Občina Domžale
Seja občinskega sveta
stran 3
Občinski praznik
Pestro aprilsko dogajanje v Domžalah
Proslava
27. april - dan boja proti okupatoq'u
stran 5
stran 7
Intervju
Marko Vresk stran 4
podeljena priznanja in nagrade OB občinskem prazniku
Iskrene čestitke vsem prejemnikom letošnjih priznanj
Na osrednji občinski slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Domžale sta župan Toni Dragar in predsednik Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve Peter Verbič podelila letošnja priznanja in nagrade ter čestitala dobitnikom ter jim zaželela še veliko uspehov.
Stran 6 - 7
Občinsko združenje Rdečega križa Domžale obvešča, da bo KRVODAJALSKA AKCIJA V DOMŽALAH
18. in 21. maja med 7. in 13. uro v Domžalskem domu.
pridite in postanite član plemenite družine krvodajalcev, ki s svojo krvjo pomagajo vsem, ki jo potrebujejo.
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 1. junija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 23. maja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
odprtje slamnikarskega muzeja domžale
Poznati preteklost pomeni ceniti sedanjost in čutiti odgovornost do prihodnosti
Naslov sem si izposodila iz nagovora Milana Mariniča, direktorja Kulturnega doma Domžale, v okviru katerega je bila v Godbenem domu Domžale ob občinskem prazniku, 20. aprila 2012, odprta stalna razstava 300 let slamnikarstva. Radovednost pa najbrž tudi zavedanje, da je slamnikarstvo pomemben del zgodovine naše ob-
čine, sta na odprtje muzeja privabila številne Domžalčane in vrsto gostov, ki jih je tudi po strokovni plati zanimalo, kaj prinaša slamnikarska zbirka. Ob odprtju so izdali tudi lično zloženko z osnovnimi podatki o muzeju, za katero je besedilo pripravila Tatjana Dolžan Eržen.
Stran 8
OBČINSKA ZASCITNO-RESEVALNA VAJA »DOMŽALE 2012«
Na območju občine Domžale se bo v petek, 25. maja ob 14. uri, začela večja občinska zaščitno-reševalna vaja. Vaja bo izhajala iz predpostavke, da je osrednjo Slovenijo prizadel močan potres z intenziteto VIII-IX. stopnje po evropski potresni lestvici EMS. Potres bo povzročil številne poškodbe na večstanovanjskih zgradbah, industrijskih in infrastrukturnih objektih, veliko ljudi bo ujetnih in poškodovanih.
Občinska vaja bo potekala na štirih deloviščih:
•	predvidoma ob 14. uri v podjetju Helios Domžale (zaprto za javnost) - posredovanje (gašenje/reševanje) ob nesreči z nevarno snovjo (kot posledici potresnega sunka);
•	predvidoma ob 15. uri na Ljubljanski cesti (med Policijsko postajo Domžale in križiščem Bistra) - reševanje ob prometni nezgodi avtobusa;
•	predvidoma ob 16.30 uri v severnem delu SPB-1 - reševanje izpod ruševin, gašenje požarov, reševanje iz nadstropij;
•	predvidoma ob 17.30 uri na stolpnici Matije Tomca 2 - evakuacija, gašenje in reševanje iz stolpnice;
Uradni zaključek vaje bo predvidoma ob 18.30 uri v Češminovem parku. Na vaji bo okoli 400 reševalcev vadilo iskanje, reševanje in oskrbo ponesrečencev. Sodelovale bodo enote zaščite, reševanja in pomoči Občine Domžale, Center požarne varnosti, prostovoljna gasilska društva, Zdravstveni dom Domžale, Policijska postaja Domžale in javna podjetja. Zaradi razsežnosti nesreče se jim bodo pridružili tudi pripadniki Slovenske vojske.
V času od 11.00 do 13.00 ure bo v Češminovem parku možen ogled nastavitvenega centra, helikopterja, tehničnega zbora vojaških, gasilskih ter policijskih vozil in vozil Zdravstvenega doma.
Vabimo vas, da si ogledate nastanitveni center ter kasneje tudi potek za-ščitno-reševalne vaje »Domžale 2012«, pri tem pa zaradi vaše varnosti in varnosti reševalcev dosledno upoštevate navodila varnostnikov na posameznih deloviščih.
Občina Domžale, Urad župana
2
občinski svet
11. MAJ 20I2
Dragi bralci, drage bralke,
mesec april je posvečen Občini Domžale. Praznik prinaša številne dogodke, ki tako in drugače obogatijo naše društveno in kulturno dogajanje. Poleg občinskih nagrajencev, tudi letošnje leto so šle nagrade v prave roke, in osrednje občinske proslave, pa zagotovo velja omeniti otvoritev slamnikar-skega muzeja.
Naša občina je znana po slamni-karstvu in muzej predstavlja piko na i kulturnemu programu, ki je v naši občini že tako bogat, predvsem pa pester in zanimiv. Vsekakor bi biloprav, da se vsak Domžalčan in Domžalčanka vsaj enkrat odpravi na ogled te znamenite obrti, ki je po svoje zaznamovala naše kraje.
Sicer pa je svojevrsten kulturni »spomenik« tudi naše glasilo. Slamnik, ki je zadnje leto čakal nova »pravila« delovanja, občinski svet je namreč v tem času sprejel nov odlok o glasilu, bo v naslednjih mesecih dobil novega urednika oz. urednico.
Razpis objavljamo v tokratni številki našega glasila, vsekakor pa velja omeniti, da je urejanje Slamnika svojevrsten izziv, ki lahko prinaša po eni strani veselje in razgibano, zanimivo delo, po drugi strani pa skrbi in žalost v trenutkih, ko bi želeli, pa enostavno ne moremo vsem ustreči.
Tudi zato so naši dopisniki včasih razočarani, saj bi želeli objaviti vse prispevke in dogajanje, kar pa v tiskanem mediju žal ni mogoče, saj smo prostorsko omejeni. Pa vendar, verjamem, da bodo nov odlok in novi izzivi prinašali nove vrste kompromisov, v tednih oz. mesecih, ko bomo še skupaj, pa bomo poskušali usklajevati želje avtorjev, uredniško politiko in predvsem naš cilj, obveščanje občanov in občank o čim bolj raznovrstnih aktivnostih, ki jih ponuja bogato društveno življenje naše občine.
Elana polne vroče pomladanske dni, čim več trenutkov na prostem in prijazne kompromise vam želim v mesecu maju!
Mateja A. Kegel v.d. odgovorne urednice
Javna obravnava Osnutka Razvojnega programa Občine Domžale 2012/25
V ponedeljek, 16. aprila, je v Knjižnici Domžale potekala javna obravnava osnutka Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025. Javno obravnavo je vodila podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, ki je skupaj s podžupanom Lovrom Lončarjem na kratko predstavila vsebino dokumenta, nato pa vse prisotne povabila k razpravi. Kot je v uvodu povedala Pogačnik Jarčeva, je osnutek Razvojnega programa občine Domžale 2012-2025
nastajal več let, vse od leta 2005, ko se je iztekel takratni razvojni program. Poudarila je, da so bile pri pripravi dokumenta upoštevane najrazličnejše strokovne podlage: statistike, analize in rezultati delavnic, ki so bile z različnimi javnostmi v okviru dosedanjih aktivnosti izvedene med leti 2005 in 2010. Pogačnik Jarčeva se je nato nekaj dotaknila strukture dokumenta, ki zajema ključne podatke o občini, vizijo in vrednote občine, strateške usmeritve občine, cilje in strategije po dejavnostih in nabor prednostnih projektov - projektov, h katerim bo občina Domžale prednostno pristopila, saj so ključni za njen razvoj. Ob
tem je posebej poudarila finančne omejitve, s katerimi se občina v tem trenutku sooča in negotovo finančno prihodnost, saj še vedno niso znani vladni varčevalni ukrepi glede financiranja občin. Zato je v dokumentu opredeljena tudi prioritetna lestvica, ki bo določala vrstni red izvedbe predvidenih projektov. S podžupanom sta nato predstavila vizijo, vrednote, strateške usmeritve in cilje občine Domžale po področjih in dejavnostih do leta 2025, nato pa odprla razpravo, ki je potekala v konstruktivnem duhu.
Občina Domžale, Urad župana
Nadaljevanje občinskih investicij
Širitev vrtca Krtek in podružnične Osnovne šole v Ihanu je v polnem teku. Gradbena dela potekajo v skladu s terminskim planom. Trenutno so izvedeni vsi temelji objekta, pozidanih pa je približno 20 odstotkov sten v pritličju. Parkirišče na Viru pri vrtcu Palček je dokončano. Parkirišče je javnega značaja in omogoča parkiranje za 33 vozil. Tri parkirišča so rezervirana za invalide. Parkirišče je asfaltirano, urejeno z javno razsvetljavo in ustreznim odvajanjem meteornih voda. V okviru gradnje je bil ob dostopni cesti urejen tudi pločnik. Vrednost investicije je 80.000 evrov.
Občina Domžale, Urad župana
25. MAJA 2012 OB 14. URI
Občinska zaščitno-reševalna vaja domžale 2012
Na območju občine Domžale se bo v petek, 25. maja ob 14. uri, začela večja občinska zaščitno-reševalna vaja. Vaja bo izhajala iz predpostavke, da je osrednjo Slovenijo prizadel močan potres z intenziteto VIII-IX. stopnje po evropski potresni lestvici EMS. Potres bo povzročil številne poškodbe na večstanovanjskih zgradbah, industrijskih in infra-strukturnih objektih, veliko ljudi bo ujetih in poškodovanih.
Občinska vaja bo potekala na štirih deloviščih:
•	predvidoma ob 14. uri v podjetju Helios Domžale (zaprto za javnost) - posredovanje (gašenje/ reševanje) ob nesreči z nevarno snovjo (kot posledici potresnega sunka);
•	predvidoma ob 15. uri na Ljubljanski cesti (med Policijsko postajo Domžale in križiščem Bistra) - reševanje ob prometni nesreči avtobusa;
•	predvidoma ob 16.30 uri v severnem delu SPB-1 - reševanje izpod ruševin, gašenje požarov,
reševanje iz nadstropij; • Uradni zaključek vaje bo predvidoma ob 18.30 uri v Češminovem parku.
Na vaji bo okoli 400 reševalcev vadilo iskanje, reševanje in oskrbo ponesrečencev. Sodelovale bodo enote zaščite, reševanja in pomoči občine Domžale, Center požarne varnosti, prostovoljna gasilska društva, Zdravstveni dom Domžale, Policijska postaja Domžale in javna podjetja. Zaradi razsežnosti nesreče se jim bodo pridružili tudi pripadniki Slovenske vojske.
V času od 11. do 13. ure bo v Če-šminovem parku možen ogled nastavitvenega centra, helikopterja, tehničnega zbora vojaških, gasilskih ter policijskih vozil in vozil Zdravstvenega doma.
Vabimo vas, da si ogledate nastanitveni center in kasneje tudi potek zaščitno-reševalne vaje Domžale 2012, pri tem pa zaradi vaše varnosti in varnosti reševalcev dosledno upoštevate navodila varnostnikov na posameznih deloviščih.
Občina Domžale, Urad župana
Podžupanja pozdravila vojaške obveznike
Uprava za obrambo Ljubljana tudi v letošnjem letu nadaljuje s seznanitvami vojaških obveznikov s pravicami in z dolžnostmi. Tokrat so se mladi zbrali v sredo, 11. aprila, v prostorih KD Franca Bernika v Domžalah, kjer jih je pozdravila podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc. Dejala je, da občina Domžale s Slovensko vojsko dobro sodeluje. Nedavno so nam pripadniki vojske pomagali v vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo 2012, poleg tega pa bodo sodelovali tudi na zaščitno-reševalni
vaji Domžale 2012, ki bo 25. maja 2012.
V nadaljevanju se je predstavila tudi naša vrhunska športnica Saša Farič, ki je pripadnica Športne enote SV. Vojaški obvezniki so bili seznanjeni tudi z možnimi oblikami sodelovanja s Slovensko vojsko in kot je to tudi običajno, je bilo največ zanimanja za prostovoljno služenje vojaškega roka in za vojaške tabore. Na koncu so si lahko ogledali tudi del oborožitve sodobnega vojaka.
Občina Domžale, Urad župana
četrtek, 12. aprila 2012
Trinajsta seja Občinskega sveta
V četrtek, 12. aprila 2012, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 13. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 12. seje Občinskega sveta, ki je bila 16. februarja 2012, in naslednji dnevni red:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi
2.	Volitve in imenovanja
3.	Obravnava in sprejem Sklepa o priznanjih Občine Domžale za leto 2012
4.	Obravnava in sprejem Odloka o Zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2011 - skrajšani postopek - posebna brošura
5.	Obravnava in sprejem Odloka o izdajanju javnega glasila Slamnik - druga obravnava
6.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale - druga obravnava
7.	Obravnava in sprejem cene za pomoč družini na domu
8.	Obravnava in sprejem Odloka o lokalnem turističnem vodenju na turističnem območju Srce Slovenije - prva obravnava
1./ Vprašanja, pobude in predlogi
Prvo točko dnevnega reda je odprl Anton Preskar /LDS/, ki je opozoril na biološke odpadke. Mesec marec je namreč čas, ko je največ čiščenja in urejanja okolic hiš. V tem času je praznjenje bioloških posod na 14 dni. Če bi se v marcu pričelo odvažanje posod tedensko, bi bilo po njegovem mnenju verjetno manj tovrstnega materiala na nepravih odlagališčih npr. ob Kamniški Bistrici. Tu se naberejo veje, dračje in suhe trave, ki jih nanosijo bližnji prebivalci hiš. Zato Pre-skar predlaga, da se posode, namenjene biološkim odpadkom, pričnejo odvažati oz. prazniti vsak teden od začetka marca in ne šele s 1. aprilom. V tem mesecu bi se lahko tudi pričelo s pranjem rjavih posod. Nato je Preskar podal tudi pobudo, da se vodnjak pri občinski stavbi preuredi tako, da bo deloval, saj bi poleg letne hišice moral biti osrednji okras tega parka. Moderne smernice urejenega parka pa vodnjake oz. tekočo vodo tudi zelo priporočajo. Poleg tega bo sedaj preko parka mimo vodnjaka potekala pot do novega muzeja v Godbenem domu. V nadaljevanju je Preskar pozval občinsko upravo, da posreduje cenike za leto 2010, 2011 in 2012 za potrebe vzdrževanja objektov kolektivne rabe (cest, ulic, javne razsvetljave, ostalo), kot tudi cenike pogrebnih in pokopaliških storitev in cenik za najemnine grobnih storitev. V sklopu cenikov naj bo obdelano: cene obratovalnih ur za PK, KV, VKV delavce (dnevne, nočne ure, popoldanske, ob sobotah, nedeljah in praznikih); cenik za obratovalne ure delavnih strojev; cenik za materiale (za popravilo asfaltnih in makadamskih cest, javno razsvetljavo - drogovi, svetilke, žarnice, itd.); cenik zimske službe; cenik za izdajo strokovnih mnenj in soglasij (za zaporo - prekop ceste, za uporabo javne površine, za postavitev panoja, itd.); cenik pogrebnih in pokopaliških storitev. Zanimalo ga tudi, ali je občina oz. koncesionar objavil vse cene oz. cenike v uradnem glasilu Občine Domžale in po kakšnem postopku se te cene potrjujejo. Občinsko upravo prosi, da na naslednji seji predstavi finančno in vsebinsko poročilo o delu na vzdrževanju objektov kolektivne rabe. Preskar je v nadaljevanju podal tudi pobudo, da Občina Domžale uvede subvencioniranje posojil za reševanje stanovanjskega problema (nakupi, obnova, gradnja). Zato predlaga, da občinska uprava seznani Občinski svet z vsemi finančno ovrednotenimi ukrepi za podporo mladih družin in mladih. Opozoril je tudi, da ni prejel konkretnih odgovorov na svetniško vprašanje št. 293, zato poziva občinsko upravo, da poda konkretne odgovore, kaj se namerava storiti glede razvoja Poslovne cone Želodnik. Preskar je nadaljeval s pobudo, da občinska uprava preveri ali je tudi Občina Domžale delni lastnik Cestnega podjetja Ljubljana, kaj je z lastnino podjetja ter ali je novi lastnik podjetja plačal celotno kupnino skladno s pogodbo. Poleg tega pa naproša občinsko upravo, da posreduje informacijo v kakšnem morebitnem solastništvu je Občina Domžale z drugimi podjetji. V nadaljevanju je Preskar opozoril, da je
bila KS Simona Jenka prvič seznanjena s projektom oddaje vrtičkov na območju ob pokopališču v Domžalah. Pri tem se pojavljajo tudi problemi glede dostopa do teh vrtičkov (peš ali z avtom) po nejavnih dostopnih površinah, poleg tega o tem niso bili konzultirani mejaši
-	drugi lastniki kmetijskih zemljišč oz. če so bili ob fizični realizaciji vrtičkov njihovi pisni ali ustni pogoji (niso) bili upoštevani. Zato Preskar naproša, da občinska uprava skliče sestanek med lastnikom zemljišča oddanega za vrtičke, mejaši, uporabniki oz. služnostmi za pot - dostop in KS Simona Jenka. Nadalje je Preskarja zanimalo, kaj bosta občinska uprava in župan na segmentu zniževanja stroškov javnega sektorja naredila v letošnjem in prihodnjem letu, kdaj se načrtuje obravnava in sprejem rebalansa občinskega proračuna za leto 2012 in 2013 s prikazom paketa občinskih varčevalnih ukrepov. Poleg tega Preskar naproša občinsko upravo, da do naslednje seje Občinskega sveta poda pisni odgovor, kako se je po posameznih letih večalo število zaposlenih od 2002 - 2012 (ločeno število uslužbencev za določen in nedoločen čas ter število funkcionarjev in zaposlenih v kabinetu župana vezanih na županov mandat) ter naslednje podatke za leto 2012: število prebivalcev; število občinskih uslužbencev; število prebivalcev na zaposlenega
-	povprečne bruto plane na uslužbenca (v EUR), odstotek proračuna namenjenega za plače (dejanski podatki za leto 2011 in planirani podatki za leto 2012) in bruto plača župana - februar 2012 (v EUR); ugodnosti kot so službeni avtomobil (po tipih avtomobila, letnikih in cenah) in parkirni prostori za župana in uslužbence občine. Nadalje je g. Preskar zastavil še vprašanja: kateri urbanistični dokument je bil osnova za izgradnjo stanovanjske soseske z ravnimi strehami v Stobu? Na kak način je Občina s predvideno gradnjo seznanila matično krajevno skupnost in Stobljane? Ali je izvedba ravne strehe primerna za ta predel mesta Domžal? Kdaj in v kakšnem znesku je investitor plačal komunalni prispevek? Kako je Občina z investitorjem rešila vprašanje otroškega varstva in zadostne šolske kapacitete ter ustrezno prometno varnost na pomembni vpadnici v mesto Domžale? Kakšen je načrt blokovne stanovanjske gradnje v občini Domžale za naslednjih 5 let.
S prvo točko dnevnega reda je nadaljeval mag. Tomaž Deželak /SDS/, ki je podal pobudo za pomoč pri obnovi zvonika domžalskega cerkvenega zvonika (pobuda za pomoč in sofinanciranje je prejel od domžalskih občanov in župnika). Zato občinsko upravo naproša, da preuči možnost finančne pomoči pri obnovi zvonika. Pri tem pa je potrebno poudariti, da domžalsko cerkev redno obiskuje več kot osemsto občanov, pri čemer jim navedeni sakralni objekt predstavlja nenadomestljivo duševno zatoščišče. Zato naproša, da občina v okviru svojih zmožnosti priskoči na pomoč. Deželak je v nadaljevanju podal tudi pobudo, da se preuči možnost vzpostavitve Mestnega potniškega prometa v Občini Domžale. Tako predlaga, da občina izvede vsa potrebna opravila, da začne oziroma konstruktivno vodi pogovore o vzpostavitvi konstantne linije avtobusnih prevozov, ki bi bili integrirani z Mestno občino Ljubljana. Prav tako naproša, da občina opravi med prebivalci blokovskih naselij, ki gravitirajo na avtobusni in železniški prevoz, kratko raziskavo ki bi lahko v celoti utemeljila upravičenost vpeljave mestnega potniškega prometa. V nadaljevanju je še predlagal, da se na nivoju občinskega sveta oblikuje delovna skupina, ki bi aktivno sodelovala pri vpeljavi mestnega potniškega. Deželak je zastavil še vprašanje, ali bo Občina Domžale resnično kupila večje število premičnih radarjev, ki naj bi se postavili po občinskih cestah. Zanima ga tudi, kolikšen bo finančni strošek, kje bodo postavljeni in ali bodo občani o tem obveščeni.
Maksimiljan Karba /LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije/ je v
nadaljevanju zastavil vprašanje glede kosovnega odvoza. Zanimalo ga je, ali JKP Prodnik lahko zagotoviti, da bi njihovi delavci kosovne odpadke pravočasno odpeljali (železo, hladilnike, pralne stroje, TV, monitorje in drugo). Nadalje je Karba podal pobudo, da se uredi problem propadajoče hiše, ki se nahaja na desni strani nasproti Tosame.
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTOR PRiMOŽ HiENG • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO TiNA KUŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT • UREDNiŠTVO Si PRiDRŽUJE PRAViCO DO KRAJŠANJA PRiSPEVKOV, V KOLiKOR NiSO V SKLADU Z VSEBiNSKO ZASNOVO.
11. MAJ 20I2
občinski svet
3
S prvo točko dnevnega reda je nadaljeval Janez Svoljšak /DeSUS/, ki je podal pobudo za proučitev ukrepov za bogatitev podtalnice. V letošnjem letu je nivo podtalnice ponovno zelo padel, tako da na mnogih predelih naše občine le-ta ni več dostopna. Če se bo suša nadaljevala in bo prišlo do omejitve porabe vode za zalivanje bo nastal problem pridelovanja hrane na vrtovih in njivah. Zato Svoljšak predlaga, da se pripravijo ukrepi za bogatenje podtalnice. Predlaga, da se o tehničnih možnostih bogatenja podtalnice in stroških za to, poroča na eni od naslednjih sej občinskega sveta, vsekakor pa do jeseni 2012.
Uroš Breznik /SD/ je zastavil naslednja vprašanja: kaj je z azbestnimi cevmi v domžalskem vodovodu, koliko jih je še oziroma ali v primeru da so še prisotne, kdaj se načrtuje njihova sanacija. Peregrin Stegnar /NSi/ je podal pobudo, da se projekt vrtca Krtina projektira tako, da ga bo možno spremeniti tudi za šolske potrebe, saj je pričakovati, da bo do te potrebe tudi prišlo. Naslednjo pobudo je podala mag. Majda Pučnik Rudl /SDS/. Pučnik Ru-dlova je namreč prejela pismo krajanov Radomelj in sicer predela Pod hribom na Opekarniški cesti, na Rudniku in na Hudem, da se na tem območju širi smrad, ki izvira iz navoženega gnoja. Krajane prav tako skrbi podtalnica. Gnoj so začeli navažati že lansko jesen in spet 30. marca letos. Krajani predlagajo, da se problem reši na občinskem nivoju oziroma se reševanje problema odstopi pristojnim institucijam. Metod Marčun /Peter Verbič - Lista za Domžale/ je v svoji pobudi opozoril, da so prireditve, ki jih organizirajo krajev-na-lokalna društva in niso pridobitvene narave podvržene plačilu komunalnega prispevka. Višina prispevka pa je absolutno previsoka glede na naravo in namen omenjenih prireditev. Poleg tega pa se obračuna tudi prispevek za SAZAS, ki tudi ni zanemarljiv, čeprav so nastopajoči pevska društva, inštrumentalisti ali posamezniki-neprofesionalci. Ali se je možno tem stroškom izogniti ali jih razumno znižati? Marčun je zastavil še vprašanje, zakaj krajevna skupnost in društva ne dobijo brezplačnega izvoda glasila Slamnik. Marčun je podal tudi vprašanje, kako bi se stanovalci in uporabniki lokalov objekta Malin Radomlje in tudi ostali krajani s podobnimi težavami priključili na zemeljski plin. Težava je tudi pri preverjanju obstoječega stanja, ker posamezniki ne dovolijo kontrolnega pregleda plinskih peči in dimnikov, med temi so tudi uporabniki občinskih stanovanj (navedbe upravnika objekta). Marčun zato naproša za pojasnilo, kdo je pristojen za občinska stanovanja in kakšen je postopek, če posamezniki ne dovolijo pregleda obstoječe plinske napeljave, kdo vse je pristojen za pregled dimnikov in izdajo soglasja, kako ukrepati in kje oziroma kako pridobiti potrebne informacije za priklop zemeljskega plina in soglasja E.S. Ljubljana? Cveta Zalokar Oražem /Zares/ je v nadaljevanju zastavila vprašanje, ali so res vsa domžalska črpališča pitne vode neustrezna, kot je bilo razbrati v članku v Delu dne 13. marca 2012. Zalokar Oražmova zato predlaga, da se na sejo občinskega sveta uvrsti točka dnevnega reda v zvezi s pitno vodo, kakšno je stanje, kako je v zvezi z mikrobiološko kakovostjo vode, ali bodo tudi pri nas potrebni kakšni ukrepi, itd. Nadalje je zastavila vprašanje, ali bo Občina Domžale uveljavljala vpliv pri investitorju glede fasade na objektu Tuš, ki je v pridobivanju gradbenega dovoljenja. Pri tem jo zanima tudi, ali bodo upoštevane idejne rešitve, ki so jih podali mladi arhitekti. Poleg tega jo zanima, ali ima Občina Domžale na kakršenkoli način urejeno postavljanje kioskov. V Preserjah pri postaji je namreč postavljen nov kiosk s hitro prehrano. V določenem času je bilo dogovorjeno, da se takih objektov ne bo toleriralo.
Vera Vojska /LDS/ je podala pobudo, da občinska uprava in Zavod za šport in rekreacijo preverita, kakšne so možnosti, da se uredi otroško igrišče v novem delu Doba. V nadaljevanju je Vera Voj-
ska opozorila na problem, s katerim se soočajo starejši občani, ki živijo sami v hišah. Le-ti ne napolnijo najmanjših zabojnikov za odpadke. Zato naproša, da se preveri, ali je možno, da bi JKP Prodnik na prošnjo občanov, uvedel manjše zabojnike za odpadke? Nadalje je Vera Vojska postavila vprašanje, ali se bo z ukinitvijo brezplačnega varstva za drugega otroka in vseh naslednjih, število otrok zmanjšalo ali se bo s tem zmanjšalo tudi število oddelkov. Poleg tega jo zanima, ali na Občino Domžale vplivajo ukrepi, ki so bili izrečeni v Državnem zboru glede omejitve zadolževanja občin, kajti Občina Domžale predvideva precejšnje zadolževanje. Marija Majda Zevnik /SD/ je podala pobudo, da občina objavi v glasilu Slamniku možnost in ponudi storitev za začetek postopka ureditve - pridobitve pripadajočega zemljišča v primeru, kjer lastniki sami tega niso uspeli urediti. Poleg tega je Zevnikova opozorila na perečo problematiko čakanja na obravnavo pri otroškem ortodontu. Zainteresirano javnost namreč zanima, če je in kdaj je Zdravstveni dom razpisal prosto mesto za ortodonta. Zevnikova je zastavila tudi naslednja vprašanja: ali naj bi se v križišču ceste Podrečje - Dob izvedla idejna študija postavitve krožišča; kako daleč je ta študija in kdaj je načrtovana izdelava PGD dokumentacije? Kakšne ukrepe Občina Domžale predvideva kot lastnik javne kanalizacije glede zadrževanje deževnic, ne samo kot obvezo za izgradnjo zadrževalnih bazenov za čistilni val, temveč tudi na nivoju in tercialnih uporabnikov: zadrževalniki-hramba deževnice pri stanovanjskih in javnih objektih za sanitarno uporabo, zalivanje. Kakšen je nadzor načina odvodnjavanja meteornih voda - ponikovalnic. Nadalje je Zevnikova zastavila še vprašanje, ali JKP Prodnik načrtuje podobno rešitev problema glede kosovnega odvoza kot imajo to urejeno že nekatere občine in sicer: posamezne občine so sistem rednega dvakrat letnega odvoza kosovnih odpadkov že nadgradile z boni za lastnike stanovanj za dvakrat letni individualni odvoz. Le-ti pokličejo, ko nastopi potreba o odvozu. Zevnikovo zanima tudi, kakšen je nadzor najemnikov -podnajemnikov v stanovanjih in hišah. V porastu je namreč nelegalno oddajanje stanovanj v najem (ali so ti stanovalci evidentirani, prijavljeni, kako je s plačilom komunalnih dajatev, smetmi).
2./ Volitve in imenovanja
Predlog za imenovanje predsednika in člana Nadzornega odbora Občine Domžale
Brez razprave in po ugotovljeni navzočnosti sta bila s 25 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeta naslednja SKLEPA:
1.	Občinski svet Občine Domžale imenuje Boruta KURMANŠKA /SDS/, Gorjuša št. 2, 1233 Dob za predsednika Nadzornega odbora Občine Domžale.
2.	Za članico Nadzornega odbora Občine Domžale se imenuje Barbara FE-KONJA /SDS/, Slamnikarska cesta štev. 3/A, 1230 Domžale.
Predlog za razrešitev članov Odbora za finance in premoženje ter Odbora za prostor in imenovanje novih Brez razprave in po ugotovljeni navzočnosti so bili s 27 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeti naslednji SKLEPI:
1.	Danijelo HORVAT/Peter Verbič-Li-sta za Domžale/, Cankarjeva ulica štev.
2,	1233 Dob se razreši funkcije članice Odbora za finance in premoženje i^na-mesto nje imenuje Metoda MARČU-NA /Peter Verbič-Lista za Domžale/, Prešernova cesta št. 37, 1235 Radomlje.
2.	Barbaro FEKONJA /SDS/, Slamnikarska cesta štev. 3/A, 1230 Domžale se razreši funkcije članice Odbora za finance in premoženje in namesto nje imenuje Tomaža DEŽELAKA /SDS/ Gostičeva ulica štev. 22, 1230 Domžale.
3.	Petra Maksa ŠKUFCO, Mačkovci št. 61, 1230 Domžale se razreši funkcije člana Odbora za prostor in namesto njega imenuje Bogdana ZUPANA, No-žice, Gostičeva cesta št. 48A, Radomlje.
Predlog za razrešitev in imenovanje novih predstavnikov občine v Svetu OŠ Domžale in Glasbene šole Domžale
Brez razprave in po ugotovljeni navzočnosti sta bila s 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeta naslednja SKLEPA:
1.	Razreši se Petra Maksa ŠKUFCO, Mačkovci št. 61, 1230 Domžale za predstavnika Občine Domžale v Svetu Glasbene šole Domžale in namesto njega imenuje Nandeta STARINA, Ihan, Breznikova ulica št. 66, 1230 Domžale.
2.	Razreši se Danijelo HORVAT, Cankarjeva ulica štev. 2, 1233 Dob v Svetu Osnovne šole Domžale in namesto nje imenuje Tomaža DEŽELAKA, Gosti-čeva ulica št. 22, 1230 Domžale. Izdaja mnenja k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Dob
V	razpravi so sodelovali Vera Vojska / LDS/ in Cveta Zalokar Oražem /Za-res/, ki je predlagala ločeno glasovanje o kandidatkah.
Na vprašanja iz razprave je odgovorila Andreja Pogačnik Jarc (podžupanja).
V	nadaljevanju razprave so sodelovali Anton Preskar /LDS/, Robert Hrovat /SDS/, Janez Svoljšak, Cveta Zalokar Oražem /Zares/, mag. Lovro Lončar je podal proceduralno obrazložitev, Rok Ravnikar /SLS/, ki je predlagal spremenjen predlog sklepa, Vera Vojska /LDS/, Robert Hrovat /SDS/, ki je predlagal 15-minutni odbor za uskladitev sklepa in v nadaljevanju razprave umaknil predlog za odmor in Peregrin Stegnar /N.Si/.
Dodatne obrazložitve je podal župan Toni Dragar.
Med sejo občinskega sveta so člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravili korespondenčno sejo, ter s podpisi sprejeli dodatni predlog sklepa, ki se glasi: »Občinski svet Občine Domžale daje, glede na dosedanje delo, prednost pri izbiri dosedanji
ravnatel DROB'
ici Osnovne šole Dob, Barbki NIČ«
Po razpravi in po ugotovljeni navzočnosti sta bila v skupnem glasovanju s 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeta naslednja SKLEPA:
1.	Občinski svet Občine Domžale daje pozitivno mnenje k prijavljenima kandidatkama za ravnateljico Osnovne šole Dob: Barbki DROBNIČ, Pristavška c. 109, 4290 Tržič in Mateji CHVATAL, Pod gozdom 10, 1236 Trzin.
2.	Občinski svet Občine Domžale daje, glede na dosedanje delo, prednost pri izbiri dosedanji ravnateljici Osnovne šole Dob, Barbki DROBNIČ.
Izdaja mnenja k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Dragomelj Med sejo občinskega sveta so člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravili korespondenčno sejo, ter s podpisi sprejeli dodatni predlog sklepa, ki se glasi: »Občinski svet Občine Domžale daje, glede na dosedanje delo, prednost pri izbiri dosedanji ravnateljici Osnovne šole Dragomelj, Metki MURN«.
Brez razprave in po ugotovljeni navzočnosti sta bila s 27 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeta naslednja SKLEPA:
1.	Občinski svet Občine Domžale daje pozitivno mnenje k prijavljenima kandidatkama za imenovanje ravnateljice Osnovne šole Dragomelj: Mileni ČER-NIGOJ, Hruševo št. 114, 1356 Dobrava in Metki MURN, Polanškova ul. št. 36, 1231 Ljubljana-Črnuče.
2.	Občinski svet Občine Domžale daje, glede na dosedanje delo, prednost pri izbiri dosedanji ravnateljici Osnovne šole Dragomelj, Metki MURN.
3./	Obravnava in sprejem sklepa o priznanjih Občine Domžale za leto 2011
Uvodno obrazložitev je predstavil Peter Verbič (predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja). Brez razprave in po ugotovljeni navzočnosti so bili s 27 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeti naslednji SKLEPI:
1. Občina Domžale podeli naziv ČASTNEGA OBČANA Petru PRIMO-
ŽIČU, za prispevek k vsestranskemu razvoju Občine Domžale ter za predano in uspešno delo v Planinskem društvu Domžale.
2.	Občina Domžale podeli naziv Častnega Občana dr. Velimirju VULIKI-ČU, za bogat knjižni opus, ki pomembno prispeva k poznavanju kulture in zgodovine občine Domžale in publicistična dela s področja zgodovine zobozdravstva.
3.	Občina Domžale podeli ZLATO PLAKETO mag. Marku VRESKU, za dolgoletno prizadevno delo in prispevek k razvoju občine Domžale, družbe Helios, Centra požarne varnosti Domžale, prostovoljnega gasilstva in dobrodelnega delovanja v Rotary klubu Domžale.
4.	Občina Domžale podeli SREBRNO PLAKETO Bredi KOKALJ - LIM-BEK, za dolgoletno prizadevno strokovno delo na področju zdravljenja srca in ožilja ter odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni, še posebej za prispevek k ustanovitvi in delu Društva diabetikov Domžale.
5.	Občina Domžale podeli SREBRNO PLAKETO Francetu STRAŽARJU, za dolgoletno prizadevno delo na področju kulturne dejavnosti, še posebej za njegov prispevek k ustanovitvi in delovanju Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan.
6.	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO Mari VILAR, za
prizadevno delo na področju kulture, predvsem njen prispevek k ohranjanju judskih pesmi.
7.	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO Poklicni gasilski enoti CPV Domžale, za požrtvovalno delo na področju požarne varnosti in sodelovanje v civilni zaščiti.
8.	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO Ivanki BRODAR, za številne uspehe na razstavi DOBROTE Z NAŠIH KMETIJ in prispevek k promociji Občine Domžale.
9.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Rudiju SCHOSSU, za zavzeto delo pri vodenju in organizaciji pohodništva in planinstva v okviru Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.
10.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Valentinu PAVLIJU, za dolgoletno prizadevno delo v Kulturnem društvu Godba Domžale.
11.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Kulturnemu društvu SENOŽETI, za ustvarjalno delo, s katerim njegovi člani bogatijo kulturno življenje občine.
12.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Ivanki MLAKAR za dolgoletno predanost Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan in uspešno odigrane številne vloge.
13.	Občina Domžale podeli nAgRADO OBČINE DOMŽALE Založbi
MIŠ, za izdajanje kakovostnih knjig za otroke in mladino, del vrhunskih slovenskih avtorjev in prevedenih del iz manj znanih držav.
4./ Obravnava in sprejem
odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2011 - skrajšani postopek - posebna brošura Uvodno obrazložitev je predstavila Marjeta Podpeskar Omahen (vodja Oddelka za finance in gospodarstvo). Gradivo sta obravnavala Odbor za finance in premoženje ter Statutarno--pravna komisija. Marija Majda Zevnik (namestnica predsednika Odbora za finance in premoženje) je predstavila zaključke s seje odbora. V razpravi so sodelovali Anton Preskar /LDS/, Cveta Zalokar Oražem /Zares/ in mag. Tomaž Deželak /SDS/. Na vprašanja iz razprave sta odgovorila Edvard Ješelnik (direktor občinske uprave) in Iztok Obreza (vodja Oddelka za investicije).
Po razpravi in po ugotovljeni navzočnosti sta bila s 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o zaključnem računu prora-
čuna Občine Domžale za leto 2011. 2. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2011.
5./	Obravnava in sprejem odloka o izdajanju javnega glasila Slamnik - druga obravnava
Uvodno obrazložitev je predstavil mag. Lovro Lončar (podžupan). Gradivo sta obravnavala Statutarno--pravna komisija in Odbor družbene dejavnosti.
Predsedujoči seji mag. Lovro Lončar je, po soglasju članov Občinskega sveta, dal besedo Milanu Mariniču direktorju Kulturnega doma Franca Bernika, da je predstavil mnenje sveta zavoda. Dodatne obrazložitve je podal mag. Lo-vro Lončar (podžupan). Po razpravi in po ugotovljeni navzočnosti je bil s 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o izdajanju javnega glasila Slamnik.
6./	Obravnava in sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kulturnem domu Franca Bernika Domžale - druga obravnava
Uvodno obrazložitev je predstavil mag. Lovro Lončar (podžupan). Gradivo sta obravnavala Odbor za družbene dejavnosti in Statutarno-pravna komisija. Urška Kabaj Pleterski (predsednica Odbor za družbene dejavnosti) je predstavila zaključke z odbora.
V	razpravi je sodelovala Vera Vojska / LDS/.
Po razpravi in po ugotovljeni navzočnosti je bil s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
7./	Obravnava in sprejem cene za pomoč družini na domu
Uvodno obrazložitev sta predstavili Helena Čampa (Comett, Zavod za pomoč in nego na domu) in Kristina Slapar (vodja Oddelka za družbene dejavnosti). Gradivo sta obravnavala Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za finance in premoženje.
Gradivo sta obravnavala Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za finance in premoženje. Marija Majda Zevnik (namestnica predsednika Odbora za finance in premoženje) je predstavila zaključke s seje odbora.
V	razpravi so sodelovali Marija Pukl / DeSUS/, Metod Marčun /Peter Ver-bič-Lista za Domžale/, mag. Tomaž Deželak /SDS/, Anton Preskar /LDS/, ki je podal naslednji predlog dodatnega sklepa: »Občinska uprava naj na podlagi razprave na seji občinskega sveta prouči vsebino Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev in ga predloži v obravnavo do naslednje seje občinskega sveta«. Marija Majda Zevnik /SD/ in Aleš Ju-hant /Lista obrtnikov in podjetnikov/. Na vprašanja iz razprave je odgovoril župan Toni Dragar.
V	nadaljevanju razprave sta sodelovali Vera Vojska /LDS/ in mag. Majda Pučnik Rudl /SDS/.
Mag. Lovro Lončar je podal proceduralno obrazložitev glede poteka glasovanja o predlaganih sklepih. Člani občinskega sveta so glasovali o predlogu za odložitev točke. 4 glasovi ZA, 20 glasov PROTI - sklep ni bil sprejet
Po ugotovljeni navzočnosti so bili z 19 glasov ZA in 3 glasovi PROTI v
N
skupnem glasovanju sprejeti naslednji SKLEPI:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme ekonomsko ceno storitve pomoči družini na domu, ki znaša: Ob delavnikih (tudi soboto) 16,45 EUR na efektivno uro, V nedeljo ali nočnem času 22,64 EUR na efektivno uro, Na dan državnega praznika in dela prostega dne 23,97 EUR na efektivno uro.
2.	Cena storitve pomoči na domu za uporabnika znaša 7,97 EUR na efektivno uro, ne glede na čas oziroma dan izvajanja storitve, razliko do ekonomske cene storitve na efektivno uro subvencionira Občina Domžale.
3.	Cene storitve pomoči na domu velja-o od 01. 05. 2012 dalje.
ato je bil po ugotovljeni navzočnosti sprejet naslednji SKLEP:
4.	Občinska uprava naj na podlagi razprave na seji občinskega sveta prouči vsebino Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev in ga predloži v obravnavo do naslednje seje občinskega sveta.
25 glasov ZA, 0 glasovi PROTI
8./ Obravnava in sprejem odloka o lokalnem turističnem vodenju na turističnem območju srce Slovenije - prva obravnava Gradivo sta obravnavala Odbor za gospodarstvo in Statutarno-pravna komisija.
V	razpravi so sodelovali Cveta Zalokar Oražem /Zares/, Peter Verbič /Peter Verbič-Lista za Domžale/, Anton Preskar /LDS/, Marija Pukl /DeSUS/, Rok Ravnikar /SLS/ in Klavdija Kosec /Pe-ter Verbič-Lista za Domžale/.
Na vprašanja iz razprave sta odgovorili Andreja Pogačnik Jarc (podžupanja) in dr. Andreja Eržen (Zavod za turizem in šport v občini Kamnik). Mag. Lovro Lončar /SDS/ je predlagal naslednji dodatni sklep: »Župan naj pri nadaljevanju usklajevanja besedila odloka za drugo obravnavo prouči pripombe, dane v razpravi seje občinskega sveta, in jih poizkuša primerno vključiti v besedilo odloka«.
Po razpravi ter po ugotovljeni navzočnosti so bili s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeti naslednji SKLEPI:
1.	Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je Odlok o lokalnem turističnem vodenju na turističnem območju Srce Slovenije v prvi obravnavi primeren za nadaljnjo obravnavo.
2.	Občinski svet Občine Domžale zahteva, da se pri pripravi Odloka o lokalnem turističnem vodenju na turističnem območju Srce Slovenije za drugo obravnavo:
V	2. členu namesto besede, "določijo", napiše: "županu predlagajo",
V	3. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Program turističnega vodenja predpiše župan vsake občine za območje svoje občine.",
doda nov 16. člen, ki se glasi: "Vsaka od občin, za katero velja ta odlok, lahko brez soglasja drugih občin razveljavi od-lokza območje svoje občine."
3.	Župan naj pri nadaljevanju usklajevanja besedila odloka za drugo obravnavo prouči pripombe dane v razpravi seje občinskega sveta in jih poizkuša primerno vključiti v besedilo odloka.
Seja je bila zaključena ob 20.05.
Občina Domžale, Urad župana
Vse pobude, vprašanja in predloge svetnic in svetnikov Občinskega sveta Občine Domžale ter odgovore na njih lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja.
OPRAVIČILO!
V prejšnji številki je pri tehnični obdelavi fotografij za glasilo Slamnik prišlo do zamenjave fotografij. Tako smo ob prispevku telovadke Saše Golob pomotoma objavili drugo fotografijo, za kar sem vsem bralcem in bralkam iskreno opravičujemo. Tokrat pa vam prilagamo pravo fotografijo.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Uredništvo
4
intervju
11. MAJ 20I2
MAG. MARKO VRESK, PREJEMNIK ZLATE PLAKETE OBCINE DOMŽALE:
»Domžale so še danes zelo dobra občina in ponosen sem, da sem lahko delal v taki občini«
Skromen, preudaren, odgovoren, iskren in pravičen. Vse to so lastnosti mag. Marka Vreska, direktorja podjetja Helios, tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo d. o. o., dolgoletnega člana občinskega sveta občine Domžale, aktivnega predstavnika številnih društev in organizacij ter nenazadnje pravnika, ki je letošnji prejemnik zlate plakete občine Domžale.
Kot je bilo povedano v obrazložitvi ob podelitvi nagrade, je Marko Vresk zlato plaketo prejel za dolgoletno prizadevno delo in prispevek k razvoju tako Občine Domžale, podjetja Helios, Centra požarne varnosti Domžale, prostovoljnega gasilstva in dobrodelnega delovanja v Rotary klubu Domžale. Družba Helios, kjer opravlja tudi funkcijo podpredsednika uprave poslovne skupine Helios, je zagotovo sinonim za uspešno, predvsem pa zaposlenim prijazno podjetje. Občini Domžale je v dolgoletnem aktivnem udejstvovanju v družbeno političnem življenju ponudil velik del svojega znanja pri reševanju pravniških problemov in skupaj s sodelavci postavljal pravne temelje današnje občine. Bil je med ljudmi, ki so aktivno sodelovali pri ustanovitvi Centra požarne varnosti Domžale in poklicne gasilske enote, še vedno pa vseskozi skrbno in aktivno spremlja razvoj centra, tudi s konkretnimi pobudami. Prav tako je Marko Vresk med ustanovitelji Rotary kluba Domžale.
Za začetek bi spregovorila o vašem delu na področju gospodarstva danes.
Ta trenutek se v našem podjetju ukvarjamo predvsem z nadomeščanjem izpadov, ki so nastali zaradi velikih podražitev surovin. Zal je to mogoče predvsem z varčevanjem. Hkrati poskušamo pospešiti prodajo na področjih oziroma programih, ki so najbolj odvisni od novih investicij in kupne moči ljudi, ki pa je vse manjša.
Helios je zagotovo steber ne le domžalske, pač pa tudi slovenske in mednarodne razsežnosti v panogi, v kateri delujete. Kaj so razlogi za takšno pozicijo in kakšna bi lahko bila usoda Heliosa naprej, glede na položaj, v katerem ste trenutno? Helios je uspešno prešel vse pasti tranzicije. Ni bilo tajkunov in
prav tako ni bilo panične prodaje s strani države, kot se je to dogajalo drug'e na vzhodu. Lastniki so bili dobri, niso nas izčrpavali. Prav tako smo se v pravem času z nakupi podjetij razširili na naše tradicionalne trge. Prav zares bi bila ironija, če bi Helios padel sedaj, po zaključku vsega tega. Ko premišljujem, se mi ob tem pojavi prispodoba vojaka, ki pade zadnji dan vojne.
Helios je družini prijazno podjetje. Je podjetje, ki skrbi za svoje zaposlene, posredno tudi njihove družine. Vi ste med zaposlenimi poznani kot oseba, ki jo spoštujejo, ki predstavlja razsodno avtoriteto in vam zaupajo, da se boste borili za njihove pravice. Kakšen je vaš pogled na to socialno plat družbe? Helios je bil, sicer nenačrtno, včasih pred časom. Vseskozi, ko to še ni bilo moderno, smo enakopravno obravnavali vse udeležence tega našega podjetniškega procesa - od zaposlenih, do lastnikov in okolja. Zaposleni nikoli niso bili le strošek dela, ampak eden izmed najpomembnejših dejavnikov, na katerem smo, če smem tako reči, gradili zgodbe o uspehu. Žal nove, mlajše generacije prinašajo nove, resda moderne trende, ki pa so drugačni, in za katere nisem prepričan, da so pravi.
Kaj pa v prihodnje, bo glede na položaj v družbi, Helios lahko še naprej korakal po tej poti, kot je do sedaj?
Mislim, da bo Helios vztrajal na tej poti, seveda pa sta situacija in prihodnost odvisna tudi od bodočih lastnikov.
Kakšen je vaš pogled na domžalsko gospodarstvo skozi čas vašega delovanja v naši občini? Kje vidite neizkoriščene rezerve?
Domžalsko gospodarstvo je bil pojem ne samo v državnih, ampak mednarodnih razsežnostih. Razlog za to je bila industrijska tradicija, nato pridni ljudje iz okolice, ki so vajeni dela in direktorji, ki so z vsem srcem živeli za svoje tovarne in razen službenega avtomobila, drugih privilegijev niso imeli. Mislim, da je za današnji čas šolski primer papirnica Koli-čevo, ki je učinkovito rešila domžalsko banko, četudi je njeno vodstvo kasneje pristalo na zavodu za zaposlovanje.
V tranzicijskih časih so kar nekaj podjetij prevzeli novi strokovnjaki in po mojem prepričanju so šle zaradi napačnega principa »danes
si lahko direktor kamnoloma, jutri si lahko direktor letalske družbe« zadeve žal navzdol in tako daleč, da kar nekaj, nekoč znanih podjetij s skupaj več kot 2000 zaposlenimi, ni več. V tem trenutku lahko rečemo, da v našem okolju dobro dela podjetje Količevo Karton, tudi Helios, nekateri drugi pa imajo težave zaradi nenadzorovane prodaje lastnikom, ki za nakupe sploh nimajo svojega denarja. V Domžalah smo žal zamudili z obrtno oziroma industrijsko cono in za naprej nimam najboljšega občutka, kar se tiče domžalskega gospodarstva. Bojim se, da tudi ponoven razcvet obrti, kot je bila nekoč, ko sta se občinsko vodstvo in davčna uprava bala, da kdo ne bi odšel iz občine, ni več možen, ker so nas nekatera okolja, predvsem zaradi zagotavljanja prostorskih pogojev, žal prehitela.
Center požarne varnosti Domžale in poklicna gasilska enota, za katere ustanovitev ste si prizadevali tudi vi, je v našem mestu zagotovo pomembna skupnost. Kako pa skrbite za stalni razvoj centra? Kaj je center predstavljal na začetku in kaj predstavlja danes?
To je res izredno posrečena zadeva, seveda ne po moji zaslugi. Gre za združitev virov in potreb podjetja, občine in države. Vložki vseh teh, mislim, da res dajejo optimalne rezultate in mogoče smo celo edinstven tovrstni primer v Sloveniji. Pri ustanovitvi je veliko prispevalo takratno vodstvo prostovoljnih gasilcev, ki se ni ustrašilo konkurence, ampak je verjelo v sodelovanje. Prav tako je bilo tukaj veliko razumevanje podjetja in tudi občinskih vodstev, da bo poklicna enota v veliki meri izboljšala požarno varnost ljudi. Konec koncev je veliko pomagalo tudi kar nekaj znanih Domžalčanov, ki so nam odpirali vrata pri državnih ustanovah. Center danes predstavlja zagotovilo, da imajo občani Domžal, Lukovice, Moravč, Trzina in vsi ljudje, ki se znajdejo na cestah in v tunelih od Črnuč do Vranskega, na razpolago najboljšo možno oskrbo v primeru požarov oziroma prometnih nesreč. Na fante iz Centra požarne varnosti, opremo in njihove uspešne intervencije sem res ponosen. Med drugim ste tudi predsednik prostovoljnega industrijskega društva Helios, aktivni v okviru KS Slavka Šlandra Domžale, ste med ustanovitelji Rotary kluba Domžale in tudi nekdanji pred-
sednik, aktivni v lokalni politiki, ^ Poleg uspešnega delovanja na področju gospodarstva, kako združite vse prostovoljne aktivnosti, delovne obveznosti in družinsko življenje?
Pri prostovoljnem industrijskem gasilskem društvu gre predsedovanje že po tradiciji poslovode-čemu tovarne na Količevem, V tem primeru sem to trenutno jaz. Drugače pa predvsem skušamo gojiti prepričanje, da smo v tej tovarni, torej tovarni barv in lakov, življenjsko odvisni od požarnega varstva in, da mora biti vsak He-liosovec tudi gasilec, sicer v naši tovarni ne more delati. Vse druge stvari pa zahtevajo le občasne aktivnosti in se jih da brez večjih problemov uskladiti.
Kolegi in sodelavci vas cenijo, priznavajo vam odkritost, požrtvovalno delo, strokovnost, poštenost in iskren odnos. Kako pa bi vi predstavili sebe? Kot člana lokalne skupnosti, kot predstavnika gospodarstva, kot osebo?
Vaše ugotovitve v vprašanju so seveda močno pretirane. Mogoče sem po dolgih letih uspel nekaj narediti le na eni temi in sicer, da pri delu in komunikacijah s sodelavci ne grem »na prvo žogo«, kot nekateri pravijo hitrim reakcijam. To sem prebral pred več kot 20 leti v nekem učbeniku in vseskozi poskušal, kaj narediti na tem. Zdaj, ko se približujem šestdesetim letom, pa imam mogoče le nekaj uspeha.
V preteklosti ste zastopali interese delavcev v okviru Zbora združenega dela, občane in občanke ste zastopali kot dolgoletni, cenjeni občinski svetnik, prav tako ste velik zagovornik zakonitosti delovanja naše občine in upoštevanja pravne države. Katero od teh nalog bi predstavili kot največji izziv? Kje ste lahko, po vašem mnenju, največ prispevali k skupnosti in zakaj?
Pravo je bila in je moja velika ljubezen. To sem nekako uresničeval prav skozi delo v občinskem svetu, saj se v službi že praktično 20 let ukvarjam z drugimi stvarmi. Glede preteklosti sta mi ostala v spominu predvsem dva dogodka. Eden je spomin na čas, ko smo res hitro, v rekordnem, zelo kratkem času in s sodelovanjem vseh občinskim odbornikov, ki smo bili takrat v svetu, ne glede na politično usmerjenost, sprejeli lokacijski načrt za avtocesto in tudi poskrbeli, da so bili ustrezno zaščiteni interesi občine Domžale. Če primerjamo, kako se tovrstni projekti vodijo danes, kako na primer poteka sprejemanje trase železniških tirov od Kopra so Sežane, kako potekajo postopki glede smeti, lahko ta naš primer skoraj gotovo izpostavimo kot dobrega. Druga stvar, ki mi je ostala v spominu, je še iz časa mojega dela v občinski skupščini še v prejšnji državi. Po zaslugi Domžalčanke, ki je bila kasneje tudi ustavna sodnica, sem imel možnost sodelovati pri delu zadnje ustavne komisije pred spremembo države. Ko so bile te spremembe sprejete in smo šli iz stavbe, kjer je bila takratna republiška skupščina, so nas zunaj pred stavbo pričakali ljudje in nam ploskali. Ne vem, če se je tovrstna situacija, da bi ljudje poslancem ploskali, kasneje še kdaj ponovila. Občutek je bil pa res enkraten. To sta dogodka, ki sta mi v vsem tem času ostala najbolj v spominu. Morda še to, kar sem za vaš časopis nekoč že povedal: Domžale so vedno, kar pomnim, imele dobre župane in to se na življenju občine tudi pozna.
Za konec pa še vprašanje - kaj vam pomeni zlato priznanje občine Domžale, ki ste ga prejeli?
Domžale so bile najboljša občina, Domžale so še danes zelo dobra občina in vesel in ponosen sem, da sem lahko delal v taki občini in temu ustrezno mi pomeni tudi priznanje.
Mateja A. Kegel
rwîçKSSi

sobota, 12. maj
18h HIŠA PRAVUlC / animirani film / Kerity la maison des contes / 2009, Francija, Italija / r: Dominique Monfery / 76 min, sinhronizorano, 4+
20h ŽELEZNA LADY/ biografska drama /The Iran Lady / 2011, VB, Francija / r: Phyllida Lloyd /105 min
torek, 15. maj
20h SEVER-SEVEROZAHOD/triler
North by Northwest /1959, ZDA/ r: Alfred Hitchcock /136 min
četrtek, 17. maj
18h V DEŽEU KRVI IN MEDU / vojna drama / In the Land of Blood and Honey / 2011, ZDA / r: A. Jolie /127 min 20:30h ZAKLONIŠČE / drama / Take Shelter / 2011, ZDA / r: Jeff Nichols/123 min
petek, 18. maj
18h ZAKLONIŠČE / drama /Take Shelter/ 2011, ZDA/ r: Jeff Nichols/123 min
20:30h DEŽELI KRVI IN MEDU / vojna drama / In the Land of Blood and Honey/2011, ZDA/r: A. Jolie/127 min
sobota, 19. maj
18h v DEŽEU KRVI IN MEDU / vojna drama / In the Land of Blood and Honey / 2011, ZDA / r: A. Jolie /127 min 20:30h ZAKLONIŠČE / drama / Take Shelter / 2011, ZDA / r: Jeff Nichols /123 min	__
HITCHCOCK
ponedeljek, 21. maj
20h PTIČI/triler/TheBirds/ 1963, ZDA / r: Alfred Hitchcock /119 min
sreda, 23. maj
18h LORAX/ animirana družinska pustolovščina / Dr. Seuss' The Lorax/ 2012, ZDA / r: Chris Renaud, Kyle Balda / 94 min, sinhronizorano, 6+
20h NAMIŠUENE UUBEZNI / drama / Les amours imaginaires / 2010, Kanada / r: Xavier Dolan /102 min
ponedeljek, 28. maj
20h ŠE ENO LETO / komična drama / Another Year / 2010, VB / r: Mike Leigh/129 min/abonma FILMSKI
torek, 29. maj
18h L0RAX/ animirana družinska pustolovščina / Dr. Seuss' The Lorax/2012, ZDA/ r: Chris Renaud, Kyle Balda /94 min, sinhronizorano, 6+
20h NAMIŠUENE UUBEZNI / drama / Les amours imaginaires / 2010, Kanada / r: Xavier Dolan /102 min
sreda, 30. maj
18h LORAX/animirana družinska pustolovščina / Dr. Seuss' The Lorax/ 2012, ZDA / r: Chris Renaud, Kyle Balda / 94 min, sinhronizorano, 6+
20h VIHARNI VRH / drama / Wuthering Heights/ 2011 / Velika Britanija / r: Andrea Arnold /129 min
četrtek, 1-junij
20h VIHARNI VRH / drama / Wuthering Heights/ 2011 / Velika Britanija / r: Andrea Arnold /129 min
petek, 2. junij
20h VIHARNI VRH / drama / Wuthering Heights/ 2011 / Velika Britanija / r: Andrea Arnold /129 min
NAPOVEDUJEMO V MESECU JUNIJU
-	Sol življenja (prikupna komedija o mladem italijanskem upokojencu)
-	Archeo (filmska meditacija Jana Cvitkoviča)
-	Masaker (kako eni starši obiščejo druge in razrešujejo probleme njhihovih otrok)
-	imamo papeža (... ki pa noče biti papež in je zelo nenavaden)
-	Jekleno nebo (prihajamo v miru: nacistična invazija iz vesolja)
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 1. junija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 23. maja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
11. MAJ 20I2
praznik občine domžale
5
Praznovanje občinskega praznika in
60. obletnice od razglasitve Domžal za mestno občino
Na občinski praznik, 19. aprila, se občani in občanke spominjamo dogodkov iz preteklosti, na katere smo ponosni oziroma so del naše bogate zgodovine. Na ta dan vsako leto praznujemo zavest in ponos, da pripadamo naši občini in našim rodovom. Ob tem praznujemo lepoto naše narave in kulturne dediščine, našo delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspehe, za katere je še kako pomembno medsebojno razumevanje, pomoč in prijateljstvo.
Otvoritev pločnika in avtobusne postaje v Nožicah
Krajani Nožic so v petek, 13. aprila, uradno dobili svojo avtobusno postajo. Pomembno pridobitev lahko potrdijo predvsem krajani, ki so vezani na javni prevoz. Do sedaj so morali namreč vsakodnevno na avtobus čakati ob prometni cesti brez pločnika.
Župan Občine Domžale, Toni Dragar in predsednica Krajevne skupnosti Homec-Nožice, Marjeta Rode, sta se na otvoritev pripeljala z avtobusom Kam busa, ki pelje na redni liniji Ljubljana-Domžale-Nožice-Kamnik. Tako se je pričela krajša slovesnost, katere so se udeležili tudi podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, podžupan Občine Domžale, mag. Lovro Lončar, nekateri občinski svetniki in številni krajani. Župan je dejal, da je posebno vesel vsake nove pridobitev v občini, še posebej pa tovrstnih, saj z njimi zagotavljamo boljšo varnost udeležencev v prometu. Predsednica Krajevne skupnosti Homec-Nožice, Marjeta Rode, se je zahvalila županu in občinskemu oddelku za investicije, še posebej pa lastnikom zemljišč, ki so bili naklonjeni izgradnji avtobusnega postajališča in pločnika. Slovesnost so še dodatno poživeli glasbeni zvoki članov ansambla Zajc in Nožic.
Današnje leto je še posebej pomembno, saj smo poleg občinskega praznika praznovali tudi 60. obletnico razglasitve Domžal za mestno občino. Občina Domžale je visoki jubilej pospremila z veliko pozornostjo in s številnimi prireditvami ter dogodki. Ob prazniku je izšla tudi publikacija priznanega raziskovalca slovenske in krajevne zgodovine prof. dr. Miroslava Stiplovška z naslovom Nastanek Mestne občine Domžale leta 1952 - pomembna pre-
lomnica v upravnem razvoju domžalskega območja. Dr. Stiplovšek v svojem delu osvetljuje pot do razglasitve Domžal za trg leta 1925 in za mestno občino leta 1952 in s tem spomni na pomembne dogodke iz zgodovine Domžal in njihovega širšega območja.
Občinski praznik so zaznamovali naslednji dogodki:
Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj v Kulturnem domu Franca Bernika
Na slavnostni akademiji, ki je potekala v sredo, 18. aprila, je župan Občine Domžale, Toni Dragar, med gosti pozdravil predsednika državnega zbora dr. Gregorja Viranta, poslanca Sašo Kos in Roberta Hrovata, častna občana dr. Miroslava Stiplovška in Jožeta Pogačnika, podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc, podžupana mag. Lovra Lončarja, občinske svetnike in svetnice ter druge pomembne goste, ki so tako ali drugače povezani z občino Domžale.
Slavnostna akademija je namenjena predvsem nagrajencem. »Podajanje na nova področja ali nove smeri je tvegano, vendar pa so nagrade lahko izjemne. Pogosto si ljudje ne želimo sprememb, saj nam je sedanje stanje udobnejše. Ko se vendarle pomaknemo iz območja ugodja, se lahko to zelo obrestuje. Človek namreč raste in se razvija le, če se uči opazovati svoje okolje, postavlja vprašanja in preučuje nove zamisli. Na koncu je pomembno le, da smo ponosni na to, kar smo, da cenimo tako svoje delo kot tudi delo drugih, obenem pa se ob uspehih veselimo, med tem ko ob neuspehih še bolj zagrizemo v svoje delo,« je v svojem govoru povedal župan, ki je nato po pestrem kulturnem programu vsem nagrajencem podelil nagrade. Več o nagrajencih si lahko preberete na naslednji strani.
Domžalskih 60 - osrednja proslava ob občinskem prazniku v Hali komunalnega centra
Prav v čast 60. obletnici razglasitve Domžal za Mestno občino, je v Hali komunalnega centra v četrtek, 19. aprila, potekala osrednja proslava. Zabavno--kulturni program so popestrili: Godba Domžale, Domžalski komorni zbor, Domžalski rokodelci, Folklorna skupina KD Groblje, Domžalski likovniki, Teja Gregorin in Klemen Bauer, Združeni domžalski pevski zbori, Združeni otroški pevski zbori domžalskih osnovnih šol, Otroška folklorna skupina KD Domžale, Otroška plesna skupina Ola la iz Koprivnice, Matjaž Brojan, Ansambel Leteči muzikanti in Eva Černe.
Slavnostni govornik na proslavi je bil župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je povedal: "Ko že govorim o razvoju mesta, naj poudarim, da se trudimo prebiti skozi mnoge ovire, ki nam stojijo na poti pri preoblikovanju tako želenega centra mesta. Ovire, ki se jih mnogi ne zavedajo, nam pa pomenijo nepremostljiv problem, ki bi ga vsi zelo radi rešili."
Ob prazniku občine Domžale je župan izrekel zahvalo vsem, ki se na kakršen koli način trudijo in pomagajo pri razvoju občine, za konec pa vsem skupaj zaželel prijetno bivanje v domžalski občini ter veliko skupnega razumevanja, tako doma kot tudi v skupnosti v kateri živimo.
Otvoritev novega mostu čez Kamniško Bistrico v Biščah
Slovesna otvoritev mostu čez Kamniško Bistrico, ki povezuje Bišče in Selo pri Ihanu, je potekala v petek, 20. aprila. Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je ob otvoritvi povedal, da je novi most pomembna pridobitev tako za krajane kot tudi občane. Kljub trenutni gospodarski situaciji se Občina trudi, da izvede nujne investicije, brez katerih bi bilo življenje marsikaterega občana oteženo. Trak so slavnostno prerezali župan, direktor Gorenjske gradbene družbe, Branko Žiberna, predsednik KS Ihan, Janez Gregorič in krajanka Ivanka Mežnar in tako most predali svojemu namenu. Dogodek so popestrili tudi nastopajoči učenci Osnovne šole Domžale, podružnična šola Ihan. Izgradnjo novega mostu je izvedla Gorenjska gradbena družba d.d., vrednost investicije je bila 561.629 EUR.
Svečano odprtje Slamnikarskega muzeja
V petek, 20. aprila, se je v Godbenem domu Domžale svečano odprl Slamnikarski muzej. Stalna muzejska postavitev slamnikarstva je živa razstava, ki bo širila vedenje, vzbujala in krepila zavest o tristoletni domžalski slamnikarski dediščini. Več o tem si lahko preberete na strani 8.
6
•	•	IV*	I	v I
priznanja občine domzale
11. MAJ 20I2
PODELJENA PRIZNANJA IN NAGRADE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Iskrene čestitke vsem prejemnikom letošnjih priznanj
Na osrednji občinski slovesnosti ob letošnjem prazniku Občine Domžale sta župan Toni Dragar in predsednik Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve Peter Verbič podelila letošnja priznanja in nagrade ter čestitala dobitnikom ter jim zaželela še veliko uspehov.
ČASTNI OBČAN
Občine Domžale je za prispevek k vsestranskemu razvoju Občine Domžale ter za predano in uspešno delo v Planinskem društvu Domžale postal Peter PRIMOŽIČ, Domžale, Prečna ulica 16. Peter Primožič se je rodil leta 1939 na Prevaljah in po končani osnovni šoli obiskoval gimnazijo v Kamniku. Po študiju prava se je kot univerzitetni diplomirani pravnik zaposlil na Občini Domžale. Pravniška znanja in izkušnje je nato udejanjal v uspešnem domžalskem Biroju 71, nato pa je delal v Napredku, kasnejšem VELE, in se leta 2001 upokojil. V družbeno politično življenje se je vključil v študentskih letih. Sam pravi, da predvsem v družbeno življenje, saj je svoje delo v takratni SZDL videl predvsem kot nalogo, kako ljudem pomagati pri reševanju težav in jih vključevati v soodločanje. V letih 1983 - 1986 je opravljal funkcijo družbenega pravobranilca, leta 1986 pa je bil izvoljen za predsednika Skupščine Občine Domžale. To je bilo obdobje odličnega
sodelovanja z občankami in občani ter čas velikih dosežkov. Vse dejavnosti, vsi kraji, vse generacije so bili deležni napredka na mnogih področjih: melioracije vodotokov, gradnja nasipov, nova črpališča pitne vode in dodatni kilometri vodovodov ter kanalizacij, asfaltnih cest, plinifikacije in urejenih križišč. V to obdobje sodijo nov vrtec v Mengšu, prizidki k šolam Preserje, Dob, Rodica in Srednji šoli v Domžalah, dom športnih organizacij, poletno gledališče na Studencu, počitniški dom za otroke na Krku, povečano poštno poslopje s sodobno telefonsko centralo, priprave na gradnjo Centra požarne varnosti in drugo. Izjemen razvoj v obdobju njegovega predsednikova-nja lahko pripišemo pripravljenosti, da se dobre projekte podpre s samoprispevkom, prostovoljnim delom in dodatnimi sredstvi ter odločenosti, da se z največjim soglasjem uresniči dogovorjene načrte. Ves čas Primožičevega pravniškega delovanja je bil povezan z volilnimi opravili v občini. Sprva je bil tajnik občinske volilne komisije, v zadnjih desetletjih njen predsednik, vse do zadnjih volitev 2010. Tudi na tem področju je vseskozi izkazoval svoje organizacijske in strokovne sposobnosti ter pozitiven odnos do sodelavcev.
Večina Domžalčanov pa Petra Primožiča pozna tudi kot predanega planinca, ki je več kot desetletje Planinskemu društvu Domžale tudi predsedoval. Njegovo vodenje, pred-
Peter Primožič
vsem pa povezovalnost, so zaznamovali številni uspehi: izboljšanje materialnih - prostorskih pogojev (Domžalski dom na Veliki planini, plezališče na Rodici), usposabljanje in vzgajanje strokovnih delavcev, vodnikov, markacistov, alpinističnih inštruktorjev, oživitev dela z mladimi, uspešne alpinistične odprave. Bil je tudi pobudnik danes vse bolj priljubljenega in množičnega tradicionalnega srečanja planincev pri Domžalskem domu na Mali planini zadnjo avgustovsko nedeljo. S svojim prizadevnim delom, predvsem z osebnim zgledom, kjer ni manjkalo prostovoljnega dela - zlasti pri urejanju Domžalskega doma, je Peter Primožič vzor planincem, predvsem pa mladim, ki imajo planine in gore radi.
Nedvomno je Peter Primožič s svojim predanim strokovnim delom veliko prispeval k razvoju nekdanje in sedanje Občine Domžale ter še posebej k prepoznavnosti in množičnosti gorništva v občini.
ČASTNI OBČAN
Občine Domžale je za bogat knjižni opus, ki pomembno prispeva k poznavanju kulture in zgodovine Občine Domžale in publicistična dela s področja zgodovine zobozdravstva postal dr. Velimir VULI-KIC, Domžale, Plečnikova ulica 5/a
Primarij dr. Velimir Vulikič, dr. sto-

Marko Vresk
Breda Kokalj - Limbek
matologije, se je rodil 9. aprila 1931 v vasi Vitomirica pri Peči na Kosovu. Po mali maturi leta 1947 se je vpisal na Sanitetno oficirsko šolo v Beogradu, ki se je leto kasneje preselila v Šentvid nad Ljubljano. Po končanem šolanju za dentista je kot častnik opravljal delo zobnega terapevta v vojaških enotah po Sloveniji. Leta 1952 se je poročil z Domžalčanko Amalijo Zarnik ter si v Domžalah ustvaril dom in družino. Leta 1957 je vpisal študij stomatologije na ljubljanski Medicinski fakulteti. Po končanem študiju se je zaposlil v vojaški bolnišnici Mladika v Ljubljani ter bil predstojnik Stomatološkega oddelka in referent za zobozdravstvo ljubljanskega arma-dnega območja - vse do invalidske upokojitve. Leta 1965 je v dogovoru z Zdravstvenim domom Domžale v zobni ambulanti ustanovil ordinacijo za ortodontijo, tako da otrokom in staršem ni bilo treba hoditi v Ljubljano. Leta 1971 je kot prvi stomatolog v JLA opravil magisterij, leta 1985 pa zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: Zobozdravstvo v NOB na Slovenskem. Zgodovino tega področja in pomembnih posameznikov je ohranil v več knjigah in številnih publicističnih prispevkih. Ves čas se je ob delu ukvarjal z raziskovanjem, publiciranjem, urejanjem vojaškega strokovnega časopisa in se podiplomsko izpopolnjeval v stroki. V začetku sedemdesetih let so se začeli zaostrovati odnosi zno-
traj partije. Ker je mislil s svojo glavo, so ga hoteli premestiti v drugo republiko. Zahteval je demobilizaci-jo, vendar so prošnjo zavrnili. Tako je ostal v Mladiki do invalidske upokojitve leta 1978. V letu 1991 (in pred tem) je aktivno podpiral osamosvojitev Slovenije in leta 1988 aktivno sodeloval tudi na obeh zborih kulturnih delavcev na temo Suverenost slovenskega naroda. Od samega začetka je bil član Svetovnega slovenskega kongresa, ki je igral pomembno vlogo pri osamosvajanju in mednarodnem priznanju Slovenije. Ze več kot 60 let se ukvarja s pisanjem strokovnih stomatoloških prispevkov, črtic in proze. Doslej je napisal 26 knjig, od katerih so za Domžale pomembne: V zrcalu Račnega potoka, Senator s sv. Trojice, Bratje Pirnat, Ljudje izpod vrha Sv. Trojice, Glasbenik Stane Habe -Vrhničan v Domžalah, Domžalska leta prof. Matije Tomca, avtobiografsko delo Iz življenja vojaškega zobozdravnika, 50 let Gasilske zveze Domžale, Gregor Ahčin, slovenski kiropraktik in 60 let poletnega gledališča na Studencu - kronika. Dr. Vulikič je član desetih društev, sekcij in klubov, med drugim tudi Muzejskega društva Domžale in Društva diabetikov Domžale. Za svoje delo je prejel številna priznanja in odličja: Kajuhovo nagrado, priznanje Gasilske zveze Domžale in priznanja Občine Domžale. Dr. Vulikič živi in dela v Domžalah že 60 let. S svojim delom je obogatil naše poznavanje kulture in zgodovine občine Domžale pa tudi širše. Njegovo strokovno delo je neprecenljivo. Dr. Vulikič je človek z izjemnimi dosežki in človek, na katerega smo občani Občine Domžale zelo ponosni.
ZLATO PLAKETO
je za dolgoletno prizadevno delo in prispevek k razvoju Občine Dom-
žale, podjetja Helios, Centra požarne varnosti Domžale, prostovoljnega gasilstva in dobrodelnega delovanja v Rotary klubu Domžale prejel mag. Marko VRESK, Domžale, Miklošičeva 1/e K uspehom cenjenega in uglednega mednarodnega podjetja Helios je s svojim strokovnim znanjem, organizacijskimi sposobnostmi in prizadevnim delom prispeval tudi mag. Marko Vresk, ki že dlje časa opravlja fUnkcijo podpredsednika uprave celotne poslovne skupine Helios, še pomembnejša pa je njegova vloga v Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o., kjer opravlja funkcijo direktorja. Mag. Marko Vresk si je prizadeval za ustanovitev Centra požarne varnosti Domžale in poklicne gasilske enote. Vseskozi skrbno spremlja razvoj centra in tudi s konkretnimi pobudami ter predlogi prispeva k njegovemu razvoju. Je tudi član Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios, kjer opravlja funkcijo predsednika. S svojim tovariškim odnosom, strokovnim pristopom in prizadevnim delom je pomembno vplival na dobro delo društva.
Mag. Marko Vresk je v družbeno političnem življenju Občine Domžale poznan že vrsto let, saj je funkcije opravljal že v nekdanji Skupščini Občine Domžale - v okviru Zbora združenega dela. V njem je zastopal interese delavstva, posebej pa se je angažiral na področju pravniških problemov in skupaj s sodelavci postavljal pravne temelje današnje Občine Domžale. Vrsto let je bil predsednik statutarno - pravne komisije, kjer je zagovarjal zakonitost in upoštevanje pravne države. Več mandatov je bil eden najbolj cenjenih svetnikov v občinskem svetu Občine Domžale, kjer je s svojim strokovnim znanjem, zlasti na področju prava, pomembno prispeval k zakonitemu delu.
Prezreti pa ne smemo niti njegovih
France Stražar
Ivanka Brodar
Poklicna gasilska enota CPV Domžale
Mara Vilar

r m
Kulturno društvo Senožeti
Valentin Pavli
Rudi Schoss
Založba MIŠ
Saša Golob
Jure Šinkovec
11. MAJ 20I2
•	•	IV*	I	V I
priznanja občine domžale
7
aktivnosti na področju dela Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale, kjer je bil dolgo časa član sveta krajevne skupnosti. Mag. Marko Vresk je tudi eden od ustanoviteljev Rotary kluba Domžale, ki že več kot deset let uspešno opravlja humanitarno in dobrodelno dejavnost - tako v občini Domžale kot v sosednjih občinah. Je tudi bivši predsednik Rotary kluba Domžale in eden od nosilcev humanitarnih akcij.
Njegovi kolegi in kolegice v LDS, Liberalni demokraciji Slovenije, Domžale, mag. Marka Vreska, cenimo zaradi njegovega požrtvovalnega dela, zaradi odkritosti in strokovnega znanja, pa tudi zaradi poštenosti in iskrenega odnosa.
SREBRNI PLAKETI
Srebrno plaketo je za dolgoletno prizadevno strokovno delo na področju zdravljenja srca in ožilja ter odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni, še posebej za prispevek k ustanovitvi in delu Društva diabetikov Domžale, prejela Breda KOKALJ - LIMBEK, Rova, Hra-
stičje 16
Breda Kokalj-Limbek je leta 1970 diplomirala na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa je opravila specialistični izpit iz interne medicine in podiplomski študij kardiologije. Po zaposlitvi na Interni kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani se je leta 1984 kot prva kardiologinja zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale, leta 1985 pa je pričela še z diabetološko ambulanto in s tem postala začetnica teh dveh, danes tako pomembnih vej medicine v Domžalah. Od leta 1994 deluje kot zdravnica zasebnica s koncesijo. Je članica slovenskega in evropskega združenja kardiologov in diabetologov. Stalno se strokovno izpopolnjuje doma in v tujini, mnogokrat pa tudi predava zdravnikom in bolnikom.
S sodelavci je pred 25 leti ustanovila Društvo diabetikov Domžale, ki je zelo dejavno in šteje prek 500 članov. Zelo ji je pri srcu preventiva bolezni, to je zdrav slog življenja, k čemur spodbuja tudi svoje bolnike. Je skrbna, ljubezniva, ima človeško toplino in materinsko srce, izostren posluh za stisko in potrebe bolnikov. Za bolnike si vzame čas, se jim resnično posveča in žrtvuje. Zeli, da bi tudi bolan človek živel polno in srečno življenje, da bi imel upanje in se veselil življenja ter tako lažje udomačil svojo bolezen. Njen optimizem nam vrača zaupanje v medicinsko vedo, ki je hkrati znanost in umetnost.
Breda Kokalj-Limbek je bila v mladosti predana športnica in uspešna igralka namiznega tenisa, tudi večkratna državna prvakinja in državna reprezentantka ter uspešna tekmovalka na SPENT leta 1965 v Ljubljani. Uspehe beleži tudi v smučanju in alpinizmu.
Poleg družinskega in poklicnega življenja je bila v mandatih 1994 do 2002 svetnica Občinskega sveta Občine Domžale, kjer se je aktivno vključevala v delo delovnih teles na področju družbenih dejavnosti, posebej na področjih sociale, varstva otrok in zdravstva. V času političnega delovanja se je ves čas zavzemala tudi za razvoj in dobrobit svoje krajevne skupnosti.
Srebrno plaketo je za dolgoletno prizadevno delo na področju kulturne dejavnosti, še posebej za njegov prispevek k ustanovitvi in delovanju Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan prejel France STRAŽAR, Ljubljana, Rožna dolina V/41
France Stražar je že leta 1951 z vrstniki osnoval »neformalno« manjšo gledališko skupino, ki je nadaljevala kmalu po vojni začeto kulturno življenje na Studencu. Leta 1955 je France, ki je tudi igral, ob pomoči brata Toneta prvič režiral celovečerno igro. Njegova zasluga pa je, da je dramska skupina po njegovem prihodu od vojakov v letu 1959 ponovno oživela in pod njegovim režijskim vodstvom pripravljala tudi po dve premieri na leto. Skupaj z igralci je zaslužen, da je nadaljeval začeto delo svojih predhodnikov, ga ohranjal, spodbujal in se trudil za kakovostno rast društva in nje-
govih predstav. France Stražar je vseskozi eden od vidnejših članov društva. Nenazadnje je bilo tudi na njegovo pobudo ustanovljeno samostojno Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - 10. novembra 1962. Kot režiser in velikokrat tudi igralec v posameznih vlogah je v društvu aktivno deloval do leta 1966, ko se je odselil v Ljubljano, vendar je društvu v različnih vlogah ostal zvest vse do danes. Ves čas v društvu aktivno dela, nepogrešljiv je pri organizaciji predstav in prireditev. Več let je bil asistent režije pri domačih gledaliških predstavah, v zadnjih letih pa je vodja predstav. S svojimi talenti, izkušnjami, organizacijskimi sposobnostmi, predanim delom ter priljubljenostjo med člani in članicami društva je nepogrešljiv člen v zgodovini društva, kjer ima posebno mesto. Kljub oddaljenosti od Poletnega gledališča Studenec z veseljem prevzema v društvu odgovorna dela, z elanom in mladostno energijo pa daje pozitiven zgled tudi mlajšim članom društva. Izjemen posluh za lepoto besede je izkazal z izdajo svoje pesniške zbirke z naslovom Zapoj tišina. France Stražar ima velike zasluge za vzpodbujanje in ohranjanje kulturne dejavnosti ne samo v Kulturnem društvu Miran Jarc na Studencu, temveč v širši okolici.
BRONASTE PLAKETE
so prejeli: Ivanka BRODAR, Hudo, Kovaška cesta 14 za številne uspehe na razstavi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ in prispevek k promociji Občine Domžale
Ivanka Brodar, ki v letu 2012 praznuje svoj visoki življenjski jubilej, že vrsto let promovira Občino Domžale s svojimi domačimi dobrotami: potico in krofi, saj je na tradicionalnem tekmovanju - razstavi na Ptuju Dobrote slovenskih kmetij prejela že sedem zlatih priznanj za potico in krofe, je pa tudi dobitnica srebrnih in bronastih priznanj. Aktivno deluje v vrsti društev, med njimi tudi v Društvu podeželskih žena Domžale, ki jo je lani predlagalo za kmetico leta, v Turističnem društvu Radomlje in v drugih društvih, ki so ji za njeno predano delo že podelili številna priznanja. Z dobrotami se predstavlja tudi na različnih prireditvah, katerih nosilka je Občina Domžale (Hitovo sejmarjenje, prireditve v Cešminovem parku, v Ar-boretumu Volčji Potok). Ivanka Brodar, ki dobrote s svoje kmetije pripravlja z veliko ljubezni in na že malce pozabljen domač način, je tudi ljubiteljica slovenske narodne noše, s katero se velikokrat pojavlja na različnih prireditvah.
POKLICNA GASILSKA ENOTA CPV DOMŽALE, Količevo 2,
za požrtvovalno delo na področju požarne varnosti in sodelovanje v civilni zaščiti
Poklicna gasilska enota Center požarne varnosti je bila ustanovljena leta 1990, operativno pa je v objektu na jugovzhodni strani podjetja Helios ob cesti Vir - Radomlje začela z delom 15. 6. 1991. Danes je ena izmed najbolje opremljenih in organiziranih tovrstnih enot v Sloveniji. Opremljena je z vrsto najsodobnejših vozil, s katerimi opravljajo dejavnosti reševanja na cesti in reševanja pri nesrečah z nevarnimi snovmi. Leta 2005, po končani izgradnji trojanskih tunelov, jim je bilo zaupano tudi reševanje in gašenje v predorih. Osnovna dejavnost Centra požarne varnosti Domžale od začetka ostaja zagotavljanje visokega nivoja požarne varnosti v podjetju Helios. Poklicni gasilci skrbijo predvsem za preventivno dejavnost, hkrati pa s svojim delovanjem na širšem območju in povezovanjem s prostovoljnimi gasilskimi enotami zagotavljajo primerno požarno varnost ter posege v primeru požarov in naravnih nesreč. So pomemben del civilne zaščite.
Mara VILAR, Domžale, Cesta talcev 14, za prizadevno delo na področju kulture, predvsem za njen prispevek k ohranjanju ljudskih pesmi
Mara Vilar, ki letos praznuje ži-
vljenjski jubilej, izhaja iz glasbene družine Capuder iz Moravč. Kot članica pretežno ženskega kolektiva TOKO je ustanovila in od leta 1978 kot pevovodkinja vodila ženski pevski zbor, iz katerega se je razvila današnja pevska skupina ljudske pevke. Te že vrsto let uspešno prepevajo v okviru Kulturnega društva Domžale in ohranjajo predvsem stare, že skoraj pozabljene ljudske pesmi. Z delom v KD Domžale so bili ustvarjeni pogoji za osvajanje številnih manj oziroma neznanih ljudskih viž, ki kar vrejo iz srca njihove vztrajne in njim tako ljube voditeljice Mare. Njihovo prepevanje, s katerim se predstavljajo doma in v tujini, je postalo vedno bolj kakovostno tudi po zaslugi glasbenih mentorjev. Pevke so izdale dve zgoščenki (Kdor ima srce in Peli so jih mati moja), z lično pesmarico, izdano v letu 2011, s katero voditeljica Mara Vilar s sodelavci želi ohraniti že skoraj pozabljene ljudske pesmi.
Kulturno društvo SENOŽETI, Radomlje Prešernova ulica 43, za ustvarjalno delo, s katerim njegovi člani bogatijo kulturno življenje občine
Likovno društvo Senožeti je bilo ustanovljeno pred desetimi leti z željo, da bi jim druženje omogočalo več strokovnega znanja in priložnosti za uresničevanje lastnih talentov in ambicij na področju slikarstva. V tem času se je društvo razvilo v prepoznavno znamko in sistem, ki združuje skoraj šestdeset ustvarjalcev in ustvarjalk, ki s slikarskimi kolonijami, strokovnimi ekskurzijami, predvsem pa razstavami lepšajo svoje življenje in življenje vseh, ki imajo njihovo likovno ustvarjalnost radi.
Ivanka MLAKAR, Studenec pri Krtini 4, za dolgoletno predanost Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan in uspešno odigrane številne vloge Ivanka Mlakar je že več kot deset let aktivna članica Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Prepričljivo in karakterno je v ljubiteljskem gledališču na Studencu nastopila v številnih gledaliških predstavah, kjer smo jo lahko občudovali tako v glavnih kot stranskih vlogah. Ivanka Mlakar je z naravnim talentom in izredno ljubeznijo do gledališča veliko prispevala k rasti in prepoznavnosti gledaliških predstav na Studencu.
Valentin PAVLI, Domžale, Aškerčeva ulica 14, za dolgoletno prizadevno delo v Kulturnem društvu Godba Domžale
Med člane Godbe Domžale, ki so posebej prispevali k njeni uspešnosti, sodi tudi Valentin Pavli, trobentač - krilničar, velik človek in odličen instrumentalist, ki je pustil neizbrisen pečat tudi kot predsednik godbe med leti 1978-
1982. Pod njegovim vodstvom je bilo namreč urejeno lastništvo Godbenega doma. Odlikujejo ga preudarnost, umirjenost in logična človeška razumskost, ki jih danes doživimo zelo redko.
Rudi SCHOSS, Trzin, Zorkova ulica 6, za zavzeto delo pri vodenju in organizaciji pohodništva in planinstva v okviru Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Rudija Schossa pri vodenju in organizaciji pohodništva in planinstva v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje, odlikuje velika prizadevnost in zavzetost, skrb za varnost pohodnikov in velika ljubezen do naših gora. Hkrati uspešno vodi tudi različne pohode, ki se jih je pod njegovim vodstvom v zadnjih letih udeležilo blizu 7.000 udeležencev. Ti so na njih preživeli veliko prijetnih trenutkov ter si krepili zdravje in dobro počutje.
Založba MIŠ, Gorjuša 33, za izdajanje kakovostnih knjig za otroke in mladino, vrhunskih del slovenskih avtorjev in prevedenih del iz manj znanih držav
Založba Miš je prepoznavna slovenska založba, ki je v desetih letih delovanja Domžale postavila na zemljevid mladinske literature ter prispevala k izdajanju kakovostnih knjig za otroke in mladino. Je tudi pobudnica in soorganiza-torka prvega slovenskega mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Založba je prejela številna strokovna priznanja za izdajanje del slovenskih avtorjev in kakovostnih prevodnih del iz manj znanih držav, s katerimi bogati slovenski kulturni prostor.
Na slovesnosti so podelili tudi dve PRIZNANJI ŽUPANA
SAŠA GOLOB, gimnastičarka, za številne domače in mednarodne uspehe v gimnastičnem mnogoboju in na posameznih orodjih, s katerimi si je zagotovila sodelovanje na poletnih olimpijskih igrah letos v Londonu, kjer bo nastopila kot edina slovenska telovadka.
JURE ŠINKOVEC član Skakalnega kluba SSK SAM IHAN, za uspešno skakanje v svetovnem pokalu, kjer je zbral 163 točk -največ doslej, dosegel 11. mesto in bil član slovenske zmagovite skakalne ekipe na eni od tekem svetovnega pokala ter je skupaj s kolegi nosilec bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v poletih na Norveškem Čestitamo!
Pred dopustom pod platneno streho
Mnogi svoj dopust ali letne počitnice radi izkoristijo pod platneno streho, saj takšen način zagotavlja pristen in prijazen način preživljanja prostega časa v neposrednem stiku z naravo. Tisti, ki se navdušujejo nad kampiranjem, že vedo, da takšnega načina ne bi zamenjali niti z najboljšim hotelom.
' popravilo, servis in menjava pri šotorih in predprostorih ' izdelava novih tend ' menjava folij za čolne
Tudi urejenih avto kampov je vse več, saj nam zagotavljajo veliko udobja. Avto kampov ne bomo našli samo ob obali, temveč tudi v notranjosti, ob rekah in jezerih, celo v gorskem svetu. Zdaj je pravi čas, da preverite stanje vaše kamp opreme, da vas kakšna neprijetnost ne bo presenetila tik pred odhodom na dopust.
Barbara Orehek Girandon s.p.,
Bernikova 12, Domžale, e: bcamp@siol.net t: 01 72 11 840, f: 01 72 19 296
Anketa
Kaj vam je všeč v mesecu maju?
Maj, mesec ljubezni, lepega vremena, športnih dogodkov, ozelenele narave itd. To je le nekaj oznak, ki jih ljudje dodajajo k imenu petega zaporednega meseca v koledarju. Seveda je za to kar nekaj razlogov, saj dnevi res postajajo daljši, temperature višje, narava se je dokončno prebudila in vse okrog nas zeleni in cveti, pričenjajo se košnje trav, iz omar potegnemo lahkotnejša oblačila^
Kaj pa pomeni mesec maj naključno mimoidočim občanom in občankam naše občine? Kaj jim je všeč v maju? Preberite^
Tadej, 19 let, Domžale
Maj je idealen za začetek športnega udejstvovanja na prostem, saj so temperature že prijetne, letos je bilo sicer že kar prevroče. Zato več prostega časa namenim športnim aktivnostim, rad kolesarim in tečem ter igram tenis. Seveda pa je tudi v šoli sedaj že bolj pestro, čeprav lepo vreme kar kliče ven iz zaprtih prostorov. Upam, da se vreme ne bo preveč hitro pokvarilo in da ne bomo imeli sedaj v pomladanskih mesecih pravega poletnega vremena z vročino, poleti pa bolj hladno in deževno. Rajši vidim, da sedaj malo več dežuje in da je poletje res tisto pravo, s toplim in sončnim vremenom ter toplim morjem. Mesec maj pa je tudi mesec ljubezni in mesec mladih, mogoče tudi zato, ker v toplih dneh mlade pač vleče ven, na prosto, in je zato občutek, da so ulice in mesta polna mladih.
Sandi, 37 let, Domžale
Mesec maj za mene pomeni mesec, ko se aktivno začne delo na vrtu - od košnje trave dalje. Delo se sicer začenja že prej, v bistvu konec zime z obrezovanjem dreves itd., ampak maj pa pomeni res tisti začetek rednih opravil na vrtu. Med ta opravila seveda štejem tudi prijetne popoldneve ob vikendih, ko doma na vrtu pečemo na žaru. Me je pa letošnji maj presenetil z vremenom - je poletno vroče z nevihtami in tudi s točo, kaj takega se v preteklosti res ni dogajalo. To vsekakor kaže, da se nekaj nenavadnega dogaja z vremenom in to povezujem s klimatskimi spremembami. Upam, da se takšno vreme ne bo stopnjevalo v vedno hujše nevihte ter vročino, ker bo res nevzdržno. Drugače pa je mesec maj lahko najprijetnejši mesec v letu, saj še ne bi smelo biti prevroče, tistega marčnega ali aprilskega mraza pa tudi ne.
Mateja, 18 let, Vir
Mesec maj je mesec ljubezni, romantike, lepih čustev in veselja. To je zame najlepši mesec v letu, pomlad pa ni moj najljubši letni čas, rajši imam poletje. Mesec maj mi pomeni veliko, saj je kar nekaj meni najljubših dogodkov, povezanih z njim. Če bi bilo možno, bi jaz imela pet mesecev na leto mesec maj, ostalo pa poletne mesece. Realnost je seveda drugačna, ampak lepo pa bi bilo tako, kajne?
Andreja, 28 let, Radomlje
V	maju sem spoznala svojo ljubezen in se čez nekaj let z njo tudi poročila, zato imam na ta mesec lepe spomine. Je pa vsekakor to mesec, ki že naznanja poletje, lepo vreme in čas, ko smo ljudje več zunaj, na prostem. Imam občutek, da mi več časa ostaja za družino in prijatelje ter tudi zase, verjetno zaradi tega, ker so dnevi daljši in seveda tudi toplejši. Upam, da bo maj tudi za druge prijeten mesec, saj imam občutek, da so ljudje srečnejši in zadovoljnejši tudi navzven, saj to večkrat odkrito pokažejo. Kljub lepotam maja pa je seveda potrebno biti realen, saj nobena stvar ne traja večno in tudi maj se bo kar hitro poslovil, na srečo pa prihajajo po njemu še prijetnejši poletni meseci.
Martin, 34 let, Domžale
Maj za mene ni nič kaj posebnega, je pač eden od mesecev v letu. Res je, da se v maju prične opazno toplejše vreme, ampak tega smo letos imeli že tudi aprila. Vseeno pa se je lepše sprehajati po mestu, če je vreme prijetno, tudi izleti v naravo so zanimivejši. Maj sicer pomeni tudi konec smučarske sezone, saj se zaradi temperatur in pomanjkanja snega na naših smučiščih res lahko dokončno odločimo, da smuči do naslednje sezone postavimo v shrambo. Seveda pa nimam nič proti tistim, ki imajo maj za najlepši mesec v letu - naj uživajo in vsi skupaj se imejmo kar se da lepo.
Helena, 46 let, Vir
Pomlad doseže svoj vrhunec v maju, ko se narava povsem spremeni in ozeleni. Tudi domače živali opazijo spremembo vremena in poveča se število sprehajalcev s psi ob Kamniški Bistrici. Zal se pri tem pokaže tudi (ne)kul-tura nekaterih, saj se poveča tudi število smeti ob rekreativnih poteh in to se mi ne zdi ne lepo in ne prav. Vsakdo naj počisti za seboj, pa bomo imeli vsi lepše okolje. Sama imam maj rada, ne samo zaradi lepšega vremena, ampak tudi zato, ker sem lahko dlje časa na vrtu v prijetni senci ali pa na sprehodih v naravi. Začnem tudi bolj redno uporabljati kolo, za rekreativne namene in pa tudi za manjše opravke (trgovina itd.).
Marjan, 71 let, Domžale
V	lepem vremenu, ki se začne maja, se rad podam na sprehode. Druženje z naravo mi pomeni nekaj edinstvenega in lepo je biti v stiku z njo, pa naj sije sonce ali dežuje. Letos smo sicer imeli kar pisan začetek maja - od poletnih temperatur in dežja s točo pa vse do vremensko mirnejših in prijetnejših dni. Vročine in mraza ne prenašam najbolje in april in maj ter potem september in oktober sta za mene najprijetnejša. Poleti in pozimi pa sem rajši notri in se poleti hladim, pozimi pa grejem. Maj je seveda tudi prvi mesec v letu, ki nima črke R v imenu in včasih smo rekli tako, da lahko začnemo hodit bosi naokrog šele takrat, ko se bo pričel prvi mesec brez črke R v imenu in obratno, ko pride prvi mesec s črko R (september) je tudi konec obdobja, ko lahko brezskrbno hodimo bosi naokrog. Sedaj tega seveda ne upoštevam več, ampak ko sem bil mlad, pa je bilo temu res tako.
Suzana, 21 let, Domžale
Maj mi pomeni lepe spomine na doživetja v preteklih letih v majskih mesecih in pa prijetne dni, ki sedaj prihajajo in me prevevajo z mislijo na lepo vreme in doživetja. Pričakovanja mladih so seveda povsem v skladu z opisom tega meseca - ljubezen, ljubezen in še enkrat ljubezen. Le kdo ne bi rad spoznal in se zaljubil v tisto pravo osebo? In zakaj to ne bi bilo ravno v maju? Mi pa maj pomeni tudi mesec, ko se začnejo bolj množično odvijati športne prireditve na prostem, pa tudi razni koncerti in zabave. Ne pravijo zaman, da je maj mesec ljubezni in veselja, saj narava s toplimi dnevi in lepim vremenom kar sama poskrbi za prijetnejše počutje ljudi. Zato vsem želim čim lepši maj.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
8
domžale
11. MAJ 20I2
odprtje slamnikarskega muzeja domžale
Poznati preteklost pomeni ceniti sedanjost in čutiti odgovornost do prihodnosti
Milan Marinič je v svojem nagovoru razmišljal o vseh, ki so tako ali drugače vključeni v izdelek - muzejsko razstavo. »Omeniti bi moral najmanj 70 oseb, na stotine pa jih je iz preteklih stoletjih, ki so s svojo iznajdljivostjo, znanjem, pridobljenim neposredno zaradi želje po poenostavitvi postopkov, pripeljali izdelovanje slamnikov tako daleč, da je na tem območju zraslo mesto Domžale,« je dejal, na prvem mestu pa izrazil dobrodošlico, poklon in čestitke članom študijske skupine, ki je opravila nadvse pomembno delo pri zasnovi in izvedbi muzejske postavitve. Posebej je omenil prispevek Matjaža Brojana, ki je kar 40 let svojega življenja namenil zbiranju s področja slamnikarstva, kar je bil pomemben začetni vir, ki je omogočil raziskovanje. V muzejski zbirki je tako prek 350 predmetov zasebnega zbiralca Matjaža Brojana. Nadvse pomembno je, da bo zbirka služila nadaljnjemu raziskovalnemu delu naše preteklosti, saj sedanja razstava želi biti prostor spomina in ohranjanja znanja o slamnikarstvu ter tako biti pomembna sooblikovalka duše našega mesta. V imenu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je obljubil, da bodo skrbeli, da bo muzejska razstava živ organizem, če bodo le izpolnjeni vsaj minimalni pogoji za njeno življenje. Tu bo prostor za drobne kulturne dogodke, vezane na našo zgodovino, tu bodo potekale predstavitve slamnikarstva in učne ure pletenja kit in šivanja slamnikov za šolske skupine, ^ ter zaključil: »Dobrih idej imamo še veliko. Dobrodošli.«
Matjaž Brojan je ob odprtju sla-mnikarske zbirke povedal: »Z razstavo so se Domžale naposled oddolžile prednikom, hkrati pa storile nekaj, kar podaljšuje vedenje o identitetnih domžalskih dejavnostih v prihodnje čase. Poudariti želim veliko ustvarjalno dejanje in vrednost dela vseh v Studijskem krožku, ki so brezplačno storili veliko dragoceno, pravzaprav neprecenljivo dejanje zato, da imamo danes v Domžalah muzej. Ponosen sem na svoje prednike, hvaležen pa vsem, posebej Milanu Mariniču, da je vztrajal v uresničevanju projekta. Naš muzej bomo dograjevali, z njim pa imamo čudovit poligon, ki v naši zavesti lahko samo krepi slamnikarsko zavest Dom-žalcev in ponos nad storjenim v preteklosti.
O začetkih in zgodovini slamnikar-stva ter svoji poti na ta posebej pomembni del zgodovine našega mesta je spregovorila Saša Roškar ter med drugim dejala, da je slamnikarstvo v Domžalah in okoliških krajih pomenilo v slovenskem merilu, pa tudi v merilu Avstro-ogrske monarhije, nekaj edinstvenega, saj se je skoraj polovica prebivalstva med Kranjem in reko Savo ukvarjala s pletenjem slamnatih kit in šivanjem slamnikov. A hkrati se zgodovina istodobnih centrov slamnikarstva po Evropi bere, kot da bi brali domžalsko zgodovino: podeželje iz pšenične slame, ki je pravzaprav tisto, kar ostane pri gojenju žita, plete slamnate kite in iz
ManuFakturLna akcija v maju
SSrriLOlVi in MOOfyl B(mCK Domfale v bitJŠlbLagmif^tcL Vaie
KUPOIM

AKC L J A POTEM A v fA.^ nuf 4 ktu ri r>|ih riyn^lniriuDflMiAiLAH.
UCUhu C^OUN
'WiKri 'ii| I .11' i - 'fa
. II . .'I ti. i'
-i- .'"
I -	, -
njih jih v lokalnih centrih šiva slamnike, ki jih prodajajo blizu in daleč. Slamniki sčasoma niso več le zaščita pred soncem poljskih delavcev, ampak postanejo modni dodatek, predmet želje in prestiža. Trgovina s slamniki in predvsem trgovina s surovinami in polizdelki - kakovostno slamo, kitami in modnimi dodatki, je bila globalna. V drugi polovici 19. stoletja so tukaj šivali slamnike iz kit, ki so prihajale iz Italije, Švice, Anglije, pa tudi iz Kitajske in Japonske. Prav tako je bila globalna tehnologija. Kljub mnogim novostim, ki so bile v postopku izdelave slamnika uvedene, da bi se skrajšal čas, potreben za njegovo izdelavo, in tudi da bi se pocenili stroški njegove izdelave, proces izdelave slamnatega pokrivala še vedno zahteva posamezne faze in postopke, ki jih ni mogoče preskočiti. V tovarni Univerzale, ki je, če odmislimo lastniška prehajanja, najdlje pri nas izdelovala slamnike, se tehnologija, in tudi konkretno - stroji, niso menjali od njene postavitve.
Spremenil se je energent, ki je stroje poganjal, a šivalke so vsaj od leta 1908 do 2003 šivale na istih šivalnih strojih. Dotaknila se je vloge tirolskega kapitala, ki je v drugi polovici 19. stoletja začel vidno spreminjati podobo domžalskih vasi, naštela največja podjetja in njihovo vlogo ter ob koncu povedala, da je preplet različnih okoliščin - predvsem formiranje novih političnih in gospodarskih enot - razcvetelo slamnikarsko industrijo grobo ustavil. Kljub trudu mnogih, ki so znanje in izdelke ohranjali krepko čez polovico 20. stoletja, je bila zlata doba slamni-karstva v teh krajih za vedno mimo. Svoj kratko zgodovinsko uro slamni-karstva je zaključila: »Naša želja je bila, da prebudimo domače spomine
Stalno razstavo 300 let slamni-karstva je pripravil Studijski krožek Slamnikarstvo, ki je deloval pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in strokovnim vodstvom Gorenjskega muzeja iz Kranja. V krožku so sodelovali: Ana Beno, Matjaž Brojan, mag. Tatjana Dolžan Eržen (mentorica), Urška Justin, Roman Kos, Joži Košak, Igor Kuzmič, Milan Marinič, Vilma Vrtačnik Merčun, Helena Rant, Saša Roškar, Katarina Rus Kru-šelj, Zora Torkar, Vera Vojska in Barbara Zupanc Oberwalder.
in zavest, da je bila slamnikarska preteklost nekaj, s čimer so ti kraji močno zaznamovani.«
V kratkem kulturnem programu sta sodelovala Godba Domžale in Mešani pevski zbor Slamnik Ihan ter voditeljica Dragi Jeretina Anžin, pred odhodom v Godbeni dom Domžale pa je prisotne pozdravil in čestital ter se zahvalim vsem, ki so kakorkoli prispevali k pomembni pridobitvi Občine Domžale - Toni Dragar, župan, ki je skupaj z direktorjem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter člani Studijskega krožka odprl Sla-mnikarski muzej Domžale.
Vera Vojska
In kaj si lahko v muzeju ogledate: preveč, da bi našteli vse, zato samo nekateri naslovi: Kako so slamniki našli Domžale, Od slame do kite, Od kite do slamnika, O indus-tralizaciji, O zlati dobi 1870 - 1914, O življenju s tovarno, O delu v evropskih mestih in Ameriki, pa O zatonu slamnikarstva, O spominih in sledovih, ki ostajajo. Dobrodošli od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro.
osrednja občinska prireditev Ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju
Praznik je imel, ima in bo
imel velik pomen za naš naroc.
(Tlanufaktura So
-«vvv w ninuti biMi^
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in Občina Domžale sta nas tudi letos povabila na osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju, ki je bila ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Zeje - Sveta Trojica, 27. aprila 2012 v Domu krajanov v Zejah. Tudi tokrat je bila dvorana skoraj premajhna za vse, ki so želeli s svojo prisotnostjo počastiti dan, ko se spomnimo vseh generacij slovenskih upornikov in časov, ko so Slovenci nastopali zoper fašizem in nacizem. Je spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte - spomin na usodni čas, ko se je enotnost in upornost slovenskega naroda razmahnila v zavidljivi moči in razsežnosti, hkrati pa je to praznik, s katerim se spomnimo pogumnih dejanj in močne volje slovenskega naroda proti vsem sovražnikom slovenstva.
O vsem tem je govoril tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je po pozdravu vseh poudaril, da je 27. april - dan upora proti sovražniku, praznik, ki je imel, ima in bo imel velik pomen za naš narod, saj dogodki med leti 1941 in 1945 prinašajo temeljne vrednote, pomembne za vse Slovence, ki so tudi v tem času izkazali svojo stoletno upornost in obranili svojo kulturo. Čestital je ob prazniku in zaželel vsem prijetne prvomajske praznike.
Slavnostni govornik Tit Turnšek, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, se je najprej spomnil dni, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je bila slovenski narod, ki je izpričal potreben pogum za upor proti okupatorju, ker smo želeli biti svobodni. 27.000 padlih partizanov ter 45.000 drugih žrtev vojne ne sme biti nikoli zaman. Govoril je o obnovi domovine, o pogumu v času informbiroja in o pogumu, ki smo ga zbrali 1991, ko
smo rekli ne bivši domovini - tudi s Prešernovimi verzi - Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!«
Poudaril je, da je praznovanje 27. aprila in poudarjanje vrednot NOB pomemben del zgodovine in dediščine, nato pa je spomnil na aktualno problematiko, na zelo slabo stanje v državi, kjer 200.000 ljudi živi pod pragom revščine in predstavil nekatere možnosti prihrankov od odhoda slovenske vojske iz Afganistana do postavitve lesne industrije ter gradbeništva na noge, do obdavčenja kapitala in dobičkov pa tudi čisto preproste odločitve: vzemimo tistim, ki imajo, ne le revežem ^ Po njegovem mnenju se moramo sami odločiti, ne pa da nam tujci govorijo, kaj moramo storiti. Kar nas je lahko
strah, je strah ^ ne smemo se odpovedati nacionalnosti in se vedno spomniti besed Ivana Cankarja o hlapčevanju. Čestital je ob prazniku upora proti okupatorju in zaželel prijetne praznične dni.
V kulturnem programu smo prisluhnili Godbi Domžale z dirigentom Damjanom Tomažinom, ki je z igranjem tudi po uradni slovesnosti popestrila praznični dan; učencem -recitatorjem iz Osnovne šole Dob, ki jih je za nastop pripravila Marta Kržan, Moškemu pevskemu zboru Radomlje, ki je zapel partizanske pesmi, harmonikarju Tinetu Lesja-ku ter recitatorki Janki Jerman, ki je pripravila vezno besedo, s katerim sta se skupaj z Zlatko Levstek sprehodili skozi slovensko zgodovino uporništva.
Ob zaključku slovesnosti sta podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Domžale Marija Majhenič podelila Ani Lenič in Hermanu Brezniku srebrni plaketi ZZB NOV Slovenije. Dobitnica priznanja Ana Lenič je v zahvali poudarila pomen prenašanja vrednot NOB na mlajše generacije, Herman Breznik, ki bi vojno vedno spreminjal v mir in sovraštvo v prijateljstvo, pa je prireditev zaključil z daljšo recitacijo.
Slovesnost je povezovala Draga Je-retina Anžin, ki je v veznem besedilu med drugim povedala: Zahvaljeni prisrčno za ljubezen,/ gorečo brez vračila in plačila,/ ki ste jo živeli in živite,/ ki ste z njo gradili in gradite/ dom in domovino.
Vera Vojska
11. MAJ 20I2
društva
9
podeljeni srebrni plaketi zveze združenj borcev nob Slovenije
Iskrene čestitke Ani Lenič in Hermanu Brezniku!
Na osrednji občinski prireditvi ob 27.
14. kegljaski turnir za pokal občine domžale
Kegljačem organizatorja
turnirja vsa prva mesta
Na tokratnem že XIV. tradicionalnem kegljaškem turnirju za pokal Občine Domžale so kegljačice in kegljači Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine osvojili vsa prva mesta v vseh konkurencah. Društvo je tradicionalni turnir pripravilo 21. aprila 2012 na sodobnem šestste-znem kegljišču v Kamniku, nastopilo pa je 32 tekmovalk in tekmovalcev iz šestih pokrajinskih društev Zveze paraplegikov Slovenije. Kegljačice in kegljači so po skupinah tekmovali tako v ekipni kot v posamični konkurenci. Tekmovalci so imeli na voljo kar 120 metov - 60 na polno in 60 na čiščenje. Za pravilen potek tekmovanja so skrbeli sodniki Slavko Tomc, Franci Grubar in Grega Grubar.
V	ekipni konkurenci je prvo mesto s 1837 keglji osvojila prva ekipa organizatorjev, druga je bila ekipa DP severne Štajerske s 1690 podrtimi keglji, tretja pa druga ekipa DP ljubljanske pokrajine, ki je podrla 1554 kegljev.
V	moški konkurenci je prvo mesto osvojil Viktor Rupnik LJ (471), drugo lanski zmagovalec Anton Kanc NM (463), tretje pa Roman Hrženjak CE (442).
V	konkurenci žensk je prvo mesto z najboljšim rezultatom turnirja osvojila Senka Ivaniševič LJ (481), drugo mesto je kljub poškodbi roke osvojila Cvetka Štirn LJ (409), tretje pa Nataša Godec MB (237). Tekmovanje kegljačev tetraplegikov in veteranov so organizatorji združili v eno skupino. Največ kegljev je podrl Slavko Ivančič LJ (449), drugi je bil Vinko Hauzer MB (404), tretji pa ponovno kegljač ljubljanskega
društva Hasan Cauševič (338) Pokale in priznanja so zmagovalcem podelili župan Toni Dragar, ki je bil že na desetih turnirjih, svetnica občinskega sveta Občine Domžale Vera Vojska in direktor Zavoda za šport Domžale Janez Zupančič. Ob razglasitvi rezultatov je namestnica predsednika društva Mirjam Kanalec čestitala za občinski praznik in se zahvalila županu Toniju Dragarju ne le za moralno, temveč tudi finančno podporo, ki jo društvu nudi domžalska občina. Poleg pomoči pri organizaciji tega tradicionalnega turnirja sofinancira tudi druge posebne socialne programe, odzvala pa se je tudi prošnji za nakup novega kombija. Zahvala pa velja tudi organizatorki teh turnirjev Cvetki Stirn, ki ima večino zaslug, da ta športni kegljaški dogodek denarno podpirajo številni pokrovitelji in donatorji. Zato ji je župan Občine Domžale Toni Dragar izročil posebno priznanje. Turnir so poleg glavnega pokrovitelja Občine Domžale podprli še: Zavod za šport Domžale, Brown Forman Worldwide d.o.o., Klimer Stirn d.n.o., Občina Trzin, Občina Sodražica, Verpex - Peter Verbič ml. Jarše, MG inštalaterstvo d.o.o., Mercator d.d., Simps's medicinski pripomočki, Ortosana d.o.o., Občina Moravče, Igor Bizilj, Avto GP - Peter Govejšek s.p., Avto servis Božo Kveder s.p., Helpy d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d., Janez Mal, Smid - Vehovar Videm Dobrepolje, Zveza paraplegikov Slovenije.
aprilu - dnevu upora proti okupatorju 27. aprila 2012 v Domu krajanov v Zejah so podelili tudi srebrni plaketi Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Prejela sta ju Ana Lenič in Herman Breznik.
Tovariš Herman Breznik
je srebrno plaketo prejel na predlog Krajevne organizacije Vencelj Perko Domžale. Dobitnik srebrne plakete je bil rojen 16. aprila 1931 na Podrečju, v delavski družini, ki se je vključila v OF in postala kurirska postojanka, dva brata sta padla za svobodo; 11-le-tni Herman je bil vključen v kurirsko obveščevalno službo. Po vojni je bil kot mladinec organizacijski sekretar SKOJ-a Okrajnega komiteja v Kamniku in Ljubljani, udeleženec delovnih akcij, vrednote NOB pa je
NOB Vencelj Perko, kjer ga cenijo po njegovem vsestranskem aktivnem delu in zavzemanju za vrednote NOB. Skupaj z družino je aktivno sodeloval tudi pri osamosvajanju Slovenije, saj je bilo v njihovi hiši tajno skrivališče orožja, za kar so na pročelje hiše prejeli obeležje društva Sever.
Tovarišica Ana Lenič
zagovarjal vse življenje, tudi kot no: pomembnih funkcij v gospodarstvu (direktor Filc Mengeš) in občini
(predsednik Izvršnega sveta in podpredsednik Skupščine Občine Domžale). Kasneje je organiziral srečanja borcev Šlandrove brigade, sodeloval pri postavitvi njenega spomenika in pri gradnji Doma krajanov v Veliki vasi. Član Zveze borcev je od začetka ustanovitve Krajevne organizacije ZB Vir, sedaj pa je aktivni član vodstva Krajevne organizacije za vrednote
MEDOBčiNSKO DRuSTvO iNvALiDOv DOMžALE
Imeli smo zbor članov
Jože Globokar invalidom in to s
Medobčinsko društvo invalidov Domžale deluje na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. V društvo je vključenih 1288 invalidov in 720 podpornih članov. Smo invalidska organizacija, ki ji je Ministrstvo za delo, družino in socialne priznalo status, da deluje v javnem interesu.
Smo društvo posebnega družbenega pomena. Pomagamo invalidom, ko se jim ob nastanku invalidnosti pojavi nešteto težav tako na zdravstvenem, zakonodajnem in finančnem področju ter na področju zaposlovanja. Poleg sredstev FIHO smo prejeli sredstva iz javnih občinskih razpisov o delitvi finančnih sredstev humanitarnih in invalidskih organizacij ter društev. Vsako leto se zberemo in ozremo na delo v preteklem letu. Tudi letos smo se zbrali na zboru članov in ocenili delo v letu 2011. Smo edino društvo v občini Domžale, ki izvaja pet posebnih socialnih programov v dobro
zbor članov drustva vojnih invalidov domžale
ože Brodar ostaja predsednik
Vse prehitro minevajo leta in dnevi ter kar naenkrat se zgodi, da je
^red nami zbor članov ruštva vojnih invalidov Domžale. Tokrat je bil v stari gostilni Mgan v Prelogu pri Domžalah in s številčno udeležbo. Začeli smo s himno ansambla Sever iz okolice Kamnika in s pozdravom vseh prisotnih, ki jim je dobrodošlico izrekel dolgoletni predsednik DVI Jože Brodar. Posebej je pozdravil vabljene goste: tajnico ZDVIS Andrejo Markovič, predsednika DVI Zasavje Zvoneta Tahiroviča in tajnico Urško Hole-šek ter dva člana, in predstavnika Območnega združenja veteranov Domžale, Marka Trampuža. Zbor je vodil delovni predsednik Andrej Štiftar, prisotni pa smo prisluhnili poročilom tajnice Kristine Janežič, ki je podala vsebinsko finančno in poslovno poročilo o delovanju društva v letu 2011, povzetek poslovnega izida za leto 2011 je podal predsednik Nadzornega odbora Andrej Štiftar, ki je povedal, da Nadzorni odbor v finančnem in materialnem poslovanju za leto 2011 ni ugotovil nobenih posebnosti. Pripomb ni bilo, zato je zbor članov poročila soglasno sprejel in prisluhnil Jožetu Brodarju, ki je skupaj s Kristino Janežič predstavil finančni načrt in program dela za leto 2012. Sledile so volitve. Za predsednika je
[ leve: predsednik DVI Domžale Jože , pevka ansambla Veterani, predsednik DVI Zasavje Zvone Tahirovič.
bil predlagan Jože Brodar, za podpredsednika Ciril Rogelj, za tajnika Marko Janežič, blagajničarko Vida Rosulnik, za člane Upravnega odbora pa Lado Črv, Lojze Hrovat in Marjan Zavrl. Za pododbornici društva za območje občin Kamnik in Komenda sta bili predlagani Ivanka Jevšnik in Marija Turkalj. Za predsednika Nadzornega odbora je bil predlagan Janez Cerar, za člana pa Joži Kmetič in Jože Novak. Vsi kandidati so bili soglasno izvoljeni, enako pa sprejeti tudi novi pravni akti društva. Ob prejemu republiškega priznanja DVI Slovenije iz rok Jožeta Brodarja, predsednika DVI Domžale, smo čestitali praporščaku Janezu Cerarju, ki je prejel priznanje za dolgoletno pomoč in podporo društvu.
Jože Novak in Urška Holešek
Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov:
Ob obiskih članov na domu smo spoznali njihovo življenje in probleme, s katerimi se srečujejo oni in njihovi svojci. Našli smo načine, kako doseči čim večjo neodvisnost in samostojnost invalidov, za druženje s sebi enakimi, za pravilno odločanje v različnih situacijah. Z invalidi smo se srečevali na njihovih domovih in društvenih prostorih ob različnih situacijah (za rojstne dni, ob prihodu novega leta, ob javih hudih bolezni). ta program je bilo vključenih 667 invalidov in smo za izvedbo le-tega porabili 12.295,94 evra. Občina Domžale je za izvedbo programa prispevala 2.548 evrov za vključenih 439 invalidov iz njene občine.
Pomoč invalidom za ohranjevanje zdravja po težkih operativnih posegih ali nastali invalidnosti
pVo
gih
Inv
nvalidom smo omogočili ohranjevanje in nadgradnjo obstoječih fizičnih in psihičnih sposobnosti ter tako izboljšali kakovost njihovega življenja in doseganje čim večje neodvisnosti in samostojnosti invalidov za vključevanje v življenjske skupnosti in za uveljavljanje skupnih interesov. Omogočilo smo jim okrevanja v različnih okrevališčih, zdraviliščih in termah, ki so primerno dostopne invalidom. Za izvedbo posebnega programa smo porabili 4.145 evrov in je bilo vključenih 477 invalidov.
Občina Domžale je za vključenih 214 invalidov iz občine Domžale za izvedbo programa sofinancirala 2.246 evrov.
Ohranjevanje psihofizičnih sposobnosti invalidov skozi rekreacijo in šport
Imeli smo organizirano rekreacijo za skupine invalidov, s katero so dosegli boljšo telesno kondicijo in ohranjevali zdravje. Z druženjem so krepili medsebojne socialne vezi in občutek ena-
je srebrno plaketo prejela na predlog Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan. Dobitnica priznanja je bila rojena 23. februarja 1943 in stanuje v Ihanu. Obiskovala je nižjo ijo v Domžalah, nato pa uči-
komemoracije pri spomeniku padlim za svobodo v Ihanu, vsakoletnem pohodu in komemoraciji pri spomeniku na Oklem, tradicionalne prireditve ob ihanskem krajevnem prazniku in drugih slovesnostih. Vsa leta poučevanja
se je trudila, da so imeli osnovnošolci v Ihanu pozitivni odnos do vrednot NOB, vključevala jih je pri pripravi kulturnega programa in skrbi za okolje. Čestitamo!
Vera Vojska
teljišče. Postala je učiteljica na ihanski šoli, prepričana, da se ji u sanje. Z možem Jožetom sta zgrad
uresničujejo L sta zgradila dom, v katerem sta se jima rodila sinova Iztok in Jože. Med ihanskimi učenci je preživela, kot pravi, 35 čudovitih let. Njena posebna ljubezen je veljala prvošolčkom. Vseskozi je bila zelo dejavna v domači vasi. V času njenega učiteljevanja so bili učitelji povezovalci in aktivni udeleženci vsega, zlasti kulturnega dogajanja v kraju in povezovalci tega s širšo skupnostjo. Tovarišica Ana je vseskozi aktivno sodelovala in živela s krajem, še posebej pa je sodelovala pri uresničevanju naslednjih prireditev: vsakoletne
kopravnosti v ožjem in širšem življenjskem okolju. Invalidi so se vključili v različne športne dejavnosti, kot so balinanje, kegljanje, pikado, šah, bowling, plavanje, namizni tenis in streljanje. Tekmovali smo na lokalni in državni ravni ter dosegli dobre rezultate. Vključenih v progam je bilo 921 invalidov in smo za izvedbo porabili 5.910,21 evra.
Občina Domžale je za ta posebno program prispevala 1.396 evrov finančnih sredstev, v katerega je bilo vključenih 383 invalidov iz občine Domžale.
Prva osebna in socialna pomoč ter iformiranje
Organizirana so bila izobraževanja s področju zaposlovanja o pravicah in dolžnostih delodajalcev in delojemalcev, ki izhaj^o iz zakona o delovnih razmerjih. Tudi s področja socialne dejavnosti in vodenja društva smo se izobraževali v sklopu ZDIS. V razgovoru z osebo v duševni stiski smo skupaj evidentirali konkretne probleme, ki so pestili invalide in svetovali možne rešitve.
Izvajali smo preventivne preglede krvi na KS, Hol, TG in merili RR, P. Na pregled je prišlo iz domžalske občine 292 invalidov in smo porabili za pripomočke 994,66 evra.
V	program je bilo vključenih 412 invalidov iz za izvedbo programa porabili 1.451 evrov. Občina Domžale je za 174 invalidov prispevala za izvedbo posebnega programa 345 evrov.
Integriranje invalidov v kulturno in družbeno življenje
Organizirali smo oglede kulturnih znamenitosti doma in v tujini. Spoznali smo različne kulture in odnose med ljudmi. Izmenjava življenjskih aktivnosti, zadoščenje ob lastni ustvarjalnosti, dobro počutje, krepitev psihofizičnih kondicije, izmenjava lastnih izkušenj pri reševanju zdravstvenih težav in iznajdljivosti pri premagovanju težav.
V	posebni program je bilo vključenih 254 invalidov in smo za izvedbo porabili 3.746,71 evra.
Občina Domžale je za vključenih 157 invalidov iz domžalske občine za izvedbo programa sofinancirala 465 evrov.
Za izvedbo vseh petih posebnih socialnih programov smo porabili 27.548,86 evra, od tega smo dobili na razpisu občine Domžale 7.000 evrov in Zavoda za šport 2054,62 evra za vključenih 1367 članov. Ostale občine so prispevale za izvedbo programov 1.809,35 evra. Da smo lahko izvedli vse programe, so zaslužni vsi poverjeniki - prostovoljci, mobilni člani društva, svojci in predsednica, ki svoje delo opravljajo s srcem v prid vsakega človeka, pomoči potrebnega. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da smo članom lahko pomagali reševati njihove probleme.
H. Weith
I b. Dai
mPe
\ izzij $lgmnikg
10
društva
11. MAJ 20I2
27. APRIL - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
Upor je bil najbolj veličastno dejanje naše zgodovine
Prav na dan upora proti sovražniku, je državni praznik zaradi mnenja Vlade RS, da tudi na tak način nekaj privarčujemo, minil brez državne proslave, zato so se tisoči zgrnili v Ljubljano na Kongresni trg, kjer je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ob pomoči Mestne občine Ljubljana pripravila proslavo, na kateri smo lahko pozdravili tako prvega predsednika Republike Slovenije, Milana Kučana, kot aktualnega predsednika dr. Danila Tiirka. Med številnimi praporščaki
so bili tudi nosilci praporov iz vseh organizacij in občinskega združenja borcev naše občine. Med več kot deset tisoč udeleženci iz vse Slovenije smo lahko na vsakem koraku srečevali tudi udeležence in udeleženke proslave iz Občine Domžale. Po pozdravu župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča so med partizanskimi pesmimi v izvedbi Partizanskega pevskega zbora in Policijskega orkestra ter recitacijami udeleženci prisluhnili tovarišu Janezu Stanovniku, predsedniku Zveze
Dobrodelni koncert Lions kluba Domžale
Lions klub Domžale prireja veliki dobrodelni koncert, čigar izkupiček bo v celoti namenjen družinam v stiski. Dogodek z vrhunskimi glasbenimi gosti, kot so Anja Bukovec in trio Eroika, bo v soboto, 26. maja, ob 20. uri v športni dvorani Komenda.
V želji, da bi lahko materialno ogroženim družinam kar najbolj pomagali, vas prosimo za pomoč z objavo napovedi koncerta v vašem mediju, obenem pa tudi vas toplo vabimo, da se nam pridružite v Komendi, kjer bo poleg že omenjenih na odru še Simfonični orkester Domžale -Kamnik, dirigirala bosta Patrik Greblo in Simon Krečič, dogodek pa bo povezovala Violeta Tomič.
Vstopnice so na voljo v trgovinah Tuš Perovo, Bakovnik, Mengeš, Domžale, Moste pri Komendi in Preserje ter na prodajnih mestih Even-tima ter prek www.eventim.si
Dodatne informacije:
Karolina Vrtačnik, 041 737 098,
karolina.vrtacnik1@gmail.com We serve - Pomagamo!
Univerza za tretje živlienjsko obdobje Domžale Ljubljanska 58, 1230 Domžale Telefon: 01 722 66 70;
041 727 873 e-mail: univerza.lipa@volia.net lipa.domzale@t-2.net
Dan odprtih vrat društva Lipe Domžale
V tednu vseživljenjskega učenja in Evropskem letu za dejavno staranje in solidarnost med generacijami 2012 odpiramo svoja vrata vsem generacijam. Če vas pot zanese mimo nas in se želite seznaniti z našim delom, se oglasite pri nas v ponedeljek, 21. maja 2012, od 9. do 13. ure.
Dobrodošli!
ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA
VABI V SOBOTO, 26. MAJA 2012, OD 9. DO 12. URE VSE OTROKE, STARE OD 3 DO 8 LET NA
OmOŠKO OLIMPIADO
NA ŠPORTNEM IGRIŠČU PRI OSNOVNI ŠOLI PRESERJE PRI RADOMLJAH
PREIZKUSILI SE BOSTE V RAZLIČNIH DISCIPLINAH: TEK, SKOK V DALJINO, SPRETNOSTI Z ŽOGO, POLIGON, _
VSAK OTROK BO ZMAGOVALEC, ZATO BO DOBIL MEDALJO, MALICO IN SOK.
PRIJAVNINA 6 € PRIJAVITE SE NA DAN PRIREDITVE
V PRIMERU DEŽJA BO OLIMPIADA PRESTAVLJENA NA SEPTEMBER.
LEPO VAS POZDRAVLJAMO IN SE VESELIMO VAŠE UDELEŽBE.
Informacije: 01/722-73-36
ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA
združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki se je najprej dotaknil zgodovine in vseh dogodkov, ki so prispevali k današnji samostojni in svobodni Sloveniji - od nekoč do danes. Posebej se je spomnil 27. aprila 1941 in poudaril, da je bil upor najbolj veličastno dejanje naše zgodovine, pozabil pa ni niti na ljudsko demokracijo in menil, da parlament ni dovolj: »Demokracija rabi glas naroda, kakršen ste vi.« Udeleženci so njegov govor prekinjali z aplavzi, posebej pa so se z
njim strinjali, ko je govoril o aktualni problematiki varčevanja, ki bi moralo biti po njegovem prostovoljno, proporcionalno in pravično, ne pa, da so prizadete porodnice in starejše osebe, ki komaj preživljajo ^ »Tisti, ki jim je sreča dala več, naj tudi prispevajo več; ostali, ki imajo malo, naj v smislu socialne solidarnosti to tudi obdržijo.« Udeleženci so posebej pozdravili tudi Stanov-nikovo izjavo, da nas sila, grožnja in prevara ne bodo pripeljale iz sedanje zagate, smo pa pripravljeni na razumna odrekanja.
Proslava ob dnevu OF in njena velika udeležba sta potrdili, da vrednote narodnoosvobodilnega boja živijo, da jih ljudje cenijo in pričakujejo, da bodo ostale pomemben del sedanjosti in prihodnosti.
V. Vojska
SPOMINI ZIVIJO ^
Vinko Žebovec se spominja časov
partizanstva
Bralcem Slamnika predstavljam tovariša Vinka Zebovca, še vedno zavednega Slovenca in borca za pravice, iz Rudnika pri Radomljah, ki bo v letošnjem letu dopolnil 88 let. Je kmet, udeleženec NOB v Šlandrovi brigadi in drugih enotah vse od 10. januarja 1943 do osvoboditve. Po činu je kapetan v rezervni sestavi ter nosilec več odlikovanj in priznanj. Na vse to je Vinko ponosen. Ko mu je služilo zdravje, se je vseskozi udeleževal srečanj, proslav in skupinskih izletov. Je 40-odstotni vojaški invalid in član Društva vojnih invalidov Domžale ter drugih društev. Kar 25 let je nosil prapor brigade in je tudi prostovoljni krvodajalec, ki je kar 43 krat daroval kri in je ponosen na to humano dejanje. Ko se Vinko udeleži borčevskih proslav, si na uniformo pripne odlikovanja, ki si jih je v različnih borbah v partizanih tudi priboril. Na prehojeno težko pot med NOV in srečno vrnitev v domači rodni kraj mu je ostal lep spomin.
Vsa njegova družina je bila med vojno na strani OF, pet bratov v partizanih, starši v internaciji. Avgusta 1945 se je Vinko vrnil domov na opustošeno kmetijo in prijel za delo. Tovariša Vinka poznajo številni borci in prijatelji, ga spoštujejo in radi z
DRUSTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945
Nadaljujemo z zbiranjem denarja za obnovo zbirnega centra v Brestanici
Člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 obveščamo, da je Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije sprejel sklep, da se v aprilu in maju začne obnova zgornjih prostorov zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici. Za dokončno obnovo naj bi vsak član društva izgnancev prispeval najmanj 10 evrov. Vsa imena darovalcev in višina darovanih prispevkov bodo objavljena v posebni brošuri. Prispevke naj bi zbrali do konca junija 2012. Krajevna organizacija Domžale se je odločila, da prispevke pobira v času uradnih ur - vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta 36, lahko pa jih nakažete tudi na tekoči račun Društva izgnancev Domžale štev.
0230 00256224 157 in pripišete ZA HLEVE.
Društvo izgnancev Slovenije pripravlja tudi III. knjigo SPOMINOV IN PRIČEVANJ, ki je izšla aprila 2012. Prispevek za knjigo je 10 evrov, knjigo lahko naročite v času uradnih ur. Še vedno zbiramo prijave za obisk
njim poklepetajo. Rad se udeležuje srečanj, jubilejev in proslav v domačem kraju in drugod po Sloveniji, saj se le tako srečuje z nekdanjimi borci, obuja spomine na težke čase, na medvojna leta. Prav tako se rad srečuje z veterani vojne za samostojno državo Slovenijo, saj ga ti spoštujejo in se z njim radi pogovarjajo. Tovariš Vinko je žal zadnje čase bolj slabega zdravja. Na kmetiji sta ostala sama s sinom, ki je zaposlen v Gasilski brigadi v Ljubljani. Tudi prapora že nekaj čase več ne nosi. V varstvo ga je izročil prijatelju, s praporom pa vselej počasti obletnico boja na spominskem srečanju v Rudniku pri spomeniku, kjer so na plošči napisani tudi padli borci - Vinkovi bratje. Rad obišče tudi spominsko srečanje na Šipku nad Blagovico. Iskrene čestitke za pokončno držo in sodelovanje v Društvu vojnih invalidov Domžale, veliko zdravja, dobrega počutja in sodelovanja v prihodnje - tudi v ostalih društvih, katerih član si, ter na mnoga leta, prijatelj Vinko, želim avtor prispevka Jože Novak, tudi član DVI Domžale.
Jože Novak
RDEČI KRIZ SLOVENIJE
Prostovoljno krvodajalstvo v Sloveniji
V	teh dneh se je v javnosti pojavila vrsta očitkov o delovanju Zavoda za transfuzijsko medicino. Ministrstvo za zdravje je Rdečemu križu Slovenije poslalo sporočilo, ki ga je podpisal minister Tomaž Gantar.
V	njem sporoča, da je zaradi informacij o delu omenjenega zavoda uvedlo izredni upravni nadzor, saj je dolžnost ministra in pravica javnosti, da pridobita vse potrebne informacije. Ne želijo namreč, da se med ljudmi pojavljajo kakršnikoli dvomi v preglednost delovanja tako pomembne ustanove, kot je Zavod za transfuzijsko medicino.
»Rdeči križ Slovenije je v okviru svojega humanitarnega poslanstva tudi nosilec krvodajalskih akcij in prav zaradi tega se je prostovoljno krvodajalstvo v Sloveniji razvilo na novo, ki je celotnemu zdravstvenemu sistemu v ponos in po katerem se lahko zgledujejo tudi razvitejše države.
Ob tem je potrebno izpostaviti, da imajo krvodajalke in krvodajalci veliko zaupanje v vašo organizacijo. To se odraža tudi v številu odvzemov krvi, ki ste jih opravili v preteklem letu. Organiziranost Rdečega križa kaže na zelo uspešno delovanje območnih in krajevnih organizacij, saj je le z dobro organizirano mrežo na področju krvodajalstva na terenu lahko doseči takšne rezultate, s katerimi se ponaša Rdeči križ Slovenije. Podpora prostovoljnemu krvodajalstvu v Sloveniji ostaja zaveza Ministrstva za zdravje RS. Upam, da je to jasno izraženo tudi z našo podporo ohranitvi prostega dneva za krvodajalce,« piše minister Tomaž Gantar in svoje sporočilo zaključuje z naslednjimi besedami: »Rdečemu križu Slovenije, vašim prostovoljcem in vsem krvodajalcem se iskreno zahvaljujem za vašo iskreno ter nesebično pomoč pomoči potrebnim. Zahvaljujem se vam za dobro sodelovanje in vas lepo pozdravljam.«
Tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale se vsem krvodajalcem iskreno zahvaljuje za plemenita dejanja. Hkrati obvešča, da je naslednja KRVODAJALSKA AKCIJA V DOM-ZALAH 18. in 21. maja med 7. in 13. uro v Domžalskem domu.
Občinsko združen e Rdečega križa Domža
SE O DELU OBMOČNEGA ZDRUZENJA RDEČEGA KRIZA DOMZALE V LETU 2011
Krvodajalske akcije, tečaji prve pomoči, medgeneracijsko sodelovanje ^
Območno združenje Rdečega križa Domžale je imelo v letu 2011 v občini Domžale registriranih 3178 članov, 2507 pa iz ostalih občin. O delu njihovih aktivnosti v letu 2011 smo pisali v prejšnji številki, danes pa še nekaj številk z ostalih področij dela RK.
Krvodajalskih akcij se je v letu 2011 udeležil 2231 krvodajalec. Plan so povečali za 37%. Izvedli so 57 tečajev za voznike in 69 izpitov - za skupaj 1140 kandidatov, posebej tudi za srednjo šolo in gimnazijo Domžale v okviru izbirnih vsebin. Organizirali so pet 12-urnih tečajev, tri ekipe Občine Domžale so se udeležile 15. regijskega tekmovanja ekip PP v Logatcu. Delo, nudenje pomoči, spremljanje, svetovanje starejših, bolnih in invalidnih občanov je pomembna dejav-
nost RK in številnih prostovoljcev. Ti so obiskali, nudili pomoči in svetovanja ter se pogovarjali in skrbno spremljali socialno stanje blizu 2200 starejših, bolnih, invalidnih občanov, organizirani so bili trije izleti, obiskani starejši, osem starejših socialno ogroženih občanov je sedem dni okrevalo na Debelem rtiču, kjer je brezplačno letovalo 20 socialno ogroženih otrok, v okviru ZPM pa še 10.
Program boja proti odvisnostim so izvajali po naslednjih temah: teden boja proti kajenju in alkoholu, sti-gmatizaciji in diskriminaciji okuženih z virusom HIV in za aidsom ter preprečevanje te bolezni. Vse aktivnosti se nadaljujejo tudi v letu 2012.
Vera Vojska
nekdanjega taborišča na Rabu, ki bo predvidoma organiziran 24. in 25. junija 2012, pripravljamo pa tudi prvi letošnji obisk znamenitosti in zanimivosti posameznega območja. Planiramo, da bomo obiskali slovensko Koroško, o izletu pa bomo prijavljene člane in članice pravočasno obvestili. Prijeten in lep maj vam želimo!
D. I.
Družinski pomladni izlet v Prekmurje Društva Sožitje Mengeš
V	soboto, 22. aprila 2012, smo se člani medobčinskega Društva Sožitje Men-
f;š, ki združuje občine Domžale, Komendo, Lukovico, Mengeš, Moravče in rzin, odpravili na družinski izlet. Pot nas je najprej vodila na ogled Oljarne v Središče ob Dravi, kjer smo se naučili, kako stiskajo kakovostno bučno olje, ki smo ga tudi degustirali v različnih bučnih namazih, iz bučnih semen pa so nam za pokušino pripravili rolado in bučno pecivo.
Pot smo nadaljevali do Radencev, kjer smo se sprehodili po parku, se seznanili s kulinariko vzhodnega dela Slovenije, prav vsem je prijal izvrsten bograč.
V	Pušči, ki je prva samostojna romska krajevna skupnost v evropskem prostoru, so nam predstavili življenje in delo Romov. Z zanimanjem smo spremljali kulturni program, kjer so nam predstavili pesmi in plese. Povabili so nas medse, tako da smo skupaj z njimi zapeli in zaplesali.
Po poznem kosilu smo se polni novih vtisov odpeljali proti domu.
Metka Mestek
11. MAJ 20I2
društva
11
Arboretum volčji potok
Predstavila se je tudi Občina Domžale
Konec aprila in v začetku maja je bil Arboretumu Volčji Potok v znamenju 21. razstave tulipanov, več kot dva milijona jih je bilo in kar 200 sort ter novih zasaditev na približno 40 ha; bila je razstava cvetličarstva, vrtnarstva in drevesničarstva, nekateri so se bolj zaustavljali pri razstavi vrtne opreme in vrtnarskem sejmu, še vedno pa si lahko ogledate razstavo orhidej in eksotičnih rastlin. Otroci so se skupaj s starši najhitreje odpravljali do pošastno velikih žuželk in izumrlih velikanov morja, ki vas v arboretumu čakajo vse do 25. junija 2012, oblegani so bili zelenjavni vrtovi, mladi so se razveselili mavričnih iger, izkopavanj fosilov, pa pravljic, različnih delavnic, veliko pozornosti so vzbudili lipicanci in še in še se je dogajalo.
Tudi Občina Domžale se je predstavila
Nosilec letošnjih predstavitev občin, ki je bila povezana s stavbno dediščino in ustvarjanjem arhitekta Plečnika na območju devetih občin, ter je bila del projekta Promocija turističnega območja Srca Slovenije, je bil Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. Občino Domžale, ki se je predstavila skupaj z Občino Komenda 29. aprila 2012, je najboljše predstavila Godba Domžale, ki se je sprehodila po arboretumu in navdušila vse obiskovalce, ki so jim namenjali glasne aplavze in pohvale. Pa ne le zaradi igranja, po katerem nimajo para, temveč so navdušili tudi z novo koreografijo. Čebelarsko
društvo Domžale se je predstavilo z razvojem čebelarskega panja, medenimi izdelki in degustacijo, veliko obiskovalcev pa je obiskalo razstavo izdelkov iz lectovega in kvašenega testa Galerije Lenček. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je predstavilo program 12. kulturnega poletnega festivala Studenec 2012.
In kaj je še zanimivega v Arboretumu Volčji Potok v maju?
Najprej so to dnevi rododendronov, razstava balkonskih zasaditev, razstava tropskih metuljev (med 15. majem in septembrom), tri strokovne predstavitve, med njimi 18. maja Osupljiva drevesa ter 27. maja Pre-
nova sola zdravja za pozitivno energijo, srečne in zadovoljne dudi
Sredi Radomelj je prostor, kjer se vsako jutro zberemo ^
Med »glavnim« mostom čez Kamniško Bistrico v Radomljah in mostom čez isto reko na cesti proti Homcu je bil ob obrežju reke pred kratkim s prostovoljnim delom, predvsem Društva upokojencev Radomlje in njegove Pohodniško--kolesarske sekcije, urejen prostor, ki so ga v četrtek, 19. aprila 2012, ob 8. uri zasedli člani in članice novoustanovljene Šole zdravja Radomlje na svoji prvi rekreaciji »tisoč gibov«.
Pridružili so se jim predstavniki šol zdravja z Vira (voditeljica Fani jim je zaželela vse dobro) in Domžal ter drugi gostje.
Največ sta k prvem srečanju prispevala Vinko in Kati Pele, srce in duša nove šole zdravja, ki sta doslej obiskovala Šolo zdravja Vir, pa Pohodniško-kolesarska sekcija DU Radomlje, ki jo vodi Tine Zabnikar, v veliko pomoč pa mu je žena Vida. Posebno zahvalo je Martin Capu-
der, voditelj kratke slovesnosti, izrekel vodstvu KS Radomlje, katerega predsednik sveta Igor Jeretina je po pozdravu povedal, da so z veseljem sprejeli predlog o ureditvi prostora za šolo zdravja, s katero bodo še kvalitetneje preživljali svoj prosti čas. Pohvaljena je bila tudi članica sveta Danica Merlin, šola zdravja pa se za pomoč zahvaljuje tudi sosednjima KS: Preserje in Homec--Nožice.
krovne trajnice. Otroci so povabljeni na vrsto mavričnih igrarij.
Dobrodošli na rastlinski tržnici
Vsako drugo soboto v mesecu od 9. do 13. ure bo v Arboretumu rastlinska tržnica (na parkirišču pred Vrtnim centrom Arboretum Volčji Potok). Vabljeni ljubitelji in zbiratelji rastlin, ki se ukvarjajo z gojenjem ali imajo prevelike sobne rastline in jih želijo prodati ali zamenjati - udeležba je brezplačna, prijaviti pa se morate najkasneje do četrtka pred soboto, 12. maja 2012, na pri-reditve@arboretum.si ali na tel. štev. 01/831-23-45. Več na www.arbore-tum.si.
Vera Vojska
13. občni zbor zdruzenja ekoloških kmetov zdravo Življenje
Prava ekipa za uspešno delo
vsi ponovno izvoljeni za naslednji mandat, saj boljših ne bi mogli najti. Domžalsko-moravško območje zastopa Franc Ravnikar iz Sv. Trojice. Ponovni predsednik Janez Ocepek, ki to funkcijo uspešno opravlja že od samega začetka, je poudaril, da tako širokega obsega dela ne bi bilo možno peljati in obvladovati brez ekipe, ki se dopolnjuje in deluje skupaj. Podobno bodo aktivnosti potekale tudi v letošnjem letu, s poudarkom na večji prepoznavnosti. Je pa predsednik pozval k temu, da se čim več kmetij odloči sodelovati pri dnevu odprtih vrat, saj je to ena od najboljših možnosti pridobiti in iz prve roke poučiti potrošnika. Edina gostja je združenju čestitala za uspešno delo in mu zaželela veliko pozitivne energije za nadaljnje delo ter izrazila upanje, da tudi v Litiji čim prej zaživi ekološka tržnica. Po uradnem delu je sledila še pogostitev in prijeten družaben klepet ter izmenjava izkušenj.
Vsako leto v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje izberejo drugo lokacijo, kjer pripravijo občni zbor, saj izhajajo njihovi člani iz mnogih občin osrednje Slovenije. Letos so izbrali domžalsko občino in tako se je proti koncu marca v gostilni Mngan zbralo kar lepo število članov. Od vseh povabljenih županov in drugih gostov se je povabilu odzvala samo Lijana Lovše, podžu-panja občine Litija. Združenje je bilo, kot vsa leta doslej, tudi lani zelo delavno. Sodelovalo je na raznih prireditvah, sejmih, organizirali so različna izobraževanja, tečaje, seminarje in strokovne ekskurzije. Skrbeli so za obveščenost članov, promocijo, se javljali na razne razpise, da pridobijo čim več sredstev za delovanje. Nabavljene so bile stojnice, ki jih člani uporabljajo na sejmih, kar se je pokazalo kot dobra ekonomska naložba. Za tako uspešno in plodno delovanje gre zahvala predvsem odličnemu upravnemu odboru. Prav zato so bili
Francka Toman
Šola zdravja Radomlje je bila prva med tovrstnimi šolami, ki si je s prostovoljnim delom sama uredila prostor za vadbo. Poskrbeli so za vse, prvi dan tudi za prijetno druženje z dobrotami, ki so jih pripravili sami. O pomenu vadbe je spregovorila Zdenka Katkič, voditeljica slovenskega projekta šol zdravja. Pohvalila je samoiniciativnost in spomnila, da se po jutru dan pozna. Zaželela jim je vse najboljše ob rednem razmiga-vanju v dobri družbi, brez katere ne gre. Tovrstna rekreacija in druženje jim bo pomagalo, da bodo srečni in zadovoljni ljudje ter vzor vsem generacijam. Aplavza je bila deležna tudi Janka Jerman, svetovalka in avtorica osnutka himne Šole zdravja Radomlje.
Številni rekreativci so bili nad prvim srečanjem Šole zdravja Radomlje iskreno navdušeni in bodo zanesljivo vsako jutro ob 8. uri na bregu Kamniške Bistrice s tisoč gibi skrbeli za svoje zdravje. Naredite tudi vi nekaj več za svoje zdravje in se pridružite Šoli zdravja Radomlje, kjer vas bodo veseli. Obenem pa še njihova zahvala vsem, ki so pomagali, da se s tisoč gibi začne dobro jutro tudi v Radomljah - ob Kamniški Bistrici, ki tako postaja še ena priložnost več za številne prijetne trenutke. Če potrebujete kakršnekoli informacije, pokličite Kati, ki je tudi voditeljica, in Vinka Peleta: 7227-848. Dobrodošli!
Vera Vojska
Foto: Jože Ocepek
turistično društvo jarse-rodica
Izdelovanje butaiic in velikonočna razstava
Dober teden dni pred cvetno nedeljo je v župnišču v Jaršah potekala delavnica izdelovanja butaric in žegnov iz bršljana pod mentorstvom naše članice Francke Lipovec. Francka je zares velika pridobitev za naše društvo, saj se izpod njenih pridnih, spretnih in ustvarjalnih rok rojevajo čudoviti izdelki tako ob velikonočnem času kot tudi ob božiču. Praznovanje cvetne nedelje je označeno s snopi zelenja, lesa in cvetja, zvezanega ali različno oblikovanega v butarice. Dediščina butaric na območju Slovenije se razlikuje po načinu izdelave in tudi po poimenovanju. Prav iz nazivov lahko sklepamo, da so bile nekdaj butare nekakšna kombinacija kruha, peciva in zelenja. V današnjem času tega ne bomo več zasledili, ostale so pomaranče in jabolka, navezana na butarice. V bogato dediščino butaric vsekakor spada snop - butarica velikanka, ki je dolga tudi do 20 metrov. Fantje jo naredijo iz ivinih vej, ki jih na vrhu obrežejo,
očistimo Slovenijo 2012
V KS Dragomelj - Pšata ter v vaseh Bišče, Mala Loka in Sentpavel
Letošnja čistilna akcija v našem kraju je nekaj posebnega v vseh pogledih, ne samo po vse svetovnem obsegu, številu in starostni paleti prostovoljcev, dobri volji in pozitivnemu pristopu, naklonjenemu vremenu, ampak po še bolj prisotnem duhu: želimo in zahtevamo imeti čisto naravo, zato smo tukaj, hvala za akcijo.
Dragomeljska osnovna šola je bila na akcijo povabljena že v petek, 23. marca, in se je akcije udeležila v polnem številu: 240 učencev in 22 učiteljev, nadaljevanje za vse prostovoljce je sledilo v soboto, 24. marca, udeležba 170 krajanov je bila več kot odlična. Nekateri, predvsem šolarji, so bili na akciji kar oba dneva in drugi dan pripeljali še starše, starostni razpon je bil od enega do 80. leta, še posebno dober odziv na akcijo je bil s strani novega naselja Dragomelj. Zjutraj, takoj ob začetku akcije, nas je obiskal tudi župan
Toni Dragar in izrekel pozitivne ocene videnega. Predsednik KS Jože Rožman, nekateri krajani, učitelji šole in koordinatorji same akcije so z deli pričeli že tedne prej z ureditvijo nabrežine ob reki Pšati pod osnovno šolo, sanirano je divje odlagališče v bližini kraja Šentpavel z navozom nove zemlje in zatravitvijo. Vsakdo, ki je prostovoljno sodeloval v tej akciji ali kakorkoli okoljsko pozitivno vplival, je zmagovalec, če uporabim že znano iztočnico: »Vsakdo lahko naredi nekaj za boljši svet in če zraven povabi še vse, ki jih pozna, je učinek toliko boljši«. Zahvala gre vsem akterjem projekta, seveda pa je nemogoče zajeti vse. Zaključek akcije je bil prav tako uspešen kot sam potek, domač golaž, ki so ga pripravili v piceriji Pri Slovenc je teknil da je kaj, poskrbljeno je bilo tudi za osvežitev, pri vseh prisotnih pa je tekla zanimiva debata, vsi smo bili enotnega mne-
nja: starih odpadkov praktično ni več, vendar se sprašujemo, kako to, da smo kljub vsemu spet nabrali dobrih 20 kubičnih metrov smeti. Pojavljajo se nove lokacije odlaganja
odpadkov, kar daje misliti, da se odlaga prav zaradi napovedane čistilne akcije, češ, saj bodo že pospravili. Še so onesnažena področja, predvsem ob nabrežini reke Pšate, tudi to
bomo rešili. Še bolj bomo pozorni do ravnanja z okoljem.
Marjan Kopač Koordinator akcije za območje Dragomelj
sestavijo in povežejo v snop. Vmes vstavljajo pušpan ali bršljan in ga na vrhu okrasijo z barvnimi trakovi, na cvetno nedeljo pa ga nesejo k blagoslovu. Seveda med seboj tudi tekmujejo, kdo bo naredil lepšega. Največji, ki krasi tudi vhod v našo župnijo, je nastal izpod rok Marjana Ručigaja in je visok 8,5 metra. Za izdelavo velikega in lepega žegna potrebujemo veliko časa, saj je treba najprej nabrati zelenje in ga narezati na primerno dolžino. Če žegen ni lep, lahko hitro konča v peči, saj slabega ne želimo dati od sebe.
Butarice, značilne za naše območje, so sestavljene iz leskovih vej, ki jih pripravimo v šop, na vrhu pritrdimo zelenje, to je pušpan, brinove vejice, cipreso, včasih tudi oljko in bršljan (zanj je pomembno, da najdemo takega z bunkicami), potem pa povijamo zavite barvane oblance, ki so zelo prijetni za oko, vendar so brez sleherne zveze s pravo vsebino butaric. Sobota in cvetna nedelja sta v našem župnišču potekali v znamenju velikonočne razstave, s katero smo predstavili tudi velikonočne jedi. Neverjetno, kakšni unikatni izdelki so nastali izpod rok naše Francke, pa tudi izdelki učencev OŠ Rodica, ki so se prav tako predstavili na razstavi, so bili občudovanja vredni. Malokdaj v teku leta so ljudske šege in navade tako tesno povezane s cerkvenim bogoslužjem, kot ob veliki noči, saj so ta praznik že od nekdaj slavili tudi več dni. Mladina se je takrat oblekla v najlepša oblačila, tri ali štiriletni fantki pa so si prvič oblekli hlače, jopič in klobuček, saj so prej nosili oblekice. To je bil tudi dan, ko ni bilo razlike med šolanimi in neukimi, med premožnimi in siromaki, med fužinarji in kovači; do 2. svetovne vojne pa je bil tudi dan plesnih zabav in veselja.
Ohranimo to lepo navado ob velikonočnem času in glejmo, da ostane pristna. Toda kaj, ko včasih tega natančnega in zapletenega dela pri izdelavi butaric ne znamo pravilno ceniti, čeprav samo enkrat na leto kupimo butarico ali žegen.
Nevenka Narobe
12
domžale
11. MAJ 20I2
STOLETNICA
Čestitke
Mariji
Hafner
22. aprila 1912 se je rodila gospa Marija Hafner, Marinka, ki je v krogu svoje družine praznovala svoj 100. rojstni dan. Dan kasneje sta jo v Domu upokojencev Domžale obiskala še župan in podžupanja Občine Domžale Toni Dragar in Andreja Pogačnik Jarc. Gospa Marija je bila obiska izredno vesela in je tudi z veseljem odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Sicer zelo rada govori o svojem življenju, veliko o njej pa ve povedati tudi Simona Siard, njena pranečakinja, s katero je zelo tesno povezana.
V času svojega rojstva je družina Marinke živela v Trstu, kjer je oče opravljal poklic železničarja. Svoja najlepša leta mladosti je preživela v Ratečah pri Škofji Loki. Pri 14. letih je zaradi bolezni izgubila mamo, zato je morala v družini prevzeti njeno vlogo. Kasneje je zaradi svoje vedoželjnosti dosegla, da ji je oče dovolil šolanje in odšla je na študij na učiteljišče. Prav tam se je tudi začela njena učiteljska pot, ki ji je bila predana z vsem srcem. Vojni časi niso prizanesli prav nikomur in tako tudi ne njeni družini. Brat Pepe in mlajša sestra sta umrla v partizanih, Marinko pa so kot aktivistko zajeli Italijani in jo deporti-rali v taborišče v Italijo. Po vojni se je vrnila v domovino, iskala zaposlitev in najprej sprejela delo strežnice v bolnišnici Golnik, kjer so delali v nečloveških razmerah.
Kasneje se je končno lahko spet posvetila tistemu, za kar je živela -učiteljevanju. Svojo prvo službo je dobila v Cerkljah na Dolenjskem v Bušeči vasi. V tistih težkih časih po osvoboditvi, ko ni bilo sredstev za življenje, so starši svoje otroke v šolo pošiljali zato, da so bili na toplem in da so dobili kakšen obrok hrane. Gospa Marinka jim je v šoli velikodušno razdeljevala svojo hrano in oblačila, pogosto pa kar med poukom zakrpala strgana oblačila. Svoje službovanje je nadaljevala v Krškem, kasneje pa v Sevnici, kjer je bila nekaj časa tudi ravnateljica osnovne šole. Marinka ni nikoli odklonila svoje pomoči drugemu. Vse svoje življenje je bila z dušo in telesom predana in zapisana svojemu poklicu, otrokom in mladini. Svojih otrok ni imela, a smeje rada poudari, da ima tako in tako veliko »svojih« otrok okoli sebe. Verjetno je dovolj zgovoren podatek, da jo bodo v Domu upokojencev obiskali učenci letnik 1964.
SPOZNAJTE KRAJ IN OKOLICO, KJER ŽIVITE!
Potepanje po Domžalah
V Kulturno umetniškem društvu Jožeta Karlovška smo v sodelovanju z agencijo RTA pripravili krajši program za ogled, spoznavanje in potepanje po Domžalah. Nekajurno potepanje se prične s sprehodom skozi Domžale in ogledom najpomembnejših stavb, zbirk, spomenikov in zanimivosti. Sprehodimo se skozi Cešminovjiark in ob Kamniški Bistrici do Športnega parka in Menačenkove domačije.
Na poti boste slišali tudi nekaj več o znanih Domžalčanih, zgodovini Domžal, kulturi, društvih in prireditvah ter dogodkih. Na vašo željo se lahko organizirajo dodatni ogledi. Potepanje po Domžalah je primerno čisto za vse; otroke, odrasle in starejše. Na vašo željo se lahko odpravimo tudi proti Ljubljani, Kamniku ali Lukovici ^ Spoznajte kraj in okolico, kjer živite. Nekaj osnovnih podatkov o Domžalah:
Domžale so mesto na južnem obrobju Kamniško-Bistriške ravnine. Od prestolnice in letališča Jožeta Pučnika Brnik so oddaljene le 15 km. Tu poteka železnica in leta 2002 zgrajena avtocesta, ki povezuje Koper in Prekmurje ter je del evropske osi Barcelona - Kijev. Mesto Domžale kot center v letu 1998 oblikovane občine je upravno, politično, gospodarsko, izobraževalno, kulturno in športno središče z več kot 12 tisoč prebivalci. Občina Domžale je že desetletja znana po obrtni dejavnosti in trgovini ter nekdaj po močni industriji, ki je v zadnjih letih doživela korenite spremembe. Danes je center Domžal živahno središče meščanov in okoliških prebivalcev.
kud jože karlovšek
Zadnja leta je gospa Marinka preživela pri nečaku Janezu na Crnučah. Njegova hči, Simona Siard pove, da je velika vrlina gospe Marinke ta, da je nesebično skrbela za svojega nečaka, ki je komaj sedemleten ostal brez mame. Zato je Marinka Simono, s katero sta si zelo blizu, tudi tako vzljubila. Marinka zadnjih deset let biva v Domu upokojencev Domžale. Ob njenem obisku je bilo videti, da je gospa še vedno izredno dobrega zdravja in z veseljem pove, kako veliko je brala in delala, da ji nikoli ni bilo dolgčas, niti danes. »Sem zadovoljna, veliko berem, predvsem časopise, saj je vedno kaj zanimivega. Rada gledam televizijo, zanima pa me predvsem parapsihologija,« pove Marinka. Ob tem pa Simona Siard s ponosom doda, da se »otroci« gospe Marinke še danes spominjajo, ji pišejo pisma in jo pozdravljajo. Vsa pisma skrbno hrani, saj ji pomenijo največ.
Občina Domžale, Urad župana
Brezplačne inovativne delavnice o uspehu
Ze štiri mesece v organizaciji Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška v sodelovanju s Knjižnico Domžale in Florence Bratuš, ki se ukvarja z novimi poslovnimi pristopi, vsako drugo soboto v mesecu potekajo brezplačne delavnice z naslovom Kako do kariere iz strasti. Turbulentni časi niso vir problemov, so tudi vir mnogih priložnosti. Predavanja in delavnice temeljijo na iskanju in odpravljanju slabe samopodobe in prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja in stanja, namenjene so vsem, ki s trenutnim stanjem v svojem življenju niste zadovoljni; morda zaradi izgube delovnega mesta, zbirate pogum za svojo podjetniško pot, že dolgo časa iščete zaposlitev, pa je nikakor ne
morete najti, se zavedate, kako pomembno je pozitivno razmišljanje, dobri odnosi v službi, doma Zaradi velikega zanimanja za delavnice sta predsednica Kulturno umetniškega društva Jožeta Karlovška Katarina Karlovšek in Florence Bra-tuš ustanovili VINKOM poslovni klub, ki mreži ter povezuje slovenske podjetnike iz različnih dejavnosti. Poslovni klub je namenjen druženju, povezovanju in iskanju posla na osnovi priporočil. V poslovnem klubu se gradijo zaupanja vredni odnosi, ki temeljijo na referencah in strokovnosti. Clani poslovnega kluba se združujejo vsak četrtek v Ljubljani, poslovna hiša
DOMUS AUREA Crnuče.
RTA
Foto: Neža Gregorčič Žgombič, direktorica podjetja Status, Flora Bratus, strokovnjakinja za kadrovske in izobraževalne procese in Katarina Karlovšek, predsednica KUD Jožeta Karlovška.
Vabljeni na brezplačno delavnico, ki bo v soboto, 12. maja ob 10. uri v Knjižnici Domžale. Tokrat bomo ponovno gostili Nežo Gregorčič Zgombič, direktorico podjetja STATUS, kjer se ukvarjajo s svetovanjem za osebni videz. Predstavila je svojo šolo za moderne ženske, katere moto je: »Pridobite notranjo moč, da udejanjite želje, ustvarite priložnosti in zgradite pozitivno uspešno prihodnost!«
Šesti
košarkarski turnir v PGD Domžale -mesto
Clani PGD Domžale - mesto ohranjamo tradicijo, zato je tudi letos potekal košarkarski turnir trojk na sam praznični dan, 27.aprila. Za zmago se je tokrat potegovalo pet ekip, zmagali so Bošti, Jože in Matija. Sicer pa so bili na koncu zmagovalci prav vsi.
Manjšo slovesnost smo namenili tudi novi fasadi našega gasilnega doma, ki je zasijal v popolnoma novi preobleki. Ob tej priložnosti se v imenu vseh članov in članic PGD Domžale - mesto zahvaljujem občini Domžale in prav posebno županu Toniju Dragarju, da so nam naredili novo fasado, ki jo je gasilni dom res potreboval. Hvala! Ekipe so sestavljali gasilci s prijatelji, povabilu se je odzval tudi župan Toni Dragar, a tokrat le kot gledalec. Sonce nas je vse dobro grelo, ekipe pa so se na pošten način borile za zmago. Poškodb ni bilo, prav tako ni med tekmovalci prišlo do nesoglasij. Po naporni igri so se prilegle dobrote z žara, ki nam jih je pripravil Franci, posladkali pa smo se s slastnimi Mihovimi slaščicami. Imeli smo se res lepo in prijetno kramljanje s prijatelji je dan še polepšalo.
Matjaž Cevka in Boštjan Kokalj sta tudi letos krasno organizirala in izpeljala turnir, za kar se jima vsi udeleženci res najlepše zahvaljujemo in se že veselimo turnirja naslednje leto. za PGD Domžale - mesto
Sonja Pavlišič
da bo vsakoletna akcija razdeljevanja cvetja za
krajane Krajevne skupnosti Simona Jenka v petek , 11. maja 2012 od 16.00 do 19.00 in soboto, 12. maja 2012 od 9.00 do 12.00 ure
in za
krajane Krajevne skupnosti Slavka Šlandra v petek , 11. maja 2012 od 16.00 do 19.00 in soboto, 12. maja 2012 od 9.00 do 12.00 ure
v Češminovem parku.
em cvetja je oseben z osebnim dokumentom!,
Polepšajmo naši Krajevni skupnosti ter se skupaj potrudimo za lep izgled naše okolice!
KS Simona Jenka, Domžale KS Slavka Slandra, Domžale
11. MAJ 20I2
uredništvo
13
smo ga neuradno prevzeli konec leta 2011. Z največjim veseljem naj vam povemo, da smo z vašo pomočjo, spoštovani krajani, poravnali še zadnji obrok za vozilo. Iskrena vam hvala, ker ste se odzvali naši prošnji ob nabirki. Posebej pa bi se radi zahvalili trem večjim donatorjem in sicer: Gostinskemu podjetju Trojane d.o.o., Dobravc transport d.o.o. ter podjetju STN satelitske komunikacije d.o.o., Bojanu Gasiorju. Naši operativci so z novim vozilom opravili usposabljanje in bili uspešni že na petih intervencijah. V maju bo potekalo državno tekmovanje članskih ekip na Ptuju, na katerega so se iz našega društva uvrstile kar tri ekipe. To tekmovanje bo odskočna deska za prihajajočo gasilsko olimpijado, ki bo v prihodnjem letu v Franciji. Skratka vsem, ki karkoli prispevate v mozaik našega društva, da sestavlja lepo sliko, bodisi materialno ali s svojim delom, se zahvaljujemo in vam obljubljamo, da se bomo še naprej trudili kar najuspešneje izvajati naše poslanstvo. In za konec besede naših predhodnikov, ki so leta 1890 postavili temelje tega društva in se jih držimo še danes: Bogu v čast bližnjemu v pomoč. Vse krajane vabimo na naslednje prireditve PGD Dob, ki bodo potekale v začetku junija:
•	Petek, 1 junij 2012, ob 19. uri slavnostni prevzem novega gasilskega vozila GVC 16/25.
•	Sobota, 2 junij 2012, ob 14 uri, 33. gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Dob in tekmovanje GZ Domžale v športnem parku v Dobu.
•	Sobota, 2 junij 2012, na gasilsko veselico pri gasilskem domu v Dobu, ki bo potekala od 18. ure dalje.
Luka Pušnik, predsednik PGD Dob
Nagrajuje: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrajenci nagradne križanke številka 5 so: Zvonka Slapar, Lukovica, ki prejem brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC, Ivan Rode, Domžale, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, Marija Bergant, Mengeš, ki prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in Vida Dobrin, Tržič, ki prejme preventivni pregled vozila z meritvami.
V tokratni številki nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki podarja trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2011/2012.
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do srede, 23. maja 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale.
Veliko sreče!
Delo v PGD Dob
V januarju smo imeli gasilci že 122. občni zbor, na katerem smo med drugim sprejeli tudi delovni plan za leto 2012. V planu smo si smelo zastavili kar nekaj zadev, ki so pomembne tako za krajane krajevne skupnosti Dob in okolico, posebej pa za gasilsko društvo Dob. Med tem programom zagotovo izstopajo tri stvari in sicer, da se pripelje gradnjo novega gasilskega doma v sodelovanju z občino do te mere, kot je sedaj in sicer, da zaključimo s streho ter delom fasade, nad vzhodnim delom oziroma nad garažami pa prav tako položimo ravno streho. Konec marca nam je ta segment v celoti uspel, tako kot smo si ga zadali. Druga pomembna stvar za nas je bila zaključek opremljanja novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA m	Franca Bernika, p. p. 2,
6	1230 Domžale.
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča, zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
GASILSKI DOM IHAN
26.5.12
od 10. do 15. ure
od 10.00 RC DRIFT od 11.00 Akrobatsko letenje ob 12.00 Nastop RC helikopterja ob 15.00 Nagradno žrebanje
Vabljeni tako RAZSTAVLJALCI kot obiskovalci!
Društvo LIPA,
Univerza za tretje življenjsko obdobje
vabi starejše občane na brezplačno računalniško usposabljanje:
ZNAS, NAUČI DRUGEGA. Usposabljanje bomo izvajali v sodelovanju s Srednjo šolo Domžale.
Prijavite se lahko v tajništvu v času uradnih ur
(ponedeljek in sreda od 10. do 12. ure) osebno ali nas pokličite na 01/722-66-70 oz. na 041/727-873.
Komentar ni potreben!
Veliko je pobud in akcij, da bi živeli v čistem in kulturnem okolju, ki privlačijo vse več ljudi, tudi veliko mladine. Toda, na žalost, poglejte okoli sebe in se boste zgrozili, kakšna je kultura Slovenca. Fotografija ekološkega otoka v Radomljah, na Cesti Radomeljske čete, je bila posneta v soboto, 22. aprila 2012, na svetovni dan zemlje!
Marjan Levstek
Za Dejanov objem
V Centru za mlade Domžale smo pred dvema mesecema začeli zbirati zamaške za Dejana, ki je pred tremi leti in pol v delovni nesreči izgubil obe roki.
Za nakup bionskih protez, ki bi mu povrnile vsaj delno samostojnost, mora zbrati 172.500 evrov. Zbrane zamaške lahko prinesete v Domžalski dom, kjer je na vhodu škatla za zamaške. Prijazno povabljeni k oddaji zamaškov!
DOHŽALE IN OO MENGEŠ
-^f^/Ji O^htnp /N OefÄNf
2012 .OB 11,00 URI
I iniLTÜRN^ DOlVI
NA VELIKO HAZSTAVO
OPREME. UNIFORM, OROLPA SV IN POLICIJE, TER PRIKAZ delovanja nekaterih enot in
PODELITEV SPOMINSKIH ZNAKOV PRIPADNIKOM EMOT SÖ, OSTO DOMŽALE ZA LCTO 1991
SLAVNOSTNA GOVORNIK BO PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE DR, DANILO TÜRK
oa t f .at URI DThmntTEV n a;«t ave
OB n,05 URI BLAVHOaiHI GCtVORhlK P«EDE£DHm REPUBLIKE DR, D*NH.OTLmH PgOEUTEV SPCmHISSUiH ZMAKOV
PflIKJLrDELaVANJASPECIALLZJRANIH PCLBCjJSKIH ENOT ZAKLJUČEK DS ITjOa URI
aODELJJEja: SLtiVENakA VOJSKA, POLICUA RS, KDTmaLAV, ClVILflA ZAŽČrtA, TuniSTiCha DRuiTvD MENGEi Id A VETERANOV VDJHE ŽA S1.0VENU0
POKFKIVITEU PBCINA MElfGE^ ČASTNA POKBOVrmjA CENERAt,£TAe;VW PDLKLiA REFLBL1HÉ SLOVEUJJE
POMOČ: ALTARE-preval v Ligurskih Alpah, ATRAPA-reklamni posnetek predmeta, IMPERATOR-vladar imperija, LOTION-kozmetično sredstvo po britju, losjon, TER-katran, UNIKORN-bajeslovna žival, enorožec, samorog, UTAMARO-japonski mojster lesoreza
14
politične stranke
11. MAJ 20I2
NSI
»Kristjano-fobija«
-	Kdo se boji črnega moža?
-	Nihče!
-	Kaj pa če pride?
-	Bežimo!
Ob tej otroški igrici se lahko nasmehnemo. Če pa »črnega moža« zamenjamo za tako ali drugačno »fobijo«, pa to ni več samo igra. Pred fobijami ne smemo bežati in se skrivati. Potrebno se je postaviti zase in opozoriti na sovraštvo, s katerim zastrupljajo ljudi.
HSi
ffomsftmnthr
Nova Slovenija - krščanska Ijud-ska stranka je stranka, ki se ravna po krščanskih nazorih in ki si upa to javno povedati. Mnogi se ob to našo posebnost spotikajo, nas ravno zaradi nje napadajo, nam nasprotujejo, nas zaničujejo in se nas ^ kdo bi si mislil - bojijo. Bojijo se nas tako zelo, da se ustvarja vtis, kot da je njihovo edino delo to, da iščejo in čakajo priložnosti, da nas napadejo, se iz nas norčujejo in o nas sovražno govorijo. Takšen strah, ki se spreminja v sovraštvo, pa imenujemo fobi-ja. Poznamo jih več vrst in ena od njih je tudi »kristjanofobija«. Beseda je morda nova, a to, kar se za njo skriva, ne. Teolog Lojze Potočnik, ki je nekoliko podrobneje raziskoval ta pojav, ugotavlja, da se je kristja-nofobija »pojavljala na Slovenskem
že pred komunizmom, zlasti pa pod njim. Kristjani smo si razlagali, da je samoumevno, da nas komunizem s svojimi privrženci ne mara, vedeli smo, da oblast ne želi kristjanom dobrega, v najboljšem primeru nas prenaša, kadar ne gre drugače.« Mi pa smo to ves čas večinoma le mirno prenašali. A napadi in sovražni govori so vse pogostejši, mera potrpljenja pri ljudeh - tudi pri kristjanih pa ni neskončna. Pregovor pravi, da kdor molči, pritrjuje, zato se je potrebno oglasiti. To ne pomeni, da moramo napadati in žaliti nazaj, a naša dolžnost je, da svoje nestrinja-nje jasno in glasno izrazimo. Ravno v času pred največjim krščanskim praznikom, na veliki četrtek, je vsem dobro znani novinar Radia 1 Denis Avdič v svoji oddaji izvajal »kristjanofobijo«, ko se je norčeval iz kristjanom najsvetejših dogodkov Jezusovega življenja, smrti in vstajenja, ki smo se jih takrat spominjali. Njegov namen je bil osmešiti kristjane, ki naj bi si iz nekih »Av-dičevih fantazij« ustvarili praznik. Kaj je s tem dosegel, ne vem. Morda je pridobil kakšnega do kristjanov sovražnega poslušalca, morda je, v kar močno dvomim, koga odvrnil od vere, mogoče pa se je s provoka-cijo želel samo otresti svojega strahu, jeze in sovraštva do kristjanov in svoja negativna čustva v obliki sovražnega govora v »minuti slave« izliti na svoje poslušalce. Zelo lepo je v poetičnem jeziku zapisal p. Pavel Berden: »Ti mnogim se zdiš pretežak, previsok, prezahteven, in njihov pogum je za tvoje vrhove prereven. Na levo, na desno se plaho ozirajo, lagodnejšo pot si v življenju izbirajo.«
V kristjanom nenaklonjenem slovenskem ozračju si je Nova Slovenija svobodno in zavestno izbrala težjo pot, ki zahteva pogum, a vodi
više. Čeprav nas zadevajo sovražne puščice nevoščljivcev od spodaj, se ne damo. Vztrajajmo na svoji poti, a ko je potrebno, povzdignimo glas in ne pozabimo, da smo v prednosti!
Andreja Šuštar OO NSi Domžale
MSi Ljubljana
V petek, 13. aprila 2012, smo se člani regijskega odbora Mlade Slovenije Ljubljana - vzhod zbrali na bovvUngu v Domžalah. Prišlo nas
Mladavi^
SloveniTy
je kar nekaj mladih, ki smo v veselem vzdušju tekmovali v podiranju kegljev. Po bowlingu je bil posvet o delovanju regijskega odbora MSi. Ker je dosedanjemu predsedniku Joštu Svetcu pretekel mandat, smo izvolili novo vodstvo podmladka. Za predsednico sem bila izvoljena Tadeja Šuštar, podpredsednik je Rok Avbelj, tajnik pa Janez Stegnar. 25. aprila smo imeli svojo prvo sejo v Domžalskem domu v pisarni Nove Slovenije. Po predstavitvi članov odbora in predelanih točkah dnevnega reda se je razvil zanimiv klepet o novih izzivih in projektih, za katere upamo, da jih bomo uresničili. Prvi od teh je piknik našega odbora, za katerega želimo, da bi bil 25. maja, če nam bo le vreme naklonjeno. Vsi člani, simpatizerji in podporniki ste lepo vabljeni, da se ga udeležite. Več informacij o času in kraju lahko dobite na Facebook strani Nove Slovenije Domžale.
Predsednica RO MSi Ljubljana - vzhod Tadeja Šuštar
LDS
Krizi in ukrepom nasproti -po prijetnih prazničnih dneh
novala ena od skupin, ki je obravnavala ta program. Morebiti pa bomo končno le zvedeli kdo so ti mnenjski
Ve
Upamo, da ste drage občanke in občani Domžal praznične dni - to je dan Upora proti okupatorju 27. aprila 2012 in prvomajske praznike (1. 5. in 2. 5.) prijetno preživeli v družbi svojih najdražjih in se poklonili uporu proti okupatorju in delu. V teh dneh ste si nabrali novih moči za delo - vsaj tisti, ki delo imate. Tisti, ki ne znajo ceniti zgodovine, ne bodo uspešni s svojim delom niti v prihodnosti. Ali obstajajo takšni? Oglejmo si samo udeležence proslave 27. 4. 2012 na Kongresnem trgu v Ljubljani in drugod na različnih koncih Slovenije - konkretno v Domžalah na Zejah; pa udeležence prvomajskih prireditev - večjih in manjših - kot da so to prazniki samo za nekatere!
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Domžalski godbi in številnim narodnim nošam, ki nas z budnico spominjajo na praznik dela in na delo nasploh in so naši sopotniki za 1. maj v našem naselju že več kot 25 let. Sedaj pa zopet aktualna tema tako imenovano »zlato pravilo v ustavi«. Po mnenju LDS je vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo RS povsem neprimerno spreminjanje ustave. Člani vlade in poslanci DZ RS ter vsi ostali najvišji funkcionarji pred nastopom svoje funkcije zaprisežejo, da bodo delovali v dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.
Kakšno zlato pravilo torej še v ustavi potrebujemo?
»Gre za novo orodje sedanje politike za politično igračkanje med seboj in kar je še huje, gre za dodatno orodje obvladovanja državljanov in državljank te države« je menil naš predsednik LDS dr. Iztok Podbregar. V »LDS« pozivamo vladajočo koalicijo, da svojo zavezo o nezadovoljstvu in uravnoteženjujavnih financ zapiše v svojo koalicijsko pogodbo.
Vsem državljanom in državljankam Slovenije je jasno, da je potrebno varčevati, ni pa potrebno zaradi varčevanja vzpodbujati še večjega pre-
pada med socialnimi skupinami in uničevati socialno državo. Koalicija mora vedno delovati na način, da se ne zadolži preko limita, ki nam ga tako ali tako določa evropski »pakt stabilnosti«.
Kljub debeli knjigi o pametnih rešitvah, ki jih je »SDS« kazala v volilni kampanji, rešitev za zagon gospodarstva še nimajo!
Mnoge, zlasti mlade družine imajo višine kreditov določene glede na sedanje višine plač, zadolžene pa so preko limitov - zato tako drastično znižanje plač v javnem, družbenem sektorju kot v gospodarstvu take družine pahne čez rob. Ne morejo odplačevati kreditov in so na istem kot mnogi podjetniki, ki jih je presenetila in pokopala kriza. Domžale so mesto in to 13. naj Slovensko mesto po številu pr cev (12406) po Statističnem uradu Slovenije. Mesto je postalo leta 1952 in temu dogodku je bila v aprilskih dneh dana v naši občini prav posebna teža.
Slučajno sem pred kratkim srečal našega občana Franca Habjana, ki je bil takrat župan. Vprašal sem ga, kako so takrat proslavili ta dogodek (v letu 1952). Zelo, zelo skromno, saj ni bilo denarja - kriza in danes - zopet kriza! Mislim, da bi bil čas, da naše občinsko glasilo »Slamnik« opravi intervjuje z našimi še živečimi župani oz. predsedniki občinske skupščine in kasneje predsedniki izvršnih svetov -imena Habjan, Pogačnik, Primožič, Držanič, Peternel, Breznik, Marolt, ki bi nam občanom lahko veliko koristnega povedali o razvoju mesta in občine. Na primer, da so v letu 1952 zgradili olimpijski odprti bazen, ko še ni bilo niti vodovoda - v funkcijo so ravili črpališče in črpali podtalnico. 'a o bitkah za »Kamniško« progo -če naštejem samo dve zadevi! Toliko bolj sem bil razočaran v ponedeljek, 16. 4. 2012 v knjižnici Domžale, ko je kljub velikemu vabilu in pisanju prišlo le za malo četico občanov na javno obravnavo o Osnutku razvojnega programa občine Domžale 2025. Ali nas bodočnost ne zanima? Je to posledica krize, ko še za jutri ne vemo kako bo, ali kaj drugega? Apeliram na vodstvo občine, da javno objavi konkretna stališča »tako imenovane skupine mnenjskih vodij
Anton Preskar predsednik OO LDS Domžale
»»Protikrizni ukrepi so pre^dla^gani zaito, da se Slovenija ohrani k^ot soci^aln^a država,, vend^ar n^a natčin^, da bomo sposobni te pravi^c^e tudifin^an^cira^ti^«
Janez Janša
Popolnoma jasno je, da je vsako varčevanje lahko zelo problematična zadeva. Iz več razlogov. Najprej je tu dejstvo, da se mnogi sprašujejo, kdo je sploh kriv, da je prišlo do vsega tega, kar nas sili k neizbežnemu varčevanju. Leta in leta je Slovenija dobesedno »cvetela« (v smislu približevanja najrazličnejšim EU standardom, vseh vrst in nivojev), potem pa, skoraj čez noč - konec. Še več; stagniranje, padec, celo nazadovanje na prenekaterem področju. Iskanje krivca (krivcev) je dokaj jalovo početje. Seveda je prav, da se »bobu reče bob« in da se jasno in glasno pove, kdo je bil kdaj in za kaj odogovoren, kdo je imel kdaj »škarje in platno v rokah«, a brezplodno iskanje krivcev je ne le nekonstruktivno in neproduktivno početje, temveč tudi strašanska izguba energije in časa, dveh elementov vsake družbe, ki lahko odločilno pripomoreta in vplivata na vse tisto, kar taisto družbo dela uspešnejšo. Potem je tu misel, kako iz vsega tega »ne-dobrega« najti izhod, pot k ponovnemu uspehu, na vseh področjih. Zanašanje na druge, ki so ga nekaterih usta polna, je brca v temo. Zanesljivo! Če se lahko na koga zanesemo,
potem smo lahko to samo in edino mi sami. In vse tisto, kar nam je naravno ali kakorkoli drugače dano. Če bi le zmogli nekaj malih koleščkov v naših glavah premakniti v smeri pozitivnega razmišljanja, v smeri skupnega, iskrenega, »nefoušljivega« sodelovanja, v smeri občutka za vse
tisto, kar nas konstituira kot narod in kot nacijo - bi bilo marsikaj celo čez noč popolnoma drugače. Nadalje moramo pomisliti tudi na tisto, kar radi poimenujemo »tek na dolge proge«! Trenutni, »instant« uspehi, kvazi-ustvarjeni iz trenutnih »instant« miselnih (in potem, na žalost, vse prevečkrat, tudi udejanjenih) vzorcev, so pesek v oči samozadostnim, ki ne premorejo niti toliko samozavesti, da bi videli, kaj je prav in dobro in vredno in - predvsem - trajno, kar pa je vse drugo, le pravkar navedeno - ne! Prevlada nesposobnih, miselno in dušno pokvarjenih in izprijenih ljudi, ki
v naši družbi dosegajo nivo odločanja o drugih ljudeh, je naša strašljiva realnost, ki najbolj boleče zareže tam, kjer se našim otrokom dajejo zgledi. To je katastrofa neke družbe, ki se je taista družba skorajda ne zaveda, vsekakor pa se te katastrofe človeške omike ta, naša družba, odločno premalo zaveda. Če si ne bomo znali in zmogli dopovedati, »da je vrag šalo resnično vzel!«, potem se nam niti slučajno ne piše dobro. Ne nam, kaj šele našim otrokom, ki že zdaj (vsaj tisti, malo starejši) iščejo svoj prostor pod soncem v tujini. Ker tu, pri nas, v Sloveniji, pač ne vidijo neke realne, človeškega dostojanstva vredne perspektive. Zalostno in zaskrbljujoče, da biti bolj ne bi moglo.
Robert Hrovat, predsednik OO SDS Domžale www. domzale. sds.si
ZARES
Bomo varčevali, pa zmoremo?
v naši občini« o razvojnem projektu Domžale 2025. Tako se naj bi ime-
odje in kaj mislijo! Morebiti pa bi bila koristna konkretna mnenja tudi drugih takih skupin, ki jih očitno na avni obravnavi ni bilo. eseli me, da smo v mesecu maju športno mesto - mladi nogometaši in kasneje letos mladi košarkarji. Po športu in kulturi res prednjačimo v Sloveniji, po številu delavnih mest na prebivalca pa že dolgo ne, pa po ustvarjanju novih delavnih mest tudi
Potem ko so lani stranke sedanje koalicije (vsaj večina njih) minirale vsak poskus reform z razlago, da kriza ni tako huda, ukrepi napačni, padec strukturnih reform pa ne bo imel nobenega resnega vpliva, se nam je kot strela z jasnega pojavila kriza. In to tako resna, da nam preostane samo resno varčevanje. Tako resno, da je potrebno poseči še v tisto, kar je po spremenjeni zakonodaji na področju sociale še ostalo od socialne države. Še malo nazaj so nam govorili, da bomo v desetih letih postali Švica? Več ali manj so bili to tisti ljudje, ki nam danes grozijo s propadom države, če ne zatisnemo pasu. Kje so sedaj perspektive is tistega časa? Smo res tako na psu, da nam ostane samo rezanje plač v javnem sektorju, posegi v pokojnine, zniževanje standardov v vrtcih in šolstvu, zmanjševanje sredstev za razvoj
Postavlja se vprašanje, so to res potrebni, predvsem pa zadostni ukrepi. Nas bodo res potegnili iz krize ali še bolj pahnili vanjo? Največji problem slovenskega gospodarstva ni prevelika javna poraba, temveč vsesplošna zadolženost in nelikvidnost gospodarstva ter omejena posojilna dejavnost bančnega oziroma finančnega
sektorja. Pozablja se, da se javni dolg v Evropi in pri nas povečuje zaradi nujne sanacije uničujočih posledic neodgovornega ravnanja zasebnega sektorja. V večjem delu Evrope se je tako z ogromnimi javnimi sredstvi reševalo finančne institucije. Ali ni to samo poskus, z drastičnem zbijanjem proračunskega primanjkljaja naj stane kar hoče, ugajati Evropi in finančnim trgom? Kaj nam pomaga boljša bo-
niteta na finančnih trgih, če denarja sploh ne bomo več potrebovali, saj ga ne bo kam vlagati. Kako bomo državljani preživeli ob tem, pa tako ni pomembno ^
Potrebne reforme vlada prelaga na drugo leto, po sprejetju Zlatega pravila. S tem pravilom se kani vlada izogniti ne samo prekoračevanju proračuna v bodoče, temveč tudi možnim referendumom pri sprejemanju strukturnih sprememb. So pa to tiste strukturne spremembe, ki bi bile že sprejete pod prejšnjo vlado, če tedanja opozicija referendumov proti spremembam ne bi, pod krinko 'volje ljudstva' tako
izdatno podprla. Sedaj volja ljudstva očitno ne šteje več. Zlato pravilo, ki naj bi preprečevalo prekomerno zadolževanje in bi bilo zapisano v ustavi, samo kaže na to, da evropske vlade, vključno našo, niso dovolj odgovorne, da bi se držale pravil igre ^ Sicer pa se pravilo na isti način, kot se ga vnese v ustavo, lahko tudi briše ^ po potrebi ^ samo dosti glasov v parlamentu je potrebno imeti.
Če želi vlada resno potegniti državo iz krize, naj da takoj vse karte na mizo. Vse potrebne strukturne reforme, možnosti in smer oživljanja gospodarstva, skupno z večanjem zaposlovanja in tudi potrebno varčevanje, pridobivanje sredstev na prihodkovni ravni, možne nove obdavčitve in eventualno povečanje starih (DDV, luksuz, premoženje Edino na tak način so možna resna pogajanja z vsemi socialnimi partnerji in šele tak sporazum bi brez večjih pretresov omogočil izhod iz krize. Ključna naloga vlade je sedaj priprava nove družbene pogodbe na podlagi resne in vključujoče razprave na podlagi argumentov, brez logike moči ali strašenja.
Mimogrede, nižanje sredstev za razvoj in posegi v kupno moč prebivalstva, pomenijo tudi nižanje potrošnje in manjšanje števila potrebnih delovnih mest, več brezposelnih in posledično več socialnih transferov manj prihodkov države. Je to izhod iz krize? Naši stari so včasih rekli »Če hočeš šparat', morš najprej k'j 'met«.
Marjan Mirai
SD
Varčevalni ukrepi v veliko škodo mladih

Tudi v Mladem forumu Socialnih demokratov nasprotujemo varčevalnim ukrepom, kot jih predlaga vlada, saj le-ti močno poslabšujejo položaj mladih in študentov, ogrožajo pa tudi njihovo izobraževalno pot. Ravno mladi smo tisti, ki lahko Slovenijo dolgoročno popeljemo na pravo pot in zato je potrebna dodatna spodbuda, ne pa zaviranje. Z varčevanjem na visokošolskem izobraževanju in posledičnim uvajanjem šolnin na drugi stopnji bolonj-skega študija ne prihaja do želenega učinka, pač pa bo Slovenijo prikrajšalo za vsaj eno generacijo visoko izobraženih kadrov, ki jih še kako potrebujemo za konkurenčnost Slovenije na mednarodnem trgu. Zavedati se moramo, da Slovenija nima zadosti razvite kulture štipendiranja s strani podjetij, ki bi najboljšim kadrom omogočala razvoj. Zato podpiramo razvoj te kulture, vendar ne
na način, ki ga je izbrala ta vlada in ne v času, ko podjetja vsa sredstva namenjajo za obstanek na trgu. Z uvajanjem šolnin bo visoko izobraževanje postalo dosegljivo zgolj premožnejšim in tistim, ki bodo v določenem trenutku na pravem mestu. Tisti s končano prvo stopnjo bodo, kot že sedaj, težje zaposljivi oziroma bodo na prednostni listi za tistimi,
ki si bodo lahko finančno privoščili nadaljnje izobraževanje. Ob vsem tem se v Mladem forumu SD sprašujemo, kje je danes Študentska organizacija Slovenije, ki bi v tovrstnih primerih morala odigrati
vlogo zagovornika študentskih pravic. Upravičeno se ob tem sprašujemo, ali v zadnji letih za Študentsko organizacijo Slovenije morda res stoji politika, katere interese ŠOS zgolj uresničuje? Ne pozabimo na dejstvo, da je bila takratna predsednica ostra nasprotnica malemu delu Katja Šoba, sedaj članica SDS. Molčečnost SOS-a v Mladem forumu SD razumemo kot strinjanje s tovrstno politiko kratenja pravic do izobraževanja vsem in na to ne pristajamo!
V Mladem forumu prav tako opozarjamo na ukinjanje subvencij za mlade družine, ki so pri mladih služile kot garant za ustvarjanje družinskega življenja. Zavedati se moramo, da se mladi vse težje osamosvojijo, kar je še posebej težavno v času krize, ko mladi težko pridejo do svoje prve zaposlitve. Tovrstni ukrepi so pozitivni tudi v luči spodbujanja natalitete, na katero so se v SDS močno opirali v času referendumske kampanje proti Družinskemu zakoniku.
Prav tako želimo opozoriti na posledice, ki jih za sabo vleče priprava rebalansa proračuna, ki zadržuje sredstva na Uradu RS za mladino, namenjena sofinanciranju mladinskih programov.
Mladi so tako prikrajšani še na ravni financiranja mladinskih organizacij, ki za svoje delovanje še kako potrebujejo zadostna finančna sredstva za uresničevanje zastavljenih programov. Tako vlado v tej luči opozarjamo naj sredstev, ki so namenjena sofinanciranju mladinskih programov, ne krčijo, ampak naprej iščejo možnosti za varčevanje na proračunskih postavkah, ki ne bodo prizadejale najšibkejših. V Mladem forumu pozivamo vlado Janeza Janše, naj nemudoma zaustavi vse krčenje transferjev, ki lahko vplivajo na položaj in izobraževanje mladih. Aktualna oblast je dostikrat poudarjala, da na mladih svet stoji, potemtakem je potrebno ta svet okrepiti in vse prej kot spotikati. Zaradi bojazni, da bodo mladi potisnjeni v brezizhodni položaj, v katerem ne bodo imeli nobenih socialnih pravic in bodo morali plačevati za svoje znanje, pozivajo vse mlade, da se oglasijo in borijo za ohranitev svojih pravic. Ob tem pa se v Mladem forumu sprašujemo, kje so danes vse mladinske in študentske organizacije, ki bi zagovarjale pravice mladih in kje so danes podmladki, ki so prejšnjo vlado obtoževali razkroja socialne države.
Mladi forum SD
11. MAJ 20I2
domžale
15
slovenska poslanka v evropskem parlamentu
Ob dnevu Evrope
Dolga je bila pot slovenskega naroda k evropskim koreninam, letos pa je Slovenija že osmo leto polnopravna članica Evropske unije. Danes se ves svet, in tudi Evropska unija ni izjema, sooča z globalno finančno in ekonomsko krizo. Obe izvirata iz krize vrednot, ki dodatno povzroča, da je razpoloženje močno prežeto z negativizmom, s pesimizmom in z (evro)skepticizmom. Vse prepogosto pozabljamo, da danes živimo tisto, za kar smo trdo garali in si prizadevali v preteklosti. Razmere niso preproste, a Evropska unija s svojim načinom življenja in sprejemanja drugačnosti še danes
ostaja neuresničena želja mnogih ljudi, ki živijo izven njenih meja. V družbi evropskih narodov težimo k vrednotam, ki zagotavljajo dobrobit posameznika in družbe. Vrednotenje dela, pravičnost, solidarnost, odgovornost, mir, demokracija in za vse enaka pravna država naj nas povežejo ter nam dajo novega zagona za oživitev gospodarstva in za ponovno rojstvo zadovoljnega, predvsem pa ponosnega evropskega državljana. Iskrene čestitke ob 9. maju, dnevu Evrope!
Dr. Romana Jordan
energetika v občini domžale
poslanka pozitivne Slovenije v državnem zboru rs Proti hitremu sprejetju fiskalnega pravila, za neboleče in razvojno usmerjene ukrepe
Medtem ko Vlada RS in koalicijske stranke predstavljajo ukrepe in davčno zakonodajo za obdavčitev luksuza, je naša stranka Pozitivna Slovenije - največja opozicijska stranka predstavila alternativo ostrim varčevalnim ukrepom. Ukrepi, ki jih predlagamo, so neboleči in razvojno usmerjeni. Pozitivna Slovenija tudi ne podpira hitrega sprejemanja fiskalnega pravila in od Vlade RS pričakuje, da bo podrobneje predstavila vzroke za tako hitro sprejemanje omenjenega pravila. Morda bi potrditev pravila pozitivno vplivala na ceno denarja v tujini. Vendar po mojem mnenju to ne more biti opravičilo za hitre postopke, zato zaenkrat tudi še ne bomo podprli zapisa fiskalnega pravila v ustavo, dokler ne bomo prejeli zadovoljivih projekcij proračuna do leta 2015. Projekcije, s katerimi smo namreč seznanjeni, so tudi po oceni predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankoviča nezadostne, pravzaprav porazne za Slovenijo. V njem se namreč Vlada RS pod vodstvom Janeza Janše ukvarja le z odhodkovnimi stranmi bodočega proračuna, medtem ko prihodkovne strani ostajajo bolj na ravni idej, ki
bi jih bilo mogoče v prihodnje realizirati, vendar se ne ve, ali se bo posamezno sploh uresničilo. Čeprav je res, da z dokončnim besedilom nismo seznanjeni in vlada opozarja, da so možni, tudi z njene strani, različni amandmaji pred končnim sprejetjem prihodnjega proračuna, enako kot mnogi drugi, menimo, da bo dosedanji predlog uničil posamezne segmente družbe, javnega šolstva, kulture in vsega drugega. Pri tem naša stranka opozarja, da ne predlagamo nič novega. Predlagani ukrepi imajo namreč osnovo v programu koalicijske pogodbe, ki je bila že podpisana med tremi strankami, od katerih se je kasneje DeSUS odločil za drugo pot. Prepričani smo, da ukrepi na odhodkovni strani ne bi bili tako boleči, v proračun pa bi dobili dodatnih 900 milijonov evrov. Ne nazadnje je ena od naših vidnejših poslank, Alenka Bratušek, že večkrat poudarila, da bi to dosegli z dvigom zgornje stopnje DDV za dve odstotni točki (130 milijonov evrov), davka na dobiček pravnih oseb ne bi spreminjali, kar bi prineslo 150 milijonov evrov, s podaljšanjem intervencijskega zakona do konca leta in z znižanjem mase plač
v javnem sektorju za dva odstotka pa bi dodali še 350 milijonov evrov. V Pozitivni Sloveniji menimo, da je naša velika priložnost investiranje v velike razvojne projekte (drugi tir, tretja razvojna os), ne pa, da od večine projektov, ki naj bi bili osnova za prihodnji boljši razvoj posameznih območij Slovenije, odstopamo. Ne nazadnje nas k vsem zapisanem vodi tudi ugotovitev, da če ukrepov, ki jih predlaga vlada, v tem letu ne bi bilo, bi bila gospodarska rast pol odstotna.
Saša Kos
"Na tri n^oLČin^e J^ahk^o čJ^ovek pam^etn^o ravn^a,: n^ajprej po premi^sJ^eku - to je n^ajpJ^emenitije; dru^gi^č s posn^em^anjem - to je n^aj^ažje; tretji^č po izkušnji -to pa je n^ajgrenk^eje!'"
Ravnati pametno ali celo modro, je ena najtežjih stvari na svetu. Zahteva kombinacijo človeškega razuma in srca v ravno pravšnjem, uravnoteženem odmerku. Ljudje bi pogosteje ravnali pametno ali celo modro, če bi se več, pogosteje in predvsem iskreneje (brez pregovornih "fig v žepu"!) - pogovarjali. Dogovarjali, pa tudi pogajali. In potem dogovorili in izpogajali vse tisto, kar nikakor ne bi nikoli škodovalo nikomur. Prav čist, z vsem ne-slabim in ne-zlona-mernim in ne-ozko koristoljubnim plemeniten pogovor je temelj vsega dobrega in za vse koristnega. Tak pogovor seveda zahteva - marsikaj. V prvi vrsti dva, ki se znata in zmo-reta pogovarjati tako, da upoštevata najosnovnejše: poslušanje in slišanje, razumevanje in doumitev, spoštova-
nje in dostojanstvo, pa tudi klenost in ponos. In upoštevanje moči argumentov, ne moči vsega tistega, kar je svetlobna leta daleč od vseh argumentov, s tem pa tudi (avtomatično) daleč od resnice.
Živimo čas, ko pogovor predstavlja osnovno preživetveno polje vseh nas. Na žalost se nekateri tega (še) ne zavedajo v zadostni meri. Dejstva, namreč, da osebne koristi trenutne, pa samozadostnost egotripov vseh vrst, ne prinašajo nič drugega, kot "pekel na Zemlji slovenski". Nekaterim še vedno noče biti jasno, da ne bodo mogli do nezavesti vztrajati na nekih, že davno preživetih, nečloveških in nehumanih miselnih vzorcih. Nekateri, praviloma manj sposobni (ali celo popolnoma nesposobni) individuumi si ne dajo in ne dajo dopovedati, da je brezsmiselno vztrajanje na nečem, kar je evidentno slabo za ljudi, ne le že zdavnaj preživet vzorec, ampak predvsem velikanska napaka miselnosti, ki bo imela skorajda katastrofalne posledice za vse nas, ne le za določene posameznike, bili ti trenutno priviligirani ali pa ne. Ti ljudje se zdijo nam, navadnim smrtnikom, gluhi in slepi, pa še nedorasli realnosti za povrh. Njihova trma že meji na ne-umnost, ki pa je, na žalost, hudo zelo škodljiva, oziroma ima iz nje izhajajoče agiranje popolnoma predvidljive, trdo realne posledice. Zato me niti malo ne čudi neka parola, nek napis, ki sem ga ugledal pred časom, ko se je "zgodila"
Konfucij
stavka "javnega sektorja" in je nekdo na transparent zapisal, citiram dobesedno: "Dost nam je štrukljev - dajte nam KRUHA!" Kako enostavno in kako preklemansko povedno, sporočilno in zaskrbljujoče obenem. Predvsem pa - v realnost vpeto. Mogoče je pa res čas, ko bomo morali doumeti, da si lahko štruklje privoščimo šele takrat, ko smo sposobni zaslužiti naj-prvo za vsakdanji kruh. To bi si lahko prek najrazličnejših pogovorov lahko medsebojno dopovedali. Zdaj in takoj. Da ne bodo grenke izkušnje odmaknile slastnega uživanja štrukljev v neko nedosegljivo, z negotovostjo in strahom za preživetje nabito prihodnost, ki bo vse prej kot rožnata. Še človeška ne bo, verjemite, ljudje!
Robert Hrovat poslanec DZ RS
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 1. junija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 23. maja 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.
Energetska bilanca in ogljični odtis gospodinjstev
V sklopu akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta (LEK) si je Občina Domžale med drugim zadala stalno spremljanje rabe energije in porabe energentov na območju občine Domžale. Skladno z navedenim so bili zbrani in obdelani podatki o rabi energije in porabi energentov za leto 2010. Pričelo pa se je tudi z zbiranjem podatkov za leto 2011. Z
analiziranjem rabe energije bo omogočeno spremljanje učinkov izvedenih ostalih ukrepov LEK, ki so bili opisani v enem izmed prejšnjih člankov. Na podlagi energetske bilance pa je bil izračunan tudi ogljični odtis preračunan na prebivalca občine Domžale.
Celotna potrebna toplota za ogrevanje stanovanjskih objek-
Izraz ogljični odtis se uporablja za ponazoritev
I I • v*	• • •
kolicine emisij toplogrednih plinov (TGP) izraženih z emisijami CO2, za katero sta odgovorna ali posameznik ali organizacija. Lahko pa se izračuna tudi za dogodke, proizvode, objekte, itd.
tov na območju občine Domžale v letu 2010 znaša 197,6 GWh in se je glede na leto 2009 povečala za 9,1 %. Se vedno je glavni vir ekstra lahko kurilno olje (ELKO) z 49,0 %. Delež plina kot vira za ogrevanje se je povečala na 23,4 %, delež lesa pa se je zmanjšal na 23,1 %. Tudi delež ostalih energentov (UNP, OVE, premog) za ogrevanje se je v letu 2010 povečal. Razlog za povečanje potrebne toplote za ogrevanje je v daljšem trajanju kurilne sezone (235 dni leta 2009 in 254 dni leta 2010) in nižjih temperaturah v času kurilne sezone. Glede na leto 2009 pa se je povečalo tudi število prebivalcev občine Domžale za 303 oziroma 0,91 %. Poraba električne energije v gospodinjstvih v letu 2010 je znašala 59,7 GWh in se je glede na leto 2009 povečala za 13,8 %. Poraba energentov v gospodinjstvih za leti 2009 in 2010 je prikazana na spodnji sliki. Poraba energentov in električne energije se je povečala tudi na območju celotne Slovenije in sicer za vse energetske vire skupno za 6,1 %, za ogrevanje pa približno za dobrih 7 %. Zelo opazen pa je trend povečanja rabe obnovljivih virov energije in sicer se je uporaba sončne energije povečala za 18,4 %, geotermalne energije za 39,8 % in lesnih goriv za 6,8 %. Na območju občine Domžale se je od obnovljivih virov energije povečala predvsem uporaba sončne energije za pridobivanje električne energije in sicer za kar 52,4 %. Izraz ogljični odtis se uporablja za ponazoritev količine emisij toplogrednih plinov (TGP) izraženih z emisijami CO2, za katero sta odgovorna ali posameznik ali organizacija. Lahko
Referenčne ambulante družinske medicine
V ZD Domžale bomo s 1. junijem 2012 pričeli s projektom referenčnih ambulant družinske medicine, ki v Sloveniji poteka od 01. aprila 2011. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, pomenijo pa tudi povečano dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe in skrajšanje čakalnih dob. Referenčna ambulanta je naziv za ambulanto družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja. Poleg zdravnika in medicinske sestre bo paciente referenčne
ambulante spremljala tudi diplomirana medicinska sestra. Ta bo prevzela spremljanje parametrov določenih kroničnih bolezni in preventivne aktivnosti. Diplomirana medicinska sestra bo pacientom v referenčni ambulanti svetovala predvsem glede preventivnih dejavnosti in glede dejavnikov tveganja za kronična obolenja (alkohol, kajenje, povišan krvni tlak, holesterol). Pacienti bodo deležni aktivnega presejanja za posamezne vrste kroničnih obolenj, že oboleli pa okrepljene zdravstveno-vzgojne obravnave.
pa se izračuna tudi za dogodke, proizvode, objekte, itd. Izračun ogljičnega odtisa za organizacije je zahteven postopek, saj je sestavljen iz številnih emisij (od neposrednega zgorevanja fosilnih goriv do posrednih vplivov vezanih na zaposlene, logistiko, uporabljene naprave, itd.). Izračun ogljičnega odtisa za posameznika je enostavnejši in si ga lahko vsak sam izračuna na spletni strani www.umanotera.si. V sklopu energetske bilance za gospodinjstva v občini Domžale pa smo izračunali ogljični odtis, ki je posledica ogrevanja stanovanjskih objektov, rabe električne energije in uporabe osebnega vozila. Za prvi dve smo pridobili podatke iz bilance občine, za uporabo osebnega vozila pa smo upoštevali podatke iz slovenskega povprečja. Zaradi ogrevanja stanovanjskih objektov v letu 2010 je bilo skupaj emitirano 36.132 ton CO2, zaradi uporabe električne energije pa 31.625 ton CO2, zaradi uporabe osebnih vozil občanov in občank pa 30.000 ton CO2 (gre za ocenjeno vrednost na podlagi slovenskega povprečja in povprečnih vrednosti uporabljanih faktorjev). Povprečni prebivalec občine Domžale je v letu 2010 zaradi navedenih emisij letno emitiral 2,9 t CO2. Povprečni ogljični odtis gospodinjstva v občini Domžale pa je v letu 2010 znašal 7,6 t CO2/leto. Navedene vrednosti se gibajo v okviru povprečnih vrednosti za mestna središča (Ljubljančan emitira 3,41 t CO2/leto). Z izvajanjem enostavnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije pa lahko kot občani in občanke prispevate k dodatnemu zmanjšanju ogljičnega odtisa občine. Na zgornji povezavi si lahko izračunate svoj ogljični odtis in preverite ali ste nad ali pod povrpečjem občine Domžale. Na isti povezavi pa imate navedene tudi posamezne enostavne ukrepe za zmanjšanje emisij, ki pa bodo prispevali tudi k zmanjšanju vaših stroškov. Glede na trende višanja cen ener-gentov, pa bo zelo dobrodošlo če se ukrepov manjše rabe energije čim prej navadimo.
Matija Matičič, Efficientia s.p.
Občina Domžale
Slika: Prikaz porabe energen-tov in električne energije v gospodinjstvih
Trenutno bo imel zdravnik diplomirano medicinsko sestro le polovični delovni čas, saj kadrovski in finančni položaj ne dopuščata drugače. S prvima dvema referenčnima ambulantama bosta v juniju 2012 pričela Janez Svoljšak dr. med. in Polona Burja dr. med., oba specialista splošne oziroma družinske medicine. Pacienti, ki so prijavljeni v ti dve ambulanti, bodo avtomatično vključeni v nov tip obravnave. Pacienti, ki ostajajo v klasičnih ambulantah družinske medicine, bodo postopno prešli na nov tip obravnave, saj projekt uvajanja referenčnih ambulant v Sloveniji predvideva postopen prehod vseh ambulant družinske medicine v referenčne ambulante v obdobju naslednjih sedem let.
Polona Burja, dr. med. spec. druž. med.
16
kultura
11. MAJ 20I2
Koledar prireditev
PETEK, 11. MAJ 2012
KDAJ: ob 17.00 KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na DRUŽINSKO LUTKOVNO-USTVARJALNO DELAVNICO: PRAVA KRALJIČNA. Delavnico vodita: Mirjam Štih in Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava!
SOBOTA, 12. MAJ 2012
KDAJ: ob 10.00 KJE: Knjižnica Domžale
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v sodelovanju s Knjižnico Domžale organizirata brezplačne delavnice: KAKO DO KARIERE IZ STRASTI? Tema: Šola za moderne ženske. Ponovno se nam bo pridružila gospa Neža Gregorčič Žgombič, ki se ukvarja s svetovanjem ženskam tako na osebnem, kot na poslovnem področju. Vstop je prost!
PONEDELJEK, 14. maj 2012
KDAJ: ob 19.00 KJE: Knjižnica Domžale
Na tokratni literarni kavarni bomo ob kavi in piškotih poklepetali z Vinkom Moderndorferjem, vsestranskim ustvarjalcem: režiserjem, dramatikom, esejistom, predvsem pa pesnikom in prozaistom. Skratka z zanimivim sogovornikom, ki zgodbe stresa iz rokava. Prisrčno vabljeni! Pogovor bo vodila: Mirjam Štih. Vstop je prost!
TOREK, 15. maj 2012
KDAJ: ob 9.30
KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki so vsak torek ob 9.30. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava!
TOREK, 15. maj 2012
KDAJ: ob 19.00 KJE: Knjižnica Domžale
DUŠAN RUTAR: KOMUNIZEM - predstavitev knjige. Komunizem je kompleksna ideja, s pomočjo katere ljudje lahko spoznajo resnično jedro kapitalističnega življenja in družbenih odnosov, ki jih sicer nujno živijo vsak dan. Spoznanje je pomembno, kajti medtem ko mogotci rešujejo banke na naš račun, rešujejo pa jih zato, da bi kapitalizem preživel, se moramo na novo učiti preživeti ... Pogovor vodi: Luka Hrovat. Vstop je prost!
ČETRTEK, 17. MAJ 2012
KDAJ: ob 19.00
KJE: Center za mlade Domžale (Domžalski dom) , Ljubljanska 58, Domžale
Potopisno predavanje Otroci Slovenije otrokom Afganistana. Predava Štefan Tomanovič. Predstavitev humanitarne akcije pod naslovom Otroci Slovenije otrokom Afganistana. Akcijo in doživetje v Afganistanu bo predstavil Štefan Tomanovič, pripadnik slovenskega kontingenta Isaf. Predavanje je brezplačno.
PONEDELJEK, 21. MAJ 2012
KDAJ: ob 19.00
KJE: Center za mlade Domžale (Domžalski dom), Ljubljanska 58, Domžale
Predavanje za starše z naslovom Pomen pravljice za otrokovo duševnost. Predava Lili Jazbec, prof. Predavanje je brezplačno. Predavanja potekajo vsak tretji ponedeljek v mesecu. Zloženko z naslovi predavanj za leto 2012 lahko naročite po tel. 01/722-66-00 ali na info@czm-domzale.si.
ČETRTEK, 24. MAJ 2012
KDAJ: ob 19.00
KJE: Center za mlade Domžale (Domžalski dom), Ljubljanska 58, Domžale
Odprtje fotografske razstave Vasja Doberleta Od lepote do grožnje. Na ogled bodo štirje cikli črno-belih in barvnih fotografij: Ljubezen kamnov, Bloški me-andri, Polja in SOS za naš planet. Razstava bo na ogled do 19. junija 2012.
ČETRTEK, 24. maj 2012
KDAJ: ob 18.00 KJE: Knjižnica Domžale
METKA ZUPANEK: CVETJE POMLADI - predstavitev knjige. V jeseni življenja nam misli in spomini vse večkrat uhajajo v otroštvo in mladostna leta. Prijetno nam je obujati spomine in včasih pomislimo, da bi jih bilo lepo obdržati na papirju. To je storila Metka Zupanek, ki nam v knjigi podarja živahno izirisane podobe svoje mladosti. Vstop je prost!
SOBOTA, 26. maj 2012
KDAJ: ob 10.00 KJE: Knjižnica Domžale
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v sodelovanju s Knjižnico Domžale organizirata brezplačne delavnice: KAKO DO KARIERE IZ STRASTI? Izobraževanje vodi izkušena predavateljica in certificirana trenerka Florence Marie Bratuž, srečanje je namenjeno vsem, ki se zavedajo, da so v teh težkih časih edina stalnica spremembe ter da je potrebno pričeti razmišljati podjetniško. Na delavnici vas bomo naučili odkrivati vaše potenciale, vam pomagali zbrati pogum pri odločitvi za samostojno podjetniško pot, svetovali vam bomo, kako najti najbolj primerno zaposlitev in delo. Vstop je prost!
PETEK, 1. JUNIJ 2012
KDAJ: Ves dan KJE: Motnik
V Motniku, rojstnem kraju zbiralca ljudskega pripovedništva Gašperja Križnika bo na različnih prizoriščih (kulturni dom, park pod lipami in glavna ulica ter grad) več dogodkov: sejemski dan z zanimivo ponudbo domačih dobrot in prikazom rokodelskih spretnosti, 2 pripovedovalska večera za odrasle in eno popoldne za otroke, Motniške pravljične poti z Ireno Cerar, delavnica pripovedovanja z Anjo Štefan in likovna razstava na temo Križnikovih pra-ljic, vse pod naslovom Jenkret je biv ^ Križnikov pravljični festival.
NEDELJA, 3. JUNIJ 2012
KDAJ: ob 12. uri
KJE: Kulturni dom Groblje
Turistično društvo Jarše-Rodica organizira 3. ribiški praznik, ki bo pred kulturnim domom v Grobljah s pričetkom ob 12.uri. Vljudno vabljeni!
Center za mlade Domžale Ljubljanska c. 58 1230 Domžale www.czm-domzale.si
.^osjasftia odgovorno staííe,,^.
V^ D	predavanje na temo	^^
Pomen pravljice za otrohovo duievnost
Lr
a

e
20'

S)
ob 19.
Predava: Lili Jazbec, prof.
Predavanje je brezplačno in poteka v prostorih Centra za mlade, Ljubljanska 58 (Domžalski dom).
Predavanja potekajo vsak re+ i p T de - k v ^ -.e u. Zloženko z naslovi predavanj za leto 2012 lahko naročite po



VAfir HA ÚCX^HTJE
FOTOGRAFSKE RAZSTAVE
OD LEPOTE DO GROŽNJE
VAS J A DOBERLE7
h^hv^ii« HS. If ItPlhL LSru*
v trVRT^K, 24. S. 2012 ob i 9M0 Vr*

H^mD nntTiiii	ipiiui i«i
MVeEEEH KfiMHQV, EUOärii MEMWff^ mtt/k m 5« zh tuS njucT
(K. W, UJÜ7
■' ^__n 1.	1 U^ n ^H-U^
ffi
Mesarstvo
Capuder-Brezje
Sveže domače meso Meso pripravljeno za žar
Domači suhomesnati izdelki
PESTRA PONUDBA MESA ZA ZAR
Delovni čas:
sre, čet.: od 9. do17. ure pet.: 9. do 18. ure sob.: 8. do 14. ure
Brezje 23, 1233 Dob tel.: 01 724 90 02 Gsm: 031 540 638
Sobotno povabilo na kavo
Vas v soboto spet čaka cel niz opravkov?
Če bo med njimi tudi obisk naše poslovalnice, vas bomo pocrkljali s svežo kavo, ki si jo boste na naš račun privoščili v slaščičarni Mala terasa. Poslovalnica Kamnik - Qlandia, vsako soboto v maju. Dobrodošli med 8.00 in 12.30 uro.
Kava na naš račun.
Vsako soboto v maju. Vabljeni!
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale KNJIGE ZA ODRASLE:
www.gbkr.si
Gorenlska ^ Banka
Erik Valenčič: OBLEGANJE GAZE: Ubijanje palestinskega ljudstva, Založba Pasadena, 2011
Izraelsko palestinski konflikt, bližnjevzhodni mirovni proces, palestinsko vprašanje, so že desetletja stalnica zunanjepolitičnih poročil. A v povprečju naše vedenje o tej problematiki ne presega podobe o k terorizmu nagnjenih Palestincih in do zob oboroženih Izraelcih, ki so se prisiljeni braniti. Kaj vse se skriva za temi poenostavljenimi predstavami nam odkriva izvrstna, poglobljena reportaža, v kateri Erik Valenčič z veliko mero sočutja in resnicoljubnosti ponudi vpogled v tragične, človeške dimenzije palestinske realnosti.
Dr. Joseph Murphy: MOČ VAŠE PODZAVESTI, V.B.Z., 2011
V knjigi, ki je prvič izšla že leta 1963, avtor združuje duhovno modrost s trdnimi, znanstveno utemeljenimi analizami, da bi pojasnil vpliv podzavestnega uma. Dr. Murphy je bil duhovnik in se v knjigi pogosto sklicuje na Sveto pismo in navaja citate, obenem pa avtor poudarja, da načela, ki jih razlaga, niso omejena na katero koli vero ali religijo, temveč so univerzalna resnica.
Niland D'Arcy: SHIRALEE, Modrijan, 2011
Roman Shiralee (pomeni popotno malho) je pripoved iz leta 1955 o potujočem delavcu Macauleyju in njegovi štiriletni hčerki Buster. Na poti od ene do druge zaposlitve, od enega do drugega kraja puste in prazne avstralske notranjosti se srečujeta s trgovci, gostilničarji, osamljenimi gospodinjami, zdolgočasenimi dekleti, aborigini, policaji, dobrosrčnimi delavci, čudaškimi klateži in posestniki, prodajalci in gonjači, s kopalci opalov, s suroveži in dobrimi dušami. Roman je prežet s pregovornim avstralskim tovarištvom iz časov, ko so ljudje še hodili peš in so se zanimali drug za drugega.
Stephen Fry: MRS. FRYS DIARY, Hodder & Stoughton, 2010
Fiktivni dnevnik fiktivne gospe Fry, ki jo je napisal Stephen Fry, le ta na platnicah priznava le uvodno besedo, je izvrstna porcija angleškega humorja v kateri se avtor loti družinskih in partnerskih stereotipov ter srednje--razrednega bežanja pred samim sabo. Zamisel knjige je domiselna šala na lasten račun, gospe Fry namreč ni in je tudi ne bo, a nenazadnje za to niti ni prave potrebe. Stephen je dovolj skromen in domiseln, da poišče ženski del v sebi in ga kombinira s stereotipi in predsodki.
Branka Bizjan, Alenka Kociper: ROKODELCI IN UMETNIKI, Agencija Baribal, 2012
Na moravškem je rokodelstvo znano že od nekdaj. Velika sreča je, da so se v kraju ljudje združili v Društvo rokodelcev moravške doline in sklenili, da nadaljujejo tradicijo ohranjanja ljudske ustvarjalnosti in običajev. V knjigi se nam predstavijo in nam približajo njihovo delo, ob bogatih fotografijah pa so napisani tudi postopki in potrebščine, ki jih potrebujemo pri izdelavi posameznih izdelkov.
Hildegard Kreiter: KNEIPPOVA ŠOLA ZDRAVJA: sodoben družinski priročnik za zdravje z vodo, prehrano, gibanjem, zelišči in umiqeno dušo, Mladinska knjiga, 2012
Župnik Sebastian Kneipp je bil že za časa svojega življenja med najbolj znanimi osebnostmi v Srednji Evropi, poznamo pa ga še dandanes. Ko je študiral teologijo, je hudo zbolel. Zdravniki so ga zaradi pljučne tuberkuloze že odpisali, ko mu je naključno prišla v roke knjiga o zdravljenju s hladno vodo.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Igor Karlovšek: MATEJ, Mladinska knjiga, 2011
Matej je devetošolec, ki išče svoje mesto pod soncem. Ni več otrok, pa tudi odrasel moški ne. Ne more se sprijazniti z nenadno očetovo smrtjo, zato se zateka v domišljijski svet, zapre se tudi pred materjo in sestro. Tudi v šoli ni priljubljen in velja za čudaka, zato se večkrat počuti osamljen in odrinjen. Njegov svet pa se spremeni, ko se zaljubi v sosedovo dekle iz Filipinov Sarangani, ki jo soseda želita posvojiti.
Alexandra Maxeiner: VSE NAŠE DRUŽINE, Mladinska knjiga, 2012
Poučna slikanica Vse naše družine prihaja ob pravem času (ali mogoče vendarle prepozno) in bi morala postati obvezna oprema vsake družine. Težko si je predstavljati bolj primeren in simpatičen prikaz celotnega dia-pazona različnih načinov združevanja ljudi v družine. Rahlo šaljivo, vendar vseeno dovolj resno, skozi nazorne in ravno prav dovršene ilustracije, s pomočjo te knjige otroku predstavimo svet tak, kot resnično je. Pisan in različen.
Shaun Tan: ZGODBE IZ ODDALJENEGA PREDMESTJA, Založba Miš, 2010
Zgodbe in ilustracije Shauna Tana so nekaj posebnega, svežega, nekaj popolnoma svojega. Zdi se, da njegova domišljija seže nekam dlje in da se v vsaki zgodbi skrivajo še kako pomembna sporočila. V knjigi Zgodbe iz oddaljenega predmestja najdemo 15 nenavadnih zgodb, ki nas skozi izvrstne ilustracije bogatijo in globoko v nas vzbujajo radost...
Diana Amft: PAJKEC OGABEK, Založba Kres, 2011
Pajkec Ogabek razočarano potoži svoji mami, da ne razume, zakaj se jih ljudje tako bojijo. Na svojem potovanju sprašuje strica Nogatca, bratranca Pankija, teto Gravžico... Od vsakega dobi drugačen odgovor. Babica mu pove, da nas je strah vsega, kar nam je neznano. Ce pa to sprejmemo tako kot je, se nam ni treba več ničesar bati.
MEDIOTEKA:
SKRIVNOSTNA REKA (Mystic river) - DVD, Continental, 2003
Trije prijatelji, Jimmy Markum, Sean Devine in Dave Boyle se leta 1975 igrajo hokej na domači ulici v Bostonu. Zdolgočaseni, ker jim je žogica zopet padla v kanalizacijski jašek, začnejo pisati svoja imena v svež beton na pločniku. Kar naenkrat se ustavi avtomobil. En moški izstopi iz avta in pretvarja, da je policist. Moški jih grdo okrega, da tega ne smejo delati in jih je še vprašal, kje živijo. Prestrašeni fantje ga ubogajo in mu povedo njihove naslove. Na žalost je bil Dave iz sosednje ulice. Pod pretvezo, da ga peljeta domov, da bosta povedala doma kaj je naredil narobe, ga ugrabita. Bila sta pedofila in Daveja sta spolno zlorabljala štiri dni, dokler jima ni ušel^ Petindvajset let kasneje so fantje odrasli možje, ki imajo vsak svoje življenje.
11. MAJ 20I2
kultura
17
5. (= 6.) koncert 14. sezone KoNcERTNEGA ABoNMAJA v KDFB
Sence ljubzeni - (besede in) skladbe ljubezni, ljubosumja in osamljenosti
V Domžalah se počasi izteka letošnji 14. cikel modrega oziroma glasbenega abonmaja. S formalnim številom koncertom se zapleta že zato, ker smo že med samo sezono bili deležni dodatnega koncerta, tako da bo le-ta presežena ne le po kakovosti
(aktualnega) umetniškega vodje, odličnega klarinetista Mateja Be-kavca, ampak tudi po številu le-teh. Tudi tokrat je bilo tako, saj Domžalčanom (KDFB) spet ni bil dovolj le nastop več kot odličnega nemškega Godalnega kvarteta KUSS (izhajajo iz Berlina, tam so začeli še kot študentje Visoke glasbene šole Hansa Eislerja, 1991; njihov vzpon pa se je začel po letu 2001, ko so po kar nekaj prestižnih zmagah na uglednih tekmovanjih, gostovanju v ZDA in po več kot šestih samostojnih ce-dejkah, postali vrhunski glasbeniki). To sta violinista Jana Kuss in Oliver
Wille, violist William Coleman in violončelist Mikayel Hakhnazaryan. Zaradi intermedialnosti in multidi-sciplinarnosti celotnega cikla pa sta se jim tokrat pridružila še naša umetnika: dramski igralec Pavle Rav-nohrib in klarinetist ter umetniški vodja tega cikla Mate Bekavac. Bil je to spet eden odličnih in nepozabnih večerov komorne glasbe in besede v Domžalah. Škoda, da ga po zaslugah že itak presežnih umetnikov in organizatorjev ne morejo ali ne slišijo še kje drugje po slovenskem prostoru? To bi bilo glede na izvirno in pionirsko zastavljeno produkcijo naravnost odlično, v nekaj sto kilometrov oddaljenih diagonalah male državice pa zagotovo zaradi imen, sporedov in izvedb naravnost zaželeno. Začel je seveda (z besedo) naš odlični dramski igralec P. Ravnohrib, ki je nevsiljeno, dramsko poglobljeno,
(tudi glasbeno) več kot neoporečno prebral relativno dolg fragment iz povesti Kreutzerjeva sonata (1902) ruskega realista Leva N. Tolstoja; tudi pred zasedenim odrom gostujočega Kvarteta Kuss. Ta je attacca nadaljeval spored z Janačkovim Godalnim kvartetom v e-molu, št. 1 (1923), tudi imenovanim Iz Kre-utzerjeve sonate. Ni potrebno posebej poudarjati ali ponavljati odlik ansambla, saj gre v tem sestavu za perfekcionizem vse četverice, zdaj posamič, zdaj v različnih kombinacijah vseh štirih godal na 16 strunah, seveda pa največ v skupni in spet več kot odlični soigri. Zvok ansambla je naravnost osupel, to je zvok, ki ga dejansko dosežejo le prvi tovrstni ansambel med enakimi. V celotnem in kontrastnem Janačkovem 4-stavčnem Kvartetu je šlo za res vrhunsko muziciranje, ki so ga lahko
po eni strani spodbodle Tolstojeve besede (te so bile povod za nastanek in oblikovanje že same glasbe), ali pa je slednja, torej glasba retroaktivno, nazaj spodbodla besede? Drugi del je naš P. Ravnohrib začel z branjem pisma Johannesa Brahm-sa (z Dunaja, 1892) Clari (Wieck) Schumann. To pa je bilo spet dovolj, da je igralec »vrnil žogico« gostujočemu ansamblu, ki se je v Brahmso-vem Kvintetu za klarinet in godalni kvartet v h-molu, op. 115 (1891) dopolnil oziroma povečal z našim klarinetnim asom M. Bekavcem; kajti igralec je ostal skupaj z glasbeniki ves čas na odru, čeprav je šlo za skoraj 40 minut glasbe; seveda spet več kot odlične: že opisanim interpretacijam je »dodal svojo 'dodano' vrednost« še naš klarinetist, ki se je več kot komorno (tukaj so njegove morebitne solistične eskapade skoraj izključujoče!) ujel z gostujočim ansamblom. Njegovi piani (= tiho od p do pppp) so naravnost fantastični, nedosegljivi v marsikateri tuji, kaj šele naši klarinetistiki. Muzika, ki jo bo tudi s temi Brahmsovimi štirimi (kontrastnimi) stavki težko doseči, kaj šele preseči?
Franc Križnar
sesti koncert 5. JAzzovsKE sezoNE
KDFB v galeriji domîale
Tiio Lewa Tabackina
6. koncert 5. jazzovske sezone 2011/12 (21. marec 2012) je v domžalski Galeriji in pod okriljem konceptualne umetnosti Shoshanne Utchenik Slo-venec/ka sem prinesel nastop slovitega ameriškega (tenor) saksofonista in flavtista Lewa Tabackina. Nastopil ni sam, pač pa v (jazzovskem) triu, ki sta ga sestavljala še italijanski kontrabasist Giuseppe Bassi in »naše gore list«, sloviti internacionalni bobnar (Kranjčan, ki se je nazadnje iz New Yorka preselil v Tel Aviv) Gašper Bertoncelj. V njihovih izvedbah je bila na sporedu jazzovska glasba, ki je poznana na kar petih (Tabackinovih) cedejih, med
njimi zlasti še tista z dveh cedejk, ki ju je sloviti Američan posnel za enako zasedbo, seveda v zdaj malce spremenjeni ali »kadrovsko« zamenjani trio--zasedbi.
Umetnik ali kar vsi trije umetniki skupaj so se v dokaj enakovrednih vlogah pokazali s sporedom del, ki je dobro poznan s petih doslej izdanih albumov (od 1990 dalje), ali vsaj dveh, ki prinašata glasbo za zasedbo izmenjaje med solističnim (tenorskim) saksofonom ali flavto in s spremljevalnimi kontrabasom in bobni. To sta cedejki Live in Paris in pa Tanuki's Night Out in glasba
z naslovi kot so npr. The Wise One, Tanuki's Night Out, Eronel, Self Portrait ofthe Bean, Rythm-A-Ning idr. Gre nedvomno za enega še vedno vodilnih ameriških glasbenikov iz Filadelfije in ki kljub svojim »letom« še vedno velja za tovrstnega legendo. To je tokrat pokazal tudi v Domžalah kot na neke vrste mini slovenskem delu evropske turneje (pri nas še v Novem mestu in nasploh prvič v Sloveniji!). Vsa vrhunska trojica je nemalo presenetila v vseh sedmih kar dolgih komadih. Zato je njihovo trajanje skoraj vsakič preseglo deset minut in kar je seveda pomenilo dodatne in izjemne možnosti tudi obeh »spremljevalcev«: od sicer največjega števila flavtnih in saksofonskih Tabackinovih solov, prek številnih kombinacij s preostalima (basistom G. Bassijem in našim bobnarjem G. Bertoncljem) pa vse do njunih kombinacij in solov obeh slednjih.
Šlo je za mnogo več kot za »jam--session« vse trojice, šlo je za morda enega največjih tovrstnih jazzovskih dogodkov v tej sezoni v Domžalah, če ne že za kar enega vodilnih v vseh dosedanjih petih tovrstnih sezonah? 71-letnik (Tabackin) je še vedno vitalen glasbenik s polno energije in domislic, izjemen improvizator in v tem sta mu vseskozi pritegovala oba (tokratna) spremljevalca: vse od tenkočutnih solov in duov ter triev pa do povsem samostojnih in enakovrednih solističnih vlog. Izjemen trio, ki je tokrat spet nastopil v Domžalah (brez pomoči ozvočenja in mikro-fonije!) pred polno številnim občinstvom je zdržal celoten poustvarjalni in hkrati že kar ustvarjalni lok brez pridržkov. Saj je bil solistov izjemni saksofonski in flavtni lok brez ene same in samcate izjeme ves poln in čist glasbeni izdelek. »Let's live jazz / Naj živi jazz!«
Franc Križnar
sedmi koncert 5. JAzzovSKE sezone
Biina
Sedmi in s tem zadnji koncert tele 5. jazzovske sezone 2011/12 (26. aprila 2012) je v domžalski galeriji in pod razstavljenimi akvareli in risbami Milana Merharja (19101988), neumornega kronista Domžal in okolice, minil v znamenju domačijske-domžalske umetnosti in vokalno inštrumentalne glasbe Brine Vogelnik (glas) in spremljajočega ansambla. Sestavljali so ga: Jelena Zdrale (violina), Drago Iva-nuša (harmonika), Luka Ropret (kitara), Nino de Gleria (basovska kitara) in Blaž Celarec (tolkala). Na sporedu tega koncerta je bil repertoar umetnice-pevske solistke, ki ga
poznamo z njenih treh cedejk: Mlado leto/DruGod 2004, Pasja legenda/DruGod 2006 in Slečena koža/ DruGod 2011.
Tako smo v urici in pol spet slišali 13 del, povečini iz repertoarja zadnje cedejke, vse pa v avtorstvu solistke, Brine. Na sporedu so bila v glavnem preverjena dela, tako da jih lahko vsaj naštejemo po nekem dokaj smiselno urejenem vrstnem redu: Gornji trg (št. 3), Rožce tri, Poljanska balada, Megla, Mica, Nočka, Katica, Slečena koža, Katalena, Poletje, Gledališka, Mlado leto idr. Baladnost besedil in glasbe je bila vselej na prvem mestu! Za marsikatero od njih bi lahko ugotovili, da gre za tesen avtorski naslon na slovensko ljudsko izročilo (Rožce tri, Katica, Katalena idr.), kjer je bil tokratni domžalski vrh zagotovo dosežen v Katici in Kataleni; tudi na račun odličnega inštrumentalnega kvinteta, sicer po večini starih znan-
cev (ali celo bolje zapisno »starih mačkov«) podobne glasbene scene in tudi pogostih gostov omenjene domžalske glasbene scene. Za samo Bri-no (Vogelnik) tega ne bi mogli posebej ponavljati, saj je bila marsikdaj v neenovitih interpretacijah, s slabo pripravljenim glasom kar v neke vrste zadregi pred ostalimi. Če pa se ob tem spomnimo samo zadnjih dveh izpostavljenih pesmi, lahko tudi tale namig odmislimo? Zato pa je bila omenjena peterica inštrumentalistov izjemno nabrušena, saj so s preneka-terimi uvodi, medigrami in poigrami bolj kot zadostili formalno in podrejeno spremljevalno vlogo. Ne preveč posrečeno ozvočenje violinistke J. Zdrale ne sodi sem, v tole (po)hvalo, zato pa je deležen vseh superlativov tolkalec B. Celarec; njegovi tempi, zvoki in kombinacije (praviloma komornega tolkalnega) zvoka so bili
venomer na mestu.
Da se omenjenemu ciklu navkljub dosedanjim velikim uspehom ne piše najbolje v prihodnji sezoni, pa smo zaradi splošno znanih državnih in občinskih recesij slišali že uvodoma. To pomeni, da se podobni jazzovski večeri v domžalski Galeriji ne bodo več nadaljevali tako kot doslej (brezplačno in sistematično-redno mesečno), pač pa občasno. Če bi pa vsi tisti, ki o tem odločajo zunaj KDFB, videli popolnoma nabite Galerije, bi si morali zamisliti nad tem eksekucijskim dejanjem. Občinski prostor, kot so Domžale, bi si pa zagotovo to lahko privoščil, še več pa bi si zaslužilo njihovo poslušalstvo, saj je mejno področje jazza (ki sodi nekje med klasično oziroma resno in zabavno glasbo) skrajno zanemarjeno v državnem pogledu. Taki poskusi bi lahko tako krute besede precej ublažili; odtlej seveda tudi v Domžalah temu ne bo več tako.
Franc Križnar
galerija domzale
Apiilija Lužar
Z razstavo umetnice Aprilije Lužar v Galeriji Domžale se je končala letošnja sezona razstav, ki jih pripravlja Galerija Domžale v sodelovanju s kustosinjo Mojco Grmek. V tokratni aprilski razstavi, ki je bila odprta od 5. do 20. aprila 2012, in je bila posvečena domžalskemu občinskemu prazniku, se je predstavila domačinka, ki danes živi pri Kočevski Reki. Aprilija Lužar je v prvi vrsti slikarka in njen umetniški izraz variira od portretnega realizma do abstrakcij v visoko modernističnem slogu, ki ga nadgrajuje s performansi, instalacijami, umetniškimi urbanimi akcijami v slovenskih in mednarodnih medijih, socialno skulpturo, art videi, digitalno produkcijo itd. Je uveljavljena multimedijska umetnica, ki ji uspeva na svojstven način prepoznavati posebnosti svojega časa, ga definirati skladno s svojimi nazori in likovnimi izkušnjami. Aprilija Lužar je namreč začetnica feministične umetnosti v Sloveniji in s svojim delovanjem na tem področju od leta 1988 aktivno opozarja na naslije nad ženskami v današnji družbi, v njihovih medsebojnih intimnih
in javnih stikih ter odnosih. Tovrstno ustvarjanje razširja pomen umetnosti, ki jo razume kot aktivno družbeno prakso, vpeto v družbena dogajanja in
delovanja. Svoje umetniške projekte redno predstavlja v slovenskem kot mednarodnem razstavnem, galerijskem in aktivističnem prostoru. V Galeriji Domžale se je predstavila z izborom avtoportretov, ki po besedah kustosinje Mojce Grmek tvorijo najobsežnejši in najkvalitetnejši del njenega slikarskega opusa. Razstava /Aprilija iz 20. v 21. stoletje, avto-portreti/ je z mnogimi razstavljenimi avtoportreti (večinoma olje na platnu) omogočila retrospektiven vpogled v obdobje nastajanja le-teh že od študijskih let naprej. Dokazujejo avtoričino naklonjenost dediščini klasičnega slikarstva. Kot slikarka avtoportret vešče uporablja za izraz in analizo sebe in okolice. Prek različnih lastnih podob se skozi različne motive poigrava z mnogimi predstavitvami svojega družbenega spola: npr. ekspresivno zaznamovana lastna podoba, nasprotno čutno senzibilni lastni portret, avtoportret v vlogi »femme fatale« itd. Uokvirjene podobe na steni je dopolnila z risbami avtoportretov v središču galerije ter s performansom na odprtju razstave, ki se je tudi navezoval na problematiko ženske vloge v sodobni družbi in umetnosti. Temeljno vsebinsko sporočilo dogodka je namreč temeljilo na poudarjanju dvojnosti pomena ženske v umetnosti: kot subjekta, ki ga Aprilija kot umetnica pooseblja in se postavlja nasproti dojemanju ženske kot objekta, modela ali muze.
Katarina Rus Krušelj, foto: Andraž Gregorič
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Donaale
K sodelovanju vabimo odgovornega urednika javnega glasila občine Domžale »Slamnik« (m/ž)
od londidatDV pričakujemo:
-	najmanj VII. raven izobrazbe
-	2 leti delovnih izkušenj na podroqu novinarstva
-	dobro poznavanje lokalne problematike.
Ob prijavi je kandidat dolžan predložiti tudi predlog programske zasnove javnega glasila in predlog uredniške politike.
Z izbranim kandidatom bomo po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Domžale sklenili delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, ali drugo obliko pogodbenega razmerja za dobo petih let.
Kandidate vabimo, da svoje ponudbe z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev ter predlogom programske zasnove in uredniške politike pošljgo v roku 9 dni od dneva objave na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale s pripisom: razpis.
Za dodatne informacije nas pokličite: 01 / 722 50 50.
18
kultura
11. MAJ 20I2
MAG. zDENKA KRIsTL MARINIČ, pROF. viOLONCELA IN pEDAGOSKI
vodja zasebne glasbene Sole parnas iz domžal
S svojim ekskluzivnim optimizmom, pozitivinim pogledom na življenje in glasbo zdravim(-o), majhne (otroke) pa učim(-o) kot odrasle
Kaj za začetek, za ogrevanje lahko poveste o vaši šoli?
Sola deluje letos že 22. leto, kar pomeni kar dobršen del moje pedagoške dejavnosti. Potem ko sem že vzporedno s kariero violončelistke-solistke, namestnice solo violončelista v orkestru Simfonikov RTV Slovenija poučevala inštrument na Glasbeni šoli Franca Sturma v Ljubljani in kasneje še na glasbenih šolah v Kranju, Skofji Loki, Radovljici in današnjem Konservatori-ju za glasbo in balet Ljubljana. Začetek v zasebni glasbeni šoli Parnas je bil najprej namenjen predšolski glasbeni vzgoji, neke vrste glasbenimi uricami v skupini. Tudi »moj« violončelo mi na samem začetku ni bil v mislih, saj sem šolo ustanovila z namenom ponuditi otrokom osnovno glasbeno vzgojo na čim bolj priljuden način. Želela sem, da bi bilo v »moji« šoli marsikaj drugače od sicer javne (osnovne) glasbene šole. Pa o učencih in učiteljih ter vzporedno s tem o programu in predmetniku zasebne glasbene šole Parnas? Začetek je bil skromen s komaj šestimi učenci, danes pa nas je čez 40; od začetnega učitelja samo mene, torej glasbene urice in violončela se je zdaj to razvilo še na programe za klavir in klaviature, flavto, in violino. Moj motiv v tej šoli je, da otroci oziroma učenci radi prihajajo tako k pouku, vajam kot k številnim poletnim šolam, podaljšanim vikendom in še kaj bi lahko izdvo-
jila od posebnosti in razlik v primerjavi s preostalim slovenskim glasbenim šolstvom na osnovni ravni. To pa se nemalokrat podaljša v srednjo stopnjo. S tem sem navdušila tudi kolege, ki so zdaj z menoj skupaj v tem timu. Pouk v osnovnem glasbenem izobraževanju načelno poteka z najmanj dvema učencema na uro, kar je zelo blizu tudi skupinskemu, torej komornemu muzi-ciranju.
Kako prihaja do vpisa, preizkusnega izpita, uvrstitve v vašo šolo?
Brez razpisa, samo »od ust do ušes«; vsak, ki ima željo po glasbenem izobra-ževanjuje dobrodošel. Potem se najprej prek malce večjih skupin in igric prične naše delo, ki se kasneje preusmeri v določeni inštrument. Tega marsikdaj vmes tudi zamenjamo, se ne držimo strogega reda letnika in vseskozi ostanemo na ravni dva učenca in učitelj na eni šolski uri. Ta pa se nemalokrat podaljša od njene siceršnje formalne dolžine (60 minut). Trenutno je najmočnejši oddelek flavte (11 učencev), 10 je violinistov in violončelistov, potem pa še klavir in klaviature. Pouk poteka od osnovne pa vse do zaključene srednje stopnje. Z intenzivnimi pripravami za preostale teoretske glasbene predmete in z opravljenim sprejemnim izpitom se naši učenci lahko vpišejo naravnost na Akademijo za glasbo. S strokovnimi nasveti so mi zelo veliko pomagali moj dolgoletni profesor in nekdanji kolega
DOMZALsKi uMETNiKi v MENACENKOvi DOMACiJi
Milan Merhar - neumorni kronist Domžal in okolice
Aprilske prireditve so bile v Mena-čenkovi domačiji namenjene prazniku Občine Domžale. Prva, slovesno odprtje razstave del Milana Merharja, pa še posebej, saj se je z njo, kot je dejala strokovna sodelavka Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Katarina Rus Krušelj, poklanjamo enemu od pomembnih domžalskih ustvarjalcev, ki še niso dobili priložnosti, da jih predstavimo širšemu občinstvu. Zato je ob tej priložnosti v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter ob sodelovanju z Občino Domžale in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območno izpostavo Domžale, izšla tudi drobna knjižica avtorice Katarine Rus Krušelj s predstavitvijo umetnika, ki je med drugim zapisal: »Likovni svet s svojo govorico je govorica in pravica vseh, oplaja, kali, raste in ustvarja vidni likovni svet ter je plima in oseka kulture.« V Menačenkovi domačiji so bile razstavljene predvsem risbe, v Galeriji Domžale pa ste si lahko ogledali Mer-harjeve akvarele.
Milan Merhar je večino svojega življenja preživel v Domžalah, kjer je poučeval telesno vzgojo, matematiko in likovni pouk. Po letu 1950 se je intenzivno začel ukvarjati s slikarstvom in se specializiral za pokrajinske akvarele, portrete in oljnato slikanje na steklo, hkrati pa bil »svojevrsten zapisovalec kraja in časa, v katerem je živel in delal. Njegove študije pokrajinskih motivov Domžal in okolice, portretov priznanih in malo manj znanih osebnosti ter risani utrip mestnega življenja pričajo o veliki navezanosti na dom in ljudi, ki jih je srečeval na svoji življenjski poti,« je zapisala Katarina Rus Krušelj o njegovem življenju in ustvarjanju. Po njenem mnenju je njegova ume-
v orkestru, žal prerano umrli, zagotovo najboljši slovenski violončelist in red. univ. prof. Ciril Skerjanec (1936-2009), pa tudi prof. Primož Novšak in priznana švicarska violončelistka Susanne Basler.
Poleg že omenjenih razlik in prednosti vaše šole v primerjavi s preostalim (državnim) glasbenim šolstvom marsikaj ne zdrži predmetnika in učnega načrta, zato verjetno vaša šola tudi nima (državne) koncesije. To je le nekaj razlik, ki jih omenjam, na nekatere druge spet opozarjate vi, pa tudi to še ni vse. Potem ko sem se pedagoško izbrusila na kar nekaj osnovnih slovenskih glasbenih šolah (Skofja Loka, Kranj, Radovljica, Ljubljana; letos sem spet pomagala nekaterim za ravnokar minulo 41. Tekmovanje mladih glasbenikov RS v Ljutomeru, Brežicah in Trebnjem), sem ugotovila tudi na tej ravni potrebo po pristnem stiku med pedagogom in učencem. Tega ne smejo zavreti nekatere administrativne formalnosti, ki jih je v našem (javnem) šolstvu nasploh preveč, ampak mora le-to zamenjati iskreno prijateljstvo, zaupanje in celo ljubezen med učencem in učiteljem: učiteljeva popolna predanost stroki - v mojem primeru glasbi in violončelu - mora biti daleč pred vsem. V naši šoli tudi ni najmanjše tekmovalnosti med učitelji, da ne rečem, da ni prisoten niti kanček najmanjše nevoščljivosti.
Pa lahko v tem primeru pokrijete stroške z golo šolnino? S 57 evri mesečne šolnine se šola ekonomsko in finančno nekako obrne, kar paje spet najceneje v primerjavi z vsemi preostalimi tovrstnimi šolami. Imamo tudi primere, ko zaradi akutne socialne stiske pri tem znesku kdaj zamižimo. Motiv staršev pa je v glavnem v tem, da otroke navdušimo za glasbo, če bodo znali še kaj zaigrati, bo to že dru-
Učiteljica mag. Zdenka Kristl Marinič s svojimi učenci po koncertu na Ptuju (2008; Foto: Milan Marinič)
ga stopnja uspeha. V glavnem pa gre za to, da brez kakršnihkoli formalnosti s spričevali otroke oziroma učence enostavno glede na njihove dispozicije (talent in delavnost) navdušimo, da nikogar ne odbijemo in da se gremo tudi na ta način neke vrste pozitivni nivojski pouk. Pri nas so tudi ocene formalnost, jih skorajda ni treba, saj na številnih in praviloma skupinskih nastopih in vsakič pred javnostjo (po)kažemo, kaj znamo. To pa so pravzaprav že besede staršev, ki jih zdaj polagam še v javnost.
Kaj pa novi pedagoški prijemi v zvezi s specialno metodiko in didaktiko, ki se ji glasbena vzgoja zagotovo ne more izogniti?
O, ja; tudi tukaj sem nazadnje prišla do novega inštrumenta klarina. Gre za neke vrste otroško pihalo s klaviaturo in barvnimi tipkami (kot npr. otroška melodika), uglašeno v G--duru. Izumili so jo Nemci, po zaslugi red. univ. prof. in odličnega slovenskega violinista Primoža Novšaka pa sem tudi sama prišla do nje. V teh in različnih barvah so tudi pesmice, ki so glasbilu priložene. Note predstavljajo različno obarvani krogci. Vse to na začetku pri otrokovem glasbenem opismenjevanju veliko pomaga z notnim načinom nekje med že davno opuščenimi tablaturami in sodobnim notnim zapisom; saj gre še vedno za glasbo kot igro. Je veliko boljši način, kot je bil doslej znan z blok oziroma kljunasto flavto. Gre za učenje not in muziciranje na zelo zgodnji stopnji.
Kljub številnim uspehom na doma-
čih in tujih tekmovanjih pa ste prav letos na 41. TEMSIG-u (feb.-mar. 2012) spet presenetili, saj sta od treh udeležencev vaše šole kar dva dosegla vidnejši uvrstitvi.
Tudi to je rezultat moje (pedagoške) piramide, ki je glede na sposobnosti in ambicije otrok vsi učenci le niso deležni. Jaz jim sicer obljubim izlet tam in tja (gre seveda v večini primerov za javne nastope ali/in tekmovanja), potem pa tam tudi igramo, včasih tudi tekmujemo. Gre predvsem za psihološko pripravljenost otrok, kjer jim nastop ali tekmovanje ne pomeni šoka. Seveda se za vsakega od navedenih nastopov ne glede na omenjeno (psihološko) pripravo najprej temeljito in glasbeno
Imam pa seveda zelo veliko kritik na račun naših, slovenskih tekmovanj, TEMSIG. Komisije so nestrokovno izbrane, njihovo delo je premalo poglobljeno, kar vse pa so ugotovitve tudi v drugih disciplinah, ne samo pri violončelu.
Ampak rezultati vaših učencev so bili tudi letos spet odlični, nadpovprečni glede na ostale (zasebne) glasbene šole.
Ja, seveda, med tremi tekmovalci je Lovro Drofenik prejel zlato plaketo, drugo nagrado in posebno priznanje za najbolj obetavnega mladega violon-čelista (star šele 7 let, tekmoval pa je v skupini 27 tekmovalcev I. a kategorije, torej do 11 let). Tekmovali sta še Klara Krklec (bronasta plaketa) in Klara Pahor (priznanje). O ignorantskem
odnosu vodstva TEMSIG-a do mladih tekmovalcev govori že dejstvo, da je celo dobitnik posebnega priznanja za najbolj obetavnega mladega vio-lončelista prejel priznanje po pošti in ne morda na enem od treh zaključnih koncertov tekmovanja. Tako se mi kar samo po sebi zastavlja vprašanje, če ni to tudi zaradi tega, ker smo bili na tem državnem tekmovanju violončelistov edina zasebna glasbena šola v družbi s preostalimi državnimi glasbenimi šolami?
Tudi tokrat so bile priprave zelo pedagoške, saj sem malemu Lovru rekla, da »^ greva malo pogledat na (regijsko) tekmovanje tudi to je del (psiholoških) priprav mladih učencev; in potem zmagala. Tudi v ostalih primerih (čez 45 podobnih nagrad v vseh teh letih) je bilo tako: ko smo odhajali na tekmovanje v Italijo, sem jim rekla: »zdaj gremo pa v Italijo na pico, potem bomo pa še malo igrali!« In kljub tekmovanju smo se imeli nebeško, seveda pa smo vse omenjene rezultate pridelali, prigarali. Kaj pa načrti?
Vodenje šole sem predala sinu Matjažu, ki v šoli Parnas zelo uspešno uči klavir in klaviature.
In še moto vaše šole in najinega intervjuja.
S svojim ekskluzivnim optimizmom, pozitivizmom in glasbo zdravim(-o), majhne (otroke) pa učim(-o) kot odrasle.
Franc Križnar
tnost izrazito umirjena, samosvoja in kljub obdobju, v katerem je ustvarjal, ni družbeno angažirana. So le slikarski zapisi preprostega slikarja o preprostih stvareh, tudi o običajnih hipnih vtisih, doživetih na poti, na katero marsikateremu mimoidočemu ni bilo vredno pogledati.
Obširni likovni opus Milana Merharja šteje na tisoče ustvarjenih del in je danes po zaslugi njegove hčere Marjete Vodnik, organizatorji so se ji za njen resnično vsestranski prispevek pri postavitvi razstave iskreno zahvalili, sistematično urejen. Starejši se umetnika zanesljivo spominjajo, kako je s seboj vedno nosil skicirko, čopiče in barve ter bil v največji meri plenerist, ki za svoje umetnine ni nikoli uporabljal fotografij. Veliko njegovih slik je namenjeno slikanju vsakdanjih dogodkov v našem mestu, kjerje s posebno pozornostjo risal mestne vedute s tipično arhitekturo in krajino, ki se ju je največkrat loteval precizno in tehnično dovršeno, odlični so tudi njegovi portreti, saj je imel izredno risarsko sposobnost za hitro snovanje človeških potez in položajev, hkrati pa je vanje vnašal psihološke karakteristike in različne drže. Pri tem pa je treba poudariti, da je zanj bila pomembna spretna in zgovorna črta in prav črta je tisti likovni element, na katerem sloni njegovo celotno ustvarjanje. Bilje prepričljiv risar in hkrati slikar s suverenim obvladanjem akvarelne tehnike, hkrati pa je treba zapisati, da se poleg dokumentiranja prostora in časa poudarja tudi umetniška vrednost Merharjevih del.
Odprtje razstave je obogatila glasbenica Andreja Marčun z igranjem na pikolo.
Vera Vojska
območni srečanji otroSkih in mladinskih pevskih zborov
Kulturna šola
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale je v aprilu v sodelovanju z zvezama kulturnih društev Domžale in Mengeš ter občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin pripravil območno srečanje otroških pevskih zborov in mladinskih pevskih zborov. Strokovni svetovalec je bil Karel Leskovec, povezovalka programa na obeh koncertnih večerih pa Marta Starbek Potočan. Tako so na prvem koncertnem večeru 12. aprila v Kulturnem domu Mengeš nastopili naslednji zbori: Otroški pevski zbor Osnovne šole Mengeš (prvi in drugi razred) in Mladinski pevski zbor OS Mengeš, oba vodi zborovodkinja Ana Černe, Otroški pevski zbor Pojoči polžki OS Rodica - zborovodkinja Ema Cerar, Otroški pevski zbor OS Dragomelj (od tretjega do petega razreda) - zborovodkinja Mojca
Grad), Otroški pevski zbor OS Dob - zborovodkinja Karmen Banko) in Otroški pevski zbor PS Krtina -zborovodkinja Barbara Pirc, Otroški pevski zbor OS Venclja Perka Domžale - zborovodja: Gorazd Klep, Otroški pevski zbor Mali kos OS Jurij Vega Moravče
-	zborovodkinja Mojca Malovrh, in Mengeški črički iz Glasbene šole Domžale, Oddelek Mengeš - zboro-vodkinja Andreja Polanec Kolenc.
Koncertni večer mladinskih pevskih zborov je bil v Kulturnem domu v Moravčah, 13. aprila 2012, na njem pa so nastopili: Mladinski zbor Ciklamen OS Janka Kersnika Brdo - zborovodkinja Simona Burkeljca, Mladinski pevski zbor OS Roje - zbo-rovodkinja Andreja Čimžar, Mladinski pevski zbor Rodica - zborovodkinja Marija Pepelnak Arnerič, Mladinski pevski zbor OS Venclja Perka Domžale
-	zborovodja Gorazd Klep, Mladinski pevski zbor
Muc art OS Jurija Vega Moravče - zborovodkinja Mojca Malovrh in Mladinski pevski zbor OS Dob - zborovodkinja Karmen Banko. Pevski zbori z OS Preserje pri Radomljah zaradi bolezni niso nastopili. Oba večera smo slišali zanimive priredbe tako domačih kot tujih narodnih in ljudskih pesmi, odlomke iz muziklov in pesmi slovenske narodnozabavne glasbe. Navadno so zbori peli ob klavirski spremljavi, OS Roje pa je zapel tudi ob instrumentalni spremljavi orffovih glasbil, enako tudi pevci in pevke OS Rodica, ki so jih ob orffovih glasbilih spremljale tudi citre. Ob pevska večera sta pokazala, da se nam za pevsko prihodnost ni potrebno bati in da temu področju v posameznih osnovnih šolah namenjajo dovolj skrbi, ki bo omogočila, da se bo v naših občinah tudi v prihodnje veliko in dobro pelo.
Vera Vojska
Tudi odrasli poslušajo pravljice
V	letošnjem šolskem letu (2011/2012) mineva že druga sezona vsakomesečnih analitsko - pravljičnih srečanj z naslovom Pravljice za odrasle, ki jih izvajava knjižničarja Luka Hrovat in Mirjam Štih. Ob tej priložnosti se oba izvajalca zahvaljujeva vsem, ki ste redno kot tudi priložnostno obiskovali pravljične večere in v skladu s tem upava, da sva v vaš vsakdanjik uspela zasejati seme čarobnosti, vam nasula novih snovi za razmišljanje in vas uspela razvedriti, če že ne tudi nasmejati.
V	minuli sezoni sva tako, v želji po čim večji pestrosti, brala in interpretirala različne pravljice, ljudske kot tudi avtorske, in sicer: Pravljico o Katarini (sicilska ljudska pravljica), Ebenovinastega bojevnika (afriška ljudska pravljica), Trnuljčico (Charles Perrault ter Jakob in Wilhelm Grimm), Pajacka in punčko (Kajeten Kovič), Pale sam na svetu (Jens Sigsgaard), Cesarjeva nova oblačila (Hans Christian Andersen), Žabjega kralja (Jakob in Wilhelm Grimm), Kako so nastale gosli (romska ljudska pravljica) in Ko je Šlemil šel v Varšavo (Isaac Bashevis Singer). Tisti, ki bi si naju želeli v letošnjem letu še enkrat videti in slišati, se vam ponuja še ena priložnost, saj bova 23. maja ob 19.15 na način, kot znava samo midva, interpretirala slovensko ljudsko pravljico, ki jo je zapisal France Bevk: Peter Klepec. Pri tem ne dvomiva, da se bo na koncu razvila burna debata, saj se pravljica dotika občutljivih tem, ki zadevajo samo srž za naš narod tako zakoreninjenih vzorcev. Drugače pa vas v jeseni ponovno toplo vabiva, da prisluhnete novim in novim pravljicam. Ne dovolite, da vaša domišljija zadremlje!
Vaša knjižničarja Luka in Mirjam
11. MAJ 20I2
kultura
19
13. GOSTICEVI DNEVI
Gostičevi dnevi na opernih odiih
Ob letošnjih slovesnostih v spomin na opernega pevca, tenorista Jožeta Gostiča, smo dobili tudi vabilo za obisk treh opernih predstav. Obiskali smo Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba, nato zavili v Slovensko narodno gledališče v Ljubljani in nazadnje še v reško gledališče Ivana pl. Zajca. Najprej v Zagreb. Na tamkajšnjem odru smo videli še dovolj svežo operno predstavo Ljubavni napoj Gaetana Donizettija. Zelo odrsko živo predstavo, v kateri je prijetno presenetila mlada sopranistka Ana Zebič s svojo diplomsko študijsko vlogo Adine. Tudi tenorist Domagoj Dorotič kot Nemo-rino, še najbolj pa odlični in sugestivni Giorgio Surian, ki je vlekel vse odrske niti s kar karizmatičnim nastopom ču-dežnika z zdravilnimi napitki. Vzornik za vse, ki so bili z njim na odru. Predstava, vredna ogleda. Manj odrsko in pevsko osvežilen je bil tokrat ljubljanski operni oder, operno koncertni večer s krajšo opero Dido in Enej Purcella in nekaj odlomki iz operne zakladnice W. A. Mozarta. Sopranistka Vlatka Oršanič je lepo izpeljala kot Dido gladke pevske fraze, pa vendar bolj iskala svojo poustvarjalno identifikacijo. Tudi Robert Vrčon svojo pevsko in značajsko izostritev. Spored z odlomki iz Mozartovih del pa se je zdel bolj kot iskanje kakšnih
pevskih rezerv, primernih za reper-toarno načrtovanje. Peli so Milena Morača, Slavko Savinšek, Rebeka Radovan in Ivan Andres Arnšek, koncertne izvedbe pa je vodil dirigent Marko Gašperšič. Reški operni ansambel je letos kot zadnji prisegel zvestobo Jožetu Go-stiču. Kot privez in vrženo sidro za opero Manon Lescaut Giacoma Puccinija. Pevska odličja zaslužita bolgarska sopranistka Gabriela Ge-orgieva in tenorist Branko Robin-šak, ki sta imela na odru tudi največ dela. Prva s prodorno gostim glasom za psihološke odtenke, drugi kot svoj zdrav razmislek ob iskanju lepe srednje poto petja. Zbor reške opere na odru soliden, orkester pa pri simfonični moči v intermezzu, ob katerem je celotno delo povezovala in vodila Nada Matoševič. Obiski opernih predstav v času praznovanja v spomin Jožetu Gostiču so obenem zanesljiva registracija sezonskih dogajanj na našem in obeh tujih opernih odrih. Pa tudi kot duhovno in spominsko spremstvo tistih opernih vlog,ki so bile v registru tenoristovih med najbolj dragocenimi. Vsakoletna lepa priložnost na obeh duhovnih in odrsko pevskih bregovih. Popotovanja, podobna romanju k oltarju opernih predstav. Ne zamudimo tega obredja!
Bogdan Učakar
«r
PET LET DELOVANJA FOLKLORNE SKUPINE GROBLJE
Le plesat me pelji ^
Čeprav je od prvega srečanja plesalcev in plesalk Folklorne skupine Groblje, ki deluje v okviru Kulturnega društva Groblje, 1. oktobra 2007, minilo le pet let, se skupina lahko pohvali s številnimi nastopi, tudi mednarodnimi, za katere so poželi veliko pohval. Rojstnodnevni večer, 21. aprila 2012, skupaj z jubilanti so nastopili folkloristi Svobode Mengeš in Otroška folklorna skupina KD Domžale, se je v prepolni dvorani Kulturnega doma Groblje začel s pismom prijateljske folklorne skupine iz Koprivnice. Ta jim je ob čestitkah in dobrih željah sporočila, kako pomembno je njihovo delo, polno ljubezni, entuziazma in odrekanja, za narodovo identiteto in ohranjanje kulturne dediščine. O teh vrednotah je v svoji čestitki govorila tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, se zahvalila za opravljeno delo in zaželela
veliko prijetnih trenutkov. Nato se je ob prijetnem vodenju Drage Jeretina Anžin začelo potovanje z glasbo, plesom in pesmijo po slovenskih pokrajinah ter glasno sodelovanje plesalcev z obiskovalci, ki so prav vsak nastop, včasih že med plesom, pospremili z glasnim aplavzom. Prehodili smo petletno pot jubilantov, se spomnili nepozabnih večerov, petih odrskih postavitev plesov in več kot 50 uspešnih nastopov.
Prijeten večer so pomagale ustvariti vse tri folklorne skupine, še posebej pa so v pripravi jubilejnega folklornega večera sodelovali: Nevenka Unk Hri-bovšek, Franc Hribovšek, Anton Ko-šenina, Betka Kralj, Andreja Šušteršič, Lidija Muzga, Alojz Zemljič in člani folklorne skupine. Njihovo delo je obrodilo številne sadove. Kite pletejo - je bil splet gorenjskih plesov jubilantov.
Sledil je sprehod na Primorsko s Primorskimi plesi v izvedbi FS Svoboda Mengeš, ki so v drugem nastopu zaplesali Štajerske plese. Nato smo se s FS Groblje z Le predi, dekle, predi vrnili na Gorenjsko. Tudi tokrat so bili naj-prisrčnejši plesalci, pevci in glasbeniki Otroške FS KD Domžale z nastopom Ihanska plevca in nas še enkrat več navdušili. FS Groblje nas je nato povabila v dolino Roža, Podjune in Zilje s plesom Bom pa rajat začel, na Koroško pa smo se vrnili tudi z njihovim zadnjim plesom Dober večer. Za odrske postavitve sta poskrbela dr. Franc Hri-bovšek in Nevenka Unk Hribovšek, v glasbeni skupini pa sodelujejo Darko Javornik, harmonika, Klara Cerar, klarinet, Marjan Jeretina, kontrabas in Ivan Terstenjak, harmonika, ki pa je tokrat zaradi bolezni manjkal. Bil je res pravi folklorni večer, v katerem smo uživali vsi: folkloristi, ker z veseljem igrajo, pojejo in plešejo, in številni obiskovalci, ki imamo folkloro radi in smo navdušeno zaploskali tudi dobitnikom bronastih Maroltovih priznanj, ki jim jih je skupaj s čestitko skupini podelil Pavel Pevec z območne izpostave Javnega sklada za kulturne
Kulturno društvo Groblje, Folklorna skupina Groblje se iskreno zahvaljuje vsem pokroviteljem in donatorjem: Občini Domžale, KS Jarše-Rodica, JSKD, OI Domžale, JHP d.o.o. Domžale, Anamarija Mulej, Bled; Sova d.o.o. Ljubljana, Kremuldin d.o.o. Brežice; Lek d.d. Ljubljana, Lejo-Ilijaz d.o.o. Ljubljana, Lola d.o.o. Domžale, Mobitel d.d. Ljubljana, Glaso d.o.o Trzin, Pivnica Adam Ravbar Domžale; Rematom d. o. o. Ljubljana, Sindikat GP Trojane, d.d. Trojane, Stanko Petrič, Vrhnika, Tlaki Kavka d.o. Domžale.
dejavnosti RS: Jožica Banjac, Marija Drašček, Miha Habjan, Anton Ko-šenina, Betka Kralj, Damjan in Lidija Muzga, Joži Pestotnik, Lojze Podobnik, Dani in Jože Povše, Franc in Min-ka Strle, Darja Šme, Andreja Šuštaršič in Viktor Ves, dr. Franc Hribovšek pa je prejel srebrno priznanje. Čestitamo! Nocoj je ena lušna noč so ob koncu z jubilanti zapeli vsi folkloristi, mi pa smo se lahko le strinjali: res je bila lušna noč, kakršnih si še želimo.
Vera Vojska
Simfonični orkester Domžale-Kamnik in pomladne dejavnosti
Letošnjo pomlad si bomo člani Simfoničnega orkestra Domžale--Kamnik prav gotovo zapomnili kot zelo delovno, pravzaprav je bil orkester glede na delovanje v zadnjih letih zaposlen kar daleč največ, kar pa zaradi programske pestrosti ter predvsem zdrave in elana polne klime znotraj orkestra njegovim članom in dirigentu Simonu Krečiču ni predstavljalo nobenih posebnih težav. K temu so pripomogli nekateri odmevni in uspešni projekti, med katerimi v prvi vrsti velja izpostaviti izvedbe opere Gorenjski slavček Antona Foersterja, ki so jo orkestraši obudili v sodelovanju z vokalnima skupinama Šumnjak in Grlice iz Budanj, nad vsem tem pa sta vseskozi bdela dirigent Simon Krečič ter operni pevec in režiser Gorenj skega slavčka - Zdravko Perger. Prvič so opero v zdajšnji zasedbi uprizorili že konec novembra lani v Lokavcu pri Ajdovščini, v tamkajšnjem kulturnem domu, sledile pa so še ponovitve v Budanjah pri Ajdovščini, v Novi Gorici, kjer je bila opera izvedena na predzadnji dan preteklega leta in pred kratkim še v Semiču.
Anton Foerster prihaja iz znamenite glasbene rodbine, ki je dala mnogo odličnih glasbenikov in skladateljev. Rojen decembra leta 1837 na Če-
škem se je že pri svojih tridesetih letih do konca svojega življenja preselil v Slovenijo, kjer je pustil močan pečat v slovenski glasbeni kulturi. Napisal je več kot 400 del, med katerimi prevladujejo zbori, pisal pa je še samospeve, nekaj salonske komorne glasbe in seveda komično opero v treh dejanjih, ki je hitro dobila stalno mesto v slovenskem opernem repertoarju. Zelo zanimiva je zgodba o njenem nastanku. O Gorenjskem slavčku je Andrej Rijavec v Slovenskih glasbenih delih zelo posrečeno zapisal, da se je »Fo-erster z njim vsestransko in morda najlepše izpel, saj je opera zaradi prisrčne domačnosti in tople spev-nosti skoraj ponarodela«. Malokdo ve, da je bila opera sprva napisana kot opereta, sestavljena iz uverture in dvanajstih točk. Kot takšno jo je Foerster napisal okoli leta 1870 in predložil Dramatičnemu društvu, ki je tisti čas razpisalo nagradni natečaj za opereto in libreto. Skladatelj je z Gorenjskim slavčkom osvojil prvo nagrado in delo je bilo krstno izvedeno 27. aprila 1872 v Deželnem gledališču v Ljubljani. V devetdesetih letih 19. stoletja je Foerster opereto predelal v opero, tako da je dopisal nekaj glasbenih točk, govorjene dialoge in monologe je zamenjal z recitativom in dve dejanji
razširil na tri. Partituro je leta 1922 dodatno predelal ter na nek način očistil Karel Jeraj in danes se opera izvaja v tej zadnji obliki. Poleg Gorenjskega slavčka velja med pomembnejšimi projekti Domžalsko-kamniških simfonikov omeniti tudi dva koncerta, ki jih je orkester pripravil ob materinskem dnevu v Brežicah in Celju skupaj s predvsem pri nežnejšemu spolu priljubljenim vokalnim triom Eroika in tako navdušil lokalno občinstvo, ki je dodobra napolnilo obe športni dvorani. Prav tako ne smemo pozabiti na koncert klape Subre-num, ki je pred kratkim nastopila v mengeškem kulturnem domu in v goste povabila Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ta pa je z njimi predstavil nekaj nostalgičnih dalmatinskih melodij. Orkester je pod vodstvom Tomaža Habeta, dolgoletnega dirigenta in ustanovitelja orkestra, ob praznovanju 60-letnice Občine Domžale nastopil tudi na podelitvi občinskih priznanj, koncertov pa ne bo manjkalo niti v bližnji prihodnosti.
Tako bodo simfoniki skupaj z Domžalskim komornim zborom najprej nastopili na gradu Jablje v Trzinu, kjer bodo izvedli znamenito Vivaldijevo Glorio, ponovitev Gorenjskega slavčka lahko ujamete 20. maja v Ajdovščini, ponovitev koncerta z Eroiko pa 23. junija v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Lepo povabljeni!
Mihael Kozjek
CENTER ZA MLADE DOMŽALE NADALJUJE USPEŠNO POT NA PODROCJU FOTOGRAFIJE
Moški 2012
Center za mlade Domžale nadaljuje uspešno pot na področju fotografije. Tako po organizacijski kot tekmovalni plati dosega odlične uspehe, saj se fotografi, predvsem pa fotografi-nje, s svojim ustvarjalnim delom ter posnetki nemalokrat uvrščajo med najboljše v Sloveniji in širše. To je pokazal tudi odmev na povabilo Centra za mlade Domžale, e-Fo-tografije in Foto kino video kluba Mavrica, pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije, za oddajo fotografij v okviru 3. natečaja - MOŠKI 2012, ki se je zaključil s slovesnim odprtjem razstave v začetku aprila 2012.
Fotonatečaj je bil namenjen samo slovenskim fotografinjam, ki so ustvarjale na naslednje teme: moški in voda, prosta (barvna) in prosta (črno-bela). 74 avtoric je poslalo 767 fotografij, tako da je imela žirija v sestavi Ana Šišak, Matjaž Intihar in Jurij Smole kar veliko dela, ko je iz zelo kakovostnega in raznolikega nabora fotografij izbrala 68 fotografij, ki si jih v Centru lahko ogledate vse do sredine maja.
Je pa res, kot so zapisali v Centru za mlade Domžale, da je v četrtek, 5. aprila 2012, ta kar pokal po šivih od dobre volje, smeha in prijetne družbe. Pokal pa je tudi po zadovoljstvu obiskovalcev. Ti so najprej prisluhnili članu žirije, kiparju Juriju Smoletu, ki je razmišljal o ženski fotografiji, o tem, da se vedno učimo
gledati in videti, zaupal pa nam je tudi svoje spoznanje, da ženske drugače gledajo in drugače vidijo - ko pritisnejo na sprožilec fotoaparata, slikajo bolj s srcem, bolj z intuicijo. Sledil je ogled najboljših fotografij, ob katerih nam je zastajal dih: zaradi motivov, očarljivosti, drznosti in lepoti fotografij iz vseh treh tem, ki so ob prijetni glasbi pred nami zaživele, pa naj bi se strogo dotikale tem ali pa nam predstavljale raznolike motive, ki so jih fotografinje iz vse Slovenije lovile pravzaprav po vsem svetu.
Zmagovalke so prejele priznanja in praktične nagrade: na temo Moški in voda: Milena Rupar (1. mesto), Anja Guid (2. mesto) in Klavdija Žitnik (3. mesto); v kategoriji prosta (barvna): Štefi Praprotnik (1. mesto), Nina Blaž (2. mesto) in Dunja Wedam (3. mesto). Na temo prosta (črno-bela) je prvo mesto osvojila Marjana Papež, druga je bila Štefi Praprotnik, tretja pa Sonja Buhvald. Pohvali za poslani fotografiji sta prejeli tudi Lili Jazbec in Mateja Absec, organizatorji so posebej nagradili najboljše fotografke do 21. let, za prispevek k organizaciji natečaja pa je pohvalo prejela Tinkara Koleša. Ob tem je bilo ugotovljeno, da dekleta ob fotografiranju želijo spoznati vse fotografske tehnike, kakovost se širi, dobrih in odličnih fotografij je vse več. Posebej je bilo opozorjeno na dela mladih fotogra-finj in ustvarjalk, ki imajo drugačen pogled, drugačen odnos in obdelavo končne fotografije - kar vse prinaša uspeh. Tako je bil zaključen še en uspešen fotonatečaj, ljubitelji fotografije, in teh je tako v okviru centra kot izven čedalje več, pa z nestrpnostjo čakajo naslednji natečaj.
Vera Vojska
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - IZSUSEVANJE
hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832
TLAKI KOS d.o.o. I® ^ Ljubljanska 33, Kamnik
HMO ÖUE 0156 -39 76011^'""-	
Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici 'T^H TEN TRADE d.o.o., Videm 6b, Dol pri Ljubljani 1	i i ¥
20
kultura
11. MAJ 20I2
knjižnica domzale
Bralnice pod Slamnikom
V okviru Mladinskega literarnega festivala BRALNICE POD SLAMNIKOM, ki ga že drugič zapored organizirata Knjižnica Domžale in Založba Miš, se bo od 15. do 22. maja zvrstila vrsta zanimivih prireditev. V Knjižnici so za petek, 18. maja, posebej skrbno pripravili prireditev BESEDE NA POTEPU V PARKU, ki bo ves dan potekala v Češminovem parku. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v pokritem šotoru Športnega parka Domžale.
Festival je bil že v lanskem letu ocenjen kot zelo uspešen in odmeven, s številčno udeležbo mladih in pomembnimi gosti. Veseli smo, da so kljub kriznim časom tudi letos zbrali pogum za zahtevno organizacijo. Prireditev je namenjena najmlajšim in njihovim družinam. Knjigo in
knjižnico bodo preselili na prosto. Pripravljajo celodnevno dogajanje in verjamejo, da bo vsak našel kaj zase. To bo dan literarnega druženja med otroki, mladimi in družinami. Program se bo začel ob 9. uri, v svet pravljic in ustvarjalnic bodo otroke popeljale knjižničarke z ljudskimi pravljicami, nadgradili jih bodo z ustvarjalnimi delavnicami, pa tudi z gibanjem. Zaplešimo v pravljico je oblika, kjer otroci poslušajo pravljico, nato pa jo poustvarijo s plesom s pomočjo Plesne šole Miki. Športno atletsko društvo Mavrica se predstavlja s programom Pravljica in gibanje. Otroci bodo poslušali pravljico Alberta išče ljubezen, razvijali svojo domišljijo in gibalne spretnosti. Knjižnica prek vsega leta sodeluje tudi z domžalskimi vrtci, ki bodo posebni gostje. Otroci skupine Ribi-
ce iz enote Mlinček Radomlje bodo predstavili pravljico Zakaj je zvonček bel? Vokalna skupina Sončnice, ki jo sestavljajo strokovne delavke Vrtca Domžale, pa bo zapela venček otroških pesmi. Predstavil se bo tudi zborček Vrtca Urša. V opoldanskem času bo gostja nizozemska pisateljica Joke van Lee-uwen, ki piše in ilustrira otroške pripovedi. V slovenščino sta prevedeni knjigi Civ in Ko je oče postal grm. Pisateljica je za opus leta 2000 prejela nagrado Theo Thijssen, najpomembnejše nizozemsko priznanje na področju otroške literature. Druga gostja bo ena najbolj branih slovenskih ustvarjalk Janja Vidmar. Njeno delo obsega širok razpon mladinske književnosti, predvsem njena dela za mlade odrasle so pogosto provokativna. Za letošnje Bralnice pod slamnikom je napisala uvod k literarnemu natečaju Drevo besed. Učenci 2. in 3. triletja so bili povabljeni, da zgodbo nadaljujejo in se poistovetijo z junaki. Dopoldanski program, ki je namenjen predvsem otrokom iz vrtcev in
osnovnih šol, se bo zaključil z branjem, učenci OŠ Rodica pa se bodo poklonili nedavno umrlemu pesniku Tonetu Pavčku. Prostovoljke bodo prebirale knjigo Maxa Velthuijsa Žabec in tujec. Pod naslovom Raznoliki slamniki bodo deklice prebirale zgodbe v svojem maternem jeziku. Popoldanski del, ki bo potekal med 15.in 19. uro, nosi naslov BRALNO- ZABAVNO ZA DRUŽINO.
Predstavili si bodo domači ustvarjalci: Založba Studio Hieroglif, ki poleg izdajanja revije Zmajček skrbi tudi za izdajanje slikanic, predvsem se trudi za uveljavljanje slovenskih avtorjev. Nina Mav je vzgojiteljica in pisateljica. Leta 2009 je prejela nagrado za izvirno slovensko slikanico O kralju, ki ni maral pospravljati. S potepuški-mi pravljicami se bo predstavila Irena Cerar, avtorica knjig o družinskih in pravljičnih izletih po Sloveniji. Pikina čajanka je novejša dejavnost oddelka za otroke in mladino in je preplet pripovedovanja zgodb in ustvarjanja. Popestrili jo bodo še s Pikinim plesom in presenečenji. V okviru festivala se bodo zaključile nekatere celoletne dejavnosti za otroke: ure pravljic, igralne urice, Zaplešimo v pravljico, Družinsko lutkovno ustvarjalnico, ustvarjalne delavnice, Pikino čajanko , Želvino bralno popotovanje. Ogledati si bo mogoče predstavo Poklic coprnice. Center za mlade bo poskrbel, da se bodo otroci sproščeno zabavali ves dan. V bralnem kotičku se bodo udeleženci odpočili od doživetij in se prepustili branju, listanju revij ^ Otroci bodo lahko risali s kredami ali pa si poslikali obraz. Cakala jih bo tudi bela, nepopisana pola brezkončnega papirja, da na njej pustijo odtis z ustvarjalnim pridihom.
Cveta Zalokar - Oražem
Zaključek Pravljičnega palčka v Knjižnici Domžale
Knjižnica Domžale že petnajsto leto organizira projekt družinskega branja - Pravljični palček v povezavi z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol. Vanjo so vključeni otroci iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica. Letošnje šolsko leto je bralno značko Pravljični palček osvojilo 1353 otrok. To dokazuje, da se starši, vzgojitelji, učitelji in knjižničarji zelo dobro zavedamo vloge zgodnjega branja. Branje v družinskem krogu je za otroke posebnega pomena, saj otroku pravljice prebirajo ljudje, ki jih ima najrajši. Branje otroku vsestransko koristi ter spodbuja njegov čustveni, socialni in intelektualni razvoj. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da otrok pravljico iz domačega okolja prenese v vrtče-vsko okolje oziroma v šolo. Uči se pripovedovanja v večji skupini in poslušanja vrstnikov.
Vsem otrokom, ki so osvojili Pravljičnega palčka, iskreno čestitamo. Zahvaljujemo se tudi vsem vzgojiteljicam, učiteljicam in staršem za trud pri izvedbi tega projekta. Na mladinskem oddelku naše knjižnice smo pripravili prisrčno razstavo
otroških risbic, ki so nastajale ob prebranih pravljicah. V kulturnem domu na Viru smo se zabavali ob plesno - glasbeni animaciji z Alenko Kolman Zajček Rudi v šoli. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Krajevni skupnosti
KULTURNO DRUŠTVO VIR PRI DOMŽALAH
Komedija Dohodnina
Vir, ki nam je z veseljem ponudila dvorano.
Nasmejani obrazi otrok in njihove iskrice v očeh so nas napolnile z energijo in nam dale novih moči.
Nives Podmiljšak Lidija Smerkolj Turšič
V soboto, 21. aprila, ob 20. uri je bilo v Kulturnem domu na Viru spet veselo. V gosteh je bila igralska skupina zamejskih kulturnih ustvarjalcev KPD Planina-Sele iz sosednje Avstrije s komedijo Dohodnina Jean--Jacquesa Bricaira v režiji Francija Končana. Kultura je pri zamejskih Slovencih tisto področje, na katerem se je v preteklosti narodna zavest najbolj avtentično izražala, v veliki meri pa velja to tudi danes. Prizadevanja zamejskih Slovencev za enakovredno uveljavitev kot narod na vseh področjih družbenega življenja so se izražala v kulturni zavesti, ki je za pretežni del slovenske zgodovine istovetna z narodno zavestjo. Ustavljanje v tradicionalnih oblikah kulturnega dela pa je največja nevarnost za manjšine, zato so nove strategije in poti zelo pomembne. Trudijo se povezati različne kulturne stile, in sicer tradicionalno društveno kulturo, rastočo mladinsko kulturo in različne panoge kulturnih dejavnosti, kot so to glasba ali šport. KPD Planina-Se-le se redno trudi za pester program tudi za mladino. Stalnica v delovanju društva je koncert Zadnji poljub poletja, na katerem so gostovale skupine iz Slovenije: Dan D, Siddharta, Tabu, Šank Rock in druge. Pa se vrnimo k predstavi. Paul Brazier je direktor reklamne agencije, ki že leta slepari državo z izmišljenimi družinskimi člani. Do sedaj je zaradi olajšav pri dohodnini davčnemu uradu prijavil izmišljeno ženo, šest otrok (same fantke), hromo mater in šoferja. V resnici pa v glavnem živi sam s strežajem Fernandom. Ima prijateljico, stevardeso Barbaro, ki pa je zaradi narave svojega dela veliko odsotna. Na obzorju se pojavijo težave, ko se najavi davčna inšpekcija in se mora Paul predčasno vrniti s potovanja. Skupaj s služabnikom v krogu znank in znancev poiščeta začasne družinske člane. Cez dva dni pride v hišo davčni inšpektor Lambert. Predstavita mu lahko le
najstarejšega sina, ki je Fernandov prijatelj Krikri. Ostali otroci so na počitnicah, študirajo, najmlajša dvojčka pa sta bolna. Paulovo mamo igra posredovalka manekenk (bivša Paulova »prijateljica«) Martine, njena manekenka Ingrid pa ženo. Zadeva se zaplete, ko se na vratih pojavi stevardesa Barbara, za katero nista določila vloge, saj nista računala, da bo prišla. Po sili razmer postane njegova prva žena. Situacija je zelo komplicirana in inšpektor Lambert Paulu sporoči, da ne bo razvozljal zadeve z enim obiskom, in da mu sporoči, kdaj se spet srečata. Ob njegovem odhodu se Krikri po nesreči z rolerji zaleti v inšpektorja. Lamberta odpeljejo v bolnišnico. Po okrevanju se pride inšpektor zahvalit za skrb in sicer predvsem Barbari. Pojavi se seveda nenajavljen in sreča Martine, ki ni našemljena in »mora« postati mlajša sestra Paulove matere. Zaradi inšpektorjevega ležanja v bolnišnici zadeva Paul Brazier in njegova dohodnina še vedno ni zaključena. Paul je vedno bolj na trnih. Inšpektor Lambert se napove za nov uradni obisk, na katerem se izkaže, da je razkril potegavščino. Zgodba se srečno razplete, saj inšpektor zapusti službo »dacarja« in sporoči, da gre med davčne svetovalce. Napove tudi poroko z Barbaro, Paul pa z Ingrid, s katero pričakujeta resnične otroke, trojčke - same deklice. Dani Dovjak, Maria Dovjak, Martin Dovjak, Andrej Olip, Katja Ro-blek, Toni Stern in Magda Sukalia so nam perfektno odigrali »insceni-rano« družinsko življenje. Ob koncu predstave se je vsem nastopajočim za odlično igro zahvalila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Hvala Kulturnemu društvu Vir pri Domžalah, ki z odrskimi predstavami, pesmijo in plesom polni dvorano Kulturnega doma na Viru.
Tanja Tekavec foto Tomaž Lavrič
Podjetje Rodex s priznanjem Peugeotovega Podiuma kakovosti
Letos je bil na Peugeotovem mednarodnem Podiumu kakovosti v Španiji kot najboljši prodajalec in serviser leta v 2011 v Sloveniji nagrajen Rodex d.o.o. iz Radomelj. Priznanje, ki nagrajuje izkazano delo na področju zadovoljstva strank, prodajnih in servisnih storitev, je iz rok direktorja znamke Peugeot Vincenta Ramba-uda prejel Janko Rode, ustanovitelj in lastnik podjetja Rodex. To je že drugo pomembno priznanje za podjetje Rodex za leto 2011, decembra Je namreč kot najboljši prodajalec in serviser prejel priznanje tudi na lokalnem nivoju s strani zastopnika Peugeota Slovenija.
Družinsko podjetje Peugeot Rodex d.o.o. iz Rov pri Radomljah je Janez Rode s pomočjo sina, ki danes uspešno vodi podjetje, in celotne družine ter strokovne ekipe sodelavcev razvil v enega največjih centrov Peugeot v Sloveniji. S popravilom in servisiranjem vozil Peugeot se ukvarjajo že skoraj štiri desetletja. Leta 1990 je podjetje svojo dejavnost razširilo še na prodajo novih in rabljenih vozil, leta 1994 pa odprlo nov sodoben prodajno servisni center v domačem kraju. Dobro delo, kakovost storitev, zanesljivost in visok standard pri odnosih s strankami je pred kratkim potrdilo tudi najprestižnejše odlikovanje.
11. MAJ 20I2
kultura
21
NOVA KNJIGA DR. VELIMIRJA VULIKICA
Monografija in pregled 140-letne zgodovine zobozdravstva na Slovenskem
V	marcu 2012 je v okviru Zdravniške zbornice Slovenije izšla knjiga Zdravniške zbornice na ozemlju Slovenije 1893 - 2012, monografija, katere eden izmed avtorjev je tudi dr. Velimir Vulikič, ki je bil ob prazniku Občine Domžale razglašen za častnega občana. Hkrati je izšla tudi njegova samostojna knjigi Pregled 140-letne zgodovine zobozdravstva na Slovenskem - v besedi in sliki.
V	monografiji Zdravniške zbornice na ozemlju Slovenije 1893 - 2012 v uvodnem prispevku Gordana Kalan Ziv-čec, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, razmišlja o trojnem jubileju Zdravniške zbornice Slovenije, nato pa dr. Velimir Vulikič, dr. dent. med., upokojeni dolgoletni predstojnik stomatološkega oddelka vojaške bolnišnice Ljubljana ter predsednik Znanstvene-
ga društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije v času med 1988 in 1991, pod naslovom Pregled nastajanja in delovanja zdravniške zbornice na ozemlju Slovenije 1893 - 1946 piše o organiziranju in delu zdravniške zbornice v tem obdobju. V marcu je izšla tudi samostojna knjiga prim. dr. Velimira Vulikiča z naslovom: Pregled 140-letne zgodovine zobozdravstva na Slovenskem (1814 - 1954) - v sliki in besedi. Njen izid je omogočilo Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije. V njej avtor predstavlja utrinke in zanimivosti iz davnih časov oziroma začetkov zobozdravstva, še posebej piše o začetkih zobozdravstva pri nas. Kot zapiše avtor, se mu je v štiridesetih letih preučevanja in publiciranja zgodovine slovenskega zobozdravstva nabralo veliko število
različnih slik, ki samevajo v njegovem arhivu in si ga je želel dati na ogled ter poduk sedanjim in prihodnjim gene-
racijam zobozdravstvenih delavcev. Tako v res bogato ilustrirani knjigi sledimo posameznim korakom razvoja zobozdravstva na Slovenskem v obliki kronike, o kateri je znani prof. dr. Matjaž Rode med drugim zapisal: »Vloga kronista o teh dogodkih je avtorju uspela. S citati iz zapisnikov in drugih dokumentov nam je pričaral tudi duha in jezika obdobja na prehodu iz 19. v 20. stoletje in prvo štiridesetletje tega stoletja. Opombe, ki so pridane, še dodatno poživljajo tekst.« Najbrž pa ne le zobozdravstveni delavci, saj je vsebina knjige zelo zanimiva, prestavlja tako javno kot zasebno zobozdravstvo ter njegovo organiziranost, je izredno bogato ilustrirana ter predstavlja tudi neke vrste spomenik vsem stotinam ljudi, ki so kakorkoli v teh letih prispevali k razvoju zobozdravstva. Dr. Vulikič je z novo knjigo ponovno dokazal odlično poznavanje tega področja, saj mu je v knjigi uspelo predstaviti bogato arhivsko in drugo gradivo, hkrati pa tudi dokazati, da je zobozdravstvo na Slovenskem, kljub relativno težkim pogojem, vseskozi sledilo napredku vodilnega zobozdravstva v evropskem prostoru.
Vera Vojska
VEČER LJUDSKEGA IZROČILA V BESEDI IN PESMI V MENAČENKOVI DOMAČIJI
Domžale v pesmih Mici Jenc
Veseli slamnik 2012
V soboto, 14. aprila 2012, je Godba Domžale izvedla svoj tradicionalni spomladanski koncert Veseli Slamnik. Potekal je v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, letošnji gostje pa so bili člani ansambla Veseli Pajdaši. Povezovalec programa je bil Tilen Artač, ki je z odličnim humorjem in imitacijami nasmejal tako občinstvo kot tudi nas, godbenike. Z obiskom koncerta smo bili zelo zadovoljni, saj so gledalci zapolnili vse sedeže v dvorani, udeležil pa se ga je tudi župan občine Domžale Toni Dragar. Koncert smo začeli ob 20. uri s krstno izvedbo priredbe pesmi Koračnica Julijskih Alp in nadaljevali s skladbo V dolini tihi. Temu narodno-zabavnemu uvodu so sledile hitrejše in energične pesmi, pri katerih so blesteli tudi naši solisti. S pesmijo Posaunen-Express so se izkazali pozavnisti Andraž Gnidovec, Simon Kurent, pa tudi naš dirigent Damjan Tomažin. Bučen aplavz je požel tudi Ambrož Štih, ki je na ksilofonu odigral skladbo Parapapa. S pesmijo Fiesta! smo pričarali malo latinskih ritmov, v skladbi Instant Koncert pa v nekaj minutah odigrali več kot 20 svetovno znanih melodij.
Nato smo oder prepustili gostom večera - ansamblu Veseli Pajdaši. Zapeli in odigrali so nekaj svojih uspešnic, med drugim tudi skladbo Otroški nasmeh, ki jim je na predvečer Veselega Slamnika na festivalu Slovenska polka in valček 2012 prinesla kar tri nagrade. Tako jih je dobra volja spremljala tudi na našem koncertu, kjer so z odličnim igranjem popestrili večer. Godbeniki in Veseli Pajdaši smo skupaj združili moči v pesmi Zagodimo si polko, kjer smo skupaj tudi zapeli, ter v skladbi Moja dežela prepevali o lepotah Slovenije. Odigrali smo še venček Pozdrav prijateljem, seveda pa nismo pozabili svetovno znane slovenske polke Na Golici. Gledalci in godbeniki smo bili nad koncertom navdušeni, saj je kombinacija dobre glasbe in izvrstnega humorja prinesla nepozaben večer. To nam je dalo moči in zagona za teden, ki je sledil, ko smo izvedli še nastop na slavnostni prireditvi ob 60. obletnici razglasitve Domžal za mestno občino in sodelovali pri odprtju Slamnikarskega muzeja v Godbenem domu. S koncerti v aprilu smo člani Godbe Domžale nadvse zadovoljni, dali pa so nam tudi vzpodbudo za uspešno delo tudi v prihajajočih mesecih.
Nataša Kokalj
Nepozaben koncert Klape Subrenum s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik v Mengšu
V	soboto, 21. aprila, so v Kulturnem domu Mengeš odmevali veličastni zvoki dalmatinske glasbe v izvedbi ene izmed najboljših klap, Klape Subrenum, in velikega Simfoničnega orkestra Domža-le-Kamnik. Občinstvo v nabito polni dvorani je bilo popolnoma navdušeno.
Klapa Subrenum že trinajst let zelo uspešno nastopa po Sloveniji, večinoma v Mengšu, pred štirimi leti so do zadnjega kotička napolnili veliko Gallusovo dvorano v Cankarjevem domu, in s tem dokazali, da so izjemni glasbeniki, tokrat so ponovno navdušili v Mengšu. Predstavili so se tudi že v Celju, kjer so obljubili, da se bodo zaradi izjemnega odziva publike, še vrnili. V začetku leta so nastopili tudi v ljubljanskih Stožicah na tradicionalnem Srečanju klap.
V	prvem delu programa je klapa Subrenum nastopila ob spremljavi Simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik pod dirigentsko taktirko Simona Krečiča. Avtor teh skladb je maestro Krešimir Magdič, ki velja za enega največjih poznavalcev

klapskega petja in je tudi umetniški vodja klape Subrenum, je profesionalni glasbenik, zaposlen v dubrovniški filharmoniji.
V drugem delu koncerta je klapa Subrenum navduševala z nizom dalmatinskih uspešnic, kar je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom in skupaj z njimi prepevalo.
Tako klapa Subrenum kot Simfonični orkester Domžale-Kamnik obeležujeta že dvajset let uspešnega delovanja. Klapa Subrenum je s praznovanjem svojega jubileja pričela lani s koncertom v Dubrovniški filharmoniji, Simfonični orkester Domžale-Kamnik pa v letošnjem letu navdušuje po Sloveniji skupaj s triom Eroika. Domači publiki se bodo predstavili konec junija v poletnem gledališču Studenec, kjer bodo spremljali trio Eroika, gostje večera bodo člani klape Mali grad.
Katarina Karlovšek, RTA Foto: Janez Jeromen
Šola ornamentike Jožeta Karlovška
V	Kulturno umetniškemu društvu Jožeta Karlov-ška si v letošnjem letu želimo nadaljevati z našim prizadevanjem za spoznavanje in poznavanje orna-mentov Jožeta Karlovška. Delavnice kaligrafije si želimo razviti v šolo ornamentike Jožeta Karlovška.
V	letu 2012 si želimo nagraditi naše delavnice ka-ligrafije, saj bomo začeli z razvijanjem Šole orna-mentike Jožeta Karlovška, ki jo bomo začeli izvajati najprej v Občini Domžale in Občini Šmarjeta, od koder Jože Karlovšek sicer izhaja. Ornamenti Jožeta Karlovška, ki jih je risal, razvijal in preoblikoval, simbolizirajo slovensko ljudsko umetnost in ustrezajo sodobnemu času.
Šolo ornamentike bomo
razvili za osnovne šole in vrtce, pripravili bomo začetni dveurni program > kot osnovno spoznavanje	- j ^
in risanje omamentov Jožeta Karlovška. Pro-	. ■
gram bo po svoji zahtev-	. I _
nosti prilagojen za vsako
osnovno šolsko triado posebej. Najlažja stopnja šole ornamentike bo prilagojena za otroke v vrtcih in za odrasle z motnjami v duševnem razvoju.
RTA
Iztok Oblak razstavljal miniaturne kozolce
Naši trgovski centri vse bolj postajajo tudi možnost in priložnost za druženja, za prijetne oglede različnih razstav, za predstavitve izdelkov vrtcev in šol, tudi posameznikov in društev, pa tudi dogodke, s katerimi obeležujejo posamezne praznike ter predstavljajo našo naravno in kulturno dediščino. Tako smo si lahko v aprilu v Trgovskem centru Breza Domžale ogledali miniaturne kozolce Iztoka Oblaka iz Turističnega društva Moravče. Na zanimivi razstavi, ob kateri so se z vprašanji in spomini na svoje otroštvo in mladost ustavljali starejši obiskovalci, z velikim zanimanjem o nastanku kozolcev pa tudi mlajši nakupovalci, smo si lahko ogledali vrsto zelo različnih kozolcev - od klasičnih toplarjev, stegnjenih kozolcev, kozolca s kamnitimi stopnicami, dolenjskih toplarjev, kozolcev s plaščem do povsem nevsakdanjih, ki jih že težko najdemo, Izdelovalec je povedal, da bi s svojimi miniaturnimi kozolci, ki jih najraje izdeluje ob pogledu na originalne kozolce, rad ohranil del slovenske zgodovine. Povprečen čas izdelave miniaturnega kozolca je okoli 150 ur, za večje porabi tudi več kot 200 ur, saj je lahko sestavnih delov za posamezni kozolec več tisoč. Razstavo in izdelovalca miniaturnih slovenskih kozolcev je pohvalila tudi predsednica Turističnega društva Moravče Danica Jančar in povedala, da je ohranjanje kulturne dediščine in ljudskega izročila pomemben del dejavnosti društva, ki se veseli uspehov svojih članov.
Vera Vojska
Prijeten aprilski večer ljudskega izročila v besedi in pesmi se je v Menačenkovi domačiji začel s toplim zeliščnim čajem in prijaznim nagovorom Janke Jerman, ki je na kratko predstavila pesnico Marijo Jenc, Mici, ki je doslej izdala že pet pesniških zbirk. Tokrat se je skupaj z Janko Jerman, Zlatko Levstek in Ivo Rejc, vse tri so enako kot Marija Jenc iz literarnega krožka Društva Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje na povabilo Katarine Rus Krušelj, strokovne sodelavke Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, namenila, da predstavi svoje pesmi o Domžalah. V Domžale se je gospa Mici preselila z Go-ričice pri Ihanu in z manjšimi selitvami rasla z njimi in jim namenila marsikatero od pesmi. Pravzaprav so pesmi rasle z njo in z Domžalami, o čemer več piše v svojem proznem delu, ki so ga dekleta tudi brala in nas spomnila na kmečko hišo, na zimski večer, ko pletejo kite iz slame, ki jo je mati še prej dala v skrinjo in nanjo naložila žveplo, da je postala lepo rumena in primerna za pletenje. Ni manjkalo niti pesmi ob petrolejki in branja Mohorjevih knjig. In odmeva v njeni pesmi ^ Lepo kito hitro spletite, potem kruha dobite. Prisluhnili smo vrsti spominov gospe Mici na stare Domžale, ki jih zelo pogreša, na majhne hlebčke kruha, strice harmonikarje, pa nabiranje borovnic, otroške in mladostne spomine, ki so oblikovali njeno potovanje skozi življenje. Vanje je usoda prinesla tudi veliko grenkih misli, o katerih gospa Mici zapiše: /Vse bi rada napisala,/ kar v življenju sem prestala,/ od otroštva do starosti, / užila malo sem radosti/. Veliko podobnih misli bi srečali v več kot 400 njenih pesmi, ki so izšle v petih knjigah in najbrž bo še kakšna.
V zvezi z Domžalami in aktualno situacijo pa zna biti gospa Mici tudi zelo kritična, o čemer se lahko prepričajo tudi bralci Slamnika, v katerem rada objavlja aktualne pesmi. To je bilo popotovanje skozi življenje pesnice, pa tudi življenje mesta, ki ga ima gospa Mici rada, zato je toliko bolj kritična do sprememb, ki ji niso všeč in to tudi skozi pesmi naravnost pove. Večer je bil lepši, ker je gospa Mici nekaj odlomkov in pesmi prebrala tudi sama. »Zelo se je razživela in na koncu je celo zapela. Prisrčno, domače vzdušje,« se spominja večera pesnica Zlatka Levstek.
Prijeten večer je bil lepo darilo pesnice Mici Jenc mestu ob prazniku. Če bi Domžale govorile, bi se njej in recitatorkam ter obiskovalcem zanesljivo z iskrenim hvala zahvalilo za res prisrčno darilo. Gospa Mici, hvala, in še veliko pesmi in zdravih let vam želim!
Vera Vojska
SREČANJE z USTVARJALCI
Vili Ravnjak
Gost aprilskega Srečanja z ustvarjalci v Knjižnici Domžale je bil Vili Ravnjak, avtor knjige LOTOSOV CVET s področja duhovnosti. Dramaturg, ki se ukvarja poklicno z gledališčem, je med drugim tudi umetniški vodja mariborske drame, teoretik in pisec dramskih besedil. Po drugi strani je eden pionirjev na področju duhovnosti in ezoterike v Sloveniji.
Pogovor smo začeli z njegovo za-čaranostjo z gledališčem, saj v njem dela že 30 let. To delo je eno njegovih prizorišč karme. Prav v tem okolju, z ljudmi, s katerimi je bil vsakodnevno v stiku, je nastala tudi potreba po iskanju poti v spoznavanje sebe, raziskovanja duhovnih praks. Tako skuša v vsakdanjem življenju živeti enega od načel Karma joge: biti menih, ki živi posvetno življenje. Spoznal se je s skoraj vsemi, od reikija, tantre, kabale, do reinkarnacijske regresije, na osnovi katerih je nastala pred leti izjemno odmevna televizijska oddaja z naslovom Tretje oko. V zadnjem času se ukvarja predvsem z meditacijo, še posebej odmevne so skupinske meditacije za razvoj miru in sožitja, ki potekajo v Mariboru in Ljubljani. Ljudje in svet so v tem trenutku v težkih časih, kriza je privedla do mnogih stisk, negotovosti, strahu in tesnobnih stanj. Na pogovoru smo skušali iskati odgovore, kako preživeti v takšnem času, kje najti oprimke za notranji mir in kako se zoperstaviti negativnim situacijam in ljudem.
Seveda pa smo največji del pogovora namenili njegovi najnovejši knjigi Lotosov cvet, sestavljeni iz dveh delov. V prvi knjigi, Novemu rojstvu
nasproti, spremljamo deklico Lucy Bell, ki umre in v knjigi spremljamo njeno posmrtno pot in spoznavamo skozi karmične zakone preteklih re-inkarnacij najti vzroke za njeno ravnanje. Bistvo življenja so naši odnosi, z ožjimi družinskimi člani, partnerski in ljubezenski odnosi in zveze. Pri tem ima ljubezen ključno vlogo in osnovno vodilo je udejanjanje ljubezni, s katero ne škodujemo drugim. Zakon karme je tisti, ki je večen in absoluten, karma se človeku dogaja in vrača glede na njegovo stopnjo duhovne razvitosti. Za Vilija Ravnjaka je bilo eno ključnih življenjskih spoznanj odkritje, da ni človeka, ni življenja, ki bi bila izključno pozitivna, svetla, srečna. Sprejeti in sprijazniti se je potrebno z lastno nepopolnostjo in omejenostjo.
Ob koncu smo gosta povprašali še po njegovih najpomembnejših duhovnih učiteljih, razkril pa nam je tudi, katere knjige mu največ pomenijo in katera predstava je vredna ogleda. Tako nas je povabil kar v svoje, mariborsko gledališče, na predstavo Nevarna razmerja. In za konec še ena njegova zanimiva misel: Ni važen odgovor, pomembno je samo spraševanje. In mi smo tokrat lahko veliko spraševali in vendarle dobili tudi zanimive od-
govore.
Cveta Zalokar Oražem
22
iz nosih sol
11. MAJ 20I2
Čistilna akcija na OŠ Dragomelj
Na OŠ Dragomelj smo se odločili, da podpremo akcijo Očistimo Slovenijo 2012 ter se priključili ostalim šolam in vrtcem, ki so čistili v petek, 23. marca 2012. Pri projektu je sodelovalo 240 učencev in 22 učiteljev. Za čim kakovostnejšo izvedbo akcije smo se v februarju povezali
z Občino Domžale in KS Dragomelj - Pšata. V marcu so se priprave na akcijo nadaljevale. Večkrat smo se sestali z Marjanom Kopačem, koordinatorjem akcije za področje Dragomelj, ki je pripravil zemljevide poti, ki naj bi jih očistili. Poti so bile prilagojene starostnim skupinam učencev. Prejeli smo rokavice in vrečke, ki so bile zaradi ločevanja smeti različnih barv. Najmlajši učenci so čistili šolsko igrišče in okolico šole. Starejši učenci so se v spremstvu učiteljev podali na bolj oddaljene dele domače pokrajine. Akcija je potekala od 8. ure pa vse do 13.30. Da nam ni bilo prevroče, so za našo žejo poskrbele vode Hipp.
Akcija je bila uspešna. Pobrali smo 25 vreč odpadkov ter polno traktorsko prikolico trnja in neprehodne podrasti, zabeležili pa smo tudi mesta z nevarnejšimi odpadki in podatke posredovali koordinatorju na sobotni vseslovenski akciji. Učenci so bili zadovoljni in to se je videlo, saj so bili tudi naslednji dan v velikem številu s starši znova udeleženi na vseslovenski akciji.
Za OŠ Dragomelj zapis pripravili: Gabrijela Visenjak, Martina Banko
Očistili smo Slovenijo
Povsod po svetu imajo težave z odpadki. Tako tudi mi v Sloveniji. Veliko odpadkov odvržemo v naravo in s tem prispevamo k zastrupljanju vode ter onesnaževanju našega planeta nasploh. S tem škodujemo tudi našemu zdravju. Tako smo v soboto, 24. marca 2012, s čistilno akcijo Očistimo Slovenijo prispevali k izboljšanju naših slabih dejanj. Našo državo smo čistili vsi prebivalci Slovenije. Nekateri moji sošolci so sodelovali v šoli, drugi v raznih društvih, celotno akcijo pa je pri nas koordinirala KS Dob. Jaz sem sodelovala v društvu ŠRD Konfin - Sv. Trojica. Zbrali smo se ob 9. uri. Predsednik društva nam je razdelil rokavice in vrečke za odpadke, ki jih je priskrbela krajevna skupnost. Člani društva smo se razdelili v šest skupin. Vsaka skupina je odšla v svojo smer v okolico Sv. Trojice. Odpadke smo pobirali po gozdovih, travnikih,
gozdnih poteh in cestah. Napolnjene vreče smo odložili ob cesti, kasneje pa jih je traktor odpeljal v zabojnik, ki ga je dostavilo komunalno podjetje. Nabrali smo cel zabojnik odpadkov. Med njimi so bile tudi velike traktorske in avtomobilske zračnice, ki smo jih zelo težko spravili iz gozda. Res da smo za čiščenje porabili veliko energije in se utrudili, smo bili s svojim rezultatom zelo zadovoljni. Vedeli smo, da smo Zemlji s skupnimi močmi olajšali »dihanje« vsaj za nekaj dni. Zadovoljstvo smo nadgradili še s kratko pojedino. Z njo smo dobili veliko nove energije in si odpočili.
Člani društva smo bili zadovoljni z opravljenim delom. Da bi Zemljo ohranili čim dlje čim bolj čisto, smo v gozdu in ob peš poteh postavili tudi veliko lesenih košev za smeti.
Tina Ravnikar, 8. b
JUNAKI NAŠEGA ČASA
Nacionalni
otroški parlament
Drugega aprila 2012 smo se učenci OS Domžale Andrej Omejc, Vid Klopčič in Hana Jerak odpravili proti veliki dvorani Državnega zbora Slovenije. Udeležili smo se državnega otroškega parlamenta. Tema tokratnega parlamenta je bila Junaki našega časa, kdo so in zakaj. Ko smo zasedli svoja mesta v DZ, so nas s pozdravnim govorom počastili predsednik republike dr. Danilo Türk, predsednik DZ Gregor Virant ter minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Vsi so poudarili, da junak lahko postaneš ne le z velikimi, temveč tudi z malimi dejanji. Omenili so tudi, da smo junaki tudi vsi mi, ki smo takrat sedeli v DZ in zbrali pogum za izražanje svojih mnenj. Na samem začetku smo glasovali za sprejetje dnevnega reda, ki je bil soglasno sprejet. Prav tako smo potrdili dosedanje organe NOP. Sledilo je glasovanje za temo 23. otroškega parlamenta. Izglasovana je bila tema
Odraščanje. Nato smo imeli kratek odmor.
Po odmoru so nas razdelili v skupine, kjer naj bi razpravljali o dodeljenih temah. Teme so bile:
•	Kako postati junak,
•	Prezrti junaki,
•	Junaki, idoli in vzorniki skozi čas in
•	Virtualni junaki.
Po skoraj dvournem delu v skupinah smo se ponovno zbrali v veliki dvorani DZ. Tam so poročevalci posameznih skupin povzeli, kaj smo ugotovili v posameznih skupinah. Najpomembnejše ugotovitve so bile,
da za nastanek junaka ni potrebno, da storiš velika dejanja. V drugi skupini so ugotovili, da je na svetu ogromno prezrtih junakov. Razlog za to je, da mnoge stvari jemljemo za preveč samoumevne. Ugotovili smo tudi, da so besede junak, idol in vzornik zelo povezane, a kljub vsemu niso enake. Ena od pomembnih ugotovitev je bila tudi, da so virtu-alni junaki risank zelo pomembni za mlajše otroke. Naše zasedanje smo povzeli s sklepom: JUNAK JE LAHKO VSAK.
Avtor: Andrej Omejc, 8. a
Teja Bonča (druga z desne)
Kimon Open 2012
V nedeljo, 22. aprila 2012, je v Ljubljani potekal karate turnir mladih Kimon 2012 - Open, na katerem je sodelovalo okoli 220 karateistov iz Slovenije. Tekmovalci so nastopili v katah, tehnikah, dogovorjenih in prostih bojih. Tekmovanje je namenjeno predvsem druženju med vrstniki in spoznavanju novih karate prijateljev iz drugih klubov. Tokrat so se tekmovanja iz našega kluba udeležili trije tekmovalci. Rezultati so naslednji: Kumite +65 kg Alen Hodžič, 3. mesto. Dekleta +56kg Teja Bonča, 3. mesto, Anja Zupanc, 5. mesto. Tekmovalcem iskrene čestitke s strani kluba!
Krate klub Wankan
Tudi letos pripravljamo člani Šolskega sklada OŠ Preserje pri Radomljah ŠPORTNO SOBOTO, ki bo 12. maja 2012.
Pripravili smo pestro paleto športne zabave in rekreacije. Vsi, ki se bodo športne sobote udeležili, bodo ne samo poskrbeli za svojo dušo in telo, ampak s svojo udeležbo tudi pomagali zbrati sredstva za Šolski sklad in posredno za vse naše otroke. Zbrana sredstva bomo namenili otrokom, ki se brez teh sredstev ne bi (z) mogli udeležiti mnogih aktivnosti šole. Z njimi zagotavljamo izvajanje nadstandardnih programov šole (šole v naravi, izleti, tabori, udeležba na tekmovanjih, fakultativni pouk jezikov), ki so tudi s temi sredstvi dostopnejši vsem otrokom, ne glede na socialni po-
ložaj. Sredstva namenjamo tudi raziskovalni dejavnosti in izvajanju programov za nadarjene učence. Z zbranimi sredstvi večamo kakovost življenja vseh naših otrok in ljudi v naši skupnosti. Vsi sodelujoči pri pripravi dogodka delujemo prostovoljno. Letos se je našemu vabilu po prispevku k dobrodelnosti odzvala rojakinja, biatlonka Teja Gregorin, ki nam bo predstavila svoje spretnosti in izkušnje. Poleg aktivnosti za mlade in manj mlade se bo mogoče pomeriti tudi v spretnostnih igrah (metanje obro-čev, podiranje kegljev, pikado, metanje podkvic in preizkusiti srečo na tradicionalnem srečelovu. Vabljeni tudi vi!
Upravni odbor šolskega sklada
OSNOVNA ŠOLA ROJE
Nepozabna doživetja v zimski šoli v naravi
Domžale, marec 2012. - Z učenci 6. razreda OŠ Roje smo se odpravili v zimsko šolo v naravi na Pokljuko. Ze pred odhodom so učenci navdušeno kramljali na avtobusu in komaj čakali, da se odpeljemo proti Rudnemu polju. Ob prihodu smo se nastanili v tamkajšnji vojašnici, nato pa nemudoma odšli preizkusit prve korake na tekaških smučkah. Ogledali smo si stadion in se spoznali s smučarsko-te-kaško opremo. Učence smo po preizkusu znanja razdelili v dve skupini in tako še ves teden spoznavali pokljuški snežni teren.
Prvi dan smo doživeli pravi mali snežni metež, a nas to ni ustavilo pri osvajanju tekaških prvin. Pozno popoldan smo imeli predavanje gospoda Gregorina (očeta znane biatlonke Teje Gregorin) o biatlonu. Pokazal nam je različne vrst pušk, naboje, tarče ... Učenci so bili seveda navdušeni, prav tako pa tudi učitelji. Po večerji smo odšli na nočni pohod z baklami po planinski poti proti Viševniku. Pravo zimsko vzdušje je pričaral mraz in snežinke. Naslednji dan smo se zbudili v sveže, sončno in zasneženo jutro. Po jutranjem teku in zajtrku je ena skupina odšla na smuči-
šče Viševnik na alpsko smučanje, druga pa na tekaški stadion na tek na smučeh. Po večerji je sledil zabaven pevski večer ob spremljavi kitare. Družili smo se v telovadnici, v smislu 'ob tabornem ognju'. Razvilo se je odlično vzdušje, otroci pa so se kasneje že dremavo prestopali, saj jih je zimski zrak in delo na snegu očitno pošteno utrudilo. Tretji dan je potekal po ustaljenem programu, poleg tega pa smo se udeležili predavanja o favni in flori Pokljuke, ki so ga organizirali učitelji z Osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja. Popoldan smo se pod vodstvom gospoda Gregorina preizkusili še v biatlonskem streljanju. Streljali smo leže z zračno puško. Ugotovili smo, da streljanje v tako majhno tarčo ni mačji kašelj in da je potrebna precejšnja zbranost in natančnost za uspešen strel. Po večerji je sledil družabni večer s tombolo. Bilo je zelo zanimivo, od spretnostnih nalog, uporabe znanja, ugank in pevskih sposobnosti.
Skratka, učenci so zelo uživali; skakali, vzklikali, navijali in se smejali. Četrti dan smo se vozili z motornimi sanmi, kar je bilo prav tako edinstveno doživetje s precej adrenalina; preizkusili smo uporabo krpelj in se z njimi sprehodili po prelepi naravi. Sledilo je napeto tekmovanje v alpskem smučanju. Popoldne smo se odpravili na planinski pohod na planino Uskovnica in se sprostili ob prijetnem klepetu. Zadnji večer smo se pridružili krstu za sprejem novincev v smučarsko druščino, ki ga je pripravila OŠ Jakoba Aljaža in z glasbo odplesali v noč. Zadnji dan je bil namenjen tekmi v smučarskem teku. Dogodek smo organizirali na smučarskem stadionu, kar je še dodatno prispevalo k odličnemu tekmovalnemu vzdušju. Otroci so se tako polni doživetij, veselja in vtisov pričakovano veselili vrnitve domov.
Urška Seljak, učiteljica na OŠ Roje
Učenci OŠ Roje na jadranju
V športnem društvu SAPPA iz Kamnika nameravajo tudi letos v maju izvesti humanitarno akcijo oziroma projekt Jadranje za jutri, ki je namenjen otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V letošnji 4-dnevni terapevtski projekt bo vključenih pet jadrnic. Na vsaki jadrnici bo šest osnovnošolskih otrok, dva terapevta - spremljevalca in dva člana posadke. Projekt bo potekal v času od 23. do 26. maja v marini Veruda pri Pulju. Svojo udeležbo so potrdile naslednje osnovnošolske ustanove za otroke s posebnimi potrebami in invalide: Osnovna šola 27. julij Kamnik, Osnovna šola Roje Domžale, Osnovna šola Helene Puhar Kranj, Osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice in Zavod čirius Kamnik - osnovna šola.
Učenci OŠ Roje na regijskem tekmovanju mladih tehnikov
Učenci OŠ Roje so ponovno izkazali veliko tehnično znanje in dokazali, da so pri obdelavi različnih gradiv zelo spretni.
V četrtek, 5. aprila 2012, je hkrati na OŠ Roje v Domžalah in OŠ 27 julij v Kamniku potekalo regijsko tekmo-
vanje mladih tehnikov Ljubljansko--gorenjske regije. V šolskem programu so se tekmovalci pomerili v šestih različnih tekmovalnih disciplinah: obdelavi lesa, kovine, tekstila, papirja, v obvladovanju računalniškega programa člčIčad in v konstruira-
8. regijske igre ljubljansko-dolenjske regije MATP
nju z LEGO kockami. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja (PPVI) so se tekmovalci pomerili v striženju in lepljenju barvnih likov iz papirja. Tekmovanja se je udeležilo 41 tekmovalcev iz devetih osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom. Našo šolo je zastopalo šest tekmovalcev, ki so dosegli velik uspeh. Zasedli so eno prvo mesto (tehnično risanje s programom čIčIčad), eno drugo mesto (v obdelavi tekstila in usnja) in dve tretji mesti (v obdelavi lesa in kovine). Prvo in drugo mesto prinaša tekmovalcema tudi uvrstitev na Državno tekmovanje mladih tehnikov, ki bo 11. maja 2012 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Vsem tekmovalcem OŠ Roje čestitamo za dosežena mesta, učencu Sandiju P. v obvladovanju programa čIčIčad in učenki Sonji S. v obdelavi tekstila pa zaželimo velik uspeh tudi na Državnem tekmovanju mladih tehnikov.
Slavko Lenaršič učitelj na OŠ Roje
Petek, 13. aprila 2012, je bil za tri učence z OŠ Roje malce drugačen, a zelo uspešen in srečen dan. V športni dvorani OŠ Leskovec pri Krškem so se Špela, Boris in Klara udeležili 8. regijskih iger ljubljansko-dolenjske regije MATP (Motor Activities Training Program), ki jih je za učence s težjo gibalno oviranostjo organiziral VDC Krško-Leskovec. Na slovesnem odprtju sta nas nagovorila direktor VDC Krško - Lesko-vec Andrej Romih in krška podžu-panja Ana Somrak. Sledil je nastop varovancev VDC Krško - Leskovec, ki so nam zapeli pesem Malo miru in nastop mažoretk Mažoretnega kluba Baton Krško. Najbolj nas je navdušila himna Tisoče ljudi. Učenci so se ob poslušanju in petju himne zibali in izražali veselje s ploskanjem, nasmehi. Kasneje smo prisluhnili še sloganu specialno-olimpijskega gibanja, ki ga je povedal varovanec VDC Kr-ško-Leskovec: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu«. Tekmovanje je vsebovalo 6 postaj: slalom med količki, plazenje skozi tunel, podiranje kegljev, zbijanje žo-
gice s stožca, brcanje žoge v gol in metanje na koš. Učenci so lahko tekmovali na 1. (brez pomoči spremljevalca), 2. (z verbalno pomočjo spremljevalca oziroma usmerjanjem) ali 3. nivoju (s pomočjo spremljevalca). Pri igrah so radi sodelovali in svoje navdušenje nad uspehom izrazili s ploskanjem in topotanjem. Po podelitvi medalj, ki nam jih je podelil trenutno drugi najboljši spe-edwayist v Sloveniji Samo Kukovica, ki je s seboj na ogled pripeljal tudi motor, smo odšli še na kosilo in na ples v telovadnico.
MATP omogoča udeležencem, da s prilagoditvijo vaj, pripomočkov in po potrebi s pomočjo spremlje-valcev-trenerjev doživijo uspeh, kar pripomore k razvijanju motoričnih sposobnosti in pozitivne samopodo-be. Čisto vsi tekmovalci so zmagovalci zaradi svojega truda pri izvedbi vaj in premagovanju strahu in ovir. Zato moramo še naprej omogočiti in spodbujati podobne dejavnosti oziroma športna tekmovanja tudi za osebe z najtežjimi motnjami.
Urška Nosan, učiteljica na OŠ Roje
11. MAJ 20I2
domžale
23
Šel je popotnik skozi atomski vek
Šel je popotnik skozi atomski vek in opazil, da je izginila narava ^ izginilo je življenje ^ ljudje smo uničili vse ^ Mar nismo mi popotniki? Mar ne uničujemo narave? Mar se ne obnašamo mačehovsko do našega planeta Zemlje? Na vsa ta vprašanja so 26. aprila 2012 opozorili učenci 1., 3., 4., 6. in 8. razreda OŠ Preserje pri Radomljah z mentoricami in koordinatorico mag. Natašo Cotman v slovesnem zaključku eko bralne značke. Vsem gledalcem so posredovali jasno sporočilo: narava je ena sama in popravnega izpita ne bomo nikoli deležni, če je ne bomo varovali. Zato je toliko pomembneje, da že najmlajši začnejo z drobnimi koraki, medtem ko jih starejši le še dopolnjujemo. Učenci so s svojo izvirnostjo navdušili; skupaj smo podelili pomembno izkušnjo, saj so najmlajši s pesmijo in plesom o ekološki osveščenosti učili starejše in starejši mlajše. Spet smo si podali roke in preživeli nepozabno doživetje, ki bo ostalo za vedno v nas, še posebej pa se bo oglasilo takrat, ko se bomo spozabili in odvrgli papirček, plastenko ali kaj drugega v naravo.
mag. Jasmina Pogačnik
Obisk 14. Festivala dokumentarnega filma
AMNESTY INTERNATIONAL je v okviru izobraževalnega projekta Izobraževanje za človekovo dostojanstvo, financiranega s strani Evropske komisije, povabila učence osnovnih in srednjih šol na ogled filma MAFROUZA in na izkustvene delavnice o slumih.
Povabilu smo se odzvali tudi predstavniki OS Venclja Perka.
V	Cankarjevem domu, kjer je festival potekal, so si učenci, predstavniki skupnosti učencev šole, najprej ogledali film z naslovom Mafrouza. To je naselje v Aleksandriji, nekdanja antična nekropola, kjer živijo ljudje v slabih pogojih, vendar so kljub revščini med seboj povezani, solidarni in ponosni. Na spletni strani AI preberemo (http://www.amnesty.si/ index.php/kampanje/zivljenje-v-slumih), da so slumi (neformalna naselja, bidonvilles, ghettos, favelas, barrios populares, ...) dom več kot milijardi ljudem po vsem svetu. Prebivalci slumov nimajo ustreznega bivališča, so večkrat brez čiste vode, brez elektrike in živijo v slabih higienskih razmerah. Večkrat živijo v neformalnih naseljih, kjer imajo redko pravno varovano pravico bivanja, kar jih postavlja v nevarnost prisilnih izselitev. Prebivalstvo v slumih zaskrbljujoče narašča. Nekateri predvidevajo, da naj bi do leta 2030 v slumih živelo že 2 milijardi ljudi. Za revne, ki se preseljujejo v mesta, so slumi edina možnost. Prav tako je to včasih edina možnost za Rome, ki zaradi diskriminacije nimajo dostopa do bivališč zunaj romskih naselij.
V	Amnesty International izvajajo kampanjo za uživanje pravice dostopa do ustrezne nastanitve ter proti prisilnim izselitvam v Evropi in v Afriki in tej kampanji smo se ta dan pridružili tudi mi. Po ogledu filma so sledile delavnice, ki sta jih vodila predstavnika Amnesty International iz Malezije in Zimbabveja.
Malezijec Yohendra Nadarajani je pripovedoval o moči današnje informacijske komunikacijske tehnologije, ki jo lahko uporabimo kot orodje aktivizma. Vongai Chikwanda iz Zimbabveja je pripovedovala o svojem delu s prebivalci slu-mov. Po razgovoru z njima so učenci lahko izkusili življenje na 12 kvadratnih metrih v baraki. Razmišljali so o tem, kaj potrebujemo za dostojno življenje.
In kakšni so bili odzivi učencev?
V	filmu mi je bilo najbolj všeč prepevanje na poroki. Na prijazen, smešen in zabaven način so se zafrkavali. Sicer pa je bil film malo predolg. Lahko bi izrezali del, ko je gospod prebiral ljubezenske pesmi svoji prvi ljubezni. Bile so sicer lepe, vendar malo dolgočasne. Uživalsempa tudi na predavanjih po filmu. Jaka, 8.a
Film je odličen. Nauči te spoštovanja. V njem spoznaš novo kulturo, ki je drugačna od naše. Spoznali smo tudi največjo težavo sveta: revščino. Če živiš v revščini, nimaš izobrazbe, hrane, slabša je higiena. Prav je, da takim ljudem pomagamo. Lara, 6.a
Življenje v Mafrouzi je sproščeno. Ljudje so povezani med seboj in znajo se zabavati. Življenje tam je čisto drugačno. Film je bil zelo zanimiv in poučen. Manca, 7.a
Predvsem me je presenetilo, v kakšnih razmerah živijo ti ljudje in kako dobro se znajdejo v dani situaciji. Veliko smo izvedeli o nesrečnih ljudeh, ki so po krivici izgubili svoj dom. Mislim, da si vsakdo zasluži dobre pogoje za življenje. Zala, 9.a
Zelo zanimivo se mi je zdelo, da se ljudje, ki sicer živijo v slabih pogojih, ne pritožujejo veliko. Presenetilo me je, da so v stanovanjih imeli elektriko, v trgovini pa Pampers plenice. Lara, 9.c
Mag. Karlina Strehar
Obisk Gorske reševalne postaje Kamnik
V četrtek, 22. marca, smo se učenci izbirnega predmeta Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami odpravili v Kamnik. Na sedežu Gorske reševalne postaje Kamnik nas je sprejel alpinist in gorski reševalec Jure Prezelj. Lepo nas je postregel in začel s predstavitvijo diapozitivov. Najprej nam je predstavil zgodovino Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) nato pa še nazive, ki jih kot gorski reševalec lahko pridobiš. Pokazal nam je nekaj nesreč in neprevidnosti v gorah. Razložil nam je tehnike iskanja in reševanja ponesrečencev. Najbolj smo si zapomnili zgodbo o tragični nesreči petih gorskih reševalcev. Pri vaji reševanja s helikopterjem so se zaradi napačne komunikacije vsi smrtno ponesrečili.
GRZS vsem reševalnim postajam omogoča vsakoletni nakup nove opreme, ki je tehnično izpopolnjena in olajša delo reševalcem.
Ko smo končali s predstavitvijo teoretičnega dela, smo odšli v skladišče opreme. Jure Prezelj nam je najprej pokazal opremo za oskrbo ranjencev. Nato nam je pokazal še ostale pripomočke za reševanje ponesrečenca iz gora: različno dolge in debele vrvi, vponke, specialne pripomočke za dvig in spust ponesrečenega, nosila, lavinsko opremo ^
Za konec smo lahko opremo preskusili tudi praktično. Reševalec Prezelj nam je dal nalogo, naj oskrbimo »ranjenca« in ga prepeljemo na varno mesto. »Ranjenec« je imel zlomljeno roko in nogo. S pomočjo vakuumskih opornic (izsesan zrak povzroči trdnost opornic in s tem onemogoči gibanje) smo mu oskrbeli zlomljena uda. Medtem ko smo dekleta oskrbovala »ranjenca«, sva fanta sestavila nosila. Nosila gorskih reševalcev so sestavljena iz dveh delov, da jih lažje nosijo. »Ranjenca« smo položili v nosila in ga skupaj z njim namestili na široko gumo z ogrodjem za lažji transport. Pogoj, da lahko postaneš reševalec, so večletne izkušnje v gorah. Delo gorskega reševalca je zelo nevarno in zahtevno, zato nas je najbolj presenetila njihova prostovoljnost. Čeprav jim ne bi bilo treba in ne dobijo nobenega plačila, so se pripravljeni v vsakem vremenu žrtvovati za slehernega človeka, ki potrebuje pomoč.
Učenci OŠ Dob (izbirni predmet VNN): M. Rožič, K. Ihan, M. Slapar, R. Letič, J. N. Jesenovec
Mentorica: P. Berlec
Spomladanske aktivnosti mladih gasilcev v Gasilski zvezi Domžale
Projekt varnost in mobilnost za vse na OŠ Dob
Učenci 5. b razreda OŠ Dob smo se prijavili v mednarodni projekt Varnost in mobilnost za vse, ki ga je organiziral Revoz v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost v prometu.
Odločili smo se, da bomo ljudi ozaveščali za čistejše okolje in varnosti v prometu. Poslikali smo nevarne točke na poti v šolo in se dogovorili o postavitvi posebnega prometnega znaka ter preureditvi parkirnega prostora pred šolo v krožni promet. Vse to smo zapisali tudi v pismih županu naše občine, predsedniku Krajevne skupnosti Dob, predsedniku Turističnega društva Turnše Češenik, policistki Jančarjevi in Svetu za varnost in preventivo v prometu občine Domžale. Povabili smo jih na delovno soboto, kjer smo izdelali naš poseben prometni znak in ga postavili na še neoznačeno postajališče šolskega avtobusa pred grad Češenik. Na ta dan smo tudi vse učitelje in učence pozvali, naj pridejo v šolo peš ali s kolesom in tako omogočijo vsem nam en dan gibanja na čistem zraku.
Pri razrednih urah smo se pogovarjali o ureditvi krožnega prometa na parkirišču pred šolo. S skupnimi močmi smo posekali nevarno grmovje, narisali talne oznake in uredili varne poti do šole.
Naj ob koncu še povemo, da je bil v podjetju Revoz naš projekt dobro sprejet in uvrstili smo se v finale, med šest najboljših!
Zala in Špela
ŠPORTNO DRUSTVO ZELVA
14. prireditev -Tečemo radi
Člani ŠD Želva smo v soboto, 21. aprila 2012, priredili tek za najmlajše na športnem igrišču pri OŠ Preserje pri Radomljah. Zaradi napovedanega deževnega vremena se je v teku preizkusilo 14 otrok, starih od 3 do 8 let. Vsi so dobro, pogumno in z navdušenjem tekli, čeprav je med tekom malo rosilo. Vsi so bili zmagovalci. Vsak otrok je dobil majico, čokolado in malico. Naš namen je vzpodbuditi otroke, da bi bili športno aktivni in da bi radi tekli.
Hvala staršem, da ste kljub vremenu pripeljali svoje otroke in jih podpirate oziroma ste jim privzgojili navado, da bodo športno aktivni.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri prireditvi in nam posodili prostor.
Predsednica„ ŠD ŽELVA: Olga Šraj Kristan
Ko se v pozni zimi začnejo občni zbori gasilskih društev, je to nekakšno prebujenje iz zimskega spanja tudi za mlade gasilce. Na občnem zboru naredimo črto čez preteklo leto in si zadamo cilje za delo v tekočem letu.
Tekmovalni del leta se začne z regijskim tekmovanjem v veleslalomu, ki je bil letos že tretje leto zapored na Soriški planini. Belega dneva se je skupno udeležilo prek sto otrok, od tega kar 59 otrok iz GZ Domžale. Naši otroci so osvojili 14 pokalov. Nadaljevali smo z zborom mladinskih komisij, ki je bil tokrat v Radomljah. Udeležita se ga po dva otroka in mentor iz posameznega društva. Mladi so prebrali vsak svoje poročilo o delu v preteklem letu, svoje poročilo je podal tudi predsednik Komisije za mladino GZ Domžale Sašo Rojc. Prav tako je predstavil delovni in finančni plan za tekoče leto, ki sta bila oba sprejeta in potrjena. Na zboru nas je nagovoril Branko Sojer, podpoveljnik GZ Domžale. Izpostavil je dve zadevi: da na zborih niso bila podana poročila treh društev (PGD Studenec, PGD Pšata - Dragomelj in PGD Trzin). To so društva, ki se tudi sicer redko pojavljajo na tekmovanjih. Drugi, resnejši izziv pa je, kako obdržati mlade v vrstah mladincev in pripravnikov, saj se tukaj izgubi največ potencialnih operativnih članov. Pretekli vikend smo se trije predstavniki GZ Domžale udeležili dvodnevnega posveta mentorjev gasilske mladine v Zrečah, kjer smo med drugim tudi razmišljali o tej temi. Naši predlogi so, da se fante vključuje za pomoč na sektorskih vajah in se jih pošilja na izobraževanja, ki se jih absolutno lahko udeležujejo tudi
dekleta, le da bodo le-te verjetno bolj navdušene, če bodo svoje pridobljeno znanje prenašale preko vzgoje in treniranja na najmlajše. Tako bodo še naprej čutili pripadnost in svojo funkcijo v društvu. Sektorski kviz Sektorja Radomlje, ki ga sestajajo društva PGD Radomlje, PGD Homec in PGD Rova, je začetnik vseh gasilskih kvizov v Sloveniji, ki jih v podobni obliki iz-
vajamo še
danes.
,etos se je odvijal
že sedemindvajsetič. Kviz vsako leto organizira eno društvo iz sektorja; letos je bil to PGD Radomlje. Pripravil in vodil ga je poveljnik društva Jani Grat. Tekmovalci iz omenjenih društev so se pomerili v znanjih o zgodovini vseh treh društev in preventivnem znanju ter na praktičnem delu v vezanju vozlov in spretnostni igri. Tokrat je zmagalo domače društvo PGD Radomlje, sledili sta mu PGD Homec in PGD Rova. Nekoliko prej kot prejšnja leta, sredi marca, smo letos izvedli občinski kviz gasilske mladine, ki smo ga organizirali skupaj z GZ Mengeš. Tradicionalno se kviz odvija v dvorani na Viru, poleg gasilskega doma. V petek so se v gasilskih znanjih pomerili gasilski pripravniki ter v soboto pionirji in mladinci. Skupno je na kvizu sodelovalo 24 ekip GZ Domžale in 9 ekip GZ Mengeš. Rezultati občinskega kviza, ki so pomenili uvrstitev na regijsko tekmovanje 31. marca v Kamniku, so bili sledeči: mlajši pionirji: 1. PGD Vir 2. PGD Radomlje in 3. PGD Dob; mladinci 1. PGD Žeje - Sv. Trojica, 2. PGD Jarše - Rodica in 3. PGD Dob; pripravniki 1. PGD Rova, 2. PGD Vir in 3. PGD Dob. GZ Domžale bodo na državnem tekmovanju na OŠ Cerknica 24. no-
vembra zastopali mladinci iz PGD Žeje - Sv. Trojica, ki so na regijskem tekmovanju v Kamniku osvojili 1. mesto.
Tudi regijsko srečanje Društva mladi gasilec, kjer tekmovalci zastopajo osnovne šole in ne domačega društva, je že minilo. Tekmovanje je bilo sredi aprila na OŠ Komenda. Najboljši rezultat je uspel OŠ Dob, ki je osvojila 3. mesto med mlajšimi pionirji, kar pa žal ne zadostuje za udeležbo na državnem tekmovanju. Že smo zakorakali v maj, ki je zaznamovan s tekmovanji v orientaciji. Zato dragi vozniki, le previdno mimo gasilskih domov, kjer otroci razposajeno trenirajo in osvajajo nove gasilske spretnosti in znanja!
Lucija Grat MK GZ Domžale
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.:8-121n 16-18 sobota: 9-12
Sedeminštirideset novih vodij skupine oz. višjih gasilcev v Gasilski zvezi Domžale
Gasilska zveza Domžale je v obdobju od 6. marca do 3. aprila 2012 organizirala tečaj za vodjo skupine. Tečaja se je udeleževalo 47 tečajnikov iz gasilskih društev PGD Dob, PGD Domžale - mesto, PGD Homec, PGD Ihan, PGD Jarše -Rodica, PGD Pšata - Dragomelj, PGD Rova, PGD Studenec, PGD Študa, PGD Trzin, PGD Vir in PGD Žeje - Sv. Trojica. Tečaj za vodjo skupine lahko opravi kandidat, ki ima najmanj dve leti aktivnega staža v činu gasilec. Poleg tega pogoja smo morali vsi tečajniki za pristop k tečaju opraviti sprejemne izpite, ki so bili teden dni pred začetkom tečaja. Tečaj se je izvajal na sedežu GZ Domžale in v sodelovanju s CPV Domžale. Teoretični del se je odvijal dva dni v tednu od 17. ure dalje in je predstavljal ponovitev in nadgradnjo snovi iz
nadaljevalnega tečaja za gasilca. Na praktičnem delu smo se srečevali ob sobotah dopoldan. Poudarek pri praktičnem delu je bil namenjen gašenju in reševanju iz notranjih prostorov. Skupina je namreč najmanjša gasilska formacija, ki je sestavljena iz vodje skupine in enega ali dveh gasilcev - skupaj so ena napadalna skupina. Skupina deluje na področju, ki ga določi vodja oddelka (več skupin sestavlja oddelek). Naloga skupine je neposredno ukrepanje - torej gašenje požara, reševanje ponesrečencev iz objektov, ipd. Naloga vodje skupine je, da sprejema odločitve, kako bo skupina delovala v določenem trenutku. Vodja skrbi, da so gasilci v skupini pravilno opremljeni z osebno zaščitno opremo. Vodja skrbi za pravilno izbiro opreme, gasilnega sredstva in izbiro pravilne taktike na območju delova-
nja skupine. O vseh spremembah na območju delovanja skupine nemudoma seznanja vodjo oddelka. Po potrebi vodja skupine odredi umik. Po vseh opravljenih predavanjih in praktičnih vajah sta nas na koncu čakala še izpit in zaključna vaja. Gasilstvo temelji na poveljevanju, vendar gasilci še vedno ogromno stvari opravimo skupinsko, zato tudi izpiti in zaključna vaja niso bili pretežki. Po uspešno opravljenem tečaju tečajnik pridobi naziv vodja skupine in napreduje v čin višji gasilec. Na koncu iskrena hvala vsem predavateljem in inštruktorjem, predvsem poveljniku GZ Domžale, tov. Matjažu Merkužiču ter njegovi ožji ekipi za odlično organizacijo in izpeljavo celotnega tečaja. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Lucija Grat, GZ Domžale
24
• I
najmlajši
11. MAJ 20I2
Lutka - otrokova prijateljica
V	zadnjem času je v moje veliko zadovoljstvo postalo moderno, da otroka peljemo v lutkovno gledališče oziroma na lutkovno predstavo.
Ob poplavi različnega vzgojnega materiala v teh časih se je dogodilo, da je lutka nekoliko izgubila na veljavi, pa vendar je že od nekdaj pri pedagogih zavzemala visoko mesto na lestvici tistega, kar je za otroka pomembno.
Lutka na otroka vpliva na več načinov.
Predvsem je njena vrednost v tem, da se z lutko otrok poistoveti. Ob njej mu postane svet okrog njega razu-mljivejši, pomaga mu razreševati probleme in najti odgovore na vprašanja. Lutki otrok zaupa, z lutko se lahko izraža, lutka ga vabi v svet, kjer je enakovreden partner. Lutkovne predstave so kakovostno pripravljene. Ustvarjalci so pozorni, da »uporabljajo« lep jezik, izbrane izraze, da so lutke estetsko oblikovane in da je glasba, ki jih spremlja, dovršena. Ob ustvarjanju lutkovne predstave so ustvarjalci pozorni na moč pozitivnega izročila, ki ga predstava oziroma posamezna lutka nosi, predvsem pa na sam izbor pravljice, ki je tako primerna za določeno starost otroka.
V	starosti do treh let otrok lutkovni predstavi v večini primerov ne more slediti, ker je njegova koncentracija kratka, zmožnost vživeti se v nek lik pa omejena. V tej starosti bo igra z lutko najboljša na način, ko lutko preprosto nataknemo na roko in se pričnemo pogovarjati z otrokom - kot da lutka oživi. Otrok bo rad prisluhnil in poklepetal z njo, rad bo sledil njenim namigom in rad bo sodeloval, kadar ga bo lutka vzpodbujala v določeni dejavnosti, kot je na primer pospravljanje igrač ali odhod zvečer v posteljo. Lutka bo otroka neprisiljeno »vzgajala«, ga vzpodbujala v razvoju govora, spoznavanju vrednot, komu-
nikaciji in prisvajanju pravil, ki so nujna za življenje v družini. Nekoliko starejši otrok bo ob pogovorih in igri z lutko še vedno užival, vendar bo način igranja razširil tako, da bo z lutko igral sam. Poleg tega bo zelo navdušen, kadar ga bomo odpeljali v lutkovno gledališče. Štiriletni otrok že brez problemov sledi vsebini predstave tudi do pol ure, si vsebino zapomni in jo po predstavi obnovi, največ pa je vredno to, da se otrok z lutko poistoveti, se ob gledanju in poslušanju sprosti in mnogokrat prevzame obnašanje lutke (ki je pozitivno naravnano) tudi kot svoje obnašanje. Ker je okrog četrtega leta starosti otrok predvsem fantazijsko bitje, je to pravi čas, da lutkovna predstava kot »vzgojni element« vstopi v otrokovo življenje.
Kadar želimo, da vsebina lutkovne predstave še posebej vpliva na doživljanje otroka, je dobro po predstavi z otrokom obnoviti vsebino - s pogovorom ali ob ogledu slikanice z enako vsebino ali pa morda tako, da z otrokom narišemo ali oblikujemo osebe, ki so sodelovale pri tej zgodbi. Neprisiljeno lahko ob tem še poudarimo to, kar želimo, da otroku »ostane« (npr. neko vrednoto obnašanja, stil komuniciranja, določeno vsebino, kot npr. skrb za naravo, pomoč v nesreči, zmaga šibkejšega nad močnejšim in drugo, kar je otroku predstava približala). Ob tem, ko otroka peljemo v gledališče, pa ne smemo pozabiti, da moramo biti otroku pozitivni zgled. Primerno obnašanje, umirjenost, primerna oblačila in spoštljiv odnos do izvajalcev predstave, brez vmesnega klepetanja, pitja sokov in vode ter celo šumenja z vrečkami z bonboni, naj bo način, na katerega se bo otrok navadil in ga »uporabljal« tudi kot odrasla oseba. V Domžalah imamo prednost v tem, da Kulturni dom Franca Bernika vsako drugo soboto pripravi lutkovno predstavo za otroke. Izbrano strokovno in kakovostno izvedeno. Izkoristimo to prednost in naj obisk teh predstav postane naložba v vzgojo našega malčka.
Darka Bitenc
Lučke in zvončki v etnografskem muzeju
V	marcu smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin Lučke in Zvončki iz Vrtca Dominik Savio odpeljali v Ljubljano, in to z vlakom, kar je bil krasen uvod v našo dogodivščino. Z železniške postaje smo hitro prišli do cilja: etnografskega muzeja. Tam smo se razdelili v dve skupini, da smo lahko bolje sodelovali pri vsem, kar je za nas pripravilo prijazno osebje.
V	pastirčkovi delavnici smo spoznali, kako so ljudje živeli včasih, predvsem pa je bilo zanimivo videti, s kakšnimi igračami so se igrali otroci takrat, ko se jim o računalnikih in televiziji niti sanjati še ni moglo.
V	delavnici pri Indijancih smo si z velikim zanimanjem ogledali predmete, ki jih je med svojim delovanjem zbral slovenski misijonar Friderik Irinej Baraga, že prej pa smo spoznali njegovo življenje med indijanskimi plemeni. Veseli in polni novih doživetij smo se z vlakom odpeljali v Domžale. Mislim, da si bo marsikdo ponovno želel obiskati etnografski muzej, saj ga še kar precej nismo uspeli "odkriti".
Andreja Marin Soklič
Ostržkov cvetlični vrt
V	vrtcu Ostržek smo že ves april priča prelepemu cvetenju tulipanov na naši gredici na igrišču. Zasnovali smo jo jeseni, ko smo skupaj z otroki najmlajše skupine, njihovimi starši in starimi starši na popoldanski vrtnarski delavnici v zemljo posadili čebulice. Sedaj uživamo ob pogledu na pisano paleto barvitosti našega malega cvetličnega raja.
Marjeta Osolin Vrtec Domžale, enota Ostržek
Otroci za otroke
V	mraku četrtkovega večera 29. marca 2012 so se v Kulturnem domu Groblje zbrali učenci, starši, domačini in prijatelji na prireditvi Otroci za otroke. Prišli so, da bi darovali za šolske potrebe, dobili pa lepo besedo, ples, smeh, veselje, razigranost in glasbo. Ze sam naslov nam pove, da je to dobrodelna prireditev, ki pomaga otrokom v stiski. Zbrana sredstva so namenjena učencem in šolskim potrebam za obogatitev pouka. Velik delež so prispevali tudi donatorji. Zaradi razmer je takšno sodelovanje nujno in samo vzajemno zaupanje prinaša moč za nadaljnje delo.
Vsi nastopajoči glasbeniki, pevski zbor, plesalci in drugi so dodobra ogreli srca vseh prisotnih v dvorani. Še posebej ganljiv je bil trenutek, ko je predstavnik krajevne skupnosti prinesel ček z zbrano vsoto denarja.
V	družbi dobrih ljudi smo preživeli čudovit večer. Zato je Otroci otrokom prireditev, zaradi katere smo vsi bogatejši. Organizatorji in nastopajoči so se združili s plemenitim namenom - pomagati tistim, ki pomoč resnično potrebujejo, in s pomočjo občinstva jim je to uspelo!
Katja Stražiščar, 6.a, OŠ Rodica
V	Arboretumu Mavrične igrarije
V	Arboretumu Volčji Potok ŠAD MAVRICA vodijo brezplačne gibalno ustvarjalne delavnice, ki so namenjene otrokom vse od poldrugega leta dalje oziroma odvisno od razpisa. Vaditelji mavričnega tima se trudijo in ustvarjajo Mavrične igrarije, ki vsebujejo raznolike teme, povezane z naravo, gibanjem, veseljem pri ustvarjanju in spoznavanju ter poslušanju zanimivih tem. Iskanje »palčkov«, igra z vetrnicami, spoznavanje dinozavrov, vse to nas lahko vodi skozi naravna čuda, ki jih oblikujejo korenine, debla, vdolbine, skale ^ Otroci delavnico obiščejo v spremstvu staršev, zelo priporočljivo je, da se na delavnico prijavite. Tako vemo, koliko ustvarjalnega materiala naj si pripravimo. sad.mavrica@ gmail.com je pravi naslov, na spletni aplikaciji www.sadmavrica.si pa dobite še več informacij o času in temi delavnice. Te običajno potekajo ob vikendu, kadar nam pri tem pomaga lepo vreme.
Veselimo se novih dogodivščin, predvsem pa smo veseli, ko si PRIVOŠČITE DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA!
Grini V Vrtcu Urša
V sodelovanju z JKP Prodnik smo v vrtcu Urša izvedli pravi EKO dan z otroki, starimi od 4 do 6 let: Najprej se je na dvorišču zvrstilo veliko tovornjakov za odvoz odpadkov, delavci pa so nam poleg praznjenja smetnjakov pokazali tudi, kako jih operejo. Ker smo v vrtcu vse leto zbirali odpadne baterije, jih je vsaka skupina oddala v tovornjak za nevarne snovi. Z zadnjim tovornjakom se je pripeljal GRINI (maskota), ki je pri otrocih sprožil glasno navdušenje. Pridružil se je otrokom, ki so ga odpeljali v vrtec, kjer smo nato v manjših skupinah izvajali naslednje dejavnosti: EKO kviz, GRINIJEVE zapovedi, EKO delavnice. Otroci so radi sodelovali, za nagrado pa jim je GRINI podaril majice, ki so jih kar takoj oblekli, za kar se podjetju JKP Prodnik iskreno zahvaljujemo.
Mira Mlakar Korbar, eko-koordinatorica vrtca Urša
Duhec tek
Spet smo druščina sekcije dečki deklice društva TVD Partizan Domžale preživeli nepozabno športno popoldne. Za konec vadbene sezone smo letos Duhec tek pripravili na centralnem stadionu Domžale. Ob pobudi Športne unije Slovenije in njihovem projektu Za naravi prijazno športno prireditev smo tudi mi pripravili nekaj na to temo. Letos smo namensko zbirali plastične zamaške in pripravili EKO avtomobilčke. Ker je naš namen vključiti v šport vso družino, podoben program pa izvajajo tudi v ŠD Mavrica Domžale, ki deluje pod vodstvom Mojce Grojzdek, smo tudi njih povabili k sodelovanju. Seveda so se prijazno odzvali in hvaležni smo jim za njihovo pomoč pri organizaciji. Za začetek športnega srečanja so naša dekleta pripravila plesno gimnastično točko, sledil pa je družinski Duhec tek. Pred začetkom teka so otroci iz namensko zbranih plastičnih zamaškov sami sestavili štartno črto, nato pa je sledil družinski krog teka po atletski stezi. Tek je strogo rekreativne narave, saj zmaga tisti, ki zadnji priteče skozi cilj. Po teku smo se ob sadni pogostitvi zabavali še s pravimi EKO karting avtomobilčki. Enostavno in zabavno, hvala otrokom za njihovo prisrčnost, staršem za udeležbo in presenečenje, Pigment d.o.o. za duhce in ostala darila ter športu, ki poskrbi za lepo popoldne, ki so ga otroci preživeli skupaj s starši.
Vaditelji TVD Partizan Domžale -sekcija dečki deklice
11. MAJ 20I2
šport
25
Ht,


Domid«
Prvakinja Slovenije »čez drn in strn«
Vožnja v Tabor v Savinjski dolini, pripenjanje štartne številke na prsi in napeto čakanje za startno črto so bile tri najpomembnejše stvari, ki so se tekačem in tekačicam krosa podile po glavi 24. marca 2012. A le do poka startne pištole. Potem je šlo le še za tek in prehitevanje, za čim višjo uvrstitev na Prvenstvu Slovenije v krosu. Po pretečenih 4000 metrih se je zlatega odličja veselila Eva Aljančič, ki je bila najboljša med mlajšimi mladinkami. Domžalčanka je po najboljši uvrstitvi v teku na 1500 m v dvorani osvojila že drugi naslov prvakinje Slovenije, ki ga je še nadgradila z ekipno zmago v konkurenci mlajših mladink - skupaj z Ano Šumah. Naslov podprvaka si je v kratkem krosu članov pritekel Peter Kastelic, ki je čez cilj 3000 m dolge preizkušnje pritekel kot drugi. Deveti je bil Gregor Lazar, najmlajši v kros vrsti AK Domžale Jaka Deželak pa je v množici 25 pionirjev, mlajših od 14 let, v ciljni lijak pritekel kot 14.
Za finale v hlad in dež
Hladno in deževno vreme nista bila najboljša popotnica za atlete, ki so 14. in 15. aprila v Domžalah nastopili na kvalifikacijah za Atletski pokal Slovenije (APS). A ker je tekmovanje eno izmed dveh, preko katerih se atleti lahko uvrstijo na eno najpomembnejših atletskih tekmovanj - Finale APS, so atleti in atletinje kljub temu sprejeli izziv. V vseh štirih metalskih disciplinah sta nastopila Erika in Jože Pirnat, ki sta suvanje krogle, kot bi se dogovorila, zaključila kot najboljša. Z diskom se je uspešno vrtel Denis Kumek, s kladivom pa Gabriela Kumek in Tamara Cerar. Metalsko vrsto je dopolnila še Manca Avbelj v metu kopja. Med peterico tekačev je uspešno sezono z osebnima in klubskima rekordoma za starejše mladince na 200 m (22,92 s) in 400 m (50,67 s) napovedal Luka Marolt. Janez Golja je svojo pripravljenost preveril v teku na 1500 m, Kaja Žgajnar, Rok Kveder in Ana Šumah
KLUB BORILNIH VESCIN DOMZALE
Marjan Bolhar šestič državni prvak
V Brežicah se je pred kratkim končal prvi del finala državnega prvenstva Slovenije v kickboxingu (WAKO), in sicer v disciplinah light contact, kick light in K-1 rules, v organizaciji domačega kluba TBK Brežice. Tako gledalci kot tekmovalci so si bili edini, da so videli izjemno predstavo tako po organizacijski plati kot po tekmovalni plati. Med zmagovalci omenimo Marjana Bolharja, Klub borilnih veščin Domžale, ki je suvereno zmagal v kategoriji do 79 kg in tako že šestič zapored postal državni prvak, dvakrat v boksu in štirikrat v kickboxingu, hkrati pa se je Marjan Bolhar uvrstil v slovensko reprezentanco za najmočnejši Svetovni kickboxing pokal, imenovan »Best fighter« v Italiji v Riminiju v začetku junija.
Ob šestem osvojenem naslovu državnega prvaka je Marjan Bolhar dejal: »Zelo sem vesel uspeha, zato bi se rad iskreno zahvalil Centru požarne varnosti Domžale - vodji poveljniku Rudiju Volčiniju, profesionalnim gasilcem CPV, ki so mi pomagali v svojem prostem času pri napornih treningih, Heliosu, Krajevni skupnosti Dob, Veri Vojski, klubski ekipi, Radiu HIT, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Osnovni šoli Dob in ostalim prijateljem. Hvala vam!
TELOVADKA SASA GOLOB
Manj kot 100 dni do poletnih olimpijskih iger
Denis Kumek pred metom diska
pa na 400 m. Slednja je teku na en stadionski krog dodala še tek na 800 m. V konkurenci skakalcev je nastopila Katja Tekavc, ki je v troskoku presegla znamko 11 m (11,01 m).
Napad na Tablice AK Domžale vseh časov
Navdušenje in zadovoljstvo je preplavilo atlete vaditeljice Alenke Zava-dlav, ko si je skupina po zaključenem otvoritvenem mitingu 21. aprila na Bledu ogledovala rezultate. Bilanca je prinesla 22 osebnih rekordov in eno izenačitev najboljšega rezultata, lepo pa je bilo pogledati tudi popravljene Tablice AK Domžale vseh časov. Hitra Tea Podbevšek je za bronasto medaljo 100 m pretekla v času 13,45 s in hkrati postala deveta najhitrejša atletinja na 100 m AK Domžale vseh časov. Tretji je bil tudi Anže Farkaš, ki je z rezultatom 40,33 s postal 16. 300-metraš AK Domžale vseh časov. Pohvaliti velja še, da je hkrati postal tudi najhitrejši 14-letni domžalski atlet vseh časov. Za še tretji bron med najstarejšimi pionirji je v skoku v daljino poskrbel Klemen Ribaš. Pionirji pod 14 let odličij niso dosegli, najviše sta se na nehvaležno četrto mesto povzpela Matic Ulčar in Neža Hren v skoku v daljino. Aleksandra Kokot in Tilen Ulčar sta medalji osvoila v konkurenci do 12 let, in sicer je bila Aleksandra s prvič preskočeni-mi 400 cm v daljino (402 cm) druga, za bron Tilna Ulčarja med fanti je zadoščalo 420 cm. Med pionirji pod 10 let je bil šprintersko najbolje razpoložen Sven Ulčar, ki je bil najhitrejši z 9,76 s, skakalsko pa Žan Vrhovnik, ki je v skoku v daljino doskočil na bronasto stopničko. Svoj atletski krst si bo po srebru in bronu zapomnil še Blaž Pernuš, ki je nastopil na 60 m in v skoku v daljino z mesta.
Bojana Vojska
Veličastnosti tekme vseh tekem ni potrebno opisovati. Nanjo kažejo številke, ki napovedujejo pravi spektakel, vročico, ki je angleško prestolnico zajela že precej pred uradno otvoritvijo 27. julija 2012. Fascinantna številka je 12.875 km, kolikor jih bo olimpijski ogenj prepotoval okoli sveta, preden bo zagorel na olimpijskem prizorišču, še ena je 14,7 milijarde evrov, kolikor naj bi bil vreden projekt iger XXX. olim-pijade. Londonske igre naj bi najbolj zaznamovala atlet Usain Bolt in plavalec Michael Phelps, med množico športnikov, ki se bodo pomerili za zares zlate medalje, pa se bodo odvile tudi osebne zgodbe, med katerimi bo tudi zgodba Domžalčanke Saše Golob. Sašina olimpijska zgodba se je začela 11. januarja 2012, ko si je Domžalčan-
ka kot boljša izmed dveh Slovenk na predkvalifikacijskem turnirju zagotovi-a nastop na olimpijskih igrah. Saša je bila nasmejana ob prisrčnem sprejemu na ljubljanskem letališču in veliki torti z olimpijskimi krogi, vesela je bila županove nagrade iz rok Tonija Dragarja, takoj za zabavo pa je bil spet na vrsti trening z jasno vizijo. »V Londonu bom nastopila v mnogoboju, zato se skupaj s trenerko Ljudmilo Koroljenko pripravljava na vseh štirih orodjih. Za boljši dosežek moram dvigniti izhodiščni oceni na gredi in parterju ter z nastopi na vseh štirih orodjih pridobiti še dodatne izkušnje.«^ Telovadka GlB-a iz Šiške si želi, da bi ji šlo vse po načrtih na Medicinski fakulteti, kjer želi izpolniti pogoje za vpis v drugi letnik. Po načrtih pa se ji odvi-
jajo nastopi v olimpijski sezoni. Konec marca je uspešno pilila svoj nastop na dvovišinski bradlji na 11. pokalu Stella Zakharova v ukrajinskem Kijevu. Še močnejši je bil A-pokal v kitajskem Zibu, kjer si je Saša z lepo predstavo
zagotovila finale na parterju. Finalni nastop je bil tu vreden še več, saj so imele pravico nastopa le štiri v kvalifikacijah najboljše telovadke na posameznem orodju. Živahno sezono je Saša kot prvo ime ženske vrste nadaljevala 27. aprila, ko je bil v hrvaškem Osijeku pokal serije challenger. Saša je »izziv« finalnega nastopa na parterju zaključila na visokem šestem mestu, še vedno pa, kot pravi sama, to ni vse, kar lahko pokaže: »Z nastopom sem zadovoljna, a se vidi, da bi morala za preboj na stopničke dvigniti izhodiščno oceno.« Pred avgustovskim vrhuncem sezone Domžalčanko čaka še evropsko prvenstvo v Bruslju, kjer bo v tekmi za najboljše na stari celini 252 tekmovalk iz 36 držav. V Belgijo se Saša odpravlja v družbi še petih deklet, s katerimi bodo čim više poskušale poseči tudi ekipno: »Na evropskem prvenstvu bom najbrž nastopila v mnogoboju, to je na vseh štirih orodjih. To tekmovanje bo zame zelo pomembno, saj je del serije tekmovanj, ki držijo moj tekmovalni ritem, ki ga bom stopnjevala do Londona. Tam bom nato lahko pokazala svoj maksimum.«
Bojana Vojska
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Boj za sladke krofe
V Domžalah so se 25. marca 2012 na Zvončkovem karate turnirju srečali karateisti s šolskimi pasovi. Na tekmovanju so imeli začetniki priložnost za pridobivanje tekmovalnih izkušenj, starejši so pilili formo pred državnim prvenstvom, ki je bila na zadnji marčni dan - prav vsem pa so se usta v nasmeh raztegnila ob krofu in sokovih, za katere je poskrbel Milan Hrovatin in jih je domžalski ATOM razdelil med nastopajoče. Pomladno vzdušje, podkrepljeno s sladkimi nagradami, je poskrbelo za zanimivo dogajanje na tatamiju. Ka-rateisti so se najprej pomerili v elementih posamezno na izpadanje, za tem v posameznih bojih v katah, sledil je nastop mojstrskih kandidatov in mojstrov, ki so mladim osvetlili nadaljevanje njihove karate. lzmed ATOMov-
cev sta se z nastopom v Kaiši kumiteju pokazala mojstrica Tamara Kokalj in mojster Miha Gavez, ki se pripravljata na izpit za 3. Dan. Da bo šlo tekoče na državnem prvenstvu, je imela svojo generalko še članska finalna ekipa ATOMa v postavi: Grega Teršek, Timotej Kokalj in Črt Hrovatin. Sledile so Kumite borbe posamezno in ekipno, za finale pa podelitve najuspešnejšim ter seveda krofi! Tako organizatorji iz domžalskega ATOMa kot gostje: Funacoshi Gichin Ljubljana, lg Shotokan, Bishido Moravče, Kobushi Kamnik ter Šogun Ljubljana, so zaploskali nosilcem medalj in pokalov. Glasnega aplavza sta bila deležna najboljša tekmovalca turnirja, Ines Kneževič iz ljubljanskega Funacishi Gichin, in ATOMovec Žan Podboršek, ki sta prejela posebni plaketi, največ rok pa je zaploskalo najuspešnejšemu klubu -
domačemu ATOMu. Prijetno nedeljo je Sensei Lovrenc Kokalj zaključil z mislijo: "Namen turnirja, biti aktiven, biti prijatelj, se imeti lepo in se zraven še kaj naučiti, je bil dosežen. Hvala OŠ Domžale za telovadnico, vsem krajanom, ki so prišli bodrit nastopajoče in si ogledat tekmovanje in seveda zahvala vsem sodelujočim."
ATOMovci dobili češnjico s torte!
Kar 200 tekmovalcev in tekmovalk v kimonih se je za naslov najboljšega med najboljšimi v Sloveniji, potegovalo 31. marca 2012 v Rušah. Da je bil naslov prvaka res »češnjica na torti«, je poskrbel kvalifikacijski turnir, saj je bil le uspešen nastop na le-tem pogoj za uvrstitev na že 20. Finale državnega prvenstva. Med 12 klubi je bilo nemogoče zgrešiti številčno ekipo ATOMovcev, ki je po nastopih v Katah in Kumite borbah, posamezno in ekipno, na stopničkah stala kar 30 krat. Prav toliko odličij pa je
zadoščalo tudi za naslov najuspešnejšega kluba v seštevku kvalifikacijskega in finalnega turnirja. Državni prvaki
Kate: Karin Podboršek, Pia Guček, Timotej Mršič, Zan Podboršek, Hana Kerič, Grega Teršek, Timotej Kokalj, ekipa mlajše deklice, ekipa starejši dečki, ekipa mladinci, ekipa moški Kumite: Timotej Mršič, Karin Pod-boršek, Zan Guček, Hana Kerič, Grega Teršek, Patricija Vehovec, Grega Teršek, Timotej Kokalj Podprvaki
Kate: Blaž Štiftar, Aleksander Sever, Patricija Vehovec, Robert Lupše Kumite: Aleksander Sever, Klemen Kastelic, Zan Podboršek, Timotej Kokalj, Crt Hrovatin 3. mesto
Kate: Karin Podboršek, Zan Guček Kumite: Tilen Špenko K skupni zmagi in zmagovalni pokal ATOMa so točke prispevali še Tesa Štihec, Luka Repar in Matevž Peternel. Čestitke!
Bojana Vojska
e
SANKUKAl KARATE KLUB DOMZALE
Državni turnir za otroke
Kot smo napovedali v prejšnjem članku, je bil mesec april zelo športno obarvan. Izpostaviti je treba predvsem Državni turnir za dečke in deklice, ki je potekal 15. aprila v Kočevju. Fantje so prikazali odlične borbe, saj so se tako mlajši kot starejši dečki odlično borili in si prislužili zaslužena mesta. Medtem so se deklice predstavile sodnikom - nekatere z bolj, druge z nekoliko manj - dodelanimi katami. Tudi tu je bila konkurenca velika in dekleta so se morala zelo potruditi. Rezultati so bili znanju in izvedbi primerni, kar nekaj Domžalčanov pa je odšlo domov z medaljo okrog vratu. Rezultati državnega turnirja so sledeči: V kategoriji mlajših dečkov do 35 kg sta 3. - 4. mesto osvojila brata Iztok in Aleksander Jože Podpečan. Prav tako med mlajšimi dečki, vendar nad 40 kg, se je bronaste medalje veselil Tim Zakrajšek, v kategoriji 4.
kyu-ja pa je 2. mesto osvojil Max Bizjak, v isti kategoriji pa se je uspeha na tretji stopnički veselil Amar Ličina. V zadnji kategoriji mlajših dečkov je med tekmovalci, ki so imeli 3. ali 2. kyu 3. - 4. mesto osvojil Gal Štempihar. Vsem mladim nade-budnežem iskrene čestitke in veliko športne sreče še naprej. Sledila je kategorija starejših dečkov, kjer je med fanti od 5. do 4. kyu-ja nad 50 kg srebrno medaljo dosegel Zan Loboda. V kategoriji 3. - 1. kyu nad 50 kg je lep rezultat dosegel Benjamin Letič, ki je dosegel odlično prvo mesto. Tudi starejšim dečkom iskrene čestitke!
Zmago na državnem turnirju je dosegla tudi Lara Šinkovec, ki nam je prikazala izredno dodelano kato v kategoriji 5. - 4. kyu med starejšimi deklicami. V isti kategoriji je lep re-ultat dosegla tudi Kristina Krajnc, ki je zasedla 2. mesto.
Med deklicami 3. - 1. kyu smo v Domžalah prav tako dobili zmagovalko in sicer Almo Ličina, v isti kategoriji pa je z uspešno izvedeno kato 3. mesto zasedla Klavdija Re-snik. Tudi vsem puncam za osvojena mesta lepo čestitamo in jim želimo veliko uspeha pri treningu kat še naprej.
Teden dni za državnim turnirjem je v karate centru v Savljah potekala 3. pokalna tekma.
Konec meseca je potekal tudi va-diteljski seminar, kjer so trenerji in pomočniki izpopolnjevali svoje zna-
nje. V Umagu, kjer poteka tudi letna karate šola, ki se nevzdržno približuje, so treningi potekali štirikrat dnevno, sam seminar pa je trajal štiri dni. Vse se je odvijalo pod budnim očesom tehničnega mentorja Vlada Paradižnika in seminar se je uspešno odvil po pričakovanjih. Maj bo malenkost manj naporen kot april, vendar pa bodo v klubu potekale intenzivne priprave na izpite, ki bodo potekali v začetku junija. Vsem želimo mesec poln energije in veliko uspehov še naprej!
Tjaša Š.
WWW. Cisti Inenaprave
ezevnica.si
V Slovenskih Konjicah je bilo državno prvenstvo v boksu za posameznike. Borilo se je 105 boksarjev iz 23 klubov, med njimi tudi tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Domžale, ki so navdušili gledalce z odličnimi borbami. Tako je Matej Opara med člani - 81 kg dosegel peto mesto, Andrej Repnik pa je bil med kadeti tretji. Anže Merič-Krnc, državni kadetski prvak 2010 in mladinski prvak 2011 do 64 kg, je tokrat v mladinski kategoriji - 69 kg postal vice prvak. Državna prvaka pa sta postala v kadetski kategoriji - 81 kg Žan Škarja in prva boksarka kluba, Lana Kovič, ki ji je uspelo postati državna prvakinja v boksu. Vsem iskrene čestitke, več o državni prvakinji Lani Kovič pa v naslednji številki.
Vera Vojska

Izkoristite ugoden nakup, ter brezplačen strokovni nasvet	. nsoVdN^i ^^
Pokličite in naročite brezplačen katalog !	Biološka	/ dodajanja	.

VNAŠi
SÄ skübiMOXA
čistilne naprave skladne z EN 12566-3 Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice Ponibini sistemi za meteorne in odpadne vode Oltrasni rezervoarji za zbiranje deževnice Filtri za deževnico
^iffiy^
Arniex armature d.o.o., Ivančna Gorica , tel. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192
e-mail: info@armex-arniature.si
26
šport
11. MAJ 20I2
Na črnobelih poljih
intervju z videtom vavpetičem Saha se je treba učiti počasi
KK helios DOMZALE
Vide Vavpetič ima v »šahovski« sobi v svojem domu v Radomljah kopico pokalov in medalj, dolga leta je bil tako rekoč alfa in omega domžalskega šaha. Pred leti je poučeval tudi v šahovskih krožkih po osnovnih šolah, vendar je to dejavnost opustil. Je tudi dobitnik občinskega priznanja za življenjsko delo.
Kljub dejstvu, da si pred kratkim dopolnil 78 let, še vedno aktivno šahi-raš tudi v počasnem šahu.
»Leta so tu, moram se sprijazniti s tem, da vsak dan nisem enako razpoložen, tako pač je. Dolgoletni šahovski tovariš v Šahovskem društvu Domžale mojster Vlado Ivačič že kar nekaj let ne igra počasnega šaha, je pa dejaven v pospešenem šahu. Med klubskimi kolegi še vedno aktivno nastopajo Marjan Karnar, Vitomir Janjič pa Jože Skok. Nekateri so tudi odšli iz našega kluba. Pred leti smo bili v nekdanji Jugoslaviji stalni člani prve in druge zvezne lige, dosegali smo lepe uspehe. Po tistem so se menjavale generacije, na prvi plan so prišli druge ekipe, denimo Maribor, Domžale pa so pristale v drugi kakovostni skupini.« Za Domžale je še pred leti nastopal velemojster Luka Lenič. »Luko smo nekako odkrili, saj je obiskoval osnovno šolo Venclja Perka v Domžalah. Bedeli smo nad njim in mu omogočili turnirje, čeprav se je sam tudi precej trudil, v kategoriji do 14 let pa je postal tudi svetovni prvak. Postal je tudi tarča boljših klubov in tako ga je vzel medse ZŠK Maribor, mi pa smo izgubili zelo močnega člana. Imeli smo tudi še nekaj perspektivnih članov, ki so rasli skupaj z Luko. Vodilni član pa je manjkal, pa tudi ostali niso tako napredovali, kot bi lahko.«
Med vidnejšimi člani kluba, že blizu mojstrskega naslova, je bil tudi Do-bljan BoštjanJeran.
»Bil je med boljšimi domžalskimi člani, vendar pa se ni najbolj vključil v delo kluba in je iz njega izstopil, čeprav ne poznam ozadja njegove odločitve.«
Dolga leta si bil kapetan ekipe, zdaj pa si to obveznost nekako prepustil mlajšim.
»Pred leti sem doživel srčni infarkt in takrat so mi zdravniki priporočili naj se manj aktivno ukvarjam s šahom in drugimi obveznostmi. Čutim se še vedno kar v formi, seveda pa je marsikaj odvisno tudi od dnevnega razpoloženja.«
ŠD Domžale ima svoje prostore na Kopališki v športnem parku, klubsko druženje, razen seveda tekmovanj, pa nekako ne zaživi.
»Klubske prostore imamo. Morda je tudi moja vsaj posredna krivda, da ni takšnega klubskega življenja, kot je bilo včasih. Fizično ne zmorem vsega, kot bi rad, in morda je moja napaka, da nisem prepustil dela ostalim članom, ki bi bili pripravljeni sprejeti razne obveznosti, in zdaj gonilna sila pač manjka. To se pozna tudi pri drugih društvih, ko večina dela sloni na enem članu. Včasih nismo niti vprašali, koliko boš dobil zaradi svojega sodelovanja. Zdaj večina gleda na podobne dejavnosti tudi iz lastnega interesa, volontersko delo po mojem počasi več ali manj zamira. Redki so pripravljeni kaj narediti za splošno dobro, delo kluba in podobno.« V Domžalah so še pred leti potekali spominski turnirji, denimo Hering--Zupančič, Ivo Sonc, pa spominski dvoboji, potem je vse nekako presahnilo.
Z Rihardom Lorbkom med simultanko v okrevališču Soča.
DRZAvna zenska liga 2012
Prvakinje Triglav Krško, Domžale odlične pete
V Murski Soboti je sredi aprila potekala 22. državna ženska liga. Sodelovalo je osem najboljših zasedb v državi, zanesljivo pa so postale zmagovalke članice Triglava Krško. Na drugo mesto se je uvrstila izvrstna zasedba Kočevja, tretja pa je bila Nova Gorica, ki je doslej imela primat v slovenskem ženskem šahu.
Četrti je bil ZŠK Maribor, na izvrstno peto mesto pa so se uvrstile Domžal-čanke. Sledile so obetavne mlade šahist-ke Komende, sedma je bila Radenska Pomgrad, na zadnjem mestu je pristal Tomo Zupan iz Kranja. Da bo lažje razumljivo, kakšna je slovenska državna liga, je treba omeniti, da igra za Triglav Krško Ukrajinka Anna Muzychuk, ki sodi med najboljše šahistke v Evropi, pa tudi v svetovnem merilu, ima pa tudi naziv moškega velemojstra. Po elo ratingu se bliža številki 2600, kamor sodijo zelo močni velemojstri. Anna je premagala vseh sedem nasprotnic. Med igralkami Krškega sta bili tudi močni mojstrski kandidatki Nataša Bučar in Mirela Ahmatovič. Na čelu Kočevja je igrala Anna Ushenina, ki ima naziv mednarodnega mojstra, po ratingu pa je povsem blizu naslovu moškega velemojstra. Za Kočevje sta nastopili tudi mednarodni mojstrici Borka Frančiško-vič in Karmen Mar, pa aktualna državna prvakinja fide mojstrica Špela Kolarič. Za Novo Gorico sta igrali velemojstri-ci Jana Krivec in Ana Srebrnič, pa fide
mojstrica Ksenja Novak. Prvo desko Radenske Pomgrad je zasedla Szidonia Vajda, z nazivom moškega mednarodnega mojstra, v zasedbi ZSK Maribor pa mednarodna mojstrica Vesna Rožič. Vsem zvenečim imenom so uspešno kljubovale Domžalčanke fide mojstrica Petra Grošelj, kljub svojemu drugemu stanju, mojstrska kandidatka Špela Orehek in mojstrica Vilma Nadvešnik, na pomoč pa je morala priskočiti tudi njena hčerka, prvokategornica Maja, saj je bila Špela spočetka odsotna. Petra je odigrala vseh sedem partij in osvojila tri točke in pol ter kljub močnim nasprotnicam pridobila še nekaj ratinških točk. Špela je v zadnjih treh kolih ekipi priborila dragoceni dve točki in si hkrati prislužila kar 17 ratinških točk. Vilma
Presenetljiv poraz proti Zlatorogu v zadnjem krogu lige za prvaka
»Vsi ti turnirji so bili prirejeni več ali manj s pomočjo sponzorjev, tako da smo v skromnem obsegu zbrali toliko denarja, da smo jih organizirali. Turnirji bi še obstajali, to pa zahteva veliko denarnih sredstev, ki pa jih ni. Podobno velja za društveno prvenstvo, ki je tudi povezano z denarjem, pa naposled tudi s časom za igranje, ki ga je vse manj, tudi pri mladih.« Ali se je kaj spremenilo število tekmovanj, potem, ko je Slovenija dobila svojo državo?
»Turnirjev s hitrejšim tempom je več, manj pa počasnega šaha. Tako imenovani resni šah je zame, pa tudi starejše igralce, še vedno osnova šaha, čeprav se moramo sprijazniti tudi s tem, da je življenjski ritem vse hitrejši.« Zlasti mlajši šahisti uporabljajo računalnik in internetne povezave pri igranju šaha. Kaj pa ti? »Računalnika ne uporabljam že vsa leta, od mladosti naprej. Nimam pa nič proti temu, če ga uporabljajo šahisti. Na srečo še vedno izhaja veliko šahovskih publikacij, ki smo jih pred leti dobivali tudi iz Zagreba in Beograda. To je tudi posledica prepričanja, da se šaha učimo prek knjig in počasi, ne pa hitro prek računalnika. Morda komu to odgovarja, večini pa ne. To opažam tudi pri šahistih moje generacije. So tudi izjeme, na primer klubski kolega, svetovni prvak v dopisnem šahu, Marjan Semrl, ki ima računalniško izobrazbo in mu takšen pristop zelo leži.«
Kako pa je s tvojimi konjički, saj morajo šahisti skrbeti tudi za fizično kondicijo?
»Pri svojih letih moram vložiti veliko več energije zlasti v partije počasnega šaha, čeprav me morda včasih, v narekovaju, že malo fizično zmanjkuje. Se vedno pa nekako sledim novostim v šahu, ki so mi dosegljive. V zadnjih letih zelo rad nastopam za ekipo Sahara dogsi, ki je prijetna oblika druženja s klubskimi prijatelji. Ekipa je povsem v redu tudi po moči, pravzaprav B zasedba Domžal. Igramo predvsem v kamniško domžalski ligi, ki se je preimenovala v osrednjo slovensko ligo, pa v delavski ligi, ki je izšla iz ljubljanske sindikalne lige. Se vedno nastopamo v najboljši skupini omenjenih lig. Za enkrat smo kar v redu.«
Jože Skok
Čeprav je Helios v 5. krogu v gosteh dokaj suvereno premagal domači Zlatorog s 67:73 - najboljši strelec pri Domžalah je bil tokrat D. J. Gay z 18 točkami - pa je nato v zadnjem krogu prišlo do preobrata. V Hali komunalnega centra so veliko bolje začeli gostje z Laškega in ves čas srečanja dominirali na parketu. Sicer pa ta tekma Heliosu ni prinesla sprememb na lestvici, saj so se že pred tem zasidrali na tretjem mestu. jaščani so se dodobra maščevali za poraz na njihovem domačem parketu in se tako priključili finalni četvorki. Tokrat je v Heliosovi vrsti strelsko izstopal le Klemen Prepelič z 21 točkami in štirimi podajami, kar pa je bilo daleč premalo, da bi Helios vknjižil zmago. Med obema omenjenima derbijema so odigrali še štiri tekme, od tega tri v gosteh: proti Šentjurju, Union Olimpiji in Krki ter doma proti Ele-ktri. V tekmi s slednjo so Domžalčani prikazali odločnost in upravičili mesto favorita, saj gostom niso dovolili presenečenja. Domači so vodili praktično od začetka do konca in zanesljivo zmagali z 81:59. Najuspešnejši je bil pri Heliosu Prepelič s 15 točkami in šestimi podajami. Več dela so imeli košarkarji Heliosa proti Šentjurju, saj so po gladko dobljenih treh četrtinah v zadnji ma-
lenkost popustili in dovolili tekmecem, da so celo povedli in kaj kmalu bi se lahko zgodilo, da bi tekmo izgubili. Redni del se je tako končal z izenačenim rezultatom 86:86. Sledil je 5-minutni podaljšek, v katerem so Domžalčani suvereno zmagali s 93:106. Na tej tekmi je košarkar Klemen Prepelič premagal samega sebe in postavil kar nekaj rekordov, tako osebnih kot ligaških. S strelskim izkupičkom 41 točk je postavil svoj osebni rekord na tekmi članske kariere in hkrati strelski rekord sezone v ligi Telemach. Prav tako je uspel osvojiti prvo mesto med nosilci najvišjega statističnega indeksa iz posamezne tekme v tej sezoni lige Telemach (39). Dosedanji je trajal le 11 dni in znašal 34 (nosilec je bil košarkar Geoplina Slovan Luka Rupnik).
Tekma v ljubljanski hali Tivoli proti Union Olimpiji se je odvijala v znamenju preobratov in napetosti. Prvi polčas je pripadel domačim, ki so na 15-minutni odmor odšli z 12 točkami prednosti. V tretji četrtini so pobudo prevzeli košarkarji Heliosa in z delnim rezultatom 13:0 prišli do prvega vodstva. Sledil je hiter odgovor »zmajev«, ki so se ponovno oddaljili na visokih +9. V zadnji četrtini je Helios še enkrat prišel do vodstva za dve točki in ko je že
skoraj dišalo po zmagi, sta naveza Jan Močnik in Sasu Salin odločila tekmo v korist Uniona Olimpije. Semafor je na koncu kazal 74:65, največ točk pa je Heliosu priigral Sandi Čebular s 16 točkami. Najbolj nenavadno dogajanje smo spremljali v dvorani Leona Stuklja v Novem mestu, kjer sta se borili ekipi Krke in domžalskega Heliosa. Za slednjega je bila ta tekma še kako pomembna, saj bi z zmago prišli veliko bliže cilju in obstanku v ABA ligi. Prvi polčas je pripadal domači Krki, ki je ob polovici druge četrtine vodila že z visokih 18. Helios se je pred odmorom še uspel vrniti v igro in prepoloviti razliko. Tudi v tretji četrtini so Krkaši držali Domžal-čane na razliki 10 točk, dokler se v zadnji četrtini ni, po zaslugi dobre obrambe, Helios razživel in celo prišel do vodstva za točko. Tri minute pred koncem srečanja so domžalski košarkarji prišli celo na +5. Krka je odgovorila in do konca se je odvijalo na nož. Helios je imel tik pred koncem priložnost za zmago, vendar se je roka Prepeliča zatresla in zmaga je ostala v Novem Mestu - 77:76. Pri Heliosu sta tokrat izstopala Bubnič in Prepelič s po 13 točkami, slednji pa je temu dodal še osem skokov in pet podaj.
Sašo Kozlevčar
intervju z JuREToM močnikom, košarkarjem KK HELios DoMZALE
Profesionalna košarka in svetovna kriza
Petra Grošelj in Vilma Nadvešnik v polni koncentraciji.
je odigrala vseh sedem kol in osvojila tri točke, zaradi močnih nasprotnic pa je unovčila tudi 7 ratinških točk. Maja Nadvešnik je odigrala štiri partije in osvojila le točko, nekoliko pa se ji pozna, da zaradi študijskih obveznosti nastopa manj kot poprej. Ekipa Domžal je začela obetavno, saj je z 2:1 premagala Toma Zupana iz Kranja, potem pa je kar z 0:3 klonila s Kočevjem. V tretjem kolu je tesno, z 1.5:2.5, izgubila z Radensko Pomgrad, v četrtem kolu pa je premagala Komendo; za zmago sta bili zaslužni izkušeni Petra in Vilma. V petem kolu je sledila Nova Gorica z dvema velemoj-stricama, vendar sta Petra in Spela remi-zirali, Vilma pa je morala priznati premoč Marove. V predzadnjem kolu je bil Triglav Krško pretrd oreh, le Orehkova je uspela remizirati. Pravi podvig pa je uspel Domžalam v zadnjem sedmem kol u, ko so premagale ZSK Maribor z 2.5:0.5. Petra je remizirala z Rožičevo, Spelaje premagala Dimitrijevičevo, Vilma Nadvešnik pa Mihevc-Mohrovo. Na spletni strani SD Domžale so številni čestitali svojim klubskim kolegicam za odmeven uspeh. Zadnje uvrščeni Tomo Zupan Kranj se je uvrstil v nižjo ligo, Triglav Krško pa bo sodeloval v Evropski klubski ligi. Vrstni red: Triglav Krško 15, Kočevje 13, Nova Gorica in ZSK Maribor s po 12.5, Domžale in Komenda s po 9.5, Radenska Pomgrad 8.5 in Tomo Zupan Kranj 3.5.
Jože Skok
Srčni Domžalčan in nekdaj gonilna sila domžalske košarke se je po polovici preigrane sezone v grškem klubu Peristeri GS vrnil na parket Hale Komunalnega centra pod okrilje domačega kluba Helios. O vseh vtisih v tujini, primerjavah, občutkih in nadaljnih podvigih smo tokrat spregovorili z njim.
Po krajši odsotnosti s slovenskih košarkarskih igrišč si se ponovno vrnil v Domžale. Je bil razlog do-motožje ali kaj drugega? Sicer ni bilo problemov, kar se tiče domotožja, meni je bilo v Grčiji zelo všeč, ampak finančna kriza, ki je zajela celo Grčijo me je na nek način prisilila, da sem se vrnil domov. Domžalčani so bili zainteresirani, iskali so košarkarja na moji poziciji in smo se zato hitro zmenili.
Nabiral si torej izkušnje v tujini, kakšni so tvoji vtisi? Vtisi so super, grška liga je zelo močna, še posebej klubi kot sta Olimpi-akos, Panatinaikos, ki sta izredna še posebno v letošnji sezoni. Drugače pa so vtisi fenomenalni, liga je OK. Kot omenjeno, edino težavo predstavlja ekonomska situacija v Grčiji, ki je prava katastrofa. Tudi zato na žalost prihaja do tega, da veliko igralcev zapušča Grčijo.
Kaj je botrovalo razlogu za tvoj odhod v tujino?
Ze od nekdaj sem si želel iti v tujino, ampak v času, ko si poškodovan, zelo težko odideš v tujino. Prav tako je tisto sezono iz lige NLB izpadel Helios, moj cilj pa je bil višji kot le igranje v slovenski ligi. Zato sem se takrat odločil, da se preizkusim v tujini. Moj agent Boris Gorenc mi je tako našel delo v Grčiji v zanimivem klubu in sem se odločil za tujino. Kaj pa primerjava slovenske in grške košarke? Kje so vzporednice in kje razlike?
Razlike so predvsem v treningih. V Sloveniji so na primer treningi dvakrat na dan in veliko težji, medtem ko so v Grčiji bolj sproščeni, trenirajo enkrat na dan. Sicer pa mislim, da je približno enako: veliko taktike in fizike. Tudi način delovanja grških klubov je zelo podoben slovenskim, prav tako dajejo velik poudarek na mlade. Kljub ekonomski krizi lahko še vedno najdemo veliko vzporednic med košarko v Grčiji in Sloveniji. Ce se vrneva k tvoji vrnitvi v slovensko klubsko košarko. Ali je način delovanja v ekipi Heliosa še vedno tak, kot je bil pred tvojim
odhodom? Si začutil kakšne spremembe?
Ni več tako, kot je bilo. Včasih je bilo več izkušenih igralcev, sedaj pa so v zadnjih dveh sezonah v Heliosu ekipo osnovali na mladih, perspektivnih igralcih. Mislim, da je v letošnji sezoni, s prihodom trenerja Zmaga Sagadina, klub dobro zadel in so se nekateri fantje razvili v dobre košarkarje. Dejstvo je, da je razlika v domžalski košarki v primerjavi s tisto pred leti.
Ta homogenost ekipe mlajši-starej-ši, poznani-novi torej izstopa. Ali je pozitivna tudi za ekipo?
Pozitivno je zmeraj, tudi vzdušje v ekipi je pozitivno, nas je starejših, ampak večinoma smo mladi. Vsi pa se dobro ujamemo med seboj, tako da iskreno lahko rečem le vse najboljše o ekipi.
Pred vami so odločilni dnevi v boju za naslov državnega prvaka. Kakšen razplet po tvoje lahko pričakujemo? Za zdaj težko rečem, vidi pa se, da je ta liga zelo izenačena. Podcenjevati ne smemo prav nobenega nasprotnika na nobeni tekmi. Mislim pa, da je vse v naših rokah. Poskusili bomo presenetiti tako proti Olimpiji kot tudi proti Krki, odigrati kar se da najboljše, želimo si pozitiven rezultat. Upam, da bo naših 100 odstotkov dovolj za dve potrebni zmagi. V ekipi Heliosa si zamenjal kar nekaj trenerjev. Kateri je po tvojem mnenju najbolj vplival na domžalsko moštvo?
Težko rečem, a če gledam samo po rezultatih, lahko rečem, da je največji uspeh tukaj naredil Memi Beči-
rovič. Z ekipo je osvojil dve lovoriki v eni sezoni. Sicer pa je vsak trener prinesel nekaj svojega, neko svojo filozofijo. Vsak je bil po svoje drugačen, da bi jih primerjal in potem rekel, kateri je bil boljši in kateri slabši, pa težko rečem, saj so bili vsi izredni delavci in izredni trenerji.
Kaj pa zdajšnji trener Zmago Sa-gadin?
Vsi vemo, da je Zmago Sagadin v Sloveniji osvojil vse, kar se je dalo in da je tudi v Evropi že osvojil in nekaj naredil. Njegova avtoriteta in vse se seveda pozna tudi na naših treningih. Je izreden delavec in reči moram, da še nikdar v življenju nisem tako treniral kot sem zadnja dva meseca in pol. Rečem lahko, da je zelo dobro vplival tudi na mlade, prinesel jim je delovno vnemo in lahko rečem, da je super trener.
Kje bomo gledali Jureta Močnika v prihodnji sezoni, kakšni so tvoji kratkoročni načrti?
Težko rečem za prihodnje načrte. Rajši bi se osredotočil na zadnje tri tekme, ki so pred nami. Zelim si, da Helios ostane v ABA ligi, težko pa dajem napovedi za prihodnji sezono, saj je še prezgodaj za to.
Pa tvoje želje za naprej?
Moje želje so, da bi še enkrat poskusil v tujini, čeprav je kriza načela skoraj vsako državo, razen Rusije, Turčije in Ukrajine. Zato bi danes težko karkoli pozitivnega potegnili iz tega. Ampak, kot rečeno, osredo-točam se na zadnje tekme in ko bo konec sezone, se bomo pa odločali kam naprej.
Sašo Kozlevčar
11. MAJ 20I2
šport
27
DRŽAVNA PRVAKA V LATINSKO AMERIŠKIH PLESIH
Plesni par Jaka Podgoršek in Katarina Matuš
BORUT PERSOUA:
Jaka Podgoršek, učenec 7. razreda OŠ Dob, in Katarina Matuš, učenka 7. razreda OŠ Komenda, plešeta skupaj od leta 2005. Jaka pleše že od tretjega leta, s Katarino pa sta se v plesnem paru našla v Plesnem klubu Miki. Njuna plesna pot je polna odličnih nastopov in medalj - tako v standardnih kot latinsko ameriških plesih in kombinaciji. Oba odlična plesalca povezuje tudi skupni rojstni dan.
Veselje do plesa, naporni treningi in trdna volja so ju v letu 2008 med pionirji pripeljali na stopničke v standardnih in četrto mesto v latinsko-ame-riških plesih. Z osvojenimi naslovi državnih prvakov in podprvakov v vseh kategorijah sta vedno znova dokazala, da spadata med najbolj obetajoči slovenski plesni par, več deset zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter odlične uvrstitve na domačih in mednarodnih tekmovanjih pa kažejo, da je pred njima lepa plesna prihodnost. Uspeh so jima prinašali dodatni naporni treningi in uspešno plesanje v veliki show skupini na svetovnem prvenstvu Riesi. Leto 2012 je že doslej leto največjih uspehov. V standardnih plesih sta med mlajšimi mladinci dosegla drugo mesto,
v latinskoameriških plesih pa naslov državnih prvakov, uspešna sta tudi na mednarodnih tekmah. Povedala sta, da rada plešeta v Plesnem klubu Miki. Njuna trenerja sta Matevž Ogorelec in Nina Medja, dodatna znanja v Plesni šoli Fredy dobivata od Anne Mashchyts. Katarina raje pleše jive, Jaka sambo, oba skupaj pa bolj navdušujejo zahtevnejši standardni plesi. Najbrž je nekaj k navdušenju za ples prispevala zgodovina njunih družin, največ pa veselje in želja po plesanju, za kar porabita skoraj ves prosti čas: za treninge, skoraj vsak drugi vikend pa so tekmovanja. Nekaj časa Jaku, ki je nadarjen za oblikovanje in risanje, ostane za košarko, kolesarjenje, drsanje, igranje PSP, za filme, glasbo in sestavljanje Rubikove kocke. Katarina rada kolesari, smuča, teče, hodi v hribe, posluša glasbo in gre s prijateljicami v kino. V šoli sta uspešna, imata status športnikov. Treningi so, vključno z dodatnimi, skoraj vsak dan. V plesno šolo in na vsa tekmovanja, tudi v tujino, ju vozijo starši, ki pokrivajo tudi vse stroške. Ni lahko, saj pravijo, da je ples šport bogatih. Ampak bodo pomagali, ker cenijo njun trud in so zelo ponosni na uspehe. Dokler mlada plesalca
Plesalci PK Miki prejemniki številnih priznanj
Tretje leto zapovrstjo je sekcija za moderne tekmovalne plese pri Plesni zvezi Slovenije organizirala podelitev priznanj plesalcem, ki so leta 2011 na mednarodnih tekmovanjih dosegli uvrstitve od 1. do 8.mesta. Podelitve se je udeležilo kar 79 plesalcev Plesnega kluba Miki. V petek, 30.aprila, so bili nagrajeni otroci stari od 8 do 11 let. Podelitev, ki se je odvila v Festivalni dvorani v Ljubljani, je skupaj s plesalci članske kategorije (nastopila sta tudi Andraž Mrak in Dejan Djurovič, dobitnika male statue OKS za leto 2011) vodila klovnesa Eva Škofič Maurer. Priznanja so prejela dekleta in fantje iz PK MIKI, in sicer: plesalca EB Žiga Colarič in Niko Komac (2. in 4. mesto ter skupno 2. mesto na SP 2011), show mala skupina Bon-boniera (2. mesto na EP 2011 in 5. mesto na SP 2011), show formacija Mavrica na jezeru (8. mesto na SP 2011).
Na srečni petek, 13. aprila, je v ljubljanskem Cirkusu zažuriralo približno 400 mladincev in članov, od tega 53 plesalcev PK MIKI: mladinska show mala skupina Tropske žabe (6. mesto na EP 2011 in 8. mesto na SP 2011), mladinska show formacija Lunatics (6. mesto na EP 2011), mladinska show formacija Vešče (7. mesto na SP 2011), plesalci EB Andraž Mrak in Dejan
1. slovenska namiznoteniška liga
Po koncu tekmovanja uvrstitev na sredini lestvice
Igralci prvoligaške ekipe NTS Mengeš, za katero igrajo David Orešnik, Andraž Avbelj in Klemen Jazbič, so v predzadnjem krogu 1. slovenske namiznoteniške lige doma izgubili proti ekipi NTK Ptuj, v zadnjem pa so po dramatičnem boju na gostovanju proti ekipi NTK Kema II iz Puconcev nesrečno izgubili z najtesnejšim možnim izidom (4:5). V tem dvoboju so igralci NTS Mengeš praktično vseskozi vodili, povedli so celo s 4:1, vendar pa se je takrat pričela prava drama v Puconcih in tudi tako veliko vodstvo, ko so igralci NTS Mengeš potrebovali le še eno točko za zmago, žal ni bilo dovolj. Prekmurci so z obilo sreče uspeli izenačiti na 4:4 in odločal je zadnji dvoboj, v katerem pa je Andražu Avblju zmanjkalo moči in športne sreče. Igralci NTS Mengeš so tako izgubili s 4:5, kot zanimivost pa naj omenimo, da so jo v prvem delu lige, ko je ekipa Kema II gostovala v Mengšu, igralci NTS Mengeš premagali povsem gladko, z najvišjim možnim izidom (5:0). Igralci NTS Mengeš pa so kljub temu na koncu prvo-
Največ zadovoljstva ponujajo gore same
uživata in sta uspešna, so zadovoljni tudi starši. Katarina rada obleke izbere sama, pomaga mami, včasih kakšno idejo prispeva Jaka. Rada sta skupaj in odločena, da še dolgo ple-šeta in sta uspešna. Posebej ju veseli, da so z ostalimi pari, v njuni starosti je konkurenca zelo močna, pri plesu konkurenti, izven pa veliki prijatelji. O prihodnosti ne razmišljata preveč - bo pa zanesljivo v znamenju plesa. Iskrene čestitke za uspešne plese, Jaka in Katarina, in naj vaju uspešne poti tudi v prihodnje vodijo po plesnem podiju.
Vera Vojska Foto Tone in Kaja Podgoršek
Djurovič, člana, ter Anja Štefančič in Janez Štrukelj, mladinca (3. in 5. mesto na SP 2011), mladinska orient mala skupina Biseri Orienta (6. mesto na SP 2011). Dragi plesalci, mnogo uspehov vam želimo tudi na tekmovanjih, ki prihajajo: DP v street disciplinah 2012 od 11.do 13.maja, in DP v art disciplinah od 8. do 10.junija.
MIKI TEAM
Klemen Jazbič, Andraž Avbelj in Domžalčan David Orešnik (z leve proti desni) so pod vodstvom trenerja Gregorja Gostiše uspešno končali tekmovanje v 1. slovenski namiznoteniški ligi.
ligaškega namiznoteniškega tekmovanja dosegli uspeh, saj so se brez težav obdržali v najelitnejši slovenski na-miznoteniški ligi, tekmovanje so končali na 7. mestu, državni prvaki pa so postali igralci iz Maribora. Prvoligaška ekipa NTS Mengeš, za katero uspešno igra tudi Domžalčan David Orešnik, je sodelovala tudi v pokalnem namiznoteniškem tekmovanju in dosegla zelo lep uspeh - uvrstili so se v finalni del tekmovanja, na katerem so nastopile najboljše štiri ekipe. Po predhodnih kvalifikacijah so na finalnem turnirju v Ravnah na Koroškem igrale po štiri moške in ženske ekipe. Med fanti so o pokalnem naslovu odločali Zavarovalnica Maribor, Kema Puconci I, Krka in NTS Mengeš, pri dekletih pa ta čas štiri najboljše slovenske ekipe Fužinar Interdiskont, Ljubljana, Logatec in Muta. V moškem finalu je Zavarovalnica Maribor s 5:1 premagala Kemo Puconci I, v ženskem pa je Fužinar Interdiskont s 5:2 odpravil Logatec. Tretji mesti sta osvojila Krka pri moških in Muta pri dekletih, četrto pa pri fantih NTS Mengeš, pri dekletih pa Logatec.
In kaj reči ob zaključku ligaške in pokalne namiznoteniške sezone? Ekipa NTS Mengeš, ki jo vodi trener Gregor Gostiša, je dosegla osnovni cilj - obstanek v sredinskem delu prvoligaške namiznoteniške elite. Zal pa ostaja grenak priokus ob nekaterih praktično že dobljenih tekmah, ki so se nato spremenile v poraz, vendar pa se je ob teh napakah potrebno tudi nekaj naučiti in prepričan sem, da bo po opravljenih analizah za ekipo to pomenilo korak naprej v razmišljanju in tudi pristopu k tovrstnim dvobojem. Do začetka nove sezone v 1. slovenski namiznoteniški ligi, ki se bo pričela jeseni, je časa za analize in popravke sedaj še dovolj. Seveda pa je ob tem potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ostale ekipe ne bodo spale na lovorikah in bodo ravno tako stremele k še boljši in uspešnejši igri. Kako se bo vse to razvilo in sestavilo in kako se bo teorija izkazala v praksi, bomo videli že kmalu v začetku nove sezone.
Janez Stibrič
Planinec od glave do gojzarjev, več kot 30 let član Planinskega društva Domžale, 8 let njegov predsednik. Z ženo Matejo in otrokoma Luko in Kajo živi v Domžalah. Po izobrazbi univerzitetni diplomirani geograf (prejemnik študentske Prešernove nagrade) in magister geografskih znanosti, zaposlen v Državnem zboru. Od leta 1988 vodnik PZS in od leta 1993 inštruktor planinske vzgoje, sodeloval na približno 90 planinskih taborih in tečajih. Na njegovih Gorniških večerih, ki jih pripravlja od leta 1987, se je zvrstilo okli 50 gostov. Več let je bil predsednik Mladinske komisije PZS in zdaj ponovno, že drugič podpredsednik PZS. Član strokovnega sveta RS za šport. Dobitnik priznanja Mladina in gore in srebrne plakete Občine Domžale. Najmlajši veteran vojne za Slovenijo. Planinska zveza je ena najstarejših in najbolj množičnih organizacij na Slovenskem. Kaj vse obsega področje njenega dela?
Planinska zveza je prostovoljska organizacija s 120-letno tradicijo, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, katerega naslednica je PZS. Temeljni vodili sta usposabljanje za varnejše gibanje v gorah in varovanje gorske narave. Planinska društva upravljajo s 175 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6.000 ležišči. Markacijsti skrbijo za 1.661 planinskih poti v skupni dolžini 9.000 km. PZS izvaja kar 25 programov strokovnega usposabljanja na področju gorni-štva, alpinizma in športnega plezanja. Del PZS je svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi, kot so športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija. Ne smemo pozabiti na kulturno dejavnost: Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, prvič je izšla že leta 1895, od leta 2010 skrbimo tudi za Slovenski planinski muzej. Gorništvo je torej športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo. Koliko članov je vključenih v planinska društva?
V marcu 2012 je bilo v 276 društvih in klubih vključenih okoli 59.000 članov. Mladi in gorništvo, kako jih skušate motivirati in pritegniti v svoje vrste?
Če sklepamo po vključenosti mladih (31 % vseh članov), je gorništvo še zanimivo in mlado. Na planinskih poteh in v plezališčih je veliko mladih, tudi družin z otroki. Z mladimi delamo v planinskih krožkih v vrtcih in osnovnih šolah do različnih programov (Ciciban planinec, Mladi planinec) in tekmovanj (Mladina in gore, orientacija, športno plezanje). Posebna skrb je namenjena tudi mentorjem, vodnikom in inštruktorjem. Vse bolj se uveljavlja tudi delo mladih (različni prostovoljski projekti) in ne samo delo z mladimi.
Hoja v gore ostaja eden najbolj priljubljenih oblik rekreacije, ki ne zahteva veliko sredstev, ima pa izjemne učinke na fizično in duševno zdravje človeka. Ima v družbi temu primer-
no veljavo?
Ker je hoja »poceni« in ljudska, ni zanimiva ne za politiko in ne za me-censtvo. Zato se nas ne da kupiti, ostajamo ponosni viharniki ter vztrajamo na lastni pogon in zadovoljstvo. Zanimivo je, da tudi ljudje, ki so na očeh javnosti, večkrat omenjajo, da radi hodijo v gore. Ko pa potrkamo na njihova vrata, pa se pogled povesi k tlom ... Pred leti so nas uradniki skušali umestiti med adrenalinske športe, težave so bile tudi zaradi plačila reševanja v gorah, ki je zaenkrat še del socialne države. Gorništvo ostaja in še naprej sooblikuje tradicijo slovenske nacije. V primerjavi z drugimi dejavnostmi ima hoja v gore nekatere pomembne prednosti:
•	z njo se je mogoče ukvarjati domala povsod in vse leto,
•	hodiš lahko sam ali v skupini,
•	je med najcenejšimi dejavnostmi na prostem,
•	na voljo so številne urejene in vzdrževane planinske poti različnih zahtevnosti,
•	izbiramo med različnimi oblikami dejavnosti - izleti, pohodi, turami, turnimi smuki
•	je razmeroma preprosta, saj posebno tehnično znanje za izlete ni potrebno,
•	na voljo nam je v vseh življenjskih obdobjih in je primerna za družine,
•	za hojo ni nikoli prepozno - z njo je mogoče začeti v katerem koli življenjskem obdobju,
•	hodijo lahko tudi tisti, ki se sicer nikoli niso ukvarjali s športom,
•	gorništvo spravi v gibanje vsakogar. Kakšno je stanje planinskih poti, kje nastajajo težave?
Planinske poti so večinoma redno vzdrževane, v posameznih primerih pa nastajajo težave glede financiranja (država prispeva le nekaj helikopterskih ur za dostavo materiala pri popravilu zahtevnih plezalnih poti), pomanjkanje prostovoljcev, pa tudi z nasprotovanjem lastnikov, ki se odločijo, da poti na njihovi lastnini ne bo več. Napetosti so tudi v odnosu do gorskih kolesarjev, saj je vožnja po planinskih poteh prepovedana, na nekaterih zelo obiskanih poteh (Kamniški vrh, Nanos, Slavnik ...) je velika težava tudi erozija in številne bližnjice. Od leta 2010 si ponovno podpredsednik PZS. Kaj te je pri tvojem delu najbolj pozitivno in kaj negativno presenetilo?
Največ zadovoljstva ponujajo gore same, prijetno je opazovati tudi uspehe vrhunskih alpinistov, športnih plezalcev, pa vse do zadovoljstva lastnih otrok ob malici na vrhu. Znebil pa bi se vedno večjega reguliranja dejavnosti civilne družbe, saj skorajda ni več zakona, ki se nas ne dotika. To duši ustvarjalnost in povzroča občutek ne-motiviranosti.
Kako vidiš položaj in prihodnost organiziranega planinstva v razmerah krize in nove družbene ureditve, ki je usmerjena zgolj v potrošništvo, dobiček ^
Vodilo planinske organizacije, zapisano v Častnem kodeksu, govori
o vključevanju vseh dobro mislečih ljudi, ne glede na osebne okoliščine. To nas je združevalo v povojni zgodovini in to bo blažilo življenjske težave, ki so pred nami. V društvih živimo vrednote, kot so tovarištvo, skromnost, solidarnost. Svojih programov ne pogojujemo s članstvom v PZS, temveč delamo v dobro vseh, članov in nečlanov. Če kdo ne zmore plačati članarine (ta za odrasle znaša 22 €, za otroke pa 6 €), naj se nam pridruži.
Bliža se začetek poletne planinske sezone. Na kaj bi želel opozoriti tiste, ki se bodo odpravili v gore?
Gora se lotevajmo postopoma in premišljeno. Dobra priprava na izlet je pomembna. Izberimo cilj, ki ustreza našemu znanju, izkušnjam, opremi in trenutni kondiciji. Ko na izhodišču zagledamo markacijo, se spomnimo, da je njeno sporočilo tudi znak za prepovedan promet. Če je izbrana pot pretežka, vremenske razmere slabe ali pa se preprosto ta dan ne počutimo v redu, potem ostanimo v dolini. Če pa smo za varnejšo vrnitev domov naredili vse, kar je potrebno, pa pot pod noge in markacija bo naša prijazna spremljevalka.
Kaj je novega na področju planinskih koč?
Lani smo začeli s certifikati Okolju prijazna koča, letos začenjamo z akcijo Družinam prijazna koča. Obiskovalce gora želimo motivirati, da bi v gorah prespali in s seboj prinesli lastno rjuho. Cene v planinski koči za posameznika niso pretirane, za celo družino pa je že strošek. Pa vendar: v ceno so všteti tudi domačnost, dobro razpoloženje po naporu
Katere gore in poti pa imaš v načrtu za letošnjo sezono?
Z ženo Matejo bova junija vodila tradicionalni tabor za najmlajše v Domžalskem domu na Mali planini, s Kajo in Lukom bomo odkrivali območje med Komno in Krnskimi jezeri, rad bi tudi v enem zamahu prečil Grintovce in naredil kakšno dobro fotko.
Pišeš svoj blog, kjer se odzivaš na aktualne teme z različnih področij. Kaj te je vznemirilo v zadnjem času?
Blog Razgledi (http://borut.blog. siol.net/) je decembra 2011 praznoval peto obletnico, število objav pa je preseglo sto. Gre za gorniški blog, o dogajanju v gorah in o ljudeh. Med zadnjimi prispevki je zanimiv tisti o naritnikih (gre za napačno nošnjo nahrbtnika) ali o podpisih v pokrajini (fotografsko dokumentiranje sa-movšečnih sledi človeka in narave). Včasih se najde tudi kakšen domžalski prispevek, na primer o uharicah v parku za občino ali razsežnosti poplav jeseni leta 2010.
Pogovor pripravila Cveta Zalokar - Oražem
Odbojka v Domžalah
ŽOK Vistra Domžale-odli-čen zaključek sezone
Po zaključeni tekmovalni sezoni kadetinj, ki so jo z zmago na zadnji tekmi proti Kočevju zaključile na 2. mestu v svoji skupini, je sledil še spektakularen zaključek sezone za članice.
V domači dvorani OŠ Domžale so se pomerile z veliko močnejšimi dekleti iz Celja. Po premoči v prvih dveh nizih (25:17 in 25:21), kjer so bile na parketu ves čas dekleta iz članske vrste, je dal trener Aco Jon-česki v zadnjem nizu priložnost tudi kadetinjam. Res da so tudi skozi tekmovalno sezono že igrale na članskih tekmah, vendar vedno v kombinaciji
z izkušenejšimi kolegicami. Tokrat so morale s popolno kadetsko postavo prevzeti odgovornost za zadnji zaključni niz in to tudi storile. Precejšnje vodstvo na sredini niza so kmalu skoraj izgubile in nato v napetem zaključku zmagale z rezultatom 25:23 in skupno 3:0 v nizih.
ŽOK Domžale - tradicionalni mednarodni turnir v odbojki za kadetinje
Ze drugo leto zapored ZOK Domžale ob podpori Občine Domžale organizira prijateljski turnir v ženski odbojki. Letos smo Domžalčani ponovno povabili dekleta iz Bihača, ki se rada vračajo v Domžale in so nam gostoljubnost vrnila tudi z vabilom k njim. Izmed slovenskih klubov sta se na vabilo odzvala OK Tabor iz Ljubljane in ZOK Triglav iz Kranja.
Ob pomoči članov kluba in staršev tekmovalk se je prizorišče OŠ Ven-clja Perka v Domžalah v soboto zjutraj spremenilo v pravo prijateljsko tekmovalno igrišče. Organizatorji so poskrbeli za dobro počutje več kot 60 deklet, poleg rednega tekmovalnega dela je bilo poskrbljeno za glasbo in prigrizke. Prvo mesto na turnirju so zasedle od-bojkarice iz Tabora, srebro so odnesle domov dekleta iz Bihača. Domžalske kadetinje so pristale na 3. mestu, čeprav so bile razlike do drugo in prvo-uvrščenih izredno tesne. Po podelitvi pokalov so dekleta nadaljevala z večernim druženjem in si obljubile, da se naslednjo pomlad spet vidijo v Domžalah. Kljub zaključku sezone dekleta nadaljujejo z resnim delom, saj kadeti-nje v juniju čaka mednarodni turnir v Sarajevu, starejše deklice pa v Novem Sadu.
28
objave
11. MAJ 20I2
Nadstrešek drsališča - večnamenskega športnega igrišča dokončan
Dober mesec po končani drsalni sezoni je zaključena tudi izgradnja nadstreška nad drsališčem, ki s tem dejansko postaja večnamenski športni objekt. Takšna je bila tudi zasnova nadgradnje prvotno postavljenega drsališča.
Naložba v ta objekt pa bo slaba, če ga ne bomo znali izkoristiti v vse možne namene, ki jih sedaj daje nadstrešek z novo kakovostjo oziroma razširjeno uporabno vrednostjo. Dobili smo namreč 800 kvadratnih metrov novih pokritih površin. Te pa omogočajo uporabo objekta skozi vse leto. Najprej so ga takoj začeli izkoriščati igralci in line hokeja. Določeno število ur bo namenjeno tudi Kotalkarsko
Zahvaljujem se vsem donatorjem prireditve Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2012 in vsem, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi te prireditve.
drsalnemu klubu Domžale. Nobenega dvoma pa ni, da je objekt mogoče izkoristiti za zelo različne namene, zato pričakujem, da bo več potencialnih uporabnikov pokazalo interes.
V dopoldanskem času, predvsem v primeru slabšega vremena, lahko pokrito površino koristijo šole in vrtci.
Zavod za šport in rekreacijo bo pripravil še dodatne predloge za izkoriščanje te površine, pri čemer bodo cene najema zagotovo vabljive za vsakega interesenta, ki bo pripravljen na tej površini realizirati določeno aktivnost.
Posebej opozarjam, da bo oddajanje prostih terminov potekalo le na podlagi ustreznih pisnih prijav, saj bo mogoče le na ta način zagotoviti organizirano uporabo in nadzor. Podrobnejši seznam bo objavljen v naslednji številki Slamnika
mag. Janez Zupančič
Občina Domžale na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in kasnejšimi dopolnitvami ter spremembami) objavlja
JAVNI RAZPIS
za nakup stanovanj
na območju občine Domžale
Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2012 za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju odkupila Občina Domžale od pravnih in/ali fizičnih oseb.
Predmet nakupa so stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju občine Domžale, v velikosti od 55 do 82 m2.
Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati:
1./	ime in naslov ponudnika - prodajalca,
2./	podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja,
3./	ponujeno ceno,
4./	datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni).
Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«.
Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v EUR/ m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena, bremen prosta in takoj vseljiva. Za odkup pridejo v upoštev tudi še nedokončana stanovanja in stanovanja, potrebna obnove oziroma predelave.
Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale najkasneje do vključno 15.06.2012 do 12. ure.
Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku ali nepopolne vloge, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni.
Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110.
Občina Domžale
OBČINA DOMZALE
JAVNI RAZPIS
za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale načrtuje Občina Domžale v letu 2012, subvencioniranje obrestne mere pri podjetniških posojilih v višini 45.000 EUR.
Proračunska sredstva v višini 45.000 EUR bodo namenjena kot neposredna subvencija k plačilu obresti pri posojilih, ki jih bodo posojilojemalci najeli pri izbrani banki po pogojih in na način določen v medsebojni pogodbi o sodelovanju med občino in banko. Posojila se bodo dodeljevala za naložbe v gospodarstvo in sicer samostojnim podjetnikom, mikro in malim podjetjem, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Domžale.
Občina Domžale bi rada proračunska sredstva oplemenitila tudi z bančnimi sredstvi, da bi bila razpisana vsota posojil čim večja. Zato vabimo banke, da pošljejo ponudbe za poslovno sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil z Občino Domžale.
Dokumentacija in navodilo za pripravo ponudbe sta objavljena na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi, dvignete pa jo lahko tudi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale.
Ponudnike vabimo, da svoje ponudbe za poslovno sodelovanje oddajo v zaprti ovojnici, s pripisom »PONUDBA BANKE ZA POSOJILA ZA PODJETNIŠTVO«, najkasneje do 30.5.2012 do 12. ure na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje do 15.6.2012.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01/721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Župan Toni Dragar
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah
V maju in juniju 2012
Naziv prodajalca	Prodajni artikli	Dnevi prodaje
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Abram Marjan, Brestanica	klobase, salame, hamburger, ocvirki, tlačenka	*
Jarkovič Stanislav, Podbočje	jagode, buteljčno vino, solata	* samo v maju
Vrabec Rikardo, Dutovlje	različna vina, likerji, žgane pijače, sok	*
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave	*
VI-JA d.o.o., Žalec	sveče	*
Štrukelj Andrej, Domžale	orehova jedrca, jabolka, jabolčni kis, sadike zelišč	*
Domes d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	mesni domači izdelki	*
Anžič Branka, Bišče, Domžale	različni polizdelki (moka, zdrob, kaša) iz pšenice, koruze, ječmena in ajde ter fižol iz lastne pridelave	*
Srček d.o.o., Lukovica	vse vrste kruha, testenin, slaščic in peciva	*
Hubat d.o.o, Mengeš	različne vrste cvetja in ikebane	* do 15.6.2012
Zavod Jerman, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice	*
Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas	mleko, fermentirani mlečni izdelki, skuta, siri	*
Globočnik Dušan, Radomlje	suhomesnati izdelki (salame, klobase, pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaseka, ocvirki)	*
Prosenc Ana, Beričevo , Dol pri Ljubljani	različne lončnice, sadike za balkone, vrtove in grobove, rezane krizanteme, zelenjavne sadike	*
Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi	vsi dnevi
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave	sobote
Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, jabolčni sok, kislo zelje, repa in kisle glave iz lastne pridelave	torki, srede, petki, sobote
Sašo Žaljec s.p., Domžale	nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, dekorativne sveče, dišeče sveče	srede, petki, sobote
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote
Tomažin Vinko, Straža pri Raki	vino Cviček	petki
Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
JDJ-Avrikelj d.o.o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike balkonskega cvetja ter sadike za gredice in grobove	petki in srede v maju ter 1.6., 8.6., 15.6.2012
Ocvirk Petra s.p., Laško	različne vrste nogavic	prva sobota v mesecu
Kopač Janez, Podgorica, Lj. - Črnuče	različne vrste zelenjave	sobote
Alija Škerič, Rožno, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, mošt in kis iz lastne pridelave	srede, petki, sobote
Težak Ivan, Vitomarci	različne vrste sadik zelenjadnic za nadaljnjo vzgojo	vse dneve do 25. maja
Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.

Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 14/11 - uradno prečiščeno besedilo), objavlja
JAVNI RAZPIS za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz občine Domžale v letu 2012
PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA
Občina Domžale za leto 2012 razpisuje državne pomoči za subvencioniranje izobraževanja in usposabljanja kmetov iz občine Domžale in sicer za: »Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« v višini do 3.600 € (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo);
»Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« v višini do 2.000 € (pomoč »de minimis«).
Tematika izobraževanja pod a.) »Izobraževanje kmetov na področju primarne kmetijske proizvodnje« mora biti s področja ekološke pridelave kmetijskih pridelkov in (ali) ekološke reje živine.
Tematika izobraževanja pod b.) »Izobraževanje kmetov na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov in ostalih dopolnilnih dejavnosti« mora biti s področja ekološke predelave pridelkov oziroma živil in (ali) njihovo trženje.
UPRAVIČENCI IN IZVAJALCI:
Izobraževanje in usposabljanje mora biti dostopno vsem kmetom in delavcem na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Izvajalci izobraževanja in usposabljanja so lahko organizacije, ki so
registrirane za izvajanje izobraževanja na področju kmetijstva.
UPRAVIČENI STROŠKI: Stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje s področja primarne kmetijske proizvodnje (pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo) na tematiko ekološke pridelave kmetijskih pridelkov in (ali) ekološke reje živine, za katere izvajalec v letu 2012 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov; stroški organiziranja in izvedbe programov za izobraževanje in usposabljanje za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov (pomoč »de minimis«) na tematiko ekološke predelave pridelkov oziroma živil in (ali) njihovo trženje, za katere izvajalec v letu 2012 ni prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.) ter stroškov izletov oziroma ekskurzij.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Pomoč se lahko dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100% stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva.
Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to, ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev skupnosti.
VLOGA
Izvajalci izobraževanja in usposablja-
nja zaprosijo za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://wwwdomzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Vlogi morajo obvezno priložiti tudi veljavno dokazilo, da so registrirani za izvajanje izobraževanja kmetov.
O dodelitvi sredstev s sklepom odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 25.5.2012 do 12. ure, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje do 30.6.2012, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje vloge. Občina bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri bo opredelila posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačila izvajalcu.
Izvajalcu se sredstva nakažejo na podlagi sklenjene pogodbe po že izvedenem izobraževanju ali usposabljanju na podlagi poročila o realizaciji ter priloženega seznama udeležencev iz katerega bodo natančno razvidni ime in priimek, naslov in KMG-MID udeleženca.
ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE Rok za vložitev vloge je 25. 5. 2012 do 12. ure oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 15. 9. 2012. Vloge lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
S^MMIK 11. MAJ 20I2	objave	29
		
OBČINA DOMZALE
Javni poziv za prijavo sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v Občini Domžale za leto 2012
I.	Na podlagi Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS 77/2007 - UPB1, 56/08, 4/10), 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS 16/2008, 123/08) in
Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v občini Domžale.
II.	Predmet javnega poziva:
Predmet javnega povabila je sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine, ki se nahajajo na območju Občine Domžale in sicer:
-	akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturne dediščine,
-	restavratorski in sanacijsko-konservatorski posegi na kulturni dediščini,
-	raziskovalni in publicistični projekti s področja kulturne dediščine,
-	nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine,
-	akcije in vzdrževalna dela druge kulturne dediščine lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes,
-	zbiranje, urejanje in hranjenje premične kulturne dediščine.
III.	Pogoji za prijavo oz. sofinanciranje:
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javno povabilo so naslednji:
-	da so fizične ali pravne osebe, ki imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov,
-	so lastniki kulturne dediščine ali imajo v primeru premične kulturne dediščine dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo prijavljenega projekta,
-	da imajo vsebinsko in finančno opredeljen projekt,
-	da so pridobili mnenje pristojnega javnega zavoda, ki opravlja javno službo na področju varstva nepremične ali premične dediščine (pristojni javni zavod).
IV.	Merila oziroma kriteriji:
-	registrirana kulturna dediščina,
-	pomen kulturne dediščine v občini Domžale,
-	stopnja ogroženosti kulturne dediščine.
Pri dodelitvi sredstev bo upoštevano tudi mnenje pristojnega javnega zavoda s področja kulturne dediščine in delež drugih virov financiranja.
V.	Sredstva bodo dodeljena za projekte, izvedene v letu 2012.
VI.	Rok za oddajo vlog: 29. junij 2012.
VII.	Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
Prijavitelj v svoji vlogi navede ime, sedež (naslov) in status, ter priloži druge podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi:
-	natančen opis projekta (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe),
-	navedbo parcelnih številk in katastrske občine, ki je predmet projekta,
-	finančni načrt projekta, ki mora vsebovati: a/ predračunsko vrednost projekta in
b/ vire financiranja in pričakovani delež (v % in EUR) sofinanciranja iz občinskega proračuna,
-	predračunska vrednost projekta,
-	mnenje pristojnega javnega zavoda.
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
VIII.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni poziv št. 620-5/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBCINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.	Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu oddaje vlog.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od
prejema popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMZALE
Javno povabilo za sofinanciranje obnove kulturnih domov v občini Domžale
I.	Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje obnove kulturnih domov v občini Domžale.
II.	Predmet javnega povabila:
Predmet javnega povabila je sofinanciranje obnove kulturnih domov za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom preprečevanje propadanja objektov in izboljšanja možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih (v nadaljevanju: obnova kulturnih domov).
III.	Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je lahko pravna oseba, ki ni posredni ali neposredni proračunski uporabnik,
-	prijavitelj je lastnik objekta (tudi letna gledališča), ki se uporablja za izvajanje kulturnih dejavnosti oziroma prireditev,
-	objekt je javno dostopen (tudi v primeru nakupa opreme se dejavnost odvija v javno dostopnem objektu),
-	prijavitelj predloži načrt vzdrževalnih in drugih del z navedeno finančno konstrukcijo (viri financiranja),
-	prijavitelj za namen, ki je predmet prijave, ni prejel ali imel odobrenih drugih sredstev iz proračuna Občine Domžale.
IV.	Merila oziroma kriteriji:
-	zasedenost (izkoriščenost) objekta z javnimi prireditvami s področja kulture v preteklem letu in načrt za tekoče leto,
-	letno število uporabnikov objekta in delež za kulturne prireditve (za preteklo leto in načrt za tekoče leto),
-	izkazana nujnost vlaganj v obnovo objekta ali opreme,
-	načrtovani delež prostovoljnega delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje,
-	lastni in neproračunski viri financiranja.
Prednost bodo imeli prijavitelji, ki imajo slabše infrastrukturne pogoje za delo.
V.	Sredstva bodo dodeljena za obnovo kulturnih domov v letu 2012.
VI.	Rok za oddajo vlog: 30. maj 2012.
VII.	Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež (naslov) in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi;
-	ime in sedež objekta, ki je predmet prijave za sofinanciranje ter parcelna številka in katastrska občina,
-	starost, lastništvo objekta in opremljenost,
-	namembnost objekta,
-	uporabnike objekta,
-	kulturne prireditve v preteklem letu in načrt za tekoče leto,
-	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih,
-	vsebinski načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2012,
-	finančni načrt vzdrževalnih del oz. opreme za leto 2012 mora vsebovati: a/ predračun vzdrževalnih del oz. opreme s specifikacijo posameznih vrst del oziroma opreme,
b/vire financiranja in pričakovani delež (v % in EUR) sofinanciranja iz občinskega proračuna,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
VIII.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-4/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBCINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.	Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od prejema popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMZALE
Javno povabilo za prijavo sofinanciranja obnove športnih objektov v občini Domžale
I.	Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje obnove športnih objektov v občini Domžale.
II.	Predmet javnega povabila:
Predmet javnega povabila je sofinanciranje obnove športnih objektov ter parkov in opreme, ki niso v lasti Občine Domžale in so javno dostopni. Sredstva so namenjena nujnim večjim vzdrževalnim delom z namenom preprečevanja propadanja objektov in izboljšanja infrastrukturnih pogojev za športne aktivnosti (v nadaljevanju: obnova športnih objektov).
III.	Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je pravna oseba, ki ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
-	prijavitelj je lastnik ali ima stavbno pravico na objektu, ki je predmet prijave,
-	v primeru nakupa opreme prijavitelj ni nujno lastnik objekta, nakup opreme pa predstavlja osnovno sredstvo, potrebno za izvajanje registrirane športne dejavnosti, prijavitelj pa je izvajalec letnega programa športa,
-	objekt je javno dostopen (tudi v primeru nakupa opreme se dejavnost odvija v javno dostopnem objektu),
-	prijavitelj predloži načrt vzdrževalnih in drugih del z navedeno finančno konstrukcijo (viri financiranja),
-	prijavitelj za namen, ki je predmet prijave, ni prejel ali imel odobrenih drugih sredstev iz proračuna Občine Domžale.
IV.	Merila oziroma kriteriji:
-	zasedenost (izkoriščenost) objekta z vadbo in izvedbo tekmovanj s področja športnih dejavnosti v preteklem letu in načrt za tekoče leto oziroma delež športnih dejavnosti v namembnosti objekta,
-	letno število uporabnikov objekta in delež za športne dejavnosti (prikaz za preteklo leto in načrt za tekoče leto) oziroma delež športa v namembnosti objekta,
-	izkazana nujnost vlaganj v obnovo objekta ali opreme,
-	načrtovani delež prostovoljnega dela krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za obnovo,
-	lastni in drugi neproračunski viri financiranja.
Prednost bodo imeli prijavitelji, ki imajo slabše infrastrukturne pogoje za delo.
V.	Sredstva bodo dodeljena za obnovo športnih objektov v letu 2012.
VI.	Rok za oddajo vlog: 30. maj 2012.
VII.	Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež (naslov) in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	ime in sedež objekta, ki je predmet prijave za sofinanciranje ter parcelna številka in katastrska občina,
-	starost, lastništvo objekta in opremljenost,
-	dokazila o stvarni pravici na objektu, ki je predmet vzdrževanja, ki mora obstajati najmanj za amortizacijsko dobo financiranih ali sofinanciranih del,
-	namembnost objekta,
-	uporabnike objekta,
-	treninge in športne prireditve v preteklem letu in načrt za tekoče leto,
-	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu v zadnjih petih letih,
-	vsebinski načrt vzdrževalnih del oziroma nabave opreme v letu 2012,
-	finančni načrt vzdrževalnih del oziroma nabave opreme v letu 2012, ki mora vsebovati:
a/ predračunsko vrednost vzdrževalni del oziroma nabave opreme s specifikacijo posameznih vrst del oziroma opreme,
b/ vire financiranja in pričakovani delež sofinanciranja (v % in EUR) iz občinskega proračuna,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
VIII.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 6710-2/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBCINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.	Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od prejema popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 14/11 - uradno prečiščeno besedilo), objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Domžale v letu 2012
RAZPISANA SREDSTVA Občina Domžale za leto 2012 razpisuje sredstva v višini 5.400 EUR za državne pomoči v obliki sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja kmetovalcev, ki imajo sedež v občini Domžale, v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
UPRAVIČENCI:
Izvajalci usposabljanja in izobraževanja v okviru društvene dejavnosti so društva s področja kmetijstva in razvoja podeželja s sedežem na obmo-
čju občine Domžale kot tudi društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v občini Domžale. Pomoč mora biti dostopna vsem kmetovalcem na območju občine Domžale. Članstvo v društvih ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
UPRAVIČENI STROŠKI DRUŠTEV:
- stroški organiziranja in izvedbe programov za usposabljanje;
-	stroški na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih;
-	stroški vstopnin za udeležbo na strokovnih tekmovanjih, strokovnih razstavah in strokovnih sejmih;
-	stroški izdajanja strokovne literature, publikacij (razen glasil društev), katalogov, spletišč, ki predstavljajo podatke o proizvajalcih za območje občine ali danega proizvoda, če so informacije in predsatvitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;
-	stroški najemnin in opremljanja razstavnih prostorov;
-	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca;
-	materialni stroški poslovanja.
Občina Domžale ne bo sofinancirala
stroškov reprezentance (pogostitev ipd.)
ter stroškov izletov oziroma ekskurzij.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Pomoč se dodeli v obliki subvenci-
oniranih storitev v višini do 100% stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno društvo znaša do 1700 €/ letni program. Za delovanje društva občina lahko društvu dodeli tudi dotacijo v višini do 30% materialnih stroškov poslovanja, vendar največ do 200 €/ letni program, ki pa ne prestavlja državne pomoči. Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev skupnosti.
DINAMIKA SUBVENCIONIRANJA:
Sredstva se društvom nakažejo v dveh enakih delih; prvi del po podpisu pogodbe med Občino Domžale in društvom, drugi del pa v decembru 2012 v skladu z dejansko realizacijo programa in sicer na podlagi predloženega finančnega in vsebinskega poročila realizacije programa društva za obdo-
bje od 1. januarja 2012 do 31. oktobra 2012, ki ga društvo predloži najkasneje do 15. novembra 2012.
VLOGA
Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
O dodelitvi sredstev odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
Pristojni oddelek pred odločitvijo o posamezni vlogi, le-to lahko pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi
pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po sprejemu proračuna.
ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE
Rok za dostavo vloge je do vključno 25. maja 2012 do 12. ure.
Vloge lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po sprejemu proračuna.
Občina Domžale Župan
30
uredništvo
11. MAJ 20I2
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 14/11- uradno prečiščeno besedilo), objavlja
JAVNI RAZPIS
za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva v občini Domžale za leto 2012
PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA SREDSTEV
Občina Domžale za leto 2012 razpisuje državne pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale, in sicer za:
-	posodabljanje kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: 1.a) v višini do 20.000€;
-	urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov (v nadaljevanju: 1.b) v višini do 13.000€;
-	naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah (v nadaljevanju: 1.c) v višini do 10.000€.
UPRAVIČENCI
Pri namenih 1. a in 1. b so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Pri namenu 1. c pa so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu ter imajo sedež in kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Domžale.
SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
-	kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev;
-	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah;
-	pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže
nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali;
-	pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev;
-	pomoč se ne odobri za naložbe, za katere je vlagatelj v tekočem letu prejel sredstva iz državnih ali mednarodnih virov;
-	pomoč se ne odobri za že izvedene naložbe, razen za izdelavo projektne dokumentacije.
UPRAVIČENI STROŠKI:
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. Subvencionirajo se naslednji sklopi naložb:
a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo.
Upravičeni stroški:
-	stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov,
-	stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala,
-	v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča ter stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa,
-	stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke),
-	stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme,
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči,
-	stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo.
b)	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov
Upravičenci morajo imeti izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše oziroma izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopnih poljskih poti. Za isti pašnik, zemljišče ali dostopno poljsko pot lahko upravičenec v obdobju od eta 2007 do leta 2013 pridobi sredstva samo enkrat.
Upravičeni stroški:
-	stroški za nakup opreme za ogra-ditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat),
-	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino,
-	v okviru celovite ureditve zemljišča:
-	stroški izdelave načrta za ureditev zemljišča
-	stroški strojnih storitev pri odstranjevanju skal, ravnanja zemljišča, nasipanja
-	stroški materiala in strojnih storitev pri apnenju
-	stroški sejanja večletne travne ruše s travno-deteljnimi mešanicami,
-	stroški strojnih storitev pri rekonstrukciji in izgradnji dostopne poljske poti, ki po definiciji veljavnih predpisov sodi med pomožne kme-tijsko-gozdarske objekte.
Med upravičene stroške se ne upoštevajo stroški povezani z drenažnimi deli ali namakanjem kmetijskih zemljišč ter stroški rekonstrukcije in izgradnje gozdnih poti in gozdnih vlak.
c)	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah
Ukrep je namenjen za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Dejavnost mora biti prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu in se mora izvajati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. V primeru predelave ali neposredne prodaje ni potrebno, da ima upravičenec registrirano dopolnilno dejavnost.
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
-	predelava kmetijskih proizvodov,
-	neposredna prodaja kmetijskih pro-
Naselje oskrbovanih stanovanj v Kamniku raste
Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v Kamniku v neposrednji bližini Doma starejših občanov. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vselji-vih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še
dodatnih 51 stanovanj, od tega 15
garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana v predvidenem roku, to je do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje organizirati v prijetnem in mirenem okolju z zago-
tovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih, po odzivih in zanimanju sodeč, pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje. Varstvo v oskrbovanih stanovanjih omogoča bivanje starejšim, ki ne želijo obremenjevati svojih otrok, po drugi strani pa tudi ne želijo, da bi jih skrbelo zanje, in je ena od najboljših možnosti, ki omogoča letom primerno kakovostno življenje, individualnost in intimnost. Lastno gospodinjstvo, občutek svobode, neodvisnosti in nadzor nad lastnim življenjem, ustvar-
Ne skrbi, oče, zagotovila ti bom varno in mirno starost.
jajo pogoje za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve tukaj ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo celotne kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine. Za vse informacije in ogled se lahko dogovorite po telefonu na številko: 01/750-72-00.
Oglasno sporočilo
"Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino."
izvodov kmetije,
-	turizem na kmetiji,
-	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji.
Upravičeni stroški:
vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, nakup nove opreme, promocija.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša:
Pri naložbah pod 1a. in 1b. - največ do 40% upravičenih stroškov razen na OMD (območja z omejenimi dejavniki in sicer so to v občini Domžale v celoti katastrske občine Brdo, Rova ter Trojica in delno katastrski občini Brezovica ter Ihan), kjer lahko znaša največ do 50% upravičenih stroškov; najmanjši znesek dodeljene pomoči pod točkama 1.a in 1.b je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo;
Pri naložbah pod 1c. - največ do 50% upravičenih stroškov, pri čemer največji znesek dodeljene pomoči lahko znaša 5000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto; pomoč se dodeljuje po pravilu »de minimis« in zato skupna pomoč dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu po tem pravilu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pomoč:
-	za »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« na obrazcu št. 1a
-	za »Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov« na obrazcu št. 1b
-	za »Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah« na
obrazcu št. 1c
Obrazci se dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega ustreznega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
Za vse naložbe :
-	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba) in ga pridobi prosilec;
-	veljavna ponudba oziroma veljaven predračun za nameravano naložbo; za projektno dokumentacijo: veljaven predračun ali veljaven račun o izdelavi; po izvedeni naložbi, vendar najkasneje do 30.11.2012, prosilec predloži tudi račun za izvedeno naložbo ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, pri čemer se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva;
-	zemljiško knjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča, na katerem se bo izvajala investicija.
Ustrezna prostorska dokumentacija
(gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije-pridobi občina) se zahteva za tiste naložbe, za katere je to na podlagi veljavnih predpisov potrebno.
V	primeru urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov dodatno še:
-	kopija katastrskega načrta (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	če gre za zakupljena zemljišča veljavna zakupna pogodba ter izjava lastnika zemljišča o sogla-šanju z naložbo;
-	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko -pridobi ga prosilec;
-	program del, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba)-pridobi ga prosilec.
V	primeru naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti (razen v primeru predelave ali neposredne prodaje) dodatno še:
dokazilo, da je dejavnost prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
OBRAVNAVA VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov. Če vloga ne bo popolna, bo prosilec pisno pozvan na dopolnitev vloge. Rok za dopolnitev nepopolne vloge bo 15 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 12.6.2012 do 12.00 ure, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni do 30.7.2012, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje vloge.
Pravnomočen sklep o odobrenih sredstvih bo podlaga za sklenitev pogodbe o subvencioniranju.
V	pogodbi se bodo podrobneje uredili način in pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Subvencija bo izplačana po že izvedeni naložbi. Podlaga za izplačilo subvencije bodo poleg sklenjene pogodbe tudi predložen račun za izvedeno naložbo, ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, ki jih bo upravičenec predložil po končani naložbi ter zapisnik Komisije za kmetijstvo o opravljenem ogledu realizirane naložbe.
ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG
Rok za vložitev vloge je 12. 6. 2011 do 12. ure oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do zgoraj navedenega roka, ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 15. 9. 2012. Vloge lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali
pa pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
_ Občina Domžale Župan Toni Dragar
V	SPOMiN
Darji
Danes se poslavljamo od plemenite gospe z velikim srcem, spoštovane profesorice Darje Forte. Tesnoba trenutka ne dovoljuje, da bi spregovorila o njenem širokem smehu in preprostem zamahu z roko, ki je vedno poenostavil še tako zapleten problem. Njen modri nasvet s štajerskim naglasom: Vete, kaj, bomo pa tako ^ nas je razbremenjeval in nam dajal možnost, da smo se osredotočali na bistvo pedagoškega dela, ko je bila v devetdesetih letih pomočnica ravnateljice kamniškega srednješolskega centra in kasneje vršilka dolžnosti ravnateljice Srednje ekonomske šole Kamnik. Darjo smo poznali in spoštovali profesorji in dijaki. Bila je tista čudovita oseba, ki je vsakomur rekla besedo zjutraj, med odmori in tudi po končanih napornih konferencah. Besedo, ki je bila človeška in strokovna. Ko je govorila, smo jo radi poslušali. Iskreno in iz dna duše je pripovedovala, zahrbtne poteze so ji bile tuje in pomirjujoče je pogledala človeku v oči. V svoj pogovor z nami je dodajala humor in vedrino, da smo njeni presoji verjeli in skušali še sami ravnati tako. Prepoznala je stiske drugih, o svojih pa je največkrat molčala, čeprav smo mnogi vedeli za njeno prezgodnjo in nikoli preboleno izgubo moža, komaj začeto srečo v novi hiši v Radomljah. Poznali smo njeno samotnost in njen zaradi prekratke zakonske sreče žalostno izpraznjeni svet. Njena skrb za družino, ljubezen do obeh otrok in kasneje vnukov nam je bila svetal zgled, kako močan je lahko posameznik, ko ga življenje opehari. Z dijaki je bila vedno zgovorno prijazna, še razjezila se je na prisrčen način. Vedeli so, da lahko potrkajo na njena vrata in je kot profesorica ali kot pomočnica ravnateljice diplomatsko pregovorila njih same ali pa profesorje tako za prestavitev testa kot za rešitev drugih vsakdanjih ali izjemnih šolskih problemov. Pouk je izpeljala duhovito in nikomur se ni zamerila. Raje se je pošalila na svoj račun. Ko je zaključila svoje redno pedagoško delo, se je kot profesorica ekonomskih predmetov posvečala odraslim. Vedno z nasmehom in vedrino. Z znanjem in s sledenjem novemu. Vedno tudi s skrbjo za nas sodelavce. Prehitro jo je zasačila bolezen. Težko se ji je bilo sprijazniti z novim okoljem v domu in odvisnostjo od drugih. Klub temu je ob vsakem obisku še vedno vprašala, kako je v šoli. Zelo rada je razlagala tudi o vnukih, da bi zakrila težo bolezni.
V	zadnjih pogovorih je njen notranji monolog razkrival različne zgodbe in tedaj je omenjala tudi kupe nepo-pravljenih kontrolnih nalog. Darja ni nikoli nehala biti profesorica. Draga naša Darja, počivaj mirno. Tvoj prijazni smeh bo hodil z nami, tvoje široko srce nas bo srečevalo. Ko bomo v stiski, bomo še toliko bolj zavestno kot do zdaj rekli: Darja je pa takole modrovala ^ Hvala za dneve, ki nam jih je bilo dano preživeti s teboj, hvala za modrosti življenja, za biserni smeh. Naj spremljajo tvoji biseri tudi tvoje drage, da bodo ob izgubi lažje živeli. (Nagovor ob pogrebu Darje Forte; napisala Anica Grilj; prebrala Marta Zabret; v Radomljah, 3. aprila 2012)
Mali oglasi
od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikole Tesle 17, Domžale. GSM. 040/414-141
ŠIVALNI STROJI - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih
in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b, Domžale. GSM: 041/920-149
TAXI PREVOZI!, Matija ZIBEL-NIK s.p., Zavrti 5, 1234 MENGEŠ. GSM: 051/848-761
Inštrukcije matematike in fizike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. GSM: 040/168-454
Inštruiram matematiko, angleščino za OŠ, SŠ in priprava na maturo. Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 RADOMLJE GSM: 041/391-146
Energetski tretmaji za izboljšanje počutja in zdravljenje vseh vrst bolezni. Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 RADOMLJE GSM: 041/391-146
Na lokaciji v Domžalah oddam vrtičke v izmeri 50 do 150 m^, GSM 041/360-097.
V Mengšu prodamo dvosobno stanovanje, 60 m^, v prvem nadstropju. GSM 030/377-930
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. GSM 031/504357
11. MAJ 20I2
objave
31
V SPOMIN
Sandi Rihtar
(1926 - 2012)
Vrnila se je pomlad in z njo sonce, toplota. Oboje je težko čakal tudi spoštovani tovariš Sandi Rihtar, častni predsednik Gasilske zveze Domžale ter nosilec številnih javnih fUnkcij v občini Domžale in izven nje. Zal je težka bolezen, za katero smo upali, da jo bo premagal, prekinila njegovo življenjsko pot in 19. marca 2012 smo mu v velikem številu še zadnjič izkazali zvestobo in hvaležnost za vse opravljeno delo. Posebej številni prijatelji - gasilci so prišli svojemu prijatelju in tovarišu izkazat zadnjo čast.
Tovariš Sandi Rihtar se je rodil 26. junija 1926 v Dobu in že leta 1946 vstopil v gasilske vrste in bil leta 1955 med ustanovnimi člani Gasilske zveze Domžale. Kot finančni direktor je dolga leta služboval v Papirnici Količevo in nato do upokojitve še v TOKU Domžale. Zadnja delovna leta je bil tudi aktivni član Gospodarske zbornice Slovenije Prostovoljno gasilsko društvo Dob, katerega član je bil spoštovani tovariš Sandi Rihtar od leta 1946, se je od njega poslovilo na žalni seji. Luka Pušnik, predsednik PGD Dob, je na njej izpostavil ogromen prispevek tovariša Sandija pri razvoju PGD Dob, kjer je opravljal številne funkcije, bil med drugim petnajst let predsednik, še vedno pa član upravnega odbora. Za delo v društvu je prejel številna priznanja in odlikovanja, med njimi tudi zlato priznanje PGD Dob, kjer so cenili njegovo tovarištvo, zvestobo, pomoč in pripravljenost - pomagati povsod, kjer je bila pomoč potrebna. Pred smrtjo je bil edini živeči član prvega vodstva Gasilske zveze Domžale, katere predsednik je bil štiri mandate, od leta 1975 do 1993, naslednjih deset let je opravljal funkcijo podpredsednika ter bil hkrati strokovni sodelavec, tri mandatna obdobja pa je bil tudi član Predsedstva Gasilske zveze Slovenije. Skupaj z ostalimi člani vodstva zveze je postavil temelje uspešnega dolgotrajnega sodelovanja z Vatro-gasnimi savezom Koprivnica in Ga-
silsko zvezo Lendava. Bil je častni predsednik GZ Domžale, častni član PGD Prevoje in Freiwillige feuerwerk (FF) Hagenbrunn iz Avstrije. Za prizadevno in požrtvovalno delo v gasilstvu je prejel številna društvena in občinska ter mednarodna priznanja in plakete, pa tudi: Priznanje Matevža Haceta (najvišje priznanje Gasilske zveze Slovenije za življenjsko delo na področju gasilstva), Odlikovanje GZS za posebne zasluge, gasilsko plemenico vseh stopenj, Odlikovanje Vatrogasnega saveza na Hrvaškem, Vatrogasnega saveza Jugoslavije I. stopnje in odlikovanje gasilskih organizacij Avstrije. Posebej ponosen je bil na imenovanje za častnega predsednika Gasilske zveze Domžale.
V	imenu Gasilske zveze Domžale se je od spoštovanega tovariša Sandi-ja Rihtarja poslovil Marjan Slatnar, častni predsednik, in med drugim poudaril: »V imenu vseh tvojih prijateljev, še zlasti pa članov - gasilcev, se ti zahvaljujem za vse tvoje tovarištvo in nesebično delo, ki si ga dal za razvoj gasilske organizacije v občini Domžale. Ostal nam boš svetal primer, človek, ki je bil vedno pripravljen pomagati sočloveku takrat, ko je ta najbolj potreboval pomoč.« Tovariš Sandi Rihtar je bil zelo aktiven tudi v organih občine Domžale, kjer je bil delegat in predsednik Zbora KS Skupščine Občine Domžale, dolgoletni predsednik ter član različnih odborov in komisij, predsednik Požarnega sklada občine, aktiven je bil v organih SIS ter v vodstvu Vodne skupnosti RS. Za izjemno prizadevno delo je prejel srebrno in zlato plaketo Občine Domžale.
S svojim delom je pomembno prispeval k ustanovitvi Krajevne skupnosti Dob, bil pobudnik njene ustanovitve, predsednik sveta ter predsednik skupščine KS, aktiven član številnih odborov in komisij. O njegovem pomembnem prispevku v življenje in delo KS Dob je govoril Jurij Milanovič, predsednik sveta KS Dob.
Tovariš Sandi Rihtar je bil tudi dolgoletni član in predsednik krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, o čemer je govoril predsednik Vlado Cerar in poudaril, da je bil dosleden, točen, zahteven do sebe in drugih. Zanj je bil narodnoosvobodilni boj slovenskih partizanov eno najpomembnejših obdobij boja v zgodovini našega naroda. Spoštoval je njegove vrednote in si prizadeval, da bi znali ceniti njegove pridobitve.
V	imenu vseh gasilcev Gasilske zveze Domžale, VS Koprivnica, GZ Lendava, PGD Dob, KS Dob in krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina svojcem pokojnega Sandija izrekamo iskreno sožalje.
Tovariši gasilci, sodelavci in prijatelji
Dobro srce je zmeraj močno; trpi, toda svoje solze skriva in je zadovoljno s tem, da se žrtvuje za bližnjega in za Boga.
Sv. Pater Pij ZAHVALA V 57. letu je umrl
Janez Slibar
iz Krtine 74.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga konec aprila pospremili na njegovo zadnjo zemeljsko pot na krtinsko pokopališče. Hvala nadškofu dr. Antonu Stresu za darovano pogrebno mašo z nagovorom, polnem upanja in tolažbe. Posebna hvala gospodu župniku Juretu, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in ZD Domžale, vsem prijateljem in plemenitim sosedom za pomoč in sočutno bližino v času njegovega nekajmesečnega poslavljanja od življenja. Ani Slibar z družino
Tvoj glas nas božal je vsak dan. Radovednost in srečo trosil je tvoj zlati smeh. Ti sam si bil kot sončen dan, saj bil si in ostajaš naš zakladi Ko tisoč zvezd na nebu zažari, najsvetlejša tvoja lučka sveti
in spremlja nas vse dni ^
V SPOMIN
Denisu Pustinku
Na najnesrečnejši dan, ko se je ustavil čas, 24. aprila, je minilo pet let, ko si odšel od nas, naš ljubljeni sin, brat, stric, pa si vseeno z nami. Srčna hvala vsem, ki se ga spominjate. Denis, neizmerno te pogrešamo!
V SPOMIN
16. maja 2012 mineva dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
Marija Jelovšek
rojena Cuk
Mami, neizmerno te pogrešamo!
Vsi tvoji
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenilanaša draga mama, babica in prababica
Ivana Gregorc
s Pšate 89
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena
sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poklonili v njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, zahvala tudi gasilcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letustarosti zapustila naša mama, stara mama in prababica
Ana Medvešek
iz Rodice
Na zadnjo pot smo jo pospremili in se od nje poslovili v četrtek, 3. maja 2012, v ožjem družinskem krogu.
Vsi njeni
Nihče ni nikoli odšel, dokler se ga kdo spominja ^
V	SPOMIN
V	letu 2012 mineva 25 let, odkar nas je zapustil ata in stari ata
Rok Grošelj
deset let, odkar se je od nas poslovil brat in stric
Janez Grošelj
in pet let, odkar je odšla naša mami in stara mama
Tilka Grošelj.
Pogrešamo vas in se zahvaljujemo vsem, ki jih ohranjate v lepem spominu
Domači
Kako srečni smo,
da smo poznali človeka, kot si ti.
Kako srečni smo,
da si bil del našega življenja.
Kako srečni smo,
da v srcu lahko nosimo prelepe slike. ZA VEDNO
ZAHVALA ob izgubi našega očeta
Aleksandra Rihtarja
iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, podarjeno cvetje. Hvala dr. Janezu Svoljšku, patronažni in urgentni službi ZD Domžale za vso izkazano skrb in prijazno pomoč. Posebna zahvala Gasilski zvezi Slovenije, Gasilski zvezi občine Domžale, gasilcem PGD Dob in ostalim gasilskim društvom, Zvezi borcev za številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Hvala gospodu župniku in pogrebni službi Verbančič za lep pogrebni obred. Iskrene besede in misli, s katerimi ste orisali njegovo bogato življenje in delo, nam veliko pomenijo. Želimo si, da ga ohranite v lepem spominu Iskrena hvala!
Vsi njegovi
V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
12. maja mineva žalostno leto, odkar si odšla od nas
Ivanka Trstenjak
iz Štude pri Domžalah
Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in za trenutek postojite ob njenem grobu z mislijo nanjo. Vsem hvala lepa!
Hčerki Nada in Joži z družinama
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin, ki dušo obliva in v srcu prebiva.
V SPOMIN
Minilo je drugo žalostno leto, odkar nas je zapustila in odšla v večnost naša draga
Maja Birk Klopčič
iz Vrbe
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke v njen spomin in ji želite večni mir. Žalujoči: vsi njeni najdražji
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
Veronika Starin
iz Bišč
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom , sosedom, prijateljem in znancem za izrečenasožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter hval,a ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v svojem 90. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Ivana Šunkar
rojena Paštebar, iz Domžal, Ravnikarjeva ul. 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe in sožalja. Posebna zahvala patronažni sestri Romani Pirnat, krajevni organizaciji ZB - Venclja Perka Domžale in praproščakoma, društvu upokojencev Domžale in praproščaku, gasilskemu društvu PGD-STOB in g. župniku za poslovilni obred.
Vsi njeni
Dragocena je v očeh GOSPODOVIH smrt njegovih zvestih. (Ps 116,15)
ZAHVALA
V Bogu je zaspal naš dragi mož, oče, brat in stric
Metod Jeretina
11. 7. 1940-21. 3. 2012
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena hvala za izražena sožalja, darovane svete maše, molitve, prispevke za dobrodelne namene, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste v njegovo bolezen sočutno prinašali svetlobo: sorodnikom, prijateljem, sosedom, zdravnikoma dr. Antonu Mescu in dr. Mojci Zajc Kraševec, patronažni sestri Marjeti Lovšin, osebju Bolnišnice dr. Petra Držaja. Se posebej hvala župniku Janezu Jarcu za obiske ob prvih petkih in darovano pogrebno sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi Janezu Gerčarju, msgr. Slavku Rebcu in dr. p. Andreju Seguli za somaševanje, Janezu Cerarju za zadnji blagoslov pred odhodom Domov, cerkvenemu pevskemu zboru Radomlje za sodelovanje pri obredu in pogrebni službi Vrbančič.
Spominjajmo se ga v molitvi!
Žalujoči: žena Marinka, hči Simona, sestre in bratje z družinami
MAJSKI DOGODKI
PAK9A SnnpL: Route ili^ lTiti«nK«, pitiuljka lti]4«FiicaAoie<a!irp: BaiUB u [ir-
^t pi^t^tit^P w	ribiikrtKBi^ ta j,!^
KrttliiQ lulvfliliii^i, Pfd bUniTHu [Hmqtp Wrvt Jil (topli* iiporihtut pprtwo tuJin {Tvi^Ip OI t ntihwi p^rmnunll ' bUthdHiL lu ibat^DECni isliav^ dimbtilUtijt ^ipiM^ti^
Abbot^i 14. m^f ob lO. ml
Sfilwl LU tJrmii u -jnajim' nh:*;
UfTV^bJAUDti Wfntri CVETJEM V^unvtJiEnJri p^twmapwvnniiltocYcrllcatind nfdKivtfinf'
uJiini prcrictitoj cvQ[>nn, da ixtrju t rjlini IcnuitJ V44>
Hltiier, Sin^jin pnpiFH Irt^iinn rnnnnh^ Hfl. ttHU^ is^p^i
Stim, 33- 3P1I. ob tt. ur)
Vtitf	li,	VHfftfttUPA
l^p«vpd0VHj«: Ibk in jtfeibflriJli Ooteui Savrinik tta
piM[UJi^iWitJlll| riHQ)«^, tli-B'' v Vto^i	pfwtuuvtj^li «
uinhnucijD iM^tili	klJn UBpciniL In nimih Aenr
■IUmiUI^ ^irfh. LrtranlJ »tntrirni.iit Pcf^tdqirnJb intefpre-tof y Nudildb pt^lllc	fttalut, Z^cc ddA a Ndi^
:jE lUrr aC^plbiE. Vnlt^cnLJi pmlutBiiju

r^uhann* d»» L ine dm^
QllAltlffl CBI irt Tarna«,
CUfrm v J


CHU-nuac.! «J*WU £M1±11L nuikU^
■ fcflli	^ MtLJ I	^
-,_ .m	--_■---* ID.J
I II. lin
Mirani
l2.KULTUflNT POLETNI FESTIVAL
ATc:

p^ttii
^S.rbifl^JlUtOlIS
(kluin^.kfl I
^Si'	iLtl^iekM
Ct5u 'HntmcK 10 C
jun^iJ I'D 13
lAjdlll.^Ml
IKILjh^ORNdZBOnAVt
leitoUGUh^^uid^;
IPKTIEir SUHft
l^.AuS^flhf
WUiKA^flASieK
rCsiiiv^ii^CiiU^ Odiftin
sn^ij
g)L>.|l lull tt^rtRa^hnUpRIcejlIk^

LrlfHBŠČlilt
IttB q^ltUllAl
blP^dli-itii
^tamnei^i'lpipn t ^tuEhAiVr VlhlrilTTUj-
i-JurBI^Eie^Ml MAPOl
htiPilrik^ Spnift^j
i^g^OritjtniMlnr^iVlA HfilIRtfiU|ERLinoilsIpi. miti
Q:lRi|d,ieii urfŠ: u^um R.................
HV-OH^P—-hr^ jMm
KriNi^i^Rf S-r^iDilIROl^K S-
'LM-C^Hnh O^inlE^CHKnmi lRlkUEtliKrtnI' mn4- g'ndrtihlLL
in	M*h

Informnc-Te -n nnMup vstopnic po telefonu:
051 / 61 61 51, 051 / 61 41 41, 051 / 61 61 71
vsii dii od 9. do 12. ure ii od 16. do 19. ure
_ tliaift 13. Ju iiJllOlZ
nl^ 71,.,lil I
P^c^rnavnevei:'
dili.Uii
^^ na d^tl^fh
Si ImiMulIJ
Oi^JI ¡ifti
iUvrgun
Ot>3l,Utl
Snidrn«
ijbi^i ni^l^tptViJIa ms, nBdli|}iJiB indiiAvc popuitlC
S. iBptan^jLuaiT 3013
ri
•f■ h I	■■ n H t ' I
: DOMAČA	l^ftED^AVA
K(Ol\iniE_^tjA
ltn»ElA« Hllfeh
DOGODIVŠČINE
^ DOBREGA VOJAKA
^VEJKA
, ftmm ikmnift^T. ft^nanKvi^

{gll4Utho|n^JvP-ž'VII^JonT-uOžl
Lo4nL. HuLM«4ina,m^	'nlLtvLč0vvwLt
Jušep Rn-L -TI ^dm -č ur g-tnlH^ V^p^lh	■ L^Jn
Unarp JW Svtv^ mvuS nOQCj
ptJJee.l|remJIlrJII mtenwT mIAVRrTJlimMJl|J.lpeM^
JJ^JVl,r^n^HJVr-^T<(lHlJll^>JPlU|*|MrJ^VIlJn^ullJ.lni■l-U^
NtLl^^lIH|JnrtI.s8ltlml:■lJvulE^^r.klllilSKTV■l1^^ S^isilEr Un .hiE Kiui8Je4i^ICntllElhiirF'UfellR Elvnit jn AMpi RlZSt^tR^ [Hilus^K.RVr^liUsjUiihjriifiHM'
„ KillUlRlHdlUfl^lVl^1l1 .HJIfiiMili
«UiUvliČBC
Ptt^tM t ti^iflm 1X1 ihMI Im'M

Nnkup vstopnic preko spletn:
wwwistudenec.net