJA PROTI DRAGINJI. — d Beograd, 3. oktobra. Komisija za izdelavo naredb proti draginji je dovršila svoje delo. Komisija Je bila razdeljena v dve sekciji in sicer v sekcijo za prisilne odredbe proti draginji in v sekcijo za organizacijo zasebne iniciative. Prva sekcija le izdelala zakonski načrt, ki ga bo minister za prehrano in obnovo zemlje Jutri predložil ministrskemu svetu. O glavnih principih, ki jih vsebuje ta zakonski načrt, se bo še poročalo. Druga sekcija je medtem sprejela načrt uredbe o organizaciji zasebne iniciative in o podpiranju konsumnih za-'drug javn&ga značaja, ki se v splošnem bavijo s preskrbovanjem konsumentov. V predlogu te sekcije le tudi zahteva, naj se rv finančni zakon za 1. 1920/?1 vstavi naknadno dopolnilo o otvoritvi kredita 500 imlijonav dinarjev, iz katerih bi se nakazovala konsuirmim zadrugam in aproviza-eiiam sredstva za obratni kapital. Ministrstvo za prehrano bo ta predlog izročilo ministrstvu za finance. Po predlogu komisije naj bi se v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje ustanovil poseben odbor strokovnjakov in zastopnikov konsumnih organizacij, ki na} bi vodil vse tozadevne posle. Novi predlog o pobijanju draginje se bo predložil parlamentu bržkone še tekoči teden. Po novem zakonskem načrtu bi 5e imel izvršiti popis hrane In vseh življenjskih potrebščin ter blaga po trgovinah in v skladiščih. Cene živil in blaga bi se maksimirale. Revizije naj bi se ponovno •uvedle ter kaznovali brezvestni trgovci. Nepoštene špekulacije naj bi se kaznovale iz zaporom do 1 leta In globo do 200.000 dinarjev. Razen tega bi se smele repoštenim trgovcem zapreti trgovine Nekaj članov odbora Je predlagalo smrtno kazen za špekulante, Id na brezvesten način dvigajo cene blaga in živil. RAZDELITEV MONITORJEV. — d Bcoprrad. 3. oktobra. (NU.) Iz Pariza javljajo: Poslaniška konferenca V Parizu je sprejela odlok svoje pomorske komisije glede razdelitve monitorjev bivše avstro-ogrške mornarice na Donavi. Po tej. naredbi dobi kraljevina SHS 4, Romunska S monitorje, 2 monitorja pa ostaneta na razpolago podonavski komisiji v Budimpešti. — >Po-litikac meni. da naša vlada ne bo pristala na tako razdelitev monitorjev, ker je samo naša vojska zaplenila moni- mete VELEIZDAJALCI PRED SODIŠČEM. —d Cetinje, 3. oktobra. Danes se le pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pričela razprava proti voditeljem gibanja, naperjenega proti obstoječemu stanju. Obteženi so veleizdaje; obtožencev Je ISO. Razprava je Javna in bo trajala kakih 20 dni. Razprava Je zbudila splošno zanimanje. ObtG-žence zastopajo ex offo branitelji. ITALIJANSKI SOCIJALISTI — d Milan, 4. oktobra. (Štefani) Vodstvo socijalistične stranke je odredilo, da I se bo socijalistični kongres italijanskih so-I cijalistov vršil od 29. decembra 1920 do 3. januarja 1921 v Florend. RAZPUST BOLGARSKE VOJSKE, Beograd, 4. oktobra. Iz Sofije poročajo: Narodno sobranje le v prvem čitanju sprejelo zakonsko predlogo o razpustu bolgarske vojske. Po tem projektu, ki odgovarja določbam mirovne pogodbe, stopi na mesto vojske orožništvo, ki bo štelo 20.000 mož in ki bo Izključno skrbelo v državi za vzdrževanje miru in reda. Za ta zakonski načrt so glasovali samo poslanci zemljedeljske stranke, dočira so vse druge stranke glasovale proti in zahtevale, da se naj vlada obrne vnovič na antanto in skuša doseči, da se spremeni določba, ki ureja razpust bolgarske vojske. STAVKA KOMUNISTOV V BRATISLAVI. — Bratislava, 4. oktobra. Na izgon urednika levičarsko-socialističnega lista >Magyarische Volksstimme< Pfif-ferlinga, so odgovorili komunisti s proglasitvijo generalne stavke. Stavka je danes zjutraj res izbruhnila, a je le delna, ker se jim ni priključilo češko delavstvo in železničarji. MILIJONSKA DEPRAVDACIJA NEMŠKEGA ČASTNIKA* — Berlin, 4. oktobra. V Parizu \zbuja veliko zanimanje afera, v katero je kot glavni krivec zapleten nemški častnik Lepper, član nemške komisije za izročitev vojnih vjetnikov. Ta je defravdiral nad tri milijone mark iz blagajne, ki mn je bila poverjena v oskrbo ter večino te ogromne svote v najkrajšem času v Parizu zapravil. Ko je izvedel, da so poneverbi prišli na sled, je pobegnil a so ga še pravočasno zasačili v San Sebastijanu. V to afero je zapleteno mnogo odličnih oseb in je pričakovati še nadaljnih aretacij. GENERAL INFANTERIJE KIRCH-BACH UMRL. — Dunaj, 4. oktobra. General in-fanterije in med vojno mestni poveljnik Dunaja Kirchbach je danes v svojem 63. letn tu umrl. VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM. — d Varšava, 4. oktobra. Frontno poročite od 3. oktobra: Med zasledovanjem sovražnika smo zasedli kraj Mir. Zasedli smo tudi nekaj krajev vzhodno od Bara-novičev. Nase brzo napredovanje povzro- rj5* s sovražnih vrstah vznaesrienja, 6fe vražne čete nimajo stikov s svojimi povelj niš tvL Pri Gorodišču smo vjeU sovjetsko brigado, ki se nI mogla več umakniti. Južno od Pripjeta ]e naša konjenica napadla 44 boljše viško pehotno divizijo, zajela 200 mož in vplenila 6 strojnic. — d Moskva, 4. oktobra. Frontno poročilo od 3. oktobra: Pri Novogrudku se vrše boji vzhodno od rek Njemen in Se-czara V okrožju Pinsk boji zapadno In južno od Luninca. Zavrnili smo sovražne napade pri Novokonstantinovu. — London, 4. oktobra. >Times< poročajo, da se je posrečilo vojnemu bro-dovju generala Vrangla uničiti pri Ma-riampolu Številno vojno brodovje boljše vikov. — d Dunaj, 4. oktobra. »Deutsche Te-legrapheninformation« Javlja iz Varšave: Ukrajinska armada se je združila z vojsko generala Vrangla pri Jekaterinoslavu. Južno od Odese stoječa sovjetska armada je v nevarnosti, da Jo obkolijo. POLJSKO - BOLJŠE VIŠKO PREMIRJE SKLENJENO. — Pariz, 4. oktobra. Brezžična brzojavka iz Varšave poroča, da je bilo sklenjeno in podpisano poljsko-boljše-viško premirje. — d Pariz, 3. oktobra. Po zadnjih vesteh iz Rige, je ruska delegacija predložila svoje predloge za mir na podlagi neodvisnosti Bele Rusije, Litve in Ukrajine ter re»-šitve plebiscitnega vprašanja v Vzhodni Galiciji Poljaki Še niso odgovorili na te predloge. Potrjuje se, da bi moskovska vlada popustila od gotovih zahtev, ki jih poljska vlada ne more sprejet!, ker želi, skleniti mir in dobiti tako svobodne roke napram generalu Vranglu, zatem pa organizirati novo boliševiško vojsko ter spomladi zopet kreniti proti Poljski. STAVKA ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV V RU8IJI. — Berlin. 4. oktobra. Po poročilih iz Londona so pričeli v Rusiji stavkati železniški uradniki. Nekega ljudskega komisarja so železničarji ubili, dva druga pa, katera je poslala vlada, da se s stavkujočimi pogajata, so v Seme-novu obesili. Isto se je dogodilo brez vsake preiskave ali obsodbe 12 delegatom, ki jih je vlada poslala, da posredujejo med njo in stavkujočimi. V Pe-trogradu so delavci vseh tovarn zapustili delo, ker se že par dni ni razdeljevalo nič kruha. 2ENA KERENJSKEGA PRISPELA V LONDON. — London, 4. oktobra. >Morning Post« poroča, da se je ženi Kerenjskega posrečilo uiti iz Rusije in da je prispela z dvema otrokoma v London. AMERIKANSKI DELAVCI PROTI LJENINU. — Newyork, 4. oktobra. Voditelj amerikanskih delavcev Combert je na zadnjem velikem delavskem zborovanju svaril delavce pred pustolovščino boljševizma in zatrdil, da mora amerikansko delavstvo varovati svoje stališče, odklanjajoč diktatorstvo Ljenina. Pogajanja o jadranskem upraSanjn. — d Beograd, 3. oktobra. Italijanski upravnik Galantl je podal sotrudniku »Politike« nastopno izjavo: Mesto, v katerem naj bi se vršila pogajanja o jadranskem vprašanju, še nI določeno. Po nalogu svoie vlade sem vaši vladi izročil Usto mest v severni Italiji in vaši delegati Imajo sedaj izbrati mesto, v katerem naj bi se nadaljevala pogajanja, ki so bila v Pallanzi prekinjena. Opomba ministra za zunanje stvari dr. Trumbića, da bi se v malem mestu kakor je Pallanza moglo od zunaj vplivati na pogajanja, se je upoštevala, vsled česar je italijanska vlada prepustila Jugoslaviji Izvolitev kakega večjega središča — Florence, Padove ali Benetk. To so mesta, v katerih bi se normalno življenje ne vmešavalo v bližino oseb pri pogajanjih. Pričakoval sem, da mi bo ministrski predsednik dr. Vesnic sporočil imena vaših delegatov. V tem pogledu obstoji še vprašanje, ali bo Pašič nadaljeval skupno z dr. Trumbicem delo. Pričakoval sem, da pride še v oktobru do pogajanj, ki bodo, kakor upam, zadnja Kakor vidimo, so se odložila za nekaj dni. Pri vsem tem pričakujem, da bo ta zadnja zapreka odpravljena in da bom mogel še tekom prihodnjega tedna obvestiti ministra Siorzo o dnevu katerega bodo pooblaščenci kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev krenili v Italijo. Skupna korist zahteva, da pride enkrat do stabilnega položaja. Problem se je že tolikrat razpravljal, da je znano stališče naše in vase vlade. Morem vas zagotavljati, da hoče minister Sforza, ki je eden redkih poznavalcev jadranskega vprašanja iti v svoj! naklonjenosti do konca, umevno pa je, da ima tudi to svoje meje, ki jih niti on In nihče drug na njegovem mestu v interesu države ne bi mogel prekoračiti — Na vprašanje, kako se bo dosegel sporazum radi Reke, je odgovoril Galantl: Ta del jadranskega vprašanja je v tesni zvezi z ostalimi njegovimi deli. Vzajemni kompromis more dovesti do odprave vseh zaprek, ki so onemogočate sporazum. Italijansko stališče Je nastopno: Reka naj sama odloči. Ako žel) narod na Kvarneru popolno svobodo ali internacijo-nallzacljo, naj se mn pusti, da sam odloči o svoji usodi. — d Beograd, 3. oktobra Rimski Ust »Epoca« je objavil dne 28. septembra vest, da je neka oseba, kl je došla Iz Splita, imela priliko videti neka zasebna pisma, ki jih je minister dr. Trumbić prve dni preteklega meseca poslal svoji rodbini in svojim prijateljem. V teh pismih zagovarja dr. Trumbić zmernost napram Italiji ter ob- soja gonjo jugoslovenskega tiska proti Italiji. V enem teh pisem stoji nastopno: Ustvarili smo veliko državo preko noči. kakor da je sen. Moremo biti zadovoljni. Ako je kdo, ki bi Imel kaj odstopili, potem smo to mi, ker ne smemo pozabiti uslug i Italije, ki ji dolgujemo osvobojenje. — Ministrstvo za zunanje stvari v Beogradu Izjavlja, da so vse vesti o teb pisuUi dr. Trumbića popolnoma Izmišljene. — d Zagreb, 4. oktobra. (ZNU) »Jutranji List« poroča iz Beograda, da zadnji ministrski svet nI sklenil ničesar deiinirlv-nega glede jadranskega vprašanja Za sedaj se ve komaj toliko, da se bo pogajanj udeleževal ministrski predsednik Vesnić ln delegat Radovlć. Glede itaUjanskih delegatov je znano samo to, da se bo ude.e/il pogajanj Sforza. Kraj pogajanj je menda oddaljen 40 minut od Rima in je 7a naše delegate naročen v tem kraju hotel »Re-gina«. Verjetno je, da se bodo pogajanja vršila ▼ tem hotelu. Našim delegatom bosta prideljena dva tajnika ln nekoliko arad-nikov kot pomožno osobje. Verjetno je, da se bodo pogajanja začela koncem tega tedna. — d Zagreb, 4. oktobra. (ZNU)' »Narodno Djelo« poroča iz Beograda, da je bila včeraj ministrska seja pod predsedstvom Njeg. Visočanstva regenta Aleksandra, ki je trajala nad dve uri Bavlil so se z vprašanji zunanje politike. V dobro informiranih krogih smatrajo, da se bodo pogajanja z Italijo vsekakor začela ta teden Naša kakor tudi italijanska vlada se na moč trudi, da bi se jadransko vprašanje definitivno rešilo. — d Zagreb, 4. oktobra. (ZNU) »Riječ« javlja iz Beograda da Ima naša vlada več prilik, uveriti se, da kaže gospod Galantl napram naši državi zelo malo naklonjenosti in da je pripisati baš njegovemu vplivu, da se do danes nI odredfio, kdaj naf se začno pogajanja z Italijo. Trst, 4. oktobra. Iz Rima poročalo: Ministrski svet je imel dolgo razpravo o zunanji politiki in sicer na temelju posvetovanj, ki sta jih imela ministrski predsednik Glolltti in minister zunanjih del grof Sforza V ospredju je bilo vprašanje o stališču Italije napram mali antanti in končna rešitev Jadranskega vprašanja Glede Jadranskega vprašanja se Je sklenilo, da se naj zopet uvedo direktna pogajanja z Jugoslavijo. Kakor vse kaže se sestaneta jugoslo-venskl minister zunanjih del dr. Trumbič m grof Sforza v prvi polovici tega meseca m sicer najbrže 8. t. ra. Kraj sestanka še vedno ni določen. Korošcem! Pri plebiscitu dobite dve glasovnici: belo fn zeleno. Bela je za Jugoslavijo, zelena pa za Avstrijo, Na volišča raztrgajte zeleno glasovnico, pustite pa celo belo glasovnico. Obe, celo belo glasovnico in raztrgano zeleno vtaknite zopet v~kuverto in izročite zaprto kuverto volilni komisiji. Iz naše kraljeuine. — Koroški dan v Sarajevu je priredila v nedeljo 3. tm. tamošnja Sokolska župa. Predavanje o Koroški je imel v Imperial - Kinu g. dr. Čremosnik. — Podržavljenje jufne železnico. »Riječ« poroča iz Beograda: vlada je sklenila, da se naš del južne železnice prevzame v našo upravo. Naša drživa bo plačala za to družbi mesečno dva milijona frankov do definitivne rešitve tega vprašanja Uprava južne železnice, ki se pogaja tudi z Italijansko vlado, s tem ni zadovoljna in namerava storiti nove korake pri naši vladi, da se sklene provizoričen arrangement — NaS konzulat t Pragi Jugoslovanski generalni konzulat v Pragi Je preselil tvojo pisarno v Jindfihovo uHco št. 20, poleg glavne pošte. — Za uradnike. Včeraj je bila podpisana uredba o potnih in selitvenih stroških uradnikov, H velja od 1. oktobra dalje. neodriiena domovina. — D* Annnnzijev ukaz In reški mestni •vet V četrtek je bila seja mestnega sveta, na kateri so debatirali o priznanju začasne viade. Mestni načelnik Gigante je preči tal D* Annun-zijev list, ki zahteva, da mestni svet vsled faznih temkncUoinlh vtstL M «e šhilovmeata ln v gotovem delu časopisja, jasno izjavi svoje stališče In da prizna začasno vlado In na ta način pokaže pred svetom ono soglasnost, ki v resnid obstoja med njim in mestom. Posamezni govorniki so zahtevali, da se brez diskusije prizna začasna vlada. Kljub temu pa je zahteval Host, Venturl, da se izvede debata, naglašajoč, da so pristaši reške ljudske stranke proti reggenzi. Na Reki vlada še vedno revolucionarno stanje, ki je omogočilo, da se reši italljanstvo Reke, sedaj pa mora Izvesti borbo tudi proti GloHttljevemu kabinetu. Grof Sforza je po konferenci v Spsji Izpremenil svoje stališče napram Reki in Italiji, ko te je postavil na stališče odrekanja. Hotel je govoriti tudi Misculin. pristaš ljudske stranke, toda galerija tega ni pripustila. Seja se je morala prekiniti, in sam Grossich je moral zastaviti ves svoj osebni vpliv in se pogajati z galerijo, da se omogoči Miscullnu. da pride do besede. Na koncu se je vendar posrečilo, da je zastopnik ljudske stranke izjavil stališče svoje stranke. Naglašal je italijanstvo svoje stranke in razlagal program, ki je do skrajnosti aneksljonl-stičea Samo reški ljudski stranki gre zasluga, da Je italijanska ljudska stranka priznala italijanstvo Reke. Reška ljudska stranka je hvaležna D* Annunziju, toda slediti mu ne more. Ko je govoril zastopnik Misculin in njegov somišljenik ►epoll, se je galerija vedno vmešavala v njegov govor ln delala razne medklice, posebno: .Živel kralj, papež !• Na koncu je bil sprejet sklep, ld se glasi: Mestni svet sprejema v vednost proklamacijo italijanske reggenze na Kvarneru, in priznava začasno vlado, ki ji predseduje D' Annunzio in obeta svoje sodelovanje s šeljo, d« bi provisoričaa slada v kratkem U- 228. štev. vršila definitivno aneksijo Reke Italiji. Po seji so se vršile običajne ovadje pred stanovanjem načelnika. Manifestanti so spotoma srečali d* Annunzija, ki jim je priporočal diaciplino in opreznost proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. — Ia Dalmacije. Iz Šibenika poročajo, da je hodil zopet okoli neki naci-jonalistični zastopnik iz Italije, pa govoril tuintam. V Šibenika je imel govor ob 11. ponoči. Udrihal je po zaveznikih, zlasti po Ameriki. Glede novih pogovorov med Italijo in Jugoslavijo je zatrdil, da se morajo končati brezuspešno. Tako govori tudi anani dr. Pini, ki se vozi v Italijo po informacije. Hodi okoli, pa pravi ljudem, da bo Italija postavila Jugoslovanom take pogoje, katerih ne bodo mogli sprejeti in zadnjo besedo v Dalmaciji bosta imela D* Annnn-zio in Millo — Uradi so dobili ukaz, da morajo uradovati samo italijansko, le v prav izjemnih slučajih se smejo poslužiti srhohrvat8kega jezika. — Okupacijska oblast je zahtevala pred dnevi od županijskih uradov izkaze moških od 15. do 70. leta. Uradi so izjavili, da takih izkazov ne podajo, ker bi jih Italijani znali izkoristiti zase, češ, tu §o imena za dokaz svobodne volje dalmatinskega naroda za priklopljenje dežele k Italiji. — V Šibeniku so prekrstili ulice, ceste in obal z italijanskimi imeni: Via D' Annunzio, Riva Millo, Riva Vittorio Emanuele itd. — Iz Makarske poročajo, da neki renegat izseljuje mlade moške v Ameriko potom italijanskega broda, kjer dobe potne listine, da morejo oditi v Ameriko. Domača oblast jim no daje potnih listov, ker so podvrženi vojaštvu. Štedite! Na mednarodni finančni konferenci v Bruslju se je našel človek, ki je odkrito priznal, da države preveč izdajajo in da je treba temeljito štediti, če nočemo, da Evropa propade. Bil je to podpredsednik mednarodne finančne konference Anglež Brand. Izvajal Je: Gospodarski razvoj v zadnjih 100 letih, naraščanje kapitalizma v Evropi in naraščanje prebivalstva se je tako povzdignilo, da se evropska kultura nI mogla več sama vzdržati in da Je vojna popolnoma zmedla ustroj međunarodnih financ Vsled tega je prišlo do pravega kaosa, v katerem se danes ni mogoče več spoznati. Slikal je na to v temnih barvah finančni poloiaj Evrope in se Jo dotaknil tudi izrednih sredstev, da bi to vprašanje rešili. Države so mislile v prvem začetka, ko se je to vprašanje načelo, na oddajo premoženja. Dasi-ravno to ne bi bilo neizvedljivo in M bilo tudi v gotovem ozira pravično, se je vendar že takoj, ko so posamezne vlade pričele z delom, pokazalo, da Je te vrste sanacija neizvedljiva in da bi tudi silno slabo učinkovala na narodno premoženje in imela za posledico stagnacijo, če no že nazadovanja Prva skrb vlad je morala biti zato, da ustvari ravnovesje med tekočimi izdatki ln prejemki vlad, druga skrb pa, da se neproduktivni Izdatki ne samo zmanjšajo, marveč po možnosti popolnoma odstranijo). Številke dokazujejo, da so se izdatki držav v primeri % dohodki neraz-merno povišali. Sicer je res, da večine teh izdatkov ni mogoče omejiti, kar velja zlasti glede javnih dolgov, pokojnin in izdatkov za normalno poslovanje državnega ustroja Mogoče pa >e; štedi ti na polju neproduktivnih izdatkov. Tako je mogoče napraviti prf^ hranke pri oborožanju, a tudi tu le T' sporazumu z vsemi vladami Enostransko znižanje teh izdatkov s strani katerekoli države nima nobenega učinka, ker bi v najkrajšem Času zahtevalo so-! pet izdatno povišanje teh postavk. 7tf^ lezniške in poštne tarife je treba povišati, da bosta železnica in pošta mogU kriti vsaj svoje lastne izdatke. To pa je mogoče le v slučaju, da se vpliv vlad tako zmanjša, da v teh vprašanjih ne bo mogel kvarno vplivati. Sedaj pa se hoče ta vpliv le še povečati ter se govori danes prav mnogo o socijalizaciji in državnih monopolih. Stara resnica pa je, da državnih financ ni mogoče izboljšati, če se obenem dohodki prebivalstva ne izboljšajo. Najvažnejše za mednarodni promet pa je, da se ustvari na denarnem trgu varnost in stabilnost. — Gotovo je imel Brand s svojimi izvajanji prav s stališča Anglije, Amerike in Francije. V njegovih izvajanjih pa tiči za manjše države z manj razvitim kapitalom tudi velika nevarnost, da izgube znaten vir dohodkov brez vsakega nadomestila in da pridejo v še hujšo finančno odvisnost od velikih držav, kakor so že sedaj. Niti v principu torej ne morejo manjše države sprejeti vseh njegovih nasvetov, vsled česar se je bati, da se bo finančna konferenca razšla brez trajnega uspeha za ureditev evropskega finančnega vprašanja, če pa tudi ne doseže v tem rx>gledu uspeha, bi bila za vso Evropo že velika sreča, če bi se na konferenci našli vsaj principi za zmanjšanje izdatkov za vojsko, potem bi bila finančna konferenca vsaj — mirovna konferenca. Glasool Iz Koroške. — d POberfc, 4. oktobra. Italijanski polkovnik Navarint Še fungira kot nairlnik distriktnega sveta v Pliberka in očlvidno ga Je plebiscitna komisija pastUa na svojem mestu, da konča svoje prisfansko reševanje reklamacij. Navartni sprejema od nasprotnikov reklamacije proti vsem predpisom in Jih ugodno rešuje, slrvenske re-klamacije pa odklanja. — d Velikovec 4. oktobra Celovito Nemci organizirajo štiri delavske bataljone in tri bataljone dijakov ter (akozvano »£m-wohnerwehr* s privoljenjem mediavtzni-ike Ptebiscitnt komisij** Te l&l načeto 228 Štev. »SLOVENSKI NAKOD*, dne 6. oktobra 1920. o* stran, ( ■p», ■..... iM&r poslati deloma ie v »od/ od Četrtka na petek v cono A, ostale pa v noči od sobote na nedeljo. V slovenskem zaledin pa organizirajo stavko železničarjev in vseh nemško čutečih državljanov kraljevine SHS. Pretrgati hočejo brzojavne in telefonske zveze ne samo v glasovalnem ozemlja, ampak tudi po vsej Sloveniji. O tem načrtu se je iz-vedelo od zanesljive nemške strani. Razumljivo Je, da v plebiscitno komisijo, ki te nemške priprave mirno gleda, nimamo nobenega zaupanja. Razpoloženje našega ljudstva Je izvrstno. — d VelZkovec, 4. oktobra SnoČi je tudi italijanski podčastnik na Glavnem trgu Izzival naše vračajoče se Izletnike z žvižganjem in kazanjem pasjega biča. K sreči so bili takoj naši orožniki na licu mesta, ki so onemogočili nadaljnje Incidente. Dotični Italijan je bil s svojim drogom v družbi z veIikoQvsTdm Nemcem, s katerim Je prišlo do prerekanja. Orožnlštvo je razpršilo celo gručo. KOROŠCI OPROŠČENI VOJAŠKE SLUŽBE. — d Beograd, 4. oktobra Ministrski svet se je v eni svojih zadnjih sej bavil z vprašanjem o osvoboditvi vseh Korošcev od vojaške službe in o uvedbi milice na severni meji na štajerskem in Koroškem. ODPOKLICANI NA VARIM. — d Pliberk, 4. oktobra. Predsednik okrajnega sveta v Pliberku italijanski podpolkovnik Navarini, ki je Izzval znani incident preteklo nedeljo, je oil i.dpokiican. Na njegovo mesto pride italijanski major Car-> rara. NEMŠKE LAŽI IZ GLASOVALNE CONE A. — d Dunaj, 4 oktobra. Kakor poroča »VViener Mittagc, je brzojav« poročevalec haaškega lista *Nieuwe Curant«, ki se Je včeraj v Bistrici udeležil nemškega zborovanja, svojemu listu: V coni A vlada teror. Jugoslovenske tolpe hodijo okrog in plenijo pri nemškem prebivalstvu. Včeraj sem bil skupno s Kalteneggerjem napaden od take tolpe in sem se le s težavo rešil. Sedaj so Kalteneggerja ob belem dnevu napadli in pretepli. Ugotavljam, da medza-vezniška komisija te razmere trpi, ne da bi posegla vmes. (Opomba LDU: Prinašamo gorenje poročilo kot tip mnogoštevilnih enakih poročil, ki jih pošiljajo Nemci po svojih na ta ali drugi način pridobljenih prijateljih z znanimi nameni v svet Najbrže ni slučaj, da je Kaltenegger že v tretji izdaji v zvezi s tolovajskimi napadi središče razširjanih romanov.) Zahvala koroške dece. Koroška šolska mladina se je vrnila z izleta v Ljubljano nad vse zadovoljna in vzhičena nad prisrčnimi bratskimi pozdravi na postajah po Gorenjskem in svečanim sprejemom v slovenski prestottd, beti Ljubljani Vzradoščena Je, polna hvaležnosti tn ljubezni do rodnih bratov in sester, ki so Jo sprejeli s toliko prisrčnostjo in gostoljubnostjo v svoji sredi. 28. september J920 H ostane v trajnem spominu! Uresničujejo se Vodnikove besede, ki tih je de-klamovalo narodno dekle v Kranja v pozdrav Korošcem: -»en narod poganja prerojen ves nov . .« Okrajni šolski svet v Borovljah izreka tem potom v svojem in v imenu koroške mladine kar najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način sodelovati in pripomogli do tako lepo uspele manifestacije ob priliki izleta koroške dece v LJubljano. Vse je tekmovalo v prisrčnvsti — Vsem gre zahvala na tem mestu! Na svidenje v fugoslovcnskem Ko-rotanu! Dnevne nestI. V Ljubljani, 5. oktobra 1920. — Prosta vožnja za glasovalce na Koroškem. Vsi oni, ki imajo glasovalno pravico pri plebiscitu, dobe brezplačne vozne listke na vseh progah Južne železnice v naši državi in sicer v dneh od 1. do 10. oktobra za vožnjo tja tn v dneh od 10. do 17. oktobra za vožnjo v svoje bivališče, ako se pri železniški blagajni izkažejo z glasovalno izkaznico ali s potrdilom dotične občine, kjer imajo glasovalno pravico. Iste ugodnosti tudi dobe po vseh progah državnih železnic. — Smrt narodnega dobrotnika. Došla je nam brzojavna vest da Je umrl v Ma-kolah na svojem posestvu g. dr. Josip G e o r g, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, načelnik okrajnega zastopa in predsednik on-dotne posojilnice. Pokojnik, ki si je pridobil za slovensko stvar v šmarskem okraju neprecenljivih zaslug, je bil rodoljub starega kova, ki je več čas svojega življenja z največjo požrtvovalnostjo podpiral vsako narodno stremljenje, predvsem pa naša obrambna društva. Podpiral je materijelno vse narodne naprave, z največjo Ijubez-nostjo pa se je oklepal »Družbe sv. Cirila m Metoda«, o kateri je vedno In vedno naglašal, da Je to organizacija, ki jo mora podpirati vsak pošten Slovenec. Kako visoko Je cenil delovanje naše šolske družbe, dokazuje tudi njegova oporoka, ki jo je napravil že 31. januarja 1906. V tej svof! oporoki le postavil »Družbo sv. Cirila in Metoda za svojega univerzalnega dediča. S tem Je družbi naklonil čez 1 milijon kron. Politično Je bil pokojnik zvest pristaš napredne stranke Pogreb bo Jutri v sredo ob 15. url v Makolah. Velikodušnemu narodnemu dobrotniku, čigar ime bo zapisano z zlatimi črkami v analih naše šolske družbe, bodi ohranjen časten In trajen spomin. — Društvo »Oosposvetskl Zvon« sporoča, da je od danes naprej strankam, ki žele pojasnil radi plebiscita-glasovanja, vsak dan na razpolago g. Konrad Likozar v mestni hranilnici, Prešernova ulica 3, ker so vsi drugi odborniki odšli na Koroško. — Odlikovani železničarji. Danes dopoldne Je Izročil načelnik kurflnlce Južne železnice g. Igo šega po kratkem jedrnatem nagovoru najvišje odlikovanje temle železničarjem: zlato kolajno za uslugo kraljevemu dvoru Instrukcijsklma strojevodjema Rudolfu G a 1 e t u In Franu š t r a j-h a r J u ter strojevodjema Edvardu K1 a-r e r J n m Prana Z a*g r a dn I k u; srebrno kolajno strojevodju pripravniku Ivanu Gregorlču Id kurjačema Franu Jamni k u In Andreju O o r j a n c u. Odlikovan-ci so vodili ob priliki regentove ga poseta v LJubljani dvorni vlak Iz Zagreba v Ljubljano In nazaj. — On!m, ki so služili na koroški fron-tL Komanda dravske divizijske oblasti Javlja: Na stavljeni predlog in prošnjo tukajšnje komande, da se onim obveznikom letnika 1899 Iz ozemlja dravske divizijske oblasti, k! so bil! z ozirom na vladajoče razmere predčasno vpoklicani v aktivno vojaško službovanje na dan 8. januarja 1919 tn so bili s 7. Julijem odpuščeni od vojakov, ta z Izpolnjenjem 21. leta njihove starosti odslužena vojaška doba Izjemoma šteje na kadersk! rok, Je minister vojne in mornarice s Pov. F. D. Br. 9340 od 1. septembra 1920 Izvolil izdati sledečo naredbo: Radi Izjemnih razmer, katere so vladale na ozemlju dravske divizijske oblasti, vsled česar Je poveljnik dravske divizije bil prisiljen, uporabiti tudi mladeniče, rojene leta 1899. na koroški fronti kot aktivne borce, potrjujem gorenji predlog, da se tudi mladeničem, rojenim leta 1899 na ozemlju dravske divizijske oblasti, prizna na račun službovanja čas, Id so ga prebili v naši vojski prošlega leta s tem, da imajo doslužltl ostanek časa do odrejenega jim roka. _ — Nekaj neverjetnega. Nedavno tega smo zabeležili, da se hrvatski m srbski listi prav malo ali nič ne bnga-*> z* koroški « OHO**. bila edina izjema zagrebška > Domovi- na*. Menili smo, da se bo hrvatsko in srbsko časopisje saj v zadnjih dneh pred plebiscitom zainteresiralo za Koroško ter skušalo vzbuditi zanimanje za koroško vprašanje tudi v hrvatski in srbski javnosti. Toda motili smo se. Ti listi dosledno molče. Človek bi jim to končno odpustil, ne moremo jim pa odpustiti škandala, da o naših naporih na Koroškem dosledno molče, pač priobčuje jo zapored tendencijozme vesti o koroškem plebiscitu, ki jih dobivajo z Dunaja, To se mora predvsem očitati beogradskim listom, to celo takim, ki so na glasu, da so iz prepričanja ure« je vani v jugoslo venskem zmislu. Na drugi strani pa ne moremo odvezati krivde tudi naših merodajnih krogov, ki očividno čisto nič ne skrbe za to. da bi pošiljali poročila o dogodkih na Koroškem tudi hrvatskim in srbskim listom. Ako ima dunajski >Korrespon-denzbureau« možnost, da vtihotapila svoje tedencijozne vesti glede Koroške v beogradsko časopisje, bi tudi našemu Dopisnemu uradu morda bilo mogoče spraviti v te liste kratka situacijska poročila s plebiscitnega ozemlja na Koroškem. — Maribor v električni luci. V soboto večer se je Maribor po štiriletnem pričakovanju vendar prvič zasvetil v krasni električni luči. Za to pot so razsvetljene samo glavne ulice (Aleksandrova cesta, Gosposka. Vetrinjska ulica. Glavni tr£. Kralja Petra trg) a polagoma se električni vod razširja tudi na stranske ulice. Bilo je to ogromno delo 4 let, ker se je moralo radi elektrike preurediti obenem tudi celo telefonsko omrežje pod zemljo in v ozračju. Tozadevno je zdaj Maribor edino mesto v Jugoslaviji, ki je težko razmerje med električnim vodom in telefonskim omrežjem že na najuspešnejši način rešilo. Največ zasiug na tem ogromnem delu imata ravnatelj elektrarne g. in-žener Gostiša ter ravnatelj telefonsko-gradbenega oddelka višji oficijal Brad-ko. Visoko postavljene obločnice se vžigajo druga za drugo, ne vse hkrati. Slika mesta je pod krasno lučjo popolnoma spremenjena. Otvoritev je med občinstvom vzbudila veliko navdušenje. Vsako novo vžgano obločnico je spremljalo stotero odobravanje. Glavne ulice so bile polne občinstva, ki je sledilo vžiganju posameznih obločnic. Luči gorijo do pol 1. ure, nekatere celo noč, prvo noč so gorele vse od sobote do nedelje zjutraj. — Kako dolgo še? Pišejo nam: Bliža se že drugo leto, odkar imamo svobodno Jugoslavijo, a najdejo se še vedno zastareli uradi, ki jim je narodna zavest in ponos deveta briga in ki imajo še vedno v rabi samo nemške tiskovine, napise, štampilje, pečate. Tako ima na primer davčni urad na Vodnikovem trgu, kjer se kolekujejo trgovske knjige, še stari pečatnik, na katerem se zrc^ii napis: >K. k. Steueramt fiir die Stadt Laibachc in seveda tudi Se vedno — avstrijski grb. To ie Standal, ki presega vse meje. Nemci in Lahi so v tem ožini zavednejši, kar jim moramo priznati, ker kamor se usedejo, takoj zbrišejo zadnje slovenske sledove. Pri razmis-ljevanju in presojanju takih stvari, vsiljuje se človeku misel, da so ti staro-kopitni uradniki ali popolnoma brez narodnega čuta, ali pa še vedno upajo na čudežni novi preobrat in povratek nekdanje avstrijske vlade in režima. Izgovor, da se mora danes s tiskovinami i. dr. štediti, je jalov, kajti pri tiskovinah se varčuje, pri drugih stvareh se pa vsled slabega gospodarstva trosijo milijoni. Oudno je na tem tudi to, da se danes nič zganili Tudi malo več zavednosti ) — Duhovniki med tabo. Nauk »ljubi svojega bližnjega kakor samega se-be< bi morali predvsem oznanjevati duhovniki. Toda ne samo oznanjevati, morali bi se sami v prvi vrsti ravnati po njem. -Ealibog da je mnogo duhovnikov, ki se ne ravnajo po tem zlatem nauku. Med temi je tudi dekan Pešec v Šmarju pri Sapu. Njegova pomočnika sta nedavno tega imela biro in sta nabrala dokaj žita, ki ga pa nista mogla nikjer shraniti. Obrnila sta se torej na svojega dekana, proseč ga, da bi smela v njegovi žitnici shraniti nekaj vreč pšenice. Gospod dekan pa je to prošnjo odklonil, češ da ima svojo žitnico prenapolnjeno. Tudi ugovor, da shramba ne more biti polna, ker često ne dobita kaplana po več dni kruli a pod izgovorom, da je zmanjkalo žita, ni imel uspeha. Dekan je ostal neizprosen, dasi mu je bilo znano, da se nahaja v sobi, ki pripada kaplanoma, po krivici njegova posojilnica, ki jo vodi on sam. In zgodilo se je, da sta kaplana obrnila ost in rekla: >Ako nama ti ne privoščiš shrambe za najino žito, ne privoščiva midva strehe tvoji posojilnici.« In še tisti dan je bila posojilnica na cesti, duhovna pomočnika pa imata svojo shrambo. — Kje imate pamet? Naš stanovanjski urad je ob sami staro verski biro-kratičnosti menda že popolnoma ob pamet Življenje mu ni nič, paragraf, papirnata naredba je alfa in ornega vsega. Dogajajo se neverjetni slučaji, ki morajo ljudi razburjati ter jim jemati vso vero v pravičnost. Oj ti birokrati imajo na vesti, da ljudje obup avaj o nad pravico v Jugoslaviji! Na primer tale slučaj: Na Dolenjski cesti št. 29 ima hišico Amalija Lewicka, vdova asistenta pri kr. komisarijatu za agrarne operacije, hči slovenskega nadučitelja v pok. Frana Klinarja. Med vojno je oddala stanovanje neki obitelji železniškega vpo-kojenca, čegar brat ima v Železni Kaplji dve hiši. Ti so ji izjavili, da potrebujejo streho kvečjemu za šest mesecev, Lewicka pa je šla začasno k očetu. Med tem je železničar pridobil ljubljansko domovinstvo, Lewicka pa je ostala — >Poljakinja< po možu in danes nima strehe! Hišna posestni ca nima pravice do lastne hiše, dasi živi že 12 let v Ljubljani, je rojena Slovenka in urad-nikova vdova! Toda »Poljakinja« je, najemnik pa je >Ljubljančan<; zato hišna pose3tnica marš ven! Najemnik je imovit — Lewicka reva! Tako se godi danes, ko je paragraf vse, a življenje nič! — V češkoslovaški Bratislavi poznajo vedno le še nemški Laibach celo pri ondotnem magistratu. O Ljubljani menda še niso slišali! Tamošnja mestna sirotišnica piše vedno le >Laibach<:, med tem. ko v Ljubljani dobro vemo, da Bratislava ni več >Pressburg<:. V slovanskem zemljepis ju smo še vedno najbolje poučeni Slovenci. — Klub »Soča« je priredil v nedeljo 3. trn. v veliki dvorani Narodnega doma dobrodelno prireditev, ki je izborno uspela. Občinstva, zlasti Primorcev je bilo toliko, da so bili velika dvorana in stranski prostori mnogo premajhni. Nastopil je zbor primorskih pevcev, ki je zapel več pesmi z dobrim umevanjem, več Primork je deklamiralo, okrog 8. ure pa je predsednik kluba »Soče«, narodni poslanik g. dr. Dinko Puc, v lepem govoru pozdravil primorskega prvoboritolja dr. Gustava Gregorina, očrtajoč njegove žrtve in zasluge za Trst in primorske Slovence. Dr. Gustav Gregorin, kateremu je bila izročena umetno izdelana diploma, se je v daljšem govoru zahvalil za presr-čen pozdrav, omenjajoč težkoče, ki so jih stavili naši veliki zapadni zavezniki našemu ujedinjenju, ki niso med vojno verjeli našim delegatom v jugo slovenskem odboru, da žele biti in da so Srbi, Hrvati in Slovenci en sam narod. Občinstvo je prirejalo evo j emu zaslužnemu prvoboritelju, ki že 40 let dela neumorno za svoj narod v Primorju, navdušene ovacije. Nato se je razvila neprisiljena zabava pri posameznih na-vilijonih, kjer so naše Primorke neumorno stregle mnogobrojnomu občinstvu. — Iz roškega vjetniBtva se je vrnil v petek medicinec g. Drago Vidmar. Ujet je bil 26. avgusta 1914, bil je torej nad šest let v ujetništvu, kjer je opravljal zdravniško službo. — Dotični gospod, ki je vodil na dan 28. m. m. skupino iz Vetrinja, naj javi v Vetrinj, kje je tabla z nemškimi letaki. Prosili bi ga, da jo izroči v pisarni Sokolskoga saveza v Ljubljani. — Učitelja za petje Išče ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Ljubljani (na Poljanski cesti). Reflektanti naj se oglase pri ravnatelju 10. do 15. oktobra t 1. ■ — Smrtna kosa, V Lešah je umrl rudarski inženir in obratovodja premogovnika v Lešah g. Emil Stan ek, v Savi pri Jesenicah pa g. Marija V i 1 m a n ova. N. v m, p.! — Treća I postedeji predstava Srete-na I Jelene Obradovlči v Nar. domu. Još samo n sredo, 6 o. m. nastupiti će ovi umetnici samo sa svojim najboljim kreacijama. Ulaznice ■ trafiki u Selenburgovi uHci br. t Knltnra. •a Koneert Zlatka Balokovife. Ba- toković koncerti ra menda ie tretjič v Ljubljani Publika, ki obiskuje njegove koncerte, ga dobro pozna in njej govoriti o njegovem talentu je nepotrebno, ostalih, ki jih ni, pa vse to itak nič ne briga. Govoriti bo treba t prvi vrsti o programu. Balokovič je brezspor-no velik goslač, zdi se mi le, da neguje »t x jgtf s*?« ***** vsaj včerajšnji koncert dolcazuje to v svojem jedru. Če izvzamem nekoliko res globoko občutenih dodatkov (n. pr. Schumann — Abendlied) kjer je umetnik odvrgel suho virtuoznost in dal duška svojemu srcu v sladki, nežni kanti-leni, je bila vsa ostalna, v glavnem stara glasba račun, sloneč na zunanjem efektu, katerega faktorji so: blesteče pasaže, virtuoznost v dvojnih prijemih, obvladanje loka, trgane note, flažeolet-ni toni itd. Sicer pa se mi je kazalo, da se Balokovič to pot bori ves čas z indi-spozicijo, katero je bil morda kriv neki nedostatek inštrumenta, kolikor sem zamogel razumeti iz nagovora umetnika. Program, žal, goslaču ni dal prilike pokazati toploto, globoko občuteno igro, originalnost interpretacije itd. Grajati torej treba program. Niti ene modernejše skladbe; ponajveč stvari, spadajoče v železni repertoar vseh vi-jolinistov, kakor n. pr. Paganini. Sara-sate, Bazzini. Wieniawski. (Zakaj je izostal Manojlovič, ne vem.) Nad njimi poskuša svoje zobe uspešno ali brezuspešno vsak >bodoči< virtuoz. Takim ukaželjenim ljudem pa je treba pokazati nova, zanimivejša pota, nove, visoke cilje, odpreti jim aver v dragoceno novo in novejšo vijolinsko literaturo. Se najbolj mi je ugajal Preludij in Allegro Pugnani — Kreislera, stvar res globoka in visoko umetniška. Vse drugo je več ali manj duhovita, zanimiva, celo zvočno lepa salonska glasba. Ponavljam pa, da je Balokovič nesporno velik goslač, kateri ima že alure svetovnega potovalca. Publika je aplo-dirala brez konca, kar je prisililo umetnika, da je navrgel nekaj jako lepih stvari, ki so oelo nudile več glasbenega užitka kakor koncert sam. Spremljeval- ka je z razumno igro srečno lzpopol* njo vala umetnika Obema je bil v znak hvaležnosti priznanja in vsestranskega občudovanja podarjen lovorjev venec. —č. — Proslava 501etnice hrvatske opore. Zagreb, 3. oktobra. Včeraj se je na svečan način proslavila 501etnica ob-' stanka stalne hrvatske opere s predstavo > Zrin jeki«. Ob tej priliki je prejelo hrvatsko gledališče mnogo častitk, med drugimi pozdrav ministra Svetozar Pri-bičeviča, narodnega gledališča v Beo-^ gradu, od srbskega pesnika Širne Pan-durovića, osješkega in drugih provincijalnih gledaliških uprav ter od uprave narodnega gledališča v Ljubljani, katero sta pri svečani predstavi zastopala g. Pavel Golia in g. Rukavina, Repartoir Narodnega gledališča. Drama: Torek, 5. oktobra: Zaprto. Sreda, 6 oktobra: Hasanaginlea, D. Četrtek, 7. oktobra: Za narodov blagor, A. Petek, 8. oktobra: Anfisa,*E. Sobota, 9. oktobra: Pvgmalion. B. Nedelja, 10. oktobra: Hasanaginica, izven. Ponedeljek, 11. oktobra: Za narodov blagor. D. Opera: Torek, 5. oktobra: Rigoletto. E. Sreda, 6. oktobra: Lepa Vida, C. Četrtek, 7. oktobra: Faust, B. Petek, 8. oktobra: Glumači, Kraljica lutk, D. Sobota, 9. oktobra: Od bajke do bajke, A. Nedelja, 10. oktobra: Trubadur, izv« Ponedeljek, 11. oktobra: Zaprto. Mmnmm&a poročila. FRANCOZI O PLEBISCITU NA KOROŠKEM. Pariz, 4. oktobra. V ministrstvu zunanjih del so dobili službeno obvestilo, da Je z vso sigurnostjo računati s tem, da se glasovalna cona A po ogromni večini izreče pri plebiscitu za Jugoslavijo, češ da se temu ni čuditi, ker je vse glasovalno ozemlje, iz-vzemši kopice nemških priseljencev in odadnikov, čisto slovensko. Poročilo pravi, da je računati skoro z dvetretjinsho večino za Jugoslavijo. DUNAJSKA VLADA RAČUNA S PORAZOM NA KOROŠKEM. Dunaj, 4. oktobra V socialnodemokrat-skih krogih zatrjujejo, da prihajajo s Koroškega zaupna poročila, ki slikajo položaj na Koroškem za Avstrijo kot definitivno izgubljen. Ta poročila pravijo, da dobi Avstrija pri plebiscitu k večjemu 40 odst. glasov. V vladnih krogih, zlasti med Vsenemci in socialisti vlada vsled tega velika pobi-tost, ker se boje, da bi glasovanje v coni A neugodno vplivalo tudi na razpoloženje prebivalstva v coni B. MIŠLJENJE V LONDONU O PLEBISCITU NA KOROŠKEM. London, 4. oktobra. V londonskih vladnih krogih so mnenja, da je docela izključeno, da bi bil izid plebiscita na Koroškem ugoden za Avstrijo. Merodajno v tem oziru je mišljenje glavnega urednika največjega angleškega lista »Times« W. Steeda, ki se je že opetovano izrazil, da je zmaga Jugoslavije v plebiscitnem vprašanju na Koroškem docela gotova. Steed Je živel več let na Dunaju in pozna temeljito razmere v bivši Astro-Ogrski. Tudi znani poznavalec jugoistočnih evropskih dežela Seton-Wat-son zastopa z vso odločnostjo mnenje, da ni računati s tem, da bi se koroška plebiscitna cona A v kateremkoli slučaju izrekla za Avstrijo. ITALIJA IN JUGOSLAVIJA. Rim, 4. oktobra. Direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se najbrže prično, kakor je sklenil zadnji ministrski svet, v petek dne 8. t. m. Ta dan se je določil po informaciji iz zanesljivega vira zaradi tega, ker so italijanski vladni krogi prepričani, da bo med tem, ko se bodo započela pogajanja glede Jadrana, tudi že definitivno rešeno koroško vprašanje, s čemer bodo pogajanja glede Jadranskega problema znatno olajšana. V italijanskih diplomatskih krogih ne prikrivajo, da je treba računati s tem, da bo koroška glasovalna cona A med tem že definitivno pripadla Jugoslaviji. BLAMIRANI NEMCI! Beograd. 4. oktobra. Koroški Nerhei in nemčurji se silno boje generala Maistra. Dasi je že pred tedni odšel s našim vojaštvom iz plebiscitnega ozemlja, vendar se zdi Nemcem še vedno, da ga vidijo vteiešenega na Koroškem. Naprosili so za to dunajsko vlado, naj poskrbi, da ta strah izgine s Koroškega In' dunajska vlada je tako dolgo prosjačila pri antanti. da so se te dni antantint zastopniki zglasili pri beogradski vladi ter jo vprašali, če se res nahaja še ta strah koroških nemčurjev general^ Maister na plebiscitnem ozemlju. Nafl vlada je na to povedala, da stanuje ge-* neral Maister že od tistega časa, ko so naše čete zapustile glasovalno cono A,-v Prevaljab, kjer mirno vrSi posle svck jega poklica. Nemci se sicer kaj radi babajo, da se boje samo Boga rn niko-* gar drugega na svetu, vidi pa se, da ee jim pošteno tresejo hlačice že pred ge*v neralom Marsrrom. Ker ima, kakor Je znano, strah velike oči, bodo mogoče* že v kratkem iztaknili, da se je pojavil na Koroškem tudi duh generala Smirja-niča, ki jim je lani tako pošteno navfl uro. Da ne bo njihov strah tako neutemeljen, kakor pri generalu Maistru, jim,; povemo tiho na ušesa, da se nahaja —r. o strah in groza! — general Krsta &rj|-Ijanič v resnici že na potu. KAJ POROČA KARLOV DOPISNI URAD? Curili, 4. oktobra. Habsburška >Agenee Con trate < poroča, da so Juge-: slo veni postavili na mejo koroškega plebiscitnega ozemlja več polkov s tr>j povi. Agencija trdi, da nameravajo jugoslovenske čete vkorakati v plebiscitno ozemlje in postaviti zaveznike pred gotovo dejstvo. ZAROTA NEM. ARI8TOKRATOV. Curib, 4. oktobra Nemško časopisje poroča o aferi vtihotapi j enja orožja^ v Nemčijo. V afero Je zapletenih več-visokih osebnosti bivšega režima, med njimi princ Gottfried Hohenlohe Lan-: genburg. Vsi so obtoženi, da so name-; ravali vtihotapiti dva milijona pušk iz; Holandske. V berolinskih političnih krogih se govori, da je zapleten v to afero tudi en član bivše oesarske rouV' bine Hohenzollem. D Ase vesti in prireditve. — Sestanek vpodabljajočih umetnikov se vrši v sredo 6. t. m. ob 10. uri v restavraciji pri Roži (prvo nadstropje). Razpravljalo se bo o važnih aktualnih umetniških zadevah. — Cercle francais ima v soboto 9. oktobra t L ob 6. zvečer svoj redni občni zbor v poslopju prve državne gimnazije v pritličju na levo. Člani in sploh prijatelji francoskega jezika so uljudno vabljeni. — Pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah priredi 9. oktobra ob 8. zvečer koncert v proslavo 251etnice svojega obstanka, vsa sosedna pevska društva vabimo, da se udeleže tega našega slavja._^_ Gospodarske vesti. g Znižanje cea knjteira. Nemška kntigarska zveza je sklenila, da zniža cene vsem knjigam In listom ter da po možne-stl ukine draglnjsko povišanje za svoje edicije Kdaj bomo pri nas kaj takega dočakali? — g Nemška todostrtia ocMtno nacrt. »Prager Tagblatt« naznanja, da se ustvarja nemška družba »Margarin-Oehverke« s kapitalom 10 milijonov mark, ki hoče zagotoviti nemškemu prebivalstvu debavo umetne masti. Ker je angažiran v stvari tudi holandski kapital, bo ta akai* n^inko-^ala ft^e^ oa BORZE. — d Zagreb, 4. oktobra. Devize-: Ber-^ lin 197—199, Italija 515—519, London 417-^30, New York 120—122, Park 0—^815, Praga 158—159, Dunaj 37.50—37.70. Valu-' te: Ameriški dolarji 11825—118.50, avstrijske krone 39-40, carski robiji 127—129, čeho - slovaSke krone 172—180, angleški funti 406—0, francoski franki 790—800, na-poleondor 414—420, nemške marke 197 do. 198, romunski leji 220—224, italijanske lire 510—515, turške Hre v zlatu 450—460. ~ Polzoedbe. ^- NaSe se je ključ srednje veliko-« sti na trgu poleg mesarskih st»inic.j Dobi se ga ffimai^eva ulica 12, prvo nadstropje, desno. — Izgubil 9© |e v soboto opoldne svilnat Sal, bek) - črno rižast, 6a poste do cerkve sv. Petra v električni železnici. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v Ravnikarjev! ulici 7,^ pritličje. _ ^>J\ — Zlata verižica z okrogEm oboe-kom v pusici (sivo platno) od Žabjeka št. 3 do II. državne gimnazije se ^e* zgubila dne 4. trn. ob 8. ziutraj. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na 2abjeku S/I. .Verižica je srx>min na birmo. . ' Glavni urednik: Rast o PuftoslemšelL Odgovorni urednik: 4. stran. > .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. oktobra 1920. 228. §tev. Prida se dober klavir CStnfrffiOoel). Perilo se sprejme v popra-laslov pove uprava Slov. fisrđoa. f vilo. Manova ol. 7, lil. nad. 7575 Proda je leno izdelan ia do&ro (tajen biljard (laM).^ uprava Slov. Naroda. 7574 Privatna, bolniška strežnica se nahaja v leskovi ulici itn. 6. 7547 ZamsiTjgm ztfto ročno damsko ors za omaro za obleko. Ponudbe pod .Redka prilika 7571" na upravništvo Slov. Naroda. 7571 Proda ® damsKi zini! m Ml Ogleda se od 1—3 ure nap. Naslov pove upravniš-tvo Slovenskega Naroda. 7563 3zurjena stencoraffoja in strojepiska za slovenski in nemški jezik, s piakso, želi mesta za dopoldanske ali vsaj do 14. ure popoldne. Nastopi lahko 1. novembra 1920. Ponudbe z navedbo plače pod .Vestna 7483* na upravniStvo Slovenskega Naroda. 7560 proda se otroška posteljica in voziček. Rožna dolina ft. 217. 7559 Pisalni stroj z vidne pisava in slov. tastaturo se proda. 7554 Ha stanovanje in event. orano se sprejmeta 2 gospici iz dobre hi§e* Lavrtnčič. Frančiškanska al. 10, 1. nadstr 7548 fla oropaj blaga, ninzejevlii.rond .ioaui stralM M ari hišnici na Sv. Petra cesti 22, od 2 do 4 pes. 7561 okrogel in sicer javorjev, bukov in gabrov v večji • ^GSPSSF množini, lipov in hruškov V manjši množini kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene, dobavnega termina in kraja kjer si je mogoče les ogledali na Wi!5ara Prvin, Polzela r»r! Celju. 7502 m -y gioboki žalosti javljamo, da je umrla naša predobra, srčnoljubljena soproga ozir. mama, gospa Marile !#i po težki bolezni previđena s sv. zakramenti dne 4. oktobra. Pogreb bo v četrtek, dne 7. t. m. zjutraj ob 9. uri na Jesenicah. Sava pri Jesenicah, dne 5. oktobra 1920. 13 Kristijan, tov. delovodja, soprog. — Cilka, učiteljica, hčerka. t Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah naznanja prežalostno vest, da je njen velezaslužni načelnik, blagorodni gospod dr. J odvetnik« načelnik okr. zastopa, Itd., po kratki bolezni na svojem posestvu v Makolah v 59. letu svoje dobe dne 4. oktobra zjutraj preminul. Pogreb se bo vršil v sredo, 6. oktobra ob 3. uri popoldne v Makolah. Nadelstm + Okrajni zaatop v Šmarju pri JslSah javlja tužno vest, da je njegov dolgoletni, zaslužni načelnik, gospod odvetnik, itd. v Šmarja p. J. dne 4. oktobra na svojem posestvu v Makolah nena doma preminul. Blag bodi spomin odličnemu možu! Skrajni odbor. p 00 :?■ t Feliks Povie Ljubljana, Tržaika c. 45, uglašuje in popravlja klavirje solidno in točno. Gre tudi na deželo. 7051 Proda se kU blagajna s trezor je m It 4—5, fabrikat Wiese, predvojni izdelek. Poizve se v pisarni tvrdke Feliks Urbane, Ljubljana. 7540 Kontorisflnla z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v korespondenci in strojepisju, želi premeniti službo. Ponudbe pod .Slatha 7549* na upravništvo Slov. Naroda. 7549 apno v kosih in drobno dobavlja r.a vagone Petrolejske kante dve z zabojem plačamo po K 55*—, posamezne po K 20— vsaka ?slezni-ška postaja. Sever & K«np., Ljubljani. 7307 Duo gospoda iščeta dobro, po možnosti dietitično hrano proti dobremu plačilu. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7535 Štedilnik večla urste, sposoben tudi za gostilno, popolnoma kompleten s pečnicami po nizKi ceni na prodaj. Ljubljana, Židovska nllca 5. 7573 Proda se dobro itfoca ćavljartka obrt s po polno opr:mo za 6 delavnih moči in primerno zalogo Čevljev. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7429 i l ■■■■■i ter ostale zemeljske plodove in pridelke prodaja zdravo blago postavno vagon žel. postaja Zagreb: Tfovmk c Zagrebu Maksimirska nI. 64. Telef. 20—60. Gosposki voz, nov, veleeleganten, štirisedežen, iztape-ciran z rumenim usnjem, elegantne oblike in s prav dobrimi peresi ter Športni vos z gumijevimi kolesi se orav ceno proda. Več pove Ivan Slgott, tovarna pušk, Berovlfe, Koroško. 7437 is macesitovega lesa 48 komadov v okvirju, velikost 901*90 inkl. šioe (Solinglas. odda mestni stavbenik Vil*. Trco, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10. 7S03 Družba .Jadran*, Dunajska c. 9, kupuje letošnjega pridelka v vsaki množini, le zdravo, leno in dobro sušeno bTago, kolodvor Ljubljana ali v skladišča Jadran dostavljeno po solidnih cenah, vreče se dopošljejo za polnitev. 7401 (Zundschnur) Ia gutaperha nekaj tisoč metrov, nadalje dobro ohranjen stroj za izdelovanje cementne zarezne strešne opeke, se takoj odda. Vpraša se pri vrdki J. Razboršek, Šmartao pri Litiji. 7440 BEfiin SlUŽfeiS zasebnega uradnika, kot tajnik, korevpofidet ali kaf sli en aga, pri podjetju, društvu, posamezni osebi, rad tudi z oskrbo v hiši. Vešč slovenskega, nemškega italijanskega, tudi deloma francoskega, angleškega Jezika. Ster 55 let, zanesljiv, značajen izkušen. Natančneje pod „Erivoj" poštnole-žeče Metlika, Dolenjsko. 7565 Podjetje v bližini Ljubljane i§če za takojšen nastop v železninarskl stroki dva dobro izvežbana Več 10C0 kg železa za vozove se proda na izbiro tudi na drobno po 1 rio 3 K kilo. Čaooti ulica 10, r.a dvorišču (dohod z Resijeve ceste). 7423 z večletno prakso. Naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. 7528 vn tu z črnskih posestvih „Bleiberger Bergwerks-Unioatfl na Koroškem se razpisuje služba samostojnega gozdarja. Prošnje opremljene z dokazili (prepisi) o sposobnosti, državljanstvu, o jezikovnem znantu naj se vlože do dne 15. oktobra 1.1. pri driavaem nad* zoralstvn v Motici, železniška posta5 a Preval je, Koroško. 7432 Proda $©: velik Potrti neizmerne žalosti naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, brat, stric in svak, gospod Emil Sianek rud. inž. In obratovodja premogovnika v Leftah dne 1. oktobra 1920 v 58. letu svoje starosti nepričakovano umrl-Zemeljski ostanki rajnega bodo v nedeljo, dne 3. oktobra ob 4 uri popoldan v hiši žalosti v Lešah blagoslovljeni in nato na pokopališču pri Mariji Devici na jezeru položeni k večnemu počitku. Sv. masa zadušnica se bode darovala dne 4. oktobra ob 8. uri zjutraj v fami cerkvi pri Mariji Devici na jezeru. Lese-Preralje, dne 1. oktobra 1920. CUi atanek, soproga. Jaro, Mlak, Imli, Mora, Uit Sianek, otroci. Val sorodniki. in parni stroj 30 H P- Natančnejša podatke daje: „Zmptz" eksportna in importna družba, Ljubljana, Krekov trg 10. 7552 Ivan Trat Anita Trut nj. Jaklič POROČENA Plina, i ottrtra 1920. m (livar mari i iva i trijeznn radnika traži za svojo ljevaonice ,,€roaftia" tvomlea s-ortlandsesmanta d. d. Za^rreb, ulica bar. Jelačića br. 2, kamo se i posade upraviti imada. 7460 Zenitna ponudba i Inteligentna gospodična, trgovsko izobražena, vešča štirih jezikov, premožna, stara 26 let tei dobrega srca, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodom trgovcem od 28 do 35 let starim, prijetne zunanjost. Cenj. ponudbe na uprav. Slov. Naroda. 7521 Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Hit se gostilna v najem. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7576 Zavarovanja vseh vrst prevzema na Jesenicah za Asscuraz;-oni Generali zastopnik FerJinard Paar. Eiisaailslroia iiiša ? mesto, v do-kra stanju sa proda. ^T^z Slov. Naroda. 7519 £ep kratek moški kožuh, posebno primeren za častnike in lovce, je naprodaj za 3000 dinarjev. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7557 mojstra, sprejme takoj rvrdka J. Flor-lančlo, Ljubljana, ŠeleoLmrgara ul 6. Rolo novo Mirni ia otročji veličali, ramen, se proda. Štev. 10. Borovlje. 7582 MM iiila v mim miti Ljub- kateri se nahaja več trgovskih ? lokalov, se prav ugodno proda. Ponudbe nemudoma pod .Oktober 7356' na upravni&tvo Slov. Naroda. 7556 dobro ohranjen acetilen-ski aparat, kompleten z več rretrov cevi, trije dobro ohjanjenJ šted Irvki različne velikosti, ruski biljard. Kje se poizve na Glincah 213. 7572 Proda sa Mizarski stroj, vil (cir''ularka, vrtalnik, freza Šnunt^v-nik, spphovalnik — Nut-, FalzO naprodaj. Ivan Andlovlc, mizar, Ko'i7?j. 7562 Offl^in f0 kamenite stopnice iz na-riUuOjJ Iz brežinskega kamena. 2 železni strehi, 3 obeSala za sušenie perila, vse predvojno Ma^o. Poizve se v pisarni Kmet & Co, Gosposvetska cesta 8. 7550 Mizarskega (felovedlo strogo prvorazrednega, veščo in zaupno moč išče za takoj ali malo kasneje Trcrnica uokućtva, Snnfa (Hrvatsko) 7449 naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva ha loška trgovina s vinom Aute Sorenfak in drug ari 3v. Berberi v Eaiozafe. 7317 H! Mi! Dr. Josip Smodlaka Cena K 2C. Cena K 23. Dobiva se pri Hrv. Štamp. d. d. Zagreb, Marovska ul. 24. 7577 IConJ3k stari vinski je pri slabosti vsled sta roeti, pri težkočah v želodcu in pešanje moči pravo življenje za vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošlje franko v najprej poslanih K 195.80, 1 liter za K 108. Benei Sertt, veleposestnik, grad Go-tič pri Konj'cah, Slovenija. 6592 Krasnoposestvo naprodaj obstoječe iz prijazne hiše s 6 sobami, hlevom, kletjo in delavnice okoH 12 johov njiv, travnika in gozda se radi družinskih razmer takoj proda. Hiša ieži v mestu, posestvo 15 minut oddaljeno ob državijl cesti. Naslov pove upravništvo SI. Naroda. 7111 Paenien, ]aca»9 zab, paani], kchurai, maat, alaiiina i ava •ataia zemall« prniztroda ta s prtenl tebam (8ladsu kavu) nudi izvoznička i uvoznička trgovina MIlan P. JovancC MitroTica, Sreča. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim eicktratehnični materija!, betonsko železo, različen železni materija« In motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd JKitetina n115. U letna .sklici ti želi iliti n riju^ljn in da bi imela stanovanje in *ivlt]U hrano naj bi bilo v mestu ali na deželi. Jolefa Bevčič, Sp. Hrušct 29. ori Ljubljani. 7511 prejme se izurjen lattt žen stenografije in knjigovodstva proti dobri plači in celi oskrbi. Vstop takoj. Tudi ženska moč se sprejme. Ponudbe pod .Cela oskrba 7531' na upravniStvo Slov. Naroda. 7531 9pie?Gl!§no sebe le 12!. ftilair. Dal bi mesečno premog in drv? na razpolago. Ponudbe na uprav. Siov. Naroda pod „premog 756^'*. ;7568 Kleparja za zgradbena dela Uče tovarna zalaza Eamnik. Nastcp takoj. 7558 Sfanevaflje fm sjA soli Ia h- DlHjC građi i^će mirna stranki brez otrok. Ponudbe pod .M. B. 7521** r..^ upravništvo Slov. Naroda. 7551 BRam unta radi poiollania tm dopisovati pod .Dofjisovanje Lada, Breda 7569^ na upravništvo Slov. Naroda. 7569 Mvetoai mWm) se snja a pod mMm wm. naslov nov' oorav. Slov. naroda, tsm Trsile za slroos Izielole In tirodaja na debelo In drobno m2 po K 4*80 prt večjih naroČilih znaten popust Steiner Anton, Lfnbljana, Jeranova ul!ca 13, Trnovo. 425« Za B Ml B se Št yitovaoiesr°po^znae- hrano se lahko pošilja. Ponudbe pod .Trgovska Sola 7578" na upravniStvo Slov. Naroda. 7578 gjsis m in zikiie kupujemo (zaboj z dvema) vrčema po 5 58.— posamezne vrče po K 22*—, franko postaja odpošiljatelja. Krovat 6 Komo. Ljubljana. Poleg realke. 7144 Skets Jer Kdor hoče imeti to ali ono pravno in notarsko urejeno v Ameriki, ali kdor JflBni notfflr, 522? Usitier SSrCSt r^o,C afPkdor1 si želiP?nformadjV v ka-PfttsblBrai? PS teremkoli oziru, in !:dor hoče imeti v ar BSBSSsassi Bjasj wu\m svojih ameriških zadevah posla z zane- United Stafea Of America, sljivtm človekom, naj se z zaupanjem obrne do gori imenovanega javnega notarja v Ameriki, ki mu je predvsem do tega, da se našim ljudem ne godi krivica od nobene strani. Dne 13. oktobra t. 1. ob 11. uri predpoldne se bo vršila pri intendanturi Drav. div. obi. v Ljubljani licitacija za oddajo mesa za ljubljansko garnizijo v za mesec november in december. Potrebna dnevna količina mesa 1200 do 1500 kg; kavcija znosi 100.000 K. Vsi interesenti se k tej licitaciji vljudno vabijo. Licitacija je ustrnena in se zamorejo predpisani pogoji prebrati dnevno od 10-do 12. ure v pisarni intendanture Kazino, I. nadstr. E. broj 6699,. Dravska divizija. Kopirno dobra ohranjen ote (Walzenkessel) za 5000 do 6000 litrov vsebine. Natančni popis, kje se ga lahko ogleda in zadnjo ceno je poslati na centralo Dravogradske rafinerije mineralnega olja v Jfcriboru. Posojilnica v Radovljici r. z. % Om p. naznanja da se vrši njen »li I IV 7. t. m. ob 10. uri se proda na javni dražbi v skladišču „Jadrana44 na Dunajski cesti št. 9, tri in pel vagona koruzne moke in 1 in pol vagona koruznega zdroba. Blago užitno le za živino. Proda se cela partija skupaj. Vreče pri blagu. v latrtsk, dne 28. oktobra 1920. ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih. Dna v nI red: 1. Potrjenje letnega računa za leto 1920. in sklepanje o razdelitvi čisteča dobička. 2. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje vsled istega. 3. Volitev ravnateljstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Velika parna pilana u Hrvatskoj (županija Modruško-Riječka) traži za svoj šumski posao vrstnog šumskog manipulanta. Reflektira samo na prvorazrednu stručnu silu sa velikom praksom, energičnog podpuno vještnog izradbi i manipulaciji velike produkcije kao i transportu Šumskom željeznicom. Mjesečna plaća K 4000* — uz stan, svjetlo i ogrijev u naravi, te polakšice u nabavi životnih namirnica. Reflektanti neka podnesu svoje detailirane ponude na upravništvo §ftvcn^4 Nargda ood štiip; „taaaki »aiuniUant 753^. 2D 09