\ 'i List 15. > Tečaj I ne I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti ejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača oa leto 40 ki\ Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. vrsto za enki 8 k ■/.a dvals 12 k za trikrat Ogl 5 kr. (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dop naj- se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 8. aprila 1892 s davno lotila, ali stvar ni lahka. Treba bode kupiti mnogo zlata, da bode mogoče izplačevati v zlatu. Dokler se ni napravilo ravnotežje v državnem gospodarstvu, ni bilo na to niti misliti. Da se je pa ravnotežje napravilo, to je Nov denar. Obeta se, da dobimo nov denar, da se uvede zlata veljava. tem se pa ne sme misliti, da zanaprej ne bodemo imeli več nobenega druzega denarja nego zlatega. Imeli bodemo še vedno poleg zlatega denarja, bankovce. ebi in bakr drobiž, morda tudi nikleni, kakor ga imajo v Nemčiji. Zlato bode le za podlago novi veljavi, to je država bode za drug denar pripravljena dati zlato, kakor je sedaj srebro. Zlato bode stopilo namesto sedanjega srebra. Ta stvar je pa velike narodno-gospodarske važnosti in se zanjo zanimajo že dolgo razni finančni, državni in Kak vpliv bode imela, pa še nikdo prav trgovski krogi. ne ve. Nekateri mislijo, da dober, drugi so pa zopet drugačnega mnenja. Seveda drugače sodi o tej stvari židovski kapitalist, drugače zopet posestnik. Drugače so- a dijo upniki, drugače dolžniki. Razni so povodi, da se vlada odločila za ure- jenje denarne vrednosti. Pred vsem je to, da imajo že skoro vse evropske države zlato veljavo. Potem je pa še to, da cena srebru že več let v primeri z zlatom vedfio pada. Ko se je uvela sedanja veljava, je bilo zlato 15krat dražje, nego je srebro, sedaj je pa že nad 22krat. r Najsitnejše je pa, ker se ta cena vedno preminja, tako da trgovec prav ne ve, kako bi prodajal blago, ki ga je dobil iz inozemstva, da bi ne imel izgube. To je vzrok, da so skoro vsi večji trgovci uneti za zlato veljavo. Pa še nekaj druzega je. Misli si, da bi ložje dobili iz inozemstva denarja na posodo, ko bi imeli zlato veljavo. Ze sedaj se je iz tacih ozirov bilo izdalo zlato posojilo, to je posojilo, od katerega se plačujejo obresti v zlatu. Tako posojilo se je ložje spečalo v inozemstvu. S tem, da se je izdalo to posojilo, dobili smo esnici že dvojno veljavo, da si postavno velja jedna Dvojna veljava pa ima svoje neprijetnosti zaradi prora čunjenja. Vlada se bila uvedenja zlate veljave že pa zasluga državnozborske desnice in pa bivšega finančnega ministra Dunajevskega. Če se torej vprašanje o urejen ju denarne vrednosti ugodno uravna, ne bode se moglo oporekati, da baš desnica pripravila ugodna tla za tako rešitev. Ugodna rešitev je pa odvisna tudi od tega, če se ohrani še kaj časa mir največje zadrege bi prišla vedno preti od Rusije in Francije. Poslednji čas pa država, ko bi se začela vojna, predno se urejenje denarne vrednosti dovrši. Sedanji evropski položaj je še precej miren, ali vendar se ne sme iz vida pustiti, da bolgarsko vprašanje še ni rešeno in da so odnošaji mej Nemčijo in Francijo še vedno le malo prijazni. Nevarnost za mir še notranje razmere teh dveh držav vendar niso take, da mogli lahko se spuščati v veliko vojno. Rusija je v veliki narodno-gospodarski krizi, ki jo bode še dolgo tlačila. Mi letošnjemu gladu ne pripisujemo take važnosti samo na sebi. Slaba letina lahko zadene vsako državo. Pomenljivejše je, kako da v Rusiji posebno veleposestva gredo na boben. Vsako leto se jih proda na tisoče. Vse kar je dosedaj storila vlada, da bi rešila veleposestnike, je bilo zaman. Veleposestniki nimajo tacih potrebne moralne sile, da bi se mogli obdržati, slučajih ne pomaga nobena umetna pomoč. Stanje kmet-skega prebivalstva je silno žalostno. Ruski pisatelji tožijo 1 se narod udaja vedno bolj pijančevanju da Sploh mu manjka potrebne pomagal sam. m lenobi. gije da bi si v kaki reči vsem le pomoči pričakuje od carja, .ki v pri najboljši volji vsem pomagati ne more. To prihaja od sedanje vladne sisteme, ki ni dala se narodu svobodno razvijati in ga je tako pripravila ob vso odločnost in zaupnost v samega sebe. V takem težavnem položaju Rusija ne bode mogla lahko začeti vojne. Franciji so pa tudi notranje razmere precej za- ■ motane. Sedanji dinamitni atentati so najboljši dokaz J * 118 nezdravih razmer. Da Francozi začno se imajo doma socijalne vstaje. Zaradi kako vojno, bati tega se od Fran- cije ni bati vojne. Po tem täkem je precej upanja, da se ohrani mir. V Štajersko debata o predlo; Politični pregled. V-deželnem zboru je bila se vnela huda Sedaj pridemo do glavnega prašanja bode zlata d led d se ke se bode bolj goj iteljem dovolijo odsek d se lad a pozi d iieiiiš'-ina po lovensk šolah 111 veljava imela zaželene blagodejne učinke. Glavna stv ke k rade, če bodo posebno a ojili je, kako se določi razmerje mej sedanjo novo velja ali bolje rečeno, kako razmei mej zlato in ebi vrednostjo naj se vzame za podlago. Tukaj dvojno mnenje, nekatei podlago poiHM«- odseka arjaii temu p i «al'. Nemška Slovenski poslanci so z vso odločnostjo v • veciua ali je seveda vsi glasovala za ligo v niso • v nic predlog šolske pred sem Koroško priporočajo naj se vzel za povprečni kui poslednjih desetih ali sedmih let, drugi pa hočejo zopet slučaj kur dne, ko se začne o šolstv sovala urejeiit^ Tudi na Koroškem je bila huda debata Slovenska poslanca sta izjavila, da ne bodeta gla- za košolski N IS ki proračun ker niso šole ejevanje. To in ono se nam ne zdi pi Cena za slovenske šol po so se pa hudov nad e. ebru je poslednjih deset let vedno bila vsekaka adala, zatorej bi povpi cena, previsoka v primerji s sedanji se vzela za podla nemške strani postavno napi Nazadni se i pa d a 1 postavno itacijami ilo celo od t-5 P li da so prošnje za lovenske šole bile azmerami Kur ki la Istrski deželni zbor je vzlic ^ sklenil deželnemu odboru nai ugovora hrvatskih očiti d bode še le kacega posebnega dne pa tudi ni primer za šole na obe ti tako, da bodo Italij po- azdeli stroške an i skrbeli ker bi židovski kapitalisti že skrbeli na borzi da bil za italijanske, Slovani pa le za slovanske šole. Predlo«- sam na zanje ugoden Pomisliti je pa treba, da cena srebr ne neha padati z istim dnem, ko se ede nova velj sebi. žnlni duše ni tako d bo apačen, ali bati se je, da bode italijanski de ga tako iz vel, da bodo Hrvatje v jjmotn in oziru na ško temveč se je še bati, da bode hitr-eje padal zlatu ali z drugimi besedami bode treba veliko nakupiti, poskoči, če se zelo poprašuje po njem primer v Češko Sp da se zlato podraži, ko ga loži in to brez vsake motiv dsek J sklenil d se sp od • • Cena Mladočehi so zahtevali sacemu blagu namr da se o spravi preide na dnev ed ali t v • manisnii, ravno tako predlo tudi predlog Staročeho g di je na) ostal v vlada To prašanje je pa večje važnosti mislil. Vedeti treba nego si kdo da Skor naša država močno zadolžena poprej izvede narodno jednakopravnost in pa nemški predlog, •obna debata. Propala da se o spi od vseh teh dolgov pa plačujemo obresti v srebru, pozneje jih bodemo morali pa v zlatu. Večina upnikov biva j'e pa tudi moti v rnozemstvu. Denar za obresti oma v inozemstvo. Če torej v veliki množini mej da to. d rugi m lih predlogah ^'acija predlog lašala potieb začne nad « elepo 5 tnikov, v kateri se sp Mi zlasti, obžalujem 1« propal staročeški predlog, ki je bil jako utemelj da noben piedlog ni v cfloti obveljal, kaže, kako zamot Ba v s cena srebru nizka so na škodi ti upniki. Pozneje bode pa to drugače. Obresti se bodo so politični p ropala sp azmere na Češkem. Mladočehi vse zasluge, da je pripisujejo samo sebi Dv Mladočeha sta že bila ki i hode plačevale v zlatu se poniža cena srebr bod visoka tista cena, ki se vzame za podla pre mladočeške politike olilcev, da sta se ponašala s tem vspehom Lahko se torej prigodi morala plačevati da novi veljav država potem' leta na leta zbor t Gorenja Avstrij začela pa tudi V ponedeljek se je v deželnem od svojih dosedanjih dol obresti Ö prevelike slanca Ebenhoclia končala generalna da debata o predlo po se pomnožilo v deželnem šolske v korist inozemskim največ židovskim kapitalistom seveda čutili davkoplačevalci. Vlada je bila skli etil število zastopnikov cerkve in deželnega zbora, da bi jeden astopnikov teljstv moral biti cala enketo na Dunaj, da jo je popr za mnenje Žal stopniku židovskega veroizpovedanj telj in da e šolskem etu vdeleževati omeji prav se posvetov samo o dežehiem židovskih da je v tej enketi bilo največ kapitalistov, ki pričakujejo Predlog je mej drugim zagovarjal tudi škof Doppelbaiiei Q^ _______1 1. . , _ kateremu se sedanii šolski ^ak-on yHi nr^mnln VHaH^unc^b isokega razmerja dobička dr tudi nekateri gospodarstvo canju te enkete Poklicani so pa bili seveda iisti profesorji, ki poznajo odno kateremu Posebno on sedanj ki zakon ne odobi zdi premalo kristijansk n a d da si država prisvaja nad iz teor sem učenjem v šoli celo nad veronaukom. Proti predlo Premalo se je vlada pri skli- se je . izrazil namestnik, ker so že sedaj v deželnem šolskem ala na produkti stanov s svetu vladni Ijave Mi vsaj z nekakim strahom pričakujemo nove ve Ta strah je tembolj opr ker imajo velik vpliv na državnega zbora, poleg svoji strani. Kapitalisti umejo, nego drugi stanov koristi. lado kapitalisti pa tudi na nekatere stranke da šoh po se konserva . Od konservativ stopniki v manjšini. .Jeden liberalcev w J trdil tega pa imajo moč časopisja na edenji v( Francij potegujejo- za strani se je pa podstvo duho \ ke šole jako odločen gia — Anarhista Eavacliol-t? cija toh hrepenela v pest dobiti, so prijeli kater izdal pa tudi to prašanje bolje raz iitakar. V Rovachol-ovem ga je pobje neki bode torej ložje branili svoje napi dinamitnili bomb. Natakarj stanovanji našli so več pripi za Zatorej se obračamo do naših zastopnikov da naj vso stvar dobro prevdarijo in se ne dajo zapeljati z 1000 franko frankov. Rav •ade se ga je izdal, dali so n pr ajem pa dni v 5 so ga prijeli, po 500 in J odločno tajil, da bi bil on Eavachol :iporu jako oblastno vedel medenimi besedami, katere bodo zlasti slišali od levice, ki prouzročitelj znanih atentatov je nekaka zastopnica kapitalistov. Bolje je, če se stvar priznal, da je on ter da bi bil on Sedaj se je pa v ze pomir m telj atentata v Boulevard St. Ger še odloži, nego bi se neugodno se popraviti ne dala. Po toči ne rešila, pomaga kajti pozneje bi zvoniti. mam m onega v Eue de Clichv. Ker ima Rav na vesti še druge dokazane mu zločine ni bo pohcij drugače misliti, kakor s smr moral plačati svoja djanja Vest. da da bila zaprla tudi Ravachol-ovega tovariša Mathieu-a, se ne 119 potrjuje. Zeno anarhista Chaumentin-a so izpustili. Zahvaliti se ima to okoliščini, ker se je po njenih podatkih prišlo na sled Eavachohi. Tudi njenega moža bodo baje kmahi izpustili, kajti splošno vlada prepričanja, da je Chaumentin nedolžen in ali Zelo v navadi so tudi takozvane gladil pil v 0 gladilni lesovi, katerim pravimo m i r e k le ako pride pi s m i r e k o v e njih v porabo da je IZ družbinskih razmer občeval z Ravachol- om smirek. Gladilne pile so tenke in zlikane železne ali pa Najbolj boje se v Parizu 1. mnjnika. Če tndi so davne tičke jeklene pal na pi stai pile Žagar ali že v pest dobili vendar d pa sestoje preči ta vlada velike priprave, da pre- nameravane anarhistične izgrede in demonstracije. Premožneji Parižani nameravajo ta dan zapustiti mesto. Srbija Po dol vendar zopet srečno sestav sanji se je novo sterstv Paš edneiu prevzame vodstvo vnanjih v4l reci vstane predsednik in' ob in začasno tudi linance. Velimi prevzame javna dela, Milosavlj notranj V • reci. Gjorgjevič pravosodje, Nikolič nauk in bo polkovnik Gjurič vojsko in Dnšmanovič trgovino. Vojni in trgovinski mi nister sta naklonj liberalcem k a t v v • vseci. Nalog ad i kalnemu klubu ni po sterstva bo težka in pri velikem na- c protju. na katero bo naletelo v skupšč ]e da e dok'o časa Iržalo tej sesta\ Grško Kralj oziroma nova vlada objavila s ta oj pros'ram V njem poudarja kralj, da so ga interesi države na- potili k temu, da je odpoklical st novo ter Prej šnj a daj azpustil zborni in lad pr kralj, je popolnoma onemogla in iiinisterstvo in sestavil * razpisaP nove volitve. zabredla v ajslabše razmere celo V je v neredu, finance, vojaška organizacija m celo pravosodje izgubilo je mej ljudstvom zaupanje. Treba je preuredbe. Nov lad kušala bo slabo stanj ati bo Zakone izvajala bo nepristransko, finance bo zbolj- troške po možnosti znižala ter gledala boljšanje vojske, mor na rice in šolstv tjrlede volilne borbe se kralj 1 zj a\ da da t)da ne bo postavila kandidatov, temveč prepustila po ojem lastnem prepričanji v^oli poslan V Španija V Anarhisti jeli so se gibati tudi v Španiji V Barceloni 1 pr led veliki oti, kateri je bil maja napraviti več atentatov. Zarotnike so zaprli V Ma dridu polož ta pa te dni dv hista dinamitne pati na topnice mej stanov zborničnega predsednika in zbor nično d drui i čuje Por da i Zločinca so še na mestu prijeli e ima Pri na ima našli so nekak etno edelj pi po sti niča, senat, pravosodno poslopje, poslopji ministerskeg en je Francoz ^■ram, ki dolo azstreliti zbor eta 111 vojnega bival stvo sterstva, banka in kralj d v je vsled tega grozno razbu Mestno pre ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII...................................... = E u D r tn ij a. = ^mämh . ..........................IIIIII........■■■■■■lllllllllllllllllllllllllllllIlTlIllllllllllilliliiiiiiiiiiiiiiiM brušenji in likanji (Dalje.) IZ Kedar rabimo v brušenje in likanje v prah zmljete aznih kovin (Compositionsfeilen). Lesene pile mor imeti mehek povsem jednakomerni les (lipa, vrba), v ka tereg se prah ad in jednakomerno vtisne. Čestokrat prilepimo na tak les še usnje, sukno ali kak drug les tvarine, treba nekega sredstva — gladilnega orodja s katerim pritiskamo prah do predmeta in s katerim 1 drgnemo ob predmet, močjo vode, vinskega ga pomažemo pö povi Iz prahii naredimo poprej cveta ali pa olja redko testo ga s po-ter potem se namažemo z gladilnim prahom. Oblika in veličina gladilnih katerega likamo. pil in lesov se ravna po predmetu Včasih vzamemo dve pili ob jednem Predmet pritrdimo v primež in denemo med obe pili katere na konceh z roko stiskamo objektu ter gonimo tja in sem. Na stružnici likamo na jednak način cilindrične predmete. Tedaj jih tudi vrtimo med dvema pilama, ki sta polukrožno izrezani, da se objekta bolje oprimeta. Ker se pa kovinske in lesene gladilne pile ne morejo vpogniti ter prileči poljubnemu profilu predmeta, si pomagamo v tacih slučajih z raznimi ščetmi (krtačami) in mehkimi ploskvami iz papirja in blaga, katere so po- tresene gladilnim prahom (s m i r e k o v papir, s m 1 - rekovo platno,peščeni papir,stekleni papir in stekleno platno, votličev ali plovčev papir, kremikov papir itd.) (Dalje nasi.) Obrtnijske raznoterosti. lahka kov rsti Spajanje aluminija. Da se aluminij, ta prelepa in o kateri smo uže parkrat pisali na tem mestu, v prvi Sedaj tako počasi vdomacuje v naših kovinskih delarnicah, je vzrok to, da ga je silno težko spajati (lotati). poročajo listi, da sta kij holz v Erfurtu izumila v J. Maudt puškar H. Huh nov v • nacin pajanja pri aluminij živo srebro alumija še prime Znano je, da se navadni ein ali ne in da leta po njem, kakor voda po mastni povi spajanje je tako' trdno, < v • Novo se lahko kuj nija, široka teže 100 kg 2 dva pleha alumi- in mm debela, zdržita, skupaj spojena ( 4 Lepilo v mokroti. Tvarin, katere pridejo z močo v lotiko, ne moremo lepiti z navadnim limom. V takih slučajih si napravimo nastopno lepilo: Vzemi 1 del žganega, na zraka razpadlega vapna in 5 delov sveže skute ali žmitkov ter oboje dobro zmešaj in združi. Med mešanjem prilij toliko vode, da se lepilo vleče v nitkah. Les je treba poprej ogladiti iü ko opisanim lepilom, naj bode nekaj časa dobro skup stisnen med vijaki. Lepilo se hitro strdi in zato je treba z delom hiteti. To lepilo tudi izvrstno rabi pri združenji lon- 2'a namažeš z čenih razbitih izdelkov, stoje na prostem. Kako male predmete pociniti. Male objekte iz že- leza, bakra ali medu pocinimo na nastopni način: V razred ^ gladilne odia orodje sestoj časih ceni n a j p r epleni kislini (100 delov vode in dele kisline) jih oznažimo in speremo njej naj leže tohko časa, da samo klobučevin o 1 od kakega koščeka mehkega usnja, so popolnoma svitli in čisti. Potem jih zmijemo z vodo in z žaganjem posušimo. Med tem smo raztopili v ploščnati železni suknja ali platna, katerega s prahom nama- žemo, potem pa ga z obej roko pritisnemo na predmet ter v Čestokrat pa stvar napravimo na-Gladilno orodje ostane mirno, a predmet se suče v • drgnemo tja in sem ponvi primerno množino cina in vlili nanj 1 cm debelo plast Dotične objekte spuščamo potem počasi a. skozi v raz- belj ein, malo pomešamo in zopet ven vzamemo memo njega, na pr. na stružnici. 130 Z 1= .................. ^••••••••••Mii........................................................................................ ^ m ^ Kmetijstvo. ima od hoje v mesto, se kmalu drugje izgubi. Za ki ga torej je bolje, če pošiljajo gospodarj mesto. S Kmetijsko mlekarstvo. smela [ zanesljive posle v s tem še ni rečeno, da bi gospodinja ne kdar v mesto. Še celo dobi je, če pride v Posebno okrog mest, imajo kmetje ado gace h opravkih, ali pravilo to biti ne sme, posebno ne ednejih in večjih kmetijah. Na manjših je seveda dru- ker nimajo poslov. Pa še nekaj druzega imamo omeniti. Ženske, ki da prodajajo v mesto seno in slamo, češ, da tako hitreje dobe denarja. Tudi na Slovenskem se je semtertja že ta navada udomačila. Kmet navadno ne pomisli, da s tem P^'^^äJaj^^ "ileko, naj bodo čisto oblečene, od kake uma največ škoduje kmetiji svoji. S takim postopanjem odtegne mleko kupiti ne bode maral Snažnost se kmetiji mnogo gnoja, katei Ö volj Tudi kmetovalec zamudi mno mesto; čas je pa denar kar pa kmet nima nikdar do-go časa z vožnjo v adno kmet dosti ne je bas pri mlekarstvu •jedno glavnih pravil. premisli. Zr tega se pa le prerad predolgo mudi v Kmetijske raznoterosti. mestu, poseda po gostilnicah in se tako vanju in pa še igranju. privadi pijanče Lucerna ali nemška detela. Poskušnje z lucerno ali pravilo Glavi moč veliko pa dosti gnoja preve da je more dobro krmiti kmete mor biti imej živine bode kolikor je katei ko deteljo so p rep ega kraja da je , da na tem eme. Kmetovalcu ni dosti ležeče ki kupuje s seme kajti potem je dosti gnoja Ce je ni treba gledati na to, od kod da je, temveč le na to, kak da je tudi dovolj krme in žita. Seveda č živine kmetovalec ne sme imeti Odprava mahu s travnikov. Mah se odpravi s trav- temveč le toliko nikov, če se j)oškropi po travniku z raztopljino železne ali kakor Samo kislo seno z vlažnih travnikov smo že mi razlagali. zelene ga lice. Travi pa ta tekočina ne škoduje. m mocvir Kako ravnati s krhkimi kopiti pri konjih Krhka sme prodati. Tako seno je le za konje, ne pa za ki kopita pri konjih dobro izmij, potem pa s tolščo namaži Konj pa seveda kmet ne more trebuje za obdelovanje zemlje več imeti, kakor jih po Obrezavanje orehov. Orehov nikakor ne obrezuj po zimi dokle je pričakovati še hudes^a mr Napačno je pa prodajati deteljo in po sladko obrezovati jeseni v septembru ali oktobru jih d se ram seno. mrazom v ze malo zacelijo. Lahko se Kmet, ki ima dosti sladkega sena in detelje redi lahko pou^ladi, ko ni več mraza in v se dr pa ni obrezujejo pred tudi poganjati začelo. dosti Mleko od kr pa lahko proda; kjer pa mleka lahko prodati ne more, naj pa napravlja maslo kater I izdelke mu nikdar ne bode manjkalo kupca Ce pa kmetje sami prodajo seno, s tem m sir, za ko se je rast že začela, kako potem teče ki trti. podpirajo mlekarje po mestih, ki jim potem delajo konkurenco. To je gotovo kmetu le v škodo. Slamo se lahko v Ce Ce pa obi sok iz rane, kako v Žveplana bela detelja. Nekateri sleparski trgovci imajo ado žveplati seme bele detelje. Tako seme je jako lepo videti, ali kali pa ne. Tako detelj spozn če je nekoliko zame namočiš modri papir por in posku • v z lakmusovim papirjem Ce je eplana. Seveda bi bilo želeti a Prodajanje slame tudi ni koristno se včasih taka semena tudi uradno preiskala in bi se sleparij koristno porabi za rezanico (škopo) in pa za steljo kazno\ se ži\ slabo ada boleha nastilja, tudi ne bodo dobr vspe\ in ____N' Sušenje čevljev. Čevlje dobro posušiš in se ti vendar Sicer so pa tudi mestni prebivalci na boljšem, od mestnih mlekarj ne stisnejo, če jih zvečer napolniš z navadnim ovsom, so čevlji že popolnoma suhi. Zjutraj V ce dobivajo mleka od kmetov kakor •šj?» A!«» išt?» velikih mestih bi se iz zdravstvenih ozirov že ni m smeli Poučni in zabavni del. mlekarji dopuščati = ^m^^ i . ..............................................................................■••■•■■■■•■■•■■■•'■■••■■■■iiiiiiii^ skih Mleko s kmetov zlasti pa s planin- je mnogo boljše nego pa mestno, ker živina živi bolj na čistem zraku biti umno napravljen mestih že hlevi ne morejo duhli ker močno upliva na mleko temveč so mej zidovjem jako za- Solnčni mrak. (^Danska povest.) Predsednik zbornice poslancev pozvonil je z zvonč- Pa še neko drugo kom in rekel : ado imamo tukaj omeniti nekaterih krajih vozijo v mesto mleko gospodinj same Mi tajimo, da je v marsičem bolje, če gospodinja sama da dobe pošte- prodaje in se prebivalci lahko zanašajo nejše blago. Ali na količkaj večji kmetij vedno doma potrebna. dinja drži hiši tri vogle „Zbornici imam naznaniti, da je državni poslanec Andrej Wolstrup iz prvih vrstah ni bil devetega volilnega okraja, posestnik Barlesa včeraj nenadoma umrl. mej udeležitelji tega parlamenta in mnogi njim niso je gospodinja bili zadovoljni. Toda bilo je prepričanje in pa gorečnost saj je znan pregovor, da gospo- v njem. Na dan pogreba zbornica ne bode imela seje. U gospodar le jednega. Gospodinja Zbor mestu privadi tudi pijače, večkrat se poldneve mudi v mestu ada po cele do to naznanilo poslušal stoje. Znano je pa, če gospodir^, . Če tudi dekle pridno ne delajo. Dobiček, začne pijancevati, da je še slabše nego bi gospodar gospodinje ni doma, „Prva točka dnevnega reda je," nadaljeval je--. Šlo je za neko neznatno stvar, in vpisani govorniki pripadali so k tistim, katerih govori bi bili pripravni za preganjanja miši in podgan. 121 » Ker že stojiva," rekel odvetnik Keller svo- „Kaj vedo vaši prismojeni pesnvki o kmetih u za še jemu tovarišu, gozdarju, ,,pojdite kar z mano, da zajutr- klical je. „Ne! Ce kdo trideset let mej, njimi živi, potem kujeva. Na ta način se odtegneva dolgemu času, govornika poslušat. Gozdar spozna ljubi narod. Mari ni sramota, da je sredi devetnajstega stoletja štirinajst milj od Kodanja, cela vas, pripadal onim častitim zborničnim članom, kjer so vsi zbegani in prestrašeni zaradi napovedanega ki porabijo kakeršno koli pretvezo, da se odtegnejo solnčnega mraka? Od kod prihaja neumna govorica 1 ne obravnavam in v tem slučaju je imel kaj izvrstno pre- vem, ali nakrat so zbegani postali in govore o tem, da tvezo. Sel je hitro za odvetnikom v zbornično beznico, bode konec sveta." kjer se dobi poleg žganja tudi belo portsko vino. » n Počasi bodomo že krčmarja navadili malo, da bode n To ni mogoče, strijc," zaklical sem. Ab esse ad posse valet consequentia" (Od istinitega vedel, kaj se spodobi", opazil je odvetnik, ki je izpil pol moremo sklepati na mogoče), odgovoril je. „Mej Kodahjem kozarca. „To vino se vsaj piti more. u in Vordingborgom je še več reči, o katerih še tvoja fib Da praktično izrazi svoje soglasje, hotel je gozdar zofija niti ne sanja ne. u slediti odvetnikovemu vzgledu; ali vendar je hitro kozarec To je bil udarec. jaz sem se tedaj nekoliko odtegnil od ust V Se predvčeraj sedel je Andrej Wolstrup ravno pri pečal s filozofičnim berilom. Sam sem pa kmalu dobil najglasnejše dokaze. Zvečer šel sem po vasi okrog. tej mizi in pil u 1 reče gozdar. » „Pa ne belega portskega tt 1 opomni odvetnik. Pred gostilno je bil pre vrnjen voz in kup ljudi je stalo t pred njem in blebetalo. Pavel Andersen, posestnik v tej „Ne, bil je priprost mož. Ali če si videl tega ko- ^^si, bil je v Vordinborgu, pa se je tako napil, da je renjaka, kako bi si bil mogel misliti, da bode čez dva . zavozil to pot v star jelšev štor ob vaškem tolminu. dni že mrtev." % Gozdar pije. Voz se je prevrnil, njega pa so pobitega in krvavega od nesli v gostilnico. » Mrtvoud vsacega izmej nas lahko zadene, prijatelj n Pavel Andersen sicer nima navade piti," opomnil nikdo ne kdaj pride vrsta nanj u Gozdar je izrezal tri kosce iz svojega z angleškim sirom obloženega rženega kruha. Poslednja opazka mu je vaški krojač. „O, mislil neki fant. SI je v pač, če bode tako (C rekel je ugajala „Kaj si bode neki mar mislil?" „Andrej Wolstrup bil je neotesan in neuljuden mož," reče čez nekaj časa. „Razumeti ne morem," kako ste ga tedaj bili privili v odseku." Odvetnik se zasmeje. To pa ima tudi svojo zgodovino," pristavi. A Misel, da zve kaj novega, je zopet izvedrila gozdarja. „Vedno se mi je zdelo, da je mej vami in Wol-strupom nekaj posebnega," zakliče na to. n Kar imamo. to imamo; ,kar pride, to pride", opazi vprašanec modro. r „Saj morda tako ne bodo več dolgo, ko še moremo kaj vžiti," mislil drugi. n Bode že prišlo," rekla je stara baba, ki je bila v občinski ubožni hiši. „Saj stoji v koledru." (Dalje sledi.) Odvetnik je ezal jajce in ga pol pojedel Priznajte, da ste radovedni gozdar," pristavi na to Vsaj je pa tudi prokleto dolgčas notri," odgovor D oučni in zabavni drobiž. ^ . gozdar opravičevaje se. „Dobro, še predvčeraj me je vezala beseda, ali danes je mrtev in lahko povem in pripovedovanje bode morda bas tako dolgo trpelo, da v zbornici stvar izčve- kajo, Ognjena zemlja. Ta potok pripada Argentini in Čiieju in je še le malo preiskan. Le dva Francoza sta zadnji čas preiskala severni del. Prepričala sta se, da podnebje ni tako surovo, kakor se je mislilo. Rastlinstvo ni posebno razno- vrstno, živalstvo je pa dosti bolje zastopano. Na" otoku je u Pr novo je nalil kozarec in začel: pot sem se sešel z Andrejem Wolstrupom v mladosti, ko smo še bili zadovolj in veseli m z mnogo železne rude. Na njem prebiva kacih 3000 Indijancev, ki so na nizki stopinji civilizacije. Hodijo nagi, in prebivajo v slabih kočah, žive se pa samo z lovom. Fizično so pa jako dobro razviti, veliki, močni in gibčai. neko esnostjo potegnil je z roko po temenu ko smo Gnomij, imenuje se nova kovina. so jo zasledili v še imeli goste lase, kjer je sedaj pleša. Poleti 1854. leta imeli smo solnčen mrak, ki je bil že naprej napovedan, ker je imel biti jeden trenotek popolen. Jaz sem bil 0 ravno v Barlesu, kajti tam je moj stric bil pastor. Pri- niklu in kobaltu. Po svojih svojstvih je jako podoben poslednjima kovinama. Riba — zidar. V rekah Severne Amerike dobi se riba, v vodi iz kamnov gradi gradičke za svoj zarod. Borba ribe s ptico. V Bavangerfordu v Norvegiji so padal je oni-vrsti ljudij, ki so posebno v prvi polovici opazovali, kako je morski orel planil na ribo, ki je prišla na tega stoletja na vse načine razširjevali omiko mej na rodom. Vedno se je pritoževal, da so kmetje še toliko zaostali. Meni seveda na vsej stvari ni bilo nič ležeče, ali vendar sem rad ugovarjal. Citiral sem mu nekatere kitice, katere so se nedavno zložile v čast kmetom. vrh vode, in vanjo zasadil kremplje. Močna riba se je spustila v dno in potegnila za seboj orla, predno. je mogel iz ribe potegniti svoje kremplje. Luna in ognjeniki. Prof. Palmieri je nedavno neapoljski akademiji znanosti razlagal, da se je opazilo, •ognjeniki posebno bljiijejo ob mlaji in ob polni luni. na da / « » s cas Redke kovi'ne. Povedali smo že, da' s^i je posledoji voz na 10 kr platina jako pcdražila, ker je postala j,ako redka Se 1800 in dražji je pa žlaJina kovina: iridij, katerega funt velja Murni k princi pijelno nima za. dvouprežen voz pa na 20 kr. Poslanec misli da be. redkejši so pa barij in dimidij. ŠukliHe\ stvar še Funt berilija velia 8000, barija 9000 in diinidija celo 12000.dd. odseka • d» predlog, vzprejme pa proti predlogoma, vendar pa iklonita se rinančneora Pri glasovanji 4) Poslanec Klunoprošaji sirot Marije in Ane Lnšiii Nižave v Srednji Aziji. Zadnje zemljepisne preiskave ^^^ zvišanje oziroma podaljšanje miloščine ter nasvetuje, da so pokazale, da so v Srednji Aziji so za 50 metrov površina Tihega morja. Grenlandija. z Intom 1893 miloščina podajša na tri leta in na 40 gld. Predlog s»^ vzprejme. 5 ) Po-1 • V povi od da je ta. otok, potovanja po Grenlandiji so poje po obsegu svojem dvakrat tako o prosnii J e r- n za velik kakor Francija, le jeden sam velik lednik. Vendar si ne smemo misliti, da je na Grenlandiji veden mraz Po letu je Gorenjskega in Notranjskega naše d^^ž-1 zini. Prositelju dovoli se baron Schwege! podporo v namen preiskovanj;^ arheologičnem ob- e v za kakor za leto 1891 ednaka remumeracija ^ t k im (rrenlandiji jasno nebo, kakor v in 20^^ gorkote. ■ T je včasih bivšega paznika Poslanec L u c k m o prošnji pri Le to jp, da je poletje prekratko, da bi se ves sneg in led raztajal. Kjer pa sneg odleze, pa rastejo najlepše delavnice Jožefa Tomazina za e dežel- cvetlice. Solnčna svetloba svetloba, še niso je gotovo, ker s( tem kakšne barve je solnčna Schw dovoljenje provizije ozToma podpore. ' Prošnja izroči nemu odboru z naročilom, da preišče, če ima prositelj pravico do provizije, in če je nema, ali se sme prositeljevi rodbini dovoliti za prihodnje tri leta podpore lOO ^d. 7) Posl. barott Da taka, kakor jo vidimo glede dovoljenja kredita za deželni arhiv in solnčni žarki različno krojijo prodirajoč skozi v Rudolfinumu za pokrivan raznih potrebščin G TSp :zra€ne plasti. Nekateri mish'jo, da je modra, drugi, da je verojetnejše. bela /1 m N Novice. MM mm - arhivarju Koblarju dovoli se za urejevanje arhiva reiiumeracija 100 gld , deželnemu odboru pa se naroča, da skrbi za druge potrebščine. -8) Poslanec Murni k o prošnji slepega H. Ker-šeta v Ljubljani za podporo. Prošnja izroči se deželnemu odrešitev. 9.) V imenu upravnega odseka poroča poslanec Občila-'. V poročilu na- ^ § "i 6. letnega vi' ? JI( 1 ^ iTi ^yi * ^ s' A • lllllllllllllllllllllllllllllllllll v* za zgradbe in Deželni zbor kranjski. v osmi seji dne 24 peticije dotičnim odsekom, na to marcija izroče se najprve došle boru L e r vajajo se priklade posameznih cestnih popravo cest. Poslanec Hribar pozivlje deželni odbor, da naj. pazi na to, da se pri gospodarstvu okrajnih cestnih odborov ne bodo vršile zlorabe da v • Dalje poudarja isti poslanec potrebo se vožnja iz Bernikov do Mengiša okrajšala z razšir v • pa poročajo v imenu tinan jenjem že neke obstoječe cestice. Poslanec Dragoš izraža željo čnega odseka: 1.) Pos^nec Hrj,bar v glavni bilanci loterij skega posojila mesta ljubJjanjskega za leto 1890. Glavna 'hi lanca posojilnega zaklada, odštevši da bi se zgradila cesta čez Kumat Poročilo se na to vzame na znanje in seja zaključi račun izgube in V de\ - > I J