IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščeniem. vsaka beseda Din 0.50 Stev. 17 # Maribor, sobota, dne 10. februarja 1940 m Leto XV Kakšna bo organizacija Socialistične stranke? Naše stališče glede obnovljene socialistične stranke se ni prav nič izpreme-nilo. Imeti moramo za vso državo eno stranko, kakor smo jo imeli, ki je bila razdeljena na primerne pokrajinske organizacije, ne toliko po politični raz-delitvi države kakor ipo geografičnih potrebah, ki bodo omogočale čim večjo akcijsko sposobnost cele stranke. Taka organizacijska oblika je potrebna za socialistično stranko zlasti iz dveh razlogov, ki jih očividno prinaša s seboj politični razvoj v naši državi. Poudarjali smo že večkrat, da je bila širša samouprava javnih oblasti iz več razlogov utemeljena. Taki razlogi so gospodarski, davčni, akcijski itd. V vseh teh stvareh je prav, če se uprava podeli, da bodo samouprave v svojem delokrogu imele več možnosti za uveljavljanje svojih potreb in sposobnosti. — Prav nič pa nima delavstvo interesa, da bi se delavske socialne ustanove, delavske organizacije in delavska socialistična stranka ukiepale v pretesne oko-l ve samouprav, ker delavstvo kot ne-imoviti razred v vsej državi direktno na tem ni interesiran in niti ne bi bilo zanj ugodno, če bi se moral potem z vsako samoupravo posebej boriti za svoje socialne pravice in svoboščine. Politični in socialni boj bi bil v tem primeru ^ mnogo težji, ker bi.se moral v vsakem področju boriti s posebno reakcijo. Ne trdimo, da bo tako. Mogoče pa je in smo zaraditega proti maniji, da se mora vse podeliti in razkosati, tudi to, kar je v ingerenci delavcev in nameščencev, To je tehten kompleks razlogov. Drugi razlog je pa politične nravi. JRZ in stari radikali se pogajajo in se bodo pogodili, da se spojijo v eno stranko. Razcepljeni radikali in JRZ s Svojimi deli (muslimani in Slovenci) I•( se v hočejo združiti v eno stranko ter razviti svoje delovanje po! c«li državi kot enotna stranka. Ti torej! ne mislioj na parcelacijo sploh, pač pa si bodo med seboj delili vpliv po pokrajinah, kakor so to delali doslej. — V srbskih delih so radikali najmočnejše meščansko gibanje. Zato se JRZ zaraditega hoče združiti z njim. Politično stremljenje gre torej za tem, da se v državi dsnuje vsedržavna stranka, ki bo v državnih stvareh, če pride do nje, odločevalnega vpliva. Ne moremo še danes trditi, kakšno politiko bo vodila nova kreacija, naprednješo ali Jbolj konzervativno. ... ,5« Tudi politični progres v naši državi diktira socialističnemu gibanju, da si obnovimo socialistično stranko za državo, ki bo v stanu razviti svojo Slavnost po vsej državi sporedno. Ne smemo nikdar pozabiti, da je boljši so-cialni in politični položaj delavcev in Nameščencev odvisen od boja na celi črti, od zavednosti in boja vs®ga orga-Niziranega proletarijata v državi. Nemarnost v eni ali drugi pokrajini onemogoči uspehe v drugi, omogoča oa redčijo še v onih pokrajinah in krajih, kjer so razmere nekoliko boljše. Naša stranka bo obnovila svojo organizacijo in svoje delovanje. Vpošte-vala bo pa te momente ter se organi-2irala in delovala kot enotna stranka Za vso državo. FeJ ■ I Iv d eracua državnih parlamentov L Mn >1 Francosko-angleški nadparlament V »News Chronicle« je napisal poslanec Vernon Barlett ob priliki obiska francoske parlamentarne delegacije v Londonu članek, ki kaže, kako globoko sega povezanost Anglije in Francije, ki se je iz vojaške zveze razvila v gospodarsko zvezo in počasi prehaja v federacijo, ki naj bi bila po vojni tudi osnova bodoče Evrope po vzgledu Zedinjenih držav Severne Amerike: »Višek zedinjevalnih stremljenj na vojaškem in gospodarskem področju med Francijo in Anglijo bi brez dvoma tvoril »nadparlament«, ki bi moral obravnavati predloge, nanašajoče se na skupne zadeve, ki bi mu jih dostavljala v razpravo in odločevanje francoski in 1 angleški parlament. Tak parlament bi bil samo pričetek vsesplošne federacije parlamentov, ki bi dal od vojne izmučenemu človeštvu možnost, da reši vse sporne zadeve z diskusijo. Francosko in angleško naziranje o osebni svobodi v času vojne se v marsičem razlikuje. Angleži verujejo bolj v demokracijo, Francozi v enakost. Anglež zahteva, da se v vojni kolikor mogoče malo omejujejo njegove državljanske pravice. Francoz zopet je mnenja, da se mora takoj ob začetku vojne vsak za orožje sposoben mož podrediti in se začasno odteči normalnim državljanskim svobošči- nam. Francoz hoče, da v vojni zmaga. Anglež pa, da vojna zasluži, da se jo dobi. Četudi obadva zahtevata, da ju v ustvarjanju njune eksistence v bodoče ne bi več motilo rožljanje orožja, se pa njune metode, s katerima hočeta doseči varnost, vendarle bistveno razlikujejo med seboj, da je potreben ožji in stalen stik med obema deželama. Toda kljub razlikam je eno načelo skupno obema deželama, tako Franciji kot tudi Angliji: v obeh deželah je država tu radi dobrobiti državljanov, ne pa, kot je po drugod slučaj, da je dobrobit državljanov ladi države.« . Lt,i. Prvi vdor sovjetskih iet v finski obrambni pas na Karelijski ožini. 5 km Man- Že od početka februarja so se stop- srečilo s silnimi žrtvami prodreti njevali boji na Karelijski ožini do prave gleboko v finski obrambni pas — ogorčenosti, ki je dosegla višek v dneh j nerheimovo linijo — in sicer ob obali 6. in 7. februarja. Rusko armadno po-(Finskega zaliva proti 30 km oddaljene-veljstvo je poslalo v boj več divizij pe-! mu mestu Viipuri, hote, ki jo je podpiralo izredno močno j Vsi ti boji so se vršili v mrazu 30 sto-topništvo, tankovski odredi in več sto pinj C. Ruski napadi so sedaj prenehali, letal. I pač pa vrše protinapade Finci, ki hočejo Kakor javljajo tuji dopisniki s finske-j ruske čete zopet izriniti iz zavzetih po-ga bojišča, se je sovjetskim četam po-, stojank. Kakšne se namere Sovjetske Rusije na Finskem? Dvodomni parlamentarizem na Hrvaškem. Po l*)avah podpredsenika vlade dr. Mačka uve-deio na Hrvaškem sabor (zbornico banovinskih poslancev) in senat. Sabor bo zastopal narod kot celino. Senat se bo pa razlikoval od drugih običajnih dvodomnih parlamentov. — V »Populaire« piše urednik zunanjepolitičnega pregleda o vojaškem položaju na Finskem: »Mesto Salla je vsekakor v ruskih rokah. Finci so zadržali ruske čete v okolici Merkajarvija. Izgleda, da se hočejo ruske čete na tem področju utrditi in pozneje enkrat podvzeti novo ofenzivo proti Kemijarviju. Različne okol-ščine govore zato, da rusko vrhovno poveljstvo na Finskem nima nobenega lastnega vojnega načrta, odkar se je prvi izjalovil, ki je temeljil na predpostavki, da bo mogoče vojno s Finsko zaključiti v par dneh. — Finska je za Moskvo samo en faktor v mednarodnem položaju in finska vojna se vodi primerno razvoju splošnega položaja. — Stalin ima več vojnih načrtov, ki so prikrojeni različnim možnostim. Njegova želja je najbrž, da bi finsko zadevo čim prej likvidiral in potem dobil proste Novi polltlinl zakoni Vlada se te dni posvetuje o novih zakonih. »Politika« poroča, da se vrši v vladi definitivna redakcija naredbe o volitvah narodnih poslancev. Ko bo volilni zakon rešen, se bo vlada posvetovala o načrtu naredbe o političnih združenjih. Glede obeh naredb je vlada soglasna in se pričakuje, da bosta kmalu uveljavljeni, Sestanek nordijskih soda-llstlinlh prvakov Te dni se bodo sestali v Kopenhagenu odlični zastopniki socializma v nordijskih državah in bodo obravnavali na dvodnevni konferenci vsa notranjepolitična vprašanja svojih dežel. Konferenci bodo prisostvovali: Švedski ministr- in Noela Backerja, Delegacija se je vr^^j^ej je; nila in je na povratku v Bruslju izjavila, da je podpora Finski nujna in če se ta nudi, ni pesimistična, da se bo nudila z uspehom za Fince. Alsing-Andersen. roke za svoje akcije na Balkanu in v Severnem morju, ako bi se vojna raztegnila tudi na ta področja. Ako pa bi ski predsednik s. Hanson, švedski mini-na Balkanu in na bližnjem vzhodu na- | ster za socialno politiko s. Moeller, nor-stali zapletljaji, predno bi bila Finska veški finančni minister s. Torp, finski premagana, je prav lahko mogoče, da 1 minister za socialno politiko s. Taffgcr-bi se ruske čete na finski fronti omejile holm, danski ministrski predsednik s. na obrambo, da bi na ta način njih glavna sila lahko nastopila v Besarabiii (proti Romuniji) in v Anatoliji (azijski del Turčije).« Delegacija laburistov na Finskem Angleška delavska stranka in delavska zveza sta poslali na Finsko delegacijo pod vodstvom Valterja Citnneja Novi temelji mednarodnega gospodarstva po vojni »Vojna se vodi tudi za to, da se napravi konec totalitarnemu gospodarstvu in autarkiji.« Dne 31. januarja je govoril Chamberlain o obnovi svetovnega gospodarstva, Kako gledajo na mednarodni položaj v Angliji Ministri nič bolj zaščiteni kot ostali ljudje. »civilizacija ne zavaruje pred takšnimi in podobnimi zlobnostmi«. Nek poslanec je vprašal notranjega ministra, ako vlada ne misli nastopiti proti peščici angleških fašistov, ki motijo govore ministrov na shodih. Minister je odgovoril, da take motnje govorov sicer škodujejo državi, toda ministri na svojih zborovanjih ne morejo uživati nobene večje zaščite kot pa ostali državljani, ki se jih tudi lahko moti na shodih med govorom. Na seji angleškega parlamenta je govoril Chamberlain, ki je izjavil, da se spreminja zveza med Francijo in Anglijo v trajno prijateljstvo med obema narodoma. Na Finsko je poslala Anglija pomoč, ki bo velike vrednosti za Finsko. Obnovitev pakta Balkanske zveze kaže odločnost prizadetih držav, da ohranijo stabilnost in varnost v južno-vzhodnem delu Evrope. Treba je pozdraviti, da so tudi ostale balkanske države istega mnenja. Nato se je Chamberlain pečal z nemškim vojskovanjem na morju, rekel je: »Ubijanje ribičev, mornarjev trgovske mornarice in članov posadk svetilnih ladij ni več vojna, ampak umor. — To utrjuje v nas odločnost, da bomo nadaljevali vojno vse dotlej, dokler se Kanadska divizija na zahodni fronti Dne 7. februarja je prispel nov vojaški transport iz Kanade v Anglijo. Na vsej dolgi morski poti transporta ni nihče nadlegoval. Prevozne ladje so »Naš namen je, da po končani zmagovito zaključeni vojni napravimo tudi konec slabi totalitarni gospodarski politiki in politiki autarkije, ki sta po svetovni vojni (povzročili toliko zmede in zla. Eden glavnih naših ciljev je, obnova svetovne trgovine, tako da bo mogoče zvišati življenjsko raven in kupno moč narodov.« Indija naj postane dominljon po vojni. Mahatma Ghandi je imel konferenco' s podkraljem Indije. Podkralj je obljubil ustreči nekaterim zahtevam kongresne stranke. Ghandi pa vztraja na zahtevi, da Indija postane še pred koncem vojne angleški dominijon. Vršila se bodo nadaljnja pogajanja. Aparat, ki omogoči, da bomba iz letala točno zadene. Ameriški inženjerji so sestavili optični aparat, s katerim je mogoče točno zadeti objekt od 70 kvadratnih metrov površine iz višine 8000 metrov. Za odkup patenta se pogajata Anglija in Francija. spremljale vojne ladje. Sedaj je prva kanadska divizija na zahodni fronti kompletna. * , Kako dolgo bodo rudarski upokojenci Se morali moledovati? Pomoč rudarskim upokojencem je nujna. Med rudarji in plavžarji se nahaja okrog 5000 upokojencev. Ti se dele v staro in novo upokojence. Staro upokojence se imenuje vse tiste, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1925, novo upokojence pa tiste, ki so bili upokojeni po 1. januarju 1925. Prvi prejemajo še kronsko pokojnino v znesku din 4 do din 12 mesečno in k temu še doklado din 150 in za ženo din 112. Ostali pa pfejemajo pokojnino od števila zavarovanih let v znesku din 213 do din 670 mesečno. So nekateri, ki imajo nekoliko več, ali teh je malo. Samoobsebi umevno je, da te pokojnine, predvsem pa one staroupokojen-cev niti takrat niso zadoščale, ko so bile življenjske potrebščine najcenejše. To stanje se pa dnevno poslabšuje vsled naraščajoče draginje. Pri tem tem se je treba ozirati tudi na dejstvo, da ti reveži ne morejo svojih skromnih prejemkov uporabiti zgolj za preživljanje temveč, morajo od tega plačevati še povečini bolniški prispevek, stanovanje, obleko, kurjavo in končno še davek. Potem si lahko vsak predstavlja, koliko jim dejansko preostane za preživljanje. Mirno lahko rečemo, da to ni več nobeno življenje, t,..,*? r in »n V pravilih bratovske skladnice je sicer rečeno, da ako se življenjske laz-mere spremene v toliko, da se plače zavarovanih članov spremene navzgor ali navzdol za 15 odst., se imajo tudi pokojnine primerno znižati ali zvišati. To se je sicer takrat zgodilo, ko so se pokojnine znižale, ne zgodi se pa sedaj, ko se je draginja dvignila daleč nad 15 odstotkov. Kako dolgo bodo upokojenci na to še čakali? Poziv "Slovencu" V pcsebnem članku opisuje nek upokojenec bedni položaj rudarskih in plav-žarskih upokojencev, v katerega so ti prišli vsled stalnega naraščanja draginje. Kaj, ko bi se tudi za to »Slovenec« tako pozanimal, kakor se je za nabavni prispevek trboveljskim rudarjem. Saj za sredstva ve kje so! Upamo, da bo »Slovenec« to. storil! Rudar. Zbiranje socialistične mladine v Sarajevu Socialistično (gibanje v Sarajevu posveča iposebno pažnjo zbiranju socialistične mladine. Mladi sodrugi kažejo mnogo volje in truda ter se nadejamo v tem pravcu najboljših rezultatov. — Sodrugi so sklenili, da bodo v tem pravcu nadaljevali svoje delo neglede na vse zapreke. Delo mladih sodrugov socialistov bo prineslo delavskemu socialističnemu gibanju v kratkem najlepše uspehe. Proizvodnja Trboveljske družbe Številke kažejo navzgor. Trboveljska premogokopna družba je po svoji kapaciteti največje industrijsko podjetje v Sloveniji, ki pridobiva pve-mog, izdeluje cement in žge apno. — V naslednjih šestih letih je znašala produkcija naslednje količine: vagonov ton premoga cementa apna 1929 1,957.000 4368 2077 1933 921.400 3953 536 1936 977.400 5851 1444 1937 1,166.000 6738 2053 1938 1,423.600 7433 1965 1939 1,493.000 8000 1500 Družba je v zadnjih letih in takoj po vojni mnogo investirala. Prav sedaj pa gradi naprave za povečanje produiccije v Zagorju in Trbovljah, V istem pravcu se vrše izpopolnitve obratov v Senovu pri Rajhenburgu. V Senovu zgradi družba veliko električno centralo. Razno Dr. Stojadinovič ni zadovoljen. Skupina dr. M. Stojadinoviča je imela v Beogradu sestanek, na katerem se je izrekla proti sporazumu Cvetkov\ič-Maček# ali ga sprejema kot gotovo dejstvo ter zahteva, da se zmanjša teritorij hrvaške banovine, . r. >- • - >»i Nove davke hočejo prevaliti na najemnike stanovanj. Zagrebški hišni posestniki so zaprosili bansko upravo v Zagrebu, da jim dovoli zaradi novih davčnih predpisov zvišati najemnine. Bolnišnice in bolniško osebje. V zagrebških bolnišnicah dobe dne 1. aprila bolničarji in pomožno osebje enkratno draginjsko doklado. Obenem se pa urede s tem osebjem mezdni in delovni pogoji s posebnim Statutom. Službene in plačilne razmere so tudi v Sloveniji za te ljudi jako slabe. V veliki večini oskrbujejo bolniško strežbo redovniške osebe in jako malo kvalificiranega osebja. Za bolniško strežbo in posle v bolnišnicah, ker je ta posel težak, so vsekakor potrebne iprav posebno strokovno in moralno kvalificirane moči s primerno1 plačo, da jih ne more in tope socialne skrbi. Srednješolec grozi profesorju z revolverjem, ker mu je pritisnil siab red iz ‘latinščine. — Na gimnaziji v Leskovcu se je te dni odigral zelo značilen dogodek, ki bi bil domala stal življenje profesorja latinščine. Nek dijak v višjem razredu je dobil v polletnem izkazu slab red iz latinščine. Ko je prišel profesor latinščine v razred, je dijak stopil k njemu in ga vprašal, če se mu ni nič roka tresla, ko mu je za-iPisal slabo oceno. Na to vprašanje je profesor odgovoril, da nič, ker mu je zapisal red, kakršnega si je bil zaslužil. Nato je dijak izvlekel rev&lvier in ga' naperil proti (profesorju. Profesor je bil duha prisoten, hitro je počenil za kateder in w naslednjem momentu podrl kateder na dijaka, ki se je zvalil po tleh, kateder pa nanj. Profesor je ta trenutek izrabil in ušel iz razreda. Korajžni dijak pa je nekoraj-žno skočil skozi okno ne preveč visoke zgradbe šolskega poslopja in pobegnil dotnov, kjer se je skril. Bolnega bivšega avstrjiskega kanclerja dr. Sušnika so .prepeljali z Dunaja, kjer so ga doslej imeli, v Monakoyo. Jugoslovanska radikalna zajednica in ajena bodočnost. Zadnje čase se mnogo govori o pri-biranju radikalov in se s tem v zvezi omenja, da prehaja JRZ v krizo. Splošno mnenje je, da bi namreč pojav samostojne radikalne stranke imel za posledico razpad JRZ, kajti v JRZ bi potem ostali samo še Slovenci ter muslimani. Temu nasproti pa ugotavlja v imenu glavnega odbora JRZ senator Voj. C/rkic z odprtim pismom, v »Politiki«, da pribiranje radikalov, tudi ako se izvede, nikakor ne more ogroziti obstoja JRZ. Kajti JRZ je tvorba, ki jo je pomagal ustvariti sam šef staroradikalov Aca Stanojevič. Po mnenju glavnega odbora JRZ naj ibi se torej radikali združili v eno stranko, JRZ pa bi ostala kot neke vrste federativno združenje strank: radikalov, Slovencev i' i •-.* in muslimanske stranke. Kakšen bo razvoj političnih prilik, seveda ne more nihče prorokovati, U h». fi V i je Dr. Maček in JRZ. Dr. iMaček je lani (večkrat) izjavil, da ni sklenil sporazuma z JRZ, ampak samo s predsednikom vlade Dragiso Cvetkovičem. /■*................ * ~ - »—• i,, — Dr. Maček je torej želel delati z opozicijskimi strankami na podlagi volilnega ^poraznima. V tem se je pa pričela pregrupacija strank v Srbiji. Zaraditega je politično sodelovanje Hrvatov odvisno od nadaljnjih političnih konstelacij, vendar na veljavnem programu, O krivicah, ki se gode Srbom na Hrvatskem, piše srbsko časopisje. Na te pritožbe odgo/aria »Hrvatski dnevnik«: trobi se alarm, če- tudi se gre samo za poedince, ki ne predstavljajo niti srbskega naroda, niti jugoslovanske rasice, in to za poedince, ki se jim je običajno dogodilo talko veliko »zlo«, da so bili premeščeni iz enega mesta v drugo, kjer so nanj znani in se jim ne bo treba tako sramovati... Ako ibi bila Hrvatska vzpostavljena z revolucijo, bi bile padale glave in na tak način bi se bilo rešilo vprašanje nekaterih uradnikov, ker je tako bilo še v vseh revolucijah. Sreča za te ljudi je, da je šel razvoj drugim potom, vendar bi bilo naivno pričakovati, da bi narod ravnodušno gledal svoje nekdanje mučitelje. Niti najmanj ne mislimo, da bi se radi tega pred kom opravičevali, Nardbe, mi smo za še odločnejši nastop in čim večje prezračevanje, ker se samo na tak način more .očistiti vzdušje, Tega :.e ni treba bati nobenemu Srbu, pa tudi ne (Ugoslo-vansko usmerjenemu Hrvatu . , . ako se sicer ni pregrešil in ako je človek na svojem mestu ... moralno in intelektualno sposoben, da še naprej vrši svoj posel, ki mu je bil poverjen.«- Anekdota zadnjih dni. Šmentana stvar ,e to. V Ženevi imajo mednarodni urad dela. Ta urad ima svoj upravni odbor, ki je voljen na tri leta. Prejšnji teden je imel odbor sejo in je predsednik povabil nanjo odbornike. Našemu Hrsu in Jugorasu pa je stvar dišala in sta zahtevala, da se pošlje na sejo tri predstavnike, enega iz Beograda, enega iz Zagreba in enega iz Ljubljane (predsednika g. Kozamernika), Oskrbeli so si vsi trije potne liste, nazadnje se iim je pa sporočilo, da take spremembe v sestavu odbora ni mogoče napravljati. Zaraditega so vsi trije novi zastopniki ostali doma, seje se je pa udeležil redno in pravilno izvoljeni član odbora s. B. Krekič iz Jugoslavije. Hišna preiskava v sovjetskem trgovinskem zastopstvu. Francoska policija je izvršila pre-t iskavo v sovjetskem trgovinskem zastopstvu v Parizu. Policija je zaplenila neke dokumente. Proti tej preiskavi je protestiral sovjetski poslanik Surič. Francoski zunanji minister m rila delavce, naj bodo previdni, (Pa nič ne za leže: bolje je počakati četrt ure ali še več kakor pa ude ali celo življenje žrtvovati. — Obratovodstvo naj bi v tem oziru večkrat ru darje opozorilo, posebno na nevarnih odkopih. LAŠKO Občinski reveži često prezebajo v ubožnici, 0 čemer smo se prepričali zadnjič vi-občinski pisarni, ko je prišel v urad sam laški dekan dr. Kruljc v spremstvu podžupana Deželaka ter interveniral radi te zadeve pri blagajniku. Ko je sredi januarja sneg tako visoko zame-del mestne in okoliške ulice (skoro 1 m), je cestni odbor šele Proti večeru poslal večji Plug, da je razoral sneg. Vodstvo cestnega od bora naj bi v takih slučajih skrbelo, da se ceste poprej očistijo, da ne bodo ljudje gazili do kolen po snegu. Pri odvažanju snega z mest-'>ih ulic smo opazili voznika, kmetskega pocestnika, kateremu so pridno pomagali sinovi, vasi imajo doma veliko posestvo. Ne razumejo občinske uprave, zakaj potem stoje dan ha dan brezposelni pri trafiki Prinčič? Celo pogreb je dandanes luksuz. Neka vdo-ya v bližini Laškega je dobila od lastnika laškega pogrebnega zavoda račun za pogreb Pokojnega moža v iznosu din 21(16 in to brez cerkvenih opravil, izkopa jame, vencev itd., kar je morala plačati še posebej. Nek mizar v Laškem š. izjavlja, da bi napravil enako krsto mnogo ceneje, kakor jo je računal lastnik Pogr. zavoda (din 950!). .> .... ... . , ‘^zniska nezgoda. Dne 1. febr. v zgodnjih nnlov 1 llratl ,se ie v neposredni bližini laške w.,iv 1 i„J npeti*a manjša železniška nezgoda. m. 11 . Vlaku š‘ev. 569, ki je vozil iz nePa.doma iztiril službeni voz. Prihitel j pomožni vlak iz Zidanega mosta in so odstranili prometno oviro ..X ^e. k'1? ®ri 'aškem okrajnem so- dišču 117/ sodnih rubeži 711 civilnih pravd in 1262 zemljiškoknjižnih zadev. Tujska statistika Radioterme izkazu ie za me-^ec januar: Jugoslovanov 131 (nočnin 1429), 1 Italijan (1), 2 Nemca (58), i Poljak (31). MEŽICA Rekorden obisk. Na Svečnico je uprizorila -'Vzajemnost« kmečko burko v^ 3. dej. »Vzgled-na deklica« pod vodstvom režiserja s. Zupanca. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in je moralo precej občinstva oditi. Da Pa pridejo tudi ti na svoj račun, se bo igra Ponovila v nedeljo, dne 18. februarja s pričetkom točno ob 3. uri popoldan v dvorani g. Joffa. — Na pustni torek je priredila »Vzajemnost« maškerado s plesom, katera je bila kljub temu, da sta bili tisti dan dve veselici, obilno obiskana. Odbor se zahvaljuje vsemu delavstvu in nameščencem, ki so se odzvali povabilu; naj ostanejo tudi v naprej obiskovalci naših prireditev. — Družnost! Poročila sta se s. Avgusthi Vinki in gdč. Jug Nežka, gostilničarka. Čestitamo! Zlato poroko sta obhajala v nedeljo, dne 4. febr. t. 1. g. Jesenik Gregor in njegova živ-uenska družica Ančka. Jubilantoma čestitamo m kličemo: na mnoga leta! , AH sl 2e poravnalnarol-nlnoT Ako ia na, stori tako| svojo dolfnost l Tudi lesnim delavcem se nudi prilika. — V nedeljo, dne 11. februarja 1940- ob 9. uri dopoldan se bo vršil v salonu hotela »Lloyd« v Ljubljani 47. občni zbor Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok z običajnim dnevnim redom. Časi, v katerih živimot so resni. Skoraj pol stoletja že vrši organizacija borbo za izboljšanje položaja lesnega .delavstva. Ljubljansko delavstvo je brez kolektivne pogodbe. To pogodbe hočemo izvojevati. kakor smo iz-vojevali že mnogo trdih borb ali vedno z uspehom. Udeležite se občnega zbora vsi in oklenite se organizacije. Izobraževalno delo med našim delavstvom. V nedeljo, dne 4. februarja se je vršil občni zbor del. kult. društva »Vzajemnost« v .Mostah pri Ljubljani. Predsedoval je občnemu zboru s. Jančič, zvezo pa je zastopal s. Blaž Korošec. Predsednik je poročal oi delovanju društva v minulem letu. Društvo je kljub začetnim težavam jako marljivo in le.po delovalo. V kratki dobi svojega poslovanja si je pridobilo v javnosti izredne simpatije, kar potrjujejo razne Prireditve. Predsednik je zlasti apeliral, da članstvo s svojo točnostjo in di-1 sciplino v ravnanju moralno podpre ugled in prospeh društva. Društvo je imelo okoli 20 odborovih sej, število članstva pa je naraslo na 67. Po poročilu blagajnika, knjižničarke so podali sodrugi revizorji svoje poročilo, s katerim so potrdili, da so blagajniške knjige in drugo poslovanje odbora v najlepšem redu. Predlagano razrešnico za odbor in glavne funkcionarje je občni zbor s priznanjem spre jel soglasno. Zastopnik zveze s. Korošec je s prisrčnimi besedami priznal marljivo de!o društva in priporočal, da društvo tudi v bodo če posveča največjo skrb strokovni in splošni izobrazbi, v čemur ga bo- zveza vsikdar podpirala po svojih najboljših močeh. Glede šoloobveznih članov društva, ki jim delajo nekatere oblasti neprijetnosti, bo zveza intervenirala. V novi odbor so bili izvoljeni ss.: Jančič (predsednik), Špenko (podpredsednik), Kogej (tajnik), Rozman (namestnik), Dovšek (blagajnik), Tratar (namestnik) in odborniki: Ovsenjak, Hribar, Bevčič, Kralj in Kampjut: v nadzorni odbor ss.: Tratar, Burkeljc in Rojc. Na to je predsednik lepi in sodružni občni zbor zaključil z apelom k novemu delu. MARIBOR Konferenca socialističnih zaupnikov V nedeljo, dne 11. lebruarja t. 1. se bo vršila s pričetkom ob 9. uri v dvorani hotela »Orel« (vhod iz Slovenske ulice) konferenca socialističnih zaupnikov iz Maribora in bližnje okolice. Vabimo vse zaupnike, da se konference udeleže. Kdor bi vabila pomotoma ne dobil, naj se pravočasno oglasi lista! uredništvu našega Špeharji in prekupčevalci. Privilegiji, ki jih uživajo špeharj na našem trgu, so vezani na pogoj, da prodajajo prašičje meso in slanino domačemu prebivalstvu t>b tržnih dnevih. Na ta način je ipomagano Špeharjem, da jim ni treba prodajati prašičev mesarjem, ki bi jim plačali znatno manj kot pa Špeharji izkupijo, ako sami prodajajo iblago na trgu, na drugi strani pa je pomagano konzumentom, ker bi naj Špeharji vplivali kot nekak regulator cen prašičjemu mesu v našem mestu. Zadnje čase opažamo, da nekateri Špeharji pozabljajo, da bi morali vse zaklane prašiče najpoprej skušati prodati konzumentom na trgu in šele po 11. uri dopoldne ostanek morebitnim prekupčevalcem. Žena nekega delavca nam poroča, da 'e dne 20. januarja zalotila v Volkmerjevi ulici Špeharja, ki je imel naložen poln voz krač, katere je prevzemal od' njega znan prekupčevalec in jih spravljal v svoje skladišče. Dotični Špehar se je še ponorčeval iz žene, rekoč: »Ali bi ladi kakšno kračo? Pa ne bo nič, so vse^prodane!« Mi smo že v prejšnjih številkah našega lista opozarjali tržno nadzorstvo na dotičnega prekupčevalca, ki je nekaj časa kar z vozom, vozil po trgu med tržnimi urami in basal krače s špe-harskih vozov. Kakor izgleda, je imela naša notica ta uspeh, da so tržni organi stopili do-tičniku na prste. Toda brihtna glava si zna pomagati in tako je naročil Špeharja v zakotno ulico v zgodnjih -dopoldanskih urah in kupil vse krače, kolikor jih je mož pripeljal za na trg ter jih takoj zavlekel v svoj lokal, v katerem obravnava meso. Proti takemu očitnemu kršenju -tržnega reda je treba odločno nastopiti. Toda ne gre samo zato, da se kaznuje prekupčevalca, ampak tudi dotičnega Špeharja, ki prodaja prekupčevalcem pred 11. uro dopoldne in blaga ne pripelje na trg. V takem -slučaju bi se moralo Špeharju takoj odVzeti pravico prodajanja ob tržnih dneh, potem bo že zaleglo! Neenak predpis zgradarine, dopolnilnega davka, avtonomnih -doklad itd. so prejeli letos prebivalci oz. lastniki hišic v -mestni delavski koloniji. Dočim je del kolonije dobil letos predpisane mnogo višje davke in doklade, je drugi del obdavčen še po starem. Tako znaša n. pr. predpis za velike hiše ponekod; po din 547, po nekod din 116, za manjše hiše pa po din 300, za -druge zopet po din 81. Na pritožbo pri mestnih podjetjih so dobili prizadeti tudi različna pojasnila in sicer so nekaterim dejali, da je bila zvišana zgradarina in ostale davščine samo pri onih hišah, ki so imle 10 letne davčne olajšave, drug del hišic pa ima 15 let davčne olajšave. Drugim so zopet dejali, da je morala mestna občina za del kolonije najeti posojilo v Ljubljani, pod mnogo hujšimi pogoji, kakor je bilo posojilo za en -d!el kolonije itd. — - -Roko si je zlomil in so ga odpustili. V neki mariborski tekstilni tovarni si je delavec v obratu zlomil roko iu na tem 2 meseca boloval. Ko se je vrnil v tovarno, so mu pa enostavno izjavili, da je odpuščen in ga kljub moledovanju niso hoteli več sprejeti na delo. Revež je brez vsakih sredstev in hodi sedaj od enega do drugega iskat pomoči, katere Pa mu seve ni mogoče nuditi, če lastniki tovarne nimajo sami tolik-o; človeške uvidevnosti .in socijalnega čuta. Pri rias še namreč velja zastarelo zakonsko določilo, da se lahko delavca odpusti brez odpovedi, če je več kot 4 tedne bolan. y Leškosloviaški so že davno odpravili toi ne-"ocijalno določilo kot razlog odpusta in bi bil že čas. da se tudi pri nas ta razlog takojšnjega odpusta črta iz obrtnega zakona. Kaj bi le rekel brezsrčni tovarnar, če bi se njemu kaj podobnega zgodilo? Drugič bomo prišli s polnim imenom na dan. Odbor krojaških pomočnikov in- sorodnih obrti priredi v soboto, dne 10. februarja s pričetkom ob 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani eselico s pestrim sporedom. Vljudno vabimo člane vseli bratskih organizacij in društev. — Odbor. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč lanom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v uedelio, dne 11. febr. t. 1. g. dr. ogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica 14-1. Izpččilo draginjske doklade delavcem v Hut-terjevi tovarni. Tovarna Hutter je izplačala svojemu delavstvu in nameščencem enkratno draginjsko doklado in sicer: delavcem po din 1000. nameščencem pa: podmojstrom po din 1500 in mojstrom po din 20(H). — Od zneska din 1000 se je vsakemu delavcu odtegnilo- za davek in 25 odst. za društvo za starostno preskrbo Hutterjevih delavcev, tako, da so delavci dobili izplačano čistih din 700. Znesek 25 odst. se je odtegnilo tudi podmoistrom in mojstrom. — Društvo za starostno preskrbo Hutterjevih delavcev obstoji že nad tri leta. Zadnji čas so se širile govorice, da se namerava društvo razpustiti, toda odtegljaji od izplačanih draginjskih doklad vsekakor dokazujejo, da taka namera ne obstoji, ker bi sicer odtegljaji v ta namen ne imeli nobenega smisla. Koliko zasluži tekstilni stroj? Pred okrajnim sodiščem se je vršila te dni razprava v tožbi tekstilnega delavca proti Mehanični tkalnici Novak &. Co. v Melju. Tvrdka Novak & Co. je med drugim ugovarjala, da ji je napravil delavec 1200 din škode, ker je odšel brez odpovedi in tvrdka potem ni mogla dobiti namesto njega drugega izvežbanega tkalca: Utrpela je vs-led tega -pri tem stroju, ki je 12 dni stal, dnevno 100 din čistega zaslužka, torej skozi 12 dni 1200 din. Na ta način si je torej lahko izračunati čisti zaslužek tekstilnih to-varen, seve če je ta ugovor tožene tvrdke resničen. S. Marija Lušicky. Po daljšem bolehanju je dne 8. t. m. preminula s. Marija Lušicky. Pokojnica je bila zvesta pobornica za socialistične ideje in se je do razpusta Socialistične stranke živahno udejstvovala v sekciji socialističnih žen. Bila je tudi aktivna članica >De-toljuba«. Kot skrbna mati svoje družine se je zavedala velikega pomena pravilne vzgoje otrok. Umrla je v 53. letu starosti in zapušča moža ter enega nepreskrbljenega otroka, dva sinova sta že odrasla. Pogreb pokojnice bo v Soboto, dne 10. februarja ob 4. uri na mestnem Pokopališču na Pobrežju. Vzgledih socialistki bomo ohranili trajen spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje. Zborovanje učiteljev Maribor levi breg se bo vršiio v soboto 10. t. m. s pričetkom ob pol i 10. uri v krčevinski šoli. Spremembe obrtniških koncesij. V teku meseca januarja je obrtna oblast črtala 10 obrtniških pravic, novih koncesij ;pa je izdala 17. Tajna razprava proti češkemu državljanu, Bogomilu Teru. tekstilnemu obratovodji tovarne Vlach v Rušah, se je vršila v petek pred okrožnim sodiščem. Po končani razpravi je bi Bogomil Ter oproščen obtožbe zločina po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Po razpravi je sodišče izročilo Tera policiji, ker mu je poteklo dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji. Na 3 mesece zacora nogojno za dobo 3 let je bil-obsojen 30-letni Franc Svršnjak. ker .ie meseca septembra minulega leta s kolesom podrl na tla 65-letno Uršulo Božiček, ki je na posledicah pri padcu zadobljenih poškodb kmalu nato umrla v splošni bolnišnici. Glasbenik Josip Hladek-Bohinjski, nekdanji zborovodja Glasbene matice in ravnatelj glasbene šole, je v sredo, dne 7. t. m. umrl zadet od kapi. Umrl je dne 6. t. m. ravnatelj podružnice Celjske posojilnice v Mariboru, g, Franjo Pi-šek. Pokojnik je bil blagega značaja in v našem mestu zelo poznana osebnost. Narodno gledališče. Petek. 9. febr : zaprto. Sobota, 10. febr. ob 20. uri: »Cigan baron«. Premiera. Red C. Nedelja. 11 febr. ob 15. uri: Neopravičena ura«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Cigan baron«. Premiera »Cigana barona« se bo vršila v soboto, dne 10. t. m. , POBREŽJE PRI MARIBORU 10. in 11. febr. »Lord proti zobnemu kamnu CELJE Kakšna so šolska poslopja na podeželju? — Na zadnjem občnem zboru Protituberkulozne lige je bilo govora tudi o nekaterih podeželskih šolskih poslopjih, ki so v tako- slabem stanju, da so za podreti, ■. ■ u t«-**• , ' ■ v ........ Dolž- nost pristojnih oblasti je, da taka šolska poslopja. katera se ponajveč nahajajo vi delavskih naseljih, nadomestijo z novimi, zračnimi in svetlimi prostori, kamor bo vsak otrok z veseljem zahajal. i\ , . ... ■ Opozarjamo na stanovanjske prilike v mestu ‘n okolici, kje* so v vlažnih, zaduhlih prostorih natrpane uboge delavske družine, katere ne zmorejo zdravega ali dragega stanovanja. Ko je na lanskem občnem zboru Protituberkulozne lige zastopnik delavcev omenil, kakšne nevzdržne razmere vladajo v mestu glede stanovanj, je zastopnik občine obljubil, da bo občinska uprava skoro začela na veliko graditi delavske hiše, da se temu zlu odpomore. Ali žal do sedaj ni bilo v tem pogledu nič storjenega. — Delavec. Seja »Vzajemnosti« se bo vršila v torek, dne 13. februarja s pričetkom ob 19. uri. Odborniki, bodite točni! Sestanek dramatskega odseka »Vzajemnosti« bo v torek 13. februarja s pričekom ob 20. uri. Važen razgovor radi uprizoritve veseloigre. Opozorite na ta sestanek vse člane odseKa. Mogoče se bodo že na sestanku razdelile vloge. Seja poverjeniškega odbora »Delavske Politike« in zaupnikov se bo vršila vi četrtek 15. februarja s pričetkom ob 20. uri. Vabimo vse funkcijonarje in zaupnike, da se brezpogojno seje udeleže! Tamburaški instrumenti naprodaj. Godbo na pihala namerava ustanoviti podružnica Zveze pekovskih pomočnikov, zato ugodno proda kompletne tamburaške instrumente. Interesenti si jih lahko ogledajo v društveni sobi »Delavske zbornice« ob četrtkih od 2. do 4. ure pop. in ob nedeljah od 9. do 16. ure dop, IZ LOŠKE DOLINE KAKO GRE NAŠIM LESNIM DELAVCEM? Eno izmed najbolj moderno urejenih lesnih obratov v Sloveniji je brez dvoma parna žaga v Pudobru, ki je last grajščine Cušperk. Mnogo let je žaga obratovala na tri zmene in je bilo na njej zaposlenih 80 do 120 delavcev. Leta 1930 je pričela uprava grajščine z modernizacijo obrata. Stavila je v obrat še tretji brzo polnojarmenik najmodernejšega sistema, vlačilec za zlaganje hlodov, vlačilec za prevoz hlodov na žago, novo lokomobilo itd. Modernizacija obrata pa je imela za posledico redukcijo delavstva, tako da v teh desetih.letih ni bilo zaposlenih več kot 20 do 30 delavcev dnevno. V tem času je uprava grajščine sekala les toda le v takih množinah, da je bila žaga zaposlena 7 do 9 mesecev dnevno po 4 ure in le izjemoma po 8 ur. Od lanskega oktobra obratuje žaga san«, še po 12 ur tedensko, tako da zasluži delavec din 40 do din 48 na teden. S tem naj se preživi on in družina. Ako bi gospodje pri grajščini živeli s to mezdo samo teden dni, bi bilo kmalu drugače. Graj-ščina Čušperk ima ogromne komplekse gozdov, katerih del se razteza tudi na italijanskem ozemlju do vrha Snežnika. Vsi ti gozdo- vi so last mogočnih nemških princev. Graj-ščinska uprava bi mogla delavstvo zaposliti Pri sečnji v gozdovih, Pri popravljanju cest in potov, čiščenju gozdovi itd. Toda kaj briga bogataše uboga raja. Ta iprinter nazorno kaže. kako neumestno je. ako se tako ogromno narodno bogastvo pusti v lasti posameznikov, namesto, da bi služilo skupnosti. Ptuv bi bilo. ako bi se za te razmere zanimale oblasti in povedale lastnikom, da posest nalaga tudi dolžnosti in da je prva dolžnost skrbeti za to. da bo delavstvo imelo zaslužek in kruh, da bo zadovoljno, kajti zadovoljnost državljanov je temelj države. Seveda je to važno za tistega, ki mu je država, pri srcu. — Popotnik. Zvočni kino Pobrežje. tokej«, humor, šala, vic. Vsled prihoda Nemcev iz baltskih držav so morali Judje v Stettinu v dveh urah izprazniti svoja stanovanja in se preseliti v neka skladišča, dočim so se v njih stanovanja vselili Nemci iz baltiških držav. (»Pariser Tagblatt«). Judje nimajo pravice do nakaznic za obleko. V Nemčiji Judje nimajo Pravice do nakaznic za obleko. DNB utemeljuje to odločbo s tem. da je bilo 92 odstotkov Judov zaposlenih v manufakturi, kar opravičuje domnevo, da ima-io dovolj obleke. Ul! Balo! Kupujte, dokler še imamo veliko zalogo češkega In angleškega blago po znano nizkih In še starih cenah za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirske, financarske in železničarske uniforme itd. KrojaSke potrebščine! Velika odprodaja ostankov! 2 »T Ceski magazin, Maribor pri glavni p o H c i j i II. skupina rudarske zadruge in ves zaupniški sistem izpodkopan Po 42. letu obstoja Rudarske zadruge je prišel en del te najstareješe rudarske ustanove v umetno povzročeno krizo, kar bo imelo naj-brže za posledico, da ibo ta ustanova likvidirana, ne mogoče iz razloga, d'a bi ne bila za rudarje .koristna, pač pa ker si nekateri obetajo politične koristi. Govorimo samo o enem delu te ustanove, o II. skupini Rudarske zadruge, ker za ta del se namreč igre in se tudi v Rudarsko zadrugo ali v drugi del te ustanove, ki jo tvorijo delodajalci, to je I. skupina Pudar-ske zadruge, doslej ni nihče vtikal, kakor je bilo to slučaj pri II. skupini, kjer so nekateri politični eksponenti videli v socialnem, kulturnem in gospodarskem delovanju II. skupine oviro za svoje politične ajmbicje. Zato so tudi živo intrigirali proti II. skupini in njenim predstavnikom. V čem je obstojalo delo II. skupine Rudarske zadruge? Iz letnih poročil II. skupine je razvidno, da sistem enoletne funkcijske dobe rudarskih zaupnikov. Po tem sistemu so Ibili .delavski zaupniki lansko leto ponekod potrjeni šele v decembru mesecu in v januarju bi se pa naj že začela nova funkcijska doba na novo izvoljenih zaupnikov. Nadalje se hoče odpraviti sistem II. skupine sploh, da bodo po številnih rudnikih prepuščeni zaupniki sami sebi ter bi jim bil z ukinitvijo II. skupine onemogočen vsak stik z zaupniki drugih rudnikov. Nihče bi ne skrbel za smotre-no delovanje zaupnikov in za njihovo izobrazbo. Vsako leto v mesecu decembru, januarju in celo še v februarjlu, ko je v rudarski industriji konjunktura na višku, bi ibil tudi najbolj živahen in deloma tudi političen lov za te delavske zaupnike po revirjih. Izkušnje nas učijo, kakšno zaščito imajo zaupniki po tovarnah, ki so prepuščeni samim sebi. To so v mnogih primerih brezpravna raja, ki jo ima za tarčo podjetnik, delavstvo in končno še kdo drugi. Ker , . . , . . , socialni zakoni premalo zaščitijo delavskega se je v okvirju ta rudarske socialne ustanove ■ zaUpnikat Se ta zaupnik z enoletno funkcijsko s skromnimi, sredstvi ustvarjalo dobrine, ki jdi dobo ne more intenzivno boriti proti krivicam, potrebna. Tudi ti krogi se mogoče dajo vplivati od trenutnega razpoloženja ali enostranskih poročil, ne upoštevajoč dejstva, da je bojevito razpoloženje, če je trenotno, kakor hudournik, Iz CeSke Smrt odličnega socijalista. »Narodni Prače* poroča* da je dne 3. februarja umrl v Pragi bivši Predstojnik tiskovnega odbora predsedstva ministrskega sveta s. František Ebel. Pokojni je bil najprej tipograf, a se je zelo plodovito udejstvoval politično v bivši češki' so-tijalno-demokratični stranki. Od L 1907 je bil urednik socialističnega »Železniškega usluž- ki takoj usahne, ko se zjasni vreme, a delavski benca«, od 1. 191! do 1919 ,pa urednik soc. dem.. malokdo lahko izkazujle. Vsfe to je bilo v korist in zaščito rudarjem in tudi staroupokojencem. Številke teh poročil povedo, da se je letno izvedlo nad 1700 intervencij, .odpošiljalo se je številne delegacije na merodajna mesta za zaščito rudarskih pravic, sodelovalo pri vseh mezdnih gibanjih in se je tudi iz lastne .nicija-tive izboljševalo položaj rudarjem. Letno se je odpošiljalo na tisoče dopisov, prošenj in vlog ter imelo razen glavne skupščine še po /eč sto sestankov, sej in predavanj. Staroupokojenci in bolni člani II. skupine so dobivali letno nad 25.000 dinarjev podpore. — Socialno zaostalim rednikom se je posvečalo najv^čjo pažnjo, da ni bilo delavstvo ogoljufano še za tiste ^>ore dinarje, ki jih je zaslužilo. Razprave radi zboljšanja delavskih prejemkov so se vrstile druga za drugo. Zastopstvo je sodelovalo tudi na področju bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja rudarjev. Vse to veliko delo je bilo mogoče le vsled ozke povezanosti rudarskih zaupnikov z načelstvom II. skupine in II. skupine z rudarskim oblastvom. Uspešno je bilo nadalje tudi vsled tega, ker so tvorili zaupniške zbore izkušeni in prevdarni delavci. Triletna funkcijska doba je doprinesla svoje, da se je vsak posamezni zaupnik usposobil za dobrega delavskega zastopnika. Zato brez pretiravanja trdim, da se je z vsestranskim uspešnim delovanjem zaupnikov II. skupine, deloma s sodelovanjem dru-g'h socialnih ustanov ohranilo rudarskemu delavstvu milijone dinarjlev na zaslužku v času krize in navala na rudarske anezde; v času izboljšanja konjunkture se je pa zopet s sodelovanjem II, skupine z organizacijami priborilo rudarjem milijone dinarjev na povišanih mezdah. Povzročitelji razkroja II. skupine seveda tega nočejo videti, tem manj še priznati. Sedaj se uvaja v II. skupino Rudarske zadruge ki jim je delavstvo izpostavljeno. Poglavje za sebe je zaščita socialnih pravic delavstva po rudarskem glavarstvu. Že samo vprašanje kompetence dela tukaj preglavice. Drugič: koliko moči bi moralo biti na rudarskem uradu, da bi se .bavili s socialno političnimi problemi rudarskega delavstva. — Gotovo sta za okrog 8000 rudarjev in 25 velikih in malih rudarskih obratov eden ali dva uradnika — komisarja, mnogo premalo. Rudarji iz predvojne dobe vedo mnogo zanimivega povedati ,o tem. Po mojem mnenju pa igra tukaj važno vlogo tudi izobrazba in pravilno oojmo-vanje moderne socialne zaščite po posameznikih, ki imajo nalogo socialno zaščititi delavstvo. Do sedaj je bilo za to še dokaj dobro po* skrbljeno in to preko II. skupine Rudarske zadruge, z ostalimi rudarskimi organizacijami. Žal sem pa dobil vtis, da se ravno s strani odgovornih činiteljev na rudarskem glavarstvu stremi za tem, da se čim prej likvidira II. skupina, povdarim samo II. skupina, ki je bila do sedaj faktor socialne zaščite rudarskega delavstva. Gotovi krogi pripovedujejo, da »zaupniki II, skupine nimajo med rudarji zaupanja.« Preveč se v tem pogledu verjame enostransko onim elementom, ki so se združili z najbolj sumljivimi tipi ter z njimi demagožko obrekovali zaupnike II. skupine. V to svrho so se posluževali akcijskih stavkovnih odborov že v letu 1934 .ob priliki druge gladovne stavke in tudi v zadnji stavki .meseca decembra 1939. Besedo proti zaupnikom II. skupine so imeli tudi elementi, ki niso pri rudniku zaposleni, ki se pa pojaljajo v »akcijah« s tujimi stremljenji. Nekateri krogi 'pa mislijo, da se zaupniki kmalu izrabijo in je vsled tega sprememba zaupniki so bili prej in ostanejo tudi pozneje. Torej, rudarskemu delavstvu v dravski banovini se je vsililo zaupnike z enoletno funkcijsko dobo. Kar se tiče modernejšega in času primernejšega volilnega sistema, to je uvedba proporcionalnega volilnega sistema, so zastopniki II. skupine skupno z zastopniki podjetja že pred' dvemi leti na seji velikega odbora Rudarske zadruge to sklenili in odobrili. Torej s te strani ni moglo biti nikakega ugovora. Enoletni volilni in funkcijski sistem bo pa paraliziral na minimum vsako intenziv- dnevnika »Pravo Lidu«. Po prevratu je bil član »Narodnega odbora« in nato vpoklican, kot novinar v predsedstvo ministrskega s.veta„ kjer je zlasti vneto sodeloval z bivšima ministrskima predsednikoma s. Tusarom in z dr. Svelilo. Dne 8. februarja je bil upeipeljen v praškem krematoriju. Težko je obolel bivši šef-urednik »Prava Lidu« in bivši član odbora II. Internacionale s, Josef Stivin Nova imena praških kolodvorov. Uradno javljajo, da se z veljavnostjo od 15. februarja spremenijo imena treh glavnih praških kolo- nejše delovanje rudarskih zaupnikov ter bo v dvorov in sicer: Wi,lsonov kolodvor v Prag-prvi vrsti škodoval rudarskemu delavstvu, j Hauptbahnhof — Praha-Hlavni nadraži, Masa-otežkočil bo pa tudi rudarski oblasti pregled rvkov kolodvor v Prag-Higlbernerbahnhof — socialno političnih razmer delavstva p.o rudnikih, posebno pa pri sedanjem sistemu kontrole. Končno še omenim, da so se stremljenja za razkroj II. skupine Rudarske zadruge pojavljala že večkrat. A tedanji merodajni čimtelji so pravilno razumeli poseben položaj rudarskega delavstva v dravski banovini, ki irna svojo tradicijo, najstarejšo zaščito in tudi zavarovanje ter se je imelo delavstvo res za kaj ■boriti in tudi stare pravice braniti; zato so tudi vsak poizkus kršenja rudarskega zakona vedno odklonili. To bi se lahko zgodilo .tudi sedaj, ko je Rudarska zadruga spremenila večinski sistem volitev v proporcionalni sistem. S tem bi imela vsaka organizacija in skupina možnost, da po svoji moči dobi tudi odgovarjajoče število zastopnikov v II. skupini. Kakor je pa sedaj razvidno, se ni šlo več za vprašanje proporcionalnega sistema, pač pa se hoče onemogočiti in odpraviti II. skupino Rudarske zadruge. Opozorilo ob dvanajsti uri. Smatral sem za svojo dolžnost, da pojasnim sedanje stanje rudarskemu delavstvu, rudarskim podjetnikom in tludi drugim faktorjem, ker bodo najbrže oni elementi, ki sedaj povsod rovarijo proti II. skupini in njenim zaupnikom, ko bodo spoznali usodno napako, zopet kazali na sedanje zaupnike češ, da so oni zapravili II. skupino Rudarske zadruge. Omeniti je še potrebno, da rudarski zakon, ki je v dravski banovini Se vedno v veljavi, jasno določa obstoj Rudarske zadruge in obstoj II. skupine. Na 'ta način, kakor se odpravlja sedaj II. skupina, se je hotelo tudi odpraviti § 207 rudarskega zakona, ki ščiti rudarsko delavstvo pred rubežni. Z ukinitvijo II, skupine Rudarske zadruge se je poseglo po ukinitvi najstarejših rudarskih socialnih pravic. Načelnik II. skupine Rudarske zadruge: Pliberšek Franc, JESENICE Volitve obratnih zaupnikov se vršijo v petek, dne 9. t. m. O rezultatih bomo čimprej poročali. Potrjene so bile štiri liste, ki se hudo borijo za zmago. Prenehal je izhajati polmesečnik »Na mejah«, ki je nekaj let pokopaval vse nasprotnike, koncem koncev je pa preminul sam s tako naglico, da se niti posloviti ni imel časa, na kako oporoko, osmrtnice ali zvonjenje pa sploh nihče niti mislil ni. Tako ipač mine slava sveta pravi pregovor; , • - ■ Veliko rabuko so imeli na pustni torek zvečer v »Krekovem domu«. Na plakatih in v »Slovencu« je bila že teden dni prej naznanjena za ta večer predstava znane burke »Trije vaški svetniki« in res se je nabralo precej publike, ki bi se rada za slovo od pusta še malo razveselila pri tej posrečeni »burki. Pa je prišlo sporočilo, da je cerkvena oblast prepovedala predvajanje te burke in da naj se namesto tega vrši kinopredstava. Ljudje, željni burke, so začeli protestirati slišali so se klici, da naj oni, ki jih burka prizadene sami mirijo svojo kosmato vest drugim pa naj pustijo nedolžno zabavo itd., vrstili so se govorniki za in proti (vse to v" avli pred zaprtimi vrati) koncem koncev je pa publika strašno jezna odšla in ni bilo ne igre. ne kinopredstave, l^er ie bila predstava že pred dvorano! Tudi tu lahko vidimo, da ni vse zlato, kar se sveti. Zvočni kino Radio predvaja \i soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer letalski velefihn »Kraljica zraka« z Annobello v glavni vlogi: vi nedeljo ob 3. uri pop. in v pondeliek ob 8. uri zvečer pa filmsko umetnino »Veljka iluzija«' ?. Jeanom Oabinom in Dito Parlo v glavni vlogi. Med dodatki zvočni tednik. Sledi poljski vele-film »Roža«. Zadnje veill Bencinske nakaznice za avtomobile še ne bodo izdane 8. februarja. Bolj mrzlo bo zopet postajo v Sloveniji. »Zavezniška vzhodna armada v Siriji je pripravljena«, je izjavil njen poveljnik, francoski general Weygand, ob priliki svojega obiska v EgiiPtu te dni. »da skupno s prijateljskimi državami Anglije in Francije zagotovi mir na bližnjem vzhodu. Francija je odločena boriti se do zmage.« Francoska ladja »Marldona« je zadela ob mino na Severnem morju. Moštvo, povečini Senegalci, je bilo domala vse rešeno. PTUJ Draginja na ptujskem trgu. Dočim se je ptujski trg nekoč smatral kot najcenejši, zdaj ni več. Vse se je občutno podražilo tako, da si delavska žena skoraj ne upa več na trg. Nekateri mlečni' izdelki imajo še nekako primerno ceno. Pred pustom je spet poskočila cena surovemu maslu, katerega so kmetice prodajale kom. 6 dkg a din 3, kar je 48 din za kg. Čudimo se. da tržno nadzorstvo dopušča take cene, ko se svoječasno to ni smelo dogajati. Mesne cene so nekako stalne. K sreči je cena slanini nekaj popustila. Pač pa teža kruhu nikakor ne odgovarja ceni moke in bi bilo želeti, kar smo že večkrat povedali, da bi se odpravila iprodaja kruha po komadu. Kruh bi se moral prodajati po teži. — Konsuinenti. Preminul je pretekli teden ptujski zdravnik dr. Bela Štuhec, ustanovitelj tukajšnje Proti-tr.berkulozne lige. Promoviral je za doktorja vsega^ zdravilstva na zagrebški univerzi g. Branko Šalamun, sin tukajšnjega odvetnika dr. Franja Šalamuna. Prireditev »Vzajemnosti« V nedeljo, dne 11. t. m. pop. ob 3. uri bo prva uprizoritev; burke »Ljubezen in ljubosumnost« v društvenem lokalu Maistrova 5. K obilni udeležbi vabi — odbor. Graditelj belgijskih utrdb, general Bordonne je odpotoval na Finsko. Avstralija bo izdala za letalstvo v tekočem letu 25 milijonov funtov sterlingov ali preko 6 milijard dinarjev. Delavski pravni svetovalec Mezda za orožne vaje (Petrovče) Vprašanje: Na orožnih vajah sem bil lansko leto in bom moral iti sedaj zopet. Ali mi bo moral delodajalec plačati mezdo tudi za sedanje orožne vaje? Odgovor: Enako kakor za prve Vam pripada mezda za največ 4 tedne tudi za- druge orožne vaje. Podpora od države (Loča) Vprašanje: Moj sin je služil kadrs.ki rok pri graničarjih ter je bil pri vršenju službp ubit od nekih razbojnikov. Ali lahko dobim od države zato kako podporo? , Odgovor: Podpore od države ne bodete mogli dobiti, ker za take primere v zakonu, ni določena podpora. Pokojnina druge žene (Maribor) Viprašanje: S prvo ženo sem sporazumno ločen. Prestopil sem nato v pravoslavno vero ter setn dosegel pred pravoslavnim cerkvenim sodiščem razvezo zakona izključno iz njene krivde, ker se moja pr v. a žena vdata prostituciji. Nameravam se po pravoslavnih predpisih zopet poročiti. Ali bo moja druga žena dobila za menoj državno .pokojnino, ker sem državni uslužbenec? Odgovor: Po sedanjem naziranju našega vrhovnega sodišča se sploh ne bodete mogli drugič veljavno poročiti in tudi če se poročite bo lahko sodišče Vaš drugi zakon razveljavi-, lo. Pokojnine zato Vaša drngn žena za Vami ne bo mogla dobiti in je ne bi dobila niti po prejšnji praksi, ko so sodišča pri nas smatrala take pravoslavne zakone za veljavne. Prevzem posestva (Ljubljana) Vprašanje: Ko je šel oče na fronto nam je zapustil zelo obremenjeno posestvo. Sedaj je posestvo brez dolga ter je mati z dvema hčerkama ter z menoj postavila tudi čisto novo domačijo. Ali se bo to v.poštevalo pri zapuščinski razpravi, sedaj ko je oče proglašen za mrtvega? Odgovor: Ako je mati z otroci bistveno izboljšala posestvo, ne bo mogla zahtevati povračila, če je to dosegla iz sredstev pridobljenih na posestvu. Ce pa je mati odnosno če so otroci vložili v posestvo tudi kak drug denar, jim gre povračilo vloženih zneskov. Piačilo davkov (Leše) Vprašanje: Davčna uprava mi je poslala ček s pozivom za plačilo davkov, ne da bi mi obenem poslala tudi kak plačilni nalog. Ali sem dolžan plačati satnoi na podlagi takega poziva? Odgovor: Davki se plačujejo običajno v četrtletnih obrokih in pošlija zato davčna uprava takrat, ko je treba plačati zapadli obrok, le čeke z navedbo zneska. Plačilni nalog pošlje le enkrat v letu, ko .odmeri davek za do-tično leto. Znesek, zabeležen na čeku, bodete morali plačati. Pritožili pa se bodete lahko zoper plačilni nalog, ko ga prejmete in bo ugod-na rešitev pritožbe veljala tudi za že nlačane obroke istega leta, tako da Vam bo davkarija preveč plačane zneske vpisala v dobro. Praha-Hybernske nadraži in Denisov kolodvor v Prag-Moldaubahnhof — Praha-Vltav-ske nadraži. Ruski Nemci na Češkem. (»Der Neue Tag«). V nedeljo se je vršila v Češki Lipi sprejemna slavnost Nemcev, ki so se te dni vrnili vsled izselitve iz Rusije. V Češki Lipi so jih naselili 1200 v tamošnji bivši tovarni »Rosenthal«, ka-tfo ie moral zapustiti prejšnji lastnik žid. Pozdravni govor je imel vodja oblastne organizacije nacistične stranke Burger, ki je po-udaiik da imajo v Češki Lipi doslej največje taborišče emigrantov Nemcev'.' v Sudetskem ozemlju. Po drugih krajih so jih naselili v manjšem številu. Iz te vesti sledi da se vračajoči se Nemci res naseljujejo tudi po Češkem ozemlju. Baje obstoji namera, da bodo z Nemci naselili tudi dva okraja Prage in okolico. Smrtne obsodbe ¥ Varšavi 4 Poljaki obsojeni na smrt. Vojaško sodišče v Varšavi je obsodilo 4 Poljake na smrt, češ, da so pred vko^ rakanjem nemške vojske zlostavljali ta-mošnje Nemce. Več drugih obtožencev je bilo obsojeno na večletne zaporne kazni. (»Volksstimme«.) Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico a z o. j, Jesenice-Sava na Jesenicah opravlja svojo redno LETNO SKUPŠČINO, katera se bo vršila dne 25. februarja 1940 ob 9. uri dopoldne v dvorani »Delavskega doma« na Savi (Jesenice. Cankarjeva c. 3) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine;, 2. poročilo upravnega odbora zadruge; 3. poročilo nadzornega odbora zadruge; 4. čitanje revizijskega poročila in sklepanje o istem; 5. a) sklepanje o letnem računskem zaključku, b) sklepanje o uporabi prebitka, c) sklepanje o podelitvi ra/.rešnice upravnemu in nadzornemu odboru zadruge; 6. izvolitev dveh izpadlih članov in dveh namestnikov v upravni odbor; 7. izvolitev dveh izpadlih članov in dveh namestnikov v nadzorni odbor; 8. volitev predsednika razsodišča in njegovega namestnika: 9. sklepaje o predlogih in pritožbah zadružnikov: 10. slučajnosti. Ako skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se vrši ipo! tire pozneje druga skupščina na istem kraju, katera pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Po S 33 zadružnih nravil in § 32 zakona o gospodarskih zadrugah se morajo predlogi in pritožbe predložiti višaj 8 dni pred skupščino, ker se drugače o njih ne bo sklepalo. Računski zaključek, poročilo upravnega odbora. poročilo nadzornega odbora ter predlogi za skupščino so članom na vpogled med poslovnimi urami v pisarni hranilnice. Nadzorni odbor. Upravni odbor. LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rey. pom, blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, k! plodonosno deluje že od leta 1927 in |e Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti. Zavaruja z* pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000'— in sa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru. \