GLAS NARODA
list slovenskih -delavcev TAmertSL
Naj Teč j i ^ranild dnevnik	1
v Združenih državah	I
Velja za vse leto ... $6.00	1
Za pol leta.....$3.00	I
1 Za New York celo leto • $7.00	|
! Za inozemstvo celo leto $7.00	1
rThe largest Soman DaOj in the United States.
■ iwued emy day except Sunday* a I	ud letal Holiday«.
I	75,000 Readers.	J
«0. 237. - STBV. 337.	NEW YORK, MONDAY, OCTOBMi 10,1927. -POHDELJM, 10. OKTOMU 1W7.	TOMJME XXXV. — tmamr.
Proti komitaški strahovladi.
DIPLOMATJE SE SICER POGAJAJO, NAPETOST JE ŠE VEDNO SKRAJNA
Napetost na Balkanu je se vedno velika, ko se je razširil spor med Bolgarsko in Jugoslavije. — Dunaj je cul, da je zahteval jugoslovanski poslanik potne liste* ko ni Sofija hotela ali mogla razpršiti banditov na meji.
DUNAJ, Avstrija, . 9. oktobra. — Informacije, ki so dospele iz Beograda, javljajo, da je zahtev,;! jugoslovanski poslanik v Sofiji potne listine zase in za svoj štab in da je pripravljen odpotovati vsak trenutek.
Beograjski list "Vreme" pravi, da je politično ozračje intenzivno, prav kot. je bilo na predvečer zadniega balkanskega konflikta. Stavljene so L.' le zahteve, naj pazi vlada na Albanijo in druge sosede.
BEOGRAD, Jugoslavija, 9. oktobra. — Odno-šaji med Jugoslavijo in Bolgarsko so bili včeraj na najbolj kritični točki napetosti izza balkanske voi ne leta 1912.
Jugoslovanski poslanik v Sofiji je dobil navo-dila, naj zahteva razpust komitašev ali nerednih čet v Makedoniji, ker se bo v drugačnem slučaju prekinilo zveze. Meja je zaprta, in jugoslovanske čete skušajo iztrebiti macedonske teroriste, ki se potikajo v tolpah po okolici ter iščejo prilike, da izvedejo svoje bombne napade.
Med vsemi strankami v Beogradu vlada skrajno! napeto razpoloženje. Vlada je očividno deležna soglasne podpore, da uveljavi najbolj močne proteste v Sofiji. V diplomatičnih krogih zro skrajno resno na položaj.
SOFIJA, Bolgarska, 9. oktdbra. — Globoko obžalovanje in odločno neodobravanje čuti bolgarska vlada radi zavratnega umora generala K v vačeviča in zadnjih mejnih dogodkov, ki so imeli za posledico proteste od strani Jugoslavije, — kot se je izvedelo včeraj tukaj iz oficijelnih krogov.
Bolgarska vlada želi vzdržati in izboljšati svoje odnošaje z Jugoslavijo ter razpršiti vsako nezaupanje zunanjega sveta glede resnih in iskrenih naporov Bolgarske proti miru.
V namenu, da-povečajo varnostne odredbe ob meji, so sklenile oblasti ojačiti policijske odredbe, da preprečijo nadaljne take dogodke.	!
Pogovor, ki se je vršil včeraj med jugoslovanskim poslanikom Nešičem ter bolgarskim ministrom za zunanje zadeve Burovom, se je završil n i najbolj prijateljski način.
Nešič je obrnil pozornost na obnovljenje aktivnosti macedonskih komitašev ter povdarjal potrebo, da izvede vlada energične odredbe, da napravi konec tem aktivnostim, ki ogrožajo bodoče odnošaje med Jugoslaviji in Bolgarsko.
Revolucijonarne aktivnosti v Macedoniji so bile v zadnjem času navidez zatrte, a v Sofiji previa duje mnenje, da so zadnje aretacije macedonskih dijakov v Zagredu in tudi stališče Jugoslavije napram macedonskemu prebivalstvu odgovorne za to, da se je nanovo vzbudil vstaški duh komita <
ških cet, čemur pa je bolgarska vlada nasprotoval?.. 1
i i
PARIZ, Francija, 9. oktobra. — Francoska via- ] da skuša na prijateljski način posredovati v jugo- \ slovansko-bolgarskem sporu. Domneva se, da delujejo tolpe komitašev, katere se dolži neredov ob meji, bolj na svojo lastno pest, kot na korist Bol- 1 gariji.
Francoski diplomatični krogi zavračajo tenden- i
co jugoslovanskega časopisja, da smatra italijanski j
vpliv za vzrok sedanje kontroverze.	*
i
~ - — - --- g
Eojald, spofltitojfjte «* nesrečnih slepcev ter darujte i sa Blepskliom v&jubljani!	n |j
-------rf- - ; >J|
v
BOLGARSKI KRALJ
Boris na obisku pri angleškem kralju in pre ;tonolasledniku. Iz Anglije -e je podal v Italijo, kjer se hoče poročiti. Politične razmere v njegovi deželi so v obupnem stanju, toda on se najbrž ne briga dosti za politiko in je vesel, da um puste živeti.
PREGANJANJE MEHIŠKIH VSTAŠEV
Aeroplani Calesa obstreljuje bežeče vstaše v gričevju. — Zračni napad je pomagal mehiškem četam, ki zasledujejo oddelke Gomeza in generala Almade v gorah Vera Cruz.
MEXICO CITY, Mehika, 9. oktobra. - Gene rala Gomeza in Almada se s svojimi vstaškimi silami nahajata v gorati Berote pokrajini v državi Veva Cruz. Dosedaj se jima je posrečilo izogniti se bitki z zasledujočimi četami pod generaloma Escobar in Aguirre.	I
To je prva formalna informaci-' ja v Mexico City ter je Se povečana od por?čiI na list Ei Sol. v katerih se gi'isi. da je bila glavna sila vstnšev bombardirana od zvez-nih aeroplanov južno-iztočno od Perot e.
f
Domneva se, da so imeli vstaši nekaj izgub in da so se razpršili na vse strani.
Aeroplani, prideljeni zasledu jo-čim četam generala Escobara, so sporočili, da se vstaši očividno skušajo pomakniti proti morski obali.
El Sol dostavlja, da vstaši plenijo po deželi in da napadajo renče in vasi.
Spopadi med nasprotujočimi se stranmi so še vedno mogoči ob vsakem času. po mnenju vojaških o-pazovalcev, ki pa mislijo, da se bodo vstaši se dolgo časa skrivali po gorovju, kjer je zasledovanje iz-vanredno težko.
Opaziti je , precej špekulacije glede tega, če bo skušal general Gomes dospeti na morsko obal Vera Cruza, kjer bi lahko pobegnil v kako inozemsko deželo, kot so to že pogosto v preteklosti storili revolucionarni voditelji.
Vlada se naprej trdi, da popol-1 noma obvladuje položaj.
Od časa, ko je bil vprizorjen poskus, da se zaneti V Mehiki revolucijo, se pesvetuje Obregon sko-ro neprestano s Cailesom v predsedniški palači, kjer je bil ustanovljen neke vrste.glavni vojni stan, kateremu on direktno načelu je. Tam nahajata glavni stan predsednikovega jjtabain tudi vojni department, iti se je začasno 'preselil v grad.	. I
STARI KARDINAL JE ODSTOPIL
- . I
Francoski kardinal Bil-1 lot, ki je navdušen roja* j list, je resigniral v sporu s papežem. — Prvi slu1 čaj v enem stoletju. »
PARIZ. Francija, 9. oktobra.—' Visoka postava Louis Billota, katere ne krije več rdeča kardinalska čepjica, se je umaknila iz svetega' kolegija v osamljenost jezuitskega samostana v Gallore. Zanj je bila' zaključena ena največjih politic-' nih fcitk njegove cerkve.	I
Resignacija očeta Billota, prva izza svetega kolegija v skoro enem stoletju, j» spravila do največjih viškov ko<itroverzo med kouserva-' tivnimi in liberalnimi katoliki. |
V starosti eno in osemdesetih let je izgubil kardinal, ki se je umak-' nil, zadnjo svojih velikih bitk. Na-1 šel je papeža Pija XI. preveč de-] mokratočnim iifker ni mogel pregovoriti načelnika katoliške cer-1 kve, se je starec, največji teolog cerkve, umaknil iz boja ter ga pre-1 pustil mlajšim močem.
Glede te kontrovsrze seveda ni bilo nobenega oficijelnega komunikeja. V kolikor je prizadeta cerkev, se je nmaknil kardinal radi visoke starosti, a izven Vatikana ne bo smatral nikdo tega kot resni razlog.
Cela stvar je imela svoj pocetek, |*ko J? sprejel papei politiko libera-
PROTI VDOVI IN LJUBIMCU
Vdova umorjenega zdravnika in Beach sta dobre volje, kljub obtožbi radi umora. — Oba zatrjujeta nedolžnost ter pravita, da se ničesar ne bojita.
MAYS LANDING, X. J., 9. okt. Povsem samozavestna in mirna * glede morilne obdolžit ve, dvignjene proti njima, sta se bila Mrs. j Margaret Lilliendahl in Willis Beach v soboto brezskrbna v svojih celicah, kjer bosta ostala do | pondeljka. ko bosta predstavljena sodniku.
Oba sta sprejela časnikarske poročevalce in celo ponavadi tako molčeči Beach je razvozljal jezik na naravnost presenetljiv način ter pojasnil, kje se je potikal tekom osmih dni, ko ga je po državi iskalo na ducate državnih orožnikov in detektivov.
Pripovedoval je na to. kako se je v ju,tru, ko je izginil, odpeljal s svojega doma v Mays Landing, da obišče svojega zagovornika in da je izvedel, da ga iščejo državni o-rožniki, da ga zaslišijo še naprej. Nato je sk'enil izginiti.
—	Bilo je lahko. — je nadaljeval. — Šol sem mimo orožnikov, ki so caka'i name na cesti. Bili so tako neumorni ter vozili tako hitro. da niso mogli videti mene, neznatnega pritlikavca.
Nato so ga vprašali, če je kaj vznemirjen vspričo obdolžbe radi radi umor i.
—	Ne. — je rekel resno. — Ta 1 obdolžitev je bila najboljša stvar.
v	,	1
ki se je mogla pripetiti. Čakajte, ^ da pridemo na sodišče. Takrat bo prišlo vse na dan. Jaz se nimam ničesar bati. Ali izgledam kot kriv ' človek ? Xe. Mene so naslikali bolj 1 črnega kot pa sem. Jaz sem nedolžen prt tem zločinu.
Ko so g.i vprašali, če ima kako 1 teorijo glede zločina, je rekel: '
—	Ne. ? jaz vem. da je bil dr. ' Lilliendahl zapleten v trgovino z • omamljivimi sredstvi in da je bil načelnik r.akega velikega oddelka. < Kar se pa mene tiče, sem pa ne- j dolžen prav tako kot ste vi. Jaz bi 1 nikdar ne imel poguma, da bi list relil kakega človeka.	i
- j
Sestra bivšega kajzerja
se je zaročila, j
BONN, Nemčija, 9. oktobra. — Princesa Victoria, druga sestra ( bivšega nemškega kajzrja, se je za- f ročila z mskm dijakom. Aleksan- ^ Irom Subkovom. Ona je stara 61 f et, on pa 27.
Princezinja v službi 1 Rdečega križa. v
BUKAREŠTA, Romunska, 9. j »ktobra, — Romunska princesa] s
RUSUA NAJ ODPOKLIČE SVOJEGA POSLANIKA IZ FRANCIJE
Formalna prošnja je sledila izjalovljenju prijateljskega nasveta, da se pregovori Čičerina. — Pojasnjena je bila cela zadeva. — Besedilo po-
slanic bo najbrž objavljeno po sestanku kabineta.
PARIZ, Francija, 9. oktobra. — Formalna prošnja, naslovljena na sovjetsko vlado, naj odpoklice svojega poslanika Kristijana Rakovskega iz Pariza, je bila izročena zunanjemu ministru Čičerinn
4 Ta form lina prošnja je sledila . dvema komunikacijama, prijatelj-, skim po značaju, ki sta vsebovali , nasvet, naj se nadomesti Rakovskega, v interesu ounošajev med Francijo i:i Rusijo. To je postalo > potrebno vsled stališča, katero jo : javno zavzel Čič rin, ko je naspro-i toval cdpoHieu svojega poslanika . ter namignil, da ni irancoska pro3-i nja niti ma-o formalna in da je tu-' . di ne podpirajo bistveni razlogi. '
^ Da zadovolji slednjega glede zadnje to<"ke, je poslal francoski | zunanji urad M. Herbertu fornial-( no noto, v kateri je jasno obrazložil slučaj nroti Rafcovskemu. Akcijo pc-slanika, ko ie podpisal komunistični manifest, kateri je pozival vojake vsega sveta, naj podpirajo stvar sovjetov. so proglasili | za najbolj fiagranten njegov čin. I
Stvar. k; pa je vzbudila tukaj-' Snje oficijelno mnenje bolj kot vsako drugo dejanje, je bil poskus poslanika in Moskve, da vplivata na francoske politike s tem, da razpravljata javno o ponudbah glede uravnave rmkega dolga v Franciji, katerih se ni oficijelno nikdar stavilo in kojih namen je bil je vplivati na francoske lastnike ruskih zadolžnic. da podpro Rakovskega ter dose:":v*jo nadaljevanje pogajanja za uravnavo dolga.
Rakdvski je sku.-ial s pomočjo Litvi nova v Moskvi, s časnikarskimi interview j i in neoficijelnimi u-gotovili vplivati na mnenje franco-skih volilcpv. Njegova kampanja je imela odločen nst:eh.
I
Ko je spoznala la francoska vlada. da obstajata dva rnečna toka v javnem mnenju, je storila svoje korake.	j
Briand pa je ostal trdno prepri-| čan. da no sme dovesti odpoklic poslanika do prekinjenja odnoša-jev z Rusijo in v tem njegovem naziranju ga ne podpira levica ^ kabinetu, temveč tudi ministrski predsednik Poincare in Andre Tar-dieu. Izključno le stvai Rusov sa-1 mih pa bo, če bodo našli v odpoklicu posbnika izgovor za preki-r njen je odnosa je v.
Helena, k-itero je zapustil bivši prestolonaslednik Karol, je stopila v službo Rdečega križa. Njen sin je šestletni Mihael, sedanji romun- ( ski kralj.	j;
VELIKA PANIKA
! NA DUNAJU
i _:_
i
Na Dunaju je zavladala | velika panika, k o j e j povzročil potres veliko i škodo v obširnem ozemlju.
i DITNAJ, Avstrija. 9. oktobra. — Dunaj je obiskal včeraj zvečer potres. ki j»- trajal deset sekund. Prebivalci v občinskih hiš so panični ,zbežali iz *ob. ko so se prikazale v zidovih velike razpoke. Šele ko je ponehalo grmenje v zemJji, so se ljudje nekoliko pomirili. Ni znatno. če je bil Jedo poškodovan in t ud i obseg materijalne škode ni •znan.
! DUNAJ, Avstrija, 9. oktobra. — Več potresnih sunkov, ki so trajali deset sekund, je malo pred deveto uro pretreslo Dunaj. Brzojavna. telefonska in tramvajska služba je bila prekinjena. Prebivalstvo je bilo prevzeto od panike.
Potresni sunek je bil najhujši, kar se jih je pripetilo v Avstriji v zadnjih oetdsetih letih.
V Sankt Poeltenu, 35 milj za-padno od Dunaja, so čutili 23 različnih sunkov. Sesedli so se tvor-niški dimniki ter paralizirali vse I komunikacije.
, Potres ve je završil na Dunaju, ko so bila vsa dunajska gledišča natlačeno polna gledalcev, ker je bilo ravno v soboto zvečer. Vse luči so ugasnile in ljudje so pričeli bežati v noč.
Neki madžarski tenorist po imenu Pataki. je prvikrat nastopil v državni on»ri. Meni! je. da je bil beg občinstva posledica nezadovoljstva n-ul njegovim petjem. Šele ko se je umaknil za kulise, je izvedel, da je potres obiskal mesto.
PRAGA, Češka. 9. oktobra. — Potresni sunek j? pojavil tukaj krog devete ure včeraj zvečer. Potres je trajal štiri sekunde.
Nemški letalci v Perziji.
KARATSCHT, Perzija, 8. okt. Nemški let?lec Oto Kochnecke je dospel danes ob polenajstih s svojim aeroplanom "Germania" sem.
S e zn am • •	J
To j« <emam, ki pokala, koliko smerfltaga ali kanadskega denarja nam j« treba podati,	lil
da poskrbimo t atari domovini bpla&lo osnaSenega metka, bodisi v dinarjih ali lirah. Po-	|j datki so veljavni do preklka, ki aa po potnM objavi na tam mestu.
No •dvomimo, da Va» bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoftUvali svoj* E6-	|
riat in nafto lanesijivo ter točno postrežbo. _____	j
Dinarji Ure Eosebm po-	J
Din. .... 600 .... $ MO lir...... 100......$ «.io clatEL	I
Dta. .... tOOO .... f 1S.50 Ur...... 900......$11.00 PHrtsfrhm ss hgla.	1]
1Mb. .... M00 .... $4SJB lir...... 800 ......$17.68	g
Din. .... 9,090 .... $«100 Ur...... 500 ......$28.79 uam^ST^krn	I
nh. .... 10^000 .... $192.00 Ur...... 1000 ......$66.50 m $89, ril	I
«a nwjstm M imiaajy D—ttimi MmUst an p* DtsMstl u* Z^umi ^Si	I
FRANK SAKSER STATE BANK	I
82 Cortlandt Street, MtaamuDia« , Ne« VerB. H. flt	I
ftrtiMIHtt— — -	———
GLAS NAROiA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Prank Sakser, president.__Louis Bencdik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above offieer*. | 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.,
"GLAS NARODA"
_____(Voice of the People)__
__Issued Every Day Except Sundays and Holidays.___
Z a ctlo leto velja list za Ameriko Za New York ti celo leto-.-W-OO
»n Kanado -............«..._______$6.00 Za pol leta ...._______________——.%3JC
Za pol leta _____________—.___________$3.00 Za inozemstvo ta celo leto
/n četrt leta __________...___..„..$1.50 Za vol leta_____________________,.%3.5f
____Subscription Yearly $6.00._
Advertisement on Agreement._
'*^fas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in prtuniko*,. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjejo. Denar naj ao blagovoji pošiljati po Money Order. Pri spremembi kra;a naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivaJiiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ _
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.
MALCE PREVEČ POSTAV
*
i
Statistiki — torej ljudje, ki imajo dosti časa in so menda za potraten čas tudi dobro pačani, so dognali, th je v tej postrani deželi 1,900,000 postav, torej stoti sol manj kot dva milijona. Ni ga sodnika, ki bi vse poznal in ni ga advokata, ki bi seznal izogniti.
Tu nadalje so dognali statistiki, da bi moral newyor-: ^Ui policist eitati sedem tednov, noč in dan, če bi hotel preči t at i vse postave, ki so 11111 poverjene v varstvo in nadzorst vo.
Tolika se je nagromadilo tega blaga, da sodniki, državni pravdniki, šerifi, mirovni sodniki itd. ne ved kam žnjim.	j
Sleherni človek mora izpolnjevati vse postave. In stinktivno jili izpolnuje skoro dva milijona. Vest, ne p:) postava, 11111 narekuje, kaj sme in česa ne.
<e pa slučajno katero prekrši, prav nič ne zaleže iz govor, da postave ni poznal.	'
Ponavadi se v tej zmedi 111 mešanici pripeti, da jih nevede deset prekrši, ko hoče eni zadostiti.
BALKAN
-- i
Tekom zadnjih šestdesetih let je bil Balkan štirikrat iztorišre resne vojne vihre.
I'mor jugoslovanskega generala Mihaela Kovače-viča zna imeti dalekosežne posledice.	:
Usmrtili so ga bolgarski komitaši. Že itak nape j1 razmerje med J igoslavijo in Bolgarsko se lahko razvije' v ost^r spor, kojega posledica bo vojna.	1
Zaenkrat so zaprli Jugoslovani svojo mejo napram Bolgarski ter pozvali bolgarsko vlado, naj razoroži i:i razpusti bolgarske hande v Maeedoniji.
r,Vga pa Bolgarska pri najboljši volji ne more stoti ti, kajti komitašev nima pod svojo kontrolo.
Obmejni spopadi se bodo torej nadaljevali, razvijal-se bodo nove krize, ki ne bodo imele nikakih blagodej-' iiili posledic.
K temu pa pridejo še nadaljni zapletijaji, ki še bolj ogrožajo položaj.
Bolgarski kralj Boris se ženi po Italiji. Prav poseb-1 110 težko mu ne bo dobiti kake laške princese, ker jih je brez števila- in nadalje je tudi Mussolinijev namen, kolikor mogoče ojačiti Bolgarsko in Romunsko ter s tou. ' oslabiti Jugoslavijo.
Italija kontrolira Albanijo in si utrjuje tam svoj..' moč. neglede na odločne proteste Jugoslavije in Grškt j ki smatrata Albanijo za nekako svojo podanieo ter se z vso silo otresata laškega vpliva.	j-
Kakorhitro Mussolini zastalno ustanovi svojo dta-j' tatorstvo v Albaniji, ne bo ostal tam, ampak bo stegnii ' svoje grabežljive kremplje tudi po jugoslovanskem in 1 grškem ozemlju.	.
Bolgarska najbrž ne bo prej odgovorila na jugosio-i1 vausko noto, predno se bo z Mussolinijem posvetovala. \\ Ako je Mussolini uverjen, da je napočil pravi iiv-'j nutek, da zopet enkrat poči na Balkanu. — bo počilo, 11» 1 sicer grdo počilo — brez kakega posebnega dovoljenja za- « ščitnice miru — Lige narodov.	'
Medvedje navalili na hotel.
ŽELEZNA KAPLJA, Koroška, 9. oktobri. — Pet rjavih medvedov je navdalo s paniko vse tukajšnje letovišče v preteklem tednu, ko so se medvedje polastili o-bednice in kuhinje v vodilnem hote. Ob ipogledu na napadalce je glfcvni natakar zakričal od strahu. Na dlUNiJ? turistov,, sedečih v restavraciji, na yrt in trati, je pri-
.\--.; Vi ."•	iBfc ■ • t.'
čelo bežati ter preobračati mize m stole.	i
Ne da bi se brigali za to, so se' medvdeje lotili jedi v kuhinji in obednici. Ko je bilo \se pospravljeno, so od sli na vrt. Prestrašni lastnik je telefoniral policiji, požarni bra.nbi in orožništvu. Mlad i medved je splezal na stol, ki pa se : je zlomil. Prestrašeni od ropota, so 1 medvedje zbežali v gozd baS v tre- : nptJtoa, ko dospeli na lice mesta' 1 orcSto^ojpjegtsel,, m.pplieijt. \
GLAS NARODA, 10. OKT. 1927
Novice iz Slovenije
Hodv bitka med aoaedi
Mrli ar Jožef in Janež Kirn. oba posestnika in soseda v Lazah pri Sv. Križu pri Litiji, nista prijatelja. Zaradli vsakdanjih malenko-! sti, ki nastajajo rade med sosedi, je med njima tlelo, treba je le iskrice, in prišlo je do hudega pretepa, ki Utegne imeti za posledico smrt jako poškodovanega Mr-harja.,
Mrliar je bil po opravkih v Šmart nem. Domov grede je vprašal na pragu stoječega Kima, kdaj bo dobil plačilo za sodček, ki mu ga je povezal. Kirn se je začel izgovarjati, da sodček ni njegov. Mrhar pa mu je očital, da je za plačilo le c-n (Kirt) odgovoren, ker mu je sodček or. sam pr:ne=>?l. Beseda je dala besedo, nastsl je glasen prepir in kmalu sta si hI j oba soseda v laseh. Zi.čeli so pvda-ti udarci. Boj pa se je še p.*«cstrii. ko je priš'a Kirnu njegova žena na pomoč. Videč svojega svaka v nevarnem položaju še Janez Kramar. Bojevita družba se ni prej razdružila. dokler niso prišli na rob razmo'enega travnika, po katerem so zdrseli navzdol, šele nato so se podivjani bojevniki razšli vsaksebi. .Mrliar je odšel, tožeč, da ga v glavi boli, spat na svisli. Ker ga pa ni bilo drugi dan ob običajni uri na spregled, je odšla njegova žena ponj. A mož je leža nepremično in težko liropeč v popolni nezavesti. Sodna komisija: sodnik Troje, dr. Fkmar in Pečnik, so u-gotovili, da je stanje Mrharja o-pasno, ker ima pretresene možgane in notranje krvavitve.
Voznik povozil otroka.
V	Hradeckega vasi v bližini šte-panjskega mostu se je pripetila J težka nesre'a. Po cesti je privozil s težko naloženim senenim vozom, j Istočasno je priskakljal iz veže na jeesto 2-leiui sinček, krojača Viktorja Perperja, ki je prišel naravnost pod kolo voza. Kolo mu je šlo i čez život in je mali nesrečnež oblegal na c^sti težk poškodovan. ČV-. prav je voznik opazil nesrečo, ni .obstal, marveč je konje pognal v dir proti Štepanji vasi. Priče žalostnega dogodka so takoj obve-jstile rešilno postajo in je blV otrok z rešilnim avtom prepeljan v bolnico. Po prijavi na sli-ažnici so jeli ,policijski organi takoj zasledovati brezobirnega voznika, ki je doma najbrže nikje iz Dobrunj. Slučaj je bil prijavljen tudi orožnikom. (ki skušajo ugotoviti njegovo identiteto. Poškodbe malega Viktorja so tako težkega zna"*aja, da jim bo bržkone podlegel.
Velik poiar v Ribnici.
V	torek. 13. seplouibra ob tri-četrt na enajst ponoči je izbruhnil požar v Rionici v lopi trgovca Oni-ea tik župnijske cerkve. Vdiipu je zubeilj objel Oničevo lopo in farov-ško gospodarsko poslopje, na kar se je povzpel še na Oničevo hišo. .ki je največja v Ribnici. Visok steber ognja ;e razsvetljeval celo dolin "" juJ^evo družino, ki je stanoval v Oničevi hiši, je bilo možno rešiti s prvega nadstropja le skozi okna po lestvah. Tudi dve tam stanujoči učiteljici sta se komaj umaknili. V zadnjem hipu je dekan še rešil iz gorečega poslopja svojo živino; je imt-1 pač srečo, da je komaj eno minuto pred izbruhom prišel iz Ljubljane in se ni zaklenil vežnili vrat, ko so trije fantje gr^doč s kolodvora, zapazili ogenj $ ceste ob Cenetu, d očim se na farovški strani še ni videl, in so tako opozorili na grozno nevarnost. Gasilna društva iz cele doline so bila kmaln na mestu in so celonocniin napornim delom 0-mejila požar. Ribniška motorna brizgalna je pokazala mojstra, ko je v z društvom iz Nemške in Gori?-* vasi v najhujših pla-
Proti ostriženim lasem na
LONDOX, Anglija, 9. oktobra. Kralj Juri je s posebnim odlokom tapovedal, da si ne sme nobena j služabnica na angleškem dvora o-Btriči las. One, ki so si jih dale o-. rtri^Jik bodo mjoralepostiti ra,
od
J menih obvarovala /upnišče, ki se ga je pod streho že prijemal ogenj. Druge, brfzgalne so zagrabile ob cesti.
i
| Ker je bil* mirno ozračje, je bilo mogoče ogenj lokalizirati. Pogorela je vsa Onjeeva hiša razen prodajalne. in tndi en prešič je ušel nazaj v ogenj in zgorel. Farovško gospodarsko poslopje je zgorelo temeljito do tal s senom, slamo, gospodarskim orodjem; tudi okrog 30 kokoši je našlo pogin v plamenu. Dve drugi poslopji sta ogore-li le deloma. Tudi Tomšičevi družini je vse zgorelo. Naslednji dan si je tudi'skof dr. Jeglič, ki se ran-odi pri Novo Štifti, ogledal grozno pogorišče, ki s svojimi visokimi dimniki izgleda kot kaka tovarna.
I -
Lažni ruski knez Vjazemski.
V aristokratskih ruskih krogih (v Beogradu ?e je že <~.alj časa kre-tal mlad mož, ki se je izdajal /.a ruskega kiioza Vjnzeiuskega. Ker se je preko mere prostaško ponašal s svojimi čini v svetovni vojni, je vzbudil domneve, da je nava-I tlen goljuf. Dozdevni knez Vjazem-ski je bil aretiran, nakar je pri za-jSlišanju priznal, da je preprost vojak Vranglove armade ter da se je začel predstavljati kot knez Vja-zemski, da bi lažje živel. V Jugoslavijo, je prišel iz Sol i je. kjer si je preskrbel ponarejene dokumente za nekaj levov. Lažnega kneza so zaprli za mesec dni. nakar bo izgnan v Bolgarijo.
s« ROXY
XAJVEt'JE GLEDALIŠČE XA SVETI* ' 50th Street A 7th Avenue
Pod osebnim vodstvom S L Rothafel.
Zabaven lesentki proaram.
DOLG. GLASEN* IZBRUH S M Kil A WILLIAM FOX predstavlja
- s'ovilo sni«»Sno ki-m-di'o ----
"THE GAT RETREAT"
--z dvema veselima finljlvcema-
TED MCNAMARA in SAMMY COHEN
Šaljiva Fkupina iz "What Price Glory" vas bo jfotovo razvedrila. UAZN< »LIK« ISTI Indijanska fantazija.
XARAVNOST 7. 2 LKTNEOA EVRoP-SKEGA TRI mi F A IRVING AARANSON !n njegovi tovariši.	>
ROXV SYMPHONY ORCHESTRA 110 v pn.<u>b|)i prireditvi
"Madžarska Rhapsodija" ........ Lizst
Ba'et prvakov — "Deli Kitnj.sk> " Silhueln.
---------1--
Colony Theatre
B'dway ob 53. cesti.
VELIKA DRAMATIČNA FILMSKA DRAMA VOJNE TN LJUBEZNI
"Surrender"
Zgodba o krasni ženski, ki se je žrtvovala za svoj narod.
HUGO RLESENFELD
Nove godbene prireditve.
NEPRESTANA PRE PSTAVA
ZMERNE CENE
Slamnikarska obrt in slovenski slamnikarjL
Napisal Ignac Mušič.
—-------—-— . \ , ; '---
Izčrpna razprava opričetka slamnikarstva na Slovenskem. — Prvi slovenski slamnikarji v New Yorku. — Iz življenja newyorskih Slovencev.
S slikami.
t../i v
To je ena izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje:
SLOVENSKO AMERKANSKI KOLEDAR
ZA LČTO 1928
. - i
Izide ta mesec.—Naročite ga še danes.
CENA 50 CENTOV
S	*	♦
Dopisi
Lehman Weil je konstruiral zrakoplov, kat'-re«rn pn?<inja z nonranii. Krila -e pomikajo kot pri ptiču. Zrakor lov telir;i 275 funtov. Vprizoril je že par poskusnih poletov, ki >n se dobro obnesli.
NOVA IZNAJDBA
I	m a
Peter Zgaga I
^edaj je mesec oktober, in mesecu oktoI»ru se pravi |)o slovenski "vinotok".
Salamen ki "vinotok". T-e je ko-lir-kaj prida -rozdj^ po dva dolarja in pol bafcsa.
Zaenkra* ni še "vinotok" — že vsaj zame ne.
Zame ie "vodotok" v pravem pomenu besede.
Xe vem. kaj bomo krstili o sv. Martinu. bo tako?
Votle v^j ne. voda je že kršee-na.
Kiike 7. vixln krs.*-ene brloz«re ar pa tudi ne izplača krstiti. To bi bilo razžaljen ie za mo^očne^ra svetnika. ki samo pristno robo obrajta. *
Ženske so hvalile vsaka svojega j moža; kako je priden, kako je do-, Arben in kaj vem. kaj še vse. }l Bila pa med njimi tudi ena, iki je resnico govorila in ni hot»-la I pretiravati.
J — Ah. kaj boste hvalile svoje 7 dedce. mo;ega poplejte. mojega. ;Zjutraj pr*d fmštkom se bolj u-trudi kot potem čez ves dan.
—	I kaj j.a dela. da se tako u-trndi? — j-.o jo vprjšale.
—	T ni." Vstati mora. In vstali iz postelje mu je najtežavnejše delo na o vet i«.
"I
1 *
. Ko so bili člani Ameriške Legije ^ v Parizu, je rek.-l na nekem ban-^ ketu njen poveljnik Savage: J — Pred devetimi leti <mn videli i Evropo v miru. (Jotovo se vsi spo-I min jate onih časov. Rečem vam _ pa: nekaj krasnega je videti Evro-x po v miru.
.j Verjamem, da bi bil to krasen a pogled. Toda tega pogleda ne bomo št1 tako kmalu diležni. *
^ Moški so kot avtomobili. | Tisti ženski ki dobro skrbi zanj, ni trma vsako leto drugega.
:!
p.
Ej. kako so se časi izpremenili l Le pomislite, kakšne društvene seje so bile včusi!
Dvorana je bih nabito polna, predsednik je tolke! po mizi, blagajniku s.; iz vseli žepov moleli bankovci, ker ni mogel sproti zlagati na kil]) plačane članarine. In zapisnikar jo pisal, da je bil reva . kar črn. Viatar je pazil, da ni prišel kak nepozvani, v kotu je pa že čakal sodček ali dva in godec je [narahlo po-kušal, če bo meh vzdržal do bel ^a dne, kajti po seji se je ponavadi začela veselica, traja-ijoča do belega dne.
In kakšna korajža je prevlado-j va'a takrat.
,1 Tedaj ui bilo nič "prosim mir" 'ali "prosim malo bolj tiho..." — , takrat je predsednik z gromom, j kletvino in kladvom ustvarjal mir i božji.
.J In če se ni cenjeno bčinstvo pre-
- plašilo niti groma, niti kletvine,
■ je predsednik, zavihal rokave ter
' se poslužil gromozanske pretnje:
jArduš! Mi-, pravim, gmah, pra-;
j vim, arduš! In če ne bo miru, bom:
vse zbov, arduš! Vse zbov, vse do t > zadnjega, arduš! Tako vas bom
zbov. da bodo šli pr* hudiču vsi
jedonitini bolniški, onemogli in-
smrtninski skladi. Jednoto boste
fentali, ko si boste zdravili bunke
po špitalih. Mir, pravim, cifikslav-
don!
j Taka pretnja je ponavadi zale-gla.
takrat ao biK^ait, irfkuat. *
L i p t n i c a.
Vprašanje: Kaj naj storim, Peter Zgaga, svetuj mi. Moje prijateljice govore o meni same laži. Stara sem dvajset let in poročena. Ne tajim, da sem preiej živahna in rada v družbi, toda jezi me, ker lažejo o meni. Kaj naj storim ?
J- Odgovor: — Ne poznam vas, to-(da rečem vam samo tole: Dandanes je lahko marsikatera mlada ženska srečna in zadovoljna, če lažejo o nji. Kaj bi reviea počela, če-.
bii o njitomt	^ i
. Detroit, Mich.
Gotovo bi bilo lahko nekoliko več- dopisov v listu Glas Naroda iz Detroita. ker je vendar precej Slovencev tukaj, a zdi se mi. da smo postali v tem oziru nekoliko malomarni, ali smo pa mogoče preveč zaposleni.	i
Moj namen danes ni. drf'bi opi-j soval razriere dela in splošnega življenjenja Slovencev vročemu velikemu avtomobilskemu meslu Detroitu pač pa je moj namen, da nekoliko opišem vuit-e slovensko pevsko društvo 'Ljubljanski Vrli*.
( Preti peuiajstimi leti smo se za-jčeli Slovenci naseljevati v Detroit, j Res je. da so bili Slovenci že poprej tukaj, ali od tistega časa naprej je pričela naselbina še 1? rasti. Tedaj nas je hiol še jako malo, a kar nas je bilo. lahko rečem, da |smo bili vsi naprednega mišljenja I ter smo živeli v prijateljstvu, iz . T-esar se je tedaj porodilo še danes obstoječe pevsko in dramatično društvo "ljubljanski Vrh". Da so ' .bile izprvega težkoče, to ve vsak. kdor je tcTa j oral ledmo slovenske izobrazbe v Detroi:**.
| Člani so nam dajali na razpolago hiše, da nam y bilo mogoče ličili se pesmi, katere smo tako ljubili. Časti ne bom dajal nobenemu. ! rečem pa lt toliko, da smo se vsij j žrtvovali. l eto za letom so se poltem razvijale krava-' zabave za vse slovensko.občinstva v Detroitu.
I Vsaka stvar pa včasih nekoliko pojenja in tako je bilo tudi pri nas, a vzlie temu smo bili vztrajni1 da smo d čakali petnajstletnico' društvenega obstanka.
Dragi rojaki v Detroitu in če mogoče tudi iz okolice v soboto dne 15. oktobra bo proslavilo pevsko društvo "Ljubljanski Vrh" pet-1 najst letnico svojega obstanka.! Vabljeni ste vsi od prvega do zadnjega, <la se udeležite te slavnosti. Znano vani je, da je "Ljubljanski Vrh" imel vedno kaj novega, ved-1 no izvrstne programe, in.da tudi sedaj ne boste razočarani, vam jamčimo. Veselica f. se bo vpile v Hrvatskem Domu na 1331 Kirbv Ave. E.	i
Xa programu bo petje, igra itd. C'e bi vam preveč opisal, bi že vse vedeli, zatorej raje pridite sami in
se prepričijte. Se nikdar vam ni bilo žal, kadar ste ste se vračali z naših zabav. Tudi ob tej priliki bo tako.
Toraj nasvidenje v soboto zve-'čer dne l.">. oktobra \ Hrvatsken Domu. Igral bo izvrstni Werholtj i.rkester.
!	Charles Gaber.
•.
* Chicago, III. s Kampanja za organiziranj« slamnikarske industrije je v polnem teku in org. Chicago Millinery Workers je v tej kampanji pridobila ".e lepo število članov Moški, zaposleni v tej industriji \ Chicago so že skoro stoodstotne organizirani in od sedaj naprej bc organizacija koncentrirala vse sile. da organizira storlstotno tud ženske.
j V ta namen se bo v bližnji bo dočno-ti vršilo več sestankov ir shodov, da se slamnikarce seznani jo z organizacijo indelom. kateregi vrši.
j Prvi in glavni shod se vrši v če trtek dne 13. oktobra v Frater I nit v Hali na 10 West Adams St. ol 7. zvečer.
Xa tem shodu bodo nastopili go vorniki Chiengo Federation of La bor. Women's Trade T'liion LeagtU in Tut. Cap and Millinery T'nion.
Apelira se na vse delavce in de (lavke. zaposlene v tej industriji da tega shoda udeleže.
Organizirana slamnikarica.
Atentatorji na Hadži-Popoviča pred sodiščem.
Tiitoljskn okrožno sodišče je od i redilo, da se prične proces proti atentatorjem na bivšega urednika "Južne Zvezde" Spf soja Iladži-Po poviea. Kacor je znano, so ga člani macedor- ske revolucijo na rne organizacij? ustrelili sredi Bitolja. --
ALI VESTE —
da pride ^oglasno s štetjem leta 2920 v Združenih država na vsako dvakratno miljo 35.5 prebivalcev, torej osemerat toliko kot v veliko manjšem ozemlju leta 17f)0 ter tri in polkrat več kot leta 18G0. Ali veste, da s« vam bo po prvem znan-stvu priljubila Helmar. kraljica izrednih cigaret, nelmar se nikdar ne vkloni kaki boljši. Seznanite se s Helmar danes.
I KRATKA DNEVNA ZGODBA |
Leo Dortey:
NE ŠMINKA SE!
Gospa Dornoisova, mlada, sim patiena vdova, se je pravkar ob Jekla za večerno zabavo, Durando vi so jo povabili na Poitevinsko kjer so in,»li zgodovinski gradič Hilo je ba» na predvečer narodne ga pitazaiki, 14. julija.
Vdovice si je urediia lase in je še enkrat jatanko pregledala svojo toaleto. Vse je bilo v redu. Ta večer je posebno pazila, da bi bilo vse prav: Za kaj na ples je bil povabljen tudi namestnik državnega pravdnika, mož; ki je po besedah gostiteljice gospe Durandove bil kakor nalašč ustvarjen, da postane drugi soprog mlade vdove.
Že takoj po prvem znanju je gospa Domoirova ugotovila, da je ta gospod nedvomno dobra partija. Zdelo se ji je tudi, da ga je njena mikavnost že v začetku razorožila; plesal je ž njo vse plese, kramljal vse odmore v buffetu ter ji pripovedoval, kakšno navade in kakšne žel ie ga navdfjajo.
"Verjemite mi", ji je zatrjeval na ženski ,ui najbolj ugaja njena pristnost. Da se drugače izrazim: njena neposrednost, njena sveži-J na... Kaj je, na primer, lepšega1 na svetu, kakor lepe, nenašminka-1 ne ustnice? Narava je tudi v .slikarstvu nedosegljiv mojster. Vidite, gospa, šminka mi je zoperna; pobarvanih ustnic Le ti poljubil, če bi me še tako podkupili. Z vami, gospa, bi se pa koj pobotala ..." ( "Seve, s jve", je hotela odgovarjati vdovica, da bi prikrila svojo zadrego, "jaz se nikoli ne snpn-kam. Pomidife! Tudi lic si ne barvam, vse lnr je zopet natnro tudi,' jaz mrzim in sovražim". \ "Res?" se je začudil mladi zakonski kandidat. 'Saj midva sva kakor nalašč ...". * i Preden je končal stavek, se je gospa Dornoisova ozrla v zrcalo. Prestrašila se je lastnega obraza tako zelo, da ni slišala niti besedi-' ce več. Durandovi niso imeli nape-' ljane elektrike; v dvtrcu je svetil plin. In ta razsvetljava je povzročila, da je gospa Dornoisova ugle-' dala v zrcalu namesto svežega o-' braza starikavo, zelene, nagubano lice. Kam je izginila nežna bresko-j va barva njene negovane polti. Vi-devšo svoj zelenkavi teint. je vdo-vico prestrcjila bojazen: I "Bože, kako sem zelena.... A njemu ugajajo samo sveže žen-: ske..." I Ilitro je našla izgovor, in se je ; ---!.
Pozor atatelji.
Opozorite trgovce in <
obrtniki, pri katerih
kupujete ali naročate! '
in ste z njih postrežbo*
zadovoljni, da oglasu- i
jejo v listu "Glas Na- '
roda". S tem boste .. i ustregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*. ! --
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader Sestavil dr. F, J. KEEN l % \
CENA s poštnino SAMO $3.— ^
i
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angle- 1
skih besed; vaje za učence angleščine} berila in	1
članke s slikami ter kratek angleško slovenski in	f
slovensko angleški besednjak (4000 besed).	*S;
Naročila pošljite na:	, i \ i
"OLA8 NARODA"	1
82CoriJ*ndtS&*etlll - : _Hew York, N. Y. j
d- umaknila v stransko sobieo. Odpr 1 b- la je škatlo z diskretnimi rekviziti
0-	in jela otipavati mazila, loščila iti o, lopotila. Hotela je napraviti luč, a č. prepričati se je morala, d« je dvo-e- rec brez električe razsvetljave. Ži-
gic, da bi ž njimi prižgala plino-ie vo svetilko, pa ni imela pri sebi. s- Morala se .ie zadovoljiti s trakovi a medle svetlobe, ki je uhajala skozi
1-	koridor s plesišča.
i! V polteir.i je utipala kozmetična sredstva: črtalo za ustnice, drugo za obrvi, redčilo za lica, škatljico e s pudrom. Xajprej je j otegnila po obrvih in trepalnicah; nato si je pobarvala ustnice. pobelila si lica '* s pudrom, nos pa je pobarvala rde-a če. Ličila s? je naglo, ko je bilo po njeni sodbi pri kraju, je naglo za-
-	prla škatljo in se jo vrnila med go-
-	ste.
Namestnik državnega pravdnika
r je baš razlagal kopici dam: i __ _
i1 ČE BI BIL PET MINUT
i
•; GOSPOD BOG
"r
^ i _ ^
Parižanom je bilo poleti dolg-. čas. Preganjali so si ga na razna . načine: bagatini v letoviščih, siro-; maki pa doma, kakor so znali in , umeli. Pariški tednik "Le merie , blane" je skušal doma ostalim lju-,dem olajšati pezo poletne vročine ■ s posebno anketo. Zastavil je čita-i joči publiki vprašanje: Kaj bi storili, če bi bili pet minut gospod Bog?
| Xa to vprašanje so prišli različni I [odgovori. Uredništvo jih je izločilo serijo ter jih objavilo. Evo nekaterih v kri.tkem izvlečku: | Ce bi bi bil pet minut gospod Bog. piše prvi čitatelj, bi najprej pomladil svet za 6000 let, kajti tedaj je bilo življenje mnogn prijetnejše koT dandanašnji.
Drugi p-še: Če bi bil pet minut gospod Boj*, bi najprej podaljšal , teli pet minut. Ta gospod želi očividno preveč, zakaj anketa že principije!no ne dovoljuje podaljška določenega roka. I Tretji čitatelj je pisal: Če bi bil jaz gospod Bog, bi se zahvalil že j v prvi minuti za božji tron in bi podal demlsijo. Težko je bogovati Zemljanom v današnjem času. | Neki trsiovec je pisal, da bi on na božjem prestolu poklical v ne-l ho vse davlcarje. carinike in ekse-kutorje. Potem, meni, bi nastopili na zemlji boljši časi.
Duhovito je odgovoril na zastavljeno vprašanje neki novinar: Jaz bi na mestu gospoda Boga skušal dobiti takoj telefonsko zvezo, samo če ne bi bilo pet minut čakanja premalo.
Neka ženska, ki ji je najbrže premalo grehov na svetu, je pisa-Ja: Jaz bi ustvarila takoj kakšen nov greli.
Zanimiv je končno odgovor pesimista, ki je svoje mnenje formiral takole: Če bi bil jaz Bog, bil I me vseh pet minut grizla vest^ da j sem ustvaril svet. Skočil bi iz ne-jbes na zemljo in bi se ubil.
- J "Ni je krasote nad naravno le-i poto ... Poglejte gospo Dornoiso-i vo. Kako> je sveža in priknplji-, va... Ona se nikoli ne šminka ..
i Vse oči '-o se uprle v vdovin o-braz. Ona pa se je čutila ta hip tako počaščeno, da je odgovorila :
! "Tako j.-: gospoda ... Jaz se nc šminkam!"
i
| Družba je prasnila v smeli. Gospe Dornoisovi je planila kri v glavo: • , , "Kaj ... Kaj pa je to?"
Smeh se ni hotel ustaviti... Vdovica j? segla po ogledalu, pogledala vanj in omedlela ...
Ustnice so bile črno nabarvane, obrvi in trepalnice rdeče, na licih je imela dve beli lisi, nos pa je bil višnjev.
Ubožica je bila v mraku zamenjala .svoja ličila ...
OBNOVITEV ZANIMIVEGA PROCESA
Pri szegedinskem okrožnem sodišču na Madžarskem je vložil neki ondotni meščan čudno tožbo, iz katere bi se utegnilfizcimiti še bolj čuden, skoraj fantastičen proces, če bo sodišče priznalo, da so tožiteljeve zahteve upravičene. Pred nekaj sto leti je bilo v Szegidinu obsojeno na smrti in sežgamrna grmadi mlado, prekrasno dekle Judita Devaj. O nji so trdili, da je čarovnica, ki je ki je tri moške začarala in jih spravila v prezgodnji grob. Pri takranem sodišču so se oglasile priče in izpovedale, da so videle, kako ^ je letela na m&tli po zraku. Druge priče so jo baje zasačile v reki Tisi, ko ji je dvorila cela truma hudičev in se pulila med sabo za njeno zapeljivo telo. Nekateri so jo zalotili, ko je pripravljala ob be ■ lem dnevu čarobni napoj, ki je lahko slehernega moškega zmedel, da se je zaljubil vanjo do blaznosti in smrti. Skratka: vse priče so izpovedale reči, zaradi katerih so se njim samim in "učenim" sodnikom ježili lasje. Sodniki so kajpa y^c verjeli in obsodili čarobno segedin-sko lepotico na grmado.
Potomci Juditine rodbine se niso nikdar sprijaznili s kruto obsodbo. Izročilo, da je bila lepa In-dita po krivici obsojena na smrt. je . šlo od rodu do rodu. Vedno je k.i-teri potomec skušal izposlovati ob- , novo procesa. Poslednjič je odbilo i sodišče to zahtevo 1. 1880. Sedanji predstaVitelj Devaievega rodu je j zopet vložil zahtevo, v kateri doka- j zuje, da se je zgodil justični umor, , ker so izpovedi takratnih prič gola ; izmišljotina. Xa osnovi ohranjen:!« , službenih listin o čarovniškem pre- ( cesu zoper Judito Devai trdi toži- , tel j, da so sorodniki postopali docela napačno in da je krivdorek ; neveljaven, zaradi česa mora dobi- , ti Judita Devai, oziroma njeni po- • tomci polno zadoščenje.	,
Ni nam znano, ali gre tožitelju i le za ime, ali pa zahteva tudi do i narno odškodnino. Sodišče se še ni < izjavilo, kaj bo storilo s to čudno. ] za navadne pojme že zdavnaj za- ] starano zahtevo.	\
Španci te bodo tmiknili' iz severne Afrike.
LONDON, Anglija, 9. Oktobra. — Če se bo Angliji posrečilo skleniti , ugoden kompromis med Francijo , in Španske, bo baje slednja odpo-1, klicala vse svoje vojaštvo iz severnega dela Afrike.	j
'. DTTlMATIoSirPAm1"!5 COMPACT
New York, 28. septembra 1»27. 1
Svet ravnateljev je pnfbnll četrtletno . dividendo Šestdeset centov (We) kot de-1 let navadne garaice te d rti Hm, teptat-- ] ljivo 15. novembra 1927, ImejtteUem navadnih delnic ki so na rekordu ob ia-' 1 kltutku trgovine L novembra 1M7. (i Cekl bodo poslani po podtl. Prenosu-' knjige n« bodo aatvorjene.	,1
towBN gmnuancpoapM^. m "f-t
nekatere angleške šoiarice. Pred kratkim se je zbralo v Chalkwell ]>ark reč sto mladih deklet, kojik dolgi, krasni lasje so vzbujali ob " o pozornost.

glas naroda, i<l okt. 1927 .
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION aERVICE — JUGOSLAV BUREAU
OBLETNICA ZNAMENITIH AMERIKANCEV
WM. CHAW FOB D G ORG AS -
SLOVITI ZDRAVOSLOYEC
(3. oktobra 1851.)
Pred sedmimi let je umrl Am -rikanec, ki je posvetil svoj * življe nju ©srečevanje človeštvu. Rešil je več človeških življenj kot katerikoli urug človek, izvzemši Louis Pa-steur-ja, ki je odkril, kako kli-re povzročajo bolezni in kako jih je mogoče premagati. William Crawford Gorgas j> bil eden izmed naj-\ečjih dobrotnikov človeštva. Ko j dil se je v Oklahomi 3. oktobra 3Sr>4. Začel je svojo 4carjero kot ne znaten zdravnik v ameriški vojsk'. Predno j 1 umrl. pa je omogočil naseljevanje tropičnih pokrajin p«, belem človeku. Njegovo delo pro; i rumeni mrzlici in malariji je omogočilo zgradbo Panamskega kana ' jly. Tekom Svetovne vojne je oil generalni zdravnik* afaieriške voj ( ske in njegove zaslug" za zdravja in oskrbo vojakov so velikanske.' On je tudi pokazal pot k obvlade-ijii pljučnice in drugih bolezni, ki morijo človeštvo. Povrh tega pa j ; 'dal ljudem vnet vzgled nesebične ljubezni do dela v prid človeštvo Dandanes menda že vsakdo ve. da se nekatere bolezni, kot malar; in rumena mržliea, razširjajo po komarjih in drugih žuželk. Vsakdo zna. da te drobne živalice. ki so na videz le malenkostna naloga, uteg ne j o biti krilati smrtonasci. Za sre čo podnebje v zmernem pasu ne dovoljuje tem žuželkom da bi de-! Itvno živele skozi vse leto. Mre', konča njihovo življenje ali vsaj aktivno drelovanje in bolezni, ki jiii i prenašajo, nimajo mnogo prilike, da s razširjajo med ljudmi. Ali v boij gorkih pokrajinah Združenih Držav in ostalega sveta so boleznv ki jih razširjajo žuželke, največja šiba božja za tamošnje prebival-stvo. Tekom 140 let ,od 1762 do 1901, ni bilo dneva, da ni bil,? i slučajev smrti radi rumene mrzlice v Havani na Kubi. Tekom de seilerja pred ameriško okupacijo j je "Yellow Jack" — ljudski pri :mck te 'bolezni tam usmrtil povprečno čez 500 ljudi na leto. L. 1896 je v Havani umrlo 1282 1j di za" rumeno mrzlico. Gorgas j<> r a povedal boj tej bolezni; njegovo delo je začelo v mareu 1901, sr >-di novega izbruha epidemij«. Isto leto je število smrti padlo kar ra 50. V zadnjih 18 letih ni bilo tam niti enega slučaja mrzlice, k; je Tam poprej razsajala skozi stoletji. In zasluga za vse to gre Gorgasovi metodi.
Naslednji velikanski uspeh Gor-; gasa je bil v Panami, Da bi' se rgrsdil kanal preko Panamske oži ne. o tem je ves svet sanjal že zdavnaj. Veliki evropski inženirji, ki so zgradili Suefcki kanal, so dvaj set let poskusili vreaničiti sanje o spojitvi Pacifika z Atlantikom, ali propadli so. Njihov trud je konca! z ogromnim atevilojn smrti in finančnim nens^ehom.' Propadli so, nc za to ker niso bili kos svoji na logi, ampak ker niso bili kes komarjem. ' Rumena" mrzlica in mala
Ali naj bi Amerikarici its pel i, I i'.-i .s oFrancozi in njihov veliK1: :n/.enir Le&seps propadli Gorgas je p »krajino najprej iznebil riim.'-iii mrzlice in se potem lotil horoe {•roti komarju.^ki razširja malarijo. Ta borba, ki je postala vzgled za v.se enake akcije po vsem svet i, (jc uspela vsld ženijalnosti zdra-I vjsh vca. Komar "anopheles", ki razširja malarijo, najrajši ima stoječo in zakrito vodo mesto bist ie in odprte vode. da lež" vanjo sv"jn jajčka. Gorgas se je lotil vseh dostopnih luž in s pomočjo petro-jleja uničil ličinke komarjev. Ali to ne hi zastovalo. Zato je Gor-gas obrnil .svojo pozornost na rejo nekaterih ribic,, pajkov in .mra velj. ki rade jedo komarjeve ličin-i«. T«.'^ovražni«p*nkomarjev so do-poinile'njegovo delo. Nevarni k.r :r.arji .so izginili iz Panamske ožine in z njimi malarija. Za zgradbo Panamskega kanala se imamo vč zahvaliti delu zdravnikov, kot inz<"-n'rjev.
vKoitfrE KEHT.tsanorsE. — ŽESLIALM 1ZXAJDITEU
fb\ oktobra 18J6.)
George West in gh o use je bil velik iznajditelj in obenem uspešen P'd jetnik. Tekom 45 let ustvari! skupino tovarniških industrij, ki dandanes zaposlujejo kakih pet-1 deset t\soč ljudi in 200 milijonov | kapitala. Nadarjenost iznajditelja j je -h- podedoval, ali kot industrijalec je napredoval iz skromnih po-četkov, tako da treba njegove kasnejše uspehe pripisati 1? njegovi vztrajnosti in dalekovidnosti. Kot uspešni kombinaciji iznajditelja -industrijalca mu ni para na sveHl> Rodil se je v Central Bridge, N. dne 6. oktobra 1846. Polje rijegovc?-ga delovanja spada pod šfiri pod'^ srlavja: zrak, plin, para in elektrika.
Njegov izum zračne zavora ice in prihod v Pittsbui^i spadala s ■sti leto — 186T. Dve leto kasneje je bila ust a no vi j na West inghouse ► Air Brake Company. Kako je svet zadetkoma omalovaževal njegove i-uejo o zavorn ci potoni zračmgu priti-ka, tado da niso železniške družbe niti marale tratiti časa s po-jskušanjem njegovega izuma, nj>*-*£ovo razočaranje ali tudi vztraj-Initfit je povest, ki je obče zuana. 'Končno sev^Ja je moral prodr«t;J j Wesinghousova za vomica je bila t:- j ,vt<l^na v vse železnice najprej \ fZdrnž nih Državah in potem v K^-ropj. Dan.lanes s^ zra'ua zapornica smotra za bistveno priprj:-piavo v hitrem železniškem pi »-1 jiiietu, v zadnjem času pa je bil' J storjen na preti k tudi glede n.hr zračnih zavornie pri avtom »bilili. J
Ta uspeh s .stisnjenim zrakom je naf)otil na rabo istega sredstva tudi za druge svrhe. zlasti na /.■■-jle/niškem polju. Tako je ]. 187t> iznašel sistem pneumatičnih žeit-z-nišk h signalov.
j Odkritje naravnega plina okul Pittsbtirgha je privlačilo ptjzorn.ist WotinghfULsa. Pritisk plina je bi! tako vis'tk. da j • bila ralia plin« v i. šah ne le težavna, marveč tuj: 'Ijiiko nevarna. Westinghoust- jp \/..
•	našel pripravo, ki znižuje pritt>k' in omogočit je rabo naravnega pl--na Ta iznajdba j" bila velike vr-! nasti zlasti za jeklarsko in sfeki\r-sko industrijo. On je tudi iznasol plinomer, ki napoveduje koliko j li-na s«« je v porabila. Poprej je kon-
•	snment plačeval doloreno svoto j »i jiabil. koliko mil drago, kar jr
,veda imelo za posledico velikansko potrato. West inghouse je iznaš«; Itidi sistem plinovodov iz plinovih vr lcev do konsumentov. L. 1880
je bila organiziral.: West inghouse Machine Company, ki
je mnogo let izdelovala parne in plinove stroj". L. 1893 je Westing-house' nabavil patentne pravjee .Vrgleža Parsona na njegovo parne turbino in Westinghousova tovarna je razvila in izdelovala to važno gonilo, kakor tudi drage vr.-te tm lin. .	j
L. 1886 je Westinghouse organiziral družbo, ki se je kasneje razvila v njegovo največje podjetje. Westinghouse Electric Company, za izdelovanje električnih svetilk. L. 1887 je angažiral slovitega J.i-goslovana. Nikola Te.sla, iznajditelja vrtilnega magnetičnega polja in indukcijskega motorja, in 1i stroji so se kmalu razvili za ko-mercijalne svrhe. Ta družba je sploh postala pijonir v razvoju moderne električne industrije.
Kako delaven je bil Westiug-I house, je razvidno iz dejstva, rfa je bil predsednik ali upravni svet-' nik kakih tridesetih družb, več - ! noma ustanovljenih od njega .si ! mega. Vsled revolucijonamosti | njegovih iznajdb in razvoja drugih izumov je ime Westinghouse pastnlo popularno po vsem svetu. Umrl je 1 1914.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
Poslovno posredovanje.
Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga rojakom vzdrževati poslovne zveze z domovino.
Kdor ima v starem kraju sorodnike, pride včasih nepričakovano v položaj, da jim mora nujno denar poslati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestve, ali prevzel domačijo, nakar mora izplačati denar v najkrajšem času.
Hiter prenos denarja je pa . v slučaja potreben tudi onim, ki imajo vlogo v starokrajskih zavodih ali onim, ki hočejo vnovčiti zapuščine in posojila.
Denarna nakazjla tja so za razne potrebe, prenosi od tam izvirajo iz raznih poslov. V'vsakem slučaju mora izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za stranko naj. bolj koristno. To pa zamore storiti le banka, ki ima tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to FRANK 8AKSER STATE BANK.
Ako ste naša stranki, ste K o tem že prepričali, sicer nam pa dajte ob prvi priliki priložnost, da Vam v Vašo lastno korist dokažemo vrednost naiega bančnega poslovanja.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cartbndt Stmt i Hew York, K. T.
■ i ■
A
ko vam na- I vadne cigarete nc prijajo, začnit« HELMAR kaditi, in deležni boste popolnega zadovoljstva. To je že storilo na tiso-I če moških v zadnjih dvajsetih le j tih. Vsi so zvesti - I HELMAR. I %
Tisočeri moški začno kaditi HELMAR vsak dan. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi HELMAR. — Danes naj bo ta dan.
Nakit v vrednosti pol milijona dinarjev ukraden.
Ne beograjskem kolodvoru so prijeli opasnega železniškega tatu, ki je sistematično vršil tatvine v vlakih ni progi Sušak-Zagreb in Beograd-Skoplje. Aretiranje bil inalo pozneje, ko je ukradel v vlaku ženi bivšega narodnega poslanca Georgi j^viča iz Vršca kovčeg, v katerem je bil nakit v vrednosti pol milijona dinarjev. ' , Zlikoveš je'star let in se piže Iran Bele?ič. DoiAa je s Sufaka.
GLAS NARODA, 10. OKT. 11127
1BI UKRADENI NAKIT HI j1
ROMAN 32 ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. F. --J j
(Nadaljevanje.)	*
Obraz grofice Suzane je postal rdeč od jeze.
—	Kaj moram čuti? Bilo je vedno moje častihlepje, da te vidim; r.ckega dne med velikimi možmi na.še dežel,-. Tvoj oče je imel žali-j bog veselje, v mojo veliko žalost, da je v največjem miru pride'oval.l Tukaj svoje zelje. Ker ni bil častihlepen, sem upala, da bo moj sin! drugačen. Ali me hočeš razočarati tudi ti?
Lotar je nagubil v bolesti svoje čelo.
—	Ali bi bilo to razočaranje tako bolestno zate? Ali bi ti veljal * manj, če bi se čutil srečnim v izpolnjevanju svojih dolžnosti kot go-.-podar velikega posestva? — je vprašal nujno
Njegova mati ga je jezno pogledala.
—	Sveti Bog, Lotar, ali je mogoče najti kako večjo srečo kot zadostiti Nvojemu častihlepju?
—	Mogoče, mama. Častihlepja, katerega' misliš 1i. nimam jaz. * Imam sicer željo biti koristen v svojemu življenju in storiti nekaj., kar pospeši blagor splošnosti. Reci pa sama: — Kaj br koristil, če bi l zavzema kako, — makar odlično mesto, -- v zbor:> diplomatov?^ l.'radi, ki so v resnici velike varnosti za splošnost, so redko sejanl.'j Pa tudi v takih uradih ni človek pogosto v stanu storiti to. kar sma-jl ;ra za pravo. Človek je le štafaža — in zmožnosti pridejo le malo •••poštev. Kolo je, ki se vrti, če se sučejo tudi druga,
—	Ti govoriš malo spoštljivo o svojem poklicu, — je rekla ma
ti vsa ogorčena.— Meni se zdi, da imaš tak«' malo čm-1 iiilepja kol
• -	I'
tvoj ore.
—	Ali pa preveč. mama. Zakaj bi se klanjal ter pogosto ravna iH proti svojemu prepričanju, če lahko stojim v svojem kraljestvu po-;^ konci ter vladam? Gotovo. "VVildenfels ima zmožne uradnike. Jaz pa bi lahko mogoee ustvaril zase in svoje podrejene nekaj boljšega, če i bi se nam postavil na čelo, i. vso vnemo. Lep in ponosen občutek jej da ima človek v svojih rokah blagor ali zlo Številnih ljudi. Ali ne f i loreš čutiti tako kot jaz? Mislim, da je čutil tako kot jaz tudi moj oče, '
T'sta grofice Suzane so se trpko in skoro zaničljivo namrdnila. ^ jene oi"i so se temno zapičile.
—	Tvoj oče. — je bil slabič, — je jezno rekla.
—	Mama!
—	Da, to je bil. Ni ti treba tako* ogorčeno zreti name. če imenu- • jem kako stvar s pravim imenom. Tvoja stara mati ti je pač naslikala tvojega očeta v idealni luči. Jaz pa ti pravim še enkrat, da jej 1.1 slabič, brez častihlepja. In jaz ne trpim, da bi sledil njegovemu j vzgledu. Ti bo! ostal bvest svoji karijeri! Jaz hočem toi in ti se boš moral ukloniti.
Lotar se je dvignil ter stopil k oknn. Ko se je nekaj časa pozneje obrnil, je bil zelo bled. Žaljenje očeta iz ust njegove matere je še bolj razrahljalo vezi med njo in njim.
Stopil je 7, odločnim izrazodm v očeh pred njo. Na njeni je bilo opaziti neupogljivo voljo.	'
—	Mama, jaz sem sedaj v starosti, v kateri odločam lahko sam' -lede svoje bodočnosti. In pri vsem spoštovanju do tebe, — bi bil vreden, da se me imenuje slabotneža, če bi :ie pustil proti svoji volji| zadržati v poklicu, ki mi je bil vsiljen, ko se.'n bil še premlad, da od-' ločim sam in ki me ne zadovoljuje na noben nvuin. Moj oče sam bi se r.e vmešava i 1 v to in spoštoval mojo voljo. Jaz ne morem imeti ni-kakih obzirov na tvoje želje.
Grofica Suzana se je hitro dvignila.
—	Ti mi odpoveduješ pokorščino? — j.> v.tkliknila ogorčena.
—	Oprosti, v tej točki 11101*0 biti mož podložen le svoji lastni volji. Obljubljam ti prostovoljno, da bom šel za eno leto v Rim ter v tem času resno premišljeval. Če ne bom prišel dif1 nobenega drugač-| nega rezultata kot sedaj, bom odložil svoj urad ter se za vedno vrnil j na Wildenfels.	j
Nekaj časa sta zrla drug v drugega mol-e. koif dva nasprotnika,I ki merita svoje moči. Njegova matije takoj spoznala, da je bol trd-vo vrste kot pa njegov oče. Ta neupogljivi izraz je videla včasih na obrazu svojega tasta. Ta se ni dal motiti v nobeni stvari, katero je bil sklenil. Postalo ji je jasno v tej uri, da se ne bo Lotar podvrgel, če ne bo hotel sam. Njena jeza si je morala dati duška ira kak način.
—	Tvoje načrte glede bodočnosti ti je pač vcepila »tvoja stara mama? Vse kar praviš, je posledica vplivanja. Bila je vedno proti temu, da postaneš diplomat, — je rekla porogljivo.
—	Mogoče, ker me je boljše poznala kot ti. Ona se je več pečala z menoj.
—	Ali naj bo to očitanje? — je vzrohnela.
—	No. jaz sem lo ugotovil priprosto dejstvo. V splošnem pa ni stara mama na noben način govorila z monoj odede te zadeve.
—	No, — končajva sedaj ta pogovor. Jnz sem trudna. Pozneje pa se bova zopet lotila tega predmeta. Tudi jaz nočem odstopiti ter bom prodrla s svojo voljo. V enem letu se marsikaj izpremeni. In da boš šel v Rim, — glede tega imam tvojo besedo.
—	Držal jo bom.	. 5	* > *
—	Dobro — in sedaj lahko noč!
Lotar ji je spoštljivo poljubil roko. ter jo spremil ven.
Naslednjega jutra, ko je stopil Lotar v malo dvoraono, kjer so zajtrkovali, pa jo Jennv žo pričakovala pri oknu.
Nosila je priprosto, a dobro izdelano obleko iz angleškega blaga ter je bila pripravljena na odhod.
Lotar je menil, da ni še nikdar videl kaj lepšega kot to priprosto obleko, ki jo je zopet kazala v povsem drugačni luči. Mogoče so b le tega krive njene lepe oči in sladki obrazek.
—	Bolj zgodaj si vstala kot jaz, ljuba mala Jenny, — ji je re-ii.t-1, jo prijel za obe roki ter jo zopet obrnil proti oknu. — Sedaj pa
dovoli, da to ogledam ob dnevni luči. Jaz še vedno ne morem poj-miti. da io postala moja mala Jenny tako velika, mlada dama.
Ona je zardela, a junaški premagala svojo zadrego ter se smeje ozrla vanj.
—	Tudi ti si se prav toliko izpremenil Lotar. Jaz moram šele citati iz tvojih potez, da si še vedno stari.
— Ti najdeš 3e vedno srčno udanega ti lotarja, — je rekel gor-ko ter ji počasi poljubil obe roki. Z največjo radostjo je čutil, da sta se tresli njeni roki v njegovih.
—	Ali si dobro spal? — je vprašala.
On se ji je nasmehnil ter zrl nepremično vanjo.	^
—	Ne tako dobro kot ponavadi. Globoko je vzdihnila,
—	Tudi jaz ne. Dolgo časa nisem mogla zaspati od samega vese-Ija, da 4 ti *Qft&Jtekaj.
—	Ali se v resnici tako zelo veseliš?	T *	A
r„ _____ J (M* prikod*jifi.y j*" ^ g	1
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY	j
82 Cortlandt Street. New York, N. Y.
MOLITVENIM:
P^"® •••••••■•>..... . . . L-• j
Marija Vartinja:
t platno vesano .............JI ,
r fino platno ..............LM (
v celolojd vesano............UBt (
v usnje vezano..............Ut
v fino usnje vesano ........L7t (
Rajski glasovi:
t platno rezano ............1.09 ,
▼	fino platno vezano ........l.lf ,
v usnje vezano ............L5t ,
▼	fino usnje vezano ........1.70 (
Skrbi za dušo:
v platno vezano ............M
v usnje vezauo..............1.65
v fino usnje vezano ........1.M
Sveta Ura (z debelimi trkaau):
v platno vezano ............JO
v fino platno vezano ........1.59
v fino usnje vez.............1.60
Nebesa Nas Dom:
v usnje vezano..............1.56
v fino usnje vezano..........1.80 j
Kvišku srca mala:	;
v fino usnje ves. ............
Oče naš, slonokost bela ..........1.20 j
Oče naš, slonokost rjava.........1.201
PRi Jezusu: v ctlolojd vez.......1.30
pozlačeno ...................1.50
fino usnje vez. ..............1.60
Angleški molitvenih:
(Za mladino) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano.....30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ..........L10 <
Key of Heaven:
v usnje vezano............... .761
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano .........±.40
POTJCNE KNJIGE:
v.
Angleško slovenska berilo ......3.00
11>]\ Kern i Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— j Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši .........10
Angleško-slov. in slov. angL slovar .dO
Abecednik .......................30
Boj nalezljivim boleznim ........ .75
Dva sestavljena plesa:
četvorka in beseda spita no in
narisano .......................35
Cerkniško jezero ................1.40;
* Domači živinozdravnik ..........1.25
'Domači zdravnik po Knaipo
1 broširano ...................1.25
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....1.50
I 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80
| Kubična računica, — po meterski
| meri ........................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika.........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................1.09
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in, Srbov ...............SO'
Kako se postane državljan Z. D. Kako se postaife ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju .....50
{Ljubavna in stmbilna pisma......50
, Nemško-angleški tolmač ........ 1.20'
I Največji spisovnik ljubavnih pisem -80
(Nauk o čebelarstvu .............75
(Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
gob ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ....................75
Nemščina brez učitelja —
1.	del .......................30
2.	del ......................M
Ojaren beton ...................->0
Perot uinarstvo ................. 1.23
Prva čitanka, vez. ............. .75
Pravila za oliko ................iS
Psihične motnje na alkoholiki
podlagi ......................75
Praktični rmtonar ............... .75
Parni kotel, pouk za rabo pare ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk..................33
Ročni spisovnik trgovskih, voščil-
nih iu ljubavnih pisem..........65
Račimar v kronski in dinarski
veljavi .......................75
Spolna nevarnost ...............25
Srbska začetnica..............40
Sadno vino ....................JI
Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina.
obsega 452 strani ..........LM
Slov. Italijanski In ItaQaiMk« slov.
slovar .....................J9
Spretna kuharica; trdo veaana . .1.45
broširana ...................140
Sveto Pismo stare in nave zavese, lepo trdo vezana............3JO
Veliki vsevedei .................M
Zdravilna zelišča ................M
Zgodovina S. H. S* Melik
1.	zvezek.................... AS
2.	zrezek, 1. in 2. snopič .....M Zel in plevel, slovar nararaega
rdravljenja, ves..........
1.89
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika, psi sod dobra, fan
najbolje ....................JB
AngelJ Roi^ier, braslljska povest JES Awlifmiwi flripmflra. trdo vol .75 Ajr ^tar (Kerantt) trdo vea. ....Is—
Agiu.ir (Kersnik) broS. ...... J9
Andrej Hofer .................. JI
Bcšcibi Tcdeževalka •««•§••••••• JI
— - * - - . . -.	mm
nainm intr
Beli meeeeen ................... M
Bret zarje, trdo vea.	M
M> s>a (Dostojevski) trdo rm. M ^aflrikft	JU
MJl pat SI^IHM |M	JI
Bdt|s pat na 1Mb ..........^ JI
Banks volrim .................. .41
VUra (Marija Kmetova) ........»
^Btviik	«»••••••
Bi^Jt Ibmi •	• «3$
BaJ in i—ji, povest............ M
Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1J50
Cankarjev ibomik, broš.......1.00
Cvetko .......................... .25
OfMwva asveta ................ .35
Cas je zlato .................... JO
Cvetina Baragrajska ............ jO
Četrtek, t. v. .................... JJ0
Čebelice, 4 sv. skupaj ..........JO
Crtire is Življenja na loaetih .... .35 Drobiž, slabi ear In rasne povesti —
spisal Milčiuskl ..............60
Darovana, zgodovinska povest .... 30
Dalmatinske povesti ...........'. .35
Dekle Eliza .....................60
Doli z orožjem .................. .50
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Meškoj ...................... .60
Devica Orleanska ..............-50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in Ikra-
teijčki ...................... .40
Elizabeta.........................35
FaMjola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................60
F Diavolo .................... 50
Gostilna v stari Ljubljani ..... 75
Gv-Jovnik (2 zvezka) ............1.20
Gončevski katekizem ............-25
Grada umira, trda vez...........1.20
Gnsarji ......................... 30
Grška M>tologija................1.00
Hči papeža ................... 100
Hektorjev mer ................."•"»
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) .........40
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano .......................80
broširano ....................60
Iz tajnosti prir«ide .............i
Iz dobe punta in bojev ........ .50
z modernega sveta, trt'o vez.......1.40
Igračke, trdo vez. .............. 1.00
broširano ................... -flfl
Jagnje ......................... -30
Jeraač Zmago v ač. Med plazovi.....50
Jutri (Strug) trd. v..............75
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh lu zvezkov,
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin, broS................40
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vesano ................1.20
broširano ...................75
J nan Miserja, povesti iz španskega
življenja ....................60
Kako sent se jaz likal.
(Alešoveci 1. zvezek .........60
Kako sem se jaz likal,
(Alesuvec) II. zvezek'.........(10
Korejska brata, povest iz misijo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez. ...............40
broširano ..................JO
Križev pot, trdo vezan ..........L-r-
Krvna os veta .................. .2*
Levstikovi zbrani spisi ...........00
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije —
Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	/v o '"fje igre v peseneah —
IiazliOnc joezije — Zabav Ijlce in puslee — Jeza na Paraas — Ljudski Glas — KraljedvorsU rokopis — Tolmač (Levstik!.. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike.............
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijakl stražnik. U-radnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klei tet ulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ................... .60
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —
Trdo vezano ...............1.00
Mala življenje ...................65
Marijna otroka, po,-est iz Kavkafi-
klh pora ...................... JS5
Maron .krščanski deček ls Libanona.............................25
Mlada mornarja ...............30
Mimo življenja, trda ves. ......1.00
broširano ..................JO
Mladih zanlkernežov lastni živo-
tepis .........................75
Moje obzorje, (Gangl) ..........L25
Mrtvi Gostaž ...................35
Materina žrtev .................M
Musolino .........................40
Mali Klatež ..................... .70
Mesija ...........................30
Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mladino ....................25
Notarjev aos, humoreska .........35
Narod Id lamin.................M
Naša vas, 1. det. 14 povesti ...... JO
Nate vas, II. del 9 povesti......Ji
Nova Erotika, trd. ves............70
Naša lete, trd. ves...............JO
broHrano ................... JI
Na Indijskih otokih..............JO
Ntptkm piri
Nekaj is roske sgodoviM........J5
Nihilist ..........................40
Ne v 4fcfcs. po resničnih dogodkih, (AleSovec) ...... ......
Na Preriji ......................J»
Naseljenci ......................JI
Na krvavih hIJom* Trpljenje ln
strahote a bojnfb pohodov bivie-
ga slovenskega potka ........LSI
Obiski. (Cankar) Trdo vtano ..LM Ob M letaki Br. Jancsa E. Kreka X5
Prva ljubezen	.65
rater Kajetan ..................tU,
Pravica kladiva ................ M
Pslkkl is Bala (Albrecht) ......JB
Putt stoter ..................JS
ftgm I ■■fcprfar, trtia v nesreči ln druge povesti ............... ,70
hftsisl, povfit .............. JO
Poi krito jdka. Povaat la časov ro-kovnjačev na Kranjskem......JI
hidlki li'ihlv .............. JI
BBBBB	JW
Po atrmri klsbak. trdo vea. .«•••• JI Mlfalaa	JI
'raprečanove zgodbe ............JK
atria, iHjvesti Iz irske junaške dobe JO »redtržani, Prežern ln dragi svetniki v graasofaaa .............JS
Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..1.00
Ptico selivke, trda ves ...........75
Pikava dasaa (Puškini ..........J6
*red nevihto ....................-35
Pravljico te pripovedke (Kofiutnik) L zvezek ................... .401
2. svesek ....•••....••..».. .41 j
Podobe iz tanj, (Cankar) broft. ..L— i Poznava Bega ••.....•.••••«.••.» JO >
Pilili ...........................................JO i
Povoden j ........................-30
t*rački judek .................... J25
Prisega Huronskega glavarja .... JO
Prvič med Indijanci ............JO
Preganjanje indijanskih mlijsaai-
jev ........................... ^0:
Primož Trubar. (Aškerci, trd. vez. L— '
FCabiji, trda vez ................ .75!
?omari treh srr ................ 1.5« i
Kdeča megla ..................."•>
Robinzon........................................60 (
Etevalueija na Portagalskem.....JO
Rina!tfo Kinaldini .............. JO |
Romantične duše 'Cankar) ......JO j
Razkrinkani Habsbaržani.........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana .........................L50
Rdeča iu bela vrtnica, povest .... JO :
Skrivnost najdenke ..............*»« •
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid ................ .35
Skozi širno Indija .'........i:... JO
Sanjska knjiga, mala...........60
Sanjska knjiga, nova velika......JO
Sanjska knjiga Arabska .........1-50 ;
Spake, humoreske, trda vez. ...... JO
Strahote vojne .................. .50
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega potovalen........1 JO 1
Stritarjeva Anthologija. trda vez .. JO Stritarjeva Anthologija. broS. .. .HO Sisto Šesto, povest iz Abrueev .... JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .................... .....v JO
Sv. Genovefa.................... -35.
Sveta Notburga...................35
Sredozimei, trd. v&..............60
broš.........................40
Spisje, male povsefi .............35
Sveti večer...................... J5
SHAKESPEAREVA IILA: Machbet, trdo vez. ..............JI
broširano.....................70
Othelo ...........................70
Sen Kresne noči..................TO
SPLOŠNA KN*IŽNCA:
Št. 1. (Ivan Albrecht) Banjena gruda, izvirna povest, 104 str.,
broširano ..................... -35
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš,
105 strani .....................35
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.,
broširano ..................... -50
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod
Fridolht Žolna in njegova družina, veselomodre Črtice I.. 72
strani, broširano ...............25
št. T. Andersoneve pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broš. ..........J5
Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko.
Kdor JO aamanjsn potovati v
stari kraj. jo potrebno, da Jo ponies o potnih listih, prtljagi ln dru- , gib stvareh. Tsled nato dolgoletne j Izkušnje Vam ml aamoremo dati . najboljša pojasnila ln priponAmo, ■ vedno le prvovrstno brsoparntha.
Tnffl nsdilavifanl aamcja|o potovati v atari kraj. toda prsskrbstl sl morajo dovoljenj« all permit la
Wasblngtona, bodlst sa eno leto an I BMSseev ln as mora delati peo>
lojo vaal en mooee pred odpotova-njem in to naravaoat t Wsahtef-taa. D. a na paniliq naasU-
Olaaom odredbo, ki Jo atoplla t veljavo IL JaBJa, 19M ao ■lil—i ! V«e SB poSJo ponatt po pstl, ia> ' pak ga SK>rs Iti Iskati vsak poaBaa : osebno, bodlri v naJMttnjl aaaetal- , H uisd ali pa ga daM v- Mew To- j kn pred odpotors nJem, kakor kade 1 ▼ prnftajl saproaL Kdor potojo vsa i brsa dovoljenja, potuje na grofa , i	adaava«aoL
Kako dobiti ivujci b,
Kdee fliH ioHtf oaandaAfl aB svojce k starega kraja, aaj m pcej pito h p^a—Bo. is Jagoato-
vije bo prfpaHfenlh v tem letn JTO j priseljencev, toda polovica la kva> j
otrokado^n.Hla'te'pa as potjedHako Mam
AamriM dOavlJaal pa ■■n||l dohiti HM fcaa ta iilirts do ML j ta krea da M UH Botl v kvote, pa. | trabao pa jo dated prWo v	'
teaton.
FRARK SAKSEt
t
- . —
(Mrnikpv - ShippHi)? *
11.	oktobra:
Martha Washington. Trst. Reliance. Cherbourg, Hamburg.
12.	oktobra:
Berengaria. Cherbourg. George Washington, Cherbourg. Bremen.
13.	oktobra:
Deutschland. Cherbourg, Bremen 15. oktobra: Republic, Cherbourg, Bremen. Paris. Havre. Majestic. Cherbourg. Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Bremen. Cherbourg. Bremen. Conte Biancamano. Genoa, Xapoll. Lapland, Cherbourg, Antwerp. Berlin, Cherbourg, Premen. 19. oktobra: Mauretania, Cherbourg. President Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
30. oktobra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 22 oktobra:
Leviathan. Cherbourg, lie de France. Havre. Homeric, Cherbourg. Belgentand. Chetbourg, Antw.rp. Dullio. Napoll, Genoa. S. oktobra: Resolute. Cherbourg. Hamburg.
26.	oktobra:
Aquitania, Cherbourg.	>
Columbus, Cherbourg. Bremen.
27.	oktobra:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg. :
28.	oktobra:
Preaidente Wilson. Trat.	I
St. 8. Akt St. 113 ...............70
Št. 9. (Unir. prof. dr. Franc Web°r. i Problemi sodobne filozofije. 'Ml strani. broS.............70
Št. 10. fIvan Albrehti. Andrej Teraone, relljefns karikatur« is ,
minulosti. 55 str.. bro& ........ .25
Št. 11. (Pavel Golta» Petertkove poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah. S4 str., broš. .......33
Št. 12. (Fran Mtltfnskl) Mogočni prstan, namliut pravljlea v 4
dejanjih, ill str., broš...........30
Št. 13. (V M. Garšin) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil
T. Žun, 112 str.. broS............30
ŠL 14. (Dr. Kari EnKliS) Denar, narndno-gospodarskl t«pis, poslovenil dr. Albin Ogri*, 2.(6 str..
broi ..........................80 |
ŠL 16. (Janka Samec t Življenje,
pesmi, 112 str., broš............45 j
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne j duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............-1«
Št. 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funte k. 124 str., bro«.........>50 -
ŠL 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz Cekine prevel dr. Fran Brada?, 15-1 str., bros..............45
Št. 23. (Sophokles i Antigone, žalna igra, poslov C. G^lar, 60 str.,
broširano .......................30
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ......................... .80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,....
II. del .......................80
ŠL 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st.,
broš........................... .35
Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva sa
brezposelne, 80 str., broš.......35
Št. 29. Tarzan sin opice.........90
št. 31. Roka roko ..............15
§L 32. Živeti ...................25
Št. 35. (Gaj Saiustlj Krisp> Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 1^3 strani, broS. ...........50
(Ksaver Ueško) Listki.
144 strani ...................65
,št. 37. Domate Hvali ...........30
Št. 38. Tarzan in svet ..........L—
ŠL 39. La Boheme ............1.—
št. 46. Magda................40
Št. 47. Misterij duie............L—
Št. 48. Tarunove iivali ........JO
št. 40. Tarzanov sin ............90
ŠL 50. SUka De Grare ........1.30
št. 51. Slov. balade in romance .80
ŠL. 52. Sanin ..................1.50
Št. 54. V meteio ..............1.—
št. 56. To ln onkraj Sotle.......3«
Št. 57. Tarsanova mladost .... .90 ŠL 58. Glad (Hamsun) ........JO
Št. 61. (Golar) Bratje in sestre.. .75
Št. 62. Idijot, 1. del. (Dostojevski).90
ŠL 63. Idijot. II. det ...........90
Št. (H. Idijot, III. del .......... JO
Štev. G5. Idijot, IV. del .......JO
Vsi 4 deli ikunsj............3.25
Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra.......45
Tisoi ln ena not, trdo vex.......JO
Tik sa ftroato ...................70
TatM, Bevk. trd. ves..............75
Iti povesti grofa Tolstoja........M
Tarki pred Doaajeaa ............JI
Tri indijaaake povesti...........JO
Trenutki oddiha .................40
Treakeva trika.................J5
Velika pratika Vodnikove dražbe za leto 1927 ..................40
V	iff'ifB sakotjn ...............35
V	oklapajaku akne sveta, 1 del.. JI
2. del .................... JO
Veliki Inkvlxltar ................L—
Vera (Waldova), broš. ..........J$
Vttnjera repalica (Levstik), yea. L-
Vrtnar, (Rabtndrath Tagore),
trdo vezano ..................75
broiiraoo ....................60
Vojaka na Balkanu, a slikami .... JS. Volk spaksniik in drage povesti. L— Valetin Vodnika izbrani spisi .... JI
Vodnik svojemn narodu..........J5
Smisel mril ....................JO
Zadnje dnevi aesrečaega kralja .. JI
Zn linhsm, povest ..............J33
Zadala kme&a vajoka ..........M
Zatoja pravda, trdo vet ........ JS
Zadaja pravda, broš. ••••»•*••,•• JO
is Bhih
iMti tasssssMooeees*
li Hlljflri	tfS
Življenje slov. trpina, Isbranl spisi
AleSovec, 3. sv. sknpaj ........LM
Svtitt sla, povest ................ JI
■ntahapl
Ipfcdjafcs awfedsO% •••••••••• JI
29. oktobra: France, Havre Olympic, Cherbourg. Arabic. Cherbourg, Antwerp. Yolendam, Boulogne Sur Mcr. Rotterdam.
Dresden. Cherbourg, Bremen. 16. decembra:
PARIS. Havre. — SKUPNO POTOVANJI-; r.\ uožiC.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia kn najbolj ugodna pot za poto"3Rja na oorcmnih parnikih:
PARIS 15. oktobra. — 26. nov. FRANCE — 29. oktobra.
v postebrtr kabini t vsemi modernimi udobno«!I. — Pijača ta slavna francoska kuHnla. Izredno nizke < ene Zajamdite si prostor za vožnjo novega velikana
lie de France 22 oktobra.
I VpraSaJie katprejjaknll pooblaščenega I agenta all FRENCH LINE j 19 State Street — — • New York
ZBIRKA SLOVENSKIH rOVESTI:
1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....33
3. zv. Hudo brezdno .. ....
3.	rv. Vesele povesti .. .........-35
4.	z v. Patenti in slike............33
5.	zv. Študrnt naj bo. Nt$ vsakdanji k rab ...................... «5
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
zv. trdo zveno. Fripuve«lk* In
Iiesuil .........................50
.'"». /v. trdo Tfzauu. Vsebuj* l'J povesti ..........................50
4. zv. tr«lo vezaisu. Vifbu e S.
iwii ........................ZU
>v. rdu rfi-ano.	fcrut......50
0. r v. :r»lo vezauo. Vsebuj«? 10 j •»»-
ve»ii ....................... ra
l Umetniške knjige s trfikami ia misdino: j IVj>elka; pravljica s sliki:i.l ....1.G0 I KdC(?a k:ir:ca; pravljica .h slikami 1-— | Sneguljčica ; pravljl-a s slikuuii ..L—
i Mlada ;.ieda ......................1.—
i Trnoljčica. pravljica s slikami ....L—
KNJIGE ZA SLIKANJE:
j .Mladi slikar ....................73
i Slike iz pravljic ............... ."3
Knjige za »likanje dopisnic, popolna z barvami in navodil <».;
Mladi uuietiiik .................l.?0
Otroški rtec .................l'_0
Zaklad za otrttka...............1.3J
IGBE :
Beneški trgovec. Igrnk-iz - \ ileja*\j.<»A lluevnik. Veseloigra v J. dajanjih .30 Cyrano de Bergerae. llerpična ko-metlija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Mali, (Moško), tri dejauia .......70
M^rta, Semenj v Kicbuiondu, 4
dejanja ...................... .30
Starinarna. Veseloigra v 1. dejanju .30
Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .^0 Tončkove sanje na Miklavžev večer, Mladinska igra s i»etjeiii v
3. dejanjih .....................«0
R. LT. R- drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek), vez............45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2
dejanjih .......................30
Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in svobodo. Igrokaz v 5. j dejanjih ...................... .33
iLjudski oder:
4. zv. Tihotapec, 5. drjanj .......60
> 5. zv. Po 12 leiib, 4 dejanja.......60
Zbirka ljudskih iger:
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Ne*
ia. Sanje.......................60
. 0. snopič. Na Betlehemskem polja.
1 nah. Kazen ne izostane. Očetova
kletev, fašica kave............ .30
12. snopič. Izgubljen sin, V jrfi,
Paatiriei in kralji. Ljudmila,
Planšarica .................... .30
, j 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije
device, Marijin otrok .........30
14.	snopif. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. -30
15.	snopič. Turki pred Dunajem.
j Fabjola ln Neis .............. „30
j! 20. snopič. Sv. Just; Llubezen Marijinega otroka ...............30
Naročilom je priložili denar, bo-! disi v gotovini, Money Order ali ! poštne znamke po 1 al 2 centa. Če I pošljete gotovino, rekomandirajte { pismo.
Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"6LAS NARODA"
82 Cortlandt St. New York
Prav vsakdo-
kdor kaj iKe; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prod«*
ja ; prav vsakdo
l>nzna-1
va, da majo čudovit I uspeh —
MALI OGLASI
V "G 1 a« Naroda**.
--- -