251. štev.
V Ljubljani, petek 12. decembra 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po poiti: «lo leto . . k IM*— •rt leta , . . «e -btrt leta . . „ at— « mesec. . „ lf-
•a inozemstvo:
•rto lete . . K lte -•rt leta . .	„	7t'-
<rtrt leta . . „ 86— * mesec . . „ 18 —
a?!fa>t vnivfjij;q
Ne plamene nerofibe brez pollljetve denarje •e ne moremo ozirati.
Naročniki naj poillJaK naročnino MT po nakaznici.
'{lasi ae računajo po orabl]enem prostora tn 'cer »mm visok ter 45 mm •	-	za	enkrat
,,p omM,i popast.
Uredništvo Je na Starem trgu štcrv. 19. Telefon 8tev. 360. — Upravnlžtvo Je na Marijinem trga *= ea=g štev. 8. — Telefon štev. 44.	..	--
Izhaja vsak dan zjutraj.
Po&attiezna številka veija 60 vinarjev.
Vprašaujenf-glede Inseratov I. dr. se naj pri loži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Kriza v soc. demokraciji.
Kar se danes godi v socijalno-de-®okratskih vistafo, se sme z vo pravico imerovati kri. a. Vedite ji sodjalne demokrac Je stopajo v vlado kot voditelji stranke, strankine množice pa nočejo o voditeljih ničesar vedeti, jth zatajujejo ia gredo svojo pot na levo, četudi raiMiejši n?fc jvi voditelji korakalo po desni. Socialnodemokratski voditelji so brez stranke, strankine množice so brez voditeljev. Več za krizo ni potreba. Tako ni samo pri n*s, kjer so dogodki v Mestnem domu v ponedeljek in zbor soc. demokratske Stranke pred tem dokazali, da voditelji rtrnajo vajeti v rokah, temveč tuli na ' Ce?kem, kjer dela soc. demokratično delavstvo kar hoče, voditelji socijalno demokratski tminisfri se pa pridušajo, "da te uian re obsojajo, storiti pa'ne morajo ničesar. Kot pri nas, tiko tuci J*. Češkem soc. demokratske množice teptajo v pijarke ideale socializma In demokratizmai svobodo prepričanja, •vobodo združevanja. Na češkem ne 'Sme delavec.delati, če ni v socljalno demokratski strokovni organizaciji, pri nas «e sme zborovati, če ne vpije: H^ch Internationale, dol s kraljem, Zi*3o, Lenini
Kriza v sc c. demokratskih vratih Je globoka I Straakme množice teptajo 'i°* kif j« edtuagarancija za demokracijo: svobodo prepričanja.
Kii«a v soc. demokratskih vrstah 'J* grozeča In za red in miren razvoj omžbl nevarna. Soc. demokratske ®aožice kažejo, da jim ni mar seci-jklktm, ni mar zboljšanje diužabnrga 'fede ne iztrebljanje razrednih naspn-tij, m VCč da i.repene pc zameni vlog. »Ni jkn, da bi diktatura in hfgemonija kapitela izginile s sveta, temveč hočejo le, da postanejo diktatorji in ^nasilneži sami. To seve pa ni sccija-ytizem, ker s<cjaiizma brez demo) rastema ni, demokratizma pa socijtlno •demokratski pristaši ne priznajo niti *v toliko, kot ga is njim priznal kapi' Mistični razred.
To, kar dela socij. demokratski Pristaš danes nad svojim sodelavcem, U ima drugačne nazore o socijalnih
zakonih kot on, mere jutri poskusiti na kom drugem in tudi na državnem redu. Klici na pondeljskem shodu jasno kažejo, kam jadrajo soc. demokratske množice.
!Ivan Deržlč:
Kam plovemo?
Za časa 8 tedenske tiskarske stavke smo preživeli eno največjih kriz izea našega ujedinjenja v skupno državo. Reševala so se zelo važna vprašanja, majali so se temelji koma) osvobojene domovine. Poleg popolne notranje politične razdrapanosti je postalo vprašanje državnih in železniških naslavljf ncev sfcoro usodepolno. Po mnogih na vse mogoče načine zverlženih cftcijoznih in neoflcljoz-nih objavah je po preteku dveh mesecev izšla nzredba, ki povišuje po-s stoječe draginjske doklade državnim in železniškim nastavijencem In sicer za nižje uradnike in služabnike povprečno približno-za 100% za višje uradnike nekaj nad 50%. Pri delavcih na državnih železnicah pa se je upeljal naredbeno enoten plačilni sistem, ki pomenja pri nekval f clranfh okoli 100% pri kval ficiranih za nekatere kategorije nad 100 «/0 poviška. Ni namen teh vrst spuščati se v podrobneje v razmotrivanja poviškov kot takih, povdarjati je pa potrebno eno, da so se vsied raznih že omenjenih izjav cene vsem potrebščinam prav izdatno povišale in torej ti poviški imajo v bistvu samo eden efekt —da so v zelo izdatni meri še pred rojstvom povečali draginjo.
Za danes se hočem omejiti samo na način, kako so se ti poviški vstvarjali in kaki so bili motivi raznih zavlačevanj in objav. Za državne na-stavijence Je predložil > Savez« državnih nastavljencev že pred meseci elaborat po izjednačbi plač za vse pokrajine •naše države na podlagi sfa-e^a ban-kovnega dinarja. V ministrstvih se je cel elaborat obdeloval in nova vlada je bila voljna sprejeti ta elaborat in ga potom Narodnega predstavništva uzakoniti. Tu pa je odreklo slednje zbog svoje popolne nezmožnosti in
delamržnosti. Vlada je potem hotela s podpisom regenta in vseh ministrov vzlic vsem pomislekom začasno uveljaviti takozvani materijeinl del pragmatike. Po debatah sem in tja, po-mh ekih raznih opozicijonalcev pa so se nekateri ministri premislili in niso bili voljni podpisati takega zakona. Ali je bilo to pravilno ali ne, ni za sedaj potrebno raziskovati — kaže pa nesi-gurnost vodilnih oseb v prav močni luči.
Se slabše pa je držanje vlade glede železničarjev. Ti imajo razun stare Srbije v vseh pokrajinah poseben status. Tozadevna izbrana uradna komisija je Izdelala že pred meseci edinstveno pragmatiko, ki so jo nacijonaine organizacije pretresle in stavile en bloc svoje protlpredloge. Drugi del železničarjev, organiziran v Čtsto komunistični smeri ni slavil nlkaklh protipred-logov k temu vlad nemu osnutku. Ko je bilo v septembru vsakemu naprednemu človeku jasno, da ni pričakovati rešitve iz uzakonitve pragmatike po sedanjem parlamenta v tekočem letu, in je draginja vedno bolj rasla, so nacijonaine organlzacjje ponovile svojo rtiro zahtevo po povišanju draglnjskth doklad in nabavnem prispevku.
Tozadevna pogajanja so se vršila v sredini oktobra v Beogradu. Med jem so .komunisti iz Hrvatske in Srbije dobili tudi takozvano slovensko železničarsko Internacijonalno organizacijo v svoje roke, stavili zahteve in začeli pogajanja na komunistični po-d,a8l* Ta njihov sporazum je minister Draškovič za svojo osebo sprejel in dal v Službenih Novlnah objaviti. V poučenih krogih govore, da na prl-tsk socialističnih ministrov, ki so hoteli s tem dobiti izneverjene so-druge, sedaj komuniste — nazaj. In tukaj se začenja direkten polom socialističnih voditeljev. Pričela so znova pogajanja, sporazum je baje minister Draškovič glasom raznih hrvat-sklh listov po krivdi svojega delegata, načelnika mašinskega cddeljenja, inž. Pavloviča podpisal In je neizvedljiv itd. Komunisti so pretili s stavko, jo napovedali, da rešijo reputacijo in nazadnje je minister Kristan kot za
Višnjeva repatica.
•	>,?***»«». *ro,5 to ni nifi za velike duhove.
Zavrgli bi se, če bi sedli sami k računskim knjigam — tfej jih bodil Vata misel je sila pametna: rekel bi, genialna v svoji enostavnosti. Ali ste že mislili na takšno osebo?«
»Sem in nisem. Težko je vendarle najti pripravnega človeka.«
»Je in ni. Ako vam ni neviečno, jaz bi se rad žrtvoval. Za vas, dragi grof, samo za vas; v dokaz prijateljstva in zvestega vazalstva, hehehe!«
»Vi, Smučiklas? Zares bi prevzeli?« je vzkliknil visoki gost s prekipevajočo hvaležnostjo. »Dobrotnik koj.».«
A dobrotnik je sramežljivo mahnil z roko:
»Z veseljem. Upam, da bi si v kratkem lahko utrgal toliko časa. Par tednov potovanja je bilo itak oa mojem programu; če bi združil prijetno s koristnim ? In veste kaj ? Enkrat ste nam dali upanje, da se mogoče stalno naselite pri nas. .. Ako bi Prenesli vse svoje premoženje semkaj, bi bila njegova umna uprava najenostavnejša reč. Gradovi in Veleposestva so pri nas vedno napredaj; ako pojde tako dalje, izgubimo že tisto aristokracijo, kar je »momo. In podjetij, v katerih lahko naložite svoj kapital, Dom takisto ne manjka. Odločite se gospod
grof; tukaj je dobro biti.« Vsaka beseda je vodila gosta za korak bliže k Smučiklasovemu cilju.
»Da, da,« je vzkliknil grof ter iztegnii roko, »teh misli sem še vedno. Moja odločitev, ljubi Smu-čiklas, je storjena; grof Kunnigsbruch se živ ne more več ločiti od vas. On ostane.« Glas mu je zvenel skoraj pomembneje in resnobneje. nceo ie bilo potreba.	“
»Živijo, šampanjca!« je poskočil gospodar, nato pa kakor bi se ugriznil v jezik: »Ob, ne zamerite, v svojem navdušenju sem čisto pozabil na vaše skrbi. Tak pismo ste dobili, ki vas je vznejevoljilo? Ali smem vedeti, kakšno.«
»Eh, glejte, pred letom dni sem naložil po nasvetu enega svojih bankirjev tri milijone v južnoafriških rudnikih, čeprav mi ni preostajalo gotovine; mož je prigovarjal, in jaz se nisem znal upirati. Tisti čas j c vse norelo za zlatokope.«
»Razumem,« je dejal Smučiklas brezbarvno, ter nagrbančil obrvi. »Pa ste izgubili svoj denar?«
»Narobe, podvojil sem ga; potem 8e je nekako ustavilo. In zdaj sem bil pisal, naj prodado tiste deleže; saj moram vendar ustaliti svoj tukajšni položaj ter urediti razne obveznosti..,« Smučiklas je ogorčeno vzkrilil z rokami. »Ne, ne,« je povzel grof, »to je potrebno I On pa mi sporoča, da so delnice! začasno baje, nekaj padle: malenkost, s katero je’ vendar dobro računati. Splošna kriza južnoafriških rudniških papirjev, hudič naj jih vzame I In tako
stopnik ministra DraŠkovlča po«reb*r, najbrže kislega obraza, juho, ki jo je mogoče tudi sam pcmagal kuhati. Komunisti so doživeli pri prvem nastopu ob?u*en poraz z svojo demagogijo in iz?grali pretežno večino železniškega delavstva za svoje strankarske namene, — vlada pa je dokazala z svojo taktiko popolno ne-pojmovanje postoječlh razmer — na ljubo scclJaH8tičnira ministrom — generalom brez armade. Znano je že tako vseobče, da ni treba posebej povdarjati, da so vse takozvane internacijonalno soc!jaldemekratične strokovne organizacije že popolnoma v komunističnih vodah. Ni tudi čuda! Vodstva takozvanih socialdemokratskih internacljonalnih strank v naših posameznih pokrajinah so po prevratu vzela v zaščito najbolj temne renegatske elemente vseh vrst in branš. Ti so se skazali hvaležne in si prilastili merodajen in odločilen vpliv v smislu komunizma najgrše vrste, ker ta ne izvira iz ljubezni do našega jugoslovanskega naroda — ampak — iz najhujšega sovraštva do n>Je d£a ,e n naSeS* troimenega naroda. Oficljelni Roditelji pa so mesece in mesece prilivali olja v žerjavico in sedaj, ko že nastaja požar v stranki -- hočejo hudiča izganjati z belcebu-bom. Razdrapanost v stranki je že tako velika, da masa, zapeljana po tujih agitatorjih, povsod in tudi že o^tentativno nastopa proti svojim so-drugom ■— voditeljem — ti pa sede na stolčkih ministrov v pozi — triumf atorjev -— v resnici šarlatanov. Ne pomaga nič, če se razni voditelji izgovarjajo, da je načelstvo sklenilo, ne razbijati manliestačnih shodov, ko P*?as* pripravlja razbijanje sistematično in hoče s terorizmom nekaj oseb uveljavljati svoj komunističen program. Tudi ni Čuda, saj voditelji ■W sodruge penzijonlrajo po sko-,Par mesečnih delovanjih ad libitum in potem vzlic po gr jan jam za posamezna poverjeniška mesta z pet upeljujejo skoke, ki bi de'all Čast vsakemu telovadcu — toli večjo takemu — na mednarodni podlagi. Dejstvom in resnici je treba po-
moram čakati — se pravi, ako prodam takoj, zgubim četrt milijona kron.«
, >Jeg* ne storite!« se je prestrašil odvetnik. »Za božjo voljo I«
»Saj ne bi rad; ali kam naj se obrnem? Moje hipne potrebe so višje od sredstev, ki jih imam pri sebi.«
»Ali je razlika znatna?«
»Ne čisto majhna.«
»Zaupajte mil«
»Sestdesettisoč. To niso mačje solze, človek res ne ve, kaj bi storil.«
»Lehko bi vedeli, grof — prijatelj, spoštovani pnjatelj moj I«
Srečala sta se z očmi; Smučiklas je prepričevalno stisnil trepalnice.
»Ah da!« je vzkliknil grof. »Ali vi ste mi storili že toliko —«
»Ne štejte, grof, saj smo kavalirji. Kar morem, rad storim; za vas bi se lotil še tistega, česar ne morem.«
Zadovoljen s svojo zgovornostjo, je prijel z eno roko za grofovo desnico, trepljaje ga z drugo po kolenu. Ni mogoče, da bi spričo tolike požrtvovalnosti še dolgo dvomil, kaj mu je storiti! Uspeh Ninkine ofenzive je bil zagotovljen, in srečnemu očetu je prihajalo vroče od samega upanja. Vendar pa je sklenil še podčrtati velikost svoje žrtve in važnost svojih zaslug.	(Dalje	prih.)
—r—
gledati možato in resno v obraz. Po* litiCna konstelacija se je razvila zbog popolnega neumevanja položaja s strani starih polftičnih strank tako opasno, da se morajo zbrati vsi oni, ki hočejo pomagatii'da se naš narod razvije na res pravi narodno -socijalni podlagi in da se ne uvede polagoma z pomočjo takozvanih merodajnih faktorjev po* polna anarhija pod vodstvom tujcev In nekdanjih reuegatov: komunizem in prekucuštvo. Memento naj bodejo klici, ki so padali \r Mariboru na shodu, ko, se je, slovenske delavce psovalo n strani reuegatov in nemških sodrugov z psovko '».V/indischer Hund" in napovedovalo z t novo leto priklopijenje Maribora avstrijskirepubliki. Ne po-maga nobeno zavijanje niti poročanje, da se kaka stranka ustanavlja na manl-. festacljskera shodu. Preperelost in gnilobo je treba izčistiti In potem se nikdar več ne bodejo ponavljali slični dogodki, kakor smo jih doživeli zadnje ledne o priliki urejevanja takozvanega uradniškega in železničarskega vprašanja. --
Regent v Parizu.
Posvetovanja z državniki.
Ldu. Beograd, 10. dec. „Epoha“ poroča Iz Pariza, da je imel regent prestolonaslednik Aleksander več raz-
fovorov s Clemenceau-jem, maršalom ochem in Milierandom. Pri teh razgovorih se je razpravljalo o gospodarskem položaju v naši državi ter je Aleksander posebno opozarjal na dogodke na Jadranskem morju. — V ; četrtek bo svečan lov, ki se ga udeleži tudi maršal Foch.
Nejasen Intervtv.
Ldu. 'Beograd, 10. dec. tlEpoha“ prinaša poročilo o razgovoru regenta prestolonaslednika Aleksandra z zastopnikom „Petit Journala" ter pravi, da se je informirala na merodajnem rpestu, kjer se je Izjavilo, da odstavek o odhodu naših Čet iz Bačke in Baranje ne more odgovarjati tetini, pač pa da je verjetno, da je bil ta odstavek napačno zabeležen, ker se «101» gdpokilcanje naših čet nanašati samo na gotov del Baranje pri Pečuhu in Bačke pri Bajl.
ukinjene draginjske doklade In ker se v delavnicah ne kuri.
Goljufije povsod. Ldu. Sarajevo,
II.	decembra. V nekaterih bankah so opazili, da je v prometu mnogo bankovcev po 1 in 2 krone s ponarejenim žigom službenih uradov. Proti ponarejevalcem so ukrenjene primerne odredbe. ___________________
Iščejo novih poti.
V svoji blaznosti je nemški cesar Viljem pomislil blazni načrt: Podvreči svojemu rodu celi sveti Načrt je spodletel, Viljem je moral iti, samo radi lepšega seveda, nemški narod pa še ni spoznal, da so bili njegovi načrti blazni. Komaj zavrnjen v svoje prave meje, že zopet išče sredstev in poti, kako bi prišel do tega, da bi ogrožal svet. Dosedanje kolonije so šle rakom žvižgat, treba najti novih oporišč. Mnogo upajo na Rusijo, da jim odpre pot čez Ukrajino, Kavkaz, Turkestan in Sibirijo, kjer bi mogli Izčrpavati prirodna bogastva v novo nesrečo celega človeštva, še bolj pa v zadnjem času upajo na Spdnsko, srednjo in južno Ameriko. Uoajo, da jim pojde slabotni kralj Alfonz na lep, zato priporočajo nemški časopisi, da se napravi zveza vseh narodov špantke krvi, ki naj se vpre na svojo mater Špansko, mlateč, da se bo tako oprla tudi na Nemčijo.
Vsekakor bo nadaljevanje boja med enteato in Nemčijo bolj zanimivo v b jdoče, kot je bilo dosedaj.
Jugoslavija v zvezi narodov. Ldu. Dunaj, 10. decembra. »Morgen-zeitung’1 javlja iz Pariza, da je jugoslovanska delegacija v Parizu podala izjavo za vstop v zvezo narodov.
D’ Annunzljev apetit. Ldu. Washington, 10. decembra. Reški poročevalec lista „New York Herald" javlja, da jed’Annunzio odločen, zahtevati zaledje Reke v obsegu, da je zagotovljena železniška zveza med Tiftom in Reko preko St. Petra.
Valutna reforma. Ldu. Beograd,
10.	decembra. V finančnem ministrstvu je prjčela delovati komisija za ureditev valutnega vprašanja. Posvetovanja komisije bodo trajala mesec dni. li-menjava kron v dinarje se bo pričela zvrševati že meseca februarja. Omenjana komisija bo predlagala vladi, na koliko se naj določi vrednost krone Povodom zamenjave v dinarje. Glede tega vprašanja vladajo na konferenci sami Še različna mišljenja.
Izstopi Iz Demokratske zajed-nlce. Ldu. Split, 10, decembra. Današnji Život" piše: Vprašali smo predsednika Demokratske zajednice gospoda Iva Orlšogona, koliko je resnice glede Izstopa poslancev Gjumur-klča, dr. Corovlča, dr. NjeŽiča in Babiča-Galskega iz Demokratske stranke in smo izvedeli nastopno: 'Gjumurklč Je res izstopil, Babič Gjalskl Je izstopil iz parlamentarnega kluba, a je ' ostal v stranki, kar p* s« tiče poslancev dr. Nježifca in dr. Caroviča, je vest »Hrvata" popolnoma neosnovana, ker sta onadva še vedno med najdelav-nejšimi in najneumornejšimi delavci stranke.
Stavba v državni tiskarni.
Ldu. Beograd, 10. decembra. Pr.ed-snočnjim so delavci državne tiskarne napovedali -stavko, ker so jim bile
Militarizem tudi v Ameriki.
Ldu. Wčshlngton, 11. dec. Pri' obravnavanju mornariškega programa je admiralski svet vojne mornarice Zedinjenih držav stavil državnemu tajniku za mornarico Danielu predlog, naj se dela na to, da bo vojna mornarica Zedinjenih držav leta 1925 po syp)i moči enakovredna najmočnejši mornarici sveta, ako se s pomočjo mednarodnih dogovorov, oziroma nameravane zveze narodov ne izvede splošna razorožitev. Admiralski svet utemeljuje svoj predlog s tem, da hočejo Zedinjene države povečati in izpopolniti svojo trgovsko mornarico do one skrajne meje, ki jo zahtevajo narodni interesi in ki jo omogočajo narodni gospodarski viri; vsled tega mora tudi ameriška vojna mornarica postati dovolj močna, da bo mogla ščititi pomorsko trgovino ter varovati obale in prekomorsko posest Zedinjenih držav.
Iz Madžarske.
Madžarski mirovni pogoji. Ldu. Dunaj, 10. dec. »Neue Frele Presse« i javlja iz Pariza, da se izroče mirovni pogoji madžarski delegaciji najkasneje začetkom meseca januarja. Delegaciji i bo dovoljen desetdnevni rok za od-I govor. Anglija cčlvidno namerava v | Budimpešti ustanoviti oporišče za I svojo balkansko trgov no. Madžarska plača tekom 25 let 18 milijard vojne odškodnine in prevzame petino državnega dolga bivše-monarhije. O državni obliki odloči ljudsko glasovanje. Ako se ljudstvo odloči za monarhijo, prepoveduje točka 126 povratek Habsburžanov.
Zavezniška vojaška misija na Ogrskem. Ldu. Dunaj, 10. dec. »Neue Freie Presse« javlja iz Budimpešte: Po odredbi vrhovnega zavezniškega sveta in na prošnjo madžarske vlade je dospela danes semkaj zavezniška vojaška komisija. Velesile so zastopane v njej vsaka z drema glasovoma, Jugoslavija, Cehoslovaška, Poljska, Grška in Romunska pa imajo vsaka po en glas.
Železniška nesreča, Ldu. Budimpešta, 10. dec. Po poročilu ravnateljstva državnih železnic sta danes ob 6 zjutraj med postajama FelsO Gilla jn Szar trčila skupaj osebni vlak št. 15 in premogovni vlak št. 75. En potnik in trije železničarji so—bili mrtvi, dva potnika sta bila težko in dva železničarja lahko ranjena. -
Razna-poročila. -
Spor med Wilsonom in Hou-sem. Ldu. Pariz, 10. dec. Kakor poroča Reuterjer urad je med Witsonom in polkovnikom Housom, nekdanjim Wiisonovim zaupnikom in, prijateljem, nastal spor. Po svoji vrnitvi iz Evrope ni House niti enkrat videl predsednika Wilsona. Tudi Lansinga ni obiskhl.
Tittoni Je nezadovoljen z mirovno konferenco. Ldu. Spht, 10. dec.
V govoru, ki ga je imel Tittonf, ko je nastop!! predsedniško mesto v senatu, je med drugim dejal: Delo mirovne konference je negotovo in često-neioglasno z ideali, za katere so šli narodi v vojno in z njihovimi aspiracijami, radi katerih so trpeli ogromne žrtve. Zato je povzročilo nezadovoljstvo in nemir. To negotovo stanje je rodilo .pri nas reakcijo, katera bi se ne smela nadaljevati, ker bi sicer škodila v inozemstvu našemu ugledu, a v državi slabila moči.
Romuni podpisali vse pogodbe. Ldu. Pariz, 10 dec. Načelnik mirovne delegacije general Coanda je danes popoldne podpisal vse mednarodne akte, tičoče se pristopa Romunije k saintgermalnski mirovni pogodbi in k njenim dodatnim dogovorom, dalje mirovno pogodbo z Bolgsrijp in dogovor o varstvu manjšin v Romuniji z Že znanimi izpremembami.
Republikansko gibanje v Romuniji. Ldu. Dunaj, 10. dec. »Neues Wiener Journal« javlja, da se v Romuniji Širi republikansko gibanje. Voditelja tega gibanja sta Take Jonescu In general Avarescu.
Tudi francoski denar padal Ldu. Pariz, 10 dec. Tečaj francoskega franka je včeraj tako v Parizu, kakor v Londonu, iznova padci. V Parizu se plača za angleški funt Šterling 45 15 frankov, sp ameriški dolar pa 11 886 frankov. Finančni strokovnjaki so na povpraševanja od strani raznih časnikarjev o vzrokih tega ponovnega padanja izjavili, da ni nobenega povoda za vznemivjanja in da gre pri tem pojavu za razvoj velikih transakcij, ki so-ob sklepu leta običajne; vsekakor pa prihaja v poštev dejstvo, da se Amerika še vedno obotavlja sodelovati pri konsolidaciji evropskih valut.
Bankerot Avstrije In Nemčije. Ldu Dunaj, 10. dec. »Neues Wiener Journal« javlja iz Pariza: Diplomatski krogi so prepričani, du napove Avstrija meseca marca bankerot in da bo tudi Nemčija kmalu nato banke-rotna.
Zvišanje železniških tarifov v Avstriji. Ldu. Dunaj, 10. dec. Državni urad za promet zviša sredi meseca januarja železniške pristojbine za osebni promet za 10% pristojbine za biagovni promet pa za 150%.
V Nemčiji še 200.000 ruskih ujetnikov. Ldu. Dunaj, 10 dec. V nedeljo in • pondeljek je zborovala tu državna konferenca avstrijske komunistične stranke, katere se je udeležilo 136 delegatov. Radek je razposlal večjo brzojavko, ki se obrača proti politiki dr. Rennerja in dr. Bauerja. V pozivu se glede ruskih ujetnikov v Nemčiji opozarja vsa javnost, da se usoda nemških tovarišev v Franclji, najsibo še tako kruta, vendar ne da primerjati z 200 000 ruskimi ujetniki, ki jih Še zadržujejo v nemških taboriščih.	___.
Izvoz žita.
Pravijo, da je statistično dokazano, da ima naša država velike količine žita In moke, ki presegajo potrebo. h tega razloga se je ministrstvo trgovine sporazumelo z ministrstvom za prehrano, In plod sporazuma je bila določitev, da se sme Štiri do petsto tisoč ton (štirideset do petdeset tisoč vagonov) žita, oziroma moke prodati izven državnih mej.
Kdor ve, da določa tečaj valuti Izvoz in uvoz, gotovo ne bo oporekal ukrepu dveh ministrstev. Vprašanje da je, koliko resnice je na vesteh, pa imamo žita /če* svojo potrebo.	.	:
Glasovi, ki se pojavljajo v zadnjem času pravijo, da so"prebltkf fita mnogo manjši kakor se je računal* sprva.
Ko se {e sklenilo, da se lafcj® (zvozi 40 do 50000 vagonov Žita,£ ni biio pozitivno dognano, da je ♦letošnja žetev slaba, mnogo slabša ne* go se je pričakovalo. Računalo se ’je* da bo posebno dobro obrodila kora* za, ki je obetala krasne uspehe. D«* in vlaga pa nista dopustila, da^ pravilno dozorela In tako je dobiff* del žetve letos proti pričakovanju propadel.
To je žitno bilanco povsem 1<* premenHo, zato je treba, da se izpit1 meni tudi naše Izvozno vprašanje Najprimernejše za sedanji položaj jA da se izvoz hrane — dasi je to« trgovsko-gospodarskega stališča težko izvesti — zmanjša, ali zelo popoMO ustavi.
Vsi znamo in vidimo, daje hrana in prehran« 1 regulativ splošnega zadovoljstva v državi. Prehrana je dane« 'edina vsej nekoliko svetla točka naše-ga državnega položaja. Zato si motamo prizadevati, moramo vse storit, d« jo ne le ohranimo na sedajni vfŠtoL arrpsk še zboljšamo. Ža enkrat treba izvoz nemudoma uslaviti. Ako tted bo 'živeža kaj preestajalo, ga bom* pozneje iihko še boljše prodali, k»-kor sedaj. _____________
Kje je zaplenjeno usnje?
Ljubljanski dopisni urad pore iz uradnega vira: Neznosna draginj« usnja in usnjenih izdelkov na efl> strani, pomanjkanje in obupen klfc vseh revrejš h slojev, zlasti delavcev in stalnih nameščencev po obutVL bo se zima bliža, je deželno za Slovenijo prisilil, da je sporazumno s Centralno vlado izdala naredbo z dne 7. nov-, s katero se denejo surove kože, usnje in usnjeni izdelki v Sloveniji pod ia* poro. Obenem se je tudi prišlo na sled mnogim verižnikom, ki se jirajjj zaplenilo usnje in jih deloma tud* zaprlo. y«e zaplenjeno usnje jp Je Se nedotaknjeno In sq ni le nikomur ničesar dalo. Glede pod zaporo danega usnja in čevljev se je pa obenem ukrenilo, da smejo usnjarji in trgovci cd teh zaprtih zalog prodajatr konzumentora, trgovcem z usnjem m čevljarjem nemoteno naprej le s pri* dižktrn, da morajo o osebah, nmo* žlni ih ceni voditi natančne zapiske*
S tem se ni nič ukinil premet z ul* njem in čevlji. Za promet z kožami, usnjem in Čevlji po železnici In pošti so te dajala uradna potrdila, toda 1« v slučajih, ko je Šlo za manj vredne usnje, ki se v Sloveniji ne potrebuje, kakor svinjsko usnje in odpadki in 1« deloma za boljše usnje, kadar je šlo za kompenzacijo s surovimi kožami-Surovih kož Slovenija nima toliko, da bi megle usnjarne obratovati, zato smo navezani na uvoz iz južnih delov našega kraljestva in če smo hoteli debili kože, te je moralo v delno kompenzacijo dati nekoliko usnja po večini svinjske In konjske ustrojene kcže. Ker niso došli še natančni se* znatni, koliko kož, usnja in usnjenih izdelkov je pod zaporo, se do danes še ni meglo pričeti z razdeljitvijousnja in usnjenih Izdelkov. Ustanovil se je pa že državni urad „Obuvalnica", ki bo posloval na Turjaškem trgu 3 in ima v evidenci vse zaloge usnja ter to, kakor tudi Čevlje, razdeljeval pričenši najprej najpotrebnejšim. Z naredbo z dre 9. t.m. priobčeno v »Uradnem listu", so se obenem določile primerne cene za kože in usnje ih na podlagi tega bo možno preskrbovati korsurcente s ceno obutvijo-Nadaljnje vesti o »Obuvainici" in o načinu razdelitve, ki jo nadzoruje komisija, sestoječa iz vseh vpoštev pr hajaječh faktorjev, torej tudi kon-su raentov, se bodo objavile v časopisih.
Zahtevajta „ Jugoslavijo” po vseh gostilnah, kavarnah in krimkmhl Pridobivajta novih ngroinikavl
Dnevne vesli,
d Odpust avstrijskih ujetnikov. Glasom sporočila, došlega komandi dravske divizijske oblasti, je ministrstvo vojne in mornarice odredilo, da se takoj repatriiralo vsi avstro-ogrski ujetniki, {astnikU podčastniki in moštvo, ki se Se nahajajo na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov inSlovencev. n d 500.000 K Je zaplenil« osje-saa železniška policija tolmaču na francoski intendanci Ahilu Abdioglu, sicer trgovcu v Smirni. Hotel je nam-**č ta denar, ki je bit še než'gosafti vtihotapiti iz Szegedina v Osjek.
, d Ponarejanje znamk z« kol-kovanje? Neki potnik, ki je potoval skozi Nemško Avstrijo, je pripovedo-vsi, da je videl z lastnimi očmi, kako je neka oseba prodajala v Lipnici snamke za kolkovanje naših tisočakov. sPloh se med ljudstvom mnogo go-vorl o kroženju raznih ponarejenih snamk za bankovce,' kar pa bo naj-brže vse skupaj izmišljotina ali vsaj velika pretiranost. Preko mej seveda ne sega naša oblast, ali v notranjosti je vendar odgovornim oblastim mogoče, da strt go preiščejo v posameznih slučajih, koliko je na tem.
d Pomoč Internirancem iz Italije! Iz Italije so v zadnjem času Pribežali v Jugoslavijo številni interniranci. Večji del teh nesrečnežev je Popolnoma izstradan, brez denarnih sredstev, posebno pa brez zimskega Perila in oblek. Da bi se pomagalo tem ljudem je vsekakor potrebno, da spcllramo na usmiljenje in blago srce prebivalcev glavnega mesta Slovenije, j1*! darujejo žrtvam italijanske kulture obleke, perilo hi posebno zim« *ko pljgJe. Plemeniti darovatelji naj «voltjo sporočiti naslov »Pisarni za f»sedeno ozemlje v Ljubljani, Pr kova ulica 3,/i" ki bo za to sl ' tla se darovi prevzamejo.
. d Pametno je naredil gospod, ki je sporočil neki ljubljanski’trati -kantlnjl to-le: Prosim črtajte v Vašem seznamu številko moje tobačne nakaznice 351, ker sem se za vse večne Sase zaklel, da ne izdam ne vinarja več za tobak. Ce imate v omenjenem
»gtaamu kako .opombo," lahko tja uapisete, da sem držalu iz vsega •rca hvaležen, da me je kar čez noč °dvadlla kajenja, česat niso prej *®ogle ne učene brošure, ne grožnje Profesorjev, ne pridige moje žene 1 £ tistim redkim elementom, ki kažejo bvalešnost do državne uprave, sem z onem podraženja tobaka pristopil še 1*2 in pravim: klobuk doli k d Gledališko osobje z« zvijanje plač. Člani obeh ljubljanskih
Povišanje svojih prejemkov, ker z dosedanjimi ne morejo več Izhajati, klel zahtevajo1 za one tovartše in trišice, ki imajo manj kakor 1000 h mesečne plače 40% poviška, *» bne, ki imajo nad’1000 K pa 30% d Arnošt Chfttfr, znani narodni pdpadnik, ki se je prelevil 8 v oj čas * navdušenega’ Slovenca kar črez noč v zagrizenega nemčurja, ki v •»adu — Cham je sodnik — sploh ni hotel znati več slovensko, je postal sedaj goreč pristaš socialnodemokratske stranke na Koroškem
Stranka ga je poslala celo kot po
  I
slanca v koroški' deželni zbor. Koroškim sodrugom častiiamo na tej vzor-*načaj«i pridobitvi.
d Prosta me&ta pri pošti. V območju poštnega in brzojavnega jnvnateljstva v Ljubljani je razpisanih 8 mest poštiih praktikantov oziroma Praktikantinj. Predpogoji za sprejem v to službo so: 1.) Dovršena srednja •JI tej enakovredna šola z zrelostnim •*pitom. 2) Jugoslovansko državljanstvo. 3) Državljanska in moralna ne-omadeževanost. 4.) Doseženo 18. startno leto. 5) Dokaz telesne in duševne sposobnosti (Izpričevalo okrajna zdravnika.) 6.) Dokaz, da je Prosilec zadostil vojaški službeni dolgosti. S prilogami opremljene In kol-»ovane prošnje naj se vlože do 5. januarja 1920 pri kr. poštnem in pojavnem ravnateljstvu za Slove-n,io v Ljubljani.
Ljubljanske vesti.
1 Ljubljanski denarni zavodi
so včeraj zaključili kolkovanje bankovcev. V zadnjih dneh je naval občinstva že precej prenehal, kolkovaaje pa je še vseeno oviralo redno bančno poslovanje, ki se začne še le danes zopet v polni meri.
I V afero žigosanja bankovcev pri ljubljanski delegaciji fnančnega ministrstva je zapleteno tudi par uradnikov. Policija preiskav še ni zaključile, zato še ni mogoče poročati podrobnosti.
1, Nasilen oficir. Stranke, ki stanujejo na Večni poti št. 3, se pritožujejo nad arogantnostjo in samolast-nostjo kapetana M., ki stanuje v isti hi Si. Gospe], pri kateri stanuje, je grozil že z bičem, njenemu možu z revolverjem. Pritožbe prt vojaški oblasti ne zaležejo ničesar. Kapetan dosledno švsbčari in se sploh obnaša kakor da bi živeli še vedno v dobi avstrijske vojaške strahovlade.
1 Poziv na učiteljski shodi V soboto, dne 13. t. m. ob 17, (5 uri popoldne), se bo vršil v telovadnici It mestne d?ške ljudske šole na Ledini shod ljudskošolskega in meščansko-šolskegš učiteljstva. Zadeva, o kateri se bo razpravljalo, je toliko važna, da pričakujemo polne udeležbe ne le vssga ljubljanskega, temveč tudi učiteljstva iz bližnje okolice ljubljanske. Kdor se shoda ne bo udeležil, bo pokazal, da mu ni mar lepša bodočnost učiteljskega stanu. Shod sklicujeta obe učit. organizaciji.
1 Politična šola NSS ima redno vsak petek ob pol 8. uri zv. v Nar. domu predavanja in diskusije, o polil, in kulturnih vprašanjih.'Doslej so se vršila sledeča predavanja: O bistvu politike, o govorništvu, o boljševizmu in komunizmu. Danes zvečer predavanji o žurnatistiki.
1 Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo r. z. z o. z. je začela poslovati. Otvorila je v Ljubljani na Gosposvetski cesti poleg kavarne »Evrope" (v bivših prostorih tvrdke Tomažič) svojo prodajalno. Blago pip« ds ja samo članom. Pristopi lahko vsakdo, kf vplača vsaj en delež po 50 K. — Splošni gospodarski, zadrugi se je posrečilo dobiti precejšnjo množino moke i. dr., ki jo prodaja 'po nizki jcenl, Pojasnila se dobe v prodajalni v Ljubljani na Gosposvetski
CC8tli Shod poštnega uradnlštval Zveza poštnih organizacij sklicuje vse svoje Člane na shod, ki se vrši v petek,' dne 12. t. m. ob pol 20. uri
Šledališč, opere in drame so izročili	 ,
vodstvu spomenico v kateri zahtevSjbf P^^^ ^om^ na glavni poštj. POViSanlf. aunMh nrnlnniknv. ker z N*	P2roV*	?vezn.*	predsednik O
vspehih naše delegacije v Beogradu glede zboljšanja gmotnega stanja drž. uslužbenstva. — Polnoštevilno 1
1 Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* priredi v pondeljek, dne 22, dec. t. L ob 8. uri zv. v veliki dvorani Nar. doma Komor n i v e č e r. Sodelujoč gdč. Cirila M e d kedova, operna pevka (solospevi), g. prcf. Viljem Kopta (oboa), ,,Zjkškvartet“ (ga. Rihard Zika, gg. Karel Sancin, Mirko Logar, Ladislav Zika). — Vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici št. 54.	  ,
Narodno gledališče v Ljubljani.
»Hlapci". Dramsko gledališče je sinčfcf vprizorilo Cankarjevo tragedij* na precej dostojen način. Prvo dejanje je bilo šibko, ostala boljša. Glavno vlogo v »Hlapcih« je podal g. Martlnčevič na primeren načirt. Za trud mu je, bil koncem 3. dejanja poklonjen lep dar. Tudi igra gdč. Stričeve je vspela. Danilo je bil dober, Pregare neprimeren, ostali povprečni kakor navadno. Koncem 3 dejanja je bil na oder položen velik venec s slov. trakovi in napisom »Hlapci«. Udeležba pičla. — V vladni loži dež. Vlade g. dr. Žerjav s soprogo.
Vpokojencem.
društvo jugoslovanskih vpokojencev ,9 sedežem v Ljubljani vabi svoje člane h* vse vpokojence in v pokoj namenjene na svoj prvi društveni javni shod v nedeljo, .dne 14. t. m. ob 10 tj v veliki dvorani v Narodnem domu v Ljubljani«
Dnevni red obsega tele točke: L poročilo iz Beograda o posredovanju delegatov društev upokojencev iz Slovenije, Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Srbite; II. Raznoterosti. — Tovariši I Časi so resni. Storite svojo dolžnost, ne odlašajte s sodelovanjem 1 Točno pristopite vsi vpokojeni in v pokoj namenjeni da si izboljšate svoje žalostno bedno stališče, ker edino v slogi je moči
Društveno predsedstvo.
Pokrajinske vesti
p Celje. Poroča se nam: Naročil, sem bil v tukajšnjem hotelu »Bell vol" sobo, ki mi jo je sobarica tudi zagotovila. Ko pa sem se zvečer pripelji;!, sem zvedel, da je sobo že oddala, In sicer nekim Zagrebčanom, ki so ji bržčas nudili večjo napitnino, kakor #e jo je nadejala od mene — Slovenca. HoteU me je vtakniti v sobo, kjer je že nekdo spal, a do-tičnik je, čeprav sta bili v njegovi sobi dve postelji, sobarlčino prošnjo prav surovo odklonil. Tako bi moral ostati v mrzli zimski noči na ulici, Če bi po golem naključju le še ne dobil prenočišča. Prosim g. hotelirja, naj odpravi take nedopustnosti svojih uslužbenk, da se tudi pri nas ne razpasejo umazane razmere zagrebških hotelov.
p Maribor. Razmere v tukajšnji delavnici južne železnice so postale nevzdržne. Pod zaščito in krinko so-cijalne demokracije se je nemčurstvo razpaslo do takih mej kakor v prvih podivjanih vojnih letih, Slovenske delavce napadajo dejansko in jih obkladajo z najhujšimi psovkami. Bagsge, Windische Hunde, Phffanlucker, Schvvelne in slične delikatese se vrstijo druga za drugo. Gorje Slovencu, kt se ne uda in ne stopi v njihovo organizacijo. »Arbeiterrad«, ki Je v delavnici še vedno obstoja in zboruje
timatum ali v »Internationale« ali pa ven. Med prvimi izzlvačl jih je pari ki bi biU , moralk biti že davno iagnanl in so prejeU.že tudi tozadevne odloke. Ker pa imajo socljalisti vpliv na vlado, se
in teroristično.
Mnnar teiefmmtabrtojana poročila , Jugoslaviji*. Odgodltev parlamenta negotova.
Beograd, 11.decembra. Ministrski svet je razpravljal na svoji vče-rajšni seli o vprašanju odgoditve parlamenta. Cianl ministrstvi so glede tega vprašanja needini, tako da ministrski svet ni sklenil ničesar definitivnega. Vlad ji bo skoraj gotovo počakala, da se vrne regent Aleksander iz Pariza in se Še,le potem odločila, čeprav ima Že tozadevno od regenta vsa pooblastila.
Kriza v bosanski vladi.
Sarajevo, 11. dec. V tnkajš-njlh političnih krogih se govori, da se predalnik SjU, ki Je kakor znano odpotoval v Beograd, sploh ne vrne več na svoje mesto. Kdo bo njegov naslednik, še ni gotovo. Kot najresnejša kandidata se imenujeta'dr. Nikola Stojanovič Iz Mostaria in dr. Ljubomll Peleš Iz Tuzle. Sola bo imenovan za poslanika naše kraljevine v kaki drugi državi.
Živino za sladkor.
Beograd, 11,dec, V trgovinskem ministrstvu se vrše te dni po-
gjMania o kompenzacijski pogodbi s Cehoslovaško glede sladkorja. Ml bomo dah Cenom gotovo mnoitao goveje živine in svinj, a oni nam jih bodo plačali s sladkorjem, ki ga bodo zaračunali 1 kg po 8 čeških kron.
Sarajevsko posojilo v Švici. Sarajevo, 11. dec. Občhtskf odbor v Sarajevu je sklenil, da najme v SvfcI posojilo enega milijona frankov. Mesto prevzame v svojo upravo plinarno.	..	..	......
Srbsko-radikalnl list v Zagreba.
Z a g r e b, 11. dec. Danes je Izšla v Zagrebu ■ prva številka radi talnega Hrta »Srpski Narod«. Urejuje ga dr, Ilič. Tiska se v tiskarni O ranita.	s )
Po d raže n je časopisja v Zagrebu.
Zagreb, ll. dec.Zvezalastnikov in izdajateljev zagrebških listov je sklenila, da vsled podraženja papirja zviša k novemu letu cene listov.
Dijaška pkcJJa »»'Za naše mora".
Zagreb, 11. dec. DiJaŠtvo brez razlike strank je osnovalo društvo i.Za naše mdre“, ki s! je stavilo za nalogo, da širi med najširšimi aloji našega naroda propagando za naša pomorska vprašanja. Budi smisel za pomorsko trgovino, obenem pa vrtlr« Suje in goji neizprosno vztrajnost v vprašanju neodrešene domovine. Akademiki hočejo zanesti v vse narodne sloje zavest, da morajo Šibenik, Zadar, Reka, Pulj, Trst in Girica z zaledjem prej ali slej pripasti k Jugoslaviji.
Mesarska stavka v Zzgrebu.
Zagreb, 11. dec. Včeraj opoldne ob 12. so začeli štrajkatl mesarski pomočniki, ker so mesarski mojstri odklonili njihove zahteve.
Vesti Ljubljanskega dopisnega ur*d*.
Program londonskih razgovorov.
Ldu. London, 11. decembra. O Clemenceaujevem sestanku z Lk>yd Georgem, piše *Weštmi<tster G (z e tre«, da bosta predvsem razpravljala o treh Stvareh: 1. O zakasnitvi ratifi«cje po Ameriki In o možnosti, da se sprejmejo važni prldrŽkt vsled katerih bo
Žf&gSgg$&£85&
stolovfčml d’Annunzijevi, ki ne sme večno trajati. 3. O težkočah rat f ikacljo
Avstrijska misija v Parizu.
Ldu. Pariz, 11. decembra. Z večurno zamudo so dospeli danes v rni kancelar dr.Ranner In emljevaici. Na kolodvoru . , vsa? 2,anl avstrijskega zastopstva VParlz j. Nastani« so se v
haja pisarna avstrijskega zastopstva.
tS . ^nel ?5?0,dn« Db *t*rlh je bila določena seja komisije za obnovo, katere se bo udeležil tudi državni kancelar in njegovi tajniki. Seji bo predsedoval Loucheur. še pred sejo bo dr. Renner obiskal generalnega tajnika Dustataja na Qrai d’ Orsayu.
Novi predsednik švicarske republike.
Ldu. Bern, 11. dec. Za rasnega predsednika je bil izvoljen zvezni svetnik Schulthess.
Delitev avstroogrške vojne mornarice.
Ldu. Pariz, 11. dec. Vrhovni svet je odločil, da dobijo Poljska, Jugoslavija, Portugalska, Grška In Romunija gotovo Število topovskih in strežnih ladij od svoječasne avstroogrske vojne mornarice. Te ladje bado razorožili in dobi topove Italija, gori imenovane države pa sm*jo na Angleškem naročiti nove ladijske topove.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Aatoa P«i«h,
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Družba sv. Cirila in Metoda nam je sedaj še bolj potrebna. Slovenci, spominjajte se je povsod!
MALI OGLASI
Proda se:
•krogci les !b bikova
4m Ima na prodaj Josip Sernec v Soštah 50. p.Petnica.
Proda se več vagonov Mule. Kje poizve ae v apravniitvu Jugoslavije v Ptuju.	1578
Kupi se:
2 parterna sedela za o-
pero (abonma) kupim. Pismene poandbe prosim pod Č. O. na opravo lista.	1680
Kspl se stružni stroj za železo. Ponudbe na Anon-tao ekspedicijo Al Matelič, Ljubljana, Kongresni trg S.
2_____________________1670
•ode v nskc dobro o* branjene kupi od 100 — 130 L velike. Ivan Savnik Kranj.
1577
Službe:
Zanesljivega mlinarja In spretnega mizarja iSSc Ko-Saska tovarna v Ljubljani. 1682
Trate se 2 hotelska direktor*, starlja, ledičua, ]e-dan za odmah, za hotel Rojal u Zagrebu a jedan za 1. Februara 1920 za Hotel SimZi	V H»ru Leq*
sina Južna Dalmacija.
Reflektha se samo na prvorazredne sile, koji so Mii u tom svojstvu u velikim kotelima kao direktor! a, usto da su vještl restaurateri, koji če nadzor nad Hotelima i Reatauracijama znati voditi, i Rebek tanti neka žalju j svoje ponudbe sa fotografi- ; jama i zahtjevom plače na ! Milana Canka vlastnika Ho- > tel Rojal-a Zagreb. 1572 .
Cuef Portir tražl ae za • betel Rojil u Zagrebu. Re- i lektlratl raogu samo starije osobe pouzdani koji su kao Cbef Portiri bili u velikim j kotelima da su polteni 1 solidni. Potrebno znanje viže
Iezika na ponude od osoba roji aijesu bili več Chef Portiri ne če se u obzir »zeti.	1571	;
Razno:	|
Vzamem posojilo K. 2000 preti visokim obrestim. Ustmeni dogovor. Ponudbe pod ,Polten-na apravnistvo „Jugosla-vtJe,,.	1581
; a— 	  -
Meblovano sobo z električno razsvetljavo išče akade- i mik. Ponudbe na upravo lista ( pod št. 167«.	1670	;
Dopisovanja in ženitne ponudbe: *
Ženitna ponudba. 29 leten privatni uradnik z nekaj tisoč kronami premoženja se Seti seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok do 80 let i nekaj premoženjem. Le resne ponudbe z priloženo sliko, ki se takoj vrne pod „A. B. C. *,* pošt io ležeče Ptuj. Tajnost zajamčena.
Seno
Ja, sladko, prešano, se odda na vagono. Cena nizka. Dobava takoj. — Ponudbe na Anondni savoi Drago Beseljak,Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Izjava!
Obžalujem, da sem izrekel o gdč. Mici Janžekovič vesti o katerih sem se naknadno prepričal, da niso resnične.
J. Štajner.
m	u
ftlniftnUČA n8P®he imai° °elasi *
IvajUvlJov dnevniku „Jugoslavija1*I
Ako iščete sla- JoMnj-A kaj naprodaj o*i-žbe, ali pa že »IllrtlC r0ma hočete kaj
Si v Jugoslaviji*
Akviziterja
Vozove
eno- in dvovprežne malo rabljene se ceno proda. Poizve se v anončnem zavodu Drago Beseljak, Cankarjevo nabrežje št. 5.
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček »Sidolin“ — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
A. Radeslch, nsl„ kamilk.
Prab ae razpošilja tudi v celih vagonih.
Import
Ek?port
HirMCo.,
Redka
Dam v najem kino v Jugoslaviji pod zelo ugodnimi pogoji. Dopise je poslati sigurno do 30. L m. na upravništvo Usta pod,Kavcije zmožni1.
Po
Dunaj (Wlen) I. Tratnerhoff 2
• za more vsled svojih dobrih , zvez in organizacije za Nem-j ško Avstrijo, Nemčijo in ; Češko razpečavati živila In ' deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože in objed-
upravništvu na Marijinem trgu št. 8. * Jr^medtebv7eh^rstdJosrebio
...	■....-i ' vžigalice, steklo, porcelan,
spretnega, zanesljivega in treznega sprejme upravništvo Jugoslavije" v Ljubljani. Reflekiiramo samo na iz-vežbane moči. — Predstaviti se je v
Trgovci z manufakturo!
Ob prihodu v IJubljauo, oglej to si trgovino
Svetozar Kosčr,
Kolodvorska ul. 24 pri „Tišlcrju“,
kjer dopite vedno fino in navadno moško snkno, hlačevino, parhent, plavino, ceflrje, moško in-ženske nogavice, rute, robce, sukanec, klobuke itd. po najni^jih dnevnih cenah. Vsako drugo nažeVJeno blago preskrbim v 4 dneh.
pohištvo In železnino po najnižji ceni In najboljših pogojih.	2299
Usnjati nabitki z žebljički, za moške 111 zcuske čevUc, garnitura po K 2 —, za otroške po K 1'60, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne
nPF.KO‘‘-fiavljev-^==m=~==~====-
Peter Kozina &Co., Ljubljana, Breg 20.
Preprodajalci popuit. Preprodajalci popust.
pcKi pozor!
Na prodaj je razna, dobro ohranjena pokarijska oprava, štedilnik, kotel, okna s šipami, vrata itd.
Ogleda se, razun ob nedeljah, od 11,—12. in 1.—2. ure v pekarni Avg. Jejikota, Gosposvetska cesta št. 7.
i
I
V Maribor
preselil se je univ. m^d.
dr. Benjamin Ipavic
mnogoletni asistent ženske in porodne klinike v Ljubljani, večletni operater ženske in porodne klinike profesorja Ernsta Wertheima na Dunaju. Ordinira v Gosposki ulici/ štev. 46, I. nad. od 15. do 16. ure n ženska bolmi In porodnlStio.
srag®
POZORI • Veliko božično razprodajo •
2317
priredi
CVETLIČARNA.
elektrobrdka,.SVETLA" v Ljubljani, Mastni trg It. 25.
Po zopetni otvoritvi rednega prometa dospe velika pošiljatev sortiranih električnih svetilk za sobe, spalnice, pisarne i. t. d. v izredno okusni izvedbi; obenem žarnice vseh vrst, med drugimi tudi v obliki
oKr«sk®i* božični^ drei»c5 ter žarnice In baterije za žepne are.
Bajt Viktor, Šdenburgova ul. 6. KflŽUStB TObA 113 VGlikO!
•a
Ima v zalogi najmodernejše poročne šopke, okraske za neveste, mirtne šopke In venčke. Kompletni, kinčl za poročne vozove. Velika izbira salonskih cvetlic, aražmarjev, palm, cvetličnih košaric itd.
Velika Izbira krasnih nagrobnh vencev v vseh barvah in velikostih.
Trakovi pravi svilnati in papirnati.
Svileni papir v vseh barvah in množinah.
Cene solidneI	Postrežba	točna!
čistih brez odbitka obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Jugoslovanski kreditni zavod**
v Ljubljani, Marijin trg 8. in VVoifova
ulica 1.
Dvostavno in ameriško
knjigovodstvo
Sestavil V. Krottmajrer, slovensko izdajo priredil profesor M. Doleno. — Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU
■v Pm moderna slei. nfna knjiga za knjigovodstvo
neizogibno potrebna za trgovske šole in samouke, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. Cena 8 kron. RAVNOKAR IZŠLA. Dobi se T vseh knjigarnah In T ZASEBNEM UČILIŠČU LEGAT T Mariboru, Vetrinjska nllca 17/1.
Stroje za
BflRVHRJE A HPRETURE
in
CEflTRIFUBE
dobavlja takoj
FELIX BILLIG
Reichenburg, Čehoslovensko,
putnl korčezt 1 putne torbe.
- feožnate gomaše,
pauovt za moške 1 za ienake, novčarke, portofeji, lisnlce i neseseri, školake torbe i ručne torbe Itd.
KIŠOBRANI, SU N COBR ANI I
na veliko
dobivaju se kod tvorničkog skladlšta
Brača Almasy i Fleischman
ZAGREB
Stapovi
Gundullčeva ul. 4.
Zahtijevajte odmah ejenik i pismene ponude.
Gundullčeva ni. 4.
Bogato snabdjeveno skladište.
DOLENJSKE ŽELEZNICE.
1^eizgla$.
V smislu § 31 družbenih pravil se skliče
izredni občni zbor delničarjev dnlenjskih železnit
na torek, dne 30. decembra 1919 ob 10. nrl predpoldne v Ljubljani, v prostorlli Kranjske hranilnice, Knafljeva ul. 9, h kateremu se gospode
delničarji s tem vabijo.
Dnevni red: Sprememba družbenih pravil.
Tisti gospodje delničarji, kateri hočejo vršiti svojo glasovno pravico v smislu § 33, 34, 35 in 38 družbenih pravil morajo svoje delnice najkasneje do' vštetega 21. decembra 1919 vložiti pri Deželni blagajni ali pri Kranjski hranilnici v Ljubljani z dvojno konsignacijo, na kateri podlagi se jim dostavijo skupno s potrdilom legitimacijske karte za zbor. Za slu"aj, da se hočejo d> Iničarji dati zastopati po pooblaščencu, morajo biti pooblastila, katera so j predtiskana na zadnji strani legitimacijske karte, lastnoročno podpisana, v 1 smislu § 33 družbenih pravil zadošča za delnice, nahajajoče se v posesti države, Kranjske hranilnice in Trboveljske premogovne družbe, da se mesto* da bi se deponirale, doprinese primerno potrdilo dotične blagajne, pri kater« ! so delnice shranjene.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1919.
Upravni svet dolenjskih železnic.