KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
a: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji leden v mesecu.
1940. Št. 12.
Posamezna štev. 1 Din.
V advent
Na prvo adventno nedeljo smo slišali lepo pridigo sv. apostola Pavla Rimljanom, katerim piše: „Čas je že, da od spanja vstanemo. Kajti zdaj je naše zveliča-nje bliže ko tedaj, ko smo vero sprejeli. Noč se je pomaknila in dan se je približal. Odložimo torej dela •eine in si nadenimo orožje svetlobe. Kakor podnevi hodimo pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivo-*ti. ampak nađeni te si Gospoda Jezusa Kristusa in me-su ne si rezilo za poželjivost..."
Ali niso pisane le besede kakor za današnji čas. L- 5S. po Kristusu je to zapisa) apostol Pavel Rimljanom iz Korinta v Grčiji, pa so njegove besede sveže in primerne, kakor da bi bile pisane za sedanjo dobo...
Čas je že, da od spanja vstanemo!
Ves svet je kakor v nekem spanju, v nekem omotičnem slanju! Človeštvo nekam v spanju tava v megli malerializma, tostranske usmerjenosti, uživanjaželj-nosti. Ušesa obračajo k praznim bajkam, kar jim govori Bogu sovražen svet, kar jim govori evangelij tega sveta. To radi poslušajo.sprejmejo, verjamejo... Evan-Reljska resnica Odrešenikova pa je v mnogih dušah Postala meglena, pozabljena, nezaželjena...
In posledice!
Čas je že. da svet iz spanja vstane, da spozna, kam ga je privedel „vojvoda tega sveta", kralj teme! Čas je, skrajni čas je, da svet spozna svoja dela teme '« se obrne k luči Kristusove resnice! Kajti sekira je že nastavljena, kakor svari pridigar in spokornik sv. Janez Krstnik! Sekira na deblo tega sveta je že na-s<avljiena„ da podre zgradbo tega sveta, da se /ruši *Vet v brezdno. ki si ga je sam pripravil! Drevo sedanjega sveta bo posekano in v ogenj vrženo! Ogenj že strašno gori vse okrog nas in v tem ognju propada "soče človeških življenj, milijardna premoženja, v njem Sine in propada tisočletna kultura...
Odložimo dela teme. ki se pojavljajo tudi med na-mi v požrežnosti in pijanosti, v nečistosti in nesramno-s'i. v prepiru in nevoščljivosti. ..!
Uživanjuželjnost je pač sad teme!
In kako strašno je med nami zrastla ta zver, ki
pije človeško kri! Povsod se sliši samo to: Kaj bomo jedli, kaj bomo pili, kako se bomo oblačili! V tej preli rani skrbi pa tone in se umika misel na nadnaravni kruli  resnice in milosti božje!
Toliko tarnanja o revščini in pomanjkanju in vendar se še ni nikdar toliko alkohola popilo med nami kakor danes! Toliko govora o slabih časih," draginji in pomanjkanju in vendar so vsi zabavni lokali polni. Cele roje policije bi morali imeti samo za to, da bi delali red po slabili gostilnah, po veselicah, da bi mirili razgrajače, pijance, da bi lovili morilec in pretepače, ki so presiti in prenapojeni...
Bratje, ali ne vidite, kam drvimo?!
Sekira je že nastavljena, nam svareče in grozeče govori adventni pridigar! fn apostol Pavel v zvezi s svetim Janezom kliče: „Čas je že. skrajni ras, da :z spanja vstanemo, da odložimo dela teme in nadenemo orožje svetlobe in da kakor po dnevi (pošteno hodimo ...
Za katoliški tisk
Naš škofijski zakonik nam duhovnikom v členu 535 naroča: »Vsak dušni pastir mora širiti nabožno časopisje in nabožne knjige v svojem delokrogu. Duhovniki naj priporočajo tudi    ostalo katoliško časopisje.
Verniki so pa dolžni brati in naročati le dobro katoliško pisane časopise in knjige. Skrb za katoliški lisk mora biti vestna zadeva za vsakega katolika.
Glede liska je pred leti papež Pij XII. še kot kardinal rotil katoličane, naj podpirajo katoliški tisk sledeče:
..Katoliško časopisje je dandanes postalo najbolj neobhodno potrebno sredstvo — a tudi najbolj učinkovito —I za obrambo ildeailov krščanstva in| jsploh za vsako katoliško prosvetno delo. Zato imajdkatoličani najstrožjo dolžnost, da berejo in po svoji možnosti širijo katoliško časopisje, ki daje živo sliko življenja Cerkve in njene rasti ter brani stebre krščanskega družabnega reda, moralni zakon, družino in mladino. Nekateri mislijo, da so že storili svojo dolžnost, če se brigajo za razna krščanska društva in se posvečajo apostolskemu delovanju, a nimajo nobenega smisla za
Stran 40.
KRANJSKI ZVON
Štev. 12.
katoliško časopisje. -- Ti ljudje se bridko motijo, kajti ravno katoliško časopisje je v sedanjem času poslalo najmočnejše sredstvo vsega katoliškega javnega, dela in brez njega si noben katoličan ne sme zamišljati koristnega apostolskega delovanja sploh, ker brez časopisja dandanes to tudi ni mogoče. Zopet drugi si domišljajo, da so storili vso svojo krščansko dolžnost, če so delili dobrote od bogastva, ki ga imajo na razpolago. Ljubezen do bližnjega, ki se omejuje zgolj le na blagovno, materialno podpiranje bližnjega dandanes v sedanjih razburkanih časih, ko gre za borbo za duše, ni več zadostna. Višja in bolj plemenita je duševna ljubezen do bližnjega, ki pride do izraza v dejanjih, ki se tičejo duševnega blagra bližnjega. Pomagali katoliškemu časopisju, ga podpirati, ga širiti, tako da ga bero tudi drugi in se drugi iz njega uče pravih naukov, da si pravilno usmerjajo svojo vest in najdejo pravo pot skozi zmedo sodobnih idejnih gibanj, kjer se laž tepe z resnico, to je najbolj plemenita ljubezen do bližnjega in najbolj potrebna dandanes, ko je treba človeštvo obvarovati pred socialnimi krizami in pred duhovnimi katastrofami. Noben katoličan ne bo storil svoje polne dolžnosti, dokler se te največje ni zavedal in se ni stavil popolnoma v službo razširjanja dobrega, tiska.
Rousseau o slabem čtivu
Francoski pisatelj Rousseau (Ruso) je poznan. Mož je bil znamenit in slavljen pisatelj, ki je pa s svojimi veri ini cerkvi sovražnimi spisi (pokvaril mnogo ljudi in napravil veri in. morali mnogo škode. Včasih se mu je zbudila vest in takrat je priznal svoj greh in se ustrašil posledic svojega pisanja. Nekoč je sam o sebi in o slabem tisku izrekel sledečo sodbo:
„Nikoli ne pogledam svojih knjig, ne da bi trepetal; namesto tega, da bi učil, kvarim; namesto tega, da bi redil, zastrupljam. Če pogledamo grozotne zablode, ki jih je v Evropi že povzročil tisk in če sklepamo po tem, kako zlo iz dneva v dan napreduje, na prihodnost, z lahkoto prerokujemo, da bodo kralji prav kmalu obžalovali, zakaj so tej strašni umetnosti dovolili dostop v svoje države. Naj bi bil dal Bog, da ne bi bila večina naših pisateljev nič pisala! Boljše bi bilo za dobre nravi, za mir družbe. Tako pa ti puhloglavi gobezdači majejo stebre vere in izpodkopavajo nravnost... Če bodo zanamci brali te knjige in ne bodo ob tem še bolj blazni kakor mi, bodo roke sklenili proti nebu in v grenkosti svoje duše govoril: »Vsemogočni Bog, ki duhove v svoji, roki držiš, odreši nas od smrtonosne prosvelljenosti naših očetov in vrni nam nedolžnost, edino dobrino, ki nas more osrečiti, edino, kar ima vrednost pred Tvojimi očmi."
Naše jaslice
Ne bom pisal o onih jaslicah, ki jih postavljam0 za božič v našo župno cerkev. Tudi te so lepe, toda kake umetniške vrednosti pač nimajo. So obrtniško delo, izdelano v celih serijah, rekel bi, nekak tovarniški izdelek.
V Kranju imamo druge, res umetniške jaslice, ki so pa zelo malo znane. Na hodniku v kranjskem ž Up" niščii vise v 1. nadstropju poleg vrat. Marsikdo gre mimo njih, pa jih ne pogleda; drugi jih zopet pogleda, pa se ne zaveda, kaka umetnina  tam visi.
To so laverjeve jaslice, originalna, slika, po kateri je nato* napravil še polno drugih posnetkov.
Poglejmo jih malo natančnejše!
Središče vse slike tvori božja Mati z Detetom. Via' rijin obraz je poln miline in nebeške zamaknjenosti-Sedi nia jaslih, ki so pokrite' s slamo. Pred seboj je razgrnila belo platno in na njem kaže pastircem novorojeno Dele - Jezusa. Na belem platnu se čudovito lopo odraža teloi novorojenega Zveliča rja! Božja Mati odkriva božično Dete strmečim pastirjem kakor najdražji zaklad.
Pred jaslicami moli Sina božjega skupina pastir* cev. Štirje so naslikani, vsak v posebni pozi molitve in občudovanja. Eden kleči pred jaslicami, z levico drži jagnje, ki ga je prinesel v dar, z desnico pa kaže svojim tovarišem novorojeno božje Dele. Dva tovariša strmita v pobožnem občudovanju v Dete. četrti — oziroma četrta — pa prinaša v jerbasu na ghlVl darove Kristusu Kralju.
Na Marijini desnici sloni ob osličku sv. .Jožef in zamaknjen zre v božični čudež, poleg oslička pa °a tleh leži v poltemi še voliček.
Na desni strani slike se v daljavi vidi druga skupina: pastirci čuvajo pri svojih čredah in se jim p1'1' kaže angel ter jim oznanja, da je rojen Kristus Krali
v mestu Betlehemu.
Nekateri sodijo, da je to najlepše Laverjevo delo« Slika \\e polna življenja in iz nje kar diha božično razpoloženje. To so najlepše kranjske jaslice.
Za letošnje božične praznike bo dogotovljena nova gledališka dvorana v novem Ljudskem domu. Misli"1' da bo to po svoji prisrčnosti in pristnosti najleP** gledališka dvorana v Sloveniji. Res, da se kranjcl radi bali amo, saj pravijo, da se pri vsaki hiši v Kr*' nju pravi „Pri Baluiču", vendar po morjem mnenju t0 ne bo bahanje, če povem svojo misel, da sej mi z°'; da se glede finese ne bo mogla z našo dvorano meriti nobena gledališka dvorana, kar jih poznam.
In v to dvorano bodo prišle kot okras naše najh'P' še — jaslice.
Kakor je splošno znano, je napravil načrte zO n°'
vi oziroma povečani dom stavbenik Metod Oblak, n°' t ran [O ureditev gledališke dvorane pa je zamislil '1 vodil prof. arch. Ivan Vurnik. Po njegovi zamisli n«J bi prišle kranjske jaslice v novo gledališko dvoran0.
Štev. 12.
KRANJSKI ZVON
Stran 41.
Nad od 10vo odprtino bodo obešene kot nekako središče vse dvorane in kot njen najlepši okras. Pred jaslicami pa bo med igro, ko bo v dvorani vse temno, gorela mala lučka in razsvetljevala to božično sliko.
Jaslice v naši gledališki dvorani naj bi bile nekak simbol in kažipot za vse delo v tej dvorani.
V božični noči je vsem ljudem prisijala luč resnice, lepote in dobrote. In večni Resnici, Lepoti in Dobroti naj služi tudi oderska umetnost.
Naj bi ta umetnina kranjskega mojstra, polna religioznosti, polna molitve in polna vere bila vsem kulturnim in prosvetnim delavcem v Ljudskem domu kažipot, opomin, da mora biti vse dramatično in p/o-svct.no delo v skladu z večno Lepoto. Naj bi pod okriljem kranjskih jaslic cvetela, krščanska dramatična "umetnost in vzgajala naš narod, v umevanju prave božje Lepote. Naj bi nikdar, nič ne oskrunilo v naši dvorani duha, ki odseva iz kranjskih jaslic.
Tabernakelj na Primskovem
Podružna cerkev na Primskovem bo za božične Praznike — ako ne pride kaj posebnega — dobila dragoceno novost, tabernakelj. Načrte je izdelal prof, arhitekt g. Vurnik, ki se je potrudil, da dobi lepo, novo obliko tabernaklja, ki pa bo vseeno v skladnosti z ostalim baročnim oltarjem.
Zlatar g. Kregat iz Ljubljane sedaj dogotavlja vse kovinske 'dele; kamnosek g. Jeglič iz Kranjfa bo iz podpeškega marmorja napravil podstavek za. tabernakelj in svečnike, ki bodo tudi novi.
C. Rradaška sedaj prenavlja one dele oltarja, ki •so v neposredni bližini tabernaklja, da ne bodo v preveč kričečem nasprotju z novimi deli oltarja.
Seveda pa rastejo ob vsem tem. delu tudi stroški. Res je zbranega že precej denarja in zlata. A treba bo še nekaj denarja, Na dan, ko bo tabernakelj blagoslovljen, vabimo vse častilce primskovske Matere božje, da pridejo in se udeleže darovanja, ki bo tedaj. Kdaj bb blagoslovitev, bo1 še objavljena.
Vsem pa, ki so že dosedaj kaj darovali, bodisi v denarju, bodisi v zlatnini, bodi izrečena iskrena zahvala. Bog naj vsem povrne!
Župnija Kranj
OZNANILA ZA DECEMBER:
Zornice se opravljajo v župni cerkvi vsak dan v adventu ob 6. uri, najprej sv. maša in. na to blagoslov z Najsvetejšim. Prihajajte vsi k zornicam! Prinašajte v duhu spokornosti male žrtve in vstajajte nekoliko bolj PRodaj in hodite v cerkev!
Adventna spoved! Naj nihče ne ostane do božiča brez sv. spovedi.
Moški naj opravijo sv. spoved I. adv. nedeljo in prejšnji dan.
Žene in kongreganisti pridite za II, adv. nedeljo. Dekleta naj pridejo za III. adv. nedeljo. 1. I. adv. nedelja, državni praznik zedinjenja, ob ^10.30' slovesna sv. maša in nato zahvalna pe/sfern in molitve za kralja. Popoldne ura molitve! za mir in pete litanije presv. Srca Jezusovega.
(i. Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom.
8. II. adv. nedelja, praznik Brezmadežnega Spočetja, ob 6. in 10.30 sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob 10.30 je peta sv. maša. Popoldne pete lil anije Matere božje.
13. Sv. Lucija, sv. maša na Rupi. 15. III. adv. nedelja, služba božja po navadi. Popoldne shod za žensko  Marijino družbo.
18., 20. in 21. so kvatrni dnevi, v sredo in soboto pritrganje pri  jedi, v petek strogi post.
22. IV. adv. nedelja, služba božja po navadi.
24. Vigilija k božiču, strogi post. Zvečer ob II. slovesne jutranjice in nato slovesna sv. maša pol nočni ca,
25. Praznik rojstva Gospodovega, božič, ob 6. se
pri eno tri, sv. maše« prva pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob 8. se prično tri sv. maše, ob 10. tiha sv maša in nato ob 10.30 slovesna peta sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T.
26. Sv. Štefan, nezapovedan praznik, služba božja kakor ob nedeljah.
31. Sv. Silvester, zadnji dan v letu, ob poli osmih zvečer slovesne litanije im zahvalna pesem.
POROČENI PARI:
Miklavčič Matija, narednik, Slara Loka in Belec Aira, trgovska aotrudnica, 'Kranj, Mencingerjev trg 17, poročena 28. oktobra.
Kopač Stanislav, delavec, Primskovo 142 in Brezar Marjeta, delavka, Primskovo 117, poročena 3. novem.
Radon Jožef, delavec, Tržič in Kosiša Roza, trgovska sotrudnica, Tržič, 'poročena 3. novembra.
Vrtačič Jožef, delavec, Primskovo 64 in Jakofčič Marija, delavka, Primskovo 175. poročena 3. novem.
Fende Alojzij, čevljar, Primskovo 31 in Sušnik Pavla, hči posestnika, Primskovo  23, poročena 10. nov.
Jug Henrik, delavec, Kranj, Stara cesta. 18 in Kokalj Jožefa, delavka Klanec 24, poročena 10. novembra.
Lavtar Jurij, železničar v pok. Kranj-Sejmišče 1 in Lavtar Marija, delavka, Kranj-Sejmišče 1, poročena 13. novembra.
Žerovnik Janko, nadučitelj v pok. Kranj in Kovač Albina roj. Bukovic, Ljubljana, poročena 14. novem.
Slevec Jakob, delavec, Primskovo 172 in Eržen Marija, šivilja, Klanec 37, poročena 17. novembra.
Stran 42.
KRANJSKI ZVON
Sitar Janez, mizar, Ruipa 6 in Bergant Bernarda,
štepariea,, Rupa 43, poročena 24. novembra.
Skumave Franc, delavec, Gorice in Lukanc Marija roj. Avžin, Primskovo 155, poročena 30. novembra.
MRLIŠKA KRONIKA:
Dobišek Marija roj. Kreutzberger, vdova po mli-narskem ; pomočniku, Kranj, Bleivveisaotva 22, rojena 24. oktobra 1859, umrla 10. novembra.
Ločniškar Hinko, narednik vodnik, roj. 7. julija 1892, umrl 12. novembra.
Rovšek Frančiška, roj Blaj, Kranj, Cojzova 4. roj. 11, novembra  1883, umrla 28. novembra.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA DECEMBER:
1. I. adv. nedelja. Služba božja ob 6., 8. in poli 10. — Zahvalna pesem. Ves adventni čas roženvenska po-božnost, mesto v oktobru. Med sv. mašo ob 6. se moli rožni venec, po maši litanije M. B. in blagoslov s sv. Rešnjim Telesom.
5. V četrtek ob poli 7. uri molitvena ura pred prvim petkom.
6. V petek sv. maša pri oltarju S. J. z blagoslovom. 8. II. adv. nedelja, praznik brezmad. spočetja M.
D. Služba božja ob 6., 8. in poli 10. — Vesoljna, odveza, skupno obhajilo mož in fantov.
15. III. adv. nedelja. Služba božja ob 6., 8. in poli 10.
21 Sv. Tomaž, ap. V Zg. Bitnju sv, maša za sosesko..
22. IV. adv. nedelja, kvatrna. Služba božja ob 6., 8. in poli 10.
24. Zapovedan post pred Božičem.
25. Praznik rojstva Gospodovega. Ob 12. uri po cerkvenih molitvah zahvalna pesem, potem sv. maša. Od poli 6. naprej tri sv. maše, druge tri sv. maše od 8. ure dalje, ob 9. tiha sv. maša, med katero se moli rožni venec, potem slovesna peta sv. maša.
26. Sv. Štefan. Sv. maša ob 6., 8. in poli 10. Pred 8. mašo blagoslov soli.
27. Sv. Janez Evangelist,
28. Sv. nedolžni otročiči.
31. Sv. Silvester. Popoldne ob 4. zahvalila pesem za sklep leta.
POROČENI PARI:
I.ešnjak Viktor, čevljarski pomočnik iz Horjula in Zgajnar Rozalija, lov. delavka, iz Kopanja, poročena 3. novembra.
Češenj Jožef, trgovski sluga iz Ljubljane in Ana Lazar, šivilja iz Žirov, poročena 2. novembra.
Škofic Jožef, delavec iz Predoselj in Mehle Marija iz Igaj, poročena 3. novembra.
Šilar Pavel, liišar v Stražišču in JuvanČič Marija, tov. delavka iz Loža, poročena 16. novembra.
Kožar Jožef, mesarski pomočnik iz Turjaka in Arhar Angela, tov. delavka v Stražišču, por. 17. nov.
Resman Jožef, tov. delavec iz Krope in Marija Janša, zasebnica na Gor. Savi, poročena 18. novembra.
jeršin Rajko, mesarski mojster v Kranju in Elizabeta Šilar iz Siražišča, poročena 28. novembra.
MRLIŠKA KRONIKA: Meta Zaletel, žena delavca v Stražišču, stara 66 let, umrla 28. novembra.
Razno
Zvonovi v stolpu župne cerkve so bili sredi novembra utihnili. Svoj čas so zvonarji odstranili pod hrastovim nosilcem opornik, da so lažje zvonili, pa se je upognil močen hrastov nosilec in je pričel krušiti zidov je okrog sebe, nekoliko so se upognili tudi drugi nosilci, ležaj i v zidu so na koncih segnili. Ze par- let smo ogledovali vse to in premišljevali, kako bi se vse popravilo, pa smo odlašali, ker smo se pač bali stroškov. V začetku novembra jpai se je pri hrastovem Ježa ju velikega zvona odvalil iz stene velik kos zidu, tako da smo morali vse takoj popraviti in ustaviti vsako zvonjenje, ker je bila nevarnost, da se kak zvon /niši v stolpu in bi lahko prišlo do nepregledne nesreče.-Ležaji hrastovih nosilcev so dobili v zidu betonske podlage, z novimi' hrastovimi oporniki pa so bili o-k repi jeni nosilci zvonov, tako da je sedaj zvonjenje zavarovano.
Brezjanska Mati božja naj bi kraljevala v vsak« slovenski družini, jugoslovanska knjigarna v Ljub' ljani je izdala krasno reprodukcijo te lepe Marijine slike. Društvena pisarna v Kranju — v lokalu pri kokriškem mostu bo posredovala pri nakupu oziroma naročilih. Tam je slika tudi izpostavljena, na ogled-Brez okvirja stane slika din 40. Kdor jo želi naročiti, naj se oglasi v društveni pisarni.
Podpirajte
Vincenci j evo
družbo!
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. škerbec, /upnik v Kranju.
Tiskarna Tiskovnega druStvu, Kranj