Pisma bralcev
TO Nl POT DO ZAUPANJA
V bife v Savskem nase-Ijv. fie sahajamo preveč pogosto. Le kadar ima kdo od nas rojstni dan ali pra-znuje kaj drugega, stopi-mo tja na kozarček piva, ob katerem vr&emo bese-do aii dve. Res smo še precej mladi, od osem-najst pa do dvajset let smo s-tari, zato s pijačo res ne pretiravamo. Tako je bilo tudi zadnjič. Kasa-lec na uri se je ie bližal enaindvajseti uri, naša ko-zarcl so bili prazni in ho-teli smo se odpraviti, ko so v bife stopili trije mi-ličniki. Vsak je odiel k svofi mizi in tako je tudi k naši pristopil mlajšt to-variš, ki }e brez pozdrava zahtevctt osebne izkaznice.
»Kdaj si rojen?« nas je vse po vrsti spraševal. Nič kaj prijazno. Pa tudi ne vemo, od kdaj je pri nas tikanje že tako razširjeno. Seveda zaradi tega nihče od nas ne bi rekel besede, saj morda tudi sami vča-iih nismo najbolj vljudni.
Eden od nas pa ni iz Savskega naselja in mllič-nik mu je zabrusU: »Kaj pa U iščeš tukaj?« Ura ie bila 21, bili smo po-vsetn mirni in trezni in vendar smo po tem pogo-voru izpadh vsi kot nekak-šni smrkanci, ki bi morali bitt v postetji vsaj dve uri prej. pa čeprav smo, če drugega ne, že vsi pol-noletni. Ob }em se sprašu-jemo: čemu je potreben tak odnos — kaj ni to le pot, ki se oddaljuje od pri-jateljstva med miličniki in ostalimi občani, name-sto da 6f vodita k temu
cUjU-                            A. O.
SMO RES VSI TATOVI?
SamopostreSne trgovine so res korlstna pridobitev prejšnjega desetletja. Spr-va, ko so jih uvajali, so bili vsi prodajalci kar ne-kam zaskrbljeni in zato so vsaj v začetku precej pazili na tiste, ki so ieleli
odne&ti ndbrano blago, ne da bi ga plačali. Sčasoma pa smo se na nove trgovi-ne vsi navadili in tudi ne-zauplflvosti v samopostrež-nih trgovinah v glavnem ni več. Seveda sem ter tja še vedno izgine kakien predmet, vendar temu se v naši družbi vsaj zaenkrat še   ne   moremo   izogniti.
Kaže pa, da v samopo-strežno trgovino Emone v VojKovi ulia št. 3 zahajajo najbolj nepošteni prebivai-d rtaše občine. 2e ko vstopiš v trgovino, te oce-nujoie pretehtajo oči ene izmed uslužbenk in potem te spremljajo vso pot po trgovini. še posebno dob-ro so opazovani tisti, ki se samo pribli&ajo oddel-ku, kjer prodajajo sladka-rije in drobne predmete. Uslužbenke, ki navadno ze-lo »aktivno« brišejo prah alt pišejo cene na posa-mezne artikle, pri tem skrbijo, da noben gib kup-ca ni neopaien. Pri tem pa so seveda sila spretne in ko tako »neopazno« kontrolirajo kupca, privle-čejo pozornost vseh osta-lih, ki so v bližini tn ti v ubogemu in največkrat ne-dolžnemu potrošniku Sc vidijo potencialnega tatu.
Ob tem razmišljam, ali je res potrebno tako delo nekaterih uslužbenk in če je, ali se ga ne bi moglo opraviti bolj obzirno. Ml-slim, da uprava izda več denarja za osebne dohod-ke teh usluSbenk, kot bf ga bilo potrebno za kritje neplačanih stvari, ki bi jih odnesli iz trgovine. Zdaj pa se maisikdo raje od-pravi v trgovino na Titovi cesti, kot pa da bi kupo-vcd v bliZnji trgovini, kjer pa ne čuti zaupanja in prijaznosti.               y R
ZAKAJ SMO V TEMI?
Skrafna severoVzfiodna »konica« Savskega naselja (kot med Linhartovo tn Savsko cesto) je ie več kot eno leto v popolni te-mi, čeprav so tudi tu po-stavljene svetilke, kot dru-gje v naselju. Prosim za pojasnilo, zakaj smo ob razsvettjavo: po kazni, za-radi štednje, zaradi malo mamosti nevemkoga?
Namesto ptsarjenja bl seveda imeli ratti razsvet-Ijene ullce.                z s
BLAGOR
GOLOBOM,
KAJ PA UUDJE?
Skromen  prostor   pred
Fabianijevo ul. 41 v Sav-skem naselju ima prav gotovo precej skupnega s znanim Markovim trgom v Benetkah in Iondonskim Trafaigar Sguare. Šicer ni tako znamenit, zato pa se na njem najbrz zbira vsaj toliko, če ne še več gold-bov koi na.zgoraj omenje-nih   turističniti   toikah.
Seveda imajo golobi prav dober razlog, da se jih vsak dan zbere na nekaj kvadratnih metrih asfalta in skromne zelenice pred hišo, tudi po dvesto ali več. V bloku namreč živi dobrodušTia gospa »Golo-barka«, kaikor so jo poi-menovali stanovalci, ki go-lobom s svojega balkona v iretjem nadstropju vsak dan nairosi dovolj hrane. NajbcAj pogosto je to raz-močen knih, ki se takrat, ko prileti z balkona, čudo-vito raztrešči in poškropi nekaj metrov naokrog. Go-lobi, ki na okoliških stre-hah ie teiko čakajo na redne obroke, seveda v hi-pu priletijo tn s perjem zasujejo slučajne spreha-jaice. To seveda Se rti nič hudega. Tisti stanovala in mimoidoči, ki so se uspeli izognit kruhu, ki vsake to-liko časa prifrči iz zraka in ¦uuetom golobom, pa mor-da niso tako uspešni, ko »Golobarka* pospravlja svoj bcdkon tn se vse od-plake v curkih zlivajo na tla — ali pa na avtomo-biie, ki slučafno parkira-jo tam spodaj.
Tisto, kar gre na eni strani noter, mora na dru-gi tudi ven. To ugotavlja-jo tudi nekatere stanoval-ke, fci so se s prelepo fri-zuro pTOPfcttr' vrntte od frt-zerja ali tisti, /ci redno od-na&ajo obleke v čistilmco in gospodinje, ki spodaj ibešeno perilo zvečer še en-krat operejo — pa ne iz lc&tne zabave. Vse prošnfe, protesti, pa tudi gro&nje^ nič ne zalezejo — golobi vsak dan dobivajo svojo hrano, saj je na njihotri strani tudi Društvo za za-ščUo Ovali. Ali obstaja tu-dl DruUtoo za zdščito Iju-
di?                           B. L.